SLOVENSKI LIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamexna št. 1 Din, mesečno, če se sprefema list v upravi, naročnina 4 Din. na dom ln po nošti dostavljen Ust 3 Din. Celoletna naročnina SO Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št, ti/11 Poštni čeli. račun, Ljubljana 15.179 Telejon štev. 2549 Hooverjeva poslanica Predsednik Združenih držav predlaga enoletni moratorij za dolgove vlad, reparacij itd. — Amerika odgodi vsa plačila za eno leto Newyork, 21. jun. U. Predsednik Hoover je dal v soboto zvečer izjavo, katere vsebino je poslal poslanikom udeleženih držav. V tej izjavi pravi Hoover: Ameriška vlada predlaga, da se za eno leto ustavijo vsa plačila za dolgove vlad, reparacije in dolgove za obnovo in sicer tako glede glavnice, kakor obresti, seveda razen dolgov vlad privatnikom. S pridržkom, da na to pristane kongres, je ameriška vlada pripravljena, da odgodi vsa tlačila, ki jih njej dolgujejo druge vlade te-om prihodnjega leta, ki se prične s 1. julijem, pod pogojem, da vse važnejše upniške države ravno tako za eno leto odgodijo vsa njim dolžna plačila vladnih dolgov. Ta korak |e odobrilo že 21 senatorjev in 18 članov poslanske zbornice, dalje poslanik Davves in Owen Young. Namen tega koraka je, omogočiti v prihodnjem letu gospodarski oddih vsega sveta in oprostiti gospodarstvo onih zunanjih faktorjev, ki zavirajo napredek. Depresija, ki se je razširila po vsem svetu, je holj prizadela evropske države kakor nas. Nekatere države resno čutijo zmanjšanje gospodarske stabili-tete do tej depresiji. Teža vladnih dolgov, ki je v normalnih časih znosna, pa radi te depresije hudo tlači narode. Bistvo predloga je v tem, dati dolžnicam čas, da zopet dosežejo narodno prosperiteto. Predsednik daje Američanom nasvet, naj bodo v lastnem interesu dobri upniki in dobri sosedi. Dalje podaja Hoover svoje mnenje o ameriških odnošajih nasproti nemškim reparacijam in dolgovom, ki jih dolgujejo evropske »»vozniške vlade Ameriki: . Naša vlada se ni Udeležila reparacij, niti se nikakor ni izjavila glede njihove določitve. S polnim namenom se }'ib nismo udeležili, niti ne razdelitve kolonij ali privatnega imetja. Vračilo posojil, ki smo jih dali zaveznikom za vojno in za obnovo dežel, se je uredilo na taki podlagi, ki niti ni v zvezi z nemškimi reparacijami, niti ni odvisno od njihovega odplačevanja. Zato je vprašanje reparacij nujno čisto evropski problem, s katerim nimamo nič opraviti. Kiti najmanj ne odobravam, da bi se črtali nam dolžni zneski. Svetovno zaupanje bi se s takim korakom nikakor ne podprlo. Nobeden naših dolžnikov ni nikdar nič takega predlagal, toda ker je podlaga za fundiranje teh dolgov plačilna sposobnost dolžnika pod normalnimi razmerami, tedaj mi samo izvajamo pravilne posledice naših lastnih načel, ee upoštevamo sedanje nenormalne razmere na svetu. Prepričan sem, da ameriški narod ne želi napraviti poskusa, da bi dobil od dolžnika več, kakor more plačati, in po mojem mnenju zahteva dalekovidna politika, da naša vlada prizna sedanji položaj v pravi realnosti. To popolnoma odgovarja naši dosedanji politiki. S tem se ne bomo vmešavali v diskusijo čisto evropskih problemov, h katerim spada repa-racijsko vprašanje. Izjaviti hočemo samo svojo pripravljenost, da prinesemo svoj prispevek za skorajšnje zboljšanje svetovne prospe-ritete, na kateri je naš narod tako zelo intere-siran. Hočem še dostaviti: Dasi ta naš korak nima nič skupnega s konferenco za razorožitev, ki bo meseca februarja, imamo vendar upanje: spričo močnega vpliva, katerega ima tekmovanje v oboroževanju na sedanjo depresijo, bo naš,korak pripomogel k bolj prijateljskim odnošajem, ki so tako potrebni za rešitev tega važnega vprašanja razorožitve. Newyork, 21. junija U. Hooverjev predlog pomeni za Ameriko izgubo 246 milijonov dolarjev, ki bi sicer povečali deficit, ki bi pa bili, kakor sc izjavlja v iinančnem uradu, več kot kompenzirani z olajšanjem mednarodne gospodarske krize, Hoover, ki je tekom dveh dni telefonično govoril z okoli 50 člani kongresa in jim pojasnjeval svoj predlog, jc kljub strašni vročini, ki jc nastala v Ameriki ob Atlantski obali, skoro neprestano od četrtka zvečer dalje imel konferenco za konferenco. Šele potem se je v soboto odpelia! na oddih v Rapidan-River. Listi obeh strank, republikancev in demokratov, brez izjeme odobravajo njegovo akcijo. Herald Tribune imenuje njegov predlog srce oklepajoč«, kar dokazuje uspeh na mednarodnih borzah. »San Francisco Chronicle« vidi v tem koraku Ho-overja uporabljanje poslovnih načel na mednarodno politiko, kar se bo izkazalo za koristno za Nemčijo in njene upnice. Sicer ni opažati v javnosti nobene večje akcije, ker je Hooverjev predlog bil objavljen šele v soboto zvečer ob 8. /Ve mčija sprejela Hooverjev predlog Newvork, 21. junija. lT. Predsednik nemške republike Ilindenburg je poslal Hoover.ju brzojavko, v kateri toplo pozdravlja. Germania« je objavila članek, v katerem dober poznavalec nemško-ruskili odnošajev stavi vprašanje: »Ali je Rusija dala jamstva, da pogajanja s Francijo ne bodo tvorila podlage za obsežnejše razprave na Vzhodu pod francosko-poljsko egido, ki bi končno morale privesti do vzhodnega Locarna, ne da bi bili od strani Poljske izpolnjeni pogoji Nemčije za tak vzhodni Locarno, namreč vrnitev Vzhodne Šlezije in koridorja." — Clankar pravi, da na to vprašanje lahko mirno odgovori: »Da.« Rusija da je dala obvezna zagotovila, ki Nemce lahko popolnoma pomirijo. Ta "obvezna zagotovila« pa bodo imela polno veljavo šele tedaj, ko bodo z uradnega ! mesta oficijelno potrjena. »Frankfurter Zei- ! tuiig piše: Berlinska pogodba bo imela za Nemčijo vrednost le, če ruska politika napram Poljski in Franciji ne bo zavila v smer, ki bi podpirala temeljno idejo francoske politike, ki jo srečavamo v vseh delih Evrope, namreč idejo, da je mednarodna politika sa-j mo zato, da se ovekovečijo določila verza iske i mirovne pogodbe.