UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska |? Banka Banka. rogram dela za letošnje eto. številni turisti pa bodo odslej lahko jahali konje v Cerkljah, Spodnjem Brniku, Dvorjah in Gradu. Cilj jim je letos skupaj z gostinskimi delavci sodelovati na sejmu Gost tur v Mariboru. Sklenili so tudi, da bo občni zbor Turističnega društva Cerklje v petek, 6. marca, ob 19. uri. Pripravil: Janez Kuhar LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, Linhartov trg 1 tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 Vpisujemo v tečaje: - slikanja na svilo - oblikovanja iz gline in FIMO mase - šivanja in krojenja - knjigovodstva za majhna podjetja - računalniški tečaj - Word, Excel - voditelj čolna - radiotelefonist NOVOST: 30-urni tečaj klekljanja INFORMACIJE IN VPIS S 715-265 Kulturni dom Mengeš Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri (sobota), 24. januarja, ob 14. uri lutkovna igrica Od kdaj kače nosijo očala. 31. januarja ob 14. uri pa bo predstava Dežela sonca. Predstave Dan norosti bodo jutri (sobota), 24. januarja, ob 21. uri, v sredo, 28. januarja, ob 21. uri in v soboto, 31. januarja, ob 21. uri. Informacije vsak dan po telefonu 061/737-101. NOKIA GSfm NOKIA 1611 46.000 SIT NOKIA 31 IO 83.000 SIT NOKIA 21 IO 79.000 SIT NOKIA 81 IO 7 74.000 sir Zastopa in predaja, liaERAY,d.o.o., Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 1 12 In pooblaščeni prodajalci, NOKIA CONNKCTINO Pl OIM I ^ Trenja med slovenskimi gorskimi reševalci po lanski tragični nesreči Čeprav je naveza trdna, vsi ne vlečejo vrvi v isto smer Vodstvo Gorske reševalne službe Slovenije se ne čuti krivo za nesrečo petih reševalcev v Turski gori. Člani iz Tržiča so zahtevali načelnikov odstop, kar so podprli tudi Kranjčani. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Ljubljana, 21. januarja - Zamenjave načelnika, ki je tudi sam ponudil odstop, zaenkrat ne bo. Prav tako ni potrebe za sklic izrednega zbora, saj 14 od skupno 17 postaj GRS v Sloveniji ni podprlo zahteve Tržičanov. Gorski reševalci bodo seveda še naprej opravljali svoje humano delo, vendar so pri letalskem reševanju že uvedli nekatere ukrepe za večjo varnost. Žal ima za njihovo poslanstvo malo posluha tudi država, zlasti ministrstvo za zdravstvo. Gorska reševalna služba (GRS) je od svoje ustanovitve leta 1912 v Kranjski Gori delovala kot prostovoljna, človekoljubna in nepridobitna organizacija, ki pomaga planincem, alpinistom, smučarjem in vsem drugim obiskovalcem gora v težavah. Zaradi širjenja dejavnosti v gorah se je zlasti v zadnjih desetletjih povečalo število gorskih nesreč. Spremenjenim potrebam se je prilagajala tudi'GRS Slovenije, ki je bila že leta 1955 med ustanovnimi članicami Mednarodne komisije za razvoj gorskega reševanja v Alpah (IKAR). Slovenski gorski reševalci tako že dolgo uporabljajo mednarodno reševalno doktrino. V sedemdesetih letih so organizirali podkomisije za vzgojo in reševalno delo, za letalsko reševanje, za urgentno medicino, za reševanje izpod plazov, za opremo, za zveze in za analizo nesreč. Poleg načelnikov podkomisij sodelujejo v komisiji za GRS še načelniki postaj. Od leta 1996 je v veljavi posodobljen pravilnik o delu GRS Slovenije, služba pa je dobila tudi status javne službe za reševanje v gorah in drugih zahtevnih področjih. Namesto praznovanja žalovanje Pomen GRS najbolje dokazujejo vsSsfealetne Številke o pomoči v gorah. Samo leta 1996 so reševalci imeli 167 akcij, v katerih je 1406 ljudi opravilo več kot 12 tisoč ur, na 58 akcijah pa je pomagal tudi helikopter. V dolino so pospremili 65 oseb brez poškodb, rešili so 89 poškodovancev, žal pa za 37 mrtvih ni bilo več pomoči. Po še nepopolnih podatkih so lani reševali v gorah 211 ljudi in prinesli z gora 29 mrtvih. Da bi lahko pomagali drugim, pa morajo v GRS skrbeti za visoko raven strokovnosti novih reševalcev in utrjevanje znanja pri starejših članih. Zato morajo aktivni reševalci vsaki dve leti obnoviti znanje iz reševalne tehnike in prve pomoči ter dokazati usposobljenost pred ustrezno komisijo. To je pogoj za podaljšanje registracije in nadaljnje sodelovanje v gorskem reševanju. Podkomisija za letalsko reševanje je junija lani pripravila vajo na Okrešlju, kjer je na usposabljanju sodelovalo več kot 50 gorskih reševalcev. Žal se je vaja končala tragično, saj se je med njo smrtno ponesrečilo pet izkušenih reševalcev - letalcev; dva z Jezerskega, po eden pa iz Kranja, Kranjske Gore in Bovca. Tik pred praznovanjem 85-letnice dela GRS Slovenije je veselje nad uspehi zamenjalo žalovanje za Prijatelji."Nesreča je brez dvoma izredno hud udarec za Gorsko reševalno službo, gornike, planinsko organizacijo m nasploh za Slovenijo," je ocenil načelnik GRS Danilo Skerbinek med tiskovno konferenco prejšnji teden, ko so objavili tudi ugotovitve iz analize o možnih vzrokih nesreče. Res je sicer, da nesreče niso prizanesle reševalskim vrstam niti v preteklosti, vendar take tragedije niso doživeli še nikoli. Različna mnenja o vaji Že pred objavo omenjene analize, o kateri smo pisali v torkovi številki, so se med slovenskimi gorskimi reševalci pojavila trenja. Čeprav je reševalska naveza ostala trdna, očitno vsi v njej le ne vlečejo vrvi v isto smer. Večina članov postaje GRS Tržič je že začetek novembra podpisala predlog za nezaupnico načelniku komisije za GRS, saj je menila, da je Danilo Skerbinek vsaj moralno soodgovoren za nastale posledice. Presodili so tudi, da bi morali prostovoljno ponuditi svoj odstop inštruktorji letalskega reševanja. Ker niti pet mesecev po tragediji ni bilo podano končno poročilo o vzrokih nesreče, so zahtevali sklic izrednega zbora. Mnenju tržiških kolegov so se pridružili tudi v postaji GRS Kranj. Vršilec dolžnosti načelnika Zvone Korenčan je na komisijo za GRS naslovil nekakšno protestno pismo, v katerem obsoja apele vodstva k molku o nesreči. V njem kritizira tudi nekatere postopke med vajo, ki jih je označil kot splošno improvizacijo. Nasprotovanje uradnim pojasnilom vodstva GRS o vzrokih za nesrečo je na tiskovni konferenci izrazil dolgoletni gorski reševalec Emil Herlec iz Kranja. Hotel je vedeti, ali je bil na sidrišču inštruktor reševalcev - letalcev, ali so med vajo uporabljali radijske zveze, pa tudi, ali bi lahko kdo popravil napako reševalcev. Menil je še, da bi za vajo morali pripraviti obsežen program, za preskopo pa je ocenil tudi poročilo o nesreči. Tudi reševalci so zmotljivi Glede slednjih vprašanj je namestnik načelnika komisije za GRS Janez Brojan iz Mojstrane odgovoril, da med vajami običajno delajo na dveh mestih v steni. Na sidrišču v Turski gori niso imeli letalskega inštruktorja, tam pa je bil pripravnik za inštruktorja, ki po izpitu za reševalca - letalca lahko dela samostojno. Kot so zapisali v poročilu, so vsi udeleženci vaje imeli radijske postaje na skupni valovni dolžini, vendar je bila zveza zaradi hrupa uporabna le do naleta helikopterja nad delovišče. Za samovoljen izbor lokacije novega sidrišča so izvedeli pozneje, pa tudi domnevne napake reševalcev so ugotovili šele ob rekonstrukciji nesreče. Kot je zatrdil Toni Smole j iz Radovljice, vzrok za nesrečo ni mogla biti niti že odpisana, a še uporabna reševalna vreča. Če se trakovi na njej ne bi strgali, bi bila katastrofa gotovo še večja, je presodil radovljiški načelnik. Janez Brojan je odločno zavrnil obsodbe o improvizaciji na vaji. Kot je priznal, je reševalno delo v gorah izredno nevarno, zato se lahko Po nesreči nad Okrešljem si Gorska reševalna služba Slovenije prizadeva zagotoviti opremo za radijske zveze, ki bi omogočala nemoteno sporazumevanje med posadko helikopterja in reševalci tudi ob motnjah zaradi hrupa. Doslej so preizkusili dva nova sistema, od katerih le eden izpolnjuje te zahteve l(H)-odstotno. Vseeno bodo preizkusili še sistem zvez, ki ga uporabljajo švicarski gorski reševalci. TEŽAVE GeP&KHI pcŠEVAlCEV Sva OW-la &Af*Al Po podatkih vodstva GRS Slovenije, se je na računu za pomoč otrokom ponesrečenih gorskih reševalcev zbralo doslej približno osem milijonov tolarjev. Potrebnega je bilo precej administrativnega dela za registracijo sklada, ki bo kmalu opravljena. Ta teden so izbrali tudi banko, ki bo imela skrbništvo nad skladom. Sestavili bodo tudi poseben odbor, ki bo vodil nadaljnje delovanje sklada. Trn naredi nesreča vsakomur. Tudi reševalci so le ljudje, ki so zmotljivi. Čeprav je bil trdno prepričan, da delajo varno, se je zgodila nesreča. S prizadevnostjo, prakso in izkušnjami zagotavljajo, da bi bilo takih situacij čim manj. Načelnik zaenkrat ne odstopa "Še pred zahtevo tržiških reševalcev sem dvakrat ponudil svoj odstop; prvič manj kot mesec dni po nesreči, drugič pa septembra 1997. Komisija za GRS odstopa ni sprejela, sekretariat pa je zavrnil tudi prigovore iz Tržiča. Vseeno smo zaprosili vse postaje, naj se izrečejo o njihovi zahtevi. Šele na ponovni poziv smo dobili odgovore vseh postaj. Za odstop načelnika je poleg tržiškev>gl380-vala le kranjska postaja, "ena" se je glasovanja vzdržala, 14 pa jefibilo proti zamenjavi načelnika. Ker je po veljavnem pravilniku potrebna več>kot polovica glasov, ni razlogov niti za moj odstop niti za sklic izrednega zbora," je na vprašanja o izreku nezaupnice odgovoril načelnik GRS Slovenije. Danilo Skerbinek je priznal, da je nesreča tudi njega globoko pretresla. Vseeno se ne čuti moralno soodgovoren zanjo. Sebe je primerjal z direktorjem šole za voznike, v kateri učijo kandidate pravilne vožnje. Vozniki potem vseeno ne upoštevajo vseh pravil, katerih so jih naučili. Po njegovi presoji podobno velja za gorsko reševanje. Kot načelnik se čuti nemočen, če se dela drugače, kot določa reševalna doktrina. Mnenja uprave za zračno plovbo ne želi komentirati, delo policistov, preiskovalnega sodnika in državnega tožilca pri preiskavi vzrokov nesreče pa še ni končano. Ukrepi za večjo varnost pri reševanju Po nesreči na Turski gori se je vodstvo GRS Slovenije že lotilo nekaterih sprememb pri reševalnem delu. Obnovilo in dopolnilo je Priročnik o letalskem reševanju v gorah, sestavilo pogoje za pridobitev naziva reševalec - letalec in inštruktor letalskega reševanja in izdelalo navodilo za izvajanje vaj na tečajih helikoptrskega reševanja. Sodelovalo je tudi pri pripravi uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplova, ki jo bo v kratkem izdala slovenska vlada. Razen tega se je pogovarjalo s predstavniki pristojnih ministrstev in njihovih služb o uporabi helikopterja v gorskem reševanju. Odločilo se je tudi za preizkušanje radijske opreme, ki omogoča zvezo med posadko helikopterja in gorskimi reševalci. "Podkomisija za letalsko reševanje je sprejela več ukrepov za bodoče delo. Tako vaje reševalcev - letalcev ne bodo, več potekale za vse moštvo naenkrat, ampak bo na vaji lahko največ 25 reševalcev in zdravnikov - letalcev. Na tečajih ne morajo sodelovati v vaji pripravniki za reševalce in zdravnike -letalce. Organizirati bo potrebno več vaj letno v različnih delih Slovenije. Za vsak tečaj in vajo mora biti določen vodja, ki je zadolžen za organizacijske naloge na vaji, strokovne naloge pa opravijo inštruktorji letalskega reševanja in zdravniki - letalci. Če vodja vaje ali tečaja ni inštruktor letalskega reševanja, je za strokovno vodenje potrebno določiti enega izmed inštruktorjev. Vodenje in izvajanje vaj ter tečajev je treba uskladiii z določili Priročnika o letalskem reševanju in drugimi akti GRS Slovenije," so med drugim našteli v informaciji vodstva Gorske reševalne službe. Reševalci bodo še naprej prostovoljci Po tragični izgubi petih prekaljenih reševalcev ne bi nikomur zamerili, če bi želel izstopiti iz vrst GRS. Vse reševalce - letalce so vprašali, ali so še naprej pripravljeni opravljati humano delo. Od skupno 52 reševalcev, ki so usposobljeni za letalsko reševanje, bo v teh vrstah še ostalo 42 prostovoljcev, je povedal inštruktor letalskega reševanja Janez Brojan. Kot je med tiskovno konferenco opozoril načelnik Skerbinek, uspešnost pri reševanju v gorah ni odvisna zgolj od pripravljenosti Gorske reševalne službe. Le-ta bo v Sloveniji zagotovo ostala prostovoljna organizacija, saj za profesionalizacijo ni niti strokovne niti finančne osnove. Ponovno je zagotovil, da bo njihova služba ponesrečenim v gorah nudila prvo pomoč, nima pa vpliva na sodelovanje zdravnikov v reševalnih akcijah. Ministrstvo za zdravstvo namreč prosijo že dalj časa, da bi razbremenili zdravnike iz vrst GRS nekaterih službenih obveznosti. Žal do danes niso dobili odgovora, ministrstvo pa se tudi ni izreklo o dodatnem predlogu, da bi ekipa za urgentno pomoč lahko pomagala tudi ob nesrečah v gorah. "Ob perečem pomanjkanju denarja za poravnavo stroškov našega dela nas je ministrstvo za zdravstvo decembra lani obvestilo, da naj sami izterjamo stroške reševanja tujcev, po Pravilniku o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe in Zakona o zdravstvenem varstvu pa naj ne bi imeli niti osnove za obračun stroškov reševanja mrtvih slovenskih državljanov z gora. Jasno so nam dali vedeti, naj ne gremo v akcijo, če nimamo denarja za helikopter. Tako imamo zaradi lanskega reševanja tujcev iz naših gora okrog 2,5 milijona izpada načrtovanih prihodkov," je ugotovil načelnik Skerbinek. Starosta gorskih reševalcev Albin Vengust je spomnil udeležence tiskovne konference - med njimi ni bilo nikogar od povabljenih predstavnikov ministrstva za zdravstvo, da so včasih vodniki reševali žive, žandarji pa so v dolino pripeljali mrtve. Najbrž si nihče ne želi, da bi se ponovilo kaj takega. Stojan Saje AMZS Od torka do danes so delavci AMZS z vlačilci odvlekli 18 vozil gorenjskih voznikov. Šestim pa so njihove jeklene konjičke popravili kar na kraju, kjer so se pokvarili. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Jaka Platiše 5, odkoder se je kadilo iz kuhinje. Do njihovega prihoda skupaj z reševalci so sosedje v stanovanje že vlomili in rešili kadečo posodo s štedilnika, še preden je zagorelo. Do dimniškega požara je prišlo v Sp. Brniku, pogasili so ga kranjski gasilci in dimnik temeljito očistili. Na pomoč so jih poklicali tudi z Gasilske ulice 1 a, kjer je iskrenje, do katerega je prišlo zaradi kratkih stikov na električnih vo-dih, ogrožalo bližnje gospodarsko poslopje. Gasilci so pohiteli tja, dežurni električar pa je poskrbel, da se je vse srečno končalo. Do dimniškega požara je prišlo še na Bobovku 4, Gasilci so goreče saje pogasili, nato pa starejšo hišo nadzorovali še vso noč. Na Gorenjesavski 23 je močan veter odnesel strešnike in nesrečnim stanovalcem so kranjski gasilci pomagali zakrpati streho nad glavo. V sredo zvečer pa so pogasili še goreče grmičevje in travo med Delavskim mostom in rondo križiščem. Gasilci Škofje Loke so pogasili dimniški požar na Poljanski cesti, gasilci PGD Trata dimniški požar v Frankovem naselju 65, obojni skupaj pa so se vključili v akcijo gašenja v stanovanjski hiši na Trati 1, kjer se je vžgal kamin. Jeseniški gasilci so opravili 3 prevoze z rešilnim avtomobilom, imeli gasilsko stražo v predoru Karavanke in med hokejsko tekmo. Imeli so tudi intervencijo, ker je močan veter odkril pločevinasto streho na Titovi 71, na Titovi 22 pa je prav tako zaradi močnega vetra prišlo do za-bitja vetrolovnega stekla, ki so ga odstraniti. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je v minulih dneh rodilo 14 otrok, od tega 9 deklic in 5 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 3.800 gramov, najlažji pa je tehtnica pokazala 2.980 gramov. Na Jesenicah so prvič jokali 4-krat. Izmed dveh deklic je težja tehtala 3.810 gramov, izmed dveh dečkov pa je lažjemu tehtnica ob rojstvu pokazala 2.930 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 24 urgentnih primerov, na kirurgiji 167, na pedia-triji 19, na ginekologiji pa 12. KJE LAHKO SMUČAMO? Kranjska Gora: v Kranjski Gori obratujejo naprave za hotelom Larix, v Podkorenu naprave vključno s Poligonom in vlečnica v Planici, snega pa je do 20 cm; tekaške proge iz Kranjske Gore do Tamarja so urejene: Krvavec: snega je do 90 cm, če ni vetra, vozijo vse naprave, kabinska žičnica vozi od 8. do 17. ure; Pokljuka; snega je 40 cm, proge so urejene, tudi tekaške, naprave obratujejo od 9. do 16. ure; Vogel: snega je od 70 do 80 cm, če ni vetrovno vozijo vse naprave; Cerkno: obratuje 4-sedežnica ter vlečnici Grič in Dolina, cena dnevne karte je ta konec tedna še vedno zelo ugodna -.2.000 SIT. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVI NA S POHIŠTVOM. SPODNJA BESNICA 81 PO SLOVENIJI UREJA: Jože KoŠnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA ^ °^SKU predsednika Republike Makedonije Kira Gligorova Seja državnega zbora in državnega sveta Veliko kritik na predlog proračuna Nadaljuje se druga letošnja izredna seja državnega zbora, katere osrednja točka je splošna razprava o predlogu letošnjega proračuna. Državni svet je predlog proračuna zavrnil in predlagal vladi, da pripravi novega. Ljubljana, 22. januarja - Medtem ko je državni svet, ki se je v sredo sestal na 3. redni seji, na predlog interesne skupine delodajalcev soglasno sklenil, da ne podpira predloga letošnjega državnega proračuna ih predlagal vladi pripravo novega, katerega rast bo počasnejša od rasti domačega bruto proizvoda, pa razprava v državnem zboru ni tako jedrnata. V razpravo sodelujejo predvsem poslanci opozicijskih strank, ki za pripravljeni predlog seveda ne najdejo dobrih besed. Očitajo mu, da je prevelik in neuravnotežen, predvsem pa, da ni razvojno in proevropsko naravnan, da ni predvideno zmanjšanje inflacije in da ne daje osnove za odpiranje novih delovnih mest. Sumijo celo, da vlada s predlogom le krpa proračunske luknje in pokriva stare obveznosti, veliko pripomb pa je tudi na samo metodologijo in njegovo preglednost. Najbolj skrb vzbujajoč je trend rasti porabe države, ni razvojnih spodbud, kljub temu da gospodarska rast peša, državljanom pa vlada obljublja dodatne obremenitve z varčevalnimi ukre-pi. V proračunskem memorandumu po mnenju poslancev ni najti niti osnov razvojne ali gospodarske strategije, edino zmanjšanje doživljajo sredstva za lokalne skupnosti, čeprav je bila večkrat zelo glasna zahteva, da je potrebno prav odnos države do občin tudi v materialnem smislu spremeniti. Poslance moti tudi velika proračunska rezerva in pri tem menijo, da si vlada na tak način ustvarja manevrski prostor za nekontrolirano porabo. Iz vrst opozicije je bilo slišati tudi sum, da je razporeditev sredstev prilagojena nekaterim potrebam, ki jih narekujejo letošnje občinske volitve. Ob poslanskih kritikah velikih sredstev za delo vladnih služb pa je nastopil tudi predsednik računskega sodišča, ki je pozval poslance, naj sprejmejo proračunski zahtevek tega organa, za katerega vlada nima pravice določati sredstev. Razprava se danes nadaljuje, državni zbor pa še čaka skoraj dvajset drugih točk dnevnega reda. • Š. Z. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE POSLANSKA PISARNA POSLANKE DARJE LAVTIŽAR BEBLER URADNE URE: VSAK DRUGI PONEDELJEK na Jesenicah, Titova 86 V JANUARJU, 26. 1. 1998, OD 14.00 DO 16.00 URE SSIGLAS P Tudi v januarju 1998 Vam ponujamo sodelovanje v naročniški akciji: vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri, le obkrožiti jo je treba na tem oglasu. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali 10-dnevni oddih v turističnem objektu Krone v Moravskih toplicah; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa za novega naročnika? Novi naročnik dobi Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1998. Pa še izvod Letopisa Gorenjska 1997/98, ki ima 288 strani in stane 1.990 SIT, bomo kot darilo poslali novemu naročniku. Novega naročnika sem pridobil(-a):....................................................................................... Moj naslov:............................................................................................................................. Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: - Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ■ naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ■ 10-dnevni oddih za eno osebo v Moravskih toplicah v turističnem objektu KRONE - knjigo Pod Marijinim varstvom iz založbe Gorenjskega glasa ■ knjigi Abeceda iz Zakajčkove ulice + Kokeršpanjelka Lady pripoveduje Izjava za novega naročnika: NAROČAM (mmmmMGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:............................................................................... Naslov:.............................................................................................. Podpis:.................................................. če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do SI. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. F.nakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričetrt leta prekinil naročniško razmerje. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo poštar novemu naročniku že prinesel njegov naslovljeni izvod časopisa. Da bi Makedoncem Bog podaril za sosedo Slovenijo! Poleg državniških pogovorov se je predsednik Gligorov udeležil tudi pogovora ob izidu tematske številke revije Borec z naslovom Makedonija - Soseda na Vzhodu. Revija Borec praznuje 50 let svojega izhajanja. Ljubljana, 22. januarja - Po državniških srečanjih in pogovorih predsednika Republike Makedonije Kira Gligorova, ki je bil v sredo na enodnevnem obisku v naši državi, se je popoldan odzval na pogovor ob izidu tematske številke revije Borec, ki je posvečena temi Makedonija - Soseda na Vzhodu, ob tej priložnosti pa so obema predsednikoma z veseljem podelili prva dva izvoda Slovensko - makedonskega slovarja, ki je prav ta dan prišel iz tiskarne. Pogovor je pokazal na mnoge niti, ki vežejo dve novonastali suvereni državi, ki pa jih v preteklosti, poleg 46-letnega življenja v nekdanji skupni državi, veže podobna usoda. "Čeprav oddaljeni, smo sosedje po splošni usodi, ki nam je naklonila priliko, da uresničimo svoj sen o lastni državi," je bila uvodna misel predsednika Republike Makedonije Kira Gligorova, ki se je v sredo ob prisotnosti predsednika Republike Slovenije Milana Kučana udeležil pogovora v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Tivoliju v Ljubljani. Pogovor je organizirala revija Borec, ki letos praznuje svojo petdesetletnico, pod pokroviteljstvom ustanovitelja revije Glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, in ki se je odločila, da dvojno 559. - 560. številko posveti tej nekdanji jugoslovanski republiki, vodil pa ga je Lev Kreft. Glavni in odgovorni urednik revije Borec Jože Dežman je ob tem na vabilu zapisal misel: "Spraševanje o tem, kako razumeti razpad Jugoslavije in kako osmisliti lastno suverenost, je možno tudi v dialogu s tistimi, ki so delili našo preteklost in s katerimi lahko vzpostavimo dialog o naši prihodnosti." Ambasador Republike Makedonije Dimitar Mirčev pa v zahvalnem nagovoru vzkliknil to, kar smo si izposodili v našem naslovu. Uvod v pogovor je bil, poleg pozdravov, posvečen petdesetletnici revije Borec, katere izdajanje je v letu 1993 pre- vzelo Društvo za proučevanje zgodovine, literature in antropologije, po besedah njenega sedanjega glavnega in odgovornega urednika pa je v tem času v njej skritih več zasnov, več Borcev. Če je najprej bila glasilo RO ZZB NOV, subjekt revolucije, v šestdesetih letih postane revija, ki objavlja partizanske spomine, pesmi in ilustracije, nato pa revija za zgodovino NOB in ohranjanje revolucionarnih izročil. Iz tega se razvije v osemdesetih letih raziskujoče zrcalo, glasnik nove generacije. Njegov cilj je pospeševati in povezovati raziskovanje zgodovine, literature in antropologije s posebnim ozirom na kritiko vseh pojavnih oblik totalitarizma in človekove destruktivnosti na eni ter razvoja humanosti in človekove ustvarjalnosti na drugi strani. Zanimanje velja slovenskim temam, povezanim z ekstremnimi robovi dvajsetega stoletja. "Ne bomo se pustili motiti od dnevne politike, niti ne bomo opora znanosti, ki ji je politika dobrodošla bergla in pri sinekurnih koritih vegetira v vlogi oprod! Ecce homo!" je še dodal kot borbeno vodilo revije Borec njen urednik Jože Dežman. Osrednja pozornost je na pogovoru seveda veljala nastopu makedonskega predsednika Kira Gligorova, ki je vidno prizadet najprej spregovoril o Stara prijatelja Kiro Gligorov in Janez Stanovnik nastajanju prve makedonske države. Za ceno več kot 22 tisoč žrtev je nastala ob Var-darju makednoska republika, ki zavzema precej manj kot polovico ozemlja, na katerem so živeli Makedonci. Danes, ko se je pokazala vsa nesmiselnost zadnjih vojn na Balkanu, ki so zagotovo največji madež zgodovine Evrope v 20. stoletju, in ko so uspeli dobiti samostojno državo, kaže poudariti, da veliki nacionalizmi in zazrtost v preteklost ne vodijo v prihodnost. Čas zahteva, da se tudi države na tem območju vključijo v evropske povezave, in da pri človekovih pravicah in v odnosu do manjšin preizkusijo svojo demokracijo. Makedonija nima prijaznih sosedov, ki so vse prepogosto zakopani globoko v preteklost, stanje premirja (ne miru) v Bosni in vse večja napetost na Kosovu pa groze, da nesmiselnih obračunov še ni konec. Zgodovinski konflikt med Grčijo in Turčijo je neprestana nevarnost za širši spopad na verskih osnovah med muslimanskimi državami in ortodoksno - slovansko skupino, pa tudi vse glasnejše napovedovano razreševanje albanskega vprašanja utegne biti zelo nevarno. Slovenija kaže Makedoniji pot v prihodnost, in ob dobrem sodelovanju na vseh področjih predsednik upa, da bodo zmogli moči, da taka orientacija v razvoju prevlada. Sodelovanje z ZRJ ni nenačelna zveza proti Albancem, pač pa gospodarska nuja, saj zahteva prestrukturiranje gospodarstva veliko časa. Izdana revija Borec posvečena Makedoniji je darilo dobrim odnosom med državama, ki sta sicer oddaljeni, sta pa sosedi po splošni usodi. V pogovor sta se vključila tudi dva avtorja prispevkov v tej posebni številki revije: dr. Božo Repe in dr. Ivan Katard-jijev, dr. Dragi Štefanija pa je obema predsednikoma držav podaril prva dva izvoda Slovensko - makedonskega slovarja, ki je prav ta dan prišel iz tiskarne. Ob tem smo slišali, da je slovar sicer drobcen in skromen, čeprav odnosi med državama niso takšni. In želja je, da bi še rasli. Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Stranke slovenske vladne koalicije LDS, SLS in DeSUS Končno sporazum o šolski reformi Po enomesečnih pogajanjih so se stranke vladne koalicije sporazumele o nadaljnji reformi šolstva, pri čemer naj bi v večji meri sodelovali tudi praktiki, začetek popolnega prehoda na devetletno osnovno šolo pa naj bi se odmaknil za eno leto. Ljubljana, 22. januarja - Potem ko je pred mesecem nesporazum pri podaljšanju mandata Nacionalnega kuriku-larnega sveta resno ogrozil obstoj vladne koalicije, je v sredo iz Ljubljane prišla vest o tem, da so se stranke LDS, SLS in DeSUS sporazumele o odprtih vprašanjih prenove in razvoja šolskega sistema. Po doseženem sporazumu strank ostaja Nacionalni kurikularni svet na čelu šolske prenove, poleg dosedanjih članov pa bo vlada vanj imenovala še strokovnjaka za likovno vzgojo, strokovnjaka za tehnično vzgojo, strokovnjaka za področje didaktike in predsednico Sosveta vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izvajajo vzgojno izobraževalno delo. Omenjeni sosvet bo novo 25-člansko posvetovalno telo Vlade, ki naj bi preverjalo osnutke učnih načrtov, zastopani pa naj bi bili strokovnjaki praktiki iz vseh ravni izobraževanja in z upoštevanjem načela regionalne zastopanosti. To naj bi bilo zagotovilo za to, da bi bili pripravljeni načrti v praksi uresničljivi, vodila pa naj bi ga prof. Metka Zevnik. Koalicijske stranke so pri vprašanjih šolske prenove sklenile, da mora biti posebna pozornost posvečena razbremenjevanju učencev in dijakov in potrebi po njihovem skladnem telesnem in duševnem razvoju. Da bi bilo vse dobro pripravljeno, se rok za uveljavitev novih programov podaljšuje za eno leto. Začetek uvajanja nove devetletne osnovne šole naj bi sicer bil, kot je bilo prvotno predvideno v letu 1999, vendar naj bi v celoti prešli na nov sistem leta 2003, gimnazijsko prenovo pa naj bi začeli leta 1999. Dosežen je bil tudi sporazum o tem, da se dolgo časa sporni novi predmet "Etika in družba" spremeni v predmet z imenom "Državljanska vzgoja in etika". S tem predmetom naj bi začeli že v sistemu sedanje osemletke v šolskem letu 2000/2001. Kot je znano, naj bi bila nova devetletna šola razdeljena na tri triletna obdobja, pri Čemer naj bi po včeraj podpi- sanem medstrankarskem dogovoru bilo po prvi in drugi triadi zunanje preverjanje doseženega znanja s tako imenovanimi nacionalnimi preizkusi znanja prostovoljno, obvezno pa le ob zaključku šole. Končni preizkus naj bi bil iz treh predmetov: slovenskega jezika, matematike in enega predmeta po izbiri učenca. Koalicijske stranke še predlagajo, da zaradi posebnega nacionalnega pomena vzgoje in izobraževanja vprašanja nadaljnjega razvoja sistema vzgoje in izobraževanja obravnava tudi na koordinaciji vseh parlamentarnih strank. Novico povzel Š. Z. »IM GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski polnično-informalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorni urednica; Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jclovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjck, Lea Mencinger, Urša Peterncl, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, Uroš Špehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta Vozlič I Fotografija.' Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO ■ TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 140 KR ANI DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 180 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Ustanovitelj in izdajatelj: Žičnice na smučišču Zelenica bodo kmalu spet stekle Svetniki so dali zeleno luč za podpis pogodb Smučišča bo dobil v najem kamniški podjetnik Zlatko Završnik, Kompasov hotel pa bo imela v podnajemu družba Majčev Dvor iz Domžal. Tržič, 22. januarja - Občina Tržič lahko podpiše pogodbe s ponudniki za najem smučišča Zelenica in podnajem hotela na Ljubelju, so sklenili tržiski svetniki na 12. izredni seji. Smučarski šampion Bojan Križaj pa je predlagal pripravo programa razvoja smučišča, ki bi ga uresničili s tujim kapitalom. Tržiški župan Pavel Rupar je seznanil občinske svetnike, da edino ponudba Zlatka Završnika in družbe Majčev dvor omogoča zagon žičnic in odprtje hotela hkrati. Vsi občinski svetniki sicer niso Krajani Javornika protestirajo podprli predloga pripravljenih pogodb. Jože Kuhelj je menil, da je v Tržiču dovolj usposobljenih ljudi, ki bi lahko sami upravljali domače smučišče. Predsednik Peter Smuk pa je spomnil, da je občinski svet priporočil občinski upravi, naj poišče le prehodno možnost za obratovanje smučišča v letošnji sezoni. Ker so se na podlagi razpisa dogovorili za daljše sodelovanje, je treba tudi natančneje opredeliti pogoje za vnovčitev garancije ob morebitni prekinitvi pogodbe za obe strani. Kljub polemikam je med svetniki vendarle prevladalo spoz- nanje, da je zadnji čas za podpis pogodb in ponovno oživitev Zelenice. Tako bo občina Tržič lahko podpisala pogodbo s podjetnikom Završnikom, ki bo smučišče Zelenica z napravami najel za pet let. Hotel bo občina oddala v podnajem za tri leta družbi Majčev dvor. Po podpisu pogodb naj bi najkasneje 7. februarja 1998 sprejeli prve obiskovalce. Na seji so ob pomoči Bojana Križaja razmišljali tudi o prihodnosti Zelenice. Občinsko upravo so zadolžili za pripravo programa razvoja, kar bi uresničili ob morebitni ponudbi tujega investitorja. • S. Saje Zelenjava na vrtovih je vsa bela Zaradi bližnje predelave talilniških odpadkov je poleti na Javorniku tako belo, kot bi snežilo Javornik, 22. januarja - Krajani Javornika se ne strinjajo z ugotovitvijo inšpekcijskih služb in zahtevajo, da se takoj opravi analiza sadja in zelenjave, ki raste na njihovih vrtovih. Štiriinpetdeset krajanov na pozvalo inšpekcijske službe, Javorniku pri Jesenicah je da napravijo analize zraka V Železnikih na zvoniku zopet škrilj Železniki, 23. januarja - V Železnikih so v soboto, na praznik Sv. Antona slovesno blagoslovili obnovljeni cerkveni zvonik, ki so mu po več kot petdesetih letih vrnili prvotno podobo, obnovili pa so tudi pročelje cerkve. Slovesno mašo v prena-poljeni farni cerkvi je vodil škof g. Kvas in se zahvalil za srečno in dobro opravljeno delo. Obnova zvonika, ki so ga zopet pokrili s škrit-jem, je stala dobrih 11 milijonov tolarjev, 4 milijone pa obnovitev poročelja, streh nad pročeljem, kipov in kapito-lov. Pri tem so farani in občani prostovoljno prispevali čez 8 milijonov, podjetja pol milijona, občina iz dveh postavk (za obnovo sakralnih objektov in za denacionalizacijo) 4,6 milijona tolarjev in ministrstvo za kulturo 3 milijone tolarjev. Gradbeni odbor, ki ga je vodil Janez Ferlan, je odločen, da z obnovo cerkve po smernicah arhitekta Hudolina nadaljuje, pri čemer naj bi bila druga faza obnova celotne fasade in manjših streh, nekako po desetih letih pa naj bi prišlo na vrsto tudi osrednje ostrešje in streha, ki naj bi bila po obnovi tudi v škrilju. Želja gradbenega odbora je, da naj bi se dobro sodelovanje med Cerkvijo, občino in krajevno skupnostjo nadaljevalo (to bo potrebno še pri drugih tovrstnih objektih v občini, ki jim grozi, da propadejo), zanimivo pa tudi je, da lahko prav ta obnova prispeva k prekinitvi "bakromanije", saj so se po informacije o izvajalcih škriljastih streh že oglasili tudi drugi, ki nameravajo obnavljati cerkve. • S. Ž. oziroma prašnih delcev, ki jih vdihavajo in zauživajo z zelenjavo in sadjem iz svojih vrtov. Krajani pravijo, da, kljub temu,da Jesenice niso več odete v rdeči prah, je zrak še močno onesnažen. Iz jek-larne na Koroški Beli vozijo na nasip nad Dobravsko ulico ostanke in odpadni material, tako da je zelenjava na vrtovih vsa bela. Količine prahu so včasih tako velike, da zgleda tako, kot bi poleti snežilo. Najprej je vse videti kot goba pri atomski bombi, čez nekaj časa pa prah lebdi nad vsem Javornikom. Materialna škoda ni majhna, posledice so vidne na balkonih, na oknih, na avtomobilih.. Inšpekcija za okolje v Radovljici je krajanom poslala ugotovitve inšpekcijskega pregleda, ki ga povzroča deponija talilniških ostankov Acronija. Inšpekcija je pri pregledu ugotovila, da je na platoju pod nasipom odlagališča urejena predelava žlindre iz metalurških procesov. Pri izlivanju žlindre iz ponvic in zalivanju z vodo se dvigata v ozračje vodna para in prah -prah se dviguje predvsem pri nakladanju bele žlindre. Oktobra in novembra letos so opravili meritve količine in kvalitete prašnih delcev v naselju Javornik na Udarni cesti. Količina prašnih usedlin je oktobra za več kot sto odstotkov presegala mejno dovoljeno vrednost, novembra pa je znašala tretjino dovoljene vrednosti. Kemijska analiza usedlin je pokazala, da je vsebnost težkih kovin izpod dovoljene vrednosti. More- bitni neposredni škodljivi vpliv za zdravje bodo proučili v naslednjem obdobju vegetacije. Predstavniki Acronija se zavedajo, pravi še inšpektorica, da so postopki manipulacije z žlindro tehnološko zastareli, vendar pa sanacije zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli opraviti. Vendar pa se krajani s tem odgovorom inšpekcije niso strinjali, kot se tudi ni strinjala krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela. Zahtevajo, da se opravi analiza zemlje in sicer na najmanj petih ogroženih lokacijah: na Dobravski cesti, na Terenski, Udarni, Finžgarjevi in Kosovelovi ulici. Rezultati kemijske analize prahu morajo biti opravljeni v najmanj dveh različnih nevtralnih laboratorijih. Krajani tudi zahtevajo, da se sadje in zelenjava pregledata takoj, saj je še na vrtih in na sadovnjakih. Ko bodo jemali vzorce, morajo biti poleg tudi predstavniki krajanov. Če se bodo škodljive posledice ugotovile, krajani Javor-nika pričakujejo od inšpekcije, da bo takoj prepovedala družbi Acroni nadaljevanje takšnega načina dela - ohlajevanje žlindre, saj bodo uporabili vsa pravna sredstva in tudi fizično zaprli delovišče. O.Sedej Daljinsko ogrevanje je staro 25 let Jesenice, 22. januarja - Daljinsko ogrevanje v jeseniški občini je staro že 25 let. Ob zaključku leta 1972 je bila namreč na toplotne vire v Železarni Jesenice priključena ožja okolica gimnazije in gledališča Tone Cul ar z okoli 20 tisoč kvadratnih metrov ogrevnih površin. l,eta 1976 se je začela intenzivna stanovanjska gradnja na Plavžu in tedaj je bil sprejet sklep za proizvodnjo toplote v Železarni in tedaj se je tudi začela graditi magistralna trasa. Tako je v teh letih dobilo ta vir ogrevanja vse mesto Jesenice in naselji Javornik in Koroška Bela. Od začetnih 20 tisoč kvadratnih metrov je zdaj ogrevanih 342 tisoč kvadratnih metrov prostora: okoli 160 tisoč kvadratnih metrov je stanovanj, ostalo so drugi porabniki. Instalirana moč toplotnih naprav je 70 MW in po razvitosti in moči so Jesenice na petem mestu v državi. S posodobitvijo virov in izgradnjo kogeneracije, sočasne proizvodnje toplote in elektrike bodo Jesenice v smislu izkoriščanja primerne energije med najbolj naprednimi slovenskimi in evropskimi mesti. • D.S. Kje so table za naselja? Jesenice, 22. januarja - Ze lani je občinski svet Jesenice sprejele sklep, da se Koroški Beli in Javorniku vrne status naselij, ki jima ie bil administrativno odvzet v 50. in 60. letih. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu, vendar pa se od tedaj dalje zapleta pri postavitvi tabel za označevanje naselij, tako za naselje Koroško Belo kot tudi za naselje Slovenski Javornik. Krajevna skupnost Javornik -Koroška Bela je junija na zahtevo župana pisno podala svoje mnenje o mejah posameznih naselij. Te rnejc temeljijo na starih mejah katastrskih občin, obstoječih zapiskih in urbarjih, ki jih uradno še ni nihče preklical. Od tedaj pa se zadeva ne premakne z mrtve točke, krajani ne dobijo ustreznih informacij in so se zaceli že javno posmehovati svetu krajevne skupnosti kot domnevnemu krivcu za nastalo stanje. Zato zdaj krajani resno zahtevajo, da se table postavijo, sicer bodo sklicali zbore krajanov in javno protestirali. • D.S. Kako urediti tržnico Jesenice, 22. januarja - Jeseniška tržnica je zaradi neurejenosti že nekaj let prava sramota in že nekaj let se tudi kujejo načrti, kako bi tržnico uredili. Lani so izdelali ekonomsko in prometno oceno dveh variantnih rešitev za ureditev jeseniške tržnice. Pripravili so predlog urejanja tržnice v centru Jesenice, letos pa naj bi naročili prostorsko izvedbeni načrt, za kat bodo plačali od S do l> milijonov tolarjev. Za odkup zemljišč pa predvidevajo nadaljnjih 5 milijonov tolarjev. Že lani pa se je začel postopek zbiranja interesentov oziroma investitorjev za razširitev tržnice, kar bo osnova za odločitve o gradnji novih objektov na centralni knjižnici. Prav tako pa bodo predvideli tudi nove možne lokacije za nove tržnice na Jesenicah. • D.S. Občina pridobiva prostor Jesenice, 22. januarja - Sklad stavbnih zemljišč občine Jesenice, občina Jesenice in Železarna Jesenice so pred dvema letoma podpisali kupoprodajno pogodbo, s katero so se in se bodo kompenzirali dolgovi Železarne Jesenice iz postavke nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za zemljišče na območju Hrenovke do leta 1999. S to kompenzacijo dolgov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je občina pridobila že okoli 32 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, do leta 2000 pa bo imela skupaj 57 tisoč kvadratnih metrov. Tako ima občina Jesenice dobolj prostora, ki pa ga bo treba v prihodnje urediti in izdelati prostorski plan. • D.S. Otroško igrišče kliče po obnovi Cerklje, 16. januarja - Bi otroško igrišče v Dvorjah lahko pod svoje okrilje prevzel vrtec pri osnovni šoli v Cerkljah? Predsednik občinskega sveta Miha Zevnik je to vprašanje najbrž zastavil v dobri veri, da bo potem poskrbljeno za obnovo igral. Toda stvar ni tako enostavna, saj je igrišče na zemlji, ki je v lasti Aerodroma Brnik. Pač pa bi lahko v obnovo igrišča, ki je nastalo še \ času krajevne skupnosti Grad Dvorje, vlagala občina, je dejal župan Franc Čebulj, vendar s pripombo, da bo počakal na pobudo vaške skupnosti. Zadeva ima eno samo napako; vaške skupnosti Dvorje Še ni. » D.Z. Občinski svet Cerklje Preklicali odlok o taksah na obremenjevanje vode Cerklje, 23. januarja - Ministrstvo za okolje in prostor je dognalo, da občinski odloki o taksah za obremenjevanje vode in ustvarjanja odpadkov niso ustavni, zato je občine pozvalo, naj jih prekliče. Tudi v Cerkljah so že lani sprejeli tak odlok, na zadnji seji občinskega sveta pa so ga morali preklicati. To so storili s sprejetjem odloka o prenehanju veljavnosti prejšnjega odloka za obremenjevanje vode. V Cerkljah jih je ob tem zanimalo, na kakšen način bodo v občini prišli do denarja za urejanje kanali- zacije in čistilne naprave. Slišali so, da bodo komunalna podjetja povečala ceno svojih storitev in v strukturi cene predvidela tudi denar za ta namen. Ob dvomih, da je denar za male občine izgubljen, pa je župan pojasnil, da je kranjska komunala že usmerila določena sredstva za ta namen v občini Preddvor in Naklo, torej jih lahko pričakujejo tudi v Cerkljah. Sicer pa odloka, ki so ga tokrat preklicali, doslej še niso izvajali, tako da občani niso izgubili nobenega denarja. • D.Ž. unicef OTROKOV PRIJATELJ JAVNA ZAHVALA Slovenski odbor za UNICEF se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo dobrodelnega koncerta z naslovom EN SVET, ENO UPANJE, 24. novembra v Cankarjevem domu, v korist afriškim otrokom žrtvam AIDS-a. DOBRODELNI KONCERT "EN SVET, ENO UPANJE", SO OMOGOČILI: GENERALNI SPONZORJI: Hermes Softlab, POP TV GLAVNI SPONZORJI: PETROL, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Nova ljubljanska banka, Adria Airways, Cvetličarstvo ELI SPONZORJI: ETI Izlake, Merkur Kranj, Gorenjski tisk, Autocommerce, Fructal, IMPOL ISKRAEMEC0, Tobačna tovarna, KOLEKTOR Idrija, ETA Cerkno, TESPACK Brestanica, Hotel AUSTROTEL, GORENJE Skandinavien, INDUPLATITRADING Prav tako se zahvaljujemo scenografu Ivu Koritniku, avtorju diapozitivov Zvonetu Šerugi ter vsem nastopajočim umetnikom, ki so se odrekli honorarju. Človekoljubna akcija zbiranja sredstev za afriške otroke, ogrožene zaradi AIDS-a, je potekala do konca leta 1997, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi vsem posameznikom, podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki so s svojimi prispevki pomagali afriškim otrokom, ogroženim zaradi AIDS-a. Posebej pa se zahvaljujemo vsem medijem za njihovo veliko pomoč pri akciji, ki so nam jo zagotovili v obliki brezplačnega oglaševanja. SAMO EN SVET JE IN ENO UPANJE ZA OTROKE - ZA JUTRI PftEMAGAJAMO A»S HVALA Slovenski odbor za UNICEF Predsednica Mag. Andreja Črnak Meglic Lokalna razvojna koalicija Kranjska Gora, 22. januarja - Občinski svet Kranjska Gora je na efli zadnjih sej sprejel pobudo občine Jesenice za oblikovanje skupne lokalne razvojne koalicije za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Organizacija lokalnih razvojnih koalicij je tudi v interesu države, ki za to namenja nepovratna sredstva. Smisel razvojne koalicije je pospeševanje razvoja in informiranje. Lokalne razvojne koalicije so se drugje po Sloveniji že uveljavile. Občina Jesenice ima kot nosilka lokalne razvojne koalicije v občinskem proračunu zagotovljenih milijon in 900 tisoč tolarjev in še nadaljnjih 16 milijonov tolarjev za dodeljevanje posojil podjetnikom pod ugodnejšimi pogoji. Za letos naj bi bilo sredstev okoli 2 milijona in pol in 20 milijonov za posojila podjetnikom. Tudi kranjskogorska občina ima za te namene sredstva v proračunu, pričakujejo pa tudi državno pomoč za posamezne razvojne projekte. • D.S. Odlok o oglaševanju Kamnik, 22. januarja - Na prvi seji v letošnjem letu se bo sestal občinski svet občine Kamnik v sredo, 28. januarja. Že prva točka bo pomenila začetek obravnave in oblikovanje letošnjega občinskega proračuna. Obravnavali bodo namreč osnutke odloka o proračunu. Sklenjena pa je razprava o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Zdaj naj bi se svetniki odločali o predlaganem odloku. Za ureditev plakatiranja in nasploh oglaševanja v občini, ki so ga do zdaj urejali z odloki o cestnem prometu, javnem redu in miru in o komunalni ureditvi in zunanjem videzu občine Kamnik, pa bodo zdaj prvič obravnavali osnutek odloka o oglaševanju. • A. Ž. Posledice lanskega snega Medvode, 22. januarja - Da vedno ne velja pregovor, da je stvar pomembna kot lanski sneg, bodo dokazovali člani občinskega sveta občine Medvode na prvi letošnji seji. V torek bo namreč na dnevnem redu seje občinskega sveta razprava o koriščenju sredstev rezerv občinskega proračuna za odpravo posledic lanske zime (1996/97). Za porabnike občinskega proračuna, dokler ne bodo sprejeli proračuna, naj bi sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju v letošnjem letu. Med drugim pa bodo razpravljali tudi o kandidatih za ravnatelja osnovne šole Medvode. • A. Ž. Priključili se bodo na čistilno napravo Žirovnica, 22. januarja - Svet krajevne skupnosti Žirovnica je izdelal plan komunalnih del v krajevni skupnosti za letošnje leto. Med drugim predvidevajo izdelavo načrtov za primarno kanalizacijo v vaseh pod Stolom s priključki na čistilno napravo v občini Radovljica, načrtov za obnovo primarnega vodovodnega omrežja po Rebru, nadaljevanje asfaltiranja ceste v Završnico in asfaltiranje odcepa v Smokuču. "Cesarsko" cesto naj bi asfaltirali in naj bi postala kolesarska steza, asfalt pa pričakujejo tudi na Selu, dobrodošel bi bil čez Piškovce do Savskega mostu in tudi na delu Rodin. Krajevna skupnost naj bi poskrbela za odkupe zemljišč, ki so jih krajani dali ali za razširitev vaških cest ali za postavitev avtobusnih postajališč, v novem naselju Smokuč in na Bregu pa naj bi zgradili otroško igrišče. D.S. SVET SREDNJE TEKSTILNE, OBUTVENE IN GUMARSKE ŠOLE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 144. ali 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS; št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 1. 