183
Dopis iz Šmartna pri Litii.
5. Listopada.
Tudi v naši okolici letaš ne le koriin , temuc tudi drugi sadeži, posebno pa repa in zelje gnjijejo, pa ne povsod enako. Po višavah, kakor postavim vštangi, na Prežganji in na Jančjim je korunova bolezen hujši, ko po nižavah. V Šmartni se je pokazalo, de tisti koriin,  ki je  bil spomlad  zadosti zarano (pricajti) *h
*) Ker lani clo nič zime ni bilo, je bilo z godno sajenje prav, sicer pa je škodljivo. Kmetovavee ne sme tedej le na letni čas, temuc tudi na vreme letniga časa gledati. Med zimo in zimo, med spomladjo in spomladjo, je velik razloček.
in globoko v zemljo podoran, se je bolj pri zdravji ohranil, *) kakor pa tisti, ki je bil pozneje in plitvo vsajen. Naši farovški so ga bili skorej nar bolj zarano in prav globoko na veliko njivo podorali, in je, hvala Bogii! zdrav ostal.
Kar pa repo in zelje per nas zadene, tega nam je dosti proč prišlo, in repa je enaka spridenimu jabelku , ktera je od zunaj lepa viditi, od znotraj je pa polna nekake smerkeljnu enake vode in smerdljive gnjilobe, tako, de si mora človek, berž ko jo poduha, nos zatisniti.
Letaš se ne da skorej nobeno sadje dolgo ohraniti, kako bo pa z novim vinam ? Že marsikteriga vinored-nika smo slišali reči, de se letašno vino vleče; torej pa tudi z njim močno vun rijejo, in ga kupcam ponujajo. **)
J. O. Lepstanski.
*) Tudi po več drujih krajih Krajnskiga je bila letaš taka. **) Nadjamo se, de bo to le prazna skerb, de se hoče vino pokaziti, kakor so tudi na Estrajskim letaš nekteri vo-herniki hrup zagnali in rekli, de letašnje vino ne bo pred 3 leti za piti. Kupci hočejo s takim hrupam ceno vina ponižati: tode naši vinoredniki na Dolenskim se ne dajo premotiti, zakaj letaš je cena vina povsod na pol visi kot lani. To pa moramo reči, de vzrok sedanje dragote nam nič kaj v glavo ne gre, in de bi prav radi imeli, ko bi nam vedil kdo to na tanjko razjasniti. Ali je samo korunova gnjiloba vsiga tega kriva?            Vredništvo.