« Nemci se pa tolažijo z upanjem, da Rusija nikakor ne namerava spremeniti svoje dosedanje politike. Kmet in geodetski oddelek na univerzi Lepo je geodetsko delo. Nobena stroka nima tako neposrednega stika z ljudsko dušo in grudo, na kateri se rodi, mete iu umira. Fakultetno na-obražen intelektualec se sreča z otrokom zemlje. Hodi po njegovih planinah in dolinah, med polji in gozdovi, prisluhne utripom božje narave iu ja zdrav in vesel človek brez vseh Športnih norosti. V južnih krajih naše države pa, kjer se šele dela na novem katastru, zanaša nehote kot intelektualec z najvišjo naobrazbo med ljudstvo •"'j;. ... . civilizacijo in prvič red v gospodarstvo raje, ki je izkoriščana po raznih oderuhih. Pionb kulture in civilizacije. Nove mape svedočijo o tehničnem hotenju. Triangulacijske piramide po hribih so pa kot zmagoslavna bandera kulture nad temo iu nevednostjo. Čeprav nas ne more kontrolirali ljudstvo v delih smo mu dolžni kvalitetno delo, katerega se polasti gospodarstvo in ostala tehnika. Za kmeta nastopi redno kreditno gospodarstvo, z mapo se mu ustvari juridičeu forum za posest in pripravili smo nadaljnji tehniki, n. pr. melioracijam, komasacijam, regulacijam in gradnjam, v pretežni večini zopet geodetsko delo, polje udejstvovanja. Izvršbo komasacij n. pr. v bivših hrvatskih pokrajinah in tudi že v naših krajih tvorijo ogromna tehnična dela, ki kličejo po najpopolnejši na-obrazbi geometra. Cel kompleks pravniških vprašanj, zapopaden v pojmu ekspropriacija, druga tehnična dela, kot kulturna tehnika, poleg najbolj obsežnih, specielno zemljemerskih, ki postavljajo nove meje po ocenitvi in gospodarskem d on cev zemljišč. Zato naj vodijo popolni fakultetni geodetski študij: tehnika, pravo in gospodarstvo. Ukinitev oddelka, s katero se ponovno grozi, bi značila porušili most med univerzo in kmetskim ljudstvom, iz katerega smo izšli in zaradi katerega moramo delovati v njegovem duhu. Dolžni smo mu kot kmetski narod vzdrževati, ker nimamo ne agronomskega, ne šumarskega oddelka, vsaj geodetski oddelek, ki se naj razvije do popolnosti drugih oddelkov in naj bo kot lak matica našega bodočega agronomskega in šumarskega oddelka. Za ta oddelek štediti denar znači prezirati kineta ip njegove potrebe. Ali smo mar samo dolžni vstvarjati premogo-kopnim družbam, ki so tuj kapital, ali elektrotehničnim, tudi tujim podjetjem, od njih prezirane domače inženerje, a narodu, ki ga naj dvignemc do najvišje stopnje razvoja, pa ničesar? Tujcu in kapiialu vse, narodu pa nič. Ta de-viza ne sme obveljati na naši univerzi kralja Aleksandra I., potomca Karadjordjev, rodbine, ki je izšla iz naroda in ki za narod deluje. Že do danes je bil ubog geodetski oddelek, ubog, kot je ubog narod, a neprimerno bogatejši so drugi oddelki, ki imajo zaslombo v kapitalu, 'j. ■ . - ' Zemljemerec. Prihod poljskih pevcevt* Snoči ob 8 je z zagrebškim brzovlakom dospel v Ljubljuno poljski pevski zbor vEchoi, ki ga vodi skladatelj g. Walek Wa-levvski. Za odlične poljske pevce je bil pripravljen slovesen sprejem, ki pa jc zaradi neugodnega vremenu in pozne večerne ure odpadel. Poljske goste so sprejeli na kolodvoru zastopniki domačih pevcev, med njimi dr. Š v i g e 1 j. Ako bo vreme dopuščalo, odidejo gostje danes na Gorenjsko, drevi ot 8 pa priredc v Ljubljani koncert. Naliv nad Ljubljano Okoli 6 popoldne se je naliv nad Ljubljano iu nad vsem ljubljanskim poljem ponovil. Med silnim treskom iu grmenjem je pričelo lili, kakor iz škafa. Lilo je dobro uro, po nalivu pa je šc dolgo rosil droban dež. J reščilo ni v Ljubljani nikamor, vsaj tako ne, da bi povzročilo kakšno resno škodo. Pač pa je treščilo na Brezovici in sicer v Koširjevo gostilno, kjer je pričelo goreti. Ljubljanski gasilci so bili o požaru obveščeni, vendar niso bili naprošeni za pomoč ter so požnr pogasili domačini. Koliko je škode zaenkrat ni znano. Najden utopljenec Kamnik, 21. jun. V soboto zvečer je našel na levem bregu Bistrice, južno od betonskega mostu v Stranjah pir Kamniku, nek fant 60—65 letnega utopljenca. O najdbi je fant takoj obvestil orožniško postajo v Kamniku. Truplo so odpeljali v mrtvn nico v Mekinje. Pri utopljencu so našli nad 9.000 Din. Vendar ni imel nobenih do-! kumentov. Mož je precej močan, oblečen v črno obleko, črn klobuk, belo-plavo srajco, ter nosi običajni delavski predpasnik modre barve, ki je še malo rabljen. Na nogah je imel črne nizke čevlje. Na njem ni opaziti nikakih z.nakov nasilja. Sicer ima na glavi nekake brazgotine, vendar izvirajo te najbrže iz poškodb, dobljenih pri padcu. Mož ima kratke brkice in sive lase. Orožništvo oizveduje, kdo bi bil utopl jenec. Kdor bi a.j vedel o takem možu, naj javi orožniški postaji v Kamniku. Pogreb bo v ponedeljek v Mekinjah pri Kamniku. ,.REKORD" originalni dalmatinski bolhač iz motornega mlina Franca Halbartha v Trogirc uničuje zajamčeno vse vrste golazni in insektov. Dobiva se v vseh trgovinah z živili in materijal-nim blagom, v lekarnah in drogerijah. — Glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Jegličeva c. 1. Zahtevajte izrecno samo znamko »REKORD«) Dunajska vremenska napoved: Začasno hladno in deževno, morda že jutri zopet zja-f enitev in toplejše vremen Po Jugoslaviji Krvava bitka ined dvema vasema. Bosanski vasici Kulnši in Gotalovac živita žc več let v inržnji druga napram drugi. Čc se srečata dva kmeta iz obeh vasi, se daleč naokoli izogneta. V zadnjih letih je bilo že obilo pretepov med prebivalci ene in druge vasi. toda takega kakor te dni še ni bilo. Prišlo je do prave bitke med obema vasema, v kateri so prišle do izraza lopate, sekire, koli. noži in celo stare puške in zarjaveli samokresi šc i/ turških časov. Streljalo se je kakor v vojni. Bitka je trajala celo uro. Streljanje so naposled zaslišali orožniki, ki so takoj pohiteli na bojišče in se jim je po energični intervenciji posrečilo, du so razkropili obe armadi. Kmetje so svoje ranjence pobrali in jih odnesli kakor v vojni, tako da se še ne ve, koliko je žrtev. Mnogo kmetov jc težko ranjenih. Enega kmeta pa je zadel strel >n je bil na mestu mrtev. Orožniki .so aretirali 22 kmetov in jih izročili sodišču. Uničevanje saharskih kobilic v Hercegovini. Letošnjo leto so se v Hercegovini pojavile v velikem številu saharske kobilice. Akcija za uničevanje teli škodljivcev je v polnem trku. ^Pj-vi pojav saharskih kobilic v teli krajih so zabeležili leta 1867. Tedolici.ja raziskuje te dni zagoneten in tajinstven slučaj. Pretekli torek je v tamkajšnji okolici divjalo silno neurje. Ogromne vodne mase so na nekem travniku, katerega so povsem ruzrile, spravile na dan človeško okostje, ki je bilo na travniku zakopano. Na telesu je bilo še nekaj ostankov obleke. Vendar niso mogli do sedaj šc ugotoviti identitete trupla. Policijski /rlravnik je okostje natančno prcuskal in našel znake, ki govore, da je smrt nastopila rodi zločina. Po mnenju zdravnika se jc zločin zgodil pred kakimi 1"» 'eti. Drugi kongres vscslovnnskc dcrmntološke zveze se bo vršil v dneh 27., 2S. in 29. junija v amfiteatru belgrajskega fiziološkega in histološkega instituta. Zveza je bila osnovana mnja meseca leta 1028 in jo tvorijo češkoslovaško, poljsko, bolgarsko in jugoslovansko dermato-venerološko društvo. Pokroviteljstvo kongresa ie blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Alckssn-ler I. Spor radi zavarovanja za 1,200.000 dinarjev. V začetku tega leta je v Veliki Kikindi umrla radi zastrupijenja z ogljikovim monoksidom žena tamkajšnjega inženjerja Grigorijn Teodo-rova. Do zastrupljenja je prišlo po nesrečnem naključju in lako bi morala neka zavarovalna družba izplačati Teodorovu 1.200.000 dinarjev, za katero vsoto je bila njegova žena zavaro-va-na za slučaj smrti. Po trgu pa so začele, krožiti povodce, tla jc vmes na jbrže zločin. To je slišala tudi zavarovalnica in sc radi tega branila izplačati ogromno vsoto. Da bi opravičil svoj ugled, je Teodorov zahteval izkop trupla svoje žene. Zdravniki so posamezne