8. 1998. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, C. Staneta Žagarja 33, s pripisom "za razpis ravnatelja". Sp. Plavž 14 klovnita in mesnine 4270 Jesenice Zaposlimo TRGOVCA(KO) - POSLOVODJO za prodajo mesa in mesnih izdelkov Zahteva se V. stopnja strokovne izobrazbe in najmanj šest mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Zaposlimo MESARJA PRODAJALCA za prodajo mesa in mesnih izdelkov Zahteva se šola agroživilske stroke ali trgovska šola s poslovodskim izpitom in najmanj šest mesecev delovnih izkušenj. Poskusna doba traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Jem Jeseniške mesnine, Sp. Plavž 14, 4270 Jesenice v roku osmih dni od objave. Kranjski svetniki sprejeli osnutke prostorskih dokumentov Urejanje s "pupi" bo enostavnejše Spremembe dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter odlokov PUP za območja Kranja, Kranjskega in Sorskega polja, Golnika, Goric, Srednje vasi, Zaloga in Svari j, Škofjeloškega hribovja ter Dobrav gredo v javno razpravo. Kranj, 23. januarja - Spremembe so plod kar 101 vloge kranjskih občanov in podjetij, lastnikov zemljišč, ki bi radi nove površine za gradnjo, razvoj. O njih so se svetniki pogovarjali že prejšnjo sredo, ko so razčiščevali dilemo, ali morajo biti ponujene spremembe občinskih družbenih planov usklajene z ministrstvom za okolje in prostor pred sprejetjem v občinskem svetu ali po njem. Sejo so tedaj, predvsem zaradi pozne ure, prekinili, nadaljevali pa to sredo. S tem se zazidalni načrt umika, množica prostorskih pro-blemov se skladno z družbenima planoma ureja s pupi, kjer zadošča lokacijska dokumentacija, kar predvsem poemeni bistveno poenostavitev in hitrejše reševanje. Svet- niki so seveda imeli na ponujene spremembe prostorskih aktov tudi vrsto povsem konkretnih pripomb. Z njimi vred so akti zreli za javno razpravo, ki bo trajala trideset dni. H. Jelovčan Kranjski župan Vitomir Gros je v uvodu nadaljevanja 31. seje svetnike najprej seznanil s pogovorom na to temo na ministrstvu za okolje in prostor. Kot je povedal, se minister strinja, naj osnutek sprememb prostorskih sestavin družbenih planov najprej obravnava občinski svet, jih posreduje v javno razpravo, nato pa občinska uprava pripravi prečiščeno besedilo predlogov in jih pred dokončnim sprejemom v občinskem svetu pošlje vladi v oceno usklajenosti z republiškimi plani. Sicer pa so imeli svetniki osnovne pripombe na pripravo besedil spremenjenih druž- benih planov mestne občine Kranj. Spremembe so premalo obrazložene in ker svetniki stare plane in prostorske odloke premalo poznajo, ne morejo sprejeti odgovornosti, da so spremembe usklajene z določili zakona o urejanju prostora, zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju ter zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Spremenjena družbena plana občine Kranj za obdobje 1986-2000 ter za obdobje 1986-1990 bosta osnova za oblikovanje sprememb petih odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih, ki so konkretni. Na kranjske ceste letos 386 milijonov tolarjev Kranj, 23. januarja - Kranjski svetniki niso zaman kritizirali ponujenega osnutka občinskega proračuna za letos, češ da je premalo pregleden in v obrazložitvi posameznih odhodkovnih namenov premalo konkreten. Če pobliže pogledamo samo cestno gospodarstvo, "megla" kar bode v oči. Za ceste naj bi mestna občina Kranj letos namenila skupaj 386 milijonov tolarjev, od teh za lokalne ceste 183,6, za mestne 197,6 milijona, preostanek pa za delno vzdrževanje regionalnih in za vzdrževanje gozdnih cest. HJ. Letošnji načrti v občini Cerklje Na Gradišci našli ostanke "bronastih" bivališč Radovljica, 22. januarja - V avli Občine Radovljica so v torek odprli razstavo "Zaščitno arheološko izkopavanje na Gradišci v Predtrgu 1997". Gre za predstavitev najzanimivejših najdb, zlasti ostankov keramičnega posodja in posameznih primerkov kamnitega orodja. Do njih so prišli ob izkopavanju gradbenih jam na Prešernovi plani oziroma v ulici Stanka Lapuha (po starem to območje imenujejo Gradišča). O najdbah so obvestili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, ki je začel z izkopavanjem. Po prvih ugotovitvah najdbe izhajajo iz bronaste dobe oziroma iz časa prvih stoletij drugega tisočletja pred Kristusom. Na tem mestu so očitno stale skromne koče, ki pa jih je uničil požar. Naselbin iz tega časa na Gorenjskem doslej nismo poznali. Zaenkrat so raziskali dve parceli, v letošnjem letu bodo še preostali dve, če bodo dopuščala sredstva, pa tudi ostanke še nedotaknjenih površin. • U. P. Priprave na jubilej Kranj, 23. januarja - Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj je bil ustanovljen januarja leta 1963, zato se pevci in vodstvo zbora že marljivo pripravljajo za prireditev ob jubilejnem, 35. letu delovanja. Polne roke dela ima sedanji predsednik zbora Lazar Bonin ter zborovod-kinja Nada Kranjčar, ki je tudi zaslužna, da je zbor postal eden najboljših upokojenskih zborov na Gorenjskem. Datum in kraj jubilejnega koncerta bo znan prihodnji mesec, kajti to bo ena večjih prireditev Društva upokojencev Kranj v letošnjem letu. I.P. Še vedno upajo na gradnjo športne dvorane | Župan Franc Čebulj pravi, da bi rad svoje županovanje v Cerkljah sklenil "s pozitivno ničlo", j Cerklje, 23. januarja - S tem najbrž ni imel v mislih financ, ki mu jih v občini že lep čas pregleduje računsko sodišče, temveč nedokončane naloge iz volilnega programa. V svojem poročilu občinskemu svetu za letos je napovedal vrsto drobnih načrtov, zlasti na področju komunalne infrastrukture, še vedno pa v Cerkljah tudi upajo, da bodo začeli jeseni graditi športno dvorano. Upravna enota jim je pred koncem lanskega leta sicer zavrnila izdajo lokacijskega dovoljenja, ker načrti niso usklajeni s prostorskimi planskimi dokumenti. Sicer pa se sedaj v Cerkljah pripravljajo na javne razpise za obnovo cest, urejanje parkirišč, urejanje okolice šol, avtobusne postaje. Tudi osnovna šola Cerklje, ki je ob koncu minulega leta dobila pet novih učilnic, je še potrebna obnove: zamenjave oken, olepšanja pročelja, za- menjave kotlovnice... Hkrati s temi deli bodo pripravljali tudi inštalacije za poznejšo priključitev športne in večnamenske dvorane. V Cerkljah torej še zdaleč niso opustili misli na ta projekt, pričakujejo celo, da bodo lahko začeli graditi že jeseni. Planski dokumenti za občino Cerklje so namreč v pripravi, decembra lani je bila njihova javna razgrnitev. Pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za cesto med Spodnjim in Zgornjim Brnikom, ki naj bi bila predvidoma rekonstruirana v letih 1999 in 2000. Za letos pa se dogovarjajo tudi za obnovo ceste, ki iz Grada vodi na spodnjo postajo žičnice na Krvavec. Do odcepa za Šenturško goro je že obnovljena, od tam naprej pa naj bi bila letos. Kako bodo urejali ceste in ostale objekte v vaseh cerkljanske občine, pa je odvisno od načrtov, ki jih bodo občini predložile vaške skupnosti. Župan Franc Čebulj ob letošnjih načrtih pripominja, da se mu konec leta izteka mandat in bi rad "poslovanje končal s pozitivno ničlo". Ena od težav, ki se v Cerkljah vleče že ves mandat, je tudi voda s Krvavca. Čeprav se z njo ukvarjajo že tri leta, dogovori niso prinesli drugega kot vgrajen indikator motnosti, ki preprečuje, da bi v vodovodne cevi vdrla kalna voda. Če pa vdre, se vodovod izklopi in cela naselja ostanejo brez vode, kot se je to ob zadnjem večjem deževju že zgodilo, pravi župan Čebulj. D.Z.Žlebir Vse bolj nevaren tranzitni tovorni promet skozi Domžale Rok za ureditev razmer je 5. februar Le nekaj ur pred tem, ko se je v Domžalah smrtno ponesrečila peška, je komisija za varnost v cestnem prometu občine Domžale obravnavala nevzdržne razmere zaradi tranzitnega tovornega prometa. Domžale, 22. januarja - V Domžalah se je lani opazno povečal tranzitni tovorni promet. V mestu se je zgodilo verč težjih prometnih nesreč. Zato je komisija za varnost v cestnem prometu občine Domžale 8. januarja na seji, ki se je je udeležila tudi županja Cveta Zalokar Oražem sprejela sklep, da morajo odgovorni do 5. februarja urediti razmere. Le nekaj ur po tem se je v Domžalah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla peška. V nesreči pa je bilo spet udeleženo tovorno vozilo. Zdaj so v Domžalah odločeni, da ne bodo več čakali, kdaj se bodo v Direkciji Republike Slovenije za ceste zganili. Občina jih je namreč lani večkrat opozorila na povečan tovorni tranzitni promet in na nepravilno postavljene prometne znake. Zdaj zahtevajo, da Direkcija poskrbi, da se tovorni promet odvija izključno po Na nedavni novinarski konferenci v Domžalah je županja nedvoumno poudarila, da je na področju, kije v pristojnosti policije, velika anarhija. Policijskega nadzora v mestih skoraj ni. Njihov odgovor je, da so kadrovsko šibki. Ob tem pa je nenormalno, da lokalna policija ne sodeluje oziroma se ločuje od lokalnih skupnosti. Nekaj očitno ni v redu s samim sistemom. magistralni cesti in ne skozi Domžale. Rok za ureditev razmer je 5. februar. Če do takrat prometni znaki ne bodo postavljeni na ustreznih mestih, kjer bodo nedvoumno določali, da tovorni promet skozi mesto Domžale ni dovoljen, bodo v Domžalah začeli izvajati protestne zapore ceste Šentjakob -Domžale na Savski cesti. Zapore bodo izvajali vsak delovni dan 15 minut od 14. ure naprej, dokler ne bo problem rešen. Bodo tokrat na Direkciji R Slovenije za ceste reagirali? Bodo vendarle ukrepali? Da niso vedeli, se ne bodo mogli izgovarjati. Seveda bomo spremljali tudi mi, kako in kdaj bodo na postavljeni rok reagirali in ukrepali. • A. Žalar GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volč-jak Stečaj Alples Pohištva Železniki se lahko zavleče v desetletje Stečajni upravitelj toži 57 upnikov Stečajni upravitelj toži upnike, ki so se poplačali pred stečajem, med njimi sta tudi bivša direktorja. Železniki, 20. jan. - Razburjenje v Selški dolini so pred dnevi povzročile tožbe, ki jih je Janez Mlakar, stečajni upravitelj Alples Pohištva Železniki, za približno 300 milijonov tolarjev vložil proti 57 upnikom, ki so se poplačali tri mesece pred uvedbo stečaja. Še bolj zanimivo je, da toži tudi oba bivša direktorja, saj trdi, da sta prednostno poplačala svoje plače. Vse kaže, da je v Alplesovem Lesnem programu našel dobrega gospodarja, saj je delo že dobilo približno 80 delavcev Alplesovega Pohištva. "Odločili ste se, da tožite upnike, ki so se prednostno poplačali pred uvedbo stečaja?" "Pravica in dolžnost stečajnega upravitelja je, da upnike poskuša izenačiti, torej tudi tiste, ki so se prednostno poplačali s tistimi, ki jim to ni uspelo. Na različne načine so se, s cesijami, asignacijami, prek Razvojnega inženiringa ali Dar-Mara, nekateri so vzeli material, tik pred stečajem so odvažali cele kamione pohištva." "Zakon pravi, da to lahko napravite za leto nazaj?" "V tem primeru bi bilo približno 200 pravd. Po dolgem razmisleku sem se odločil, da vzamem le prednostna poplačila v zadnjih treh mesecih pred stečajem. Takšna pravdbe bom namreč zanesljivo dobil, saj so takrat upniki že Največji upniki Po priznanih terjatvah so največji upniki Alples Pohištva v stečaju: A/ples holding 333 milijonov tolarjev, Zavarovalnica Triglav 117, SKB banka 10H, Davčna uprava Kranj 99, SRD 47, delavci 46, Zavod za zdravstveno varstvo 35, Meblo 25, ABC Ljubljana 24, S1B Ljubljana 23, Toplarna 23, Družina Ljubljana 20, Krekova banka 16, Glin Nazarje 13, Slovenijaies 12, Ognjišče 9, Merkur Kranj 8, Tespack Brestanica 8, Ind. chimica Legno 7 in Alpetour Skofja Loka 6 milijonov tolarjev. Zanimiva je seveda primerjava s prijavljenimi terjatvami, saj je Alples holding prijavil za več kot 509 milijonov tolarjev terjatev, torej kar za 176 milijonov več, kot jih je priznal stečajni upravitelj. Kranjski davčni upravi ni priznal za približno 100 milijonov tolarjev terjatev, za približno toliko tudi ni priznal terjatev zdravstvenega zavoda, prav tako je prerekal terjatev pokojninskega zavoda. Janez Mlakar vedeli ali pa bi morali vedeti, kakšne so razmere v Pohištvu. Poleg tega nisem upošteval vseh drobnih upnikov, upošteval sem le znesek nad 500 tisoč tolarjev. Tako je vloženih 57 tožb za približno 300 milijonov tolarjev." "Razburjenje, zlasti v Selški dolini, je veliko?" "Vem, z občine so klicali, upniki prihajajo k meni, nekateri so res pretreseni. Je pač tako, da je lažje nekaj izgubiti kot vrniti. Nekateri so se poplačali z manjvrednim blagom, ki jim še vedno leži po šupah. Drugi so za tisti denar kupili stroj in v hudi dilemi sem, naj grem s pravdo do konca in uničim mizarja kooperanta, da bo lahko enakovredno poplačana banka. Skušal se bom dogovoriti, ne vem, kakšen bo rezultat dogovarjanja, vsekakor pa se morajo vsi zavedati, da stečaju ne morejo uiti povsem brez praske." "Kolikšne so terjatve upnikov?" "Na prvem naroku 22. oktobra lani je bilo prijavljenih skoraj 2 milijardi tolarjev terjatev, priznal sem jih za približno 1,1 milijardo tolarjev. Nekatere terjatve so prerekali tudi upniki, delavci načeloma vse, ki jih ni prerekal stečajni upravitelj. Osebno ocenjujem, da bo verjetno ugotovljenih približno 1,5 milijarde tolarjev terjatev." "Kolikšno bo premoženje stečajnega dolžnika?" "Nismo se še sporazumeli, čigavo je zemljišče in nepremičnine, ki jih ima v posesti Pohištvo. Niso namreč vpisane v zemljiško knjigo, razvojna družba in INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA V TRŽIČU - 29. 1. 1998 OB 18. URI Obveščamo vse podjetnike, da bomo začeli s šesto Večerno šolo podjetništva na Gorenjskem in sicer v Tržiču 29.1.1998 ob 18. uri v sejni sobi Občine Tržič. Kot vam je znano, je izvajalec Gea College, izobraževanje pa poteka v petih modulih za področja vodenja podjetja, marketinga, podjetniškega managementa, ekonomike in financ ter kadrovskega managementa. Predavajo najbolj priznani strokovnjaki in specialisti, domači in tuji, priznani in uspešni podjetniki. Šolanje vam bo dalo obilo znanja in tekočih informacij, odgovore na številna vprašanja in dileme. Spoznali boste nove prijatelje, podjetnike in obrtnike, poslovne partnerje in morda konkurente. Šolanje bo potekalo dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20.30 ure. Polna cena je 157.000 SIT, ob sofinanciranju Gospodarske zbornice Slovenije oz. Obrtne zbornice Slovenije in Ministrstva za gospodarske dejavnosti ter Občino Tržič je končna cena 77.000 SIT. Izkušnje nam kažejo, da se za Večerno šolo podjetništva odločajo tako podjetniki v rasti, kot tudi v začetni fazi, izkušeni, kot tudi mladi podjetniki, otroci iz družinskih podjetij. V tej zadnji šoli je le še pet prostih mest, zato pohitite s prijavami po tel. 362-320 ali faksu 360-521 na Območno zbornico za Gorenjsko. holding Alples pa trdita, da so njihove. Po službeni dolžnosti moram vztrajati, da so naše, če se ne bomo sporazumeli, se bodo stvari zelo zavlekle. Ocenjujem, da je premoženja za 150 do 200 milijonov tolarjev, saj je oprema, razen nekaj izjem, zastarela in amortizirana." "V najboljšem primeru bodo upniki poplačani le 10-odstotno?" "Če bo padlo premoženje, še toliko ne, v tem primeru bomo celo stečajni postopek težko izpeljali." "Koliko časa bo trajalo pri vseh teh pravdah?" "Če se bomo pogovarjali samo na sodišču, se bodo postopki zelo zavlekli, sodišču sem si drznil napisati, da bo trajal deset let." "O...?" "Še kaj drugega so rekli kot to. Vendar sem prepričan, da se to res lahko zgodi. Kar poglejte, zaradi pravd stečaj Elana še vedno ni končan, tudi Tekstilindusov je že v sedmem letu. Stečaji se prav gotovo vlečeje tudi zaradi tega, ker se stranke premalo sporazumevajo, sodišča pa so preobložena z delom." "Če vam ne bo prej zmanjkalo denarja...?" "Stečajni postopek zdaj lahko 'diha' z odprodajo avtomobilov, tovornjakov, viličarjev, repromateriala." "Velik upnik je država, prerekali ste tudi njene terjatve?" "Prerekal sem davke, ki temelje na zapisniku davčne revizije. Našel sem namreč dokument bivšega SDK iz leta 1992, kjer piše, da za bone davkov, prispevkov in zamudnih obresti ni treba plačati." "Bivša direktorja Marko Tršan in Darko Janžekovič terjata odpravnini, kar ste prav tako prerekali?" "Terjata, jaz pa njiju. Med 57 tožbami sta tudi bivša direktorja, ki sta svoje plače poplačala pfed drugimi dolgovi. Ker sta v globino poznala poslovanje, sem ostrejši, terjam prednostno poplačilo za leto nazaj." "To je prvi takšen primer pri nas?" "Kolikor vem, je res prvi. Na to sem se spomnil, ker so mi v računovodstvu rekli, da je moral biti denar za njune plače in stroške vedno pripravljen in to v gotovini, ne v bonih. Menim, da je bilo to obligacijsko razmerje, vprašanje je seveda, kako se bo odločilo sodišče." "Vse kaže, da ste v Alplesovem Lesnem programu našli dobrega gospodarja?" "Po uvedbi stečaja smo v dveh mesecih dokončali začete posle, ker ni bilo nikakršnih izgledov za prisilno poravnavo, sem prostore in stroje za minimalno odškodnino oddal Lesnemu programu, ki bo lahko uporabil sicer težko prodajljive zaloge materiala. Zaposlili so že 80 ljudi, vseh seveda ne bodo mogli, saj kupujejo nove stroje, vendar pa vse kaže, da bo delo lahko imelo približno 130 ljudi. Ob stečaju Pohištva jih je brez dela ostalo 232, seveda so bili vmes tudi presežni delavci." "Kaj se dogaja s hčerinskim podjetjem Strojegradnja?" "Dal sem ga v najem Alplesu 3E, hčerinskemu podjetju Lesnega programa. Tam je 30 ljudi, žiro račun so imeli prav tako blokiran 2 tisoč dni. Zdaj delajo, upam, da bodo še naprej." "Strojegradnja je v stečajni masi?" "Seveda, vendar ima za 400 tisoč mark več dolgov, kot znaša premoženje, nepremičnine pa so prav tako sporne. Podjetje sem že ponujal za simbolični tolar, vendar ga ne morem prodati, kar je razumljivo, saj bi kupec s tem kupil tudi dolgove." • M. Volčjak Ali Fipromu bije zadnja ura Poroka s Setralom -kilavo dete? Sindikati opozarjajo, da je italijansko podjetje Setral v izjemno slabem stanju, pogodba o sodelovanju pa škodljiva Krani. 22. januarja - V torek I ~ 1 Kranj, 22. januarja - V torek sta oba sindikata v jeseniškem Fipromu, SKEI in Neodvisnost, v Ljubljani sklicala skupno novinarsko konferenco - začela se je simbolično pet pred dvanajsto, na kateri so opozorili na težak položaj podjetja. Obenem so vnovič zahtevali odstop glavnega direktorja Gvida Melinka, na novinarsko konferenco pa so povabili tudi italijanske sindikaliste, ki so predstavili slab položaj potencialnega partnerja podjetja Setral. Težave v Fipromu so se začele s prihodom Gvida Melinka februarja 1996 na mesto glavnega direktorja, je dejala Milena Koselj Šmit iz sindikata Neodvisnost. Sindikata ocenjujeta, je povedala, da direktor Melink nima znanja za vodenje podjetja, svoje neznanje pa naj bi skrival za nerealnimi sanacijskimi programi. V zadnjem sanacijskem programu tako ni opredeljeno, kako bodo pokrivali pretekle izgube - samo lani so pridelali 303 milijonov tekoče izgube, medtem ko skupna izguba znaša 474 milijonov tolarjev - in kje bo podjetje dobilo 7 milijonov mark nepovratnih sredstev za poplačilo presežnih delavcev. Seznam začasnih presežnih delavcev je direktor že pripravil, od 454 zaposlenih jih je na spisku 163 oziroma 36 odstotkov vseh. Sindikati seznama niso Vsesplošni gorenjski protestni shod Kot je povedal sekretar območnega sindikata SKEI Franci Žaberl, so včeraj začeli s pripravami na vsesplošni gorenjski delavski protestni shod, ki ga bodo organizirali konec februarja na Jesenicah. Sindikaliste moti dejstvo, da naj bi Gvido Melink postal tudi direktor Elektrod, nasprotujejo pa tudi napovedani povezavi s Setralom. Po načrtih naj bi italijanski partner prispeval denarni vložek in vlečne stroje, Fiprom pa prostore, energijo in delovno silo. Setral naj bi se zanimal za udeležbo v vlečenju, proizvodnji žebljev jn v Elektrodah. Kot so povedali naši sindikalisti, so se pozanimali o boniteti podjetja .Setral, ki je pokazala, da ima podjetje kratkoročne obveznosti večje od terjatev. To so potrdili tudi italijanski sindikalisti, ki so prišli na obisk v Ljubljano. Setral naj bi bil v lasti neke italijanske družine, ki se ukvarja z raznimi finančnimi mahinacijami. Položaj v podjetju naj bi bil slab, v dveh letih se je zamenjalo 18 direktorjev, delavci so stavkali več kot sto dni. Stroji, ki naj bi jih prenesli v Slovenijo, naj bi bili pod hipoteko in jih torej sploh ne morejo odpeljati. Po oceni sindikatov je pogodba o Gvido Melink: O odstopu ne razmišljam Za komentar dogajanja v Fipromu smo se obrnili tudi na glavnega direktorja Gvida Melinka. Kot nam je povedal, Fiprom v sedanji obliki nima nikakršne možnosti preživetja. Izguba je ogromna, negativno je tudi tekoče poslovanje, zadolženost je enaka dvoinpolmesečni realizaciji. Obenem je produktivnost prenizka, zaposlenih je preveč režijskih delavcev, Fiprom pa tudi ne zdrži vzhodnoevropske konkurence. Zlasti težavno je bilo lansko leto, ko so izgubili tudi zaupanje dobaviteljev. Proizvodni programi so zelo različni in neuravnoteženi, slabi programi vlečejo navzdol tudi uspešne. Samo žicama in jeklovlek pridelata kar 90 odstotkov vse izgube. Fiproma v celoti sploh ni mogoče prodati, zato so se odločili za dezintegracijo, ustanovitev novega podjetja Elektrode in invalidskega podjetja ter za povezavo s Setralom. Melink v povezavi s Setralom vidi veliko poslovno priložnost, italijanski partner naj bi se za prihod v Slovenijo odločil zaradi cenejše delovne sile in nižjih stroškov. V prvem koraku naj bi opremo in stroje vzel v najem, kasneje pa naj bi jih odkupil. Dogovarjanja potekajo prek Borisa Breganta. kije bil pred leti direktor Železarne, sedaj pa dela v podjetju Robo. Prav Bregant naj bi preveril boniteto Setrala; po njej naj bi podjetje leta 1995 ustvarilo petodstotni dobiček, medlem ko naj bi podatka za leti 1996 in 97 še ne imeli. Kako pa Melink komentira informacije, da je Setral izjemno slabo podjetje? Melink priznava, da se je Setral lani znašel v težavah, zaplete naj bi povzročila sindikat in lokalna vlada. "Gre za njihov notranji problem, ki nas pravzaprav ne zanima," meni Melink. Kot dodaja, doslej niso podpisali nobene pogodbe, dejstvo je, da so pogajanju zelo trda, italijanski kupec pa bo na dokončni odgovor počakal le še do 5. februarja. Toda Melink opozarja, da bo brez povezave žičarna definitivno ugasnila. "Po tem mojem projektu bi osudo 70 odstotkov Fiproma, ki bi tako postal normalna in uspešna firma," meni Melink, ki tudi zanika obtožbe sindikatov, da se skuša polastiti vseh poslovodnih funkcij. Kot je še dejal direktor Melink, o odstopu sploh ne razmišlja, če pa se bo za zamenjavo odločil lastnik, bo to sprejel brez težav. Meni, da je doslej delal uspešno in skrajno pošteno. potrdili, temveč so pozvali direktorja, naj ukrep vnovič prouči in utemelji, zakaj je potreben. V zadnjem sanacijskem programu je kot najpomembnejši ukrep predvidena reorganizacija Fiproma, nastanek novega podjetja Elektrode ter ustanovitev joint-venture podjetja z italijanskim podjetjem Setral. sodelovanju škodljiva. Vprašali so se, ali bo država dopustila poroko dveh tako slabih podjetij, ter z nezadovoljstvom ugotovili, da sami nimajo nobenega vpliva, da hi povezavo preprečili. Obenem sindikate zanima, kaj je s predvideno povezavo s Tovi-lom, o kateri se je govorilo pred časom. • U. Peternel POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Gospodarski kriminal v Sloveniji Davčne utaje postale slovenski nacionalni "šport MEŠETAR Med ovadenimi je največ direktorjev, lani v devetih mesecih kar 490. Ljubljana, jan. • V ljubljanskem Klubu Socius so v četrtek, 15. januarja, gostili prvega slovenskega gospodarskega kriminalista Jakoba Demšarja, ki je orisal pooblastila kriminalistične službe in gospodarsko kriminaliteto v Sloveniji. Pri nas narašča težki kriminal, davčne utaje so postale že pravi nacionalni šport. V prvih devetih mesecih lanskega leta so obravnavali 3.500 gospodarskih kaznivih dejanj, ki so predstavljali 70 odstotkov vse škode, povzročene s kaznivimi dejanji. Na eni strani težki kriminal narašča, na drugi strani postajajo vprašljive posebne metode pri odkrivanju najhujših kriminalnih dejanj, kot sta prisluškovanje v prostoru in navidezni odkup predmetov. Ustavno sodišče je zdaj dalo parlamentu enoletni rok za spremembo sedmih členov Vedno znova se odpira vprašanje objavljanja kazenskih ovadb v tisku, tudi v primeru Litostroja sta trčili pravica do obveščenosti in pravica do zasebnosti. Ne moremo vendar rečLda smo napisali kazensko ovadbo za nekega direktorja nekega podjetja v Ljubljani, čim povemo ime nekega podjetja, je tudi ime osumljenca hitro znano. Ne znam odgovoriti na to vprašanje, nekaj pa bomo morali domisliti, je dejal Jakob Demšar. zakona o kazenskem postopku (od 150. do 156. člena), v tem času naj bi natančneje določili pogoje za odrejanje in izvajanje posebnih metod in sredstev. Medtem ko denimo v Nemčiji spremajo dodatne metode, pri nas postajajo vprašljive obstoječe, čeprav težki kriminal narašča, je uvodoma dejal Jakob Demšar, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto Uprave kriminalistične službe. Osumljenci po dveh dneh izpuščeni Davčne utaje so pri nas postale nacionalni šport, vendar je zanje zagroženih največ pet let zapora, zato kriminalisti utajevalcem ne morejo prisluškovati po telefonu. Če dokazi niso zbrani na zakonit način, sodišče nanje ne sme opreti svoje odločitve, kar je vsekakor prav, saj bi sicer lahko prevelika vnema kriminaliste zapeljala, je dejal Demšar. Prva posebna položnica na Gorenjskem Kranj, jan. - Javno podjetje Komunala Kranj je v sodelovanju z Gorenjsko banko izdala prvo posebno položnico. V okviru reforme plačilnega prometa so tudi na Gorenjskem pri poslovanju s prebivalstvom začeli uvajati nove plačilne instrumente. Oblikovana sta namreč dva nova plačilna instrumenta in sicer posebna položnica in posebna nakaznica. Nova posebna položnica bo nadomestila sedanjo položnico Agencije za plačilni promet, ki bo vplačljiva na vseh bankah v Sloveniji. Na Gorenjskem je prvo v sodelovanju z Gorenjsko banko izdalo javno podjetje Komunala Kranj, že od lanskega oktobra so sprejemajo v vseh poslovalnicah Gorenjske banke. i/ii SLOVENSKA POSTELJA Proizvodnja in trgovina spalnih sistemov Delavska cesta 26, 4000 Kranj tel.: 311 377, 311 159 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19, sobota od 9. do 13. ure Nudimo izdelavo: • postelj masiva • letvenih podlog za postelje (latorleksov) • vzmetnic iz šlarafijskega vzmetenja • ležišč iz lateksa • vzglavnikov različnih kvalitet • specialnih ležišč (bolniških postelj) • volnene in klasične posteljnine • antialergičnega programa • Vabimo vas, da se oglasite v SPALNEM STUDIU na Delavski cesti 26 v Stražišču pri Kranju (Delavski dom), kjer boste lahko pod strokovnim vodstvom preizkusili naša ležišča, strokovnjaki pa vam bodo BREZPLAČNO vsak dan ob 17.00 uri svetovali, kako sestaviti ležišče jJv/rs na podlagi vaših potreb- itv/r-s ODKUPUJEMO fMffjSS. ^XŽ$y DOMAČO VOLNO ^Z&V J ^ NUDIMO SVETOVANJE ^ PRI STRIŽENJU OVAC IN PRANJU VOLNE *** ZDRAVO SPATI - ZDRAVO ŽIVETI *** Kriminalisti so že predlagali drugačno dikcijo pošlo v ne goljufije, prepovedali naj bi piramidne igre, kaznovali naj bi že njihovo organizacijo. Ljudje se pogosto sprašujejo, zakaj osumljence tako hitro izpustimo. Pripor namreč lahko traja največ 48 ur, če ga s kazensko ovadbo ne privedemo pred preiskovalnega sodnika. Osumljenec ima že v predkazenskem postopku pravico do zagovornika. V Sloveniji do 48 ur letno priprejo približno 1.500 ljudi. Hišne in osebne preiskave načeloma dovoli sodišče, lani jih je bilo skoraj 2 tisoč. Z gospodarskim kriminalom se ukvarja 116 od 834 kriminalistov. Pomagajo jim druge institucije kot devizni inšpektorji, davčni inšpektorji itd. Gospodarska kazniva dejanja povzroče 70 odstotkov škode Že Markovičeva zakonodaja je razgibala gospodarstvo, po letu 1990 so se afere kar vrstile - Elan, Slovin, Hit itd. Velikih kazni ni bilo, sodniki so ugotovili, da postopke težko izpeljejo samo s pomočjo izvedencev, tožilci so spoznali, da se bodo morali prilagoditi, da vsega ni moč napraviti samo po črki zakona, saj je denimo zelo težko ugotoviti, če je bila sklenjena škodljiva pogodba. V devetih mesecih lanskega leta so slovenski kriminalisti obravnavali 3.500 gospodarskih kaznivih dejanj, ki so predstavljali skoraj 70 odstotkov vse škode, povzročene s kaznivimi dejanji. Med ovadenimi je bilo 490 direktorjev. Med njimi je veliko d.o.o., kot so Zdenex, Sofora in druge podobne "nategacije", ki so jih ljudje kljub opozorilom množično nasedli. S sklepom vlade so kriminalisti spremljali tudi lastninsko preoblikovanje, letos bodo to delo zaključili. V treh letih so napisali 479 kazenskih ovadb za 1.500 kaznivih dejanj. "Lopovska" podjetja, ki tržijo le z goljufanjem Slovenska podjetja niso šla v stečaj zaradi kaznivih dejanj, običajno so njihova posledica, ko managerji skušajo primakniti svoj lonček. Velikokrat tudi krizni managerji. Zelo so se povečale davčne utaje, tako v podjetjih kot med državljani. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je že nekaj časa v parlamentu, predvidena je seveda predvsem njihova finančna odgovornost oziroma kar precej velike kazni. Poslovnih goljufij je največ med manjšimi podjetji, precej je "lopovskih", ki tržijo le z goljufanjem. Danes v Sloveniji ni težko ponarediti kakršenkoli dokument. Kriminalisti imajo s tem zelo veliko dela, v primeru Gru-belič so morali izprašati kar 5 tisoč ljudi. Goljuf je bil obsojen šele na drugi stopnji, veliko vprašanje pa je, kdaj bodo ljudje dobili denar nazaj. Novost so goljufije z delnicami, predlani so zabeležili le eno takšno kaznivo dejanje, v devetih mesecih lanskega leta jih je bilo že 25. Razrašča se računalniška kriminaliteta, zlasti kršenje avtorskih pravic, pri katerem so kazni nizke. • M. Volčjak Novosti na Ljubljanskem sejmu K lanskim štirim namerava Ljubljanski sejem letos pridružiti v mednarodnem članstvu še pet sejmov. Ljubljana, 22. januarja - Minulo leto je Ljubljanskemu sejmu prineslo kar nekaj novosti. V članstvo največje in najstarejše mednarodne sejemske organizacije UFI je bil sprejet Slovenski avtomobilski salon. Tako je bil ob koncu leta Ljubljanski sejem s štirimi sejmi včlanjen v mednarodno sejemsko organizacijo. Že od 1977. leta je članica mednarodne sejemske organizacije Sodobna elektronika, Lesma pa od 1980. leta, pred dvema letoma pa je postal Član tudi sejem Medilab. Sicer pa so bili lani uspešni tudi sami sejmi. Tako so se med rekorderje po številu obiskovalcev vpisali Slovenski avtomobilski salon s 95.000 obiskovalci, Ljubljanski pohištveni sejem s 85.000 obiskovalci in Šport in rekreacija z 80.000 obiskovalci. Po številu razstavljavcev pa so bili lani največji Sejem elektronika s 587 razstavljavci, Alpe Adria Dom s 444 razstavljavci in Ljubljanski pohištveni sejem s 360 razstavljavci. Po podatkih sejemske hiše Ljubljanski sejem si je lani sejme ogledalo 619 tisoč obiskovalcev, neposrednih in zastopanih razstavljavcev pa je bilo na vseh sejmih lani 3.737. Letos je na programu devetnajst sejemskih prireditev z nekaterimi časovnimi spremembami. Tako bo sejem Vino konec maja, Učila pa bodo spet v starem terminu skupaj z Informatiko. Oba bosta sredi maja. Prvo polovico sejemskega leta bo sklenil bienalni sejem Lesma, jeseni pa bo začel prireditve Ljubljanski pohištveni sejem. To bo kar precejšnja sprememba, saj je bil ta sejem do zdaj novembra, letos pa bo med 21. in 27 septembrom. Sejem Narava Zdravje bo združen s Tehniko za okolje in bo v sredini oktobra. Za njim pa bo sejem medicinske in laboratorijske opreme Medilab. Letos bo na ljubljanskem sejemskem prostoru tudi nekaj jubilejnih sejmov. Že 45. bo sejem Moda -Fashion, 10. obletnico pa bo praznoval sejem Informatika. Sejmi Moda - Fashion, Alpe Adria Dom, Alpe Adria, Alpe Adria Kulinarika in Ljubljanski pohištveni sejem pa se bodo potegovali za sprejem v mednarodno članstvo sejmov UFI. Odkupne cene živine Večina zadrug, mesarjev in ostalih odkupovalcev goveje živine v Sloveniji odkupuje do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po ceni 550 tolarjev za kilogram mesa, sicer pa jih nekateri odkupujejo tudi dražje (do 570 tolarjev za kilogram) in drugi ceneje (do 510 tolarjev). Bike drugega razreda večina plačuje po ceni od 520 do 530 tolarjev za kilogram mesa, bike tretjega razreda od 480 do 500 tolarjev - in tako dalje. Pri cenah do trideset mesecev starih telic in klavnih prvesnic so razlike večje. Cene teh živali, preračunane na kilogram mesa, se za prvi ocenjevalni in plačilni razred gibljejo od 420 do 520 tolarjev za kilogram (v kranjski Slogi je, naprimer, 512 tolarjev), za drugi razred od 400 do 490 tolarjev, za tretji od 390 do 480 tolarjev... Poglejmo še, koliko mesarji plačujejo rejcem do pet let stare krave! Cena za meso prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda je v Sloveniji od 330 do 400 tolarjev za kilogram, za meso drugega razreda od 320 do 380 tolarjev, za tretji razred od 290 do 350 tolarjev - in tako naprej. Še nižje so odkupne cene za krave, ki so že dopolnile pet let. Cena za meso prvega razreda se giblje med 280 in 330 tolarji za kilogram, za drugi razred je cena od 240 do 310 tolarjev, za tretji od 230 do 300 tolarjev... Pa še skok na "senčno stran Alp"! Na avstrijskem Koroškem plačujejo kakovostno mlado pitano govedo po ceni 40 do 42 šilingov za kilogram mesa (ob upoštevanju vrednosti šilinga 13,41 tolarja je to od 536 do 563 tolarjev), telice pa od 33 do 37 šilingov (442 do 496 tolarjev). Cene Pioneerjevih koruznih hibridov Pioneerjevo predstavništvo za Slovenijo je že objavilo predsezonske in sezonske cene za tri kategorije njihovih najboljših koruznih hibridov. Predsezonske cene bodo veljale do 15. marca, sezonske pa odtlej dalje. Za standardne hibride Dea, Eva in Carla je predsezonska cena za pakiranje s 25.000 semeni (25 MK) 4.660 tolarjev in za pakiranje z 80.000 semeni (80 MK) 14.900 tolarjev. Sezonska cena je nekoliko višja, in sicer 4.850 oz. 15.550 tolarjev. Elita hibridi, kot so Matilda, Alberta, Helga, Raissa in Marista, bodo v predsezoni stali 5.190 tolarjev (25 MK) oz. 16.600 (80 MK), v sezoni pa 5.390 oz. 17.250 tolarjev. Predsezonska cena superelitnih hibrodov Elita, Felicia, Monessa, Clarica, Monalisa, Stira, Evelina in Stefania bo 5.600 tolarjev (25 MK) oz. 17.900 tolarjev (80 MK), sezonska pa 5.830 oz. 18.650 tolarjev. Pomanjkanje telet in visoka cena V uredništvo nas je poklical kmet s Trstenika in nam potarnal, da bi rad kupil teleta simentalca za nadaljnje pitanje, pa ga ne more dobiti. Res, pri teletih je že nekaj časa pomanjkanje, temu primerno visoka pa je tudi cena, ki je že presegla 500 tolarjev za kilogram žive teže. belsatf* PAPER VVORLD SEJEM PAPIRJA, PAPIRNE C/ALANTERIJE, PISARNIŠKE OPREME IN PISARNIŠKEQA MATERIALA, POSLOVNIH DARIL V sredo, 4. februarja 1998 vas vabimo na enodnevni ogled največjega svetovnega sejma papirja v Frankfurtu. Cena programa je 690 DEM. Informacije in prijave na telefonski številki: 064/715-515. D ID AKTA RADOVLJICA Trgovina na drobno in debelo, p.o. Lesce, Alpska cesta 62 Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetje razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo Trgovine s pripadajočo opremo in dvoriščem v Campu Šobec površine 330 m2. Izklicna cena je 332.000 DEM plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo 4. februarja 1998 ob 10. uri. Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 51540-601-16247. Varščino bomo izbranemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v 5 dneh po dražbi brez obresti. Za prodajo nepremičnine bo morala dati soglasje Agencija RS za prestrukturiranje gospodarstva in privatizacijo. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve nosita stranki vsaka do polovice. Ogled po predhodnem dogovoru in informacije dobite po telefonu št. 064/718-200 ga. Jereb. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak _ Noveli zakonov o prometnem davku in socialnih prispevkih pred ustavnim sodiščem Davčna zmeda zaradi neodgovornosti parlamenta Davčni svetovalci te dni računovodjem svetujejo, naj delajo po starem, saj zakona ne moreta veljati za nazaj. Ljubljana, 20. jan. - V računovodskih službah podjetij je te dni precej zmede, povzročil jo je parlament, ki je 8. januarja sprejel noveli zakona o prometnem davku in o prispevkih za socialno varnost. V Uradnem listu sta bili objavljeni 17. januarja, problem pa je v tem, da naj bi veljala s L januarjem, torej za nazaj, kar slovenska ustava ne dovoljuje. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije je že vložilo pobudi za presojo ustavnosti obeh zakonov, na ustavne sodnike so se obrnili tudi odvetniki. Davčna uprava skuša zmedo preprečiti tako, da je svojim izpostavam poslala interna navodila, da bosta zakona uveljavljena s 1. februarjem. Društvo davčnih svetovalcev je ustavno sodišče pozvalo, naj do svoje dokončne odločitve zadrži uresničevanje obeh ustavno spornih zakonov. Tako skušajo davčno zmedo, ki ga je povzročila neodgovornost parlamenta, Kar najhitreje odpraviti. Davčni svetovalci so svojo Pobudo ustavnemu sodišču Podrobno pojasnili na tiskovni konferenci. Zaradi spornih Podobni zapleti utegnejo nastati tudi ob noveli Zakona o dohodnim in zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki-naj bi ju parlament v kratkem sprejel. Prav tako naj hi na hitro - po nekajletnem odlašanju -s l. januarjem 1999 uzakonili davek na dodano vrednost. S tem bi postavili svetovni rekord pri hitri uveljavitvi zelo obsežnega in zahtevnega davčnega zakona, pravijo v Društvu davčnih svetovalcev. zakonov pa so se na ustavno sodišče obrnili tudi odvetniki, ki naj bi poslej plačavali 6,5-odstotni prometni davek. V ustavi jasno piše, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Zato sta zakona v nasprotju z ustavo, saj sta bila objavljena 17. januarja, veljati pa naj bi začela že 1. januarja. V ustavi res piše, da začne predpis veljati 15. dan po objavi, če ni drugače določeno. Torej ta dva zakona ne moreta avtomatično .veljati petnajsti dan po objavi, saj je v obeh zapisano, da začneta veljati 1. januarja. Sploh pa zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj, lahko ga imajo le izjemoma, še to le v primerih, ko ne posegajo v pridobljene pravice ali če ni prizadeta javna korist, kar za omenjena zakona ni moč trditi, je dejal Ivan Simič predsednik Društva davčnih svetovalcev. Ker sta zakona protiustavna, tudi za naprej ne moreta veljati in vsakem primeru bosta morala ponovno v parlament, ki bo prilagodil sporne določbe, so prepriča- Davčna zmeda povzroča davčnih zavezancem dodatne stroške, računovodjem pa načenjajo živce prav v času, ko imajo veliko dela z bilancami za lansko leto. Zbegani so tudi v davčni upravi, saj je bila okrožnica sprva tajna, nakar so le povedali, da bosta zanje nova zakona začela veljati s 1. februarjem. Seveda pa takšno navodilo nima zakonske moči. ni davčni svetovalci. Svojim strankam zdaj svetujejo, da bodo imeli najmanj problemov, če bodo delali po starem, odpadli bodo tudi nepotrebni stroški, je dejal Darko Končan, član upravnega odbora Društva davčnih svetovalcev. Okrožnica, ki jo je Davčna uprava razposlala svojih izpostavam, ne more imeti zakonske moči. Če danes to še ni dovolj jasno, kakšno zmedo lahko ustvari, se to lahko pokaže čez nekaj let, ko bo pozabljena. Davčni inšpektorji se namreč ravnajo po tem, kar je uradno zapisano v zakonih in ne v okrožnica. Davčni zavezanci čez nekaj let namreč ne bodo mogli dokazovati, da so se ravnali po neki okrožnici, v zakonu pa je bilo zapisano drugače.Inšpektorji pa dokumentacijo o davčnem poslo-vanju zavezancev pregledujejo za pet let nazaj. Praktično to pomeni sedem let, saj zakon govori o petih letih za nazaj po izteku leta, za katerega mora biti davek plačan. Davčna ozaveščenost je v zadnjih letih pri nas večja, kot je bila včasih, zategadelj je toliko bolj nerazumljivo, da davčno zmedo povzroča parlament, ki bi jo moral vendar spodbujati. • M. Volčjak Zamenjali direktorja Almire Radovljica, 22. januarja - Nadzorni svet radovljiške Almire je v torek zamenjal dosedanjega direktorja Jožeta Resmana (sicer je tudi državni svetnik). Na njegoVo mesto so postavili Bredo Bregar, ki je prej delala v komerciali. Zamenjavo sta zahtevala sindikata in svet delavcev zaradi visoke izgube (ta znaša sto milijonov tolarjev) ter neizpolnjevanja sanacijskega programa. Almira ima sicer 450 zaposlenih, večinoma žensk, letno pa ustvarijo milijardo tolarjev prometa, pretežno dode-lavnih poslov. • U. P. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 22.1.1998 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,10 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 EROS (Stari Mavr) Kranj 94,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 HRANILNICA L0N, d.d Kranj 94,45 HKS Vigred Medvode 94,00 HiDA-tržnica Ljubljana 94,45 HRAM R0ŽCE Mengeš 94,46 ILIRIKA Jesenice ' 94,30 INVEST Škofja Loka 94,40 KREKOVA BANKA p.e.Šk. Loka 94,25 LEMA Kranj 94,30 LJUDSKA BANKA, d.d., tj. 94,30 MIKEL Stra" 94,30 a, Trata) 94,37 Medvode, Šk. Loka 94,4 ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) 93,20 PRIMUS Medvode 94,40 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,30 SKB (Kranj, Radovljica, Škloka) 94,20 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 SZKB ' to Žiri 94,00 TALON 94 40 TENT0URS Domžale 94^0 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 94*45 VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 94,70 13,36 13,46 94,80 1 3,25 1 3,55 94,70 13,37 13,44 94,70 13,05 13,46 94,70 13,38 13,43 94,80 13,00 1 3,50 94,55 13,38 13,42 94,61 1 3,37 1 3,42 94,70 13,34 13,43 94.69 1 3,33 1 3,45 94,80 13,38 13,48 94.70 1 3,35 1 3,43 94,65 13,33 13,51 94,70 1 3,35 1 3,43 94,64 13,37 13,45 13,42 13,62 13,40 13,46 94,75 1 2,50 1 3,45 94,70 13,37 13,44 94,70 1 3,36 1 3,44 94,80 13,37 13,47 - 13,05 94,70 13,34 13,43 94,70 1 3,1 5 1 3,45 211*33» 94,70 1 3,38 1 3,45 94,80 13,40 13,50 94,59 1 3,38 13,42 •62-696 360-260 704-040 53-816 9,48 9,67 9,50 9,80 9.57 9,66 9,1 510,02 9,62 9,65 9,50 9,80 9,60 9,64 9,60 9,63 9,55 9,67 9,60 9,67 9.55 9,66 9.56 9,65 9,48 9,65 9,60 9,69 9.58 9,66 9,60 9,89 9,55 9,65 9,10 9,70 9.57 9,66 9,60 9,65 9.54 9,64 9,15 9.55 9,67 9,3510,02 9,57 9,65 9,60 9,80 9,60 9,65 POVPREČNI TEČAJ 94,23 94,71 13,28 13,46 9,50 9,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico na sprememb menjalniških I Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. očajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih slede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah MEKMUKA HMHf Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 NOVO! PE NEPREMIČNINE, Koroška 10, Kranj, Tel.: 360-270 PE. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel. :064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 ▲ ^HHk -TOVARNA VIJAKOV 4 m plamen T Mm KROPA d.0.0. V STEČAJU I. Pogoji Naziv osnovnega sredstva OBJAVLJA informativno zbiranje ponudb za prodajo osnovnih sredstev Najnižja cena SIT 1. ELEKTRIČNI VILIČAR Z USMERNIKOM VE532 E, tov. št. 5025-36, IND0S, LJUBLJANA 2. ELEKTRIČNI VILIČAR Z USMERNIKOM VAE 5/15 DX 2,6, tov. št. 1592-21, IND0S, LJUBLJANA 3. AVTOMAT ZA VREZOVANJE MATIC MAS 20 NUTAP, HAG EN, Nemčija 4. VEDA 1000 kg, tov. št. 55386, VULKAN, Reka, Hrvaška 5. ELEKTROMOTOR 11KW, 954 vrt/min GORENJE SEVER, SUB0TICA, Jugoslavija 6. ELEKTROMOTOR 7,5 KW, 1400 vrt/min GORENJE SEVER, SUB0TICA, Jugoslavija 7. ELEKTROMOTOR 11 KW, 700 vrt/min GORENJE SEVER, SUB0TICA, Jugoslavija 8. ELEKTROMOTOR 0,75 KW, 890 vrt/min RADE KONČAR, ZAGREB, Hrvaška 9- ELEKTROMOTOR 0,39 KW, 900 vrt/min GORENJE SEVER, SUB0TICA, Jugoslavija 5 kom 10. ELEKTROMOTOR 0,25 KW, 900 vrt/min, zavorni, prirobnični, GORENJE SEVER, SUBOTICA, Jugoslavija 11. ELEKTROMOTOR 5,5 KW, 1460 vrt/min KT 132S-4 ENERGOINVEST, ZAGORJE 12. ELEKTROMOTOR ZA VILIČAR 2 KW, 1650 vrt/in tov. št. 375417 in 75417, RADE KONČAR, ZAGREB 2 kosa 13. REDUKTOR 0,37 KW, 1360 vrt/min, elektromotor RADE KONČAR, 5Az715B4 proizv., STROJNA, MB 2 kosa 14. PLOČEVINA IN0X, 3000 mm x 1000 mm x 1 mm 5 plošč, teža 115 kg 15. BRUSILNI STROJ NA DVA KOLUTA proizvajalec neznan 16. TEHTNICA LIBELA, tip. 1000 kg, tov. št. 84-1486 LIBELA, Celje 7. CISTERNA CD 10m3, tip CD-10, tov.