Božič ...
i.
^Dumi po lesu piš, šumi,                             Po vasi zvonček se glasi . . .
in mrak tihotno gozd objemlje,               Po zemlji sveta noč zavlada,
a v gozdu mirno Božič dremlje,            kot zvezdice nanj snežec pada —
ne dremlje le, on trdo spi . . .              in v gozdu Božič se budi . . .
Ne meni se za sneg in mraz . . .          Budi ga zvezdna, jasna noč,
On mirno spi. In brada siva                    on vstaja, on veselo vstaja . . .
snežena prsa mu pokriva,                       Po stezi beli v vas odhaja,
zametel sneg mu je obraz . . .              darov s seboj noseč tisoč . . .
Od hiše pa do hiše hodi, kjer le molitve lepe čuje, darove pridnim razdeljuje, in Ijubijo ga vsi — povsodi ...
2.
Oj, padala je, padala                                A sred noči, a sred noči
po zemlji sveta noč ...                         po vasi Božič gre,
In burja huda vladala                                po kočah vse že sladko spi —
krog je lesenih koč ...                         po vasi Božič gre . . .
3.
Oj, srečni vi, ki grejete                          A jaz doma nikjer, nikjer . . .
krog gorkih se peči . . .                         Kotička nimam jaz . . .
Veselo vi se smejete,                              Po zemlji vlada svet večer,
oj, srečni, srečni vi . . .                         krog mene burja, mraz ...
Sirota sem . . . Nihče ne ve,                 Sprejmite, dobri me Ijudje,
kdor skusil tega ni,                                  sprejmite v svoj me krog,
kaj da sirotino srce                                 pri vas pozabil bom gorje,
na svetu pretrpi.                                       plačnik naj bo vam Bog! . . .
F. Stepenko