dele trupla poslali v Belgrad, da bi se na njih izvršila kemična analiza. Rezultat preiskave, ki so ga vsi Dričakovali z velikim zaniman jem, je bil ta, da to v krvi Teodorove žene našli le ogljikov monoksid. Drugega strupa niso našli prav nobe-npga. Na podlagi tega so zavarovalnice primo-•anc izplačati Teodorovu vsoto 1,200.000 Din. Zeppelmoim vožnja na se v. tečaj Nameni in cilji vožnje Berlin, 20. junija. Z Wilkinsovo pustolovsko vožnjo na severni tečaj, ki so jo ameriški listi naznanjali s tolikim pompom, ne bo torej nič. Po zadnjih vesteh jc »Nautilus« tako poškodovan, da je nemogoče misliti na kaj takega. Drugače pa je s »Zeppelinom«. V nekaj dneh bo dr. Eckener zaključil tozadevna pogajanja in razgovore, ki naj urede strokovno, strogo znanstveno potovanje »Grofa Zeppelina« na severni tečaj. Na svojem potovanju bo »Zeppelin« najbrže obiskal tudi Leningrad, kjer bo izpopolnil svoje zaloge kuriva. Nato bo plul čez Zemljo Franca Jožefa in Novajo zemljo in od tod, če bo mogoče, v ravni črti proti severnemu tečaju. Ali bo »Zeppelin« preletel severni tečaj, je dvomljivo in z znanstvenega stališča nezanimivo, zakaj to potovanje ima služiti povsem drugim namenom. Omeniti je tu razdelitev kopnega in moria severno Evrazije in Severne Amerike, kakor tudi kartografi-<-en posnetek teh predelov. Zelo važen je ludi drugi cilj potovanja. Že dolgo so si znanstveni krogi na jasnem o nujni potrebi sistematičnega meteorološkega prejekanja polarnih predelov, zakaj vse sedaj tako skrbno izdelane vremenske napovedi imajo le kratkotrajno vrednost, ker si vremenske opazovalnice niso na jasnem o vremenskih razmerah polarnih predelov. Kakor uči praksa, se mnogokrat mrzle zračne plasti polarnih predelov v nekaj dneh preselijo nad Srednjo Evropo in tam radi nenadne spremembe vremen povzročijo veliko škodo. V gospodarskem življenju bi bilo silne vrednosti, če bi mogli take vremenske spremembe napovedali čim preje. Sicer obstojajo že danes nekatere polarne vremenske postaje na Grenlandiji, Spitzbergih. Severni Alia'.ki in na sibirski obali, ki vsak dan radio-telegrafično sporoče svoja merjenja, toda v dosego prej omenjenega cilja bi se moralo število teh posiai znatno povečati. Prva polarna vožnja »Groia Zeppelina- bo preiskala, na katerih mestih bi najbolje k;vza'o postaviti le projektirane vremenske opazovalne postaje. Na podlagi tega nameravajo v poletju leta 1932 postaviti dvajset avtomatično delujočih vremenskih postaj na najrazličnejših krajih arktike, ki bodo avtomatično na radiotelegrafski način vsak dan sporočale vremenske razmere svojega okraja, 1 e zanimive opazovalne postaje, ki bodo po kon- strukcijski ideji profesorja Moltschanovvsa opremljene s kratkovalovno oddajno postajo, bodo vsebovale naprave za merjenje zračnega pritiska, vlažnosti v zraku, temperature in jakosti ter smeri veitra, Po dosedanjih računih bo tehtala tako opremljena avtomatična vremenska postaja okrog 15C0 kg. Na ta način je dana zračni ladji možnost, da lahko vzame s seboj večje število kompletnih postaj in jih na gotovih mestih postavi. Zračna ladja bo potem, kakor je v načrtu, vsako leto obiskala te postaje, jih pregledala in morebitne poškodovane postaje nadomestila t. novimi. V določenih rokih pa jih bo morala opremiti z novimi baterijami. Kako sc bo vse to v praksi izvajalo in kakšne koristi bo od tega imelo gospodarstvo, se bo videlo po vrnitvi »Zeppelina«, ki bo nekajkrat tudi poskusil pristati na ledu. Pri letoinji vožnji na severni tečaj bo »Zeppelin« vzel s seboj čisto majhne opazovalne postaje, ki bodo tehtale le poldrug kilogram. le male vremenske postaje bodo pritrdili na majhen balon, ki ga bodo obtežili z vrečo peska in ga spustili z zračne ladje. Balon, ki bo počasi padal proli tlom, se bo pri trku ob tla avtomatično sprostil vreče peska in mala vremenska postaja, ki bo vsebovala toplomer, naprave za merjenje vlažnosli v zraku in barometer, se bo zopet dvignila kvišku. Poleg omenjenih naprav bo v tej mi-niaturni vremenski postaji montiran majhen kratkovalovni oddajni aparat, ki bo lahko obratoval dve uri. S pomočjo tega aparata bo vremenska poslanca avtomatično sporočila zračni ladji vse rezultate različnih merjenj. Znanstveni krogi napeto pričakujejo, kako sc bo vršil ta prenos, ki ga bodo na zračni ladji sprejeli s pomočjo aparata, ki tele-lonično sprejema slike. Četudi ne računajo z nobenimi pustolovščinami, bodo vendarle iz gole previdnosti vzeli s se-boj soni, šotore in polarne obleke. Na tem potovanju, ki bo dolgo približno 10.000 km, bo vodil »Zeppelin« dr. Eckener oseb-r.o. Kar se tiče leialsko-tehničnih naprav, niso na zračni ladji prav ničesar spremenili. 1'olcg 40 mož broječe posadke, sc bo udeležilo potovanja tudi 8 do 10 znanstvenikov, ki bodo vodili vsa opazovanja in pregledali teren za poznejše avtomatične vremenske postaje. V ta nnmcn je na krovu mon-tiranih mno;So znanstvenih naprav, tako da sliči Grof Zeppelin. letečemu laboratoriju. »Zeppelin na kolesih« Berlin, 21. junija. AA. »Zeppelin na kolesih« je prevozil železniško progo iz Hamburga v Spandau v 96 minutah. Proga meri 160 milj. Najhitrejši vlak prevozi to pot v 3 in pol urah. Letalo, ki je spremljalo Zeppelina, je zaostalo. Končno ga je vendarle doseglo v bližini Span-dava. Avto zavozil med zborovalce Toledo, 21. junija. AA. Neki avto je za-vozil v množico, ki je prisostvovala republikanskemu shodu. Ubite so bile 3 osebe in 70 hudo ranjenih. Razjarjena množica je vozača linč.ala. ker ie meniia, da je storil to nalašč. Umor iašssša Milan, 21. junija, s. V vasi Cassano ob roki Adiži se je zgodil skrivnosten umor. Bil je namreč ubit in vržen v reko neki Avgust Rubboli, ki je bil svoj čas učitelj, potem pa ravnatelj hranilnice v Cassamt. Rubboli je pripadal od začetka fašistični stranki, v kateri je bil politični tajnik za Cassano. Pred umorom je bil tajnik ondotne »Ballile . Rubboli se je vračal 19. t. m. iz Milana okrog polnoči v domači kraj. Skupaj z njim je izstopilo 7 potnikov, med katerimi je bilo nekaj delavcev velike milanske tovarne. Na poti s postaje v vas je bil od neznancev napaden iu vržen v reko. Našli so ga drugi dan. Orožništvo je zaprlo več. oseb, ki so bile skupaj z umorjenim izstopile iz vlaka. V Milanu se splošno govori, da je Rubboli žrtev velikega protifašističnega razpoloženja, ki vlada po vsej Italiji, posebno pa v milanski proviuciji. Pri tej priliki se tudi poudarja, da se je zadnje čase v Italiji zgodilo nebroj zločinov, naperjenih proti fašistom, katere pa vlada zamolčuje. Filmske slike v oblakih Berlin, 21. junija. AA. Iz Frankfurta ob Meni poročajo, da se je nekemu nemškemu kemiku posrečil izum, ki bi omogočil projeciranje filmskih slik v oblake 2000 m visoko. Poskusi so se vršili 19. t. m. in so se zelo dobro posrečili. Slike so mogli ljudje opazovati 20 km naokoli. Aparat za projekcijo je potreboval tok 110 voltov, električna obločnica pa je imela jakost 2 milijonov sveč. Aparat deluje z dvema zrcaloma, slike pa so izdelane na jeklenem filmskem tT»lflL. 5» Berlin. 