št. 10/105 TRIMO, Trebnje 18. CISTERNA MOBILNA CREINA, tip CL 2200 S tov. št. 15991, CREINA, 104,1 Kranj 19. STRUŽNICA BPT 104, tov. št. 231, proizv. neznan 20. AVTOMAT ZA HLADNO STISKANJE MATIC TPM 5 SMERAL. ZAVODY, BRNO, Češka 11 kosov 21. AVTOMAT ZA HLADNO STISKANJE MATIC A1617 proizvajalec neznan, SSSR 5 kosov 22. STROJ ZA RAZMAŠČEVANJA Z DOZIRNO NAPR. 0741 tov. št. 10270424, SILVI S. p. a, MILANO Italija 23. DVOUDARČNA STISKALNICA CH2 tov. št. 6-86/2/28 24. STROJ ZA OBREZOVANJE D40a, tip ME2V tov. št. 4672, HILGELAND, VVuppertal, Nemčija 25. AVTOMAT ZA VREZOVANJE MATIC AM5A, 2 kosa 26. KOMPRESOR TRUDBENIK PREVOZNI tip E4 NL 2015, tov. št. 2145 in 688, DOBOJ Bosna 27. UNIVERZALNI REZKALNI STROJ 6M12P tov. št. 1289, SSSR 28. OSEBNI AVTO ZX AURA 1,8 I karavan, št. šasije VF7N2F20001F28301. št. motorja ALFZ10KJB82019286 registr. KR 13-30H, CITROEN 29. DVOUDARČNA STISKALKA ZA VIJAKE INT/C, CARLO SALVI, Italija 30. DVIGALNA NAPRAVA ZA VILIČARJA proizv. neznan 31- TOVORNI VOZ Z GUMI OBROČI, plato 1150 mm x 3700 mm, proizv. neznan 360.000,00 512.000,00 320.000,00 148.000,00 33.000,00 21.000,00 33.000,00 3.500,00 25.000,00 3.500,00 14.500,00 31.500,00 21.000,00 24.000,00 2.500,00 34.500,00 84.000,00 48.000,00 61.500,00 924.000,00 330.000,00 104.000,00 656.000,00 280.000,00 320.000,00 24.000,00 28.500,00 1.680.000,00 280.000,00 24.000,00 28.500,00 SKUPAJ 6.459.500,00 "• Vsa sredstva, ki so predmet tega razpisa, si lahko potencialni kupci ogledajo po predhodni telefonski najavi pri stečajnem upravitelju št. 064/736 461 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. "■ Prodaja se opravi z neposredno pogodbo, •v. Prednost bo imel kupec, ki bo odkupil celoten seznam sredstev. V. Kupec mora skleniti pogodbo v roku 8 dni po prejemu ponudbe, kupnino pa plačati v roku 15 dni. VI. Prometni davek plača kupec. VII. Za odpremo strojev in opreme poskrbi kupec na svoje stroške. VIII. Izročitev stvari je možna šele po plačilu celotne kupnine. 'X. Stečajni upravitelj ni dolžan skleniti pogodbe s tistim, ki ponudi najvišjo ceno. Zainteresirane kupce prosimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov PLAMEN KROPA, tovarna vijakov, d.0.0. - V STEČAJU, Kropa 1, 4245 Kropa z oznako: ponudba za nakup osnovnih sredstev. 6BD Gorenjska borzno posredniška družba dd\ - nakup In prodaja vrednostnih papirjev na borzi In Izven nje - odkup In prodaja delnic Iz privatizacije (eerije &,C,P,G), tudi delnic FID-ov - upravljanje a finančnim premoženjem strank Koroška 33,4000 Kranj, Slovenca, tel: 064/380100 CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE.. Kqj?Kmko?ZMkqj? (43. del) V prejšnjem nadaljevanju smo objavili odkupne cene delnic, ki ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pri objavi nekaterih cen je prišlo do napak, za kar se vsem bralcem opravičujemo. Odkupne cene za delnice so: Radi bi vas opozorili na posebne borzne oddaje na Radiu Kranj, ki bodo na sporedu vsak petek ob 10.20 uri (borzni kotiček), in vsak zadnji četrtek v mesecu 30 minutna kontaktna oddaja v živo. Tako bo cel naslednji mesec največ govora o izpolnitvi posebne davčne napovedi za vse investitorje, ki so lansko leto prodajali vrednostne papirje. Ali morajo davčno napoved izpolnjevati osebe, ki so večkrat kupile in prodale delnice, ki ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in ki še niso bile izdane (t. i. pravice)? Po 2. alineji L odstavka 58. člena Zakona o dohodnini je zavezanec dolžan prijaviti dobiček s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred pretekom treh let od dneva nakupa. Pri presoji o obdavčitvi dobička doseženega s prodajo pravic do delnic (oz. neizdanih privatizacijskih delnic), in gre za to, da se ob podpisu pogodbe prenesejo pravice do dividende in druge korporacijske pravice (soupravljanje v družbi), morajo tudi ti investitorji, ki omenjenih delnic niso pridobili v postopku lastninskega preoblikovanja po mnenju davčnega urada izpolniti davčno napoved. Vprašanja v zvezi Z naslovno temo lahko pošljete po pošti, na naslov Gorenjskega glasa, z oznako "Certifikati, delnice, obveznice..." Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu, vsak petek in torek od 14.00 do 14.30 ure, številka 064/380-10-40 in 380-100. DELIKATESA JESENICE B, C KRKA B LIP BLED G PETROLB PIVOVARNA LAŠKO B, G GORENJKA LESCE PIVOVARNA UNION B PIVOVARNA UNION G RADENSKAB SAVA B SAVA G ŠPECERIJA BLED TELEKOM SLOVENIJE B, D TERMO ŠKOFJA LOKA TP MARINA PORTOROŽ B TP ROŽCA B TP ROŽCA G ŽITO B ŽITO G 660,00 SIT 18.000,00 SIT 260,00 SIT 17.200,00 SIT 4.100,00 SIT 1.100,00 SIT 28.000,00 SIT 35.000,00 SIT 1.500,00 SIT 8.100,00 SIT 8.600,00 SIT 1.700,00 SIT 12.800,00 SIT 1.900,00 SIT 6.250,00 SIT 600,00 SIT 850,00 SIT 5.000,00 SIT 6.000,00 SIT I Ani Klemenčič, borzna posrednica J V znamenju žledu in snegoloma Križna gora, 21. januarja - Kranjska območna enota zavoda za gozdove je minulo sredo na novinarski konferenci predstavila delo v preteklem letu ter na kratko predstavila letošnje načrte. Kot je povedal vodja območne enote ing. Franček Kolbl, je lansko leto v gozdovih minilo predvsem v znamenju odpravljanja katastrofalnega žledoloma in snegoloma. Ta sta v kranjski območni enoti prizadela kar dvajset odstotkov gozdov, večino, okrog šestdeset odstotkov prizadetih gozdov, pa so lastniki že uspeli sanirati. Težišče dela območne enote je kljub pravi gozdni katastrofi ostajalo na izdelavi gozdnogospodarskih načrtov, v lanskem letu so zaključili in na Ministrstvo za kmetijstvo v potrditev oddali načrtne gozdnogosdpodarskih enot Besnica, Železniki in Tržič, obenem pa so obnavljali načrte škofjeloške, poljanske in zaliloške enote. V letošnjem in nekaj prihodnjih letih gre po oceni Zavoda za gozdove pričakovati večjo razširjenost goznih škodljivcev in zalubnikov, za preprečevanje tega pa bodo nujno rabili dodatne proračunske prilive, prav tako kot tudi za obnovo večjega dela goznih cest in traktorskih vlek, ki so zaradi intenzivne gozdne sanacije po žledolomu in s tem posledično povečane obremenitve v izredno slabem stanju. Več o delu Zavoda za gozdove pa že v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • U.Š. Predavanje o klopnem meningitisu I učine - Aktiv kmečkih žena iz Lučin organizira zanimivo predavanje o klopnem meningitisu in zahrbtni bolezni boreliji, ki lahko pustita trajne posledice. Obe prenašajo klopi in se v zadnjem času pojavljata precej pogosto. Predavanje bo v nedeljo, 25. januarja, ob 9. uri v Osnovni šoli v Lučinah. Vodila ga bo dr. Marija Šimenko iz Zavoda za zdravstveno vartsvo v Kranju. • M.G. Minister je že podpisal pogodbo Veterinarski zavod se bo selil v Naklo Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je ob koncu lanskega leta podpisal pogodbo za nakup Merkurjevega zemljišča v Naklem, kjer naj bi predvidoma še letos začeli graditi novo stavbo za potrebe kranjske območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije. S tem je podprl prizadevanja gorenjskih kmetov, občin, mlekarn in strokovnih služb, da bi si tudi na Gorenjskem zagotovili normalne pogoje za delovanje zavoda in laboratorija. Bojazni, da bi Gorenjska ostala brez laboratorija, s tem ni več, nasprotno: novi laboratorij bo prilagojen domačim in evropskim merilom. Lokacija ni v urbanem okolju inje tudi dovolj oddaljena od kmetij. Gradnja naj bi predvidoma stala okoli 120 milijonov tolarjev. Del sedanjih prostorov v Kranju bodo odstopili kmetijski službi, del pa jih nameravajo prodati. • CZ. Predavanje Obolenja poporodnega obdobja Žiri - Kmetijska svetovalna služba, zadruga Sora in občina Žiri vabijo rejce govedi na Žirovskem na predavanje mag. Ivana Ambrožiča o obolenjih poporodnega obdobja in motnjah pojatvenega ciklusa. Predavanje bo v ponedeljek ob devetih dopoldne v sejni sobi občine Žiri v drugem nadstropju zadružnega doma. • CZ. Občni zbor čebelarskega društva Poljane - Člani čebelarskega društva Poljane -Gorenja vas se bodo v nedeljo ob devetih dopoldne zbrali v sejni sobi nad zadružno trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom v Poljanah na rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo poročilo o registraciji društva, finančno poročilo in načrt dela za letos. Na zbor vabijo tudi Čebelarje, ki še niso člani. Vsak, ki bo pridobil novega člana, bo prejel 900 tolarjev nagrade. • CZ. KlaHDIU Podjetje Kladivar Žiri, d.d., Industrijska ul. 2 objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. OPERATER NA OBDELOVALNEM CENTRU - 2 delavca Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe, smer kovinarstvo in strojništvo - poklic: strugar ali frezalec - 3 leta delovnih izkušenj 2. MONTER HIDRAVLIČNIH KOMPONENT I - 2 delavca Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe, smer kovinarstvo in strojništvo - poklic: strojni ključavničar - 3 leta delovnih izkušenj Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom (z možnostjo ponovnega sklepanja delovnega razmerja za nedoločen čas). Poskusno delo traja en mesec. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem rokj. Na Gorenjskem so lani na 72 hektarjih pridelali 3.421 ton sladkorne pese. Hektarski pridelek je bil nad povprečjem ormoške tovane sladkorja. Odkupni pogoji enaki lanskim Šenčur - Kmetijska svetovalna služba in tovarna sladkorja sta prejšnji teden v Šenčurju pripravili srečanje z dosedanjimi gorenjskimi pridelovalci pese in z vsemi, ki se zanimajo za pridelovanje v letošnjem letu. Ce bi sodili po odzivu (srečanja se je udeležilo blizu trideset pridelovalcev), bi lahko zaključili, da bo letos pese na Gorenjskem približno toliko kot lani. Neuradno je namreč slišati, da je razlog za manjše zanimanje tudi precej visoka odkupna cena krompirja, ki je marsikoga odvrnila od načrtov, da poskusi še s peso. Kot je povedal Jože Štuhec, tehnolog za pridelavo sladkorne pese v tovarni sladkorja, je bilo lani za pridelovanje pese eno najboljših let, odkar obstaja tovarna. V Sloveniji so bili pridelki in sladkorna stopnja zelo visoki, na Gorenjskem, kjer so bili vremenski pogoji lani celo ugodnejši kot drugje, so bili rezultati še nad povprečjem tovarne. V zadnjih petih letih je bila v Sloveniji povprečna sladkorna stopnja od 14 do 15 odstotkov, medtem ko je lani presegla 16 odstotkov. Manj je bilo tudi primesi - listja, glav, plevelov, gnile pese, zemlje in kamenja. Povprečje zadnjih let je od 18 do 22 odstotkov in je odvisno od vremena v času spravila, lani je bilo v Sloveniji in tudi na Gorenjskem le okrog 15 odstotkov. Povprečni pridelek 47 ton na hektar V Sloveniji so lani pridelali 288.774 Jože Štuhec ton pese (brez primesi) s povprečno povprečnim hektarskim pridelkom 16,39-odstotno sladkorno stopnjo in s 45,12 tone pese oz. 7,38 tone sladkor- Pridelovanje pese želijo še razširiti V ormoški tovarni sladkorja želijo v prihodnjih letih pridelovanje sladkorne pese razširiti s sedanjih 6.400 hektarjev na približno 10.000 hektarjev oz. na površine, ki bi že zadoščale, da bi od sedanje 50-odstotne prešli k popolni samooskrbi s sladkorjem. Peso že zdaj pridelujejo na skoraj vseh poljedelskih območjih Slovenije, dogovarjajo se tudi za razširitev na ljubljansko barje. ja. Na Gorenjskem so peso pridelovali na 72 hektarjih površine. Kmetje so jo na 42 hektarjih pridelali 2.060 ton s povprečno 16,26-odstotno sladkorno stopnjo in s hektarskim pridelkom 48,48 tone pese oz. 7,88 tone sladkorja, v kranjskem KŽK-ju, kjer so jo pridelovali na 30 hektarjih, pa je skupni pridelek znašal 1.361 ton s povprečnim pridelkom 45,4 tone na hektar in s 17-odstotno sladkorno stopnjo. Odkupni pogoji enaki lanskim "Rezultati dokazujejo, da se tudi na Gorenjskem splača pridelovati sladkorno peso," je dejal Jože Štuhec in poudaril, da sta pri približevanju Evropski zvezi najpomembnejši ekonomičnost in kakovost pridelovanja. Odkupna cena je bila lani na evropski ravni: akontacijska cena za peso s 16-odstotno sladkorno stopnjo je bila 8,20 tolarja za kilogram, vlada je določila ceno 8,34 tolarja, ki bo ob upoštevanju inflacije tudi izhodišče za oblikovanje letošnje cene. Plačilo je bilo v dveh obrokih, drugega so pridelovalci dobili do 20. januarja. Letošnji odkupni pogoji bodo enaki lanskim, država bo tudi letos regresirala nakup semena, razlika bo le ta, da bodo zaostrili zahteve glede kakovosti spravila in deleža primesi. Na Gorenjskem lani pri tem ni bilo problemov, bili pa so na nekaterih drugih območjih.Gorenjski pridelovalci so hitro osvojili tehnologijo pridelovanja, še največ težav je nekaterim povzročala setev. Ker so seme pregloboko vsejali, je marsikje slabo vzniknilo. • C Zaplotnik Kmet Srečko Podobnik: "Na podeželju je še socializem" "Zdi se mi, da je v mestih že kapitalizem, na podeželju pa še vedno socializem. Ni spoštovanja zasebne lastnine, nekateri se se še vedno obnašajo, kot da je vse skupno, naše...," pravi kmet Srečko Podobnik iz Čepleza v cerkniški občini. * Srečko, lahko na kratko predstavite kmetijo? "Naša kmetija je hribovska, hiša je na nadmorski višini 671 metrov. Imamo dvajset hektarjev zemlje, od tega približno polovico gozda. Problem je velika razdrobljenost. Zemlja je v dvajsetih parcelah, med najbližjo in najbolj oddaljeno je osem kilometrov razlike. Že imena parcel (Orlova peč, na primer) povedo, da je pri nas zelo strmo." * Ukvarjate se z živinorejo. Koliko repov redite? "Ko sem pred dvanajstimi leti prevzel kmetijo, je bilo v hlevu pet repov, potlej jih je bilo največ 27. Pred novim letom sem dvanajst goved prodal in ohranil petnajst konj noriške in haflinške pasme. Ukvarjal se bom le s konjerejo, ki ima pri nas že dolgoletno tradicijo. Ko je bil še oče gospodar, smo redili tudi ovce. Čeprav je bila reja donosna, smo jo zaradi razdrobljenosti zemljišč in težav pri paši pred štirinajstimi leti opustili." * Kmetija niso samo zemljišča in živina, kmetija so predvsem ljudje... Koliko vas je za delo? "Jaz, žena, otroka, osnovnošolca Krištof in Jurko, in moja mama. Žena je zaposlena v vrtcu v Cerknem, jaz sem Srečko Podobnik pred petnajstimi leti pustil službo v tolminskem Avtopre-vozu in ostal doma. Ko je 1990. leta Švico prizadel velik vetrolom, sem skupaj z vašča-nom iz Labinj pet sezon hodil "golevat" v tujino. Veliko smo sekali, pripravljali les za heli-koptrski prevoz, Čistili gozdove in pogozdovali, dobro smo tudi zaslužili." * Zanimiva je tudi vaša zgodba o tem, kako ste prevzeli kmetijo... "Trdim, da so za propadanje kmetij krivi predvsem starši, ki mladim nočejo pravočasno predati kmetij. Ko sem se se oženil, sem očetu postavil pogoj, da mi mora v pol leta prepisati kmetijo, sicer bom odšel od doma. To bi tudi storil, saj menim, da "tamla-di" ne morejo biti pri hiši za hlapca." * V uredništvu Gorenjskega glasa ste se oglasili predvsem zato, da bi povedali svoje mnenje o gozdnih cestah. Srečko, beseda je vaša! "Če bi bile gozdne ceste, ki so sicer zgrajene na črno, odmerjene in zemljišča plačana, bi bile javno dobro in bi se lahko po njih vozili vsi. Ker to ni narejeno, so le last lastnikov zemljišč, prek katerih potekajo, in bi vsi, ki jih uporabljajo, morali za to dobiti njihovo soglasje. Lastniki plačujemo od teh zemljišč tudi pristojbino za vzdrževanje cest in davek." * Ali ni podobno tudi pn lovu? "Tudi. Ne moti me, če je divjad državna lastnina, moti pa me, če lovci vsevprek hodijo po mojem zemljišču in zemljiščih drugih, ne da bi lastnike prej vprašali. Kp koga opozoriš, se ti pa smejijo" * Je tudi v Švici tako? "Tam sem spoznal, da sta spoštovanje lastnine in kultura na višji ravni kot pri nas. Vem za primer, ko je švicarske lovce na gozdni cesti zaustavil znak o prepoved' vožnje, medtem ko pri nas obiskovalce gozdov tudi rampa vedno ne zadrži." • C Zaplotnik GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo les na kamionski cesti. Po konkurenčnih cenah opravljamo posek in spravilo lesa. Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesa še za 10 % višje kot pri odkupu lesa na kamionski cesti. Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: (064) 241-511 in (064) 242-347. Trnova so pota denacionalizacijskih upravičencev Prešernova 13 ■ nesrečna številka Čeprav so denacionalizacijski upravičenci zahtevo za vrnitev nepremičnine na Prešernovi 13 v Kranju pravočasno vložili, je zaradi nepravočasne obravnave lokal postal last olastninjenih Živil, upravičenci pa "potolaženi" z obveznicami slovenskega odškodninskega sklada. Kranj, 23. januarja - Rek, da je lažje vzeti kot vrniti, na žalost velja tudi za prenekatero popravo krivic po zakonu o denacionalizaciji. Velja tudi za štiri denaciona-lizacijske upravičence, ki so v zakonskem roku vložili zahtevo za vrnitev nepremičnine na Prešernovi 13 v Kranju, odvzete v letih med 1959 in 1961 z odločbami takratnega OLO Kranj. Denacionalizacijska zavezanca naj bi bila Dimnikarsko podjetje Kranj in Živila Kranj, Zahtevo za vrnitev so denacionalizacijski upravičenci na takratno kranjsko občino pravočasno vložili. Od tod naprej pa se je vse skupaj zapletlo. Čeprav naj bi bili denacionalizacijski zahtevki rešeni v letu dni, se je to v praksi pokazalo za mogoče. Zahtevkov je bilo preveč, ljudi za reševanje premalo in tudi posamezni primeri zapleteni. Na takratni kranjski občini je Prešernova 13 očitno prišla na vrsto šele konec 1994. leta, ko so ga odstopili v nadaljnje reševanju ministrstvu za kulturo. Objekt vračanja je bil namreč po odloku občine Kranj razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik, zato je po zakonu o denacionalizaciji za reševanje zahtevka za vračilo pristojno kulturno ministrstvo. Žal so (bile) tudi mize v ministrstvu preobložene in preden je zahteva prišla v obravnavo, so se Živila olastninila ter se vknjižila kot lastnik tudi na "svojem" lokalu na Prešernovi 13 v Kranju. Ministrstvo je uspelo izdati začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja le za Dimnikarsko podjetje, medtem ko je za Živila zamudilo vlak in upravičenci so se za 44,5 kv. Delikatesa Živil, jabolko spora, je zdaj v tretjih rokah. Trenutno zaprta. metra velik lokal, v katerem je bila delikatesa, obrisali pod nosom. Ostalo jim je, da se skušajo poravnati z Živili za primerno odškodnino oziroma da se, v skrajni sili, zadovoljijo z obveznicami slovenskega odškodninskega sklada. Živila so 15. aprila 1997 lokal prodala, o plačilu odškodnine v denarju, kar so upravičenci zahtevali, pa tudi nočejo slišati. Direktor družbe Branko Remic o tem pravi naslednje: "Prodaja naših poslovnih prostorov na Prešernovi 13 v Kranju je nesporna in veljavna. Pri tem se sklicujemo na delno odločbo ministrstva za kulturo v Ljubljani z dne 8. decembra 1996, po kateri, smiselno povedano, nismo zavezani k vrnitvi teh prostorov denacionali-zacijskim upravičencem. Ministrstvo namreč ugotavlja, da v času pred odstopom vloge v njegovo obravnavo organ, ki je predhodno vodil postopek, ni izdal začasne odredbe v smislu določil zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ministrstvo zato v delu, ki se nanaša na premoženje naše družbe na Prešernovi 13, začasne odredbe ne more izdati, ker se je družba Živila v tem času že dokončno olastninila. To dejstvo je dobro poznano tudi odvetniku upravičencev, ki v svojem dopusu 13. novembra 1995 ugotavlja, da naši družbi ni bila poslana denacionalizacijska dokumentacija, niti ni bila izdana začasna odredba.4' Tako kot denacionalizacijski upravičenci, ki hočejo nazaj svojo lastnino oziroma vsaj kupnino za prodani lokal, so torej po zakonu "čista" tudi Živila. Kdo je "umazan", se ve... H. Jelovčan, foto: T. Doki Zakaj zapornice pred osnovno šolo? Starši ne marajo zapornic pred šolo Starši, ki vozijo otroke v vrtec Julke Pibernik pri osnovni šoli Prežihov Voranc, naj bi poslej parkirali za gledališčem Tone Čufar. Jesenice, 22. januarja - 45 prizadetih staršev otrok protestira, ker je osnovna šola pred šolo namestila zapornice. Odločila bo jeseniška občina, ki je ustanoviteljica osnovne šole. Ob začetku septembra so pred osnovno šolo Prežihovega Voranca na Jesenicah namestili zapornico, ki omogoča dovoz do šole le šolskemu osebju, ne pa tudi staršem otrok, ki obiskujejo šolo in bližnji vrtec Julke Pibernik. 45 prizadetih staršev otrok, ki obiskujejo vrtec, se je že neštetokrat pritožilo tako na občino kot pri ravnateljstvu, da naj zapornico takoj odstranijo, saj so starši prepričani, da je bila z namestitvijo zapornice zmanjšana prometna varnost otrok, ki obiskujejo vrtec in šolo. Starši med drugim pravijo, da povsem razumejo, da okoli 800 staršem ni mogoče dodeliti daljinskega upravljalca. Pravijo, da se je s postavitvijo zapornice pred Šolo prometna varnost otrok poslabšala, saj starši vozijo otroke v vrtec z avtomobilom in pri tem doslej ni bilo druge možnosti kot ustavljanje avtomobila na parkirišču ob zahodnem krilu osnovne šole, saj tako šola kot vrtec nimata drugega urejenega parkirišča. Zaradi postavitve zapornic je poslej še več staršev ustavljalo na pločniku, mimoidoči otroci pa so morali hoditi okrog avtomobilov in morda celo stopiti na cesto. V bližini je nepregledni ovinek.. Ob upoštevanju vseh dejstev je bilo ustavljanje na parkirišču ob osnovni šoli še najboljša rešitev, saj starši, ki vozijo otroke v vrtec ugotavljajo, da tu ni pretiranega prometa niti hitrih voznikov. Zato so podpisniki sprašujejo, če morda le ne gre le za udobno parkiranje, ki si ga je zaželelo osebje osnovne šole. Razen tega premišljujejo tudi ta- kole: ali ni z zapornicami onemogo-čen dostop reševalnim in intervencijskim vozilom? Kaj se bo zgodilo, če bo potrebno nenadno reševanje ali intervencija izven rednega delovnega časa tajništva? Parkirišče ob šoli je javna površina, katere uporaba je urejena z zakonom in do katere so upravičeni ne le izbranci, ampak tudi ostali. Predlog šole, naj pač parkirajo za gledališčem Tone Čufar, nima po mnenju podpisnikov realne podlage, saj je preveč oddaljeno. Starši tudi odklanjajo ponudbo šole, da bi v izjemnih primerih lahko pozvonili in bi jim v tajništvu izjemoma odprli zapornico. Sprašujejo se tudi, zakaj je bilo treba namestiti verjetno zelo drage zapornice in elegantni brezžični in video - kontrolni sistem in če ne bi morda poiskali kakšno drugo rešitev. Tako pravijo starši, ravnateljica osnovne šole Romana Kranjc pa meni drugače. "Z odločitvijo o postavitvi zapornic se je strinjal svet staršev in na ustni obravnavi tudi predstavniki PP Jesenice, svet za preventivo v cestnem prometu in krajevna skupnost Sava. S tem je po mojem trdnem prepričanju izboljšana varnost otrok, mislim pa tudi, da bi bilo koristno, da bi starši, ki vozijo otroke v vrtec, parkirali za gledališčem, saj že ob začetku šolskega leta svetujemo staršem, da vodijo otroke peš do vrtca in jih opozarjajo na prometne znake in na varnost. Zapornica ni bila tako draga, kot se danes po Jesenicah govori..." Občina Jesenice je kot ustanoviteljica šole že organizirala sestanek o tej sporni temi in o umestnosti zapornic pred osnovno šolo, o tem, ali bodo zapornice ostale ali ne pa se bodo na občini odločili v teh dneh... D. Sedej Novator s Primskovega na svetovnih sejmih Zupanovo "ležeče" kolo patentirano v 178 državah Za patent so mu že ponujali velike denarje. Na vprašanje, kaj bo z njim, skrivnostno molči, pravi le, da kolo mora v nekaterih detajlih še ___ dodelati in da vsekakor mora v proizvodnjo. Kranj, 23. januarja - Peter Zupan, rojen Mengšan, se je v Kamniku izučil mehanskega poklica. Takrat avtomobilov skoraj še ni bilo. Bilo pa je ogromno koles, ki so rabila mojstra. Tudi po 1956. letu, ko sta se z ženo preselila na Primskovem in je v hiši odprl obrtno delavnico, jih je popravljal. Potem si je pridobil še kvalifikacijo za avtoličarja, 'Zdelal lastno peč, ki so mu jo "ukradli", kot pravi, Italijani, 1991. leta, ko se je upokojil, pa je obrt prepustil sinu. 'Ze 1944. leta, ko sem se učil za mehanika in na kolesih še ni bilo prestav, sem razmišl- ležeč položaj olajšuje močan odriv od krmila do pogonskih stopalk," pravi Peter Zupan. Tako kot prvo kolo, je Primškovljan zaščitil tudi svoj drugi izum. Patenta "pogonski mehanizem dvo-koles" in "kolo za vožnjo v ležečem položaju" je uveljavil najprej v Sloveniji, aprila 1996 pa še v 178 drugih državah. Dokler patentov ni imel v rokah, kolesa ni preveč razkazoval naokrog. Uradno ga je prvič predstavil septembra 1996. na sejmu v Gornji Radgoni, mesec kasneje pa še na Celjskem sejmu. S pomočjo Slovenske podjet- Jal, zakaj ne bi pogona Prestavil zadaj, tako bi bila vožnja manj naporna. No, pa je bilo preveč drugih opravkov, da bi zamisel izpeljal; vasovanje, ženitev, družina, resno delo. Ko sva 1994. leta v Kranju z ženo gledala kolesarsko dirko, sem ji to omenil, češ tehnika je napredovala, tega, o čemer sem razmišljal pred petimi desetletji, pa še nihče ni izpeljal. Judi ti ne boš, je rekla zena..." Seveda se je žena krepko zmotila. Naslednje leto se je Peter Zupan na kolesarsko dirko v Kranj že pripeljal s svojim izumom, kolesom na Pogon zadaj, ki je zbudil veliko radovednosti. Ampak kolo še ni bilo dovolj udob- no, na njem se ni dalo "ležati". In je zgovorni sedemdesetletnik spet napel možgane in poprijel za delo. Pred dobrima dvema letoma se je končno porodilo pravo kolo; kolo za vožnjo v ležečem položaju. " Tudi to kolo ima, tako kot prvo, pogon na zadnjem kolesu, prestav pa kar 288. Voznik sedi samo na obeh polovicah zadnjice, kar je z zdravstvenega vidika zelo velika prednost. Strokovnjaki namreč med kolesarji tekmovalci pa tudi že rekrea-tivci beležijo številna rakasta obolenja mod in impotenco. Na mojem kolesu ti občutljivi deli telesa niso izpostavljeni, amortizirana in tapecirana opora prsi omogoča udobno ležečo vožnjo in celo počitek, hkrati se s tem utrjuje hrbetnica. Tak niško inovacijske mreže se mu je potem odprla pot tudi na velike mednarodne sejme v tujini. Naprej je bil s kolesom na inovacijskem sejmu v švicarski Genovi, kjer je dobil zlato medaljo, brž zatem na svetovni razstavi INPEX v ameriškem Pittsburgu, kjer je prav tako prejel zlato medaljo. Vabila so začela dobesedno deževati. Lani, denimo, je s kolesom potoval Koeln na septembrski novacijski sejem koles in lahkih motorjev, kjer so mu za patent ponujali visoke denarje, oktobra je bil na sejmu v Nuernbergu, novembra v Londonu. Povsod je dobival laskava priznanja strokovnjakov in bil tudi v središču medijske pozornosti. Peter Zupan Pravi, da mora "ležeče" kolo v nekaterih detajlih še dopolniti, izboljšati, potem pa... "Na vsak način kolo mora v proizvodnjo!" je odločen, to pa je tudi vse, kar je za zdaj pripravljen izdati o svojih načrtih zanj. H. Jelovčan KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavlja akademski slikar Franc Bešter. Razstava bo odprta do 28. januarja. V Gostišču Arvaj razstavljata akad. slikarja Vinko in Marko Tušek. V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Balista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Raziskovalne dejavnosti in fizikalnega laboratorija Železarne Jesenice. V razstavnem salonu Dolik karikature razstavlja Jože Dakskofler. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji je so na ogled izdelki umetniškega kovanja Adama Kržišnika predstavljeni tudi na fotografijah Mirana Kambiča. BREZJE - V frančiškanskem samostanu je na ogled razstava jaslic - Od Peruja preko Slovenije do Singapura. Avtor razstave, ki sta jo pripravila samostan in Gorenjski muzej, je pater dr. Leopold Grčar. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled Društvena razstava fotografij Radovljica '97. V Studiu Race, Kolodvorska 1, je odprta prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar. BLED - V hotelu Astoria sta na ogled razstava fotografij na temo Triglavski narodni park in prodajna razstava slik akad. slikarja Jurija Kravcova. V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. V galeriji Vila Nana je odprta stalna razstava slovenskih in hrvaških naivcev. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja so razstavljene fotografije Avgusta Bertholda - fotografa z začetka stoletja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Diptih Crngrob avtorjev Franca Stareta in Andreja Perka. V galeriji Ivana Groharja "Prispodobe ujete v lesene pregrade" razstavlja slikar Rado Dagarin. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavljajo klekljarice TD Železniki čipke z naslovom "Prve snežinke v januarju". V galeriji Fara razstavlja slike Pavle Sedej. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja reliefe v lesu na temo Življenje matere božje kipar Peter Jovanovič. V Galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled pregledna razstava fotografij Tončke Benedik. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled likovna razstava z naslovom Denar avtorjev Oliverja Marčete in Nika Šturma. V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava Toneta Kralja. V Narodni galeriji je na ogled razstava Bidermajer na Hrvaškem. V Galeriji Avla Nove ljubljanske banke gledališko fotografijo razstavljata Metod in Anja Zavadlav. V galeriji PIC Lek, je na ogled razstava Lekove likovne sekcije. Na oder PG Kranj prihajajo plesalci Zveza kulturnih organizacU Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Latfcirma niadoliiža MmMiun BUTALO sobota, 24. Januarja 1998, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA KRANJ Rodine, 22. januarja - Pravzaprav sem se bala dogovorjenega pogovora z Matejo Rodman. Ni prijetno brskati Po čustvih ljudi, še zlasti, če se jim je Pripetila nedoumljiva tragedija. Nekako podzavestno sem pričakovala povsem strto, obupano žensko. A Mateja Rodman je daleč od podobe, kot sem si jo zarisala v glavi. Pravzaprav jo najbolje označi samo ena beseda: ^oč. Mateja Rodman je ena najbolj nočnih žensk, kar sem jih spoznala. Neskončna bolečina je ni strla, temveč jo je utrdila. Tistega petkovega jutra, ko sem zapeljala pred novo hišo Rodmanovih na Rodinah, sta bila doma samo Mateja ln najmlajši Lovro. Osem mesecev in P°l ima, pove Mateja, običajno je dobrovoljen, a tisto dopoldne ga je nekaj zvijalo. Morda ga mučijo zobje, ugibava z Matejo. Ravno se je začel Postavljati na noge in s hojico že Pošteno drvi po prostorni dnevni sobi. Starejši trije - Nastja, David in Marcel -so bili v šoli, Nastja hodi v sedmi, David v osmi razred, Marcel pa v drugi letnik ekonomske šole. Mateja med pogovorom hrani Lovra, potem pristavi za kavo. Govori mirno, povsem brez zagrenjenosti, očitno se ne da bolečini, da bi jo premagala. Nato mi pokaže debel album s fotografijami. Najprej tiste iz Romanovega otroštva, skupaj z bratom dvojčkom. Pa Mateja in Roman Se pred poroko, mlada, zaljubljena. Poroka, "kako hecna slika, oba se tako hecno drživa," pokomentira Mateja. Slike otrok, najprej prvorojenca parcela, nato se je družina iz slike v sliko večala. Vsi skupaj na morju, pa na Pokljuki. Večino fotografij je posnela sama, vidi se, da ima fotografsko Žilico. Proti koncu sledijo slike z Lovrovega krsta. Zadnjih nekaj listov v albumu pa je črnih. Vanje so vpete slike z Romanovega pogreba. Kot v resničnem življenju so se tudi v albumu obrnili črni listi... Prižgana svečka v kotu jedilnice in povečani fotografiji Romana nemo govorijo, da se je v tej mŠi pred slabimi štirimi meseci zgodila tfagedija. Mateja Rodman z najmlajšim, oseminpolmesečnim Lovrom. Roman je nesel sendviče sinovoma Tistega dne, 23. septembra lani je bilo, je Roman, kot mirno in povsem obvladano pripoveduje Mateja, odšel od doma nekaj čez peto. Ob šestih naj bi bil na Jesenicah, kjer sta imela Marcel in David hokej. S seboj jima je vedno nesel sendviče, da sta jih pojedla po treningu. Predtem je skočil še v Lesce v trgovino z gradbenim materialom. Kaj se je dogajalo v tistih minutkah nekaj čez pol šesto zvečer, Mateja ne ve. Ker Romana ni pričakovala do pol devete ure, ko naj bi pripeljal oba sinova, jo je okrog pol osmih presenetil telefonski klic neke ženske, ki ji je hitela razlagati, da je bila zraven v trgovini, ko se je to zgodilo. "Smrt zaradi padca ali udarca; osumljenca ni več v Sloveniji" Delo, 4. oktobra 1997: "Jutri bodo Pokopali Romana Rodmana iz Rodin pri Žirovnici. Niti 38 let ni dočakal. Umrl je v sredo zvečer na intenzivnem oddelku jeseniške bolnišnice. V obvestilu o smrti piše "poškodba 8hve in moiganov v pretepu, možganski edem in pljučnica". Šele danes so na uradu kriminalistične službe UNZ Kranj povedali, da so zoper 41 -letnega V. L. z začasnim bivališčem na Bledu vložili kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja Povzročitve posebno hude telesne Poškodbe. "Primer" se je zgodil 23. septembra pozno popoldne v prostorih trgovine z gradbenim materialom pri Lescah. Trgovki, ki sta bili takrat v službi, vesta povedati, da je v trgovino prvi prišel Rodman, takoj Za njim pa Vesko, kot kličejo Veljka Laboviča, nekdanjega pripadnika bivše jugoslovanske vojske, ki ima ^atus začasnega prebivalca. Njegovi znanci so nam povedali, da je Vesko sicer mojster karateja. V trgovini Je prišlo do prepira med obema. Sef operative uprave kriminalistične službe UNZ Kranj Simon Velički je izjavil, da naj bi prepir izzval R. R, osumljeni pa ga je na neugotovljen način podrl na tla. Rodinec je tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval po zatilju. Ko je Rodman, oče štirih otrok, starih od pet mesecev do 16 let, padel na tla, so prodajalke o tem obvestile radovljiški zdravstveni dom, kar je storil tudi sedanji osumljenec, ki je potem prišel nazaj s policisti. (...) Če je verjeti še nepreverjenim dejstvom, naj bi Rodman nekje v okolici Lesc tisto torkovo popoldne z avtom izsilil prednost pred voznikom terenca Veljkom Labovičem. Kaj se je dogajalo med njima, ve zagotovo Labovičeva žena, ki se je takrat peljala zraven. (...) Preiskava še ni zaključena." T Mateji se ni niti sanjalo, o čem ji govori ženska. Ko je ta videla, da Mateja še ničesar ne ve, ji ni hotela povedati ničesar več, le napotila jo je, naj pokliče radovljiški zdravstveni dom in policijo. Mateja ni vedela, kam naj se obrne in kje naj išče Romana in avto. Poklicala je v radovljiški zdravstveni dom, pa zdravnice ni več dobila, nato pa v Radovljico na policijsko postajo. Tam ji niso hoteli povedati nič konkretnega, neka policistka ji je grobo zabrusila le to, da bosta oba pretepača morala pred sodnika za prekrške. Zato je Mateja mislila, da seje Roman pač zapletel v kak manjši pretep in je bila sama pri sebi nanj jezna, češ kaj se mora vpletati v kaj takega! Šele ob desetih je izvedela, da je Roman v jeseniški bolnišnici. Tam ji je medicinska sestra zatrdila, da ima Roman le pretres možganov in da bo naslednji dan že doma, saj so ga obdržali le na opazovanju. Mateja je na Jesenice šla naslednji dan, saj je šele tedaj prišla do avtomobila, ki je ostal za zapornico pred trgovino v Lescah. Roman je spal in ni več mogel govoriti. Sestre so Mateji povedale, da je bil še prejšnji dan dober. Nato pa se mu je stanje začelo hitro slabšati, po šestih dneh se je pojavil edem in Roman je prvega oktobra umrl. "Najbolj od vsega me boli, da me ni nihče o ničemer obvestil," pravi Mateja. Do danes ji nihče od uradnih oseb ni bil pripravljen povedati, kaj se je dogajalo med Romanom in Labovičem. Prav odnos policije se je Mateji najbolj •zameril. Mateji se zdi čudno, da ni v trgovini nihče nič videl niti slišal. Trgovina je majhna in če sta se res prepirala, bi ju morale slišati vsaj trgovke. Jim je Labovič res zagrozil, naj pazijo, kaj bodo govorile? Mateji se zdi absurdna tudi trditev, da je Roman Laboviča grobo napadel. Kako naj bi bil grobo napaden, pa ni dobil niti praske?! Ce je Labovič karateist, dobro ve, kako mora udariti, razmišlja Mateja. Pa še o nečem: Roman niti ni imel časa, da bi se prepiral, saj se mu je mudilo na Jesenice... Nadaljevanje na 18. strani #*# "Danes smo triindvajsetega prvega 1998, torej je do konca tisočletja samo še 707 dni. Do novih volitev župana pa samo še devet mesecev in pol! Se danes moram stopiti do Poldke na Gorenjski glas, do Iztoka na Tele-TV in do Marjana na Radio Kranj, da se zmenimo za čim cenejšo predvolilno kampanjo!" (Rastko Tepina, slovenski lajnar in evidentirani možni kandidat za novega kranjskega župana, ki še nikoli ni kandidiral za najpomembnejšega moža Prešernovega mesta; ob njem še dva potencialna županska kandidata: Vitomir Gros, ki naj bi kandidiral tudi za tretji mandat, zdajšnji Župan kranjski; Aleksander Ravnikar, ki bi lahko kandidiral, pa bržčas ne bo) "Najprej su gospod bistri šef nacionalnega radia udarili po meni in mojem Moped showu. Zatem so enako pametni programski šef nacionalne televizije ukinili 'agenta' Stojana Auer-ja, kar so komaj čakali na Pop TV. V rubriko odstreljeni so le pripisali tudi Manco L. Košir z 'moškimi in Ženskami' skupaj. Naslednji za odstrelitev bo 'gagajec' Sašo Hribar, saj res ni treba, da bi na radiu in TV imeli oddaje, ki jih ljudje nočejo poslušati! Nakar boste, drage Gorenjke in cenjeni Gorenjci, ki ujamete le RTV Slovenijo, poslušali humorista Rota in gledali štoserja Lombergarja. Vsi, ki na svojih TV aparatih lovijo PopTV, pa se bodo zabavali ob novi oddaji Super POP." (Tone Fornezzi Tof, urednik v Nedeljskem dnevniku ter šef oddaje Moped Show, lanskoletni dobitnik Viktorja za življenjsko delo) "Vidiš Zlatko, takole do fula nas bo Drnovšek privil! Vse po vrsti: nas izvoznike s tečajem tolarja in visokimi prispevki, vas bančnike pa z novim davkom na bilančno vsoto. V ponedeljek je minister Dragonja v Mariboru izjavil, da ne moremo več računati na to, da bo vlada še kaj razbremenjevala gospodarstvo. Ko bomo po kapljicah vsi škripnili, bo pa spet eldeesova gospodarska zgodba o uspehu." (Niko Bevk, direktor Iskraemeco, d.d.; Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke, d.d. in Aleksander Zupan, direktor Iskra Stikala, d.d.) *** Roman Perko je z uspehi v nordijski kombinaciji postal najbolj znan krajan Kovorja ("to je ena vas pr' Zv'rčah", kot radi povedo sokrajani Bojana Kritaja). Ker je z odločno ločitvijo od trenerja Petra Jošta ta mesec šokiral športno javnost, je kljub bolj slabi tekmovabii sezoni Roman (ponovno) v središču pozornosti, z njim pa tudi njegova Katarina^ alpska smučarka Katarina Breznik, članica drlavne B selekcije. Imela bi štiri otroke in karavana No, takole pa smo že kar krepko zakorakali v zadnjo tretjino meseca prosinca letošnjega leta. To bo prav zares posebno naporno in delovno leto, za vse slovenske iupane in njim podrejene uradnike. Ob zaključku lanskega leta smo lahko videli razigrane in adventnemu času primerno prijazne gorenjske župane na imenitni, tradicionalni prireditvi Radia Kranj - Po domače s kranjskim radiom. Ta prireditev, ki je vsako leto takoj razprodana, pravzaprav kar dvakrat, popoldanska in večerna predstava, je eno tako prijazno srečanje kranjskih radijcev s svojimi oglaševalci in poslušalci. Marko Črtalič je tisti moderator, ki celo leto, v veliko zadovoljstvo poslušalcev (zlasti seveda poslušalk) skrbi za veselo vzdušje nedeljskih dopoldnevov. Tudi tokrat je bil na odru Kina Center v Kranju, tisti, ki je imel vseskozi pregled nad celotnim dogajanjem. Kot glavni voditelj pa je najbolj blestel Janez Dolinar (pred leti je bil po izboru poslušalk izbran za najbolj seksi Slovenca), ki si kot zapriseženi Primskovljan ni mogel kaj, da ne bi malce podražil župana kranjskega VUomtrja Grosa. Pa se je kasneje v prostem pogovoru ugotovilo, da se Primskovo zagotovo še ne bo odcepilo od Mestne občine Kranj vse do takrat, dokler jim župan Gros ne bo uredil obljubljene Jezerske ceste. V Kranju pa so se že začeli najavIjati zelo resni protikandidati na jesensko-zimskih letošnjih lokalnih volitvah. Naj jih naštejemo samo nekaj; le-ta isti Janez Dolinar, kateri je župana Grosa oviral pri operativni izvedbi delitvene bilance (na prireditvi Po domače na Kranjskem radiu je generalni pokrovitelj Mesarstvo Čadei, po scenariju cenjene šefice radijske komerciale Brede Božič, poskrbel za zabavo tako, da je moral župan kranjski na pošten način razdeliti salamo velikanko), potem znani kranjski podjetnik - Tiskarstvo GTO, Andrej Košir (čisto pravi stric gostinca Mirana Praprotnika Munija), direktor Stanovanjske zadruge Gorenjske - Franc Teran (na osnovi denacionalizacije je postal lastnik nekaj milijonov DEM vrednih nepremičnin na imenitni lokaciji spodaj roženvens-kega klanca), tudi spodaj podpisani, lajnar kranjski, je že napovedal kadidaturo. Kar lepo število kandidatov, takole za začetek volilnega leta, bi rekel. Nekako skupni slogan vseh navedenih možnih kandidatov pa je: "Kaj bo, kaj bo, Če se Brdavs ne vkroti!" Obljubimo, da bomo o vsakem novem kandidatu, ali pa kandidatki poročali takoj, ko se bo pojavil. Kar lepo število povabljenih gorenjskih županov se je pomerilo v humornem tekmovanju (še vedno smo v Kinu Center na razprodani predstavi Po domače...), kjer so morali pokazati vse svoje spretnosti vihtenja palice in umetniškega nastopa, pri dirigiranju Triiški pihalni godbi Žirijo so sestavljale stroge matere županje, ki so zmago prisodile - ne boste verjeli - Vitomiru Grosu. Ivan Štular župan Naklo, Miroslav Zadnikar preddvorski župan, ter Pavel Rupar triiški župan in poslanec SDS v Državnem zboru, so si pa lepo prijateljsko delili drugo mesto. Vsekakor zabavno in v duhu dobrega sodelovanja med Gorenjci je potrebno direktorju Radia Kranj, Marjanu Potrati nasloviti prošnjo, naj čimvečkrat pripravijo tako uspešne in zabavne prireditve. Seveda pa ne smemo pozabiti še na glasbeno zvezdo večera, guvernerja gorenjske, Slavka Avsenika. Ponovno je dokazal, da je CAR narodno zabavne glasbe. Pa tudi vsi ostali iz "njegovega gnezda", tako ansambel njegovega sina Grege Avsenika, kakor tudi Gašperji so z navdušujočim nastopom pokazali, da so ZAKON! Še en dogodek lanskega grudna moramo nujno omeniti. V Čopovi rojstni hiši v Žirovnici dva mlada zanesenjaka, mož in žena, Polona (njena mama izvira iz znamenite kranjske družine Trobčevik, Najbolj popularen je stric Jože Trobec Vučko, izredni karikaturist in akademski slikar) & Niko K us Kranjc, skrbita za izborno kulturno ponudbo. Celovečerni božični koncert je imela kranjska harfistka (zaposlena v ljubljanski Operi) prvovrstna mojstrica Bronka Prinčič. Nekaj bi bilo nujno na-pisati o tem: - kaj vse se dogaja na Gorenjski Tele-TV, • kako pridni in prizadevni so Kranjski komedijanti, - da Produkcijska skupina Mangart (na A Kanalu imajo izredno gledano oddajo ODKLOP z Borutom Veselkom) v sodelovanju z VPK (Video produkcija Kregar iz Hitnja) pripravlja novo slovensko nadaljevanko v dvanajstih delih, Z delovnim naslovom Zaklad, kakor tudi, kako so se Gorenjci odrezali na avdiciji, - zakaj Bernarda Oman zapušča kranjsko Prešernovo gledališč in odhaja v Mestno gledališče ljubljansko - kateri Gorenjci so člani Novogoriškega Slow food omizja, kakor tudi, kako se razvijata novoustanovljeni gorenjski Slow food omizji, - kako se je zaključil izredno uspešni 3. Bienale mesta Kranja, a o teh temah zagotovo prihodnjič... Polona & Niko Kranjc Kus ter harfistka Bronka Prinčič Mateja - doma je iz Novega mesta - si je že kot dekle vedno želela štiri otroke in karavana, pripoveduje napol v šali. Kdo bi si mislil, da se ji bo želja izpolnila? Spoznala je slokega svetlolasega fanta z Rodin in vzela sta se. Njemu je bilo 21, njej 20 let. Roman je bil športnik, tekač na smučeh, bil je celo med kandidati za nastop na olimpiadi v Sarajevu. Z Matejo sta si začela urejati stanovanje, Romanova prva ljubezen je postala družina. Leta 1981 sta dobila Marcela, dve leti zatem Davida, čez dve leti še Nastjo. Za Lovra so se odločali kar nekaj časa, najmlajši Rodman se je rodil konec aprila lani. "Romanu je bila družina zelo zelo na prvem mestu. Vse je naredil za nas. Saj zase ni nič naredil. Zase je šel enkrat na teden na košarko s prijatelji. V gostilno ni šel skoraj nikoli, vedno je rekel: Kaj pa naj v gostilni, saj je doma lepo," pripoveduje Mateja. Ljudje ponavadi rečejo, da vsaka dobi takSnega moža, kot si ga zasluži. A Mateja je prepričana, da je z Romanom dobila mnogo boljšega, kot ga je zaslužila... Roman je v šport usmeril tudi otroke, Marcel in David sta navdušena hokejista, lani sta bila mesec dni v Kanadi v hokejskem kampu. Nastja igra odbojko ter klavir. "Lovro bo pa delavec, smo se vedno hecali, ko sva gledala Romana, ko je delal okrog hiše," pove Mateja. Roman je oba sinova vsak dan vozil na treninge na Jesenice in bil tudi ves čas zraven, ko sta igrala. Zato ga Marcel in David morda tudi najbolj pogrešata. Zdaj ju na treninge vozi Mateja, vsak dan na Jesenice in nazaj, enega in drugega, pa v šolo, pa po Nastjo, pa sem in tja. Pride kakšen dan, ko sploh več ne ve, kje se je drži glava. "Včasih sem tudi po trikrat na dan na Jesenicah. Šele zdaj vidim, da sem se prej imela res krasno. Zdaj je včasih res težko, moram misliti na veliko stvari," pravi Mateja. Ona je večinoma skrbela za gospodinjstvo, Roman pa je naredil vse okrog hiše. "Bil je zelo priden, ves čas se je kaj delalo. Kot da bi vedel, da mora vse narediti..." K sreči so vse težke stvari narejene, betonsko škarpo, ki jo je delal, preden je umrl, so dokončali prijatelji. Matejo okrog hiše čaka kar nekaj dela, a dokler je Lovro majhen, se ne more lotiti ničesar. Mateja je Romanu tudi hvaležna, da jo je naučil mnogih stvari in ob njegovi smrti ni bila nebogljena, temveč se je kar znašla. Ni bilo za obupati, pove optimistično. Se je pač naučila upravljati s pečjo za centralno kurjavo, pa z orodjem in podobnim. Zdaj, ko ni več Romana, skuša obdržati kar se da nespremenjen ritem življenja. Roman Roman lani poleti z Lovrom. "Labovića ne mislim preganjati" In kako Mateja gleda na dogajanje v zvezi z VeljkomLabovičem, kije kmalu po dogodku pobegnil v Črno goro in se očitno izogiba, da bi odgovarjal za svoje dejanje? "Labovič naj gre, kamor hoče. Nikakor ga ne mislim preganjati. Preganjal se bo sam, če Ima kaj vesti. Tudi on ima družino... Vsaka stvar se enkrat vrne in če zdaj ne bo kaznovan, bože enkrat, če čez dvajset let, pa čez dvajset let." V Matejinem srcu danes ni prostora za maščevanje. Noben boj ji ne more povrniti moža. Zato tudi noče ničesar. Bi pa nekoč rada izvedela resnico, pravi potek dogodkov, kaj se je med Romanom in Labovičem tistega dne res dogajalo. A kot kaže, pravo resnico pozna en sam človek. Ga bo vest pekla dovolj močno, da jo bo razkril? je bil zelo redoljuben človek in je red zahteval tudi od otrok. Zdaj se kar malo pozna, priznava Mateja, a otroci so k sreči pridni. Domenili so se, da bodo imeli dežurstva in bo vsak od starejših treh otrok po deset dni dežurni. Eden za kuhinjo, drugi za kopalnico, tretji za stopnišče. Saj včasih stokajo, češ zakaj pa moram ravno jaz, a vedo, da imajo pač take zadolžitve. "Nič nam ne manjka" Kako pa shajate finančno, povprašam Matejo, ki je p° poklicu oblikovalka, zaposlena pa je v Elanu, kjer je delal tudi Roman. "Otroci dobijo pokojnino, jaz imam plačo, dobimo pa tudi otroški dodatek," odgovarja. Vsega imajo dosti, pravi, vsak ima svojo sobo, imajo kolesa, rolke. Koliko otrok nima niti tega! Otrokom zato večkrat reče, naj se zavedajo, koliko jim je priprava ati... Nimajo edino računalnika, pa bodo tudi do njega nekoč prišli. So jim že ponudili, da bi denar zbrali s posebno dobrodelno akcijo, a je Mateja po posvetu z otroki to hvaležno zavrnila; Pravi, da kdo drug bolj potrebuje denar, morda kakšna mati samohranilka' ki medijsko ni tako zanimiva, a bi toliko bolj potrebo; vala pomoč. Tistega, kar zdaj pogrešajo Rodmanovi, ji1?1 ne more dati nobena akcija... Denar, ki so ga dobili of Romanovi smrti, je dala vezati na banko: "Z den»rJ jem se nima smisla tolažiti* Je pa hvaležna ljudem, kis0 ji ogromno pomagali, darovali so denar, sveče, ki jih D° dovolj za celo leto. Videlo se je, da so ljudje Romana res imeli radi, na pogreb so prisl1 tudi popolni neznanci. Je Pa Mateja zelo pogrešala sosede ob novem letu, ko prav nihče ni priše* voščiti. "Videla sem, da jih je strah, * kljub temu bi mi lahko zaželeli vs8J boljše, če že ne srečno leto." "Roman je še vedno z namT^ Mateja ob Romanovi smrti ni jokala^ Niti doma, kjer je ležal, niti na pogrebj1, "Če sem, sem jokala zase, v sebi. maram teatra in solz nisem hoie|* kazati," pravi. V sebi čuti, da ljudi, D se imajo radi, povezujejo močnej»e vezi, kot sta čas in prostor. Zato v,e> da jih Roman ni zares zapustil. "On j ravno tako tu. Vem, da ga bom * videla in čakam, da bo prišel W) povedat. Bolj se počutim, kot da L kam šel. Ta čas pa bo treba počakati-; Mateja tudi ve, da Romanu tam, kjer J zdaj, ni hudega. Hudo je njej 1 otrokom, a tudi ta bolečina bo nekeR dne minila. Tisto, kar moraš prebolej,' bo šlo mimo. Kot pravi, ima v sej> dovolj energije, da do to prestala. J. optimistka, morda prav po zasipe otroka, malega Lovra. "Ta otrok bo zdaj še bolj držal skupaj," še dod# Tudi zaradi Lovra Mateja sploh nim časa obupavati. Do marca ima P?r0*e niško, nato pa bo bržkone izkoristila» dopust. Zaenkrat še ne ve, kdo bo paZ Lovra, ko bo morala v službo, pravzafl prav o tem niti še ne razmišlja. Bo*11 Že, pravi Mateja. "Lahko se smejim, kadar ^°f'0 Včasih me ljudje zato gledajo čudn, in kar ne vedo, kaj bi 'r rekli. Res je, zgodila seJ0 tragedija, a živeti mora''* naprej." Mateja si vzam čas zase, gleda slike in ko J nihče ne vidi, se tudi razj°K.jj Najbolj pogreša, da CTj stvari, ki jih je prej delila Romanom, zdaj nima s deliti. Milijon stvari je, k1 J ne bosta doživela skupaj- ^ Lovro, dobrovoljen otr°_ se je medtem prebudil, SV.Q nec mu je pregnal slabo vo J in spet je podarjal nasmf5* je ura bli*8^ Rodmanova štiriperesna deteljica: šestnajstletni David, štirinajstletni Marcel z Lovrom in dvanajstletna Nastja. In ker se enajsti, se je Matej3 morala odpraviti, eden < starejših sinov jo je narn>^ prosil, naj ga petnajst enajst pride iskat pred »i saj je imel hokejsko te^j(t Matejin dan matere §ti otrok se je spet začel- • U. Peterne- Študijski krožki slepih in slabovidnih Ko boš sprostil dušo, boš našel pot do sočloveka To poetično geslo vodi člane študijskega krožka slepih in slabovidnih, ki se že od oktobra vsak drugi teden sestajajo ob sprostitvenih vajah. Kranj, 23. januarja - Na Gorenjskem je kakih štiristo slepih ta slabovidnih, ki živijo razkropljeni po vseh gorenjskih krajih. Le redko se najdejo vsi skupaj, v manjših skupinah pa se zadnja leta družijo tudi po zaslugi študijskih krožkov, ki jih je med njimi spodbudil Andragoški center Slovenije. V sedanjem jih je 18, obravnavajo pa teme o sprostitvi, medtem ko sta bila Prejšnja dva namenjena boljši komunikaciji. "V hitrem življenjskem tem-Pu in med vsakdanjimi stresi vsakdo išče možnost, kako se sprostiti, pa naj gre za tople kopeli, spanje, hojo v naravo, jogo, masažo, aromaterapijo," pravi mentorica študijskega krožka Majda Muri. "Ko smo Pripravljah krožek, smo se odločili kar v največji meri Prisluhniti željam naših slušateljev, o čem bi želeli govoriti in poslušati. Odločili smo se za sprostitvenc vaje. Začeli smo sredi oktobra, sestajamo se vsaka dva tedna v prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Kranju, končali pa bomo v aprilu, ko začne vabiti narava in nam ta ponuja veliko sprostitve. V krožku se dogovorimo, da vsakdo predlaga in pripravi temo, potem pa se o njej pogovarjamo, pri tem spoznavamo različne sprostit-vene tehnike, poslušamo jih na kaseti in tudi sami preizkusimo. Spoznavamo dinamično terapijo, jogo, masažo, vaje za sprostitev oči, refleksno masažo stopal, aromaterapijo... skraka možnosti je veliko. Če bo možnost, bomo spoznavali tudi hipnozo in avtogeni trening.... Vse te sprostitvene tehnike naj bi nam pomagale v vsakdanjem življenju, ali kot pravi naš letošnji moto: ko boš sprostil dušo, boš našel pot do sočloveka." Slepi in slabovidni disciplinirano obiskujejo ponedeljkova srečanja. Nekatere pripelje društveni kombi, drugi pridejo z avtobusom ali pa jih pripeljejo svojci. Trenutno jih glavnina prihaja iz škofjeloškega konca, med njimi pa so tudi Tržičani, Jeseničani, pa tisti iz okolice Kranja. Invalidska upokojenka Anica živi v loškem centru slepih. Pravi, da rada prihaja predvsem zaradi prijetnega druženja: "Vsi lepo sodelujemo in pri tem zvemo marsikaj novega. Učimo se sprostitvenih tehnik in jih preizkušamo. Meni jih pokažejo z gibi, Ihirovuli ste Sede na tleh je najlaže preizkusiti delovanje sprostitvenih tehnik. i—••• potem pa jim skušam slediti tudi sama." Tako kot Anica je tudi Slavko popolnoma slep. Še vedno pa je zaposlen, in sicer kot telefonist v Rudniku Žirovski vrh. Družbe mu torej tudi v vsakdanjem življenju ne manjka, vendar pravi: "K študijskemu krožku hodim, da grem malo med ljudi. Sicer pa je moj način sprostitve hoja v naravo, rad grem do Crngroba in na Križno goro, kjer že dobro poznam pot. Belo palico imam kljub temu s seboj, to pa bolj zato, da videči ljudje vedo, da gre za slepega." Zdenka z Jesenic je slabovidna mlajša upokojenka, ki ji druženje v študijskem krožku veliko pomaga v vsakdanjem življenju: "Udeleževala sem se ga že prvo leto, ko smo obravnavali odnose med ljudmi. Sem namreč na novo v pokoju (delala sem v jeseniški bolnišnici) in ta prehod k drugačnemu življenjskemu stilu mi je povzročil stisko. Zato mi koristijo srečanja, v katerih drug drugega bolje spoznavamo in razumemo, s tem pa se samim sebi manj smilimo." • D.Z.Žlebir ■■■■ -.v: ■.v.-v.:w:-..:-..:.....:.;.>:->..X'.- Rejniške družine: s ptički brez gnezda delijo topel dom V dveh tednih smo v hišo dobili dve Moniki Pri Mlakarjevih v Hrašah seje v 25 letih zvrstilo več kot dvajset rejencev, nekaj manj pa —__H še tistih, ki so prišli samo za en dan._ Hraše pri Smledniku, 21. januarja - Doslej se niti dva med njimi nista imenovala enako. Da sta sedaj v hiši kar dve Moniki hkrati, je čisto naključje. Domača hči Barbara je pred meseci rodila drugorojenko, za katero je imela že dolgo pripravljeno ime Monika. Samo dva tedna zatem pa so Mlakarjevi sprejeli še rejenko Moniko. V hiši je ob dveh rejenkah in dveh vnukinjah spet živahno kot v dobrih starih časih, ko je Pavla Mlakar hkrati skrbela za pet rejencev in še svoji dve dekleti zraven. "Ponavadi je bilo tako, da so bili vsi hkrati v plenicah, da se nismo videli iz dela in sta se nenehno vrtela dva pralna stroja hkrati. Ko pa so šli v Solo, nas je tudi to doletelo naenkrat," se spominjata zakonca Pavla in Vinko Mlakar. Nista več najmlajša, za njima je četrt stoletja ukvarjanja z rejenci (vmes je imela Pavla tudi status rejnice), vendar še nista docela izpregla. Pred nekaj leti sta vzela v hišo Ksenijo. Mama pravi, da zato, ker se je bala ostati sama. Ena od hčera se je že osamosvojila, tedaj se je možda tudi hči Barbara in mamo je skrbelo, da bo samevala v prazni hiši. No, pa se je čisto drugače obrnilo. Mol se je upokojil, hči Barbara je z drulino ostala doma, rejenki Kseniji (sedaj ima le sedem let in je prvošolka v Smledniku) Mlakarjeva z rejenkama Ksenijo in Moniko ter vnukinjama Manco in Moniko. pa se je letos pridrulila še 13-letna Monika. Očitno je Mlakarjevima usojeno, da imata vse življenje polno hišo otrok. Tako je bilo le pri Pavlini mami, ki je vzgajala rejence in to žilico potem kot doto prepustila hčeri. Kaj pa Pavlini hčeri, bosta tudi nadaljevali družinsko tradicijo? "Najbrl ne," se smejeta Mlakarjeva. "Sedaj imata svoje. Sicer pa danes mlade druline niso vajene imeti po več otrok." Pri Mlakarjevih so bili vselej skromni. Se sedaj redijo koze in zajce, da se v veliki meri sami prehranijo. Tudi svoje čase je bilo tako, pa saj jim ob velikem številu rejencev in obeh domačih otrocih drugega ni preostalo. Monika je njihova 21. rejenka, če štejemo le tiste, ki so pri Mlakarjevih odraščali in jih štejejo za svojo drulino. Veliko je bilo namreč tudi takih, ki so jim za en sam dan nudili toplo gnezdeče. Najstarejši rejenci (fantje so bili redki v prevladujoči druščini deklet)se danes le blilajo 30 letom in Mlakarjeve še vedno radi obiščejo. Rejništvo je za ljudi, ki imajo radi otroke, prijetna zaposlitev, povezano pa je tudi s številnimi neprijetnostmi. Pavla Mlakar pripoveduje, koliko poti je le naredila za Ksenijo, ki nima nobenega svojih ljudi, niti urejenega drlavljanstva. Na bosanski ambasadi ji je priskrbela vsaj potni list, skrbi pa jo, kako bo pozneje. Če se bo deklica hotela šolati naprej, bo potrebovala drlavljanstvo. Več pomoči in razumevanja bi rejnica pričakovala od socialne slulbe (sodijo pod pristojnost Centra za socialno delo v Šiški), kjer so bolj kot rejniki vešči postopanj z birokracijo. Sicer pa se je socialna včasih bolj brigala za dobrobit rejencev: pošiljala jih je na izlete in letovanja, ob novem letu so bili deležni daril. Ob letošnjem novem letu pa se je Mlakarjevih rejenk spomnil le Humanitarni zavod Vid, za kar so iskreno hvalelni, pravita rejnika. Z Mlakarjevimi se v Gorenjskem glasu ne srečujemo prvič. Že pred leti so sodelovali v naši akciji Predstavljamo vam rejniške druline, ki se je končala z izletom za vse udeležence. Dobro se ga Še spominjajo. Tudi letošnjo akcijo, ki smo jo pred novim letom začeli z rejniško drulino Debeljakovih iz Podbrezij, bomo jeseni zaokrožili z izletom. Pričakujemo, da se nam bodo oglasile številne rejniške družine, do nekaterih bomo pot poiskali sami, radi pa bi \ predstavili tudi kakega sedeaj ' le odraslega rejenca, ki goji lepe spomine na odraščanje pri rejnikih. D.Z.Žlebir Prisluhnite nam Še vedno lahko darujete za odkup hiše Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS. Številka žiro računa je 51500-678-80298 (s pripisom Prisluhnite nam), vse informacije pa je mogoče dobiti na sedežu društva na Hujah 23/a, telefon infax: 330-575. Odkar smo zadnjič zapisali imena darovalcev, so za dokončno plačilo Aurisove hiše prispevali Še: Dragica Katona Tržič (2000), Rasim Telkiu Tržič (1000), Boris Fritz (13.000), Viktorija Fritz (13.300), in Felix Fritz , vsi iz Celovca (13.300). Vsem dosedanjim in prihodnjim donatorjem iskrena hvala. ŠENT- SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE VILHARJEVA 22, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA TELEFON: (++386) 061-1319 408, 1319 418, 1343 156;_ Nekaj besed o ŠENT-u Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije. Osnovni namen delovanja ŠENT-a je: povečati moč in vpliv uporabnikov služb za duševno zdravje in ljudi v duševni stiski v skladu z Ustavo in temeljnimi človekovimi pravicami. Temu namenu so podrejene vse dejavnosti društva. Najpomembnejše med njimi so: • Mreža stanovanjskih skupin, kjer najdejo dom ljudje, ki so uporabniki služb za duševno zdravje, pa nimajo stanovanja ali v njem iz kakršnihkoli razlogov ne morejo bivati, • Socialna mreža članov ŠENT-a, ki omogoča druženje članom ŠENT-a, brezplačen obisk raznih kulturnih prireditev, zlasti razstav, kina in gledališča in razne zanimive izlete, • Socialna rehabilitacija in svetovanje, ki nudi svetovanje ljudem z duševno boleznijo na vseh nivojih in področjih, pa tudi organizacijo skupin za samopomoč (skupina uporabnikov in skupina svojcev) in organizacijo tabora na morju in ob reki Soči, • Zagovorništvo je namenjeno ljudem, ki imajo razne pravne probleme in jih brez pravnika ne morejo ali ne znajo razrešiti. Tovrstne usluge so za uporabnike brezplačne. • Invalidsko podjetje Dobrovita, ki usposablja za delo in zaposluje ljudi z duševno boleznijo, • Založniška dejavnost, v okviru katere smo že izdali nekaj knjižic s področja duševnega zdravja, na razpolago sta še vedno SHIZOFRENIJA - informacija za družine in OD ZNOTRAJ NAVZVEN - Vodič k samoobvladovanju manične depresije, redno pa že četrto leto izdajamo svoj časopis ŠENT. Časopis ŠENT: si s svojo vsebno prizadeva informirati o dogajanjih na področju duševnega zdravja pri nas in v tujini tako uporabnike služb za duševno zdravje in njihove svojce, prijatelje ter skrbnike kot tudi strokovne delavce in širšo javnost. Izhaja vsak drugi mesec na približno 45 straneh. Celoletna naročnina stane v prednaročilu, to je do 15. 2. 1998, 3.300,00 SIT. Vsem, ki se nam boste do tega datuma javili po telefonu 061 131 94 18 ali 061 134 31 56 ali z dopisnico na naslov ŠENT, Vilharjeva 22, 1000 Ljubljana, bomo skupaj s februarsko številko poslali tudi položnico. Shizofrenija - Informacija za družine Knjižica je publikacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki jo je prevedla mag. Vesna Švab spec. psih., dopolnili pa še: • z uvodno besedo prof. dr. Martina Tomori, ki knjižico uvršča v naš prostor in daje tako svojcem kot strokovnjakom popotnico za dobro sodelovanje na poti premagovanja bolezenskih težav; • z novejšimi spoznanji o zdravljenju shizofrenije z zdravili, kijih je svojcem natančno in razumljivo približala dr. Blanka Kores Plesničar; • prevajalka je nekatere vsebine smiselno prilagodila našim razmeram: npr. zakonodajo in krizne intervencije. Knjižico so oblikovale skupine svojcev shizofrenih bolnikov iz vsega sveta v povezavi z nekaterimi strokovnjaki s področij psihiatrije, psihologije in socialnega dela. Kljub prispevkom strokovnjakov je napisana s stališča tistih, ki živijo vsak dan s težavami povezanimi z globoko duševno motnjo. Prav ta perspektiva je največja kvaliteta knjižice. V začetnem delu pojasnjuje naravo shizofrenije, njene znake in vzroke, zdravljenje ter raziskave in njihove ugotovitve na tem področju. Drugi del je namenjen povsem praktičnemu svetovanju o obvladovanju shizofrenije in njenih posledic. Tretji del ni več namenjen bolnikom, temveč družini in njenim potrebam po podpori. Opisuje načine ustanavljanja in vzdrževanja družinskih skupin za samopomoč, ki so neprecenljiv vir opore in pomoči tej veliki skupini ljudi, ki živijo v naši bližini pretežno osamljeni, stigmatizirani in pri nas tudi komaj še slišni. mag. Vesna švab Od znotraj navzven Vodič k samoobvladovanju manične depresije Knjižico je izdalo Manic Depression Fellovvship, Surrey, Anglija, leta 1955. V slovenščino jo je prevedla in priredila za naše razmere mag. Vesna Švab, dr. med. Knjižica je namenjena vsem, ki so jih diagnosticirali za manično depresivne. Vsebuje splošne nasvete, kako premagovati težave, ki jih ta bolezen prinaša. V te nasvete so vključene strategije in tehnike, ki so jih člani Manično depresivnega združenja prepoznali za koristne in bodo prav gotovo pomagali tudi našim ljudem, ki imajo to bolezen. V knjižici je tudi priročna krizna kartica. Seveda je knjižica Od znotraj navzven zanimivo in koristno branje za vse, kijih področje duševnega zdravja zanima. Obe knjižici sta naprodaj v ŠENT-u, Vilharjeva 22, 1000 Ljubljana, telefon 061 131 po 900,00 SIT, v kolikor pa kupite obe, staneta s popustom le 1.500.00 SIT ter stroški poštnine. S pokojninsko reformo se spet zelo mudi Pol stoletja sovodenjskih kulturnikov Brez reforme bodo! Od drame do kina i pokojnine manjše pod eno streho Belo knjigo naj bi v parlament spremljal zakon, kar pomeni, da bo pokojninska reforma veliko hitrejša, kot se je sprva zdelo. Ljubljana, 21. jan. • Po opozorilu mednarodnega denarnega sklada, da Slovenija zelo zamuja pri pokojninski reformi, se spet zelo mudi. Celo tako, da naj bi Bela knjiga v parlament prišla skupaj z zakonom in pokojninska reforma n;*j bi bila sprejeta že v letošnjem prvem polletju. Prva obravnava na ekonomsko socialnem svetu je pokazala, da je razhajanj še veliko, uskladiti jih bo skušala posebna delovna skupina, ki se bo sestajala toliko časa, da bo prišlo do dogovora med socialnimi partnerji. Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prvič obravnaval ekonomsko socialni svet, slišali smo kopico bolj ali manj znanih stališč ministrov, delodajalcev in upokojencev na eni strani ter sindikatov na drugi. Nismo se mogli izogniti vtisu, da sindikalisti konkretne predloge Še skrivajo, dokler ne bo na mizi zakon. Vsekakor pa napovedujejo, da javna razprava ne bo lahka. Vse tudi kaže, da bodo pri pokojninski reformi več besede imeli upokojenci kot mladi, ki se še šolajo, Čeprav jih reforma veliko bolj zadeva. Prav tako se je že pokazalo, da so Belo knjigo napisali predvsem pravniki in ekonomisti, ki imajo pred očmi zakone in denar. Povsem neopazen, če ne kar izpuščen, je sociološki pogled na pokojninsko reformo. Zato lahko le ugibamo, kako bo podaljševanje delovne dobe vplivalo na brezposelnost mladih, kakšne družbene spremembe bo prinesla izenačitev pogojev za moške in ženske, kaj v zdravstvenem pogledu pomenil dvig starostne meje za upokojitev, kakšni naj bodo delovni pogoji in možnosti, da bi pokojnino sploh dočakali itd. Takšna vprašanja zdaj zastavljajo predvsem sindikalisti, sestavljalci reforme jih označujejo kot meglena stališča. Predčasno upokojevanje kot kazen v obliki nižje pokojnine Soglasje, da je pokojinska reforma potrebna, praktično obstaja, kar se je pokazalo tudi na seji ekonomsko socialnega sveta. Vse pa kaže, da ga bo zelo težko doseči pri konkretnih stvareh, čeprav sindikalisti svojih pogajalskih izhodišč še niso povsem razkrili. Se najbolj konkreten je Pergam, njegov predsednik Dušan Rebolj je dejal, da bi moralo biti za socialno varnost upokojencev poskrbljeno v prvem stebru, ki naj bi ga predstavljal reformiran sedanji pokojninski sistem, drugi steber pa naj bi bil prostovoljen in ne obvezen. Zanimivo je, da minister za delo Tone Rop pokazal precej posluha za takšen predlog. Sam je dejal, da je drugi steber manj pomemben in da je ključna reforma sedanjega sistema. Prav tako je razumevanje pokazal za predlog, da naj bi država garantirala za varčevanje v drugem stebru. Zaupanje je namreč pri nas zelo skromno, brez tega pa varčevanja za mirno starost ne bo. Predsednik sindikata Nedovisnost Slavko Kmetic je dejal, da zaradi nezaupanja kar 30 tisoč ljudi varčuje v sosednji Avstriji. Najprej pa bo Denarja za pokojnine vse bolj primanjkuje. Če pokojninske reforme ne bo, imamo v tem trenutku po Ropovlh besedah tri možnosti. Prva je znižanje pokojnin, kar bi udarilo sedanje upokojence. Druga je znižanje nadomestit-vene stopnje, kar bi udarilo bodoče upokojence. Po tretji pa naj bi za pokojnine namenili odstotek davka na dodano vrednost, ki naj bi bil uveden prihodnje leto. Toda tako bo luknja v pokojninski blagajni pokrita le štiri do pet let, nato bo se bo svoje napravil demografski dejavnik. Tudi pri nas je tako kot drugod po Evropi vse več starejših oziroma upokojencev, rodi pa se vse manj otrok, kar pomeni, da jih sorazmerno vse manj plačuje pokojninske prispevke. seveda ljudi treba motivirati za delo, saj zdaj beže v pokoj, ker morajo delati kot sodobni sužnji. Če soglasja o pokojninski reformi ne bo, bomo ljudi spravili na cesto, je še zagrozil Kmetic. Zveza svobodnih sindikatov nasprotuje splošnemu zviševanju starostne meje za upokojitev na 65 let tako za moške kot za ženske, kar vodi na eni strani v večjo brezposelnost mladih in na drugi strani v bistveno nižje pokojnine zaradi upokojitve pred 65. letom. Predsednik Dušan Semolič pravi, da velikodušna obljuba, da se bo možno upokojiti pred 65. letom ni nič drugega kot kazen. Sprašuje se, ali bodo delodajalci ponudili delovna mesta za starejše, kaj bo z delovnimi normami, kakšen bo nasploh odnos delodajalcev do starejših. Doslej so probleme reševali s predčasnim upokojevanjem, kar s pokojninsko reformo ne bo več mogoče. Pokojninski blagajni bo že prihodnje leto zmanjkalo denarja Pri nas sploh nimamo medgeneracijskega sporazuma, to je le "pokvarjen" kapitalski sistem. Problemov ni bilo, dokler je bilo dovolj mladih, ki so plačevali prispevke, stvari pa se vse bolj zaostrujejo. Če bi bila masa pokojnin povezana z maso plač, denarja za pokojnine ne bi primanjkovalo, saj bi bile avtomatično nižje. Večina vzhodnoevropskih držav je problem tako tudi 'rešila'. Reformiran sedanji sistem zagotavlja socialno varnost do leta 2010, nato brez preskoka v drugi steber ne bo šlo. Če se delovna doba ne bo podaljševala, bo padala nadomestitvena stopnja, tja do 40 odstotkov, kar seveda ne pomeni nič drugega kot nižje pokojnine. Po propadu pokojninske reforme tako zdaj ravnajo tudi v Nemčji, kjer nadomestitveno stopnjo z 0,7 znižujejo na 0,6-odstotno, je dejal finančni minister Mitja Gaspari. Brez sprememb bo že prihodnje leto pokojninski biagajni zmanjkalo denarja. Zaradi povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so se pri nas v zadnjih letih za delodajalce znižali socialni prispevki, v gospodarstvu je tako ostalo 800 do 900 milijonov mark, vendar prihranek ni šel v obratni kapital, temveč verjetno v lažje izplačilo plač, čeprav se tudi povpraševanje po posojilih ni zmanjšalo, je dejal Gaspari. Zaradi povečanja plač po letu 1992 pa je Slovenija izgubila 30 do 50 tisoč delovnih mest. Poleg Nizozemske so pri nas za delodajalce socialni prispevki najnižji v Evropi. V skupnem seštevku so pred nami le Španija, Portugalska, Irska in Nizozemska. Nadomestitvena pokojninska stopnja je med najvišjimi v Evropi, nižja je v vseh državah bivše Jugoslavije. Znižali so jo v Nemčiji, to poskušajo zdaj napraviti tudi v Avstriji, kjer se trenutno prepirajo z železničarji. Ključna je reforma sedanjega sistema, drugi steber je manj pomemben S pokojninsko reformo želimo socialno varnost zagotoviti vsem generacijam, tako upokojencem kot mladim in sicer na dolgi rok. Nekorektno je govoriti o zakoličeni upokojitveni starostni meji pri 65 letih, saj je predvideno gibko upokojevanje od 58. do 65. leta starosti, povprečje bo med 58. in 59. letom, je dejal minister za delo Tone Rop. Ključna je reforma obstoječega sistema, najbolj pomembne je, da očistimo in povečamo pravičnost sedanjega pokojninskega sistema. Vendar bo to zadoščalo le za naslednje štiri do pet let, nato bo začel 'delovati' demografski vpliv. Če se ne bo nič zgodilo, bo prišlo do zloma pokojninskega sistema, pokojnine se bodo znižale, če ne drugače pa s pomočjo inflacije, je dejal Rop. Pričakujemo konkretne sindikalne predloge, da se bomo lahko pogajali. Zategadelj bomo hkrati z Belo knjigo pripravili tudi zakon, skupaj naj bi šla v parlament. M. Volčjak Janko Kalan je dvanajst let s Francem VonČino skrbel za stari projektor, srce sovodenjskega kinematografa. Kljub temu om projektor ne dela že skoraj devetnajst let, pa ga Janko & vedno kliče kar moja ljubica. Pol stoletja je lep jubilej, še posebej, če je okronan s kopico uspehov in trdin ter prizadevnim delom Sovodenj, 22. januarja 1998 • Letos mineva dobre pol stoletja od ustanovitve Kulturne umetniškega društva "Boštjan Jezeršek" na Sovodnju. 14. septembra 1947 ob pol peti uri popoldne je bil v Vojkovem domu na Sovodnju prvi sestanek Sveta ljudske pros-vete, predhodnik današnjega KulturnoumetniŠkega društva. Zbrani so za predsednika izbrali Janka Zabukovca ter si zastavili dokaj obsežen program, ki se je glasil takole: proslava ob 18. oktobru, ki je kasneje postal krajevni praznik, nato proslava ob dnevu republike, v decembru je na vrsto prišla igra, sklenili so, da naj bi na božič ali novo leto pripravili veseloigro in veselico, v februarju so sklenili uprizoriti dramo, ter pripraviti proslavo ob kulturnem prazniku, sledila naj bi pustna burka, pa velikonočna drama, proslava ob dnevu Osvobodilne fronte, prazniku dela in dnevu zmage. Kakorkoli, Svet ljudske prosvete je samostojno deloval do 20. septembra 1950, ko so na Sovodnju uradno ustanovili Kulturno umetniško društvo "Boštjan Jezeršek". To pa je bilo, poleg vodstva, pravzaprav tudi edino, kar se je spremenilo. Društvo je še naprej pridno skrbelo za kulturno dogajanje v tem koncu. Delo društva je bilo zdaj bolj, pa spet nekoliko manj plodno, nikoli pa ni popolnoma zaostalo, kljub temu da so se kulturniki včasih morali prebijati čez precejšnje finančne, politične in še kakšne ovire. V letu 1956 je društvo kupilo in poravilo star kinoprojektor iz leta 1937, 18. oktobra tega leta pa je skozenj zdrsnil prvi film "svet na Kajžarju. Pa vendar je domačemu kinematografu kmalu začela slediti televizija, sprva črno-bele, nato barvne televizorje so imeli pri skorajda vsaki hiši, dvorana pa je bila vse bolj prazna. Elektrika je bila vse dražja, da o najemu filmov in stroških nasploh niti ne govorimo. Zadnja filmska predstava na Sovodnju je bila 28. aprila 1979, domači kino pa je k slovesu pospremil "Mali Indijanec". Pa vendar kulturno društvo ni zamrlo, saj njegova dejavnost vendarle ni bila le kinematografija. Domačini so se vedno znova izkazovali kot igralci pod včasih menda pre- Ob visokem društvenem jubileju so Člani KulturnoumetniŠkega društva Sovodenj občini Gorenja vas - Poljane predlagali, da Štirim dolgoletnim, predvsem pa za delo društva zaslužnim Članom podeli občinska priznanja* Janku Zabukovcu za dolgoletno Igranje v dramski skupini ter pomoč pri usposobitvi kinoprojektorja, Francu Vončinl za njegovo igranje in klnooperaterstvo, Ignacu KržiŠniku za dolgoletno režisersko delo ter vodenje igralcev ter Janku Kalanu, prav tako za igranje, požrtvovalno klnooperaterstvo ter za vse požrtvovalno delo, ki ga je vložil v delo društva. cej strogim vodstvom Ignaca Kržišnika. Časi socializma so resda vzeli Miklavža, zato pa prinesli dedka Mraza, ki je bil na Sovodnju od šestdesetih do sedemdesetih let izključna domena kulturnikov. Vsega, kar so člani KulturnoumetniŠkega društva ustvarili v dobre pol stoletja, zaradi zares velikega obsega pač ne moremo strniti na tole stran. Vedno znova in znova jim je uspevalo prelesti čez vse prepreke, za kar so "krivi" posamezni nav- dušenci oziroma kar vsi Član* in krajani. Tradicijo igralstva bodo n? Sovodnju ohranjali še naprej; že v kratkem se bodo igra.'c' ponovno zbrali na vajah, n& bodo izpilili igro z naslovotf Nebesa na zemlji. Prva m,° • nost srečanja s sovodenjsku11 kulturniki pa bo že na proslav ob kulturnem dnevu v sovO' denjskem kulturnem dorfl£ kamor ste vsi prav lepo vab1' jeni. U. Špehar Popravek In glej ga šmenta, vša-sih na prvi pogled nedolžna zadeva lahko preraste v zelo tragičen problem. V prejšnji Številki smo pisali o licitaciji mesa ob cerkvi v Mačah, na koncu pa zapisali, da bodo izkupiček namenili župnijskemu uradu. Kar, kot so me poučili, ne drži, izkupiček bo namenjen izključno obnovi cerkve Svetega Miklavža nad M a čami. U.Š. Tržiški otroci v glasbenem vrtcu Kranj, 23. januarja - V sredo dopoldan so v glasbenem vrtcu Bobenček v Kranju prvič gostili vrstnike iz Tržiča-Pedagoški delavci so si v preteklosti že izmenjali obiske, za 14 otrok iz glasbenega oddelka v vrtcu Deteljjef? vzgojiteljico Marijo Gašpcriin, praktikantko Joži Seifer* in ravnateljico VVZ Tržič Erno Anderle pa so mali šolaO1 tokrat pripravili glasbeni nastop. V vrtcu Bobenček, kjer p v varstvu 48 otrok, je namreč vsakdanji program obogateO z igro na Orfove in druge inštrumente. Tako so gostje J* Tržiča uživali ob glasbi, petju in plesu malih umetnikov t* Kranja. Ogledali so si tudi njihovo razstavo, po kateri so s* sprehodili ob starih predmetih skozi Čas. Da je bij^ srečanje še prijetnejše, so se posladkali s pecivom in razvedrili ob pogovoru. • S. Saje 44 GLASOVA PREJA (1/98), z DR. ERNESTOM PETRIČEM »Vi Slovenci htjeli bi da stvorite neku državetinu..." Besede v naslovu je nekega junijskega dne, ko se je politična temperatura ydržavi že nevarno dvignila, izrekel Budmrr Cglt U»tj IVI/ jvjv^/«/""---------A Lončar, zadnji šef diplomacije druge Jugoslavije. Slišal jih.je dr. Ernest Petrič, zadnji jugoslovanski veleposlanik v Indiji in Nepari; na poti iz New Delhija v Ljubljano se je oglasil v Beogradu in obiskal svojega tedanjega predstojnika. Dan pozneje je te arogantne besede po svoje potrdil še James Baker, šef največjega diplomatskega korpusa nasvetu, ko se je sam ustavil v Beogradu, z namenom, da Slovence in njim podobne še enkrat posvari Pred nepremišljenimi dejanji. Razplet, ki je sledil ob koncu junija in v začetku julija, je znan. Slovenija je postala čisto prava in suverena država, "znana in priznana". Ob šesti obletnici mednarodnega priznanja naše države smo o tedanjih in sedanjih zgodah m nezgodah slovenske zunanje politike pogovarjali z enim od njenih protagonistov, z .dr. Ernesiom PetriČem, "kronsko" pričo tedanjih besed in dejanj. Pogled čez Karavanke Imenovani je svojo diplomatsko pot, zastavljeno v Indiji, nadaljeval kot prvi veleposlanik Republike Slovenije v Združenih državah Amerike, kjer je prebil šest let (1991-97). Lani se je vrnil in zdaj dopolnjuje svoje delo kot državni sekretar za "posebne naloge" v Ministrstvu za zunanje zadeve. Zapis o njegovih skušnjah in pogledih lahko preberete na naslednjih dveh stranih. Na tej se zadržimo le pri dveh posebnih vidikih: ob perspektivi, ki bi jo lahko, odkar imamo svojo državo, imeli Slovenci onstran Karavank in Soče, in ob vlogi Gorenjcev v diplomaciji. Iztočnico za misel o prvi je dal dr. Petrič sam. Ko je proti koncu preje obudil nekaj spominov, je omenil tudi počitniški izlet, ki so ga sošolci s kranjske gimnazije naredili sredi petdesetih. Šli so, potem ko so si oskrbeli potrebne papirje, čez Ljubelj na Koroško, s kolesi. Na meji bi morali plačati kavcijo za kolesa - in se tako zavezati, da bodo ta dragocena prevozna sredstva res pripeljali nazaj. Ker denarja niso imeli, so jih pustili na meji in nadaljevali peš. Na oni strani so Prebili nekaj prekrasnih dni. Vrhunec celega Podviga pa je bilo vzvišeno razpoloženje, ki So ga doživeli, preden so se z vrha Ljubelja spustili nazaj na našo stran. Kmalu zatem so v šoli pisali nalogo na temo poletnih doživetij, J poti". Spis, ki ga je napisal tržiški dijak Petrič, je bil tako dober, da so ga brali po vseh razredih. V čem je bila pravzaprav vzvišenost onega doživetja? Tega nam dr. Petrič zadnjič ni Povedal. Lahko pa si kar sami mislimo, da so nadebudni dijaki sredi prelesti prostora, ki nam je odmerjen pod soncem, na svoj način Podoživeli tudi bolest, ki nas prizadeva, odkar so bili naši rojaki onstran Karavank in Soče °drezani od nas. Prav letos mineva 80 let od konca 1. svetovne vojne, ki je bila v tem oziru usodna. Hkrati se sredi razprav o "prvi Prioriteti" naše zunanje politike - ob pripravah na vstop v Evropsko unijo (drugi Prednostni nalogi sta vstop v NATO in Sponzorji: Vila Bistrica - kulturni in Poslovni center, d.o.o., Tržič, Občina Tržič, Agroind Vipava 1894, PPC Gorenjski ^sejem Kranj in Glasbena šola Tržič. _>_J Zakonca Petrič s hčerko na sprejemu pri Buschevih v Beli hiši izboljšanje odnosov s sosedi) - samo od sebe postavlja vprašanje, kaj utegne prinesti ta "vstop". Kavcije za kolesa (avtomobile) pred ljubeljskim in karavanškim predorom že dolgo ne plačujemo, vendar so v "prostem" pretoku ljudi, blaga, storitev in idej še vedno neke omejitve (schengenske, denimo). Da nhi ne omenjamo arogance, v bistvu podobne Lončarjevi, ki jo gojijo velikonemški krogi na Koroškem (in še kje); ti na našo državo gledajo, kot da bi bila kaka "državetina". In vendar: ko bi bili enkrat v EV, bi bile Karavanke samo še po naravi dana gorska pregrada in meja vrh njih samo še administrativna Črta. Drugih gospodarskih, političnih in kulturnih ovir in pregrad vsaj načelno ne bi smelo biti. Ali ne bi bile v takih razmerah naše možnosti sodelovanja z rojaki na Koroškem bistveno drugačne? Strašijo nas, kako bodo po vstopu v EU Italijani "pokupili" Primorsko, Avstrijci pa Gorenjsko in Štajersko. Prav. Bomo pa trgovali še mi: s tistim, kar je bilo po Koroškem, po Benečiji in v Trstu že naše... Gorenjci v diplomaciji Ob priložnosti, ko v našem časopisu gostimo diplomata, si oglejmo še delež, ki so ga prispevali Gorenjci v diplomatskih prizadevanjih za to, da bi imeli Slovenci svojo državo in ne le tako ali drugačno "državeti-no". Prav veliko jih ni, vendar so. Ob dr. Petriču - edinem, ki se ga domislim med moškimi - so RS v tujini zastopale vsaj še tri dame: dr. Katja Boh, veleposlanica na Dunaju, Jožica Puhar, veleposlanica v Skopju, in Dana Lav ti žar- Bebler, soproga veleposlanika v Že- nevi. Najvišji po hierarhiji je bil seveda Zoran Thaler, zunanji minister. Z zunanjo politiko se po svoje daje Jelko Kacin, predsednik odbora za mednarodne odnose v državnem zboru; zadnje čase se pogosto sliši, da "odhaja" za veleposlanika v Beograd... Nekaj posebnega so diplomati gorenjskega rodu, ki so kot taki delovali v minulih državah, za tujo, pa vendar po svoje tudi za slovensko stvar. Prvi, ki ga zasledim v svojih papirjih, je Janez Luka Raigersfeld (1735-1817). Bil je potomec kranjske kmečke rodbine Rakovec (iz Rakovice pod sv. JoŠ-tom), ki jo je Janez Boštjan Rakovec (1655-1732) poplemenitil v Raigersfeld. Janez Luka, njegov vnuk, je končal Terezijansko akademijo na Dunaju in odšel v diplomatsko službo. Nazadnje je bil svetnik na avstrijskem poslaništvu v Londonu; tu je v odsotnosti poslanika vodil pogajanja, ki so pripeljala do druge koalicije proti Napoleonu (vVaterloo), in tu je tudi umrl. Zanimivo, mar ne? Še večji "kaliber" je bil baron Jožef Schvvegel (1836-1914, tudi Švegel ali Žvegel), "prvak kranjskih Nemcev" (Josip Mal). Rodil se je Zgornjih Gorjah, umrl na Bledu. Končal je orientalsko akademijo na Dunaju. Služboval je v Egiptu in v letu 1869, ko je bil odprt Sueški prekop, pripravil obisk cesarja Franca Jožefa L; ta ga je v zahvalo za izredno uspešno organizacijo ob tej imenitni priložnosti 1970 povzdignil v viteza in pozneje še v barona. Cesarja je pozneje spremljal na obisk v Rusijo, 1878 je odigral pomebno vlogo na berlinskem kongresu, kjer je za Srbijo (na škodo Bolgarov) pridobil okraja Pirot in Vranje. Leta 1879 je, nasprotujoč rastočemu ogrskemu vplivu, zapustil diplomatsko službo ter se angažiral v notranjepolitičnih in deželnih zadevah. Med številnimi zaslugami omenimo samo dejstvo, da je uspešno posredoval za zgraditev dolenjske, kamniške in tržiške Železniške proge ter dosegel, da je bohinjska speljana, kjer je - in ne čez Predel. Na Dunaju je ustanovil orientalski muzej in Visoko šolo za svetovno trgovino (1908). Njegov nečak Ivan Krizostom (1875-1962) se je nazadnje že podpisoval kot Švegel. Rodil se je takisto v Zgornjih Gorjah in umrl na Rečici pri Bledu. Služboval je v avstrijski in jugoslovanski diplomaciji. Svojo diplomatsko kariero je začel na avstrijskem generalnem konzulatu v Chicagu (1899) in jo sklenil kot jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu (1933); vmes je dober ducat diplomatskih postaj in ministrski položaj v vladi generala Živkoviča (1930). Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu; posredoval je pri predseniku Wilsonu, s katerim je bil v osebnih stikih, in dosegel, da je Blejski kot, po katerem so hlepeli Italijani, ostal Jugoslaviji. V spomin na to posredovanje je svojo graščino Grimščice preimenoval v Wilsonio. (Saj res: da ne pozabimo na "diplomatsko" posredovanje graščaka Nicolasa Omana!) Po sili razmer je postal diplomat dr. Miha Krek (1897-1969). Rodil se je v Leskov k i pod Blegošem, umrl v Clevelandu. Aprila 1941 je postal v. d. predsednika Koroščeve SLS; na tem položaju je nasledil dr. Kulovca, ki je bil ubit v bombardiranju Beograda. Že pred tem je bil minister v kraljevih vladah; z zadnjo se je umaknil v tujino. Lojalen ji je bil do sporazuma Tito-Šubašić, potem se je od nje odvrnil in prešel v odkrito "protiofenzivo". Danes bi rekli, da je po političnih in diplomatskih kanalih "lobiral" za protikomunistično stvar. Leta 1944 je v Rimu nagovarjal zaveznike, da bi zasedli "vsaj" Slovenijo, spomladi 1945 si je prizadeval, da domobranci ne bi bili vrnjeni jugoslovanskim oblastem, pozneje se je angažiral v prid slovenske politične emigracije. Še najmanj je bilo Gorenjcev, ki so bili v službi Titove diplomacije. Najvidnejši med njimi je verjetno Žiga Vodušek, rojen 1913 v Trstu. Njegova družina se je pq 1. svetovni vojni (kot toliko drugih) preselila s Primorske na Gorenjsko, njegova mati Jerica je bila iz prej omenjene diplomatske rodovine Schwe-gel. Osnovno šolo je obiskoval v Zgornjih Gorjah, pozneje študiral pravo in promovira! 