21. junija, s. Iz Konigsberga poročajo, da so včeraj popoldne po Vzhodni Prusiji divjale silne nevihte. V neki hiši je ubila strela brala in .estro. V Ortelsburgu je strela udarila v hišo, kjer so bil zbrani po-grebci. Žena hišnega lastnika in neki mladenič sta bila takoj mrtva, več oseb je bilo pa močno opečenih. Tudi po drugih krajih je divjala strela in ubila več oseb. Po doslej znanih podatkih je slrela ubila 14 oseb. Varšava, 21. junija, s. V Sludzienicah pri Sierpcili se je mudilo med vojaškimi vajami v nekem skednju 40 vojaških gojencev višjih razredov pod poveljstvom nekega nadporoč-nika. Nenadoma je nastala huda nevihta. V skedenj je udarila strela in na mestu ubila 5 gojencev in nadporočnika, 12 gojencev je težko ranila, 20 pa laliko. Letalske vesli Vratislava, 21. junija. AA. Znanemu letalcu \Volfhirtu se je posrečilo, da se je s svojim brezmotornim letalom dvignil v zrak enkrat 700 m visoko, drugič pa 1100 m. V zraku je ostal tri ure. Berlin, 21. junija. AA. Letalo »Do X« je včeraj odletelo iz Baliije in pristalo v San-Pedru. kjer so mu priredili slavnosten sprejem. V ponedeljek odleti »Do X« dalje v Rio dc Janeiro. Bukarešta, 21. jun. AA. Ostavka, ki jo je predal minister za Erdeljsko in minister brez listnice Hadzeganu, ni bila sprejeta. Varšava, 21. junija. AA. Francoski torpe-dovki »Bizon« in »Lion« sta danes pripluli pod Doveljsivom admirala Laponta v Gdinjo. NEDELJSKI ŠPORT Pomembna zmaga Ilirije nad državnim prvakom Sijajna igra domačega mošlva > Plavalna lekma ZA PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V MARIBORU. Maribor. 21. junija. SK Maribor je priredi! danes popoldne na mariborskem otoku plavalno tekmo za prvenstvo srednjih šol. Doseženi rezultati so prilično dobri. Organizacija je bila brezhibna. Rezultati so: 200 m prosto: 1. Košak (gimnazija) 3:16.4; 2. Pahor (realka 3:45.3. — 100 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akademija) 1:42.5; 2. Založnik (realka) 1:57.8. — 50 metrov prosto: 1. Jandel (učiteljišče) 32:1; 2. Poljanec (realka) 36. — 200 m prsno: 1. Kožuh trg. akad.) 3:46.9; 2. Poljanec (realka) 3.50. ~ 50 m hrbtno: 1. Kožuh (trg. akad.) 47; 2. Jandel (učit.) 51.8. — 100 m prosto: 1. Jan-del (učit.) 1:24.8; 2. Kune (realka) 1;28.2. — 100 m prsno: 1. Kožuh (trg. akad.) 1:42; 2. Škapin (realka) 1:43.8. Štafeta 4krat 50 m: 1. je dospela na cilj štafeta realke v postavi Kune, Pahor, Poljanec, Škapin v času 2:20.9. Končni plasman: 1. realka 87 točk; 2. trgovska akademija 33 točk; 3. učiteljišče 21 ločk; 4. gimnazija 8 točk. Po tekmi je prof. Ševnik po lepem govoru izročil zmagovitim plavalcem realke krasen kip, darilo tukajšnje ugledne tvrdke Pintar in Lenart. Kolesarska dirka ZA PRVENSTVO MARIBORSKEGA KOLESARSKEGA PODODBORA. Maribor, 21. junija. Danes se je vršila na progi Maribor—Fram —Hajdina—Ptuj—Sv. Lenart—Maribor (74 km) kolesarska dirka za prvenstvo Mariborskega kolesarskega pododbora. Prijavilo se jc 15 najboljših dirkačev vseh kolesarskih klubov v Mariboru, in sicer »Perun«, »Edelvvciss« in »Poštela«. Start je bil ob 6.10 pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti, cilj pa na Aleksandrovi cesti, Tomšičev drevored. Kolesarska dirka je potekla v najlepšem redu. Organizacija je bila vzorna, ki je pač največja zasluga gg. Lešnika, Hlebša, Markoviča in Halbvvidla. Po dirkah se je razvila velika povorka kolesarjev z godbo na čelu po mariborsikih ulicah. V naslednjem rezultate: Seniorji (74 km): 1. Rozman Štefan (Perun) 2:18:25, 2. Lah Ivan (Edelvvciss) 2:20:13, 3. Faningcr Bruno (Poštela) 2:24:44, 4. Strucl Franc (Perun) 2:25:58, 5. Cotič Drago (Perun) 2;39, 6. Lcdinek Fric (Kdelweiss) 2:39:5. Junior)i (74 km): 1. Mavrič Bogomir (Perun) 2:34:9, 2. Ružič Wilibald (Poštela) 2:49:53. Pri današnji dirki je talentiran in najboljši slovenski dirkač Štefan Rozman absolviral svojo 25. zmago. Čestitamo! Ilirija : Concordia 4:2 (1:1) Dolgo časa so morali čakati prijatelji belo-zelenib, da so dosegli njih ljubljenci prvo zmago. Zato pa je ta zmaga leni učinkovitejša, ker je moralo moštvo držuvnega prvaka prepustiti tisti Iliriji, katera je bila v zadnjih dveh tekmah katastrofalno premagana, dve točki Zmaga, ki jo je danes dosegla Ilirija, je čisto upravičena. Tekmo je vodil dr. Planinšek prav dobro. Storil je sicer nekaj napak, ki pa niso bistveno vplivale na izid lekme. Vendar mislimo, da je prvi gol za Concordijo padel iz čiesle ofside pozicije. Od početka igre sta igrali obe moštvi zelo nervozno in nobena stran ni izvedla povezanih napadov. Bilo je par prodorov, iz katerih sta nastali dve enajstmetrovki. Prvo je zastreljala Ilirija proti Concordiji, lakoj nato je pa isto smolo imela tudi Coneordija. Šele po teh uvodnih praskah se je igra razvila. Coneordija je nastopila v običajni sestavi z državnim reprezentaučnim igralcem Preinerlom kot srednjim krilcem in Živkovičem ua metslu ered-njega napadalca. Oba ta dva, ki sta glavna stebra Coucordije, proti obrambi Ilirije nista opravila ničesar. Premrl je moral v sredini igrišča gledati, kako ga Košak in Doberlet preigravata. Igra Ilirije v sredini je bila tako sijajua, da Premrl sploh do žoge ni prišel. Tako je prišlo težišče igre že v prvem polčasu na sredino polja Coucordije, ki se je morala večji del braniti. Nebroj strelov uapada Ilirije je zgrešilo cilj. &li so ali mimo, ali preko prečke. Par nevarnih strelov je pa mojstrsko branil Benič. Po današnji igri prav za prav ne moremo izreči o moštvu Concordije kaj posebnega. Kajti kakor hitro je to moštvo izgubilo elan, ki je glavno orožje Concordije, je bila nje usoda že zapečatena. To so menda uvideli tudi nekateri igralci in pričeli igrati ostro. Sedaj razumemo, zakaj je prošlo nedeljo Hajduk' v Zagrebu izgubil. Le sreča je, da ui bilo daues kakih poškodb. V splošnem je pa Coneordija zapustila ravno radi te ostre igre zelo neugoden vtis. Domače moštvo pa je presenetilo. Igralcev kar ni bilo «|>oznati. Vsi so igrali s tako zagrizenostjo in voljo do zmage, kakor se pri tem moštvu le redko kdaj vidi. Vsi so igrali skupno in imeli le en cilj — zmagati. Sprememba sestave je gotovo veliko pomagala. Neumorni Oman je to pot igral kot desni krilec in veliko pripomogel k zmagi. Napad je zalagal veduo z uporabljivimi žogami. Onemogočil je s svojo mirno in premišljeno igro nevarno levo krilo Praunspergerja. Nič slabši ni bil levi half Pogačnik, ki je zabil celo drugi gol. Oba ta stranska krilca sta igrala defeu-zNho ln ofenzivno odlično, medtem ko je pa Unter-reitfr v t prvem polčasu igral bolj defenzivno. V drugem je pa s svojo mirno igro popolnoma onemogočil Živkoviča in Premrla. Ta krilska vrsta ima največ zasluge na sijajni zmagi. Posrečena je bila tudi sestava napada. Na desnem krilu je zopet igral Ice, na levem krilu pa Pleifer. Oba^ ta dva sta zalagala notranji trio z lopimt predložki. Z malo več odločnosti bi Žitnik v