1938. V diplomatski službi je bil od 1951, bil med drugim veleposlanik v Iranu in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, in svojo diplomatsko kariero sklenil kot veleposlanik na Madžarskem. Tako. Ozrli smo se čez Karavanke in si ogledali vlogo, ki so jo diplomati gorenjskega rodu odigrali v prizadevanjih, da imamo Slovenci danes svojo državo in ne le "neku dr lav etinu"... Organizator Glasove preje: Andrej Žalar G L A S O v A P R E J A_ _ Fotografija: Janez Pelko J Prva letošnja Glasova preja: Slovenija, poznana in priznana "Pred petnajstimi leti nihče še sanjati ni upal, da bomo imeli svojo državo" "Presneta reč! Zdaj jo imamo. Bodimo odgovorni zanjo, čutimo jo kot svojo in zavedajmo se, da bo taka, kot jo bomo naredili" je dejal gost prve letošnje Glasove preje prof. dr. Ernest Petrič, znanstvenik, diplomat, človek, ki se je dvakrat razšel s politiko, a je še tretjič poskusil. V njegovem življenju je še posebej zanimivo obdobje, ko ga je Stane Kavčič povabil v vlado in ko se je po slovenski osamosvojitvi kot ambasador v ZDA skupaj z drugimi diplomati prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Bistrica pri Tržiču - Ob šesti obletnici prvega mednarodnega priznanja Slovenije je bila prejšnji petek v Vili Bistrica nad Tržičem Glasova preja Slovenija, poznana in priznana, na kateri se je publicist Miha Naglic pogovarjal s prof. dr. Ernestom Petričem, ki po rodu izvira iz Bistrice pri Tržiču. Čeprav so v tržiški občini imeli z njim zanimive načrte (postal naj bi tajnik občine), je "segel" veliko višje in dlje. V njegovem delu se prepletata znanstvena in politična dejavnost. Po študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je 1960. leta doktoriral iz mednarodnega prava, se je najprej zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, potem je s prekinitvami služboval na tedanji visoki šoli za politične vede in kasnejši Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Prekinitve so povezane z njegovo politično dejavnostjo, ki jo lahko razdelimo v tri obdobja. Dvakrat se je s politiko razšel, zdaj je v njej že tretjič. Prvič je šlo za delo v študentski organizaciji, posebej imenitno je bilo drugo obdobje, ko ga je Stane Kavčič povabil v svojo vlado in ko mu je po "akciji 25 poslancev" od vseh funkcij ostalo samo še članstvo v izvršnem odboru Lovske zveze Slovenije. Ob koncu osemdesetih let je odšel za veleposlanika Jugoslavije v Indijo, v osamosvojitvenem letu pa je po nalogu tedanje Demosove vlade postal veleposlanik Slovenije v ZDA, odkoder se je vrnil lani. Zdaj je v ministrstvu za zunanje zadeve dižavni sekretar za posebne naloge. * Vaša življenjska zgodba in biografija imata svoj začetek v Tržiču oz. v Bistrici. Kako se spominjate mladostnih dni v tem kraju? "Od Vile Bistrice je po bregu manj kot pet minut hoje do hiše, kjer sem preživljal mladost. Otroci smo tu okrog pogosto hodili. Na Lambergerjevem gradu smo iskali tudi zaklad in čeprav ga nismo našli, nam je bilo lepo. Na vilo me vežejo tudi drugi spomini. Moj oče je bil brivec in je že pred drugo svetovno vojno v hiši bril gospodarja, po vojni pa tudi Adamiča, Vidmarja, Krležo, ki so že začeli zahajati semkaj. Rad jim je povedal, da je hiša še zmeraj lepa, veliko stvari pa manjka. Po vojni je namreč marsikaj tudi izginilo. Ko sem bil v izvršnem svetu, sem zato, da bi hišo malo poživili, začel v njej namerno prirejati tudi kakšna kosila in večerje... V Tržič sem vedno rad zahajal in tudi zdaj rad pridem, prejšnjo nedeljo sem bil spet na Dobrči. V mladostnih letih smo tja hodili nabirat nekakšno divjo peso za prašiče in Američani tehtajo obtožbe in uspehe Neka Američanka toži ameriškega predsednika Billa Clintona za spolno nadlegovanje. Kako to lahko vpliva na ugled predsednika države, je na preji zanimalo Igorja Slavca iz Struževega v Kranju. "To mu zanesljivo ne koristi, še zlasti ne opisovanje.podrobnosti," meni dr. Petrič. "Že ko je prvič kandidiral za predsednika ZDA, je bilo slišati podobne očitke. Takrat je skupaj z Billom nastopila na televiziji tudi njegova soproga in rekla, da so to stvari, ki zadevajo samo njiju. Mislim, da je imela kar prav. Čeprav v ZDA ni vse odvisno od enega človeka, pa je vendarle treba priznati, da pod Clintonovim pred-sednikovanjem ameriška ekonomija dela sijajno, da je položaj ZDA v svetu dober, da so ZDA uspele zagotoviti nov val tehnološke inovativnosti, zmanjšati državno porabo in administracijo... Ko Američani to dajo na tehtnico, jih bolj zanimajo dosežki in uspehi, kot to, kar trdi gospodična. O tem bo odločalo sodišče." Dr. Ernest Petrič s soprogo Silvestro, ob njem tudi publicist Miha Naglic. koze. Takrat je bilo v industrijskih krajih hudo in kdor je hotel imeti meso, je moral doma rediti tudi živali." * Bili ste obetaven študent, v Tržiču so menda imeli z vami lepe načrte... "V Tržiču so govorili, da bi po študiju prava lahko postal tajnik občine. Že ko sem obiskoval kranjsko gimnazijo, so me 1955. leta povabili v zvezo komunistov. Doma so bili od tem mešane volje. Tržičani dobro vedo, da je bil oče liberalec in ni nikoli prestopil cerkvenega praga, razen na maminem pogrebu, medtem ko je bila mama verna ženska. Oče mi je tedaj rekel: naredi, kot misliš, da je najbolj prav, toda vedi, da je tisti, ki te bo sprejemal v partijo, pred vojno pri procesiji nosil nebo. To povem zato, ker sem že tedaj spoznal silne obrate in prebrate, ki so jih sposobni nekateri ljudje. Enkra't nosijo nebo, drugič rdečo zastavo, pa potlej spet nebo in morda še enkrat rdečo zastavo, če priložnost tako nanese. V življenju me je vodilo moralno načelo, da človek živi in dela po svoje in karkoli hoče, vendar tako, da mu ni nerodno, ko se pogleda v ogledalo in se pogovarja s svojimi otroki." Za pregon "ilegalcev" obsojeni nacionalizma * S politiko ste se prvič razšli pri delu v študentski organizaciji. Zakaj? "Ob koncu petdesetih let sem bil podpredsednik Zveze študentov Slovenije, član jugoslovanskega odbora zveze študentov... Takrat se je na univerzi zgodilo nekaj stvari, ki so nas, predvsem liberalno misleče študente iz študentskega vodstva, vrgle iz tira. Upokojili so med Študenti zelo cenjenega profesorja Antona Slodnjaka. Očitali so mu, da knjiga, ki jo je izdal v Berlinu, ni marksistična, prav tako jim ni ugajalo, da je Slovence označil kot ljudi, ki radi pijejo, in še marsikaj drugega. Drugo, kar nas je presenetilo, je bila ukinitev Revije 57, v katero so pisali tedaj mladi slovenski intelektualci - Veno Taufer, Jože Pučnik, Dominik Smole, Veljko Rus, Primož Kozak in drugi. Tretje vprašanje, ob katerem smo se razšli s tedanjim okrajnim partijskim komitejem, je bilo vzpostavljanje reda v študentskem naselju. Ko smo začeli preganjati "ilegalce", med katerimi so prevladovali študentje iz drugih republik, je partijska konferenca v naselju naša prizadevanja označila za nacionalistična, enakih obtožb pa smo bili deležni tudi na okrajni partijski konferenci. Ker so nekateri zvezo študentov razumeli predvsem kot organizacijo Bolje dobro jutri kot slabo danes Igor Slavec je tudi vprašal, zakaj Slovenija v šestih letih samostojnosti ni uspela urediti meje s Hrvaško. "Obe strani si prizadevata za ureditev medsosedskih odnosov, vendar si to obe zamišljata na malo drugačen način. Na kopnem je meja bolja ali manj usklajena, resen problem pa je Piranski zaliv, pri katerem je naše izhodišče rešitev, ki nam bo po našem morju zagotovila dostop od odprtega morja. Ureditev meje s HrvaŠko bi nam koristila že zato, da bi v Evropski uniji in Natu ustvarili vtis drŽave, ki ima urejene odnose s sosedi, vendar pa kljub nekaterim nerešenim problemom ne moremo govoriti o drami ali sitnem neuspehu naše zunanje politike. Ob tem, ko življenje ob meji teče normalno naprej, zagovarjam načelo, da je problem bolje jutri dobro rešiti, kot ga slabo rešiti danes," meni dr. Petrič. za prenašanje partijskih in vladnih interesov med študente, sem se 1958. leta prvič poslovil od politike in se zapisal znanosti, misleč, da se v "politiko ne bom nikdar več vrnil." Lepi spomini na Kavčiča * Vrnili ste se maja 1967. leta. Kako si razlagate to, da vas je Stane Kavčič povabil v svojo vlado? "Pri tem je bila pomembna tudi vloga TržiČanov. Volitve 1967. leta so že imele nekaj demokratičnega pridaha, člane organizacijsko političnega zbora so volile občinske skupščine, in sicer Kranj in Tržič skupaj enega poslanca. Kranjčani so imeli svojega kandidata, Tržičani so kandidirali mene. Takrat sem bil že precej poznan, govorilo se je, da sem najmlajši doktor, kot gimnazijca in aktivnega v mladinski organizaciji so me poznali tudi v Kranju. Na glasovanju sem zmagal, dobil 78-odstotno podporo in postal poslanec. Ker je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič lahko izbiral člane le med poslanci, mi je kot mlademu doktorju ponudil, da bi bil v izvršnem svetu odgovoren za znanost in tehnologijo. Tedaj ne zvezna in še nobena republiška vlada ni imela te funkcije, Kavčič pa je očitno razumel, da prihaja čas, ko bosta znanost in tehnologija zelo pomembni. Sodelovanje v vladi je bilo zelo pristno in ni bilo omejeno samo na probleme znanosti in tehnologije, ampak tudi na ideološka vprašanja. Kavčiča bom ohranil v najlepšem spominu." Lustracija je segla vse do lovske organizacije * Kako ocenjujete "akcijo 25 poslancevjj, kateri so vas poslanci brez vednosti partijske^ ga vodstva predlagali za slovenskega članjj zveznega predsedstva? "Tudi ta zgodba je povezana s Tržičem. V° republiškem dogovoru sem bil takrat predviden za člana zveznega izvršnega sveta. Vsi so se s tem strinjali, tudi Džemal Bijedič, ki naj b* ga sestavil. Potlej mi je bilo sicer malo žal, da se je kandidatura sfižila, morda pa je bilo tako tudi prav. Le kdo ve, ali ne bi bil mogoče/ tistem avionu, ki je strmoglavil in v katerem je bil tudi Bijedič?! V Sloveniji je tedaj republiška skupščina že začela dobivati občutek, da je neke vrste parlament. Skupina poslancev, med katerimi so imeli precej besede tudi Gorenjci, je menila, da ni prav, da lahko samo socialistična zveza kandidira ljudi za najvišje funkcije. Skupščina je takrat sprejela odločitev, da za slovenskega člana zveznega predsedstva lahko predlaga kandidate tudi skupščina s podpisi dvajsetin poslancev. V tistem času sem bil v Hercegnovem na koordinacijskem sestanku članov republiških izvršnih svetov, odgovornih za znanost m tehnologijo, kjer so me že vsi obravnavali kot bodočega in pri triintridesetih letih tudi najmlajšega člana izvršnega sveta. Čeprav so me tedaj vabili, da bi še dva dni ostal, sem se vendarle odloČil, da grem na dogovorjen' sestanek političnega aktiva v Tržič. Med sestankom mi je županova tajnica sporočila, da bi z mano rada govorila poslanca Remc m Matičič. Po sestanku smo se res dobili v kavarni, kjer sta mi ponudila kandidaturo |a slovenskega člana v zveznem predsedstvu. Se tisto popoldne sem poklical Kavčiča, ki )e. rekel, da ni slabo, če so za dve slovenski mes11 v zveznem predsedstvu trije kandidati. On Je razumel, da potlej tudi za druge, nižje funkcije-ne bo mogel več nihče sam kandidirati in da b° kadrovanje iz socialistične zveze in zveZe komunistov prešlo tudi v parlament. »7 Kavčičevem nasvetu sem poklical še predseO' nika skupščine Sergeja Kraigherja, ki pa tist° popoldne ni imel časa za pogovor, ampak sva se dogovorila za sestanek naslednje jutr°-Zvečer ssem se s poslanci dobil na MatiČip' vem stanovanju v Domžalah, dal sem popojn soglasje in poslanci so do polnoči, ko je b> zadnj rok, vložili kandidaturo. Ko sem drug jutro šel h Kraigherju, je dobesedno pobesnel Povedal mi je, da me je za člana zvezn?ga izvršnega sveta predlagal zato, ker me ceni »a ve, da znam delati, da pa je že takrat imel nek pomisleke o mojem značaju. "Hvala lep8' predsednik! O mojem značaju pa se ne bov pogovarjala. To si ne dovolim," sem dejal, vsta in odšel. Potlej se je okrog "akcije poslancev" začel silni ples. V študent8* organizaciji, v ljubljanskem mestnem kom'te^ ju, na Gorenjskem in tudi drugod so s spraševali, ali mar ni bilo vse zakonito ' legalno; od svojih lovskih prijateljev pa senj slišal, da je bil do uradne reakcije PreCJ zadržan celo Edvard Kardelj. V uradn'' pogovorih so mi potlej svetovali, naj obsodi^ "akcijo 25 poslancev" in povem, da sem politično naiven ogoljufan in da stvari nisej*j razumel. Ne, nikdar se nisem distanciral dil» akcije, Še danes sem prepričan, da smo nareo vse prav. Potlej so me počasi spravili z vA.fl funkcij, edina, ki sem jo obdržal, je Dl članstvo v izvršnem odboru Lovske zvtf . Slovenije. Lustracija je šla tako daleč, da celo predsedniku lovske organizacije, z0^to, pokojnemu generalu Radetu Pehačku, svet vali, da ni dobro, če sem v odboru. PehačeK . ni pustil in jim je odgovoril, da Petrič v lyvS zvezi sijajno dela in da bo delal še naprej. Nadaljevanje na 23. stra*1 Sponzor: Občina Tržič ni bila samo sponzor tokratne preje, ampak je bila na trenutke tudi gostova pogovorna tema na njegova mlada leta. Vila Bistrica, Kulturni in poslovni center, d.o.o., Tržič je poznana po poslovnih in kulturnih srečanjih, banketih, porokah, seminarjih. Posebno prijetni so poletni sprejemi in koncerti. V Vili Bistrica je tudi stalna razstava Dušana Premrla, zunaj pa.so Tršarjeva dela v bronu. Glasbena šola Tržič bo leta 2000 praznovala 50-letnico obstoja in delovanja. Tretje leto šola deluje v novih prostorih, ima pa 162 učencev na instrumentalnem oddelku, skupaj z malo glasbeno šolo in pripravo pa ima okrog 200 učencev^ Slovenija sploh nima resnih problemov * Od 1983. do 1986. leta ste bili v Adis Abebi. S čim ste se ukvarjali tam? "Na tamkajšnji pravni fakulteti sem učil mednarodno javno pravo, na fakulteti za dtužboslovje pa še mednarodne odnose. V Etiopiji sem prvič spoznal skrajno totalitarni režim. Eden izmed študentov, ki je bil doma iz Eritreje, bi rad pri mojem predmetu pisal diplomsko nalogo o avtonomiji in federalizmu. Ko sem mu od doma na to temo prinesel veliko literature, ga ni bilo več in sem začel spraševati, kaj se je z njim zgodilo. Šel sem k dekanu, pa mi je rekel: če nas hočete spraviti v težave, sprašujte, sicer pa nehajte, saj veste, kaj se je zgodio. Še danes ne vem, menda je bil več let zaprt. To je bil tudi čas, ko je v Etiopiji zaradi velike lakote umrlo okrog sedemsto tisoč ljudi. s prijatelji, ki so delali pri Unicefu, sem imel priložnost na terenu videti grozovite prizore. °t> cestah so ležale polivinilaste vreče z umrlimi otroki, matere so nam ponujale otroke, da bi jih rešile pred smrtjo... Takrat sem spoznal, kaj so resni problemi neke države. Slovenija takšnih problemov sploh nima. Mi smo blagoslovljeni, vse imamo, dovolj hrane, energije, čiste vode, znanja, sposobnih ljudi, Potrebovali bi, kot je rekel eden od politikov, le malo več razuma, treznosti, tolerence in Pripravljenosti za sodelovanje." * Težave pa smo imeli v času od 1989. do l?91. leta, ko ste bili kot jugoslovanski veleposlanik v Indiji. Takrat smo vsak po svoje doživljali, da se slovenska in jugoslovanska pot ločujeta. Kako ste z indijske jffijggcg doživljali takratno dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji? "Ko sem se v drugi polovici leta 1989 v Beogradu pripravljal, da grem v Indijo za ambasadorja, mi je že bilo jasno, da gre država * svojemu konca. Ne zato, ker bi bilo v njej že vnaprej vse slabo, ampak zaradi tega, ker se je zgodovinsko preživela. Nekatere temeljne evropske razvojne težnje so kazale, da bodo tudi narodi pod okriljem Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki so bile manj grobe, posebne evropske oblike kolonializma in tuje dominacije, doživeli dekolonizacijo. Slovenci na svojem ozemlju vendarle nismo bili gospodarji. Ko sem se po devetem vrhu neuvrščenih v Beogradu srečal s tedanjim podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Živkom Preglom, sem mu rekel: "Midva tega mandata ne bova dočakala do konca!" Pregl je zatrjeval, da se to ne bo zgodilo in da bodo državo reformirali. Kasnejši dogodki so pokazali, da sem imel prav. Ko je že bilo jasno, da bo Slovenija 26. junija oz. še celo en dan prej razglasila neodvisnost, sem hotel biti na slovesnosti v Ljubljani in sem se odločil, da grem v tem času na dopust. Zaradi Gandhijeve smrti se mi je pot domov nekoliko zavlekla, tako da sem v Beograd prišel ravno en dan pred obiskom ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja." Ni bila "državetina", bila je samo državica * Se še spominjate, kaj vam je tedaj rekel zunanji minister Budimir Lončar. Rad bi slišal tudi vašo razlago Bakerjevega posredovanja v Jugoslaviji? "Ker je bila Jugoslavija predsedujoča v neuvrščenem gibanju, Indija pa pomembna članica tega gibanja, je Lončar želel najprej slišati moje mnenje o razmerah v Indiji, kaj hitro pa je beseda nanesla tudi na Jugoslavijo. Nikdar ne bom pozabil, kaj mi rekel. "He! Pa hočete vi tamo neko državetino da stvorite!" "Neče biti državetina, možda če biti samo državica, ali bit če!" sem mu odvrnil. "Pa nemojte, kolega, sutra če te videti. Vse če to da splahne," me je svaril. Računal je na to, da bo Baker poklical jugoslovanske voditelje, jim držal lekcijo in stvari bodo splahnele. Baker se je tisti dan res pogovarjal z vsemi predsedniki republiških predsedstev pa z Markovičem in Kadijevičem, vendar pa nazadnje ni čisto dobro vedel, kaj mu je kdo rekel. V pogovoru s slovenskima predstavnikoma je vztrajal na tem, da Slovenija odloži razglasitev neodvisnosti, naša dva pa sta mu rekla, da bosta o tem obvestila parlament, ki edini lahko spremeni odločitev. Baker je bil prepričan, da se je vse dobro zmenil in je tako poročal tudi predsedniki Bushu, tri, štiri dni zatem pa je Slovenija razglasila neodvisnost. Bakerja je to diskreditiralo oz. celo osmešilo, svoje nejevolje do Slovencev ni mogel skriti niti potlej, ko že ni bil več državni sekretar." Misijonarski občutki v Washingtonu * Formalni povod za tokratno Glasovo prejo je šesta obletnica prvega mednarodnega priznanja Slovenije. ZDA so nas priznale kasneje... "Za veleposlanika v VVashingtonu je bilo v igri več imen (Zvone Dragan, Ignac Golob), nazadnje so se Demosove stranke z izjemo kranjskih liberalcev soglasno odločile zame. Ko sem zadnjega septembra leta 1991 z jugoslovanskim potnim listom oz. s turistično vizo prišel v VVashington, me na letališču ni nihče pričakal, kar sicer ni običaj. Le nekaj dni kasneje, 8. oktobra, sem bil tedaj še brez diplomatskega statusa, na prvem pogovoru v State Departmcntu. Neka gospa me je dve uri prepričevala, da se mora dr. Drnovšek vrniti v zvezno predsedstvo, kjer naj bi skupaj s še nekaterimi pomagal Markoviču pri mirnem razhodu Jugoslavije. Ko sem to odklonil, je nam, Slovencem, očitala egoistično obnašanje, ob katerem nam ni mar za usodo Bosne, Makedonije... Rekel sem, da Slovenija lahko enako kot ZDA vodi politiko po svojih nacionalnih interesih in da ni dolžna skrbeti za druge. Tako sva se razšla, teden dni kasneje me je namestnik ameriškega državnega sekretarja povabil na pogovor, ki pa je potekal že v precej boljšem vzdušju. Ko se je Nemčija odločila, da bo priznala Slovenijo in Hrvaško, so Američani malodane izgubili živce. Decembra 1991. leta so me klicali v State Department, kjer so mi povedali: Nemci delajo narobe, ne delajte si utvar, mi vas ne bomo priznali vse dotlej, dokler ne bomo imeli neke celovite rešitve za vso Jugoslavijo. Nemci so, na srečo, šli mimo tega in so nas priznali; ko pa nas je sredi januarja priznala še Evropska unija, so bili Američani pred dilemo, ali naj bodo v razkoraku z Evropo ali naj se prilagodijo novim razmeram. Januarja in februarja so se začeli prilagajati, 7. aprila so nas priznali. Potlej se je zapletalo še z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, vzpostavljeni so bili 22. avgusta, na svoj rojstni dan, 18. novembra, pa sem predal akreditivno pismo našega predsednika ameriškemu. Čas prizadevanj za mednarodno priznanje Slovenije je bil eden najlepših v mojem življenju. Takrat sem imel občutek, kakršnega imajo verjetno misijonarji, občutek, da delam nekaj, kar ima za Slovenijo poseben pomen in kar ji bo pomagalo. Po tisoč letih in več smo z veliko mero sreče dobili svojo državo in generacija, ki jo je dobila in postavljala na noge, je tudi odgovorna za njene korenine in temelje. Po tem, kar opažam zadnja leta, se mi zdi, da je ta entuziazem prehitro splahnel, prav tako tudi občutek odgovornosti." * V Washingtonu je bila tudi vaša soproga. Vam je kot ambasadorju veliko pomagala? "Bila mi je v veliko pomoč. 236-krat sva uradno imela goste v naši niši, samo enkrat smo naročili že pripravljeno hrano, v vseh ostalih primerih je bila pripravljena v naši rezidenci. Žena je vodila statistiko vseh uradnih večerij in tudi evidenco o oblačenju in jedilniku. Paziti Diplomacija misli tudi w« gospodarstvo J°že Hribar iz Kranja je v imenu gorenjskih Podjetnikov pohvalil učinkovitost slovenske zunanje politike, hkrati pa je prosil, da bi diplomati pri svojem delu v tujini še bolj mislili na gospodarstvo. "Nihče v naši diplomaciji ne podcenjuje gospodarstva, promocija in vzpostavljanje gospodarskih stikov je ena od njenih zelo pomembnih nalog. Diplomacijo lahko povečamo in jo naredimo še uspešnejšo, vendar bodo to občutili tudi naši davkoplačevalci in gospodarstvo. Mislim, da moramo pri tem imeti mero in ostati skromni," je odvrnil dr. Petrič in za primerjavo navedel tudi nekaj Podatkov. Amerika ima vsaj dvajset ambasad po SveAu> ki so po številu zaposlenih v njej večje od slovenskega zunanjega ministrstva, ki šteje okrog w° ^M^'; Enak° velja tudi za vsaj pet ambasad v Washingtonu. Nemci imajo tam okrog tristo ljudi, Podobno tudi Kanadčani, Angleži, Japonci in Kitajci. Največja slovenska ambasada pa ne šteje več kot deset ljudi. Sosedov si ne moremo izbirati Nekdanji Dnevnikov novinar Peter Čolnar iz Kranja je vprašal dr. Petriča, kako si razlago navedbo hrvaškega predsednika Tudjmana, da Hrvaška meji z Avstrijo. "To predsedniku Tudjmanu res večkrat "uide", vendar nam naši hrvaški sogovorniki zatrjujejo, da za takimi izjavami ni resne politike," je dejal dr. Petrič in poudaril, da so predstave iz časov ilirizma o Slovencih kot podalpskih Hrvatih preteklost. "Danes je povsem jasno, da gre za dva naroda, ki sta si po stoletjih izbojevala svojo neodvisnost in si želita vključiti v evropske povezave. Dolgo časa smo bili pod istimi tujimi vladarji, pogosto smo se bojevali pod isto tujo zastavo. Skupaj smo se bojevali proti Turkom, se skupaj zoper-stavljali Benečanom, Italijanom, Beogradu. Ne spomnim pa se primera iz zgodovine, da bi kdaj med Slovenci in Hrvati prišlo do resne vojaške konfrontacije. Soseda si res ne moreš izbirati in tudi mi ga ne moremo, lahko pa si izbiramo načine, kako bomo z njim živeli v sedanjosti in prihodnosti. Najboljši način je prizadevanje za prijateljske odnose in strpno odpravljanje problemov. Odnosi med dvema sosedoma tudi sicer v življenju niso nikoli dokončno urejeni. Vse je zmenjeno in lahko smo najboljši prijatelji, pa se najde petelin, ki stalno brska po sosedovem in povzroča škodo, ali otrok, ki s kamenjem razbije šipo. V takšnih okoliščinah je treba ohraniti mirne živce in se ne kregati, saj je, potem ko se začnemo prepirati, razbitih še več šip ali celo kaj drugega." DIplonZa - * Pe,M in odpravnik poslov Slovaške , Sloveniji dr. EmamelRehak. sva morala na to, da nisva bila z istimi ljudmi večkrat zapored v enakih oblekah in da jim nisva postregla enakih jedi. V VVashingtonu smo se kar dobro uveljavili in mislim, da je za to zaslužna tudi moja žena." To je Slovaška, investirajte pa v Slovenijo * Ali lahko poveste kakšno anekdoto iz vašega bivanja v Ameriki oz. dela v diplomaciji? "Slovenijo so pogosto zamenjevali s Slovaško. Gospa Kirk Patrick, ki bi ob zmagi republikancev na zadnjih ameriških volitvah bržkone postala državna sekretarka, me je že pred leti spraševala vse mogoče o Sloveniji, nazadnje pa me je prosila, naj ji vendarle razložim, kaj je to Slovenija, Slavonija in Slovaška. Še bolj zanimivo je bilo na proslavljanju ameriškega dneva izkrcanja v Normandiji, tam so namesto slovenske izobesili slovaško zastavo. Jaz sem prireditelje opozoril na napako, jezno pa je reagiral češki ambasador in spraševal, kako so mogli zavezniško Slovenijo zamenjati s kvizlinško Slovaško. Nekoč se je na televiziji tudi pojavila zanimiva reklama, češ - Slovaška ima tak narodni dohodek, take vire..., zato investirajte - v Slovenijo. Slovaški diplomat je bil zaradi tega iz domovine močno kregan, prišel je k meni in me spraševal, kaj naj narediva." * Kako se v Ameriki kot veleposlanik drži vaš nekdanji predstojnik dr. Dimitrij Rupel? "Zdi se mi netaktno, če nekdo, ki pride na nov položaj, prejšnjega na tem položaju kritizira, pa tudi, če predhodnik govori slabo o svojem nasledniku. Ob odhodu iz VVashing-tona sem vse prosil, naj mojemu nasledniku pomagajo in naj vidijo v njem samo slovenskega predstavnika. Negov uspeh je namreč tudi uspeh Slovenije, njegov neuspeh tudi neuspeh slovenske države." Vipavski vinorodni okoliš za 1.700 hektarov vinogradov. Od tod prihajajo vrhunska in kakovostna bela In *ftlJMW» na pn ^ ,etošnjl Glasovi preji. PPC Gorenjski sejem Kranj, ki ima že 500-letno tradicijo, je bil podobno kot na ranswni sp ^ n?raistav|*Cu_vKranju.-_--.------ Prva letošnja sejemska prireditev v Kranju pa bo 37. slovensjujejejnj^^ ----£-- f Wk Nemška manjšina se pojavlja M«r/co Jenšterle, z. uri ariji sodelavec V zadnjih dneh se je na dveh straneh naše meje zgodilo nekaj dramatičnih premikov. Na hrvaški strani so naši obveščevalci s svojo nespret-nostjo Hrvatom pustili drago obveščevalno opremo, predvsem pa jim zdaj dali argumente, ki jih bodo še preradi uporabljali v naslednjih pogajanjih. Nič Čudnega ni, če Hrvati zdaj incidenta ne izpostavljajo. Čakajo pač na veliko boljše prilolnosti. Na severu -v Avstriji, pa je vrh slovenske politike prvič začel odkrito omenjati tudi obstoj nemške manjšine pri nas. Resda sta tako zunanji minsiter dr. Frlec kot premier dr. Drnovšek glede tega še previdna, saj naj bi šlo predvsem za priznavanje njene kulturne dediščine, ne pa tudi podelitvi takšnega statusa, kot ga imata italijanska in madžarska manjšina. Toda glede na to, da se do še nedavnega o tej manjšini nismo hoteli niti pogovarjati, gre vendarle za precejšen zasuk politike. Javnost se je hitro spomnila, da je dr. Frlec še konec lanskega oktobra v Mladini dejal: "Nemško govoreče manjšine pa ne poznam. Ne vem, o kom govorimo." Zdaj je politika že ugotovila, da ta vendarle obstaja, čeprav je zelo majhna. Povsem slučajno je istega dne, ko smo se seznanili z novimi slovenskimi stališči do te problematike, Delo objavilo obširen intervju z dr. Janezom Stanovnikom, v katerem je intervjuvanec (v času, ko je nastajal intervju še ni mogel vedeti za preobrat politike) izjavil naslednje: "Sami doma ves čas obračunavamo in s tem povzročamo, da hočejo Italijani od nas svoj delež, pa Nemci svojega... Enostavno zato, ker si mislijo: če stalno popravljajo krivice, zakaj jih ne bi poravnali še nam. Zakaj pa se koroški Heimatsdienst petdeset let ni spomnil, da je po Sloveniji ostalo nekaj raztresenih Nemcev? Zakaj pa se Italijani niso po Osimu oglasili pri Mini-ču z zahtevo predkupne pravice?" Po Stanovnikovem mnenju smo Slovenci zaradi svoje neenotnosti krivi tudi za to, da nam v svetu postavljajo vedno nove zahteve. Naša država je po razpadu Jugoslavije res prišla v pravo "evropsko nemilost", saj je zaradi majhnega teritorija zanimiv plen za različne kulturne in politične vplive. Poleg tega ima strateško pozicijo, saj leži na samem stičišču Balkana z germanskim in romanskim svetom. Ko je vladala hladna vojna, je pokojni Tito geostrateško pozicijo Jugoslavije izkoristil tako, da je koristi pobiral z Vzhoda in Zahoda, poleg tega pa ohranjal celo veliko mero samostojnosti. Ta se je posebej povečala, ko si je za zaščito izbral neuvrščene. Slovenija pa takšne zaščite nima in je niti ne bo imela, saj jo zanima samo Evropa, čeprav je ravno ta do nas zelo zadržana. Če je Titu uspelo brzdati celo strasti med Srbi in Hrvati, potem je, resnici na ljubo, treba povedati, da doslej še nobenemu slovenskemu politiku ni uspelo kaj podobnega. Slovenci so izredno razdeljeni, že kar naščuvani eni proti drugim. Ko sta si pred leti v Kočevskem Rogu tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik Milan Kučan spravno segla v roke, je za trenutek še kazalo da bomo Slovenci končno res skupaj znali zaživeti s svojimi zgodovinskimi travmami. Toda kmalu po tem so se politične strasti samo še razplamenele, naša zgodovina pa je postala točka, na kateri so se in se bodo še lomila kopja. Spomnimo se tudi tega, kolikokrat so naši politiki "umazano perilo" hodili prat v tujino. "Internacionalizacija" problemov je postala izredno priljubljeno opravilo. Lotili so se je lastniki razlaščenega premoženja, nazadnje pa je z njo grozil celo mariborski župan dr. Alojzij Krizman, ki naj bi na zlati lisici svet obvestil o tem, da država zanemerja Štajersko, njegovo namero pa je potem preprečilo vreme, saj so morali smučarsko tekmovanje na Pohorju odpovedati. Vse to so res idealne razmere za tujce, ki jim seveda v procesu združevanja Evrope ne manjka idej. Predvsem takšnih, kako gospodarsko osvojiti doslej nepokrita področja nekdanje Vzhodne Evrope, kjer obstaja zahod lačno prebivalstvo, ob tem pa so ti ljudje še privlačna poceni delovna sila. Razviti del Evrope prav nič ne zanima, ali imajo tudi v tem delu sveta morda kakšne svoje poglede na prihodnost. Kadar pa sploh izgubljajo energijo v medsebojnem spopadanju, je to zanje toliko bolj prijetno, saj ravno v takšnem kaosu lahko najlažje pridejo do svojih ciljev. (Marko Jenšterle ni član nobene stranke, komentarji so njegova osebna stališča.) Trenutki našega vsakdana Očiščevanje po slovensko F^eter Čolnar, Z. u nanj i sodelavec PREJELI SMO Zanimivo je, da je pri nekaterih predlog o obsodbi komunističnega režima oziroma lustraciji povzročil izredno presenečenje in ogorčenje. Kale, da so sedaj spoznali, da so se s svojim nasprotovanjem osmešili. Zato sedaj poskušajo s kopico različnih predlogov vse skupaj razvrednotiti. Že videno. Naprimer ob predlogu sprememb volilnega sistema... Po slovensko povedano gre za očiščenje, ki je pri nas že kar dolgo domače in uveljavljeno. Seveda na različne načine. Če dobro pomislim, živimo že vseskozi v neke vrsti lustraciji. Ni še tako dolgo, ko naj bi bili očiščeni in zato ljudje z večjimi pravicami samo tisti, ki so si pripisovali moralnopoli-tične kvalitete oziroma neoporečnost, kot so še pred nekaj letih zapisovali v časopisnih razpisih za vse pomembnejše službe. Takrat se niso prav nič opirali temu, da so večvredni, torej le očiščeni oziroma po svoje lus-trirani. Seveda ni to pomenilo, da so potem vsa vodilna mesta po podjetjih lahko zasedali samo le (samo)priznano očiščeni. Preprosto jih je bilo za kaj takšnega premalo. Ob razpisih so se zato sestajale po podjetjih partijske celice in odločale v kolikšni meri kdo ni ali je dovolj lustriran in primeren, da lahko prevzame pololaj. Saj še pomnite, tovariši? Sicer pa smo si Slovenci skozi čas privoščili tudi drugačne vrste lustracij. V torek je bila naprimer obletnica posebne lus-tracije na slovenski način. Pro-tiverski ekstremist je leta 1952 v Novem mestu po svoje lustriral ljubljanskega škofa Antona Vovka. Polil ga je z bencinom in zalgal! Škof je sicer prelivel, bolj zanimivo (ali bolje - sramotno) pa je, da oblast to ni imela za poseben greh. Pojasnila je , da je do dogodka prišlo zaradi "spontanih demonstracij" zaradi ravnanja Cerkve. Torej si naj bi bil škof sam kriv! Jutri bo obletnica lustracijs-kega dogajanja, ki je pred osmimi leti praktično pomenil začetek razpadanja Jugoslavije. Delegaciji slovenskih in hrvaških sta zapustili kongres jugo- slovanskih komunistov. Tako je praktično razpadla ZKJ. Do začetka konca je pravzaprav prišlo le sredi oktobra leta 1988, ko se je začela lustracija v jugoslovanskem centralnem komiteju. Tedanji predsednik predsedstva Hrvat dr. Stipe Šuvar je javno obtožil srbsko vodstvo, da je zapustilo Titovo pot "bratstva in enostnosti". Zagovorniki ponovne centralizacije Jugoslavije po volji srbskih komunistov so začeli govoriti o "nenačelni koaliciji". Konflikt se je končal na izrednem kongresu jugoslovanskih komunistov, na katerem so v pogledu nasprotovanja centralizirani tretji Jugoslaviji pravzaprav lustrirali slovenske komuniste. Slovenski komunisti so predlagali vrsto reform tako v ZKJ kot v drlavi. Zagovarjali so varstvo človekovih pravic, avtonomijo civilne družbe, konec političnih sodnih procesov, preobrazbo ZKJ in odpravo demokratičnega centralizma. Srbski blok je vse slovenske predloge dosledno zavračal. Ko je prišlo tudi do zavrnitve predloga dr. Ljuba Bavcona o prepovedi mučenja političnih zapornikov, so delegati slovenskih komunistov, nekateri tudi solznih oči, kongres zapustili. Sledili so jim Hrvati, to pa je praktično pomenilo razpad jugoslovanske partije. Lahko bi našteli tudi druge vrste lustracij. Naprimer v Kočevskih gozdovih, v Dachavs-kih in drugih političnih procesih ali pa na Golem otoku, ki so se za mnoge končale življensko tragično. Vsekakor drži, da imamo s tem, kar dosti izkušenj in prakse tudi v najnovejšem času. Ljudje, ki niso po volji silam kontinuitete, še vedno zelo telko ali pa sploh ne morejo priti do pomembnih položajev. Samo spomnimo se primerov Žarka Petana, Romane Logar, dr. Mitja Deisin-gerja ali pa najnovejšega primera dr. Petra Jambreka. V nedeljo bo minilo 205 let odkar so se odločili, da naj bo meter osnovna dollinska enota. Ima to kaj opraviti z lustracij o? Ima. Meter naj bi bil namreč za vse enako dolg. Odgovor na odprto pismo županu občine Radovljica in predsedniku občinskega sveta Pismo je po faksu poslal predsednik sindikata SKEI g. George Žrjan dne 20. 1. 1998 ob 10.47. Spoštovani! Znana nam je problematika Verige, ki se vleče že vrsto let, saj je zadnja ugotovitev poslovodstva, da Veriga ustvarja s svojim poslovanjem izgubo že zadnjih 10 let v višini 7 pa do 42-odstotne letne realizacije. V letu sanacije 1996 pa je ta številka še večja. Občina je v novem političnem sistemu kot lokalna skupnost izključno zadolžena za upravljanje javnih zadev v občini, z organizacijo vodenja gospodarstva pa nima nič, seveda pa mora v svojih zadolžitvah in pristojnostih ustvarjati primerne pogoje za uspešno delo in razvoj gospodarstva. Občina je v letih krize namenila Verigi iz občinskih obveznic, ki jih je pokril občinski proračun, 400.000 DEM kredita za prebroditev tranzicijske krize. Občina že nekaj zadnjih let odlaga plačilo obveznosti Verige do občinskega proračuna, kar se negativno odraža na realizaciji občinskih obvez, ki jim je osnovan občinski proračun. Z vodstvi podjetja Veriga smo vodili le nekaj let razgovore in poslovne akcije, da bi Veriga s premolenjem, ki ni v proizvodni funkciji, poravnala navedene obveznosti. Zaradi resnosti položaja v Verigi pa nikoli ni prišlo do realizacije ponujene rešitve. Občina, lupan kot Občinski svet smo zainteresirani, da podjetje izplava iz telav, Občina je k temu usmerjala vse svoje ukrepe in bi bila zelo zadovoljna, da bi Veriga končno po dolgoletni agoniji postala poslovno uspešno podjetje, kar bi bilo v neposrednem interesu zaposlenih občanov in širše občinske skupnosti. Občina se je in se tudi sedaj pridruluje vsem poskusom, da se podjetje reši, da se ga s temeljito reorganizirano politiko vo- denja spravi na uspešno posl-voanje, da se ognemo nadaljnji agoniji in predstavljanju problema na kasnejše termine. Podjetje Veriga je bilo za Lesce nosilec razvoja in želimo, da bi Veriga še naprej živela in dajala kruh iti prepevala k razvoju kraja. Spoštovani g. predsednik sindikata SKEI, preseneča nas preproščina vašega razmišljanja in iskanja krivca Zf razkroj podjetja Verige. Kot je omenjeno, v novem političnem sistemu Občina kot lokalna skupnost ne more in tudi ni njena dolžnost, da se vtika v poslovanje gospodarstva. Gospodarstvo je samostojni organizem, v katerem s svojim kapitalom in delorn usklajujejo interese lastniki ■ delodajalci in delavci - delojemalci. Oboji so odgovorni, da podjetje dobro deluje, od česar je odvisen profit m socialna varnost delavcev-Res je, delavci ne morejo direktno vplivati na vodenje podjetja, zato pa imajo sindikat, ki stalno skrbi, da ne pride do kriznih stanj, 11 katerih po vseh gospodarski!1 kriterijih ni rešitve. Spoštovani predsednik-, vprašujemo vas, ali je sindikat opravil svoje poslanstvo v primeru Verige, ali je dovolj zgodaj povzdignil glas, da ]e poslovanje, ki permanentno ustvarja izgubo, zapisano propadu, kar pomeni izgilD° socialne varnosti delavcev. Al' poslovanje s stalnim spregledovanjem obveznosti (do Občine, do dobaviteljev, vode, energije itd.) ne ustvarja klime, kjer se čutijo solidni poslovni subjekti za neenakopravne, kar ni dobro in Jej krivično! Trditve v vašem pismu sf> glede na navedeno smešne in kažejo na resnično nertioc Nadaljevanje na 25. stran) —1 Zaposlimo KOMERCIALISTA zd trženje računalniškega izobraževanja. Pisne prošnje pošljite na naslov: Opus d.o.o. Jaka Platiše 13 4000 Kranj ___ ■+mmmm^,-: 214 , Živeti s podganami (To je zgodba o Ljubi, ki je v svojem življenju doživela marsikaj: predvsem pa se je pustila izrabljati. Ne samo moškim, tudi sebi. Mnogi bi rekli, da je bila kurba, Še več bi bilo takih, ki bi ji, če bi jo bolj poznali, privoščili, češ prav ji je - kar si kdo skuha, to naj še sam poje. Preden preberete nadaljevanje, naj zapišem: velikokrat je splet okoliščin tisti, ki nam polepša ali pa uniči livljenje. Mar ni tako?!) Ljubo je prišel iskat kolega. Bil je slikar in tudi njemu je le velikokrat gola pozirala. Denarja ji ni dajal, le kakšno platno kdaj pa kdaj, da ga je ob prvi "sušni" prilolnosti zamenjala za kaj bolj konkretnega. S starim citroenom sta se zapeljala na drugi konec mesta, kjer še nikoli ni bila. "Da boš pametna in boš ubogala, kar ti bodo rekli," jo je še posvaril, preden so ju skozi garažo spustili noter. Tam je bilo le nekaj moških, ki jih ni poznala. "Bila sem zelo radovedna, kako bo. Ua, sem si rekla, potrudila se bom, da bo to mega pornič. Ali te zanimajo tudi podrobnosti? Menda ne! Vsa moja pričakovanja so se le po dobri uri sesula, kajti bilo je svinjsko. Nekaterih stvari moj partner ni zmogel početi na ukaz in dodobra sem se namučila, da so bili naročniki zadovoljni. Bila sem tako zmatrana, da bi najraje na tistem razmajanem kavču obležala za nekaj dni." USODE Piše: Milena Miklavčič Ljubi je bilo komaj sedemnajst let, bila je še mladoletna, toda komu je bilo to mar?! Vsi, ki so bili zraven, so si, nekateri celo na surov način, izborili pravico, da so po snemanju prišli na vrsto... Ljuba se je pozneje, ko so jo odlolili v centru mesta, zavlekla k prijateljici, saj je bila z močmi popolnoma na koncu. Na srečo je bila doma tudi prijateljičina mama, ki je takoj poklicala rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. "Ne vem, kaj so delali z menoj, toda po operaciji mi je rekel zdravnik, da sem imela blazno srečo, ker sem prišla pravočasno. Bil je lep in simpatičen in bil mije zelo všeč. Kar počaščena sem bila, da se je toliko ukvarjal z menoj. Kar je bilo, sem le zdavnaj pozabila!" Toda tisti dogodek ni minil brez posledic. Ljuba je prepričana, da so zdravniki svoje mnenje o njenem stanju zašpecali policiji, kajti še v bolnišnici jo je prišel obiskat neki moški, ki ji je postavljal nenavadna vprašanja. "Če sem hotela, sem gledala nedollno kot jagnje bolje!" se je ob spominu na tiste dni zasmejala Ljuba. "Mene so mislili zašiti, mene! "Gledala sem jim v oči in se lagala, da sem se dričala po skalah in se ranila. Nobene slabe vesti nisem imela. Če bo treba koga ubiti, ga bom le sama, sem si rekla." V šolo se je vrnila šele konec septembra. Ker je bila bistre glave, je zamujeno hitro nadoknadila. Sošolke so jo gledale kot boga, saj je bila tako zelo drugačna od njih. "Bile so nepokvarjene trape in stavit grem, da marsikatera še danes ni dolivela desetino tistega, kot sem jaz le v tistih časih. Če sem bila dobre volje, sem jim povedala kakšno malenkost, da so potem še ves teden vzdihovale in sanjarile, kako bi bilo lepo, če bi se še njim primerilo kaj podobnega." Kdaj pa kdaj se je Ljuba s svojimi "prijatelji" odpeljala tudi v Avstrijo. Tam je bilo takrat blazno moderno, da se je zbralo nekaj parov in da so potem skupaj preživljali noč. "Zelo dobro so mi plačali, da sem bila z njimi. Bili so malo starejši, bogati in čisti. Vedeli so, da se moraš stuširati, preden s kom zlezeš v posteljo. K njim sem se vračala kar nekaj let in to je ena redkih stvari iz tistega časa, za katero mi ni prav nič žal. Imela sem toliko denarja, da sem si lahko kupila fička. Bilo je super!" Le takrat, ko se je ob redkih prilolnostih vračala domov, je bilo vse narobe. Nekoč, ko je Šel njen najmlajši brat k birmi, je po dolgem času tudi ona stopila v cerkev. Sredi množice, ki je pela, bila srečna in zadovoljna, ji je nenadoma postalo slabo. "Počutila sem se tako zelo umazano, da se mije zdelo, da zaudarjam daleč naokoli. Kot film so se pred mojimi očmi zavrteli prizori iz mojega livljenja in bilo me je tako sram, da bi se najraje vdrla v zemljo. Oglasila se mi je slaba vest in mi še dolgo časa po tem dogodku ni dala miru. Za nekaj mesecev sem se malo umirila, toliko, da sem dokončala šolo. Bila sem ponosna nase. V tistih trenutkih slabosti sem si zaobljubila, da nekaterih stvari ne bom nikoli več počela!' Ljuba.si je spet prilgala cigareto. Z enim zamahom je odmašila steklenico piva m nagnila. Ko me je pogledala, so se ji oči svetile, kot bi se v njih nabirale solze. "Ej, kako bi bilo vse drugače, če bi imela koga, ki bi mi takrat povedal, kaj je prav m kaj ne. Mama je samo molila, oče nas )e_ pretepal za vsako malenkost, nikogar pa W bilo, ki bi mi rekel; ti, Ljuba, usedi se, da se malo pomeniva! Jaz pa, koza domišljava, sem bila prepričana, da mi je več kot dobro^ na zemlji! A ti veš, da so moški svinje-Zapiši to! Če ne boš, ti zamerim! BiH so gospodje, fini in spoštovani, ki pa so od mene zahtevali najhujše packarije. Ko je bH° konec, so me nagnali kot psa. Barabe!" Ljuba je nastopala tudi na modnih pistan-Za kratek čas se je preizkusila kot pevka-Toda njen glas še zdaleč ni bil tako dober kol njena postava, zato je bila dovolj pametna, da ni vztrajala. (konec prihodnjič) Nadaljevanje s 24. strani sindikata, da bi se kot strokovno podkovan partner poslovodstva vključeval v reševanje tekočih problemov podjetja. Spoštovani delavci Verige, z zaskrbljenostjo spremljamo stanje v vašem podjetju. Kakor je navedeno, je Občina ie skušala pomagati podjetju z določenimi ukrepi, da prebrodi krizo. Občina podpira rešitve, ki bi tovarno Verigo njihovem interesu, ne pa da zavestno sodelujete pri zaprtju podjetja. Delavci Verige: preds. sind. SKEI George Žijan pori, s katerimi smo v preteklih letih poskušali rešiti naše podjetje in posredno tudi vaše; gre za delno privatizacijo z namenom obdržan-ja delovnih mest, odprodajo odvečnega premoženja, dvig kvalitete in prodajo naših rr ° izdelkov. Glavni ciij je bu Kozoroga iz Kamnika, vsekakor obdržati vsaj veči- ki ocenjuje cerkljanskega župana Odgovor direktorju no delovnih mest in s tem poskrbeti za eksistenco naših družin, otrok, krajevne skupnosti itd. Določeno pomoč smo nenazadnje pričakovali ----,v. i^. .v^.v.. ..^ . ~. -o- srno rienu4.u~..j~ —-j, obdrlale pri življenju, da bi tufc Qd Vas g. župan Čeme, poslovala na zdravih osno- ofl" preds. obč. sveta g. Prezlja vah, brez možnosti ponovitve ,-w tu(ii od vseh ostalih svetni-podobnih kriznih stanj. kov. Dogodilo pa se je popol- S prijateljskimi pozdravi! noma nasprotno in pika na PREDSEDNIK «,» je bilo zaprtje vode, OBČINSKEGA SVETA seve(ia tudi z vašim soglas-OBČINE RADOVLJICA jem> v nam najtežjih trenut-Zvone Prezelj foTi. Verjetno se ne zgoraj ŽUPAN omenjeni in ne ga. Podlipni-OBČINE RADOVLJICA kova ne zavedate, da smo s tem izgubili še tisto zaupanje kupcev, kar ga je ostalo in s tem smo izgubili možnost prilivov za izplačilo še kako potrebnih plač, kijih še nismo prejeli. S tem ste prizadeli predvsem nas, delavce in naše družine, ne pa dosedanjih direktorjev "zaslužnih" za naše Stranje, ki so dobili poleg redne plače še nagrado v visoki odpravnini. Na koncu bi še dodali, da smo mislili, da župan Radovljice, za katerega Vladimir Černe, dipl. ing. Odprto pismo županu Občine Radovljica in predsedniku Občinskega sveta Delavci podjetja Veriga se javno zahvaljujemo za pomoč, ki smo je bili zadnje čase deležni z Vaše strani pri . . \,*nkn delav zapiranju podjetja. Za kaj je dalo glas tudi veliko delav gre? Upamo, da so Vam cev iz Verige: in Občinski svet znane naše aktivnosti in na- delata v dobro občanov in Delniška družba Trio Tržič, d.d. Mlaka 10 ( 4290 Tržič zaposli: 1. TRGOVSKEGA POTNIKA za delo na terenu za območje Gorenjske in Ljubljane z okolico 2. TRGOVSKEGA POTNIKA za delo na terenu za območje Štajerske Od kandidata se pričakuje: - srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri - državljanstvo Slovenije - znaje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz - komunikativnost, organizacijske sposobnosti - urejenost Kandidatom ponujamo: - kreativno delo na področju trženja delovno zaščitnih sredstev - stimulativno nagrajevanje . - sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece za zaposlitev pod točko 1 in - sklenitev dela po pogodbi z možnostjo kasnejše redne zaposlitve, na podlagi uspešne prodaje, pod točko 2. Ponudbo z dokazili pošljite na naslov delniške družbe, v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. Le. take župane potrebuje mo in podpiramo, je enotna izjava vseh gospodarno in napredno mislečih občanov občine. "Kakšen je podjeten in pravi gospodar", je izjavil dolgoletni direktor lovišča Kozorog iz Kamnika, ki ima še iz davnih, lepih časov ime "Zavod za gojitev divjaki (?) in ocenjuje cerkljanskega župana in poslanca Franca Če-bulja, da naj bi ZGANJAL NEUMNOSTI na področju svoje občine, ko je le-ta resno prijel v roke vajeti, tudi tujih gospodarjev. Prav njegove izjave in pa vprašljivo gospodarjenje z lovno površino pa dokazujejo, da se bo moral "Kozorog" iz lovšč na območju občine Cerklje umakniti. Kot dobri poznavalci naše občine lahko trdimo, da ne gre za lovišča v perspektivnem lovnem rezeravtu, saj je te-to področje tudi v hribovitem predelu gosto naseljeno. Je pa res, da g. Šašlju še vedno dišijo naša lepo obdelana polja in očiščeni gozdički z obilo hrane - kar je pogoj za kritje divjadi. Le eno od mnogih izjav našega hribovskega kmeta naj omenimo. Divji prašič je uničil veliko površino pšenice. Kmet je ob ugotovitvi prijavil škodo. Pristojni podjetja "Kozorog" pa je prišel škodo ocenit dober mesec kasneje, ko je bila pšenica že zdavnaj požela, na njivi pa je rasla že trava. Pristojnije kmeta nadrl: "Sej 'maš na njiv' sam plevel -še sreča, če ga bojo divji prešič' še enkrat votli požret' in razrit' (škode ni)." Kmet je oglednika ponižno vprašal, ali ga lahko še kdaj pokliče. Ta je osorno odgovoril: "Še, vendar preden bodo prašiči razrili." To pa naj bi bila že izjava leta. To pa je tudi razvoj in podpora kmetijstvu na našem področju s strani podjetja "Kozorog", Čeprav Zakon o gospodarjenju z lovišči pravi in določa, da se morajo sredstva pridobljena iz lovišča vrniti v lovišče, pa nas zanima, koliko sredstev je ta humano slovita organizacija z direktorjem g. Šašlj em vložila v občino Cerklje, na območju katere Kozorog še vedno uporablja vse ceste. Pred dnevi je bil uplenjen gams, za katerega je uplenitelj (samo za trofejo) plačal več kot 3.000 DEM. Tu pa se začne gospodarjenje. Direktor Kozoroga Kamnik se bo kar težko sprijaznil z današnjim načinom življenja, da bo treba za delovanje in obstoj ponuditi kaj več kot v preteklosti. Cerkljanski župan g. Franc Čebulj zna en tolar oplemenititi v dva ali tri, vse to pa dokazujejo tudi njegovi uspehi in opravljena dela na celotnem območju občine Cerklje. Vzpostavil je harmonijo občinskega sveta, oživil delo vaških odborov, vsak pameten predlog mu je dobrodošel, ne glede, od katere strani prihaja. Torej se pogovarjamo o županu in človeku, na katerega je potrebno in vredno posebej pokazati s prstom, saj je naš župan poznan po dobrem gospodarnem imenu širom Slovenije pa tudi izven meja. Da direktor svojo moč izkazuje, je dokaz tudi to, da je pred dnevi edini lov za cerkljanske lovce, med katerimi so tudi domači kmetje prepovedali in njihovi izbranci, pa če tudi pade kakšen... Cerklje, 12. 1. 1998 Občani Cerkelj podpisi so v uredništvu vati avtomobilov vsako leto na novo, če pa ga kdo razbije, pa naj ga sam kupi ali popravi. Prišel bo čas novih volitev, na takrat mislite, če vam bo narod še verjel in vas ponovno izvolil, da boste spet lahko tako lagodno in bogato živeli. Posebej zamerim poslancem iz tabora upokojencev, da tako vneto prikimavate vsem predlogom, ki jih predlaga vlada. Nisem slišal, da bi kdo kaj ugovarjal ali predložil kaj drugega pametnega. Zaenkrat naj bo dovolj. Vesel bom, če boste to objavili, mogoče se še kaj oglasim. Oprostite napakam, ker nisem pisec, ampak navaden upokojenec, ampak s polnim delovnim stažem 40 let in tega 30 let na triizmenskem delu v BPT Tržič. Lom pod Storžičem Franc Ušler ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION ITD, CANKARJEVA 8, CELJE 0:063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION UD, CANKARJEVA 8. CELJE •: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE V DELAVSKEM DOMU V KRANJU ODDAMO V NAJEM DVORANE IN PISARNE Dvorane (dosedanje fakultetne predavalnice) so na vhodu Slovenski trg 7 (1. nadstropje) in so velikosti 210 m2, 140 m2 in 90 m2. Prostori so primerni za komercialno-poslovne kot tudi druge namene. Na vhodu Slovenski trg 6 pa oddamo dve pisarni velikosti po 17 m2. Najem je možen za krajše ali daljše obdobje. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 064/224-560. Varčevalni ukrepi Ko sem slišal in pozneje še prečital, na kakšen način je vlada pristopila k varčevanju, so se mi naježili lasje, čeprav jih imam zelo malo. Vse so vrgli na davkoplačevalce in potrošnike, vzeli tistim, ki veliko in težko in odgovorno delajo, svoje privilegije pa še podkrepili. Takoj za varčevalnimi ukrepi so prišle še podražitve, tako na tujih plečih bi še vsak vdrčeval. Kako morate v isti sapi zvišati kilometrino za poslance, saj imajo dovolj velike dohodke, njih prazno mlatenje slame.