desni zvezi lahko dosegel kak gol. Košak kot srednji napadalec je prišel posebno do veljavo v drugem jiolčasu. Današnja igra je bila gotovo ena njegovih najboljših. Tekmi je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, ki so z velikim navdušenjem pozdravljali zmago Ilirije. Po tej zmagi ostane tabela neizpremenjena. Oba slovenska kluba sta ostala na zadnjih mestih. Gledalci pa so imeli priliko videti, koliko lahko pomaga volja. Mednarodni tahkoatletski meeting Maribor, 21. junija. Danes se je vršil na Rapidovem igrišču mednarodni lahkoatletski meeting, na katerem so sodelovali poleg domačih klubov tudi gostje iz Gradca in Ljubljane. Gradčane so zastopali člani GAK-a, Ljubljančane pa člani Ilirije in ASK Primorja. Re-eultati so izborni, postavljena sta celo dva slovenska rekorda, in sicer v skoku v daljavo in v metu diska. Rezultati so naslednji: Tek 100 m: 1. Helfrieh (GAK) 12:2; 2. Ko-račič (Primorje) 12:4; 3. Stropnik (Železničar) 12:6. Met krogle: 1. Kamputscb (GAK) 12.50; 2. Jeglič (Ilirija) 11.47; 3. Cerkvenik (Primorje) 10.82. Skok v daljavo: 1. Korče (Primorje) 6,51; boljše od slov, rekorda! 2. Helfrieh (GAK) 6.42; 3. Tammel (GAK) 6.04. Tek 1500 m: 1. Margreitner (GAK) 4.25; 2. Lejka (Primorje) 4.30.4; 3. Šoukal (Primorje 4.41.6. Met diska: 1. Stepišnik (Ilirija) 37.80, bolje od rekorda; 2. Kamputsch (GAK) 39.15; 3, Jeglič (Ilirija) 32.78). Tek 400 m: Prvi predtek: 1. Tammel (GAK), 2. Putinja (Prim.), 3. Rak L (Žel.). Drugi predtek: 1. Korče (Prim.), 2. Gutmaier (Rapid), 3. Rak II. (Žel.). Finale: 1, Korče (Prim.) 54.7; 2. Tammel (GAK) 55; 3. Gutmaier (R) 56. Tek 5000 m: 1. Margreitner (GAK) 16.49.6; 2. Krevs (Prim.) 16.51.4; 4. Podpečan (Žel.); Šporn je izstopil. Tek 200 m: Prvi predtek: 1. Perovič (Prim.), 2. Stropnik (Žel.), 3. Miihleisen (R.). Drugi predtek: 1. Kovačič (Prim.), 2. Mesaretz (R.). Finale: 1.Mesaretz (R.) 25.4; 2. Kovačič (Prim.) za prsa zadaj; 3. Stropnik (Žel.) 25.6. Skok v višino: 1. Umfahrer (GAK) 1.75; 2. Žgur (Prim.) 1.70; 3. Marek (Prim.) 1.65. Štafeta štirikrat 100 m: 1. SK Rapid (Monde-rer, Jeglitsch, Miihleisen, Mesaretz) 49 sek.; 2. Primorje 49.1; 3. Ilirija 49.2; 4. Železničar 49.4; 5. Maraton 49.5. Skok v višino s palico; 1. Oroszi (Ilirija (2.95); 2. Smerdelj (Maraton) 2.95. (Prvo mesto odločil žreb.) 3. Zupan (Žel.) 2.70. Končni placement: GAK (Gradec) 37 točk; 2, Primorje 33 točk; 3. Kapid lb točk; 4. Ilirija 15 InJk: 5 Železničar; 6. Maraton. Žrtve pomorske katastrofe pri St. Na/.aire. Slika kaže nepregledno šele prvih "7 /rtov strašne nesreče. .isto ki>t in vendar je l<< Hrvatski šport Gradjanski : Hajduk 2:1 (1:0) Zai/rrb. 21. jun. ž. Danes se je vršila v Zagrebu prvenstvena tekma med Gradjanskim in Hajdukom, ki je končala z rezultatom 2:1 (1:0) v korist Gradjanskega. Na igrišču se je zbralo okoli 5000 ljudi. Gradjanski je igral zelo dobro. Sodit jc g. Joksič iz Belgrada. Igra Gradjanskega je bila odločnejša od Hajduka. Zmaga Gradjanskega je zaslužena. V predtekmi je hazena - družina Concordije premagala Ateno iz Ljubljane z 21:2 (10:2). Tekma se je igrala za državno prvenstvo. Belgrad, 21. jun. ž. Današnja tekma med BSK in Saškom se je končala s 5:2 (3:1) v korisl BSK. Osijek, 21. jun. ž. Danes ob pol 0 se je vršila prvenstvena lekma tretje lige med osiješkim Gradjanskim in Vojvodino iz Novega Sada. Prvi polčas je končal z rezultatom 4:0 za Gradjanski. Subotica, 21. ju«, ž. Danes se je tu vršila prvenstvena tekma med Sandom in P. S. K., ki je v prvem polčasu končala s 4:1. Motociklislične dirke Zagreb, 21. iun. ž. Na veliki motociklistični tekmi v Badenu je Urojič dobil drugo nagrado v kategoriji 350 ccm. Bil je dva metra za Avstrijcem Gayerjem. V kategoriji 500 oam je dobil prvo nagrado mesta Badena Iliigner, drugo llubman, in tretjo Urojič. V tej kategoriji 500 ccm je Urojič nastopil s 350 cr^m motorjem. » Ilustracija n VI. številka, ki se je zaradi tehničnih ovir zakasnila, je izšla. Za zamudo se oddolžuje naročnikom in bralcem z vsebino in opremo, ki se v tej številki nanaša precej na Ljubljano, o čemer nas pouči že naslovna slika M. Bambiča. Vse mogoče stvari dobite o njej, od v sliki in besedi raztolmačenega zgodovinskega razvoja ljubljanske razglednice, do Grete Garbo, Chaplina in drugih. Dva župana — L Hribar in dr. D. Puc — pišeta o svojih odnosih do sodobne Ljubljane, če je čigav odnos zanimiv, je gotovo teh dveh gospodov. Ivan Pregelj je napisal hvalnico na Ljubljano in L. Mrzel nam s svojo tenko besedo slika svoja vračanja v Ljubljano; R. Ložar nas seznanja z Emono in najdbami iz nje in v »Arhitekturnih razmišljanjih o Ljubljani« priobčuje tozadevne kritične opombe. B. Orel je napisal psihološko razgibano študijo o ljubljanskem meščanu, B. Ma-gajna pa novelo »Mafija« iz sarajevskega miljeja. Sledita dve strani slik in poročila o novostih v ljubljanskem gledališču, krasna serija fotografij o najbolj severozapadnem kotu Slovenije: Ratečah in Trenti, nadaljevanje romana, karta avtobusnega prometa okoli Ljubljane, zanimive slike o pripravljanju sardin, zanimivosti iz vsega sveta itd. itd. Mariborska kronikts Maribor, 21. jituija. Športa v obilju in vsakovrstnega; o tem v športnem delu. V splošnem se osredoloča le dni zanimanje mariborske družbe na izid inednarod-uih rokoborb na unionski verandi. Se prav |ki-sebno po včerajšnjem senzačuem izidu spopada med črncem Toni Sayerjem in Madjarom Uogner-jemj v prvi minuli se je odločilo. Z nepričakovano kretnjo je nevarni Toni položil na tla izredno spretnega Mad.hra; in že je bilo po Madjaru. Črnec je žel viharen aplavz. Potem zopet hrušč in trušč ob priliki revanžne borite med Sedmograd-Čanom Čontošem in Saksoncem Frankom; za čudo kompliciran je bil konec. Tako vendar ne gre podcenjevati publike; najprej se jc Frank, ki mu je Čontoš prizadejal udarec s pestjo v trebuh, zrušil v nezavesti. Čudovita moč pa je zaplala na mah v njem, ko se je nudila konjunktura da je lahko iii]> nato položil Čontoša. Takšni nastopi povzro-čaju v publiki dvome glede marsičesa, kar sc na borišču skuša prikazati kot resnično. Občinstvo se jo upravičeno norčevalo iz takšnega teatra fin-giranc oslabljenosti; drugi zopet so imeli zelo estre besede, in udarec?... Mirni, neteatralni, toda levje močni Poljak je ugnal ubogega Krajče-viča že v 14. sekundi. Radi hlesure Krajčevičeve ali pa absolutne Poljakove premoči? Rokoborbe bodo trajale še menda kakšnih pet dni. Precejšnje zanimanje se opaža za borbo med Beličem in Orfzov-skim na eni in Tom Sayerjem na drugi strani. Potem še dvoje posebnih prireditev: zunaj v limbuškeni gozdu taborenje gozdovnikov, ki naj bi med občinstvom povečalo zanimanje za ta mladinski pokret. V mestnem parku pa otroška olim-pljada, ki jo je priredil SSK Maribor. Ljudi vse puhlo; prireditev je nudila obilo neprisiljene io vedre zabave. V teku so bili prvi: Zdravko Živic, Ferdo Kuhar, Zvonko Ulebš in Mirko Verdnik. Na skirojih: Miran Ogrizek prvi, nato Slavoj Ogrizek, Verica Mariničeva, Ruža Fiechbaehova in Sta-zika černičeva. Avlo: Rudi Skušek. Na trociklu je zmagal Dušan Samša. Pri tekmi z otroškimi vozički je prišla kot prva na cilj Majda Šesova, druga Verica Merslalova. Sila zabaven je bil skok v vrečah: prvi Živic Zdravko. Najboljši štafetar je bil Nande Mevlja. Pri kolesarski dirki je bil zmagovalec Valter Paj. Na policiji: Grafa nič; prijav 20. 301etni delavec. Franc Žmavc se je vračal iz Kamnice. Sredi ceste sta navalila nanj meni nič. tebi nič neznanca otl katerih je eden celo segel po nožu ter mu prizadejal lažjo rano na roki. Nadalje dva vloma: v stanovanje Katarine Mesarič, Prešernova 18, se je splazil potep, si privoščil najprej okrepčila, potem pa odnesel obleke in drugega v skupni vrednosti 10XYZ«. Kap jo zntleln 71 letnega Josipa Pivec« b Sv. Jurija pri Pesnici v Trubarjevi ulici. Prepe Ijali »o ga v splošno bolnišnico. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. junija bila mijdalJ^t v letu v reinc pov sent |w- Današnja nedelja je /ato se je s|Kitlobil<>. da sc je letno obnašalo iu malo ponttgujulo kopalcem in izletnikom. Tako smo danes doživeli po lepem dopoldnevu popoldne silno grmenje, da bi kopalci kmalu v tsitmili kopalnih oblekah |k>brg-nili iz. kopališč. Pu kakor so poletno nevihte no preračunljive, tako je bilo o|xi|tlansko grmenje nedolžno in je prišlo do kratkega nalivu šele okoli tri četrt nu pet itopoldnc. Pa tudi ta je hitro minil, meti tem, ko st> imeli Ljubljančani priliko občudovati lep naravni pojav na vzhodni strani neba. I>vc lepi mavrici ostrih jasnih barv sta razmejevali iicIki iu ločili pol jasno ost oblačnega iu to zopet od temno oblačnega nebu. krasni pojav jc trajni vet minut. Dve tretjini vseli Slovencev, če nc več, je krščenih nu poštena imena Janez, Jože, I ran-celj, Lojze. Medtem ko med Janezi in t ran-celjni ni nobene edinosti ter praznujejo svoje, godove ob vseli mogočih datumih, nekateri celo na več dni v letu. če jim nese, pn se JožHi drže trdno vsi enega dne v letu, prav tako pn imajo vsi Lojzeti tudi en sam god, namreč na današnji dan. Marsikje so prejšnji večer slavili god sv. Alojzija, vendur pa ni bilo nikjer nič hudega, temveč povsod, upajmo, prav prijetno. Otl vseh ponesrečencev, kar se jih jc ponesrečilo snofi in dane« v Ljubljani, ni namreč nobenega Lojzeta, čeprav so trije ponesrečenci staknili .svoje poškodbe v pretepih, le en sani pa pri delu. 24 letnega čevljarskega pomočnika Mihaela Belino, iz Klorjanske ulice 13, jc okoli štirih zjutraj ustavil na cesti stražnik. Miha je bil namreč ves krvav in mu, je zlasti iz hrbta moč no curljal« kri. Stražnik je odvedel ranjencu na rešeVhlno postajo, kjer so gu obvezali. Mi ha je povedal, dn so ga ponoči nekje na Kode-ljevem napadli neki Bosanci in ga z nožem zabodli v hrbet. Reševalni voz je mladeniča prepeljal v bolnišnico. Precej ranjen je bil tudi 20 letni zidar \l-bert Kovač. Tega so ob I ponoči napadli v lo varniški ulici v Mostah neki neznanci in g osuvnli z noži po glavi. 27 letnega delavca I lasa na Karačifa pa je nekdo udaril ponoči v vinotoču v Trnovski ulici s stolom |x> glavi in ga nevarno ranil. Vsi ti trije slučaji nazorno govore o divjih apa škili navadah, ki sc vedno bolj razvijajo, zlasti ob sobotah zvečer v Ljubljani. Dopoldne okoli 10 pa sc je preti kolodvorom ponesrečil 56 letni Ivan Skočir, sprevodnik cestne železnice, stanujoč v Društveni ulici 0 Ta jc hotel priklopiti k tramvaju priklopni voz pri tem pa sta gtt voztt stisnila in mu znat tir zmečkala levo nogo. Vsi štirje ponesrečen« i si zdravijo v bolnišnici. Družba JURIJA" Dunajska cesta St. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks IVAN LAPAJNE naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, da je legla k večnemu počitku njegova ljubljena žena, nadvse skrbna mati, stara in prastara mati ter najboljša sorodnica, gospa Julija Lapajne roj. soproga ravnatelja v pokoja Umrla je, previdena, včeraj v jutro po kratki, mučni bolezni v 78. letu svoje starosti in bo pokopana jutri v torek ob 10 dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Krškem. Prosimo tihega sočustvovanja. V Krškem, dne 22. junija t931. ŽALUJOČI ZAPUŠČENI. Namesto posebnih naznanil. Ko je Avstrija stradala Zgodovinski leti 1917 in 1918 V založbi Amalthea je te dni izšLa knjiga z naslovom •Lakota«, ki jo je spisal bivši avstrijski minister za prehrano, general Landwehr. Knjiga nazorno odkriva gigantski boj, ki ga je avstro-ogrska monarhija vodila proti lakoti. V naslednjem podajamo prevod odstavka, ki utegne zanimati naše bravce. Skupna seja ministrskega sveta v marcu lela 1917 je končala s tem, da mi je bila poverjena zelo neprijetna naloga. Naprosili so me, naj se odpeljem v Nemčijo in tam na kak način uredim, da se nam takoj pomore z moko in konjskim živežem. Poleg tega naj bi »e pogajal tudi o tem, da bi Nemčija z vsemi sredstvi pospeševala izvoz iz Romunije in naj bi se v našo korist odpovedala kolikor mogoče velikemu delu romunskih zalog. Grof Czernin mi je poleg tega naročil, naj Nemcem povem, da nam je nemogoče nadaljevati vojno, če se nam takoj ne pomore v vprašanju prehrane. Priznati moram, da z rezultatom te seje ministrskega sveta, na katero sem stavil nekaj nade, nisem bil zadovoljen. Nisem se mogel znebiti vtisa, da se madjarski ministri še niso zavedli resnosti položaja. V tem oziru tudi Tisza ni delal nobene izjeme. Mesto da bi se monarhija zanesla sama nase in bi se glede žita oprla na Ogrsko, so se vsem mojim tozadevnim zahtevam izognili in polagali svojo nado na to, naj se Nemčija, če jc le mogoče, odpove vsem romunskim zalogam. Da je bila ta zahteva neizpolnjiva, ie bilo Iasno. Poskusiti jc bilo treba dobiti saj nekaj, zakaj zvišanje dobave žita iz Ogrske, s kitertm so ludi računali, se še ni moglo izvršiti tako kmalu. Dne 26. marca sem dospel v Berlin in sem še istega dne razpravljal z našim poslanikom princem Hohenlohe, dalje z državnim kanclerjem Bethmann Holbvegom, s podkanclerjetn Zimmer-mannom in z drugimi glavami vlade. Vsem tem gospodom sem nazorno predočil položaj Avst.ro-ogrske in jim v smislu Czerninovcga naročila izjavil, da se mora Avstriji na vsak način takoj pomagati, sicer ne bo vzdržala. Posebno razločno mi je ostal v spominu razgovor 7. Bethmann HolIwegom. Napeto sem pričakoval vtisa, ki ga bo napravil vodja nemške zunanje politike. Krepka in visoka postava, ki bi zelo dobro pristojala kakemu pruskemu gardnemu kirasirju, mi je dala za trenutek misliti, da imam pred seboj osebnost Bismarckovcga kova. Tcda kmalu sem videl, da temu ni tako. Sprejel me je zelo ljubeznjivo, pritrjeval vsem mojim besedam in menil, da ie treba vse storiti, da se nam pomaga, ali vsaj pokazati dobro voljo. Dejal je, da je Nemčija sama tudi v zelo težkem položaju. On da v teh vprašanjih nima odločilne besede, ampak vrhovno armadno vodstvo. Bo pa uredil, da se bo jutri vršilo posvetovanje vseh resornih ministrov z menoj, kjer naj bi