*Če pa komu ni to všeč, pa naj odstopi in bo na njegovo mesto prišel drug, ki bo za to plačilo mogoče bolje delal, kot njegov predhodnik. Za mene bi bilo varčevanje tako, da bi si zmanjšali plače, kupili kakšen aeroplan ali tank manj, tudi topov iz rene ne bi kupovali, saj nas ne bo nihče napadel. Ni treba kupo- Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta pod sledečimi pogoji: POSLOVODJA blagovnice: - najmanj srednješolska izobrazba ekonomsko komercialne, trgovske ali druge ustrezne smeri - dve leti delovnih izkušenj - poznavanje osnov za delo z računalnikom. PRODAJALCA dve delovni mesti - srednješolska izobrazba oz. triletna trgovska šola - delovne izkušnje na trgovskem področju - poznavanje osnov za delo z računalnikom SKLADIŠČNIKA - ŠOFERJA dve delovni mesti - vozniško dovoljenje B in C kategorije - zaželene so izkušnje s področja transporta in skladiščenja Vsa delovna mesta se razpisujejo za izmenski delovni čas. Pisne prijave z obveznim pripisom telefonske številke pošljite na naslov: SINT- SODOBNI INTERIERI, Kidričeva 16 a, 4220 Škofja Loka. 9 Veseli domačih obiskov... h službe se vrne tudi Slavko. Utrujen je. Ves dan je delal, vendar prisede k nam in klepet se nadaljuje. Vedno bolj imam občutek, da so Gobčevi srečna, zadovoljna druiina žal ni doma niti Marcela, nit Natalije. V Stockholmu je velik glasbeni StlVal in stareJSi Drat ie odpeljalo svojo Moniko in sestro za nekaj dni v prestolnico. Čeprav ima avto že nekaj let, so se odločili, da gredo z vlakom. To se jim je zdelo najbolj enostavno. Nobene gneče na cestah, iskanj Parkirnih prostorov, 600 km je tudi kar precej dolga pot. Veliko mladih potuje z v,aki in železnica jim ob vsaki priložnosti omogoča najrazličnejše popuste. Glasbeni ■ festival v Stockholmu je že bil eden takih priložnosti! Končno se ohladi, temno je že in midve rnorava še do Bjuva. Če pomisliva, kolikok-rfj* Zgrešiva razna križišča, je že zadnji čas, da se napotiva proti Cirili. Silva naju zapelje do najinega avta tam nekje na drugem koncu Mulmoja. Šele zdaj dojameva, kako veliko mesto je to. Smo pa vseskozi sredi zelenja, tako da tega sploh ne občutimo. Visokih bloklov, hiš, razen v strogem centru sploh ni, ljudje živijo v zelenju. , Popelje, naju po četrti £amgqij, kje/ Živijo samo priseljenci ijt ktimvrrSti. ostali ™-na Piše; Tanja Pirš Poletna potepanja in obiski na Švedskem Bilo je vroče; bilo je poletje, kje so kopalci? prekrške, ki so resnično zelo visoke in ostre. Izguba vozniškega dovoljenja za nekaj l mesecev ob prekoračitvi omejitve hitrosti v naselju, kjer je določena vožnja 30 km na 50 km je dovolj, da si pol leta brez dovoljenja. Tudi Silvi se je to zgodilo in niti na misel ji ne pride, da bi zato krivila zakone ali policaje. Preprosto ga je polomila in to je treba pač plačati! Zapelje naju do Marcelove hiše. Sprehodimo se po vrtu, si jo ogledujemo. Prijetna je. Marcel in Monika sta si uredila nekaj gredic, veliko zelenjave pridelujeta sama. Saj ne da se v Malmoju te ne bi dobilo, ampak domače je pa le domače! Silvina vzgoja je vsekakor obrodila sadove! Ponosna je na to. In prav ima, še kako prav! Težko se je posloviti. Naši ljudje na tujem so obiskov iz Slovenije veseli, prijateljsko sprejmejo vsakogar, tako radi poklepetajo po domače. Tudi meni je bil prijeten večer pri Gobčevih. Čeprav smo klepetali tako dolgo, da smo si povedali skoraj vse, sem prepričana, da bo tudi za prihodnji klepet (pa menda ne čez deset let) ostalo še veliko tem. Iz Malmoja vodi toliko cest, da bi bila res čudna sreča, če bi "zadel" takoj ta pravo. Midve je seveda nisva! Ampak nič zato. Jaz sem vozila, Eda je vodila in ko sva zgrešili takole tretjič ali četrtič, sva družno ugotovili: "Tudi na Švedskem je tako. Če še tolikokrat zgrešiš, končno vedno prideš na pravo pot..." Zakon o upravnem sporu uvedel upravno sodišče Razbremenitev vrhovnega sodišča V sporih med posamezniki in pravnimi osebami proti občinskim in državnim organom ter institucijam bo poslej delilo pravico upravno sodišče. Ljubljana • Lani sprejeti zakon o upravnem sporu je med drugim prinesel tudi pomembno novost, ki se ji reče upravno sodišče RS. Sodišče je za zdaj še brez sodnikov, predsednik pa je vrhovni sodnik Janez Breznik. Nanj bo vrhovno sodišče preneslo okrog 3600 upravnih sporov, ki so bili vloženi po 30. juniju 1996, pa o njih vrhovno sodišče še ni odločilo do 1. januarja letos. Upravni oddelek vrhovnega sodišča, ki se je doslej na prvi stopnji ukvarjal z upravnimi spori, je namreč veljal za tistega, kjer je bila čakalna doba med najdaljšimi. To niti ni čudno, saj so družbene spremembe v zadnjih letih, ki so na zakonodajnem področju prinesle vrsto novosti (denacionalizacija, lastninjenje, državljanstvo itd.) in s katerimi se je morala spopasti nova država, sprožile val upravnih sporov. Zakon o upravnem sporu je prinael tudi novost v postopkih pred upravnim sodiščem. Medtem ko je postopek pred vrhovnim sodiščem potekal po pisni poti, bo pred upravnim sodiščem enak kot pred rednimi sodišči. To pomeni, da se bosta na glavni obravnavi neposredno soočila tožnik (posameznik, pravna oseba) in državni pravobranilec, ki bo zastopal interese občine ali države. Na drugi stopnji bo o sporu odločalo vrhovno sodišče. Novost je tudi ta, da bo upravni sodnik lahko izdajal začasne odredbe, s katerimi naj bi se preprečile nadaljnje škodljive posledice spornega akta. Novost je reševanje po t. i. vzorčnem postopku, ko gre vsebinsko za enake spore, tožnikov pa je več. V tem primeru bo mogoče postopke združiti v enega. Ne nazadnje pa je novo tudi to, da bo mogoče na upravnem sodišču skleniti sodno poravnavo, kar naj bi poleg t.i. vzorčnega postopka pripomoglo k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu sodišča. • H. J. Prometniki bodo smučali Podkoren - Postaja prometne policije Kranj v torek, 27. januarja, ob 10. uri pripravlja na smučarskem poligonu v Podkorenu četrto tekmovanje prometnih policistov Slovenije v veleslalomu za memorial Milana Perka. Slovenskim policistom se bodo na smučišču predvidoma pridružili tudi kolegi iz Avstrije in Italije ter ekipa Slovenske vojske iz Kranja. • H. J. Jutri občni zbor ZŠAM Kranj Kranj, 23, januarja - Jutri, v soboto, bo ob petih popoldne v prostorih restavracije t.i. "spodnje" Iskre letni občni zbor kranjskega združenja Šoferjev in avtomehanikov. Predsednik Albin Zevnik je za zbor med drugim pripravil poročilo o delu združenja, v slovesnem delu pa bodo podelih značke, imenovali Častnega člana, podelili plaketo humanosti ter podpisali listino o pobratenju s kočevskim združenjem. • H. J. Večna kranjska zadrega: promet v starem mestnem jedru Odprimo mesto za vse! "Predlagam, da ukinemo odlok o prepovedi vožnje skozi staro mestno jedro. Odlok se itak ne spoštuje. Odprimo mesto za vse!" Kranj, 23. januarja • Tako je na seji sveta mestne občine Kranj prejšnjo sredo dejala Vlasta Sagadin. Kot svetnica Zelenih je seveda zadnja, ki bi to dejansko storila; njen predlog gre razumeti kot izraz očitno kronične nemoči odgovornih za spoštovanje odloka, da bi v Kranju napravili red. In če že reda ni oziroma ga je vedno manj, če po Prešernovi "sto na uro", kot je ogorčeno dejala Sagadino-va, drve avtomobili, tudi policijski, potem je res vseeno, če se enaka pravica da vsem. Kranjski župan Vitomir Gros je Sagadinovo seveda pomiril, da tako hudo vendarle ni. Občinski redarji ukrepajo v okviru pristojnosti, ki jim jih pač daje odlok. Če bi odlok preklicali, potem se po mestu ne bi dalo niti hoditi. Pametneje bi bilo, da bi v odloku Eopravili kazni, ki bi pre-rškarje znatneje udarile po žepih. Sicer pa, je dajal župan, je občinska uprava dala krajevni skupnosti Center v razmislek pobudo, da se mesto zapre za vse, razen za tiste, ki imajo v njem garaže. Predsednik krajevne skupnosti France Benedik je županove besede potrdil. O pobudi so v krajevni skupnosti govorili, vendar menili, da bi takšna rešitev meščane, ki v starem jedru žive, napravila neenakopravne, saj garaž, žal, nimajo vsi. Strinjali so se, da je treba število dovolilnic zmanjšati, morda tako, da bi na vsako družino prišla po ena, za drugi ali celo tretji avto pa bi rezervirali parkirna mesta na drugi strani mostu čez Kokro. Na meščansko družino namreč pride povprečno 2,3 avtomobila. Parkirnih prostorov v mestu je 180, vozil dvakrat toliko. Seveda pa mestu še zdaleč niso nadležni samo avtomobili domačinov. V njem parkirajo lastniki lokalov pa obiskovalci, ki prihajajo v stari Kranj po nakupih ali samo na kavo, pivo. Meščani tudi najbolje vedo, da se dovoljen čas za Peščico ustavi znak za prepoved, večino niti ta. dostavo od 5. do 9. ure dopoldne ne spoštuje. Kombiji, tovornjački prihajajo v mesto tako rekoč ob vsaki uri. Skratka, kaos na vsej črti, ki je po ukinitvi re- tič pravi, da so policisti lani na območju mesta kaznovali okroglo 1500 prekrškarjev, osre-dotočajo se na hujše prekrške, kot sta prepovedana vožnja skozi mesto in oviranje hoje Takole pa je na Glavnem trgu pred mestnim simbolom - vodnjakonu Maistrov trg po deveti dopoldne. darske službe JP Komunala Kranj pred dvema letoma še dosti hujši, kot je bil. Listki, ki jih za brisalce zatikajo občinski redarji (so primeri, da tudi po trdi na dan za isti brisalec) ne zaležejo, podoben učinek imajo ukrepi policije. Komandir kranjske policijske postaje Borislav Marče- pešcem. V mestu je 24 ur na dan prisoten policist, v lanskih štirih toplih mesecih je pomagal tudi študent - prometnik. Očitno pa so kljub vsem ukrepom redarjev in policistov avtomobili v starem delu Kranja pesem, ki se ponavlja v nedogled... H. Jelovčan, foto: T. Doki BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBB 1% m & m m m m m ii i» ti B B B B B B B B I B D B H B ®r«M«MIGLAS in Prometni kviz i i u B Tokrat smo pripravili tretje nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Še enkrat naj čestitamo vsem nagrajencem in upamo, da boste še naprej tako zvesto sodelovali. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije, nas lahko pokličete za informacije po telefonu 0609 633-776. NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ tlK. 5^ KUPON (MMiMaUMGLAS št. 6 IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON: IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovorna prejšnje vprašanje: Močno vinjena oseba ne sme sedeti na sovoznikovem sedežu, saj lahko nehote ovira voznika in pri tem pride do nesreče. Vprašanje: Ali je za voznike, ki so bili v obdobju dveh let večkrat kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, predvidena tudi zaporna kazen? a) da, od 15 do 60 dni b) ne c) samo, če je voznik povzročil nesrečo a B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B Četverica solastnikov S H P toži Fra/ica Šuca Sporna TT/C I. izjava za rez zvoka k senata Igor M okorel je včerajšnjo obravnavo prekhtih se je pokazalo, daje dokaz - posnetek Šticeve izjave za TVS - brez zvočnega zapisa. B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Kranj, 23. januarja - Včeraj ob enih popoldne se je na okrožnem sodišču v Kranju začela obravnava proti Francu Sucu, ki ga zasebni tožniki, solastniki Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj tožijo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Terjajo kazen po zakonu ter vsak po 1,1 milijona tolarjev denarne odškodnine zaradi prizadetega ugleda in časti. Tožniki so lastniki štirih podjetij, solastnikov SHP: Franc Golija, Peter Smuk, Franci Sajovic in Marija Brezar, ki jih je Franc Šuc prizadel z izjavo za TV Slovenija, ki je bila predvajana v tretjem TV Dnevniku 14. oktobra 1996. Tedaj naj bi Šuc (eden od prvotnih 66 ustanoviteljev SHP) v zvezi s procesom, ki se je odvijal proti sedanjim tožnikom na okrajnem sodišču v Kranju zaradi očitka zlorabe zaupanja ustanoviteljev SHP, za televizijo izjavil, da "je to ena velika goljufija, s katero smo bili vsi prizadeti". Franc Šuc je pred tričlanskim s?^ni!aj senatom včeraj dejal, da se ne spominja, je izjavil, saj je bil takrat pred TV kam«*■ nepričakovano j>ovabljen, bil je tudi Pr^jj razburjen. "Načeloma pa te besede ne s°"lL v moj žargon. Trdim, da nikoli nisem nikogar dejal, da je goljuf - tudi Za Go"J| Smuka, Sajovica in Brezarjevo ne. Res Pa j ' da je zame zloraba zaupanja, Če se p'° ,* ogoljufanega, skoraj enako kot goljufija* jal Od prič je sodni senat najprej tožnika Petra Smuka, ki je med dru& 6 postregel, tudi s kaseto, posnetkom spo* Sučeve izjave za TV Slovenija. i0i Ob predvajanju posnetka pa se je P°^aZ^jjo da dokaz ni, kar naj bi bil, saj na njem °p *V zvoka, medtem ko na posnetku za PC*P -e Šuca sploh ni bilo. Predsednik senata obravnavo prekinil. ~„ H. Jelove*11 Akcija Gorenjskega glasa in gorenjskih televizij Presenečenje z Dragom Papler jem Pri "prevodniku kozmične energije" Milje - Astrologija, vedeževanje in ostale t.i. mejne znanosti so vedno fascinantne, tudi za človeka, ki jim drugače ne zaupa najbolj. Vendar pa je človeška radovednost tista sila, ki priganja posameznika, da o vsem skrivnostnem in težko razložjjivem, izve, kar se le da. Prav zaradi tega, sem se tokratne Kamere presenečenja še toliko bolj veselil in čakal njenega predvajanja na programu Gorenjske televizije. Odpravili smo se v Milje k Mariji Mikelj, ženski, ki jo zanima marsikaj, pred približno štirimi leti pa je stopila na novo pot. Začela se je ukvarjati z reikijem, kar bi po laični razlagi pomenilo zdravljenje s pretokom kozmične energije. Iz enega človeka v drugega. Pa naj mi oprosti vseh tistih tisoč, ki se v Sloveniji menda že ukvarja z reikijem, če moja kratka obrazložitev ni pravilna. Marija ali Marin ka, kakor so jo krstili starši, pravi da je sama začutila, da je v njej nekaj več. Nato je šla na tečaj reikija, kjer je opravila vse tri stopnje. Sedaj zna z energijo odpravi jati bolezenske nev šečnosti. Pravi, da je kot prevodnik energije, ki jo črpa iz kozmosa. Reikiju pa se posveča večino časa, zato ji za ostale opravke časa fcrnanjkuje. Kot presenečenje smo ji v goste pripeljali Rožo Kačič, znano astrologinjo, ki ima na Gorenjski televiziji TELE-TV tudi svojo oddajo Zvezdni okruški. Nato smo skupaj ugotovili, da se tudi Roža ukvarja z reikijem, )e da ima opravljeno stopnjo ma"J kot Marija, a ima zato istega učitelja. . Roža je Mariji seveda razložila njeno karto življenja. Med onigim smo je Marija zvedela, da je bila v prejšnjem življenju "JP««. ki je poznal mnoge skrivnosti, zato je bil najverjetneje aiKimist. Marija je ob tem dejala, da misli, da je bila duhovnik luai ta pozna marsikatere skrivnosti, kajne. Karta je tudi pokazala, da ima Marija toplo srce in da je rojena za zdravljenje. Pogovor je nanesel, da ima Marija opravljen tudi tečaj refleksoterapije. Prav to terapijo pa je Roža preložila, da je lahko presenetila Marijo, zato sta se zmenili, da bo Rož" enkrat na refleksoterapijo prišla kar v Milje. Zanimiv obisk, ob katerem smo zvedeli marsikaj zanimivega tako o Mariji kot o Roži. Pa kar smo napisali, še zdaleč ni vse, zato vam priporočamo, da si danes ob 20.10 na programu Gorenjske televizije ogledate novo oddajo Kamere presenečenja. Kdo ve, mogoče do ob ogledu te oddaje tudi kao izmed vas začutil, da bi se lahko ukvarjal z reikijem in na ta način razveseljeval tako ostale kot tudi sebe. • S. Subfc m m 008M Gumv.u Ledeni čaj v ledeno goro LESTVICA NAJPOPASTIH 15 Pa ne bo šlo tako. Vsi ste seveda vedeli, da gre za ladjo, uno, ki je startala iz Evrope, spotjo srečala en velik kos ledu in se nabutala noter. Pol Je bilo pa remalo polnov, pa premalo časa, pa mrzla voda, pa... saj ste gledali film. Če ga pa niste, pa je še vedno čas, da si ga. Ker jaz spadam v drugo ekipo ljudi, lahko napišem le, da je film baje full dober, da se vidi, da je koštal dosti denarja, da se sploh ne vleče, čeprav je dolg čez tri ure in da je res za videt. Moje izkušnje s Titanicom pa so take, da sem oni dan iz Ljubljane iz skladišča pripeljal petnajst cedejev s filmsko glasbo, pa jih je do večera skoraj že zmanjkalo. Ampak brez skrbi, Aligator Je že naročil novo rundo cedejk. Ker mi Je najlepši del v tem trenutku že prišel pod roke, žrebanje namreč, se bom zadeve kar lotil, kot se zagre. Tralala, trilili. Titanica več ni. nagrado pa dobiš ti: Božena Pisk, Poljanska c 43, 4224 Gorenja vas. Toliko, počakat dopis, pol pa v Aligator Music snop zvizzz. Samo ne z ladjo. TOP 3 1. Soundtrack - Titanic 2. Da (ne) padeš dol -Rock'n'band 3. Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi (najboljša igrica za otroke ever) NOVOSTI "Perfect day" od Lou Reeda (v treh verzijah na singl cedeju), Titanic (dobro za uton't - be), Pearl Jam "Given to Fly" (pravtako singl), Michael Bolton "My Secret passion", Chris Rea "Blue cafe", 2 PAC - "R U (ar ju) stili down", Rlchard Mane "Greatest hits", singl-ca od Prodigy "Smack My Bitch Up", Billy Ocean "Life" in Within TemptaUon "Enter starš". KONCERTI IN TIcKETI (kokr vstopnice) Pero Lovšin + ostali bodo koncertirali v petek, 30. januarja, na Primskovem (vstopnica po 500 sitov), Green Day pa raje v Ljubljani 15. februarja, Simon Philips pa v FesUvalni pet dni prej, to je 10. februarja (2950 sitov). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 292.: Vprašanje bo kratko in lahko. Ali je skupina Prod-ijgy že nastopila v Ljubljani? Ce to ne veste, potem nikar ne pošiljajte dopisnic. Rešitve čakam do 28. januarja, ko goduje Tomaž, seveda v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis Jodlgator. Toliko za dons, zdaj me pa ladja (pardon en lep avto) že čaka... Čav. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. ^DoD Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 412 Obstoja nagajiva, za koga morda prav žaljiva domislica, ki o tistih, ki so srečali Abrahama, pravi takole: "Vprašanje: Ali veš, zakaj se tisti, ki so stari 50 in več let ne smejo iti skrivalnic?" "Odgovor: Zato, ker jih pri tej starosti nobeden več ne išče!" Domislico bi lahko uporabili tudi zdaj, ko sta se nam izgubila dva slovenska vohuna. Slišati bi bilo nekako takole: Ali veš, zakaj se slovenskim vohunom nima smisla skrivati? Zato, ker se skriti ne znajo, saj M pri priči vsak butelj najde... Prvi šok, da sta slovenska obveščevalca zašla na meji s Hrvaško in da so ju zajeli Hrvatje, je POP TV še popo-prala: da sta na oni strani naša vohuna celo spraševala, kje da sta. Vohunov, ki bi kukali iz vozil z drago tehnično prisluškovalno opremo in mimoidoče spraševali, kje da se trenutno nahajajo, ne najdeš na tem svetu. Tudi takih vohunov ne, ki bi se preko meje zapeljali na en "gemištek", kot se v časopisih iz incidenta norčevali sosedje Hrvatje. Manjkalo je samo še to, da bi iz prvih novic zvedeli, da slovenske vohune običajno spremljajo taborniki ali skavti, tokrat pa sta dva slovenska kljukca, ki se gresta vohunstvo, pač pozabila s seboj vzeti svojega taborniškega vodiča. Ne nazadnje bi lahko v časopisih namesto rubrike Kje so naše ladje uvedli aktualno rubriko Kje so vsi naši vohuni? Ko se je polegel smeh na tej in na oni strani meje, zahodni svet pa je zamahnil z roko, češ saj to je vendarle Balkan, smo prešli k resni analizi. Kaj pa, če sta bila kontraobveščevalca? Kontra kontra kontra obveščevalca in sta delala za sedem strani hkrati? Pri taki opremi, ki velja po naših ocenah skromnih milijon mark, po hrvaških računih pa kar 9 ljubljanske televizijske ekipe obiskovale Trdinov vrh in javnosti sporočale, da je vse v redu in vse še na mestu. Čeprav izkušnje kažejo, da informacij, ki jih imajo lokalni novinarji, nikoli in nikdar ne smeš podcenjevati, saj o vsaki zadevi prvi in največ vedo, se je Ljubljana cinično posmehova- Tema tedna Kje so naši vohuni? Slovenskim vohunom se ne splača skrivati, saj jih itak takoj vsak butelj najde. Če pa se že želijo iti skrivalnice, naj jemljejo s seboj vsaj tabornike... milijonov dolarjev, se še tak butelj ne more izgubiti, pa naj po hrvaški meji noč in dan pleše gor in dol. Sta namenoma poklonila v hrvaško naročje vso drago opremo in tvegala incident za notranjepolitične slovenske potrebe? Kdo jima je to naročil in zakaj? Ta blamaža je potem s Trdinovim vrhom dobila nove razsežnosti, saj je bil mariborski novinar izvohal, da je slovenska vojska zapustila Trdinov vrh. He - he smo se temu novinarju smejali, ko so la njegovi prvi vesti. Nazadnje je le imel prav. V skladu z razsežnostjo in posledicami slovenske vohunske afere pristojni, zunanje in obrambno ministrstvo, molčijo. Dokler ne bodo končana pogajanja, pravijo, je silno škodljivo, če se v zadeve nepooblaščeno vtikajo mediji. Malo morgen. Nikjer v demokratičnem svetu mediji ne molčijo, tudi o vojaških obveščevalcih ne. Še posebno pa ne o takih kavbojskih akcijah vohunov, da se smeje ves svet: najprej se zaletavajo v neke hruške, potem se tepejo po livadah, švercajo, afne gunca-jo po avstrijskem Koroškem, nazadnje pa po Hrvaškem sprašujejo, kje da so. Dajte no - če so pravi kontra-kontra-kontraobveščevalci, bodo zadeve speljali po vohunsko: zvito in zavito, elegantno, po filmsko, če hočete tako, da bo zanje vedel kvečjemu le vojaški vrh in nihče drug. V vseh do zdaj objavljenih poročilih pa daleč najbolj moti to, da je na hrvaški meji šlo za naša dva zelo izkušena in sposobna vohuna. Da te kap! Kakšni so šele malo manj izkušeni in sposobni slovenski vohuni! Le kaj delajo malo manj izkušeni v svoji uvajalni dobi do svoje popolne vohunske strokovnosti tipa vele -vohunskih strokovnjakov na slovensko - hrvaški meji? Se plazijo pod hruškami, zalezujejo kakšne fičfiriče, sedijo v telefonskih centralah in berejo izpise pogovorov na izbranih prisluškovanih telefonskih priključkih svojih starih mam in ljubic? Ni ne nadzora, še manj stroke - je le sramota, ki bo le še hujša, če bo vohun lahko že vsak, ki gleda kakšen vohunski film na televiziji oziroma vsak strankarski pajdaš, ki trenutno nima sluibe. Če ste brez sluibe, se splača poiskati kakšno žlahto med obveščevalci -morda pa rabijo kakšnega, ki bi po naročilu in za denarje taval po slovensko - hrvaški meji, se zaletaval v hruške ali delal kraval na sosednjem Koroškem? • D.Sedej I. SPICE GIRLS - TOO MUCH POVVER DANCERS- POZOR POZOR . DADI DAZ - KO SE STOPIL BO SNEG . NEW/NATALIE IMBRUGLIA - THORN ~. NANA- TOO MUCH HEAVEN 6. WES - ALANE 7. NEVV/JANET JACKSON - TOGETHER AGAIN 8. THE MOFFATTS - l'LL BE THERE FOR YOU 9. NEVV/ALL SA1NTS - NEVER EVER 10. EROS RAMAZZOTI + TINA TURNER - COSE DELLA VITA II. NEVV/ROBBIE VVILLIAMS - ANGELS 12. CELINE DION - MY HEART WILL GO ON 13. NEW/KELLY FAMILY- RED SHOES 14. TEH BOY2 - ONE MINUTE 15. NEVVA/ARIOUS - PERFECT DAY LESTVICA NAJGIBUIVEJŠIH 30 I. AOUA- DOCTOR JONES . THE RIU PALAČE - THE SOUND OF MALLORCA . COLONIA - VATRA I LED . GALA - COME INNTO MY UFE . DJ OUICKSILVER - PLANET LOVE 6. FINAL - TOVJ OBJEM 7 COMBA B feat. CLUBNATIVES - DJ PUMP IT UP 8. DA HOOL - BORA BORA 9. 2 AUVE - ŠE ENO NOČ 10. PARADISIO - VAMOS A LA DISCOTECA II. R.O.O.S. - INSTANT MOMENTS 12. LA BOUCHE - YOU WONT FORGET ME 13. DANCE 2 TRANCE - POSER OF AMERICAN NATIVES "98 14. EXPRESS OF SOUND feat. AFRIKA BAAMBAATA - FUNKY VVEEKEND 15. NEVV/GIMME 5 - DESIERE 16. ALMA AMTRIS - RfTMO MECANICO 17. NEW/EGOIST feat. HYPETRIX - WIND IT UP 18. SCOOTER - NO FATE 19. BASIC CONNECTION - HABLAME LUNA 20. NEVV/FUOCO - THE RETURN OF BIG JIM 21. MC DOMINATOR - BOOM BOOOM JAM 22. BBE - DESIER 23. NEVV/OMEGA - DREAMING OF A BETTER 24. PARALYZER - BIP BIP B OP25. KOSMONOSA - TAKE ME AWAY 26. NOVY US ENIAC - SUPERSTAR 27. RUN D.M.C. US. JASON NEVINS - IT'S LIKE THAT 28. AMBIGUAL - PARTY NIGHT 29. GROOVE GANGSTERS - FUNKY BEATS 30. NALIN AND KANE - TALIIN ABOUT TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz V ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri in 25 minut bodite z nami na valovih Radia Tržič v novi oddaji Tržiški hit. Takrat bodo nekateri že pozabljeni izvajalci, kot CLIFF RICHARD, AMI STEVVART, NINA MARTIN, TONY CHRISTIE in še mnogi drugi, doživeli svoj povratek oz. come back. O njih bomo povedali veliko zanimivih stvari, ki jih še niste slišali. Med drugim pa vas čaka novo nagradno vprašanje, zato ponovno vabljeni k poslušanju in k sodelovanju. Sodelujete pa lahko tudi preko Gorenjskega glasa tako, da odgovarjate na spodaj navedeno vprašanje. Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom, kupon pa pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Ce želite v naši oddaji slišati kako posebno skladbico, jo pripišite na dopisnico in želja se vam bo izpolnila. Lep pozdrav od Vesne in Dušana. KUPON TRŽIŠKI HIT Nagradno vprašanje: Kaj najraje dela TINA TURNER? a) posluša Tržiški hit b) vrta po nosu c) poje prijetne pesmi Moj naslov: LESTVICA RADIA KRANJ MECAMILK OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 23. 1.1998, ob 18.30 Domaća: 1. 2 FOR U: PRIJATELJU ADI SMOLAR: TO BO HIT POVVER DANCERS: POZOR POZOR MARTA ZORE: NE BOM BABILON: NIKOLI (NE NAVELIČAM SE) 6. TINKARA KOVAČ: ČEZ BIVJE DOMOV 8 HELENA IuTgNE&DEJA MUŠIČ: MOJA GENERACIJA Tuia: 1. NATHALIE IMBRUGLIA: TORN 2 BOYZONE: SHOOTING STAR 3. SPICE GIRLS: TOO MUCH 4. JANET JACKSON: TOGETHER AGAIN 5 PETER ANDRE & COOLIO: ALL NIGHT ALL RIGHT 6. ALL SAINTS: NEVER EVER 7 RUN D.M.C.: IT'S LIKE THAT__ 8. CELINE DION: MY HEART VVILL GO ON =?ADiO mm 91.3 Ff) MECAMILK «AI1j 913 Ff KUPON ŠTEVILKA DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: VSE SORTE IZ STEKAM Prvi bo odštekal Magnifico Oddaja Izštekani je v skoraj petih letih obstoja postala ena odmevnejših glasbenih pa tudi sicer oddaj na Radiu Študent. Prvi in največji krivec zato je bil Jure Longvka, prvi izštekanci v studiu, če me spomin ne vara, pa so bili Pero Lovšin in njegovi takratni Sokoli. Kdorkoli je vsaj pomislil na Radio Študent, je vedel, da so četrtkovi večerni termini rezervirani za Jureta in njegove Izštekane. V oddaji so v vseh teh letih v unplugged varianti nastopili mnogi slovenski in hrvaški glasbeniki, v prvi vrsti z ročk, blues, etno, jazz, funk... predznakom. Rezultat tovrstnih glasbenih srečanj sta tudi dve unplugged cedejki, "Bunkovc party" s kompletnim posnetkov izštekanih Orlekov in plošča "Izštekani na Radiu Študent" z različnimi izvajalci, kot Miladovka Vouneed, Pero Lovšin, Let 3, Drago Mlinarec, Demoli-tion Group... Uspešnost in priljubljenost tako oddaje kot voditelja med poslušalci se je potrjevala v večkratnih nominacijah za Viktorja in ga v preteklem letu tudi dobila. Ampak oddaja se z RŠ-a seli na 2. program Radia Slovenija. Na sporedu bo vsak tretji oziroma predzadnji petek v mesecu v večernem terminu od 22.25 do 24.00. Potekala bo v živo iz različnih studiev nacionalne radijske hiše, neposredno na valove 2. programa. Z oddajo je na nacionalni radio prestopil tudi njen avtor in skrbnik Jure Lonvgika, še vedno pod "zaščitno znamko "Vaš omiljeni DJ Jure". Oddaja sicer ostaja enaka, kot je bila na RŠ-u, zmes prijetnega pogovora, zanimivih arhivskih posnetkov in predvsem v Živo, na poseben način odigrane glasbe. Prvo oddajo bomo lahko poslušali ta petek, 23. januarja, ko bo v goste prišel Roberto Magnifico in njegovi Pismejkers. Če vas zanima, kako bodo zveneli, kaj bodo igrali, kaj pravzaprav Roberto počne, potem ko je odigral v filmu Stereotip - potem odštekajte v petek zvečer na 2. programu Radia Slovenije. In še namig za naslednji mesec. 20. februarja bodo Juretovi gostje gorenjski akustiki Tantadruj, o katerih ste že lahko prebirali v prejšnji številki Gorenjskega glasa. • Igor K. Slo Active ali Vesnica Kot ste lahko zasledili v skladba s plošče "Briga glasbenih oddajah naših tel- me". Plošča je iscer izdana evizij, pa tudi na velikem v samozaložbi, za distnbu-prednovoletnim dance žuru cijo pa skrbi kranjska Pam-v ljubljanski Hali Tivoli, je ka Records. • I.K. pevka Vesna Kovač Šla "na svoje". Sedaj nastopa pod imenom Vesnica, prepeva pa seveda komade s plošče, ki je še pred novim letom izšla pod imenom Slo Active. Kakorkoli že, gre za dobro pevko dancea, tudi glasba, ki jo cedejka ponuja je nekaj boljšega na slo dance sceni. Kdo ne pozna hita Odpelji me na mars, ki ga je sicer napisal MZ Hektor, vse bolj pa v ospredje prodira tudi naslovna KONCERT ZORAN PREDIN V KAVA BARU VOLK Glavni trg 8, KRANJ tel. 064/224-441 V SOBOTO, 31. 1. 1998, OB 20. URI CENA VSTOPNIC JE 1.500.-- SIT NAKUP VSTOPNIC V LOKALU KOLIČINA OMEJENA Melita Osojnik, pevka Poezija v glasbi, glasba v poeziji "Pojem poetični šanson, kot je mojo glasbo označil kritik Jožek Štucin. Mislim, da je to prava oznaka za to, kar delam. Predvsem pa vedno težim k enakovrednosti vseh treh poezije, glasbe in glasu." Ob koncu preteklega leta je izšla druga samostojna plošča Melite Osojnik, pevke, ki jo poznamo še iz časov akustične skupine Sedmina, ko sta z Venom Dolencem in združbo odličnih glasbenikov pisala takratno slovensko glasbeno zgodovino. "Poljub višine" je naslov plošče, ki je nedvomno vrh tovrstne glasbene ustvarjalnosti pri nas, bodisi ko gre za izvrstno pevsko interpretacijo, kot za kvaliteten glasben zapis samih odličnih glasbenikov. Melitina glasba je iskrena kot njen prvi pozdrav, ko sva sedla k pogovoru. Namreč, midva sva na ti, a ne. Zelo dolgo te ni bilo na glasbeni sceni, od leta 1982, ko je prenehala obstajati skupina Sedmina, do izpred treh let, ko je izšla tvoja prva samostojna plošča "On je bil veter"? "Ja, vmes je preteklo dvanajst let in v tem času sem rodila tri otroke, kar je tudi mogoče razlog za mojo odsotnost z glasbene scene. Ampak mislim, da ne gre le za to. To so bila leta razmišljanj in iskanj, ali naj po Sedmini še pojem ali ne. V tem času se sicer nisem intenzivno ukvarjala z glasbo, ne pa tudi čisto nič. Sodelovala sem pri projekih drugih glasbenikov, z Ladom Jakšo sem naprimer posnela glasbo za predstavo Agnus Dei za novogoriško gledališče, pela sem ob različnih priložnostih, kot na otvoritvah razstav in podobno. Tako, da molčala ravno nisem, res pa nisem delala nič svojega." Kljub vsemu pa se mi zdi, da glasbeni poznavalci tvoje ime še vedno povezujejo s Sedmino, ki je bila na prelomu sedemdesetih na osemdeseta pravzaprav kultna slovenska akustična skupina... "Zelo me povezujejo s Sedmino. Pred tremi leti, ko sem ponovno začela, sem ob tem seveda govorila tudi o mojem delovanju v skupini Sedmina in moram reči, da sem bila presenečena, kako so vsi vedeli za skupino. Takrat je minilo 12 let, te glasbe tako rekoč ni bilo veš slišati nikjer, plošč ni bilo več, kaj Šele cedejev. Ljudje odrastejo, se postarajo, danes mladi so se takrat komaj rodili ali pa bili stari 10 let, a prav mnogi iz mlajše generacije so vedeli povedati, ja to je pa poslušala moja mama. S Sedmino smo v tistem času veliko nastopali po vsej Sloveniji, imeli smo krog ljudi, ki so nas spremljali od koncerta do koncerta. To je bilo gibanje neke generacije. V letih od 1977 do 1982 smo posneli dve plošči, a se razšli še preden je izšla druga." Tudi na tvoji novi plošči sta dve skladbi, "Pav" in "Jutro", iz obdobja Sedmine, več, prav z Jutrom se je mogoče vrniti nazaj... "Mogoče zato, ker gre za bolj živahno skladbo, mislim, da celo najbolj živahno na plošči. Seveda pa je bila ta pesem poleg Svadbe tudi ena izmed hitov Sedmine in nenazadnje je tudi izvedba podobna, spremljava s klavirjem..." Avtorjev besedil je sicer več, največ izpod peresa pesnice Neže Maurer. Z njo sodelujeta že dalj časa, kajne? "Že od moje prve plošče, kjer je šlo predvsem za žensko liriko in so, razen dveh pesmi Vena Dolenca, pesmi njene. Z Nežo sva sodelovali tudi pri kaseti za otroke, ki sem jo izdala leta '95. Na novi plošči "Poljub višine" pa so njene pesmi štiri. Všeč mi je njena poezija, njen način razmišljanja, načina čustvovanja, način izražanja teh čustev. Avtorji besedil pa so poleg Neže Maurer tokrat še Veno Dolenc, Milan Dekleva, Kajetan Kovic in Sergej Jesenin v prevodu Toneta Pavčka." Glasbo je v največji meri "zakrivil", predvsem pa zaranžiral ukrajinski skladatelj in pianist Aitur Azarkevich, ki že nekaj let živi in ustvarja pri nas. "Svojo drugo ploščo sem imela planu že dalj časa, a nisem vedela, na kakšen način in s kom jo posnet. Na prvi plošči je pravzaprav vsa glasba sprogramirana. Razen saksofona in flavte, ki jo je dodal Lado Jakša, gre za sintetično glasbo. Takrat je to pač bila možnost, naredi ali pusti. Lani spomladi pa sem se odločila, da ploščo naredim z Arturjem in tudi on je bil takoj za to." Poezija in glasba, glasba in poezijo? kako ustvariti povezavo med pesnikom in glasbenikom, da bi vse skupaj, kot celoto slišali iz ust pevke? "Različno. Pol skladb je prej imelo pesem, polovica pa glasbo. Pri Neži sem recimo izbrala določene tekste, ki so bih celo že izdani v pesniških zbirkah, pa je bila pesem recimo prekratka, in sem avtorico prosila, da jo podaljša, oziroma jo spremeni. Recimo pesem Smeh oči, ki je z naslovom Šopek belih brez izšla v zbirki "Kadar ljubimo". Tokrat sem se držala pravila, da mora biti tekst kolikor toliko metrično urejen. Na drugi strani pa so bile tri Arturjeve pesmi, kot klavirske skladbe, narejene že pred desetimi leti, ko je bil še v Ukrajini-Naslovna pesem Poljub višine je taka. Ko je bilo potrebno naspisat tekst na glasbo, mi je na misel prišel Mila" Dekleva, ker vem, da on tudi sicer piše na ta način, hkrati pa je tudi sam glasbenik, je namreč odličen pianist. Povedala sem mu samo o osnovnih elementih, ki jih želim v pesmi, rekla, da mora to biti pesem ptice in... pesem je res fantastična." Z Arturjem tudi skupaj nastopata, v decembru smo vas slišali v Škofji Loki, vas lahko v prihodnje pričakujemo Še kje na Gorenjskem? "V Škofji Loki je bil zelo lep koncert, nekje v marcu naj bi nastopila v KranjUi upam pa, da pridem tudi v Radovljico, Če je le mogoče nastopamo štirje. Poleg mene in Arturja za klavirjem, sta tu še študenta akademije za glasbo čelistka Uršula Ivanuš in violinist Benjamin Ismailov." Poleg koncertov najbrž razmišljat* tudi v nadaljevanju, v glasbi nedvomno ostajaš, kajne? "Seveda, Artur že ima novo skladba pravtako Teo Bard, nastajajo nove pes' mi... Trenutno pa si želim čimveč nastopati v živo in če bo le mogoče z ekipo, k) jo trenutno imam, mogoče bom polet' dodala še kaka mehka, mehka tolkala-,-Hkrati pa bi rada nastopila tudi v tujim-Imam nekaj izkušenj s tem še iz časov Sedmine. Človek najprej pomisli, da je 10 slovenska pesem, slovenski tekst, da je ko* take ne moreš ponuditi nekemu Francoz* Mislim, da je to nepotreben predsodek-Gre za zlitje besede in glasbe, ki p°st' aneta eno, za kar ni potrebno razume" jezika. • Igor K., foto: Goran Bertok Fotografija plus - uganeš, skoraj zadaneš Odklop, odklop, za dušo in telo, odklop in ko ti je težko odklop... in tako naprej prepeva odklopljen odklopovec Borut Veselko. Tudi vi ste se očitno čist' odklopil', saj ste mi poslali kar precej dopisnic in na vseh so bili pravilni odgovori. Naj vam povem Še tisto, kar zadnjič nisem smel, Borut je po stroki dohtar, pol se mu je odklopilo, pa je naredil še igralsko akademijo, tako da ga vidimo kot MUSTANG NEMŠKA MOPNA PALETA 4EANSA IN OBLAČIL IŠČE NOVE TRGOVINE IN &0UTICIUE ZA PfcOPAJO SVOJIH IZPELKOV! EUROJEANSs.p. te1.:062 226 871 in 062 225 840 igralca, tako gledališkega kot filmskega in kot vidite, no berete, se je poskusil tudi v petju. Eden od vas, tisti, ki bo v temle trenutku imel največ sreče, pa bo Borutove glasovne, no pevske sposobnosti lahko tudi poslušal na cd plošči, ki je izšla v decembru lani in jo dobite v vseh tapravih Sta* cunah s tovrstnimi artikli. Žreb je tokrat rekel takole: Petra Potočnik, Breg ob Savi 95, 4211 Mavčiče. Nagrada bo prispela po pošti. Tokrat sta na sliki dva glasbenika. Naj priznam, da je fotografija nastala na eni .prednovoletnih prireditev, ta je bila v Žireh, zakrivi! jo je najbolj pogosti škofjeloški fotograf Janez Pipan, pove pa nam tole. Levi glasbenik je, kot najbrž veste Davor Radolfi, Hrvat, ki naše kraje s prebivalci vred razveseljuje Z latino ritmi. Desni pa je... (ne smem povedat', ker je to tokrat nagradna uganka). Pogovor je potekai takole -Davor Radolfi: "Kaj ti je došlo, da s' kosu izgubil?", možakar na desni pa: "Ej, stari, stal sem pod vrbo, stari, pa je ta kar naenkrat začela jokat. In to ravno meni na glavo, stari. Ko sem šel tistega dne spat, je bilo še vse v redu. zjutraj pa sem se zbudi! plešast. Ej res, stari. Očala pa nosim zato, da me nobeden ne pozna." Takole sta se pogovarjala glasbenika na sliki. Naj vam pomagam s podatkom, da sem slišal, "a tip, ki ga boste tokrat ug8"/ jevali, živi v Vili. Niste rcsm> k tole trdite sem rekel tipu-K mi je dal to informacij^ Rešitve za tokratno uganJ_ pričakujem do srede, 4. »e ruarja, seveda na dopisni«-'8 in v uredništvo Gorenjsk^f glasa, pripis "Fotograf8 plus". Nagrada je tokrat kom' plet kart za igrico "Sporni" j nikoli pa človek ne ve, Če » bomo našli še česa za vas. TVS 1 «•30 TV prodaja jMw Ku-ku, slovenska lutkovna nanizan- '•15 Lov na znamko, norveška mladinska nadaljevanka 9.45 Generacije znanosti 10.15 Parada plesa i0'** Oddaja o slovenski vojski n.05 Oh, dr. Beeching, ponovitev ii-35 Oglasi n.40 Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, Ponovitev ««22 !;'udie in zemlja, ponovitev »3.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 5.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 7 in ?° Sloven'ii »"S Lahkih nog naokrog 1: Novi raziskovalec, ameriška dokumentarna nanizanka 9-10 Risanka ^■30 Dnevnik 21« Kepotica ameriški film v *> n« ^mo luristicus. oddaja o turizmu «-00 Odmevi 'anizankaWy0rŠka vročica' ameriška poietj/ Gregorc " v- Ded°vič: Preludij 23.35 Novi raziskovalec, ameriška dokumentarna nanizanka °-30 Vreme TVS 2 Pe^« *em6nska Panorama 9.30 Pepa In 10 sn |panska nanizanka 9.55 Kolo sreče Oli'mr,ii=,POoulvropska Haa v košarki: Union 11 it " °rtnez H. posnetek Iz Ljubljane Bkl hanM™ 1425 Božja levica, amer-SvetrZT ,film 1M0 Podaja 18.20 Zf Inip?kal,v alpskem smučanju: Smuk Pokal wnet,8k 12 Kitzbuhla 17.00 Svetovni PrenosVRfif1' smuCanju: Smuk (ž), Wad.^ C(?r1ine 1740 PasJe življenje. Mariia \ m,adlnska serija 18.10 Ana nanizanka 9/e svoi° pot' nemška slovna *3 19,00 "ol0 sreoa 19.20 Po-KoncL J?rmaciie 19-30 Vldeoring 20.05 Ulr,Dk,n^p,n,e Hal° 21 00 Koncert MTV TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Videokolaž 17.16 Policaji s srcem, ponovitev 16.15 Risanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Izginili brez sledu, ameriški film 21.30 Utrinek 22.40 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Policist, ponovitev ameriškega filma 18.00 Harrv In Hendersonovl 18.30 Živa 19.30 Mulci 20.00 Mož iz Ria, angleški barvni film 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H. 23.00 Reševalci 0.00 Živa HTV 1 7.40 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 poročila 14.00 Z namenom in razlogom 15.05 Otroški program 15.35 Poročila 15.45 Pot v Avonleo 16.30 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Sedem vrhov 22.50 Show program 22.10 Opazovalnica 22.45 HTV tednik 23.45 Poročila 23.55 Oddelek za umore 0.40 Predpremiera: Detektiv in dama, ameriški barvni film 2.35 Sedmi elemnt 3.15 Koncert zabavne glasbe 5.00 Filmska klapa 5.30 Amarcord, italijanski film HTV 2 14.20 TV koledar 14.30 Kako zelena je bila moja dolina, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 17.10 Ljubezen boli, Bonovitev 17.55 Trenutek spoznanja 18.25 lojstrovlne svetovnih muzejev 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Klient 21.00 Poročila 21.20 Cosby shovv 21.45 Hčerke na begu, ameriški barvni film 23.10 Vaša vozivnica ni več veljavna, kanadski barvni film AVSTRIJA 1 KANALA »e^fe61 Srecni časi 9.31 Opran šhn^^11111 00 MacGvver 12.00 volanom „ 13,00 Psi fakt°r 14.00 Vitez za naizanka' iBaWka 15,00 Srečni časi' 16.00 Nora h^s Dru*inske vezi, nanizanka leva druščin, ' nanizanka 16.30 Cooper-A'ra, norita*! nan*anka 17.00 Princ Iz Bel vanka IftrSTS? I7-30 Sončni zaliv, nadaljevanka Vi o«Dobri ča8i- slat>i 'asi, nadalje-19 (V? n 30 Drznl ln leP'. nadaljevanka ti"1"0 Oprah Shovv: Možje pod drobnogle-"°rn 19.30 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 20.00 Film po vaši izbiri: Sanje ženske; Freddv je mrtev; Izklesana gODoda 22.00 Atlantis, glasbena oddaja .uo vitez za volanom, ponovitev 0.00 ^annon, nanizanka 5.50 Otroški program 9.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos 1. teka Iz Kitzbuhla 10.55 Svetopvni pokal v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos 2. teka Iz Kitzbuhla 14.00 Duck Tales 14.25 Tinv Toon 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voyager: Skrbnik 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Prijatelji 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Bolnišnica pod palmami: Sarah, 2/3 del nemškega filma 21.40 Umazani Harrv, ameriška akcijska kriminalka 23.26 Kralj dneva In noči, Italijansko-ameriška kriminalka 1.00 Nevarna vrnitev, angleški TV film 2.30 Božji mlini, ameriški poustolovski film 5.30 Družina za umret, ponovitev POPTV ProSram inJ*utro' Sl°veniia, jutranji bara in*!?"0-0 Pon°vitve: Santa Bar-četrt ioS M0p.sh°P 11 00 u9|edna kvlz lVrm-rM,ISI)a: ZV6zde 1300 P°P Ponofi?'«^14'00 0balna straža Ugled' V5'?.? Power ran9ers 15-30 Baba"3 ^rt-. Paritev 16.30 Santa POP Si, ««ika nadalievanka 17.30 humork L18-00 .Ros«anne, ameriška luke a^a0lnanizanka 18,30 Varuni Vreme ioSl8lS nanizanka 19.20 Vpetost V0 ?! ur 20,00 Visoka nanizank! ,,1£°l,Mllenium. ameriška Ringwald Ketxer Strauss- Mol|V AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Gospa Irene Besser, nemška melodrama 10.40 Dzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni In lepi 16.00 Srečanje: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Posebna izdaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Derrick 21.15 Vrelišče: Vojni ujetniki na zahodu, dokumentarna oddaja 22.10 Čas v sliki 22.35 Modern times 23.05 Ljubezensko poželenje, erotična zabavna oddaja 0.00 Čas v sliki 0.30 Noro zaljubljena: Kavč 0.50 Roseanne 1.15 Dobrodošla, Avstrija 2.45 Pogledi od strani 2.60 Primer VVinsIovv, angleški film 4.40 Dobrodošla, Avstrija Nedeljski klepet ob kavi R°adSpetna 8W& ki gaan?anj ",Nedeljski klepet o kavi", 5 Popravlja in vodi Jana Debeljak. =?ADiO <=?AriJ 913 Ffl STJBRJEO Gosta oddaje bosta Zlata in Jože Volarič iz Kokrice. Gospa je upokojena predmetna učiteljica slovenščine, srbonrvaščine in ruščine, gospod pa upokojeni ing. strojništva in prof. industrijske pedagogike. Oba sta vsestranska jyr. umetnika. 2«£j£iSG!j "P "aJinem delu so povedali mnogo, midva pa veselii Je *akšno> kakršno je najino, je najina želja in }e- Sčagoma je postalo potreba, z leti celo nuja." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA *^KA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI Kup on: Predlagam gosta: M°je ime in naslov: fel3lnf8aaP^sif ? pcfjite na Radi0 Kran)' Slovenski trg 1, ___J^^2a Nedeljski klepet ob kavi"). 8 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 660 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.10 Kamera presenečenja: Usode prihodnosti z astrologinjo Rožo 20.30 Odprti ekran, v živo pokličite po telefonu: 33 11 56, vodi: Jure Sink) 21.10 Poročila Gorenjske 660 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Zlata in Jože Volarič 22.10 Ankin lov na milijarderje (reportaža) 22.30 Iz arhiva: Kaskader Rok Cvetkov v Kranju (ponovitev reportaže) 22.45 Iz sveta glasbe: Skupina Magnet 23.45 Poročila Gorenjske 660 00.00 Odpovedni spot programa gorenjske televizije 00.05 Nočni zabavni erotični program ... TV prodaja... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani non stop; TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TV 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant ansambel Zarja 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 ŠKL, ponovitev 20.50 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z,vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo - GBH 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi ljudmi 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Dopoldan bomo posredovali uporabne informacije in zanimivosti, od menjalnih tečajev do kulturnih dogodkov in vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Oddaja Naša priložnost bo na sporedu ob 11:20. Ob 11:50 bomo pogledali, kaj je novega v OKC, 12:40 je čas, ko ponovimo lekcijo tečaja nemškega jezika, 13:40 pa se slišimo v popoldanski temi. Ob 14:35 razpnemo mrežo presenečenj, ob 15:30 so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16:10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16:30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 16:50 je čas za izbor Gorenjca meseca, 17:05 pa za SOU Informacije. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17:30, ob 18:30 pa podelimo petkovo nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 6.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 10.00 Vedeževanje 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice, obvestila, vreme 12.15 Predstavjamo Vam: Favn 13.00 Glasbeni gost: skupina Planet Groove 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 Tednik občine Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes -jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Gorenjec meseca 17.30 Od tu in tam 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.05 Razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko ... 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Pregled kulturnih dogodkov 14.00 Pasji radio 16.00 Čran kronika 17.30 Zmajčkov mozaik 18.45 Vreme 20.00 Odprta dlan 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih območjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program FANTOM IZ PARADIŽA Ameriški barvni celovečerni film, 1974; scenarij In režija: Brian Oe Palma; igrajo; Paul VVilllams, VVilliam FInlev, Jesslca Harper in drugi. V filmski zgodbi so združeni elementi grozljivke, parodije in rock-musikala. Paradiž iz naslova je velik in ugleden ročk klub, katerega lastnik je izjemno uspešen glasbeni producent Swan. Kot čarodej ustvarja ročk skupine In njihove uspehe. Nekega dna v klubu s prevaro nastopi zagnan glasbenik VVinsIovv Leach. Producenta pritegne mladeničeva glasba, zato mu jo z zvijačo ukrade. Ko naivni glasbenik odkrije krajo, se ogorčen odpravi nad producentov Imperij - vendar konča zaradi podtaknjenih mamil v Slng Singu. Toda ko izve Leach za načrtovano premiera njegove ročk kantate o Faustu, ponori In zbeži iz zapora. Njegov naskok na producentsko tovarno plošč se konča nesrečno - njegov obraz se po naključju znajde v stroju za tiskanje plošč in Leachov obraz je grozljivo zmaličen. Winslow Leach ima zdaj vrsto razlogov, da neizmerno sovraži uspešnega producenta, ki mu je ukradel glasbo, glas in obraz, Kot fantom iz Paradiža se mu namerava maščevati, toda cinični producent mu predlaga - pogodbo. VVinsIovv Leach naj bi ponovno napisal svojo kantato, glavno vlogo pa bi zapela mlada Phoenix, v katero se Je VVinsIovv zaljubil še v času, ko je lahko prepeval in ni skrival svojega obraza pod masko... KINO CENTER amer lilm kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ prem. amer. mlad. pust. filma ALJASKA ob 16. uri, amer. psih. krim. ZBOGOM DEKLETA ob 18. in 20. uri. prem.a mer. akcij, film MIROVNIK ob 22. uri ŽELEZAR amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 20, uri BLED drui. kom. SAM DOMA 3 ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film NABRITA DRUZABNICA ob 18. uri, amer. film NAGA RESNICA ob 20. uri ZIRI amer. znan. fant. srhlj. KRVAVO OBZORJE ob 20. uri BOHINJ in BOHINJSKA BISTRICA amer. film NOG NAD MANHATTANOM ob 18. uri, amer. film JUTRI NIKOLI NE UMRE ob 20.30 uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBJANA franc. ital. amer. lilm ZADNJI TANGO V PARIZU ob 18. uri, sovj. film NEPOKORNA ob 20.15 uri, angl. film SMISEL ŽIVLJENJA ob 22. uri, amer. film LJUDSTVO PROTI LARRYJU FUNTU ob 0.00 uri. TVS 1 8.15 Radovedni Taček: Postaja 8.30 Taborniki in skavti 8.50 Sprehodi v naravo 9.10 Male sive celice 9.55 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 10.20 Zgodbe iz školjke, ponovitev 10.50 Lahkih nog naokrog 11.35 Pihalni orkester Bežigrad 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.50 Tedi, ponovitev oddaje za mladostnike 14.25 Homo turisticus, ponovitev 14.35 Preludij poletju, ponovitev TV baleta 15.00 Draga Lili, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Al Andalus flamenco, 2. oddaja 17.50 Na vrtu 18.10 Ozare 18.15 Božanska moč krisa, francoska dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Utrip 20.10 Popevka meseca 21.30 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Naj, naj, naj, angleška dokumentarna serija 22.35 Poročila, vreme 23.00 Drakula, ameriški film, 1972 0.25 Na vrtu 0.50 Božanska moč krisa, ponovitev francoske dokumentarne oddaje TVS 2 10.25 Cortina: Svetovni pokal v smučanju: superveleslalom (ž), prenos 11.45 Kitzbuehl: SP v alpskem smučanju, Smuk (m) 13.10 Obersdorf: Svetovni pokal v smučarskih poletih 15.30 Koncert skupine Halo, ponovitev 17.00 Košarka: NBA action 17.30 Pot do Dagana, 4. del 17.55 Celje: Rokomet: Liga prvakov: Celje Pivovarna Laško -Akurevri 20.05 Policijska akademija IV, ameriški film 21.35 V vrtincu 22.15 Sobotna noč 0.00 Videoring, ponovitev KANALA 7.00 Video strani 8.30 Kaličopko 9.30 Mork in Mindv, risana serija 10.30 Divji divji zahod, nanizanka 11.30 Srečni časi, nanizanka 12.00 Sobotna matineja: Najboljši med najboljšimi, film 13.30 Dobri časi, slabi časi 15.30 Sočni zaliv, ponovitev 17.30 Oprah Shovv, ponovitev 18.30 Atlantis, glasbena oddaja 19.30 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.30 Sobotna kinoteka: Shenandoah, ameriški barvni film 22.30 Petek trinajstega, nanizanka 23.30 Atlantis, ponovitev 0.30 Cannon, nanizanka POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Pujsji dol, risana serija 8.30 Munkci, risana serija 9.00 Zverinice, risana serija 9.30 Vrnitev v prihodnost 10.00 Družinski pes, risana serija 10.30 Mlajši bratec, ameriška nanizanka 11.00 Pustolovščine Barona Munchausna, ameriški film 13.15 Mali filmar, ameriška nanizanka 13.45 Spiko-va banda, ameriški vestem 15.30 Tekwar, ameriška nanizanka 16.30 Highlander, ameriška nanizanka 17.30 POP partv, glasbena oddaja 18.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Kaznilnica odrešitve, ameriški barvni film, 1994; Tim Robins, Morgan Freeman 22.30 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 23.30 Ljudje in miši, ameriški film, 1992; John Malkovich 1.30 Playboy special 2.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videos-poti in risanke 11.30 Srečni Luka; Mesto marjetic, risani 'ilm 13.00 Družinsko popoldne, ponovitev oddaje 16.15 Policaji s srcem, nadaljevanka 17.15 Avto svet, ponovitev oddaje 18.15 TV prodaja 18.30 Videoboom 40, mladinska glasbe- na oddaja 19.30 Risanke 20.00 Ponovno zaljubljena, film 21.30 Utrinek, videokolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Vsi smo barabe, ameriški film 17.00 šolska košarkarska liga 18.00 Harrv in Hendersonovi, ameriška nanizanka 18.30 Zapp, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Kaskaderji, ameriška nanizanka 21.00 Mesto brez nadzora, ameriški film, 1976; Kris Kristoferson, Jan-Michael Vincent, Victoria Principal 23.00 MacGv-ver, ameriška akcijska nanizanka 0.00 Zapp, regionalni program, ponovitev HTV 1 7.25 Opazovalnica 7,55 Risanka 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.35 Risanka 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Rigolet-to,a meriški barvni film 14.00 Poročila 14.05 Zverinjak v Bronxu, mladinska nanizanka 15.00 Briljantina 15.45 Televizija o televiziji 16.20 Dr. Ouinnova 17.10 Muppetki 17.40 Turbo Limach shovv 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Nina, ameriški barvni film; Bridget Fonda 22.10 Opazovalnica 22.45 Prvi dan, ameriška mini serija 1.15 Psi faktor, ameriška nanizanka 2.00 Sktira kamera 2.25 Koncert/Največji uspehi v Hrvaškem v športu, dokumentarna oddaja/ Jazz 12.35 TV koledar 12.50 Dosjeji X 13.35 Zgodfba o Eddieju Ouchinu, ponovitev ameriškega filma 16.30 Po meri 17.05 Bitka za oblast, poljudnoznanstvena oddaja 18.00 V prelogu, hrvaška dokumentarna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Zlati gong 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.15 Potovanja: Los Angeles 22.20 Ekran brez okvirja 23.20 Oprah Shovv ^AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.15 Svetopvni pokal v alpskem smučanju: Superveleslalom (ž), prenos iz Cortine d'Ampezo 11.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos iz Kutzbuhla 13.10 SP v smučarskih poletih, prenos tekmovanj 1. dne iz Obersdorf a 15.35 Beverly Hills, 90210 16.20 Melrose Place 17.10 Bugs - specialisti 18.00 Šport 19.30 Čas v sliki, Vreme, šport 20.15 Stavite, da...?, zabavna oddaja 22.15 Ebbtide - Smrtonosna draž, avstralski triler 23.50 Enemy Gold - Amazonke obračunajo, ameriški akcijski film 1.15 Kralj med dnevom in nočjo, ponovitev italijansko-ameriške kriminalke 2.50 Bugs - Specialisti, ponovitev 3.40 Melrose Place, ponovitev 4.25 Beverly Hills 5.10 Dr. Ouinnova, ponovitev AVSTRIJA 2 6.20 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabodeno v Avstriji, kuharski magazin 9.30 Klinika pod palmami: Sence v raju, ponovitev 11.00 Buona Sera, gospa Campbell, angleška komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Mož gre skozi steno, nemška komedija 14.40 Tisoč zvezd žari, nemška revijska komedija 16.10 Dokumentarna oddaja 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Čelistka, nemško-avstrijska TV melodrama 21.45 Vse je komedija: Schenkova matineja, iz gledališča Theater in der Josefstadt na Dunaju 22.30 Zvezdna ura Josefa Bie-derja 23.50 Čas v sliki 0.00 Ugrabitev ladje Achille Lauro, italijansko-nemški TV triler 2.50 Aplavz 2.55 Šport 3.50 Ebbtide, ponovitev avstralskega filma 5.15 Živalski raj: Bizon 5.40 Modern Times POLICIJSKA AKADEMIJA 4 Ameriški barvni film, 198; igrajo: Steve Guttenberg, Bubba Smith, Oavid Graf, Sharon Stone In drugI; Voditi policijsko akademijo tako, kot so si jo zamislili že leta 1984, ko so posneli prvo, pač ni lahko, posebno, ko "cvet" sposobnežev začne "operirati" v praksi. V nekakšnem poskusu revitalizacije tradicije burlesk s topoumnlmi policaji tokrat obupani ravnatelj akademije poišče pomoč kar pri meščanih, da njegovim "genijem" pomagajo. Steve Guttenberg, nekakšen zaščitni znak te serije, tokrat zadnjič v tej vlogi - očitno Je dojel, da mu nadaljnje sodelovanje karieri lahko le še škodi. V filmu pa se pojavi tudi Sharon Stone, ki je leta 1992 zaslovela s fiimorn Prvinski nagon. Do tega uspeha pa so jo vodile manjše In večje vloge, ki lih je precej neselektivno sprejemala že od ieta 1980. Vlogica v tem filmu Je zgolj ena od mnogih... Nihče je še ni opazil. KINO CENTER amer. film kat. TITANIK ob 14.15, 17.30 in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. pust. film ALJASKA ob 16. uri, amer. akcij. filrrFMIROVNIK ob 17.45 in 22. uri, amer. psih. krim. ZBOGOM DEKLETA ob 20. uri ŽELEZAR amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 18. in 20. uri BLED druž. kom. SAM DOMA 3 ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film BEAN ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. srhlj. KRVAVO OBZORJE ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Zaradi prenove dvorane je Kinoteka zaprta. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 20.40 Tedenski izbor: Mlade filmske ustvarjalke (reportaža) 21.10 Poročila Gorenjske 660 (ponovitev) 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije 22.10 Kamera presenečenja: Usode prihodnosti z astrologinjo Rožo 22.30 Skrivnost je v človeku: O življenju (ponovitev) 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.10 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije 00.11 Nočni zabavni erotični program ... TV prodaja ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Avstrija malo drugače 19.50 Risanka 20.00 Lepo je biti muzikant ansambel Zarja, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.40 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 18.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zvoršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čim več zanimivih in uporabnih informacij, morda bomo v studiu imeli tudi sogovornika, in sicer ob 11:00. 11.50 je čas, ko se povežemo z OKC, ob 12:00 lahko prisluhnete oddaji Notranja pot. Po prenosu oddaje Danes do 13., bomo poskrbeli za prijetno glasbo. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.45 Danes ima rojstni dan: pevec Neil Diamond 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Predstavljamo Vam: kozmetično posvetovalnico 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja - gostje: Vasovalci 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 BBC - novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 18.00 Študentska napetost 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji program 7.27 Otroški radio 7.35 Vreme 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.25 urna kronika 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.50 Misel dneva 14.00 Pasji radio 14.05 Čestitke 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.45 Vreme 19.00 Rick dees 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MICEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETA-NIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program RADIO SORA VODI SAŠA PIVK !. DEL: 1. ADI SMOLAR: Jaz. sem nor 2. SIMONA VVEISS in VVERNER: Nikoli ne pozabiva 3. VIKTORIJA: Dve pomladi, dve jeseni 4. LETEČI POTEPUHI: Ljubezen na prvi pogled 5. JAN PLESTENJAK: Latino I!. DEL: 1. IVAN HUDNIK: Novo upanje 2. POVVER DANCERS: Pozor pozor 3. MARTA ZORE: Ne bom 4. SMRKCI: Nocoj 5. ANJA RUPEL: Moje sanje Lepo pozdravljeni! Tudi tokratna oddaja je v znamenju Adija Smolarja in njegove norosti. Tako z dopisnicami kot z glasovanjem po telefonu ste poslušalci izbirali in izbrali. Izžrebali smo tudi dve dami, ki bosta prejeli kompaktni plošči in sicer: Stanko Zupan, Smledniška 1, Kranj ter Darinko Čučnik, Trg 2, Brestanica. Obema iskrene čestitke. Vsem !ep pozdrav in še naprej nam pridno pošiljajte vaše dopisnice. Andreja Čamernik r KUPON Glasujem za: Moj naslov; TVS 1 8.50 Ferdi, risana nanizanka 9.15 Zvezdica, lutkovna nanizanka 9.30 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 10.05 Glasba odrašča - orkestralna glasba 20. stoletja, 2. del 11.00 Dogodivščine z divjega zahoda, ameriška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Vremenska panorama 13.30 Hrib tisočerih otrok, francoski film 15.30 Popevka meseca, ponovitev 16.50 Obvestila in oglasi 17.00Obzornik 17.15 Po domače 18.50 Spoznavanje narave in družbe: Legenda o Legatovem Tončku 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.40 Portret Mile Kačič 22.35 Poročila, vreme 23.00 Pismo trem ženam, ameriški film 0.35 Spoznavanje narave in družbe, ponovitev TVS 2 9.25 Cortina: SP v alpskem smučanju, Veleslalom (ž), 1. tek 10.25 Kitzbuehl: SP v alpskem smučanju, slalom (m) 11.30 Pomp, ponovitev glasbene oddaje 12.25 Cortina: SP v alpskem smučanju, Veleslalom (ž), 2. tek 13.25 Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos iz Obersdorfa 14.25 Kitzbuehl: SP v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek 15.30 Športni film 16.10 V vrtincu 16.50 Matagi - strai lovec na medvede, japonski barvni film 18.30 Pot v Nagano, 5. del športnega filma 19.00 Košarka NBA: Chicago -Utah, prenos 21.30 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna nanizanka 22.30 Alpe - Jadran 23.00 Šport v nedeljo 23.45 V New Orleansu, ameriška nanizanka 0.30 Videoring, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.30 Kaličopko, otroška oddaja 9.30 Driblerji iz Harlema, risanka 10.00 Mork in Mindy, risana serija 10.30 Štirje diamanti, 1. del mladinskega filma 11.30 Atlantis, ponovitev 12.30 Nedeljska matineja: Kirlianova priča, film 14.00 Vitez za volanom, nanizanka 15.00 Srečni časi, nanizanka 15.30 Družinske vezi, nanizanka 16.00 Nora hiša, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 17.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 18.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 19.00 Oprah Shovv 20.00 Kiborg, film, 1988; Jean-Claude Van Damme 21.30 Odklop, ponovitev 22.30 Mac-Gvver, nanizanka 23.30 Cannon, nanizanka POPTV 8.00 Dogodiščine medvedka Ruxpina, risana serija 8.30 Pasji mornarji, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Parker Levvis, mladinska serija 11.00 Tekvvar, ameriška nanizanka 12.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 13.00 Ponos in strast, ameriški film 15.30 Radijska postaja, humoristična nanizanka 18.00 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.00 Papež iz Greenvvicha, ameriški film 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Ne brez moje hčere, ameriški film; Saliy Field, Alfred Molina 22.00 športna scena 23.00 Eureka, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 6.15 TV shop predstavlja 11.00 Videokolaž 11.30 Oliver Twist, risani film 13.00 Videoboom 14.00 Nadaljevanka: Policaji s srcem, ponovtev 15.00 Družinsko popoldne, družinska oddaja v živo 18.00 Šport, mednarodni športni dogodki 18.30 Živali 19.00 Poslovna razmerja, poslovna oddaja v živo 19.30 Risanke 20.00 Pet dni v juniju 21.30 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Šolska košarkarska liga. ponovitev 16.00 Vrnitev rožnatega panterja, angleška komedija 18.00 Harrv in Hendersonovi, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Proti vetru, nemška nanizanka 21.00 Hudičev rep, francoska komedija 23.00 Temne sence, ameriška nanizanka 0.00 Živa. ponovitev regionalnega programa Wtvi 7.55 Opazovalnica 8.25 Risanka 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.05 Dvoživke, poljudnoznanstvena serija 9.35 Otroški program 11.30 Filipovi otroci 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddajaa 13.15 Folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Dohovni klic 14.20 Opera box 14.55 Poročila 15.05 Oprah Shovv 15.55 Slepa priča, ameriški barvni film 17.25 Poročila 17.30 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 18.20 Melrose Place 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Viharna tišina, nadaljevanka 21.15 Koncert 22.40 Opazovalnica 22.55 Seznanjanje, dokumentarna serija 0.05 Poročila HTV 2 11.45 TV koledar 11.55 Briljantina 12.40 PSI faktor, ponovitev 12.40 Prvi dan 16.00 National geographic 16.50 Koncert klasične glasbe 17.50 Turistični magazin 18.20 Etnokajda 19.05 Maček Viktor 19.30 Dnevnik 20.15 Fatamorgana 21.10 Foxov filmski večer: Hoffa, ameriški barvni film; Jack Nicholson 23.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 23.55 Lepotica, francosko-belgijski film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Cortine d'Ampezzo 10.25 Svetovni poka! v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Kutzbuhla 11.30 SP v smučarskih poletih, prenos 1. serije iz Obersdorfa 12.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Cortine d'Ampezzo SP v smučarskih poletih, prenos 2. serije iz Obersdorfa 13.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Kitzbuhla 15.00 Kevinov bratranec sam v veleblagovnici, ameriška najstniška komedija 16.15 Karate Kid 4 - naslednja generacija, ameriški akcijski film 18,00 Srček 18.30 šport v nedeljo 19.30 čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Komisar Rex: Moserjeva smrt, nemška TV kriminalka 21.50 Columbo: Opravljanje je lahko usodno, ameriška TV kriminalka 22.55 Columbo: Ko pride siadc-ledar, ameriška TV kriminalka 0.05 Ameriški nogomet: Super Bowl, prenos iz San Diega 4.00 Čudežni svet bratov Grimm, ameriški družinski film 6.05 Neznani svet AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Cesar Jožef in hči železniškega čuvaja, avstrijska komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od sirani -revija 14.25 VVildlife' Veliki popotniki, dokumentarni film 14.55 Policijska inšpekcija 15.30 Vinogradnica iz Langeloisa, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 16.30 Podoba Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.54 Pogledi od strani 20.15 Aubergprjevi 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Čas v sliki 23.20 Vizije 23.25 Enostavno klasično: Leonard Bernstein dirigira 0.45 Teden kulture 1.45 Pogledi od strani 2.25 Dober dan, Koroška, program za slovensko manjšino 3.00 Dober dan, Hrvati 3.30 Domovina, tuja domovina 3.35 K stvari 4.40 šport v nedeljo, ponovitev 5.35 Policijska inšpekcija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Mini pet - otroška lestvica 9.40 Tedenski izbor: Čudovite lepote jesenske narave (reportaža) 10.10 Krila na nebu: F-16 bojeviti sokol (produkcija Marko Malec) 10.50 Naj spot tedna 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 660 (ponovitev) 11.15 Kuharski recepti: baronov zrezek 11.30 Župan z vami (ponovitev): Občina Naklo - pogovor z županom Ivanom Štularjem 12.10 Priporočamo: EPP blok - 3 12.15 Prifarski muzikanti: "Obzeranje pri Slovencih", slovenske ljudske pesmi in viže 13.00 TV prodaja 13.30 Videostrani ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok 1 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.40 Rdeča kapica, otroška igra 19.50 Tedenski izobr: Čudovite lepote jesenske narave (reportaža) 20.10 Krila na nebu: F-16 bojeviti sokol (Produkcija: Marko Malec) 20.50 Naj spot tedna 20.55 Priporočamo: EPP blok 2 21.00 Poročila Gorenjske 660 (ponovitev) 21.15 Kuharski recepti: baronov zrezek 21.30 Župan z vami: Občina Naklo, ponovitev - pogovor z županom Ivanom Štularjem 22.10 Priporočamo: EPP blok 3 22.15 Prifarski muzikanti: "Obzeranje pri Slovencih", slovenske ljudkse pesmi in viže 23.00 TV prodaja ... Odpovedni spot TELE-TV... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Naoovednik 20.01 Spot tedna 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 Loški vrisk - iz glasbenega arhiva Loka TV- ansambel Jevšek 21.35 Nedeljski film: Izterjevalec TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Že- GREMO V LIFE RADIO KRANJ - 97,3, sreda, 28.1., ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER Zivjo, zivjo! Spet vas vabimo, da se nam pridružite v naši oddaji GREMO V LIFE. Veliko zanimivih gostov bo nastopilo v LIFU v Domžalah in v Ljubljani, zato ne zamudite naše oddaje, v kateri vam Slave pove, kdaj in kje bo kdo nastopil. Dobimo se v sredo ob 17.10 na RADIO KRANJ. KUPON V LIFU BI RAD VIDEL Moj naslov Kupon pošljite na RADIO KRANJ. 4000 KRANJ lezniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.15 Aktualno v občini 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Reportaža iz snovvboard tekmovanja 20.30 Avstralija malo drugače, ponovitev 21.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Glasbeni coctail 21.40 Film 23.10 Videoboom 40 00.10 Top spot RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi - gosta Učata in Jože Volarič 10.00 Prelepa Gorenjska - Mengeš 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli mod praznovalci 13.50 EPP 14.00 Dobrodošli med praznovalci 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 10 minut kasneje pa nedeljski du" hovni misli. Nedeljski pogovor, ki se začenja ob 12:20, bo ubran na ternO' sejo občinskega sveta. Nadaljevan ob 12:50 z obvestili, ob 13:30 pa * glasbenimi čestitkami. Nedeljs*' spored sklepamo vsako nedeljo s Kolovratom domačih, ki se začne ob 14:30. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.45 Jutranji telegraf 7.5" Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ^ 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Dober dan (Lojze Jug) 9.35 Ceste 10.00 Kuharno z gospodom Robnikom 11.00 Mg oglasi 12.00 BBC. voščila 13.00 Nas* glasbena gostja: Jana 14.00 Vow«B 15.30 Dogodki in odmevi 1»-J2 Voščila 16.45 Aktualno: O avtoagre-sivnosti 17.00 Dee Jay Time - ,estvfJ popularnih - 1. del 18.00 Dee J« Time - lestvica popularnih - 2. dj. 18.55 Jutri na Radiu Triglav 1W£ Minute za ljubitelje resne glas° 19.30 Zaključek programa R SORA 8.00 Napoved programa - dog°dj*' danes, jutri 8.40 Naš zgodovins* spomin 9.00 Aktualna tema: pre- dstavljamo ženitno posredovali' storitve 10.30 Narodnozabavna W? 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 D° godki danes - jutri 12.00 Nedelj duhovna misel 12.30 Kino 1*-V0 Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeflgj popoldne 15.30 RA Slovenija 1*Sj Horizont 17.30 Igra besed 19, Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: *9'6 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ ,kj 7.00 Jutranji program 7.27 Otros* radio 7.35 Vreme 8.30 Dolenjski uw 8.50 Misel dneva 10.00 Duhovn, misel 10.30 Nedeljski qost '12.00 Rumeni radio 13.30 Čestitke > pozdravi 15.20 Osebnost leta /aKC''d nedeljskega dnevnika in MPP,« shovv 18.00 D J Time 19.30 vrem 20.00 Dvoglavi levji car 1.45 Uu° zen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duh°$a misel, svetnik dneva 7.30 P°r0inf, 8.00 Kmetijska oddaja 8.30 Dop- \e R TRŽIČ oddaja 9.00 Prenos svete jn^g 10.00 Nedeljska reoortaža j g Poročila 12.00 Zvonjenje 12.15 ^ poslušalci čestitajo in pozdravil' Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 in 95.0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila Klepe-talnica, nato pa nekaj prijetnih zvokov za nedeljsko dopoldne in oddaja Potuj z menoj. Ob 12:00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, KINO 15.00 Dopoldanska informativna daja 15.30 Naši poslušalci čestital^ pozdravljajo - nadaljevanje i*Kj Večerna Informativna oddaja ^j£g$ Radio Vatikan 20.35 Sakralna g'< , 21.35 Radijski roman 22.00 P°nokit, tev verske oddaje lokalnih radlL»rn postaj 22.30 Nočni glasbeni pro9TO |dH CENTER amer. film kat. TITANIK ob 14.15, 17.30 in 21. uri STORŽIČ amer. mlad- P" j, film ALJASKA ob 15.30 uri, amer. psih. krim ZBOGOM DEKLETA ob 17.30, amer. a* ^ film MIROVNIK ob 19 30 in 22. uri ŽELEZAR amer. film kat. TITANIK ob 16.30 m ^ RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA druž. kom. SAM DOMA 3 ob 18. m <^f)rn BLED amer. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 18. in 20. un ŠKOFJA LOKA amer- . NABRITA DRUŽABNICA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. BEAN °bJJan& amer. biogr. film NAGA RESNICA ob 19. uri DOVJE ljub. kom. MOJ BIVŠI SE P^?»v0 ob 19.30 uri ŽIRI amer. ris. HERKUL ob 17. uri, amer. znan. fant. srhlj. £u,,m£ OBZORJE ob 20. uri BOHINJ In BOHINJSKA BISTRICA amer. film JUTRI N!^ijsKA UMRE ob 18. uri, amer. film NOČ NAD MANHATTANOM ob 20.30 uri SLOVE" KINOTEKA LJUBLJANA Zaradi prenove dvorane je Kinoteka zaprta. PONEDELJEK, 20. JANUARJI A 1998 TVS 1 8.45 Na potep po spominu, oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa 9.50 Novi raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 10.45 Na vrtu 11.10 Božanska moč krisa, francoska dokumentarna oddaja 12.00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 13.10 Vremenska panorama 14.00 Mila, naša mila, portret Mile Kačič 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Prah 17.50 Očividec, angleška dokumentarna serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.20 Žrebanje 3x3 plus 6 v 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka 21.00 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme 22.50 Odstiranja: Pogovor 0.25 Recept za zdravo življenje, ponovitev 1.15 Vreme, napovedniki Izobraževalna oddaja 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.45 Hudič opoldne, hrvaška drama 21.20 Dioskuri, hrvapša drama 21.50 Preteklost v sedanjosti: Adam Baltazar Krčelič, dokumentarna oddaja 22.40 Opazovalnica 23.10 Filmska noč v Melanie Griffith: Delovno dekle, ameriški barvni film; Harrison Ford HTV 2 13.50 TV koledar 13.55 Mestece Pevton 14.45 Skrivnostna odprava, ponovitev avstralskega barvnega filma 16.25 Otroški program 16.55 Risanka 17.10 Zlata kletka 17.55 In tega leta 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Murphy Brown 20.50 Poročila 21.00 Naše stoletje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 22.00 Pod krinko, ameriška nanizanka 22.50 Vidikon AVSTRIJA t TVS 2 9.30 Indaba, francoska nanizanka 9.55 Kolo sreče 10.25 Šport v nedeljo 14.20 Ana Marija - ženska gre svojo pot, ponovitev nemške nanizanke 15.10 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 15.35 Dvoboj src, angleški film 17.05 TV prodaja 17.35 Trdno v sedlu, novozelandska nadaljevanka 18.00 Rodbina Mogadorskih, francoska nadaljevanka 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring 20.05 Studio City 21.05 Pomp 22.05 Trend, oddaja o modi •n vizualni POP kulturi 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Peter Strohm, nemška nanizanka 1.00 Videoring, ponovitev fV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 6.20 Otroški program 10.45 Columbo: Opravljanje je lahko usodno, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voyager 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 - Vsako življenje je pomembno, nemška akcijska serija 21.05 Strupeni pritlikavec, ameriška komedija 22.50 Vroči sum: Vonj smrti, angleški TV triler 0.15 Dvoboj na Missouriju, ameriški vestem 2.15 Ugrabitev ladje Achille Lauro, ponovitev italijansko-francosko-ameriško-nemške drame 5.05 Družina za umret, ponovitev 5.40 Roseanne, ponovitev RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro- Srama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Naklo 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost župan občine Naklo - Ivan Štular 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Pometamo doma 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 KANAL A Shovv, zvezd6 nom 8.00 Videostrani in TV prodaja 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi, ponovila X0-00 Carmon, ponovitev 11.00 "fer, ponovitev 12.00 Oprah ponovitev 13.00 Dannyjeve ponovitev 14.00 Vitez za vola-. nanizanka 14.30 Družinske vezi, nanizanka 15.00 Srečni časi 15.30 uružmske vezi 16.00 Nora hiša 16.30 Cooperjeva druščina 17.00 Princ z Bel Aira 17.30 Sončni zaliv 18.00 Dobri časi, slabi časi 18.30 Drzni in lepi 19.00 Oprah show: Richard Gere 20.00 Filmske uspešnice: Ed Wood, ameriški film; Johnny Deep, Sarah Jessica Parker, Patricia Arquette 22.00 Sam svoj mojster, nanizanka 22.30 Policijska kamera 23.00 MacGvver, nanizanka 0.00 Can-non, nanizanka 1.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev POPTV 7-00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji ?rw£am na MMTV- Tele 59 in Robin Tod Santa Bar°ara, ponovitev 10.50 Hi shoP. televizijska prodaja 11.00 l*i£, četrt' ameriška nanizanka Otroški zdravnik, nemška nanizanih rl?"?° P0P kviz 13-30 Športni krog iiiii j sP°rtna scena, ponovitev 15.30 ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Tisoč zvezd žari, ponovitev nemške revijske komedije 10.35 Drzni in lepi 11.20 Spori 11.50 Vreme 12.00 čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni in lepi 16.00 Srečanje: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla. Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik 21.05 Tema 22,00 Čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Srečanje - Kultura 2.00 Dobrodošla, Avstrija - interaktiv 3.30 Pogledi od strani 3.35 fcnemy Gold - Amazonke obračunajo, ameriški akcijski film 5.10 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Vovager, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 661. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV erodaja 20.00 Ljudska univerza Kranj: pis v tečaje tujih jezikov (reportaža) 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Reportaža: Pariz 20.30 Športni ponedeljek (vodi: Nenad Antonič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 661 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (vodi. Filip Kocjančič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 66123.00 TV prodaja 23.30 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije ... Videostrani Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije, ob 11:20 bomo brskali po knjigah, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu poročil ob 13-ih, bo ob 13:40 sledila tema dneva. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo, nadaljujemo z lokal nimi informacijami ob 15:30 in ob ves tili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete porenosu poročil radia Deutsche vveile, nato pa še črni kroniki Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, nekaj prd 19-to pa bomo povedal' nekaj o vsebini Gorenjskega glasa. R TRIGLAV TOREK, 27. J/lttl/.lKJ.l 1998 VVillis, Melanie Griffith vsak dan, češka 10 TV prodaja .40 Sonce ne nanizanka 9.30 Recept za zdravo življenje 0.20 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 10.40 Savannah, ameriška nadaljevanka, 1/36 1.30 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 16.20 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.35 Taborniki in skavti, 54. oddaja 17.50 Pobeg iz Jupitra, avstralska nadaljevanka 18.20 Velike knjige, dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, Vreme 22.45 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.10 Evgen Bavčar: Slike od drugod, nemška dokumentarna oddaja 0.40 Svet poroča 1.10 Velike knjige, ponovitev dokumentarne serije HTV 2 14.30 TV koledar 14.40 Delovno dekle, ponovitev filma 16.25 Otroški program 17.00 Zlata kletka, ponovitev naaalje-vanke 17.45 Prizma 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Urgenca 21.15 Poročila 21.25 Filmska noč s Kim Novak; Jeanne Eagles, ameriški film 23.10 Zgodba o jazzu AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 10.35 Columbo: Ko pride sladoledar, ponovitev 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Vovager 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Sam svoj mojster 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki 20.15 Ko starši izdajo hčerko, ameriška TV drama 21.45 Življenjski prostori/Sanje 21.50 Pret-a-portret, ameriška filmska satira 0.00 Noč ne pozna prič, italijanska kriminalka 1.25 Dvoboj na Missouriju, ponovitev ameriškega vestema 3.25 Ko starši izdajo hčerko, ponovitev ameriške TV drame 4.55 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voyager RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro- Srama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ TVS 2 AVSTRIJA 2 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 9.55 Lingo, ponovitev TV igrice 10.30 Studio City 14.15 Alpe Jadran 14.45 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 15.30 Lepotica leta, ameriški film 17.40 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 18.10 Grad Hochenstein, nemška nadaljevanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.05 Tenis grad slam, posnetek iz Melbourna 21.05 Superbovvl, posnetek iz San Diega 22.05 Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka 22.35 Življenje razoroženega človeka, zadnji del poljske drame 23.30 Sestre II, ameriška nanizanka 0.20 Videoring TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice, obvestila 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Tednik občine Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa KANALA 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temo 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mož gre skozi steno, ponovitev 10.35 Drzni in lepi 11.15 Domovinski zvoki 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 biling 12.35 Dežela in ljudje 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin 15.30 Drzni In lepi 16.00 Srečanje - zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Svet kitov grbav-cev, dokumentarni film 21.00 Življenjski prostori/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.00 Pranje možganov, dokumentarni film 0.00 Čas v sliki 0.30 Noro zaljubljeno, ameriška humoristična serija 0.50 Roseanne 1.15 Dobrodošla, Avstrija 2.45 Pogledi od strani 2.50 Vroči sum, ponovitev angleške TV kriminalke 4.20 Dobrodošla, Avstrija LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v ovet 20.10 Spot tedna 20.15 Oglasi 20.20 FuSki - obdaja o živalih 20.50 Oglasi 20 56 To trapasto življenje, amer. nanizanka 2/19 21.45 Tedenski pregled dogodkov, informa- Santa Barbara, ameriška nadaljevanka ^Zodd1^ 17.30 POP kviz 18.00 Roseanne. amer- ponovitev oddaje iška humoristična nanizanka 18.30 Aca-Pulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Poslastica tedna: Predator 2, ameriški akcijski »lm, Danny Glover 22.00 Pod krinko, ameriška nadaljevanka 23.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Polter-geist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Mladinska oddaja TV 3 lfan^rp.r0da)a 8-15 TV shop predstavlja 12« -,^/asbeni motorček in risanke Videok^ Prodaia 1300 TV sh°P 17-00 n« r Ji k* 1730 Risanke 17.45 Poslov-Risani,^'8, poslovna oddaja 18.15 n mnt6 I8,50 TV Pro°aja 1» 00 Glasbe-RisTrMfr mladinska oddaja 19.30 awQm t,20"00 Avto svet, oddaja o ne2110 šP°rt 21-40 Utri- SSdSviS prodaia 2300w shop ATM TV KR. GORA R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 830 Jutro je lahko 8.50 Misle dneva 9.30 Vase mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBCX novice 13.30 Globus, medn. pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.50 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 Avtomobilizem 18.45 Vreme 19.00 D.J. Dekky 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi, ponovitev ponovitev 10.00 Cannon, nanizanka 11.00 MacGvver, ponovitev 12.00 Oprah Shovv, ponovitev 13.00 Atlantis, ponovitev 14.00 Vitez za volanom 15.00 Srečni časi, nanizanka 15.30 Družinske vezi, nanizanka 16.00 Nora hiša, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, anizanka 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 17.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 18.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 19.00 Oprah shovv: Življenje brez Chel 20.00 Odklop: Trophy I 21.00 Zaznamovani, nanizanka 22.00 Drew Carey 22.30 Pravdarji, nanizanka 23.00 MacGvver, nanizanka 0.00 Cannon, nanizanka 1.00 Video strani TELE-TV KRANJ POPTV ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 662. 19.25 TV prodaja 20,00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Znani in neznani obrazi: Sandi Vovk 21.10 Poročila Gorenjske 662 21.30 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 22.00 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 22.40 Naj spot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 662 23.00 TV prodaja 23.30 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO Si PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Oddajamo od 10.00 do 88,9 in 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki VI sprašujete, Radio Tržič išče odgovore. Ob 12:30 je na sporedu oddaja Na štirih kolesih, sledi pa prenos poročil ob 13:00. Ob 13:40 bo gost v studiu Franci Teran s Stanovanjske zadruge Gorenjske, ob 14:35 pa pride na vrsto torkova tema. Sledijo lokalne novice ob 15:30, ob 16:30 pa prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Nato bo na vrsti tečaj nemškega jezika, ob 17.25 pa oddaja S'm Triičan. 18:05 je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 6.00 Razmere na cestah 6.15 Biovreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike • Kino Radovljica 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 12.30 Prosta delovna mesta 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.50 Akcija Moj zdravnik - kontaktna oddaja 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.00 Tednik občine Bohinj - gost v studiu odgovarja na vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila, Braco Koren 21.30 Zaključek programa R SORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Reportaža iz snovvboard tekmovanja, ponovitev 18.55 Risanka 18.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R OGNJiŠČE TV ŠIŠKA GAJBA na Euro 3, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Proti vetru, nemška nanizanka 16.00 Hudičev rep, ponovitev filma 18.00 Harry in Hendersonovi, ameriška nanizankaa 18.30 Živa, regionalni program Ljubljana 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Paralelni svet, ameriška nanizanka 20.45 Nogomet: Španska liga 22.30 M.A.S.K, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nadaljevanka 0.00 Živa, regionalni program ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Novoletni otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport In rekreacija 20.50 Film 22.20 Glasbeni mix 22.25 Top spot 22.30 Nočne videostrani 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom ■" otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program 7.00 Dobro Jutro, Slovenija, jutranji program na M MTV, tele 59, TV Robln 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 12.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 13.00 POP kviz, ponovitev 13.30 Policaji, ameriška nanizanka 14.00 POP party, ponovitev glasbene oddaje 15.00 Povver rangers, ameriška nanizanka 15.30 Esmaralda, 1. del ameriške nadaljevanke 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Zapuščena in ogoljufana, ameriška drama 21.45 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, humoristična nanizanka 23.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.30 Glasbeni motorček in risanke 12.00 Risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Video kolaž 17.15 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.15 Risanke 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20,00 Policaji s srcem, avstralska nadaljevanka 21.00 Vera in čas 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.15 Oglasi 20.20 Iz produkcije CATV Tezno 20.50 Oglasi 20.55 Videoboom 40 21.45 Nedeljski film: Izterjevalec, ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška odddaja 20.00 Danes svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovkev 16.00 Mulci, ponovitev 16.30 Nogomet: Španska liga, ponovitev 18.00 Harrv in Hendersenovi, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Severna obzorja, 31. in 32. del ameriške nani- ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.18 EPP biok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO oddaia domače zabavne glase z gosti v živo 'iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Moj najljubši zdravnik 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.50 Misel dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGI 12.00 BBC novice 13.30 Gospodarski pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 16.30 Kozmetika 17.55 Osir - tedenski pregled domačega dogajanja 18.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 10.00 Video strani 18.00 T V prodaja 19.05 Novoletni otroški program 19.30 zanke 22 00 Mulci, ameriška nanizanka Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni 22.30 M.A.S.H., 82. del 23.00 Reševalci. mjX 20.30 Torkova vroča Jinija^- v Zno 51. del asvtralske nanizanke 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani HTV 1 iutm )nk^Iedar 755 Poročila 3.00 Dobro ProL 0>0° Poročila 10.05 Izobražealni pS£?F Ii"30 0,roški Program 12.00 ^ročila 12.25 Kralj Cattia. brazilska 'auaijevanka 13.10 Santa Barbara 15 nt o0ro£ila 1400 Ekran brez okvirj 16'nno .rožki Program 15.35 Poročila HluJL ot v Avonl<*> 16.50 Risanka 17.00 n,vaska danes 18.00 Kolo sreče 18.35 KINO CENTER amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer akcij, film MIROVNIK ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Zaradi prenove dvorane je Kinoteka zaprta HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.25 Kralj Cattia, brazilska nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Hudič opoldne, ponovitev drame 14.35 Dioskuri ponovitev drame 15.10 Opera Box. ponovitev 15.35 Poročila 15.45 Izobraževalni program 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 In tako naprej... 19 05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Ali -ali. dokumentarni film 20.50 V prvem planu 22.40 Opazovalnica 23.15 Filmska noč z Melanie Griffith, amenški film; Sejem ničevosti, ameriški film; Tom Hanks, Bruce 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,. . 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program KINO f fmtfr amer akcii film MIROVNIK ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer /m J !f» titaniik zadniič' ob 16.30 in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LC^KA ame* epska drama TITANIK ob 20 uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Zaradi prenove dvorane je Kinoteka zaprta. SREDA, 28. JANUARJA 1998 TVS 1 8.30 TV prodaja 9.00 Dogodivščine iz živalskega vrta, ponovitev nemške nanizanke 9.45 Velike knjige, ponovitev angleške dokumentarne nanizanke 10.30 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 10.55 Gimnazija strtih src, ponovitev 1/ 26 dela avstralske nanizanke 11.40 Prisluhnimo tišini 12.10 Naj, naj, naj... 12.40 Miha Pogačnik igra Bacha 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Svet poroča, ponovitev 14.00 Evgen Bavčar: Slike od drugod, nemška dokumentarna oddaja 15.20 TV konferenca 16.20 Obzorja duha, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom, otroški kviz 18.20 Zaročenca, 4/10 del italijanske nadaljevanke 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nash Bridges, 4/14 del ameriške nanizanke 21.00 Osmi dan 21.30 Gibljive slike 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.50 Grace na udaru, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Filmi študentov AGRFT TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Kolo sreče 10.30Sobotna noč 12.10 Hrib tisočerih otrok, ponovitev francosko-italijanskega barvnega filma 14.10 TV prodaja 14.40 Trdno v sedlu, novozelandska nadaljevanka 15.