prišli do kakega re-zdl tata. Ta seja se je vršila naslednjega dne, 27. marca, v palači državnega zbora. Ko sem stopil v dvorano, sem se začudil nad številom prisotnih, Eden izmed njih me je opozoril, da od mojega štaba še ni nikogar tu, nakar sem mu smeje odgovoril, da nisem vzel s seboj nobenega štaba, ker sem sam o vsej zadevi natančno poučen. Ker sem vedel, da sc mi bo očitalo, kako dobro se živi na Ogrskem, sem zbranim najpreje podal zaupne informacije, koliko žita pride na glavo vsakega Avstrijca, vsakega Ogra in na vsa-i kega vojaka naše armade. Iz teh informacij je bilo nazorno videti, da so bile kvote v Nemčiji j takrat višje kakor pri nas. Posebno sem naglasil, da ima nemška armada poleg tega še porcijo ovsa, ki je bila prccej višja od porcije naše armade. Naglasil sem, da ne gre, da bi bile čete, i ki se bojujejo ramo ob rami, tako neenako oskr-i bovane. Nemci so na to dejali, da se v Nemčiji pravkar vodi pregled vsega stanja, da pa še ni prav nobenega rezultata. Nemčija da je sedaj v precej slabšem položaju kakor za časa pogajanj, ki so ; se vršila pred nekaj meseci. Naposled smo se zedinili v tem, naj se naj-' preje vrši na Dunaju konferenca za novo ure-| ditev ključa, po katerem se bodo delile romunske zaloge. Na mojo zahtevo glede ovsa, s katerim naj bi se odpomoglo naši armadi, so mi dejali, naj razpravljam o tem z vrhovnim vodstvom armade. Radi tega sem se ponoči odpeljal v Kreuz-i nach. Dne 28. marca dopoldne sem govoril z I Ludendorffom. Prišel sem v Kreuznach z veliki-• mi simpatijami do tega slavnega moža. Obenem tudi z zavestjo, da je Avstro-Ogrska v tej vojni | storila že čudovite stvari. Pri Ludendorffu pa nisem našel tega. Kljub vsej vljudnosti jc vendar zvenelo iz njegovih besedi neko podcenjevanje Avstrije. Naposled pa to ni bilo nič hudega. Avstro-Ogrska je nastopala med vojno vojaško in gospodarsko le kot pomožen del, ki je potreben, in tako se je prav lahko pozabilo, za kaj vse ji mora biti Nemčija hvaležna. Požrl sem to trpko čuvstvo in se boril s tisoči dokazov, števil in številk, da bi se izpolnila moja želja glede ovsa. Težki boji, ki so kmalu nato izbruhnili na zapadni Ironti, so mi precej pokvarili, ker je moralo armadno vodstvo držati živila skupaj. Poročilo, da je Ogrska 22. marca na seji ministrskega sveta sklenila, da zmanjša svojo kvoto živil na glavo poedincu, je nekoliko izboljšalo položaj. Toda to dopoldne nisem prišel do nobenega rezultata, ampak so mi namignili, naj i se obrnem na Hindenburga, ki ima v rokah od-' ločitev. Pri Hindcnbrgu jc bil sprejem vse drugačen. I Njegove oči so govorile, da razume potrebe Av-stro-Ogrske. Pri kosilu sem imel iast, da sem več kakor eno uro sedel poleg Hindenburga in govoril z njim o najrazličnejših stvareh. Neki prisotni diplomat je začel pogovor o pričakovani vojni napovedi Amerike, ki je 7. aprila tudi res I sledila. Hindenburgov obraz se je zresnil, nato pa si je pomagal s humoristično pripombo: »Da, tu ne pomaga drugega, kakor spodaj, spodajl«, pri čemer je mislil na boj s podmornicami. Po kosilu me je Ludendorff še enkrat poklical v svojo pisarno in mi nakazal tisoč vagonov živeža iz Romunije za našo armado. Glede mojih ostalih želja pa mi ie dejal, naj govorim z državnim komisarjem za ljudsko prehrano Michaelisom in z vojnim ministrstvom. Odpeljal sem se torej nazaj v Berlin in poiskal 29. marca Michaelisa. Mah mož s puritansko zunanjostjo, ki je delal tesno skupaj z vrhovnim vodstvom armade pa ni našel razumevanja za moje zahteve. Takojšnjo pomoč z moko je izjavil za povsem izključeno. Nato sem govoril še z ravnateljem upravnega oddelka v vojnem ministrstvu generalom Ovenom, S tem sva se čisto dobro razumela. Sicer zaenkrat ni mogel storiti drugega, kakor da je takoj dal navodila glede dobave ovsa, ki mi ga je obljubil Ludendorff. Nato sem se odpeljal na Dunaj, kjer sem 31. marca zjutraj govoril s Czerninom. Radi odklonitve takojšnje pomoči z moko od strani Nemčije je bil zelo deprimiran in me je naprosil, naj grem k nemškemu poslaniku grofu Wcdelu in mu sporočim, kako je Czernin potrt in kako nevarno jc to za položaj centralnih velesil. Grol Wedel je vzel moje poročilo na znanje in obljubil, da bo takoj sporočil to v Berlin. Czernin je nato uredil, da je cesar Karel sklical za naslednji dan sejo kronskega sveta. Meni pa so naročili, naj grem že preje v avdi-jenco, da cesarju o vsem tem poročam. Pri tej avdijenci sem mu povedal prav vse in tudi omenil, da se nisem poslužil dovoljenja, da stopim v avdijenco k cesarju Viljemu, ker sem dobil vtis, da se v Nemčiji vse niti združujejo pri vrhovnem armadnem vodstvu. Diplomati bi nam sicer radi pomagali, toda najbrže nimajo dovolj moči za to. Cesar Viljem pa mora kot zadnja karta ostati v rezervi. Cesar Karel je nato dejal, da mu je čisto prav, ker ima itak namen, s cesarico vred napraviti obisk v Hamburgu ... špecerijsko m kolonlfolno blago, umetna gnojila. cement itd. Ud. dobavlja Gospodarska zveza v Ltubllanl Nova sestavina človeške krvi Odkril Jo Je dunajski zdravnik dr. Edelmann. Dunaj, 20. maja. V reviji »Wiener klinisehe Wochenschrift€ poroča ravnatelj dunajske bolnišnice Schild«, pri-marij dr. Edelmann o četrtem sestavnem delu človeške krvi, ki ga je on sam slučajno odkril pri mikroskopičnem preiskovanju človeške krvi. Dr. Edelmann je odkril pod mikroskopom čudna telesca, ki do sedaj medicini še niso bila znana. So to okrogla in ovalna telesca, velika približno tisočinko milimetra. Značilna lastnost teh novo odkritih telesc je njihova aktivna gibljivost, Med nepremičnimi staničnimi sestavinami se gibljejo ta telesca v obliki plesa, in sicer v vseb smereh. Prav radi tega plesa jih je možno od« kriti pod mikroskopom in jih razlikovati od ostalih sestavin krvi, od rdečih in belih krvnih telesc in krvnih ploščic. Njihovo gibanje je silno energično in tako rekoč brezobzirno. Dr. Edelmann predlaga, naj bi se ta nova odkrita telesca ime-novala kinetociti. Ti kinetociti nastopajo tako v krvi zdravega kakor tudi bolnega človeka. Njihovo število razmeroma ni prav veliko. V navadnem obzorju povprečnega mikroskopa je opaziti eno ali kvečjemu dve taki telesci. Kubični milimeter krvi b: jih torej vseboval kakih 30.000. Poleg rdečih in belih krvnih telesc ter krvnih ploščic nastopajo torej novo odkriti kinetociti kot četrta sestavina krvi. Kakšno funkcijo jim je pripisovati, kak pomen imaio za človeški organizem. Na podlagi dosedanjih opazovanj sklepajo, da igrajo važno vlogo pri strjevanju krvi. Nainoveiši ® aachs" motorji, iivnko'csn. otro ki vozički. Sivalnt stroji, nosa mezni (leti, pneumatika. Ceniki franko. Najnižje cene. ./TRIBUNA." F. B. I. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Ali ste že poravnali naročnino? Srečen padee 98 letne starke iz 4. nadstropja Redkokdaj se pripeti, da kdo pade s četrtega nadstropja in ostane živ. Da bi pa 90 letna starka padla s četrtega nadstropja in ostala živa, je pa skoraj nemogoče. In vendar se je tak slučaj te dni pripetil v Varšavi. Neka 89 letna starica je zaradi neprevidnosti padla z okna v četrtem nadstropju. Po srečnem naključju pa je obvisela na vejah drevesa, ki raste pred dotično hišo. Razen strahu in pa nekaj kožnih prask se ji ni ničesar hujšega zgodilo. Cez četrt ure je že zopet šla po stopnicah v četrto nadstropje. Brada bo zopet moderna fie drugod ne, v Franciji pa skoraj gotovo. Zaslugo za zopetno obnovitev te lepote moškega obraza bo imel novi predsednik francoske republik« Doumer, ki nosi lepo, štirioglato pristriženo, sive brado. Brez dvoma bo kmalu našel med moškim spolom mnogo posnemalcev. Gospod Muhič, čigar družina od prvega do zadnjega člana navdušeno igra klavir, )e naročil uglaševalca. Ko je mož prišel, mu je dejal: °fil »Na klavirju je tipka, ki ostane nema, če udarimo po njej.« »Aha, to naj popravim?« »Ne, popravite vse ostale tipke tako, di bodo tudi one ostale neme.« ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) JfigfS, BRZOJAVNI HAUOV: GOSPOBANKfl Vloge nad podružnice: Bled. Novi Sad, Kranj, Šibenik. Kapital in re'en*a nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Q]n 10,000 000— Izvršuje vse bančne posle nafku!antne}e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh ližllč h v tuzemsfvu in inozemstvu Edini slovenski zaoad brez !n|ega kapitala |e Uzafemna zaoarooalnica o Llnbl^ani, v iastni pataii ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema » zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. ! ! Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 50 Dno, na katerem smo se zdaj nahajali, se je vseskozi razlikovalo od onega, ki smo ga bili prehodili v Tihem oceanu. Tu ni bilo ne finega peska, ne podmorskih trat, ne gozdov iz alg. Pač pa je bilo to kraljestvo koral. Korale so gotovo najčudovitejša bitja živalskega carstva. Štejejo jih med živalsko deblo mehovcev, med katere spadajo razun koral še trdoživnjaki ali hydroide, cevkaši ali siphonophori, klobučnjaki ali meduze ter rebraši ali ktenophori. Korale so svoj čas prištevali k mineralom ali k rastlinam, dokler niso spoznali, da so to živalice, ki žive zadružno življenje, obdane od skupnega apnenastega oklepa, koraljnika, ki ga same tvorijo. V živalstvo jih je pravilno prvi uvrstil marsejski učenjak Pevsonnet leta 1694. Zanimivo je, da so stari cenili korale kot zdravilo in da se je ta prazna vera ohranila še v srednjem veku. Korala-poedink.a je precej razvit, mehu podoben organizem, ki ima ustje, obdano od lovk, tako da živaiica v svojih pestrih barvah izgleda kakor cvetlica. Kadar se korala vznemiri, se skrči in po-skrije lovke. Kamenene korale ali madrepore poganjajo brstiče, ki tvorijo z rodonačelnikom pestro-barvne in veiaste družine. Vsaka poedina živaiica izloča apnenasto ogrodje, s katerim se sama obda, vrhuiega pa še vsa družina tiči v skupnem oklepu. Ti oklepi ali koraljniki imajo najrazličnejšo obliko in tvorijo prave kamenene gozdove. Koraljniki se sdružijo v orjaška koraljišča, ki gradijo čeri in cele Dstrove in otoke, apnenik teh koraljišč pa se polagoma po učinku morske soli spreminja v dolomit. Stopali smo ob takem ogromnem dolgem kora- i ljišču, katerega so razsvetljevali naši Ruhmkorffovi j aparati. Bili smo obdani od pravega grmičevja, iz i katerega so pogafijale bleščeče bele cvetlice. Luč 1 je ustvarjala v tem nerazpletljivem vejevju najčudo-vitejše svetlobne učinke in prozornotenke cevi koral so takorekoč podrhtevale pod valovanjem vode. Človek bi bil kar prijel za krvavordeče veje, da utrga te sveže, od najnežneiših lovk obdane cvetove, medtem ko so srebrnobarvne ribice kakor tiče plule med njimi. Toda kakor hitro sem to poizkusil, je bila vsa koraljna družina alarmirana: bele cvetlične čaše so se skrčile in skrile v rdeče cevi in vse vejevje se je izpremenilo v skalo. Vejevje se je čezdalje bolj zgoščevalo in stopali smo med stenami pravih kamenenih gozdov, ki so kazali najfantastičnejšo arhitekturo. Stopali stno skozi temno galerijo, ki se je polagoma spuščala do globine kakih 100 metrov. Električna luč je stene uprav magično razsvetljevala. Po dobrih dveh urah hoda smo dospeli 200 m globoko. Tu se je razprostiral naravnost mineraličen pragozd iz ogromnih okamenelih dreves, zvezanih po plumarijah, ki jih smemo imenovati morske liane, na tleh pa so tvorile korale iz vrst glivač, zvezdašev, zavijač in vetrnikov prekrasno cvetlično preprogo, posuto z biseri. Kakšen nepopisen prizor! Kakšna muka, da nismo mogli drug drugemu odkrivati svojih čustev! Zakaj smo morali tičati v oklepu iz kovine in stekla? Kapitan Nemo se je ustavil. Tudi mi smo obstali. Moštvo se je postavilo v polkrogu okoli kapitana. Ko sem natančneje pogledal, sem videl, da so štirje možje imeli na ramenih podolgasto stvar. Nahajali smo se sredi velike jase, obdane od visokih kamenitih dreves. Naše svetilke so metale dolge sence. Na robu jase pa je vladala popolna tema, skozi katero so se iskrile kakor zvezdice ostre konice koraljnikov. Ko sem začel motriti tla, sem zapazil, da je bilo to od človeških rok napravljeno in pripravljeno pokopališče! Na več mestih so bile vzbokline, ki so bile pokrite z apneno plastjo. Njihova geometrična pravilnost je izdajala človeško roko. Na sredi jase pa serA zdaj zapazil podnožje iz kamnov, na katerem se je vzdigoval križ, zgrajen iz rdečih koralnih stebel. Na mig kapitana je eden izmed pomorščakov snel s pasu lopato in začel nedaleč od križa kopati grob. Zdaj sem vse razumel! Jasa je bila pravo pokopališče, ta luknja je bila grob in podolgovati predmet, to je bilo truplo mornarja, ki je bil preteklo noč umrl. Kapitan Nemo in njegovi možje so pokopali dragega tovariša na dnu oceana, katerega so si bili izbrali za svojo pravo in edino domovino. Nikoli nisem bil tako razburjen kakor v tem hipu. Nenavadnost tega prizora me je bila tako prevzela, da nisem vedel, ali bdim ali sanjam. In vendar je bilo vse res. Grob je bil globlji in globlji. Ribe so vznemirjene švigale mimo nas v temo. Čul sem, kako je lopata odmevala po apnenem dnu, in videl sem, kako je zdaj pa zdaj švignila iskra, kadar je železo udarilo ob kremenec. Zdaj so stopili bliže nosači. V tkanino iz belega bisusa odeto truplo je zdrsnilo v mokri grob. Vsi smo pokleknili, nosači pa so grob zasuli. Ko smo zopet vstali, so tovariši pokojnika dvignili v poslednji pozdrav roko. Nato smo se obrnili in spešili nazaj k »Nautilusu«; najprej skozi koraljno galerijo, potem skozi gozd in naposled skozi koraljno grmovje. Ko smo bili iz gošče, so nam zasvetili naproti žarometi naše podmornice. Kmalu smo bili v svojih kabinah. 111 = 111 = I 285S. „ g s- ~ o. ^ 5 D P W v> 2 S. - w f < c:® «: ~ • r- s S^ tr ~ 0 »od>i f £28 P SS & s 1 S" p-g s i ijg •• ca' Oj- » < 2 J w n y n < n s (d n tt < S X- E •• n os 2. to n to ^ a o I g I | Wt3«< — , M o P * 1 ~ * F SpS^S«: S,« I-bCSE 2=3 aer.s. 3. i-a:5-z o- ! f^^ f1 o S * 1—, w ZT (t oN® c,. O" "«3 „ u ooi^f 5' si jf