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 16.00 Gar-misch-Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju: paralelni slalom (m), 17.25 Are: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž)„ 1. tek 18.20 Kolo sreče 19.00 Garmisch-Partenkirch-en: Paralelni slalom (m), 2. tek 20.25 Are: Veleslalom (ž), 2. tek 21.15 Tenis - grand slam, posnetek iz Melbourna 22.15 Lov za zakladom, francoski kviz 23.20 Sestre II, ameriška nanizanka 0.10 Videoring, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa KANALA 8.00 TV prodaja in Videostrani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 Cannon, ponovitev 11.00 MacGvver 12.00 Oprah Show 13.00 Dannyjeve zvezde 14.00 Vitez za volanom, nanizanka 15.00 Srečni časi, nanizanka 15.30 Družinske vezi, nanizanka 16.00 Nora hiša, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 17.30 Sončni zaliv,-nadaljevanka 18.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 19.00 Oprah Shovv: Najbolj seksi moški leta 20.00 Filmi, ki vam sežejo v srce: Odločitev iz obupa, ameriški barvni film 21.30 Ellen, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Lepota telesa, dokumentarna serija 23.00 MacGvver, nanizanka 0.00 Cannon, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Esmeralda, ameriška nadaljevanka 12.00 Misija: Zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Taksi 14.00 Bolnišnica upanja 15.00 Power Rangers, ameriška risana serija 15.30 Esmeralda, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 POP kviz 18.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Dežela senc, angleški film; An-thony Hopkins, Debra VVinger, John Wood 22.30 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.30 Polter-geist, ameriška nanizanka 1.30 24 ur 2.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.30 Glasbeni motorček, ponovitev 12.00 Risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 TV shop predstavlja 17.00 TV kolaž 17.30 Policaji s srcem, nadaljevanka 18.30 Živali, ponovitev 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 17.00 Severna obzorja, ponovitev 18.00 Harry in Hendersonovi 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Super-manove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevniki 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci 0.00 Živa, ponovitev HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kralj Cattia, brazilska nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Preteklost v sedanjosti, ponovitev 14.45 Risanka 15.05 Otroški program 15.45 Izobraževalni program 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Čista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Sinovi nevihte 22.25 Opazovalnica 23.00 Filmska noč z Melanie Griffith: Divje dekle, ameriški barvni film 14.15 TV koledar 14.25 Sejem ničevosti, ponovitev ameriškega filma 17.10 Kralj Cattia, ponovitev 17.55 Hrvaška kulturna dediščina 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Jalna, nadaljevanka 21.15 Poročila 21.30 Nečista vest, ameriški barvni film; Anthony Hopkins 23.00 Frasier, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 10.05 Skrivnost črne džungle, 1/3 del italijansko-francosko-nemskega pustolovskega filma 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova, ameriška serija 15.40 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voyager 16.25 Nick Knatterton, ameriška risana serija 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Paralelni slalom (m), prenos 1. teka iz Garmisch-Partenkirchna 17.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Paralelni slalom (m), prenos 2. teka iz Garmlsch Partenkirchna 18.30 Družina za umret 19.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Paralelni slalom (m), prenos 2. teka Iz Garmisch Partnekirchna 20.02 Šport 20.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom 9ž), prenos 2. teka iz Areja 21.30 Yukon, ameriški pustolovski film 23.05 Citizen X: Na sledi groze, ameriški TV trile 0.45 Smrt pride tiho, ameriški vojni film 2.15 Pret-a-porter, ponovitev ameriške satire 4.20 Noč ne pozna prič, ponovitev italijanske kriminalke AVSTRIJA 2 6.20 Video strani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vinogradnica iz Langenloisa, ponovitev avstrijske komedije 10.40 Drzni in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežela danes, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.00 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr, Markus Merthin, nemška zdravniška serija 15.30 Drzni in lepi 16.00 Srečanje - zvezna dežela danes 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.49 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Help TV oddaja pomaga ljudem v stiski 22.00 Čas v sliki 22.30 Vrelišče: Vientnamska vojna - skrivne podobe, dokumentarni film 0.00 Čas v sliki 3 0.30 Noro zaljubljena 0.50 Halo, sestral, ponovitev 1.15 Dobrodošla, Avstrija - interaktiv 2.45 Pogledi od strani 2.50 Help TV, ponovitev dobrodelne oddaje 4.35 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 663 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Aktualno: Slovenska knjiga prdstavlja: Enciklopedija psov 20.30 Župan z vami: Občina Kamnik; pogovor z županom Tonetom Smolnikarjem (vodi: Beti Valič, v živo; pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 663 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Kako praznujejo muslimani (reportaža) 22.10 Iz arhiva 22.50 Naj spot tedna 22.55 Poročila Gorenjske 663 23.10 TV prodaja 23.40 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 IZ Radom v Hribe 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.20 Kronika, KINO ponovitev 22.40 Top spot 22.46 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.00 Gremo v liffe 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 24.00 Zaključek programa Radia Kranj RTRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC. Opoldanski čas je namenjen oddaji SKL, ob 13:00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13:30 zanimivo temo, ob 14:35 glasbeno ropotarnico, ob 15:30 lokalne Informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle. Ob 17:30 sledi oddaja o filmu. Spored bomo sklenili z glasbeno sceno z gosti iz skupine Velblott. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 12.00 BBC, osmrtnice, novice, vreme 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.30 Minute za sindikat 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.15 Izobraževalna oddaja z Ljudsko univerzo 11.00 Kulturni paber-ki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Šora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški program 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 12.00 BBĆ novice 13.30 Štajersko pomurski drobir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 20.30 Novi svet 22.00 Vse radosti življenja 1.45 Ljubezen, seks, erotika, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim Dredstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. toden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, film MIROVNIK ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. mlad. pust. film ALJASKA ob 17. uri, franc. Kom. SEMŠNO ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer, film kat. TITANIK ob 16.30 in 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA psih. krim. ZBOGOM DEKLETA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film kat. TITANIK ob 16.30 In 20, uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Zaradi prenove dvorane je Kinoteka zaprta. TVS 1 8.30 TV prodaja 9.00 Živalske pravljice 9.15 Ouasimodove čarobne dogodivščine, ponovitev francoske risane nanizanke 9.40 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 10.05 Grace na udaru, nanizanka 10.30 Nash Bridges, ameriška nanizanka 11.25 Dogodivščine z divjega zahoda, ameriška poljudznoznanstvena serija 11.55 Koncert Vilija Resnika 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.50 Al andalus flamenco, 2. oddaja 15.25 Gibljive slike 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Oddaja za otroke: Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Resnična resničnost 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Oh, dr. Beetching, angleška humoristična nanizanka 23.15 Polnočni klub 0.30 Resnična resničnost, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.30 Pepa in Pepe, španska nanizanka 10.00 Kolo sreče 10.30 Lov za zakladom, francoski kviz 13.20 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija 14.10 Življenje ra-zoroženega človeka, zadnji del poljske drame 15.05 Tenis Grand slam, posnetek iz Melbourna 16.05 TV prodaja 16.35 Doktor Sy!vestre, francoska nanzanka 17.25 Are: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek 18.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.05 Športni film: Union Olimpija - Orthez (m), prenos iz Ljubljane 20.25 Are: SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 2. tek, prenos 21.15 Večer makedonske TV: Makedonska knjiga živih, makedonska knjiga živih 22.25 Na Balkanu ne pijejo čaja, makedonski barvni film 23.45 Pogovor o Makedoniji in njeni televiziji 0.05 Veliki -mali, makedonska zabavnoglasbena oddaja 0.35 sestre, ameirška nadaljevanka 1.20 Videoring, ponovitev KANALA 8.00 Video strani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 Cannon, ponovitev 11.00 MacGvver 12.00 Oprah Shovv 13.00 Lepota telesa 14.00 Vitez za volanom, nanizanka 15.00 Srečni časi, nanizanka 15.30 Družinske vezi, nanizanka 16.00 Nora hiša, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 17.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 18.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 19.00 Oprah Shovv: Zvezdniki 20.00 Biser tedna: Poslednji met, ameriški film, Victor Love, George Kennedy 21.30 PSI faktor, ameriška nanizanka 22.30 MacGvver, nanizanka 23.30 Cannon, ameriška nanizanka POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Esmeralda, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Misija: Zvezde 13.00 POP kviz 13.30 Prijatelji, ponovitev 14.00 Razprtije, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Povver Rangers, ameriška risana serija 15.30 Esmeralda, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 POP kviz 18.00 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim -podarim 21.00 Obalna straža ponoči, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji 3, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Misija: zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur 1.30 videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 11.30 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 12.00 Risanke 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 17.00 Videokolaž 17.15 Vera in čas 18.15 Kako kuhajo znani Slovenci, ponovitev 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Policaji s srcem, avstralska nadaljevanka 21.00 Salon, kontaktna oddaja 22.00 Videokolaž 23.40 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Nove Super-manove dogodivščine, ponovitev 17.00 Vesoljski bojevniki, ponovitev 18.00 Harrv in Hendersenovi, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci 20.00 čista dežela, ameriški film 22.00 Mulci, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci, 58. del 0.00 Živa HTV 1 7.40 (V koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kralj Cattia, brazilska nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Čista resnica, ponovitev 14.30 Poslovni klub, ponovitev 15.05 Otroški program 15.35 Poročila 15.45 Izobraževalni program 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Besed, besede, besede 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.50 Nuklearna saga, angleška dokumentarna serija 21.35 Pol ure kulture 22.05 Opazovalnica 22.35 Opazovalnica 22.40 Obdobje zarot 23.00 Poročila HTV 2 14.30 TV koledar 14.40 nekaj divjega, ponovitev ameriškega filma 16.25 Otroški program 17.05 Zlata kletka, ponovitev 17.50 Živalski planet 18.20 Moč denarja 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dosjeji X, ameriška zf nanizanka 21.15 Poročila 21.30 Samo preko mojega trupla, nemški barvni film 23.15 Filmi Douglasa Sirka: Imitacija življenja, ameriški film; Lana Turner AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 10.10 Skrivnost črne džungle, 2/3 del italijansko-francosko-nemško-indijskega pustolovskega TV filma 11.45 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova: Novo življenje 15.40 Zvezdne steze 16.25 Obalna straža 17.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom 9ž), prenos 1. teka iz Areja 18.30 Družina za umret 19.00 Susan 19.30 Čas v sliki 20.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka Iz Areja 21.05 Dosjeji X 22.00 Dosjeji X: čarovnlško zborovanje 22.40 Magazin 23.25 Umetnine 1.40 Citizen X, ponovitev ameriškega TV trilerja 3.15 Smrt pride tiho, ponovitev ameriškega vojnega filma 4.50 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voyager 5.35 Plodovi Zemlje, dokumentarec AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Luč v temo, dobrodelna akcija 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ženske vabijo, nemška komedija 10.35 Drzni in lepi 11.25 Zvezna dežela danes 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Na prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Lipova ulica 14.30 Ženski zdravnik dr. Markus Merth-ing 15.20 Drzni in lepi 16.00 Srečanje -zvezna dežela danes 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 18.59 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra, oddaja narodnO-zabavne glasbe 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Primer za dva, nemška kriminalistična serija 0.00 Čas v sliki 0.30 Noro zaljubljena 0.50 Halo, sestral, ponovitev 1.15 Dobrodošla, Avstrija 2.45 Šport: tenis - Matchball, vrhunci teniških turnirjev 3.05 Pogledi od strani 3.10 Ugrabljena, 1/2 del italijanskega TV filma 4.55 Dobrodošla, Avstrija TELE-TV KRANJ ... videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 664. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Reportaža: "Mali mojster" z Jesenic 20.30 Kultura, družba in mi: Reforma pokojninskega sistema (vodi: Suzana Podgoršek - Kovačič, v živo pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 664 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Zvezdni okruški (z astrologinjo Roko Kačič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.10 Iz arhiva 23.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.45 Poročila Gorenjske 664 00.00 TV prodaja 00.30 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 Oglasi 20.10 To trapasto življenje, amer. nanizanka, ponovitev 21.00 Oglasi 21.05 Iz produkcije CATV Tezno, ponovitev 21.35 Scena - Dominik Kozarič, ponovitev 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Aktualno v občini Železniki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega progrma 18.16 EPP blok 18.20 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva, ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videorneh 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.45 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Svetovanje GBP 9.50 EPP 10.20 Prešernovo gledlaišče 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.00 Nagradno vprašanje 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispeven 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko sporni kotiček 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 16.30 Dogodki in odmev! RS 16.00 EPP 16.20 Nagradno vprašanje 16.50 EPP 17-00 Napovednik 18.20 Music machin 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Paro« 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Prvi del programa, do 11:30, namenjamo uporabnim informacijam in zanimivostim. Ob pol dvanajstih se bo prvič oglasila terenska ekipa, ki bo z narrn do 15:00. Med oglašanji ekipe bo oD 11:50 rubrika Halo OKC; ob 13:00 pa osrednja poročila. Nadaljevali bomo z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:10, poročila radia Deutsche vvoile pa bodo na spored" ob 16:30. Ob 16:50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17:30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. Ob pokukamo še v uredništvo časopisa, N ga ravnokar prebirate. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcem 6.00 Razmera na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.Wj Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.3» Telegraf 10.00 Gibljive slike - Kino Železar 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK Jesenice 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 OlimpiJ^j komite Slovenije - Šport za vse 14.0" Popevka tedna 14.30 Popoldanski tele" graf 14.50 Akcija Moj zdravnik - kontaktna oddaja 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - °.bif„ Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključe* programa R SORA 5.30 Prav jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 DogOM danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost om Noč ima sovjo moč 6.40 Naš zgodovins*' spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovor« 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogod* danes, jutri 11.00 Vprašanja in pot jgOO*' . robude 12.6o"bbČ - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.30 Brezplačni man oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 1**2 RA Slovenija 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 17.*j Od svečke do volana 19.00 Vandranje 3 harmoniko 20.00 Nočni glasbeni P'° gram RA SORA R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA; 105,1 MHz ... 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radi" 7.05 Snežne razmere na smučiščih 7.#j Vreme 7.50 Anketa 8.50 Misel dneva 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Terna dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 WJ novice 13.30 Planinski svet 14.00 P"w radio 16.00 Črna kronika 17.30 Kultura 18.25 Film 18.45 Vreme 19.00 Poslov™ barometer 1.45 Ljubezen, erotika, seK'> pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - t>am _ bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema, mnenja poslušalcev o pereči temi tek čega tedna - klic v živo 8.30 Dop. "Jjj oddaja 9.00 Planinska oddaja 1"xna Odkrivajmo domovino in svet - turtstic oddaja, predstavitev turističnih aQ0'?ad 10.40 Turistični pehar - pregled os» turistične ponudbe 12.00 Zvonjenj 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 POPTCj pril- danska informativna oddaja 16.05 NP| poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1'-., Iz glasbenega sveta: predstavljam jubijene glasbenike: Te domače v-sveta zabavne glasbe) 18.30 Večer'' informativna oddaja 19.00 Radio . Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35<• Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična g«33^ oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila Z* Nočni glasbeni program ZA USPEŠEN POSE(- tiŠDOpllMi 064/223-112, KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA epska psih. drama TITANIK ob 18. £ BLED epska psih. drama TITANIK ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. epska dram? TITANIK ob 16.30 in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA Zarao prenove dvorane je Kinoteka zaprta. ftOPEMJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS 33. STRAN • GORENJSKI GLAS Večer Pf Primaš v Strazišču Na kmetih nekdaj in danes Srečanje na prijetnem večeru s straziškimi kmeti bo v petek, 30. januarja, ob 19. uri Gostilni Benedik v Strazišču. Januarja izbiramo GORENJKO/ GORENJCA meseca DECEMBRA 1997 banu Demšarju 402, Tanji Potočnik 148 glasov zgodovinskim krožkom, ki deluje pri društvu upokojencev. Srečanje pod naslovom VEČER S KMETI S STRAŽIŠKIH ULIC bomo pripravili danes teden, v petek, 30. januarja, ob 19. uri v Gostilni Benedik po domače IV Primaš v Strazišču. Z avtorjem nadaljevanj, objavljenih lani v Gorenjskem glasu, Mirkom Križnarjem se bo pogovarjal novinar Gorenjskega glasa Igor Kavčič. Da pa bo pogovor čimbolj prijeten, se bodo med pogovor- Na Večer v petek, 30. januarja, vabimo kmete in domačine iz StrailšČa ter druge bralce Gorenjskega glasa. Ce boste prišli, prosimo, da Vašo udeleibo zaradi omejenega števila sporočite po telefonu Gorenjskega glasa 064/ 223-111 ali v Gostilno Benedik na številko 064/311-170. om predstavili tudi pevci in glasbeniki. Povabili smo lajnarja Rastka Tepino, zbor Drumelco, citrarko Veroniko Primožič, slišali bomo pesmi, ki so jih včasih poznali, recitirali, peli in danes še niso pozabljene. Vsem, ki boste prišli: kmetje in tudi drugi domačini ter bralci Gorenjskega glasa nasploh, smo pripravili zanimivo ponudbo. Na večeru bo namreč predstavljena tudi knjiga-brošura s prispek-vi, ki so izhajali lani v Gorenjskem glasu. Sicer pa, kot pravi Mirko Križnar o pripravi večera v Gostilni Benedik, bo to srečanje v okviru proslav dvatisočlet-nice zapisanega imena vasi Stražišče. V petek, 30. januarja, ob 19. uri torej še enkrat lepo povabljeni v Gostilno Benedik v Stražišče, po domače IV Primaš na Večer s kmeti s stražiških ulic. Srečanje so že podprli Gostilna Benedik, Krajevna skupnost Stražišče, SDS Mestni odbor Kranj, Stanovanjska zadruga Gorenjske. • A. Žalar Kranj, 22. januarja - Gorenjski glas -Več kot časopis bo tokrat z Mirkom Križnarjem, avtorjem zapisa o kmetijah na stražiških ulicah, ki je lani izhajal v 30 nadaljevanjih v Gorenjskem glasu, uresničil zamisel, da se srečamo s kmeti na prijetnem večeru. Zanimivo srečanje so že podprli tudi Gostilna Benedik, krajevna skupnost Stražišče, SDS Mestni odbor Kranj. k Lani je v Gorenjskem glasu v tridesetih nadaljevanjih izšel zapis Mirka Križnarja o Kmetijah na stražiških ulicah. Nadaljevanja so že takrat vzbudila precejšnjo pozornost in zanimanje tako domačinov kot bralcev, saj je skoraj neverjetno, da bi bilo v Strazišču še vedno kar 26 kmetij oziroma kmetov. Tako je vznikla tudi ideja, da bi se skupaj s kmeti, ki jim delo na kmetiji še vedno pomeni kruh, pripravili srečanje. Gorenjskemu glasu, ki smo zaradi različnih prireditev in srečanj poznani tudi Več kot časopis, pa sta se posredno tokrat pridružila tudi Gorenjski muzej z Gorenjski glas - Pod Mengeško marelo Tudi Kraški kvintetzBmcom^otmm Mengeš, 22. januarja - Zanimivo, da je ena najstarejših prireditev, ki jo že vsa leta organizira Mengeška godba, iz njenih vrst so prišli številni narodnozabavni ansambli na spodnjem koncu Gorenjske, tudi zelo priljubljena danes domala po vsej Sloveniji. Vrsto let so na to prireditev prihajali fantje, ki so bili takrat, ali pa so danes člani ansambla Kraški kvintet z Bracom Korenom. Tokrat bodo tudi nastopili. Fantje so včasih prihajali na prireditev, ker so bili veliki ljubitelji Alpskega kvinteta in njegove glasbe. Tokrat bodo zastopali tujino s tržaškega dela. Njihov nastop pa bo ob sedanjem Alpskem kvintetu nekako v znamenju nekdanjega, saj bodo z nastopom po zaslugi Ivana Prešerna, obudili bivški melos tega nekdaj >n tudi zdaj zelo priljubljenega ansambla pod vodstvom Jožeta Antoniča. Poleg Braca Korena s Kraškim kvintetom, kot se zadnje čase predstavlja ta ansambel, bodo na letošnji 14. prireditvi Pod Mengeško žarelo nastopili še Stoparji, slovenski kvintet, Nagelj, že Prej omenjeni Alpski kvintet, »oris Razpotnik in zdaj že cisto zagotovo tudi ansambel Grega Avsenika. Prav nič se nismo zmišljevali, ko smo napovedali tudi Iva Godniča. in tudi to je res, da bo prireditev posnela in potem predvajala tudi Radio Slovenija 223-444 in jih rezerviraster. Lahko pa izpolnite tudi KUPON in nam ga pošljete na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj, odgovorite na nagradno vprašanje in pripišite, koliko vstopnic bi radi in za katero prireditev. In še o nagradnem Kuponu. Pridno nam jih pošiljate, vendar vam moramo zaupati, da niste prav dobri poznavalci ansamblov, ki so do zdaj nastopili že na vseh prireditvah Pod Mengeško marelo in bodo tudi letos. Naj vam pomagamo: Mengeška godba ni ansambel, ki šteie za pravilni odgovor. Godbeniki so organizatorji. Če pa mislite, da je Alpski kvintet tisti ansambel, ki je nastopil na vseh 13. in bo tudi na 14. prireditvi, se prav tako motite. Zato dobro premislite. Pravilen je, pravzaprav, na hitro neverjeten odgovor. Tokrat pa je vprašanje povezano z Alpskim kvintetom in Mengeško godbo. Pri obeh igra, tako pri ansamblu kot pri godbi mengeški župan in poslanec državnega zbora Janez Per. Sprašujemo pa vas, na koliko instrumentov zna igrati Janez Per in na katere. Izžrebali bomo srečne dobitnike kaset in za glavno nagrado vstopnice za obisk predstave. • A. Žalar KUPON št.: 3 JANEZ PER igra na (številka)............instrumente in sicer: Ime in priimek Naslov_ Želim tudi vstopnico (obkrožite; napišite koliko) DA___NE Kupon poš///re na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj do petka, 6. februarja. Viktorji 1997 Glasovnice vsak teden v Gorenjskem glasu Zadnjič smo zapisali, da bosta v soboto, 14. februarja, na Valentinovo, v Kulturnem domu v Mengšu dve prireditvi, tokrat že 14. po vrsti Pod Mengeško marelo. Res bosta dve, vendar pa bo prva ob 17. «« in ne ob 15. uri, kot smo pomotoma zapisali. Druga, večerna prireditev, pa se bo začela ob 20. uri. Za obe bo Pripravil scenarij in ju bo tudi povezoval Janez Dolinar. Za obe prireditvi bodo vstopnice naprodaj od 2. februarja naprej. Če pa bi si vstopnice radi zagotovili, nas lahko pokličete tudi v Gorenjski glas na številko 064/ Tudi letos lahko z glasovnicami iz Gorenjskega glasa sodelujete v izboru najpopularnejših TV in radijskih osebnosti v letu 1997 in najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali glasbene skupine. Objavljamo prve tri glasovnice; v kupon vpišite Vaš predlog, kdo si za leto J 997 zasluži Viktorja. Upoštevane bodo izključno originalne glasovnice iz časopisa, po pravilu "ena oseba - ena glasovnica na teden". Zato so glasovnice oštevilčene. Naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. TeVe 'Mktor VIK TOR JS ^5L7 IME in priimek: "oddaja: mdj naslov: VIKTORJI 19? Ime in priimek: GLASBA \Y\Mor ...............................oX IME in priimek: izvajalec: moj naslov: !moj naslov: rX- TANJA POTOČNIK IVAN DEMŠAR Že celih pet let na Gorenjskem redno vsak mesec, z glasovanjem vsak teden, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GOREN-JEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske kabelske TELE-TV Kranj In televizije ATM Kranjska Gora. S februarjem 1998, ko bomo zastavili izbor Gorenjke/Gorenjca za januar 1998, se bo v akcijo vključila tudi Televizija Medvode. Do prihodnje sobote, 31. januarja, poteka izbor GORENJKE/GORENJCA za mesec DECEMBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: ie zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana P1VK ali Jože BRUS. Seveda se občasno zgodi, da kdo od naštetih priljubljenih radijskih moderatork in moderator jev v terminu za petkovo glasovanje nima "turnusa" in zato Vaše glasove v radijskih kontaktnih oddajah sem ter tja sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radijk ali radijcev. V vsakem primeru bo Vaš glas skrbno zabeleien in bo prispeval h končnemu rezultatu. Televizijska glasovanja: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddali Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure Š1NK; v programu kranjskogorsko-jeseniške televizije ATM Kranjska Gora glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, oddajo vodi Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/ GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Će boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodeluje Gorenjski glas, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo za običajne glasovalne kroge: vse Vaše glasove, ki jih oddate vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Danes je Že Četrti jamuirsKi petek in začenja se zadnji krog januarskega glasovanja. Kratka predstavitev, koga predlagamo za GORENJKO/GORENJCA meseca DECEMBRA 1997: 1/ TANJA POTOČNIK, dijakinja Ekonomske srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku in amaterska Žledališka igralka; za vlogo J oliva J oke rja v igri Hiša iz art je Tanja prejela nagrado Sklada Staneta Severja za izjemni igralski dosežek v letu 1997 2/ IVAN DEMŠAR, ki le tri desetletja delal v Slovenski policiji, zadnje desetletje je bil prometni inšpektor v Upravi za notranje zadeve Kranj; decembra 1997je Ivan zaključil uspešno poklicno kariero. V tretjem januarskem glasovalnem krogu smo prejeli 231 glasovnic iz štirih radijskih in dveh televizijskih glasovanj ter na dopisnicah. IVANU DEMŠARJU ste k 69 glasovom iz prvega in 162 iz drugega kroga dodali še 171 glasov; TANJI POTOČNIK pa v prvih dveh glasovalnih krogih po 44 glasov, v tretjem pa 60. Seštevek oziroma tretji vmesni rezultat: 402 glasova Ivanu Demšarju, 148 glasov Tanji Potočnik. Izmed vseh glasovnic, prejetih v tretjem januarskem glasovalnem krogu, smo jih deset izžrebali. Pet vrednostnih pisem po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Anja Dolinar -Čibej, Zminec 22, Škofja Loka; 2. Špela Bruder, Dolenja vas 98, Selca; 3. Slavka Horvat, Bezje 2, Kranjska Gora; 4. Lojze NoČ, C. 1. maja 9, Jesenice in 5. Tina Vogelnik, Sercerjeva 28, Radovljica, pet reklamnih Glasovih majic pa: 1. Tina Bradeško, Dolenja vas 98, Selca; 2. Tanja Hotko, Za jezom 4, Tržič; 3. Tončka Terpln, KaliŠe 15, Železniki; 4, Aida Kljunič, Benedičičeva 2, Jesenice in 5. Marija Mohorič, Kamna Gorica 42, Kamna Gorica. BRDO PRI KRANJU TEL: 064/2211 33,22 24 79 Solarij • primeren za zdravljenje kožnih bolezni (luskavica,...), priprava za sonce Sama • proti prehladu, čiščenje kože Telovadba za nosečnice - vsebuje priprava (oz. vaje) na porod: - dihalne vaje - streching - raztezne vaje Fit kid's - otroška aerobika (za izboljšanje koordinacije, ritma oz. motoričnih sposobnosti otroka) - vključevanje v skupino sovrstnikov Aerobika - je vadba v skupini, kjer z različnimi vajami in zvrstmi aerobike krepimo našo mišično moč, vzdržljivost, srčno-dihalni sistem, s tem pa pripomoremo tudi k našemu boljšemu psihofizičnemu počutju. Zvrsti AEROBIKE: step, hi-low, slide, Funkv, Latino, TNZ - trebuh, noge, zadnjica, FATTY • izgorevanje maščob, Spinning Frtness • biti FIT pomeni, da smo v dobri kondiciji - predvsem da razvijamo vzdržljivost, hkrati pa krepimo tudi moč posameznih mišičnih skupin. Hydrojet masaža • ob treniranju moči in razvijanju aerobne sposobnosti ne smemo pozabiti na nekaj, kar daje pečat celotnemu procesu treniranja. Gre za sproščanje, relaksacijo in boljšo prekrvitev celotnega telesa. Nagrade: 1. nagrada: MESEČNA KARTA ZA FITNES 2. nagrada: MESEČNA KARTA ZA AEROBIKO 3. nagrada: MESEČNA KARTA ZA MASAŽO Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj j" vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnciah do srede, 4. februarja 1998, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jeseničan, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. CERKVENO IZOBČENJE GESLO AFRIŠKO KOZJE USNJE VRSTA JEGUCA ANDREJ BRVAR SVILA (STAR.) REKA PRI RIMU ORANŽNO CVETNO BARVILO OLEG VIDOV IME PESNICE NOVY TV VODITELJ ŠTAKUL MEHANIČNE STATVE TIP AVTOMOBILA LADA OBALNI PAS ZA KOPANJE AZIJSKI POLOSEL ZNESEK PLAČAN VNAPREJ RIMSKI HIŠNI BOG ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO 13 MORSKA RIBA MESTO V ŠPANIJI MOTNJA DRGANIZMA ALBANSKA DEN. ENOTA TERMIN PRADED HAMITOV 10 PREDMET. STVAR GESLO 20 IME VEČ ZASELKOV VSLO-VENUI ČLEN POD ULOMKOVO ČRTO VIKTOR OLAJ TONOVSKI NAČIN PRISTAŠ CINIZMA ATLANTSKI PAKT 15 SMIUAN ROZMAN NAŠ KANTAVTOR 18 11 NOČNA PTICA RIMSKI NADZORNIK ZGRADB IGRALKA KALEZIC NAZIV MONGOLSKI VLADAR PUSTNO RAJANJE BOLNIK Z ANEMIJO GESLO SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI NATRU NARODNA UNIVERZ. KNJIŽNICA 24 SESTAVIL: F. KALAN 1 11: 2 . 12 3 • 4 5 6 h 7 13 14- 15 16 21 j22 . 23~~ 24~ 8 9 17 18 19 10 20 ZADNIKAR IVAN LETNI ČAS PREBIVALEC EVR. OTOČNE DRŽAVE NASELJE PRI AJDOV ŠČINI IME PESNICE NEGRI DOMAČE ŽENSKO IME ŽENSKO ML NAŠE SMU CARSKO SREDIŠČE BOSENSKI PISEC SAMO- KOVLIJA UROS VAGAJA VISOK GORSKI VRH 22 PROPELER JRIM0RSKC VINO PLEME, PASMA TERCEK MODERATOfj KMET PRI ŠAHU BRUSNI KAMEN REKA V BOSNI VRSTA METULJA ŠVED. IME ZAVAASO NAŠ PISEC (FRAN) 21 GLAVNI ŠTEVNIK MUSLIM. ŽENSKO OBLAČILO GRŠKA BOGINJA PREPIRA 17 23 OČESNA GUBA 16 IRIDIJ VENO TAUFER EMIL ZATOPEK 12 DEL POHIŠTVA GL. MESTO JEMNA GRŠKI MIT. JUNAK GESLO OSEBA IZ DR. ŽIVAGA 14 SUITA RIMSKI KORSA-KOVA Najboljši deskarji na snegu iz UREJA: Vilma Stanovnik vseh koncev sveta bodo jutri tekmovali v Trbižu, v nedeljo pa v Kranjski Gori ZADNJA PREIZKUŠNJA PRED OLIMPIADO Za nagradni sklad, 25.000 ameriških dolarjev, se bodo v zadnjemi veleslalomu *^f^Š^Sl$S£iSZ pred Olimpijskim krstom" v Nagann pomerili tako fantje kot dekleta - Nas pm adut Naklanka Polona Zupan Kranjska Gora, 23. januarja - Na podkorenski strmini se ta konec tedna spet obeta velik sporni dogodek. Na veleslalomu svetovne serije snovvboard zveze ISF bodo namreč v nedeljo tekmovali najboljši veleslalomisti sveta, že v soboto zvečer pa bo v Kranjski Gori le privlačno tekmovanje v skokih. Svetovna serija (VVorld Ser-ies) je najvišja serija tekmovanja v piramidi mednarodne snovvboard zveze (International Snovvboard Federation) jn je del tako imenovane "Svetovne turneje", v kateri je Se po eno masters tekmovanje v Evropi, Severni Ameriki in na Jutri, v soboto, bo v Kranjski Gori tudi privlačno tekmovanje v skokih, Renault Kangoo ChaU tenge, ki se bo začelo ob 11. uri s treningom, se nadaljevalo s kvalifikacijam in doseglo vrhunec s finalom ob 20. uri in super-finalom ob 21.30 uri Drzni deskarji bodo na skakalnici v vznožju kranjskogorskih smučišč izvajali zapletene trike, vrtenja in premete, ki jemljejo dih, sodniki pa bodo ocenjevali njihovo težavnost. Ker pa takšne prireditve niso le tekmovanja, pa bo tudi prava borderska veselica, s skupino KUD Gas iz Krškega. Japonskem. Več pomeni le svetovno prvenstvo, ki pa je vsaki dve leti. Letos ima evropski del svetovne turneje svojega pokrovitelja, nemško konfekcijsko znamko West External Protec-tion, zato se tekmovanje imenuje ISF West E.P. VVorld Tour Europe. Tekmovanja potekajo v petih evropskih državah in štirih disciplinah : halfpipu ali prostem slogu v snežnem kanalu, dvoboju in veleslalomu. Ta konec tedna bosta na sporedu dve disciplini: danes (kvalifikacije) in jutri (finale) dvoboj v Trbižu, v nedeljo pa veleslalom v Kranjski Gori. Obe tekmi imata nagradni sklad 25 tisoč dolarjev, skupaj pa štejeta kot ena postaja svetovne serije ISF, Skupna organizacija tekme je namreč tudi del skupne kandidature Avstrije, Italije in Slovenije za organizacijo olimpijskih iger leta 2006. Današnje kvalifikacije dvoboja v Trbižu se bodo začele ob 10. uri, ob isti uri pa bo jutri tudi začetek tekme. Nato se bodo deskarji preselil v Kranjsko Goro, kjer bo jutri po 13. uri Polona Zupan ima rada težke in strme proge. Takšna bo v nedeljo v Kranjski Gori. Slovenije, prijavili še več domačih tekmovalcev. Seveda ima največ možnosti za dober rezultat 21-letna Naklanka Polona Zupan, ki je konec minulega tedna osvojila naslov evropske prvakinje, v svoji karieri pa je poleg tega dobila že dva veleslaloma svetovne serije, en veleslalomski masters, najhitrejša pa je bila tudi enkrat na dvoboju. Zato je tudi doma ena najresnejših kandidatk za zmago. • V.S. HOKEJ Zaključuje se prvi del državnega hokejskega prvenstva DANES DERBI V PODMEŽAKLI Kranj, Bled, Jesenice, 23. januarja - V 16. krogu državnega prvega dela državnega hokejskega prvenstva m bilo večjih presenečenj. Najbolj množičen je bil obisk tekme v Zalogu (800 gledalcev), kjer so si ljubitelji hokeja ogledali srečanje med Slavijo Jato m Acroni Jesenicami. Jeseničani so prvič igrali z novincema Martinom Duvalom in Derekom Gosselinom in zanesljivo zmagali 0:6 (0:2, 0:3, 0:1). V Kranju je bilo v torek srečanje med ekipama Triglav in HK Bled. Na tekmi so bili v prvih dveh tretjinah boljši gostje, v zadnjem delu srečanja pa so se razigrali tudi domačini. Rezultat je bil 2:11 (0:5,0:4, 2:2). Na Jesenicah je ekipa HIT Casino Kranjska Gora gostila Olimpijo in izgubila 0:8 (0:2, 0:5, 0:1), ekipa HDK Bled pa je z gostovanja v Mariboru pri Protonavtu prinesla nov poraz 9:2 (5:0, 2:1, 2:1). Danes je na sporedu predzadnji krog prvega dela prvenstva. Derbi bo tokrat v Podmežakli, kjer bo ekipa Acroni Jesenic ob 18. uri gostila Olimpijo Hertz. Na Bledu bo ob 19. uri srečanje med domačima ekipama HK Bled in HDK Bled, Triglav pa bo ob 18. uri gostil HK Celje. V Zalogu bo srečanje med Slavijo Jato in HK Mariborom. Že v nedeljo pa bo na sporedu 18., zadnji krog rednega dela prvenstva. V Podmežakli bo ob 18. uri ekipa Acroni Jesenic gostila Triglav, na Bledu bo ob 19. uri tekma med HDK Bled in HIT Casinojem Kranjska Gora, v Celju se bosta srečali ekipi Impos Celja in HK Protonavta, v Tivoliju pa bo tekma med Olimpijo in Slavijo Jato. • V.S. potekal trening, v nedeljo bo prvi veleslalomski nastop ob 9.30 uri, drugi nastop (8 Žensk in 16 moških) pa bo ob 13.30 uri. Pravico nastopa na tekmovanjih svetovne serije imajo le najboljši na svetu. Med njimi je tudi pet Slovencev: Polona Zupan, Matej Voros, Aleš Ko-mocar, Luka Grilc in Marko Grilc. A ker je naša država gostitelj, bodo lahko naši prireditelji, Snovvboarding zveza ŠPELINA SREČA V NESREČI Krvavec, 23. januarja - Mlada Kranjčanka, 14-letna Špela h°lf Je državna prvakinja med deskarkami v disciplini nam?6' je na treningu na Krvavcu hudo padla. Spela je V ' ™ \trenira,a obrat za 540 stoPinj (kar je med dekleti uKost), s katerim se je nameravala izkazati na svetovnem mladinskem prvenstvu. K sreči so bili na mestu reševalci, ki so skupaj z zdravnikom Belharjem hitro in dobro poskrbeli 2anjo. Spela je sicer nato morala v bolnišnico, saj si je zlomila ključnico in imela pretres možganov, vendar je sedaj že doma S >n upa, da se bo lahko udeležila svetovnega prvenstva v I začetku aprila. Skupaj z mamo pa se zahvaljujeta vsem, ki so na Krvavcu hitro in učinkovito poskrbeli za njeno reševanje m zdravniško oskrbo. • V.S. . NA SNEGU "ZBIRKA LEGEND" Soriška planina, 23. januarja - Konec prejšnjega tedna se je z dvema tekmama v veleslalomu začela serija tekmovanj "Svvatch Snovvboard Fun Tour", ki so namenjena tako tekmovalcem kot rekreativcem in veteranom. Ravno slednjih, tako imenovanih "legend" (Goltez, Jenko, Černe...) je bilo na Soriški planini veliko, najboljši na sobotni tekmi je bil Jemec, na nedeljski pa Tomaž Jenko. Tako v soboto kot nedeljo je bila med tekmovalkami najboljša Jurančičeva (Champion), med tekmovalci pa v soboto Pintar (Bled), v nedeljo pa Sušteršič (Champion). Med rekrea-tivkami je bila oba dneva najboljša Dobrinova, med rekreativci pa v soboto Lukan, v nedeljo pa Dujovič. • V.S. 0 fL 1 Pl A M J Is V EVROPO Z LOKATEKSOM škofja Loka, 23. januarja -Torkov večer je bil na balinišču Trata Pr» Škofji Loki še posebej slovesen. Domača ekipa državnih članskih prvakov je namreč v svoji soseski dobila novega sponzorja, Lokateks. Pogodbo o triletnem sodelovanju sta Podpisala direktorica Lokatcksa Marija Bcrgant in predsednik Balmskega kluba Bojan Buden. ZIMSKI POHOD NA KRIŠKO GORO Križe, 202 januarja - Planinsko društvo Križe organizira v nedeljo, 25. januarja 1998, enajsti zimski TRIM-pohod na Kriško goro. Tokrat bo izhodišče le eno, iz vasi Križe. Med 6. in 16. uro bo lokalna cesta Križe"'« Zgornje Vetrno - Gozd zaprta za promet, zato bodo reditelji usmerjali vozila udeležencev pohoda na označene parkirne površine. Nato se bodo peš podali proti vasi Gozd in od tam po markirani poti na vrh gore. Kontrolna točka na Kriški gori bo odprta od 7. do 15. ure. Tam bodo pohodniki dobili ob plačilu izkaznico in bronasto priponko za prvi vzpon, za tretji obisk si bodo prislužili srebrno, za peti pohod pa zlato priponko. Plaketo "TrimČka planinčka" bodo prejeli vsi, ki so sodelovali na pohodu že osemkrat. Organizatorji bodo pohodnikom postregli s čajem in toplim obrokom, pripravljajo pa tudi srečolov. Izkupiček prireditve bodo namreč namenili za vzdrževanje tovorne žičnice • S. Saje Direktorico Lokateksa Marijo Bergant je pri podpisu pogodbe spremljal direktor Gorenjske predilnice Miha Ješe (levo), predsednika kluba Bojana Budna pa sta "nadzirala dva izmed najboljših slovenskih (in svetovnih) balinarskih asov Vehar in Damjan Sofronievskt (desno). , "Naša ekipa, ki po sestavi ostaja enaka kot lani, ima tudi v letošnjem državnem prvenstvu cilj, da osvoji naslov prvakov poleg *ega pa bi se radi uveljavili tudi v evropskem pokalu državmn Prvakov, za katerega sicer še ne vemo točno, kdaj ga bomo Odigrali (najbž konec februarja ali marca) in kdo bodo naši Jaspotniki. Tako na tem tekmovanju kot na vseh ostalih nam bo se Kako dobrodošla pomoč novega sponzorja, Lokateksa^ je po Slavnostnem podpisu povedal kapetan ekipe Bojan Bercic. t "Dolgo je bila edina skrb našega podjetja le uspešna proizvodnja, sedaj pa je napočil čas, da se uveljavimo tudi preK »Porta. Šport in tekstil sta namreč močno povezana, ob podpisu Pogodbe z "domačimi" balinarji pa sem prepričana, da se združujeta dve strani, ki si obe želita doseči Še večje uspehe in F boljše rezultate," je poudarila direktorica Lokateksa Marija Bergant. . 'Iraški balinarji bodo tako od tega tedna naprej uradno nosili lme Lokateks Trata. • V. Stanovnik, foto: T. Doki VABILA, PRIREDITVE Pokal Ratitovec na Soriški planini • Športno društvo Selca organizira to nedeljo, 25. januarja, z začetkom ob 11. uri, prvo izmed treh letošnjih tekem za "Pokal Ratitovec". Pravico nastopa imajo člani športnih društev in občani občine Železniki. Prijave do jutri, 24. januarja, zbirajo po vaseh, na Soriški planini pa v nedeljo pol ure pred startom. Veteransko prvenstvo v namiznem tenisu - NTK Šenčur bo jutri, v soboto, z začetkom ob 9. uri, oragnizator tradicionalnega prvenstva v namiznem tenisu za veterane. Prijave sprejemajo uro pred začetkom. Finalni košarkarski turnir za pionirje - KK Cerknica bo jutri in v nedeljo organizator zaključnega turnirja pionirjev letnik 1983 in mlajših za državno prvenstvo. Turnir se bo jutri začel ob 15. uri, v nedeljo pa ob 9.30 uri. na njem nastopajo ekipe Cerknice, Maribor Branika, Krke, in ŽKK Maribora. lskraemeco proti Hidru - Jutri, 24. januarja, ob 16. uri bo na kranjskem kegljišču odigrano 14. kolo državnega prvenstva. Moška ekipa Iskraemeca se bo pomerila s Hidrom Medvode. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto vse gorenjske prvoligaške ekipe gostujejo. Gostujeta tudi Astec Triglav in Šenčur v 2.DOL, doma pa igra Bled II proti Črnučam v OŠ Bled ob 19. uri. V 3, DOL igrajo doma moški - Žirovnica : Mokronog (OŠ Zabreznica ob 18. uri), Bohinj : Gostilna Jarm Kropa (OŠ B. Bistrica ob 18. uri), - ženske - ŽOK Partizan Škofja Loka : ŽOK Radio Morje (OŠ Peter Kavčič ob 17. uri). Bled IIKočevje (OŠ Bled ob 16.45) SD Mladi Jesenice : TPV Novo mesto II (OŠ Tone Čufar ob 18. uri) in Bohinj : Mehanizmi Kropa (OŠ B. Bistrica ob 16. uri). Košarkarski spored - V 1. SKL za ženske bo ekipa košarkaric Odeje Marmorja jutri, v soboto, ob 18. uri v dvorani na Podnu gostila Jezico. Za razvrstitev od 7. do 12. mesta bo ekipa Domžal jutri ob 17. uri gostila Pomurje Skiny, Jcseničanke pa gostujejo pri Cometu. V LA SKL za moške ekipa Heliosa jutri gostuje pri Postojni. V l.B SKL za moške jutri ob 20. uri ekipa Loka kave v dvorani Poden gosti Litijo, Triglav pa ob 20. uri v dvorani na Planini gosti Kemoplast Šentjut. Gradbinc Radovljica gostuje pri Hrastniku. • V.S. FINALNI TURNIR ALPSKE LIGE Kranj, 23. januarja - Hokejski klub Triglav iz Kranja bo to nedeljo, 25. januarja, organizator zaključnega turnirja alpske lige za dečke, rojeni 1984 /85. Na turnirju, katerega flavni sponzor so Živila, bo nastopalo 6 ekip: Olimpija, riglav, Jesenice, VSV iz Beljaka, Bled, in celovški KAC. Turnir se bo začel ob 8. uri in bo trajal predvidoma do 17. ure (finale ob 16. uri). Kranjčani, ki so trenutno drugi na lestvici, si obetajo podporo domaČih navijačev! Iz HK Triglav tudi sporočajo, daje še vedno možen vpis mladih hokejistov (rojenih letnik 1990 in mlajši). Starši si skupaj z otroki lahko ogledajo ponedeljkove treninge (med 15.45Tri 17. uro) in se na drsališču vpišejo v klub. • V.S. ALPSKO SMUČANJE ZA POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Kranjska Gora, Vogel, 21. januarja - Prejšnjo sredo je SK Bled v Kranjski. Gori pripravil tretji letošnji veleslalom za pokal Zavarovalnice Triglav za dečke in deklice. Med mlajšimi deklicami je zmagala Urška RabiČ (KRG), pred Ano Svoljšak (AFr) in Andrejo Mohorič (TRŽ), med mlajšimi dečki pa Jan Škofic (RAD), pred Tadejem Velikanjem in Alešem Omerzelom (oba BLD). Med starejšimi deklicami je bila najboljša Ana Kobal, ki je zmagala pred Mojco Ferk (obe BLD) in Živo Zupan (TRŽ). Med starejšimi dečki je bil najboljši Žiga Puc (BLD). drugi je bil Matija Grašič (TRŽ), tretji pa Martin Kuhar (APT). Minulo nedeljo pa je SD Bohinj na Voglu pripravilo tekmovanje v veleslalomu v kategoriji cicibanov in cicibank. Med cicibankami je zmagala Katja Jazbec (TRŽ) pred Tajo SreČnik (BLE) in Nastjo Podobnik (ŽEL). Pri cicibanih je slavil Miha Kurner, pred Mihom Trojarjem (oba Bled) in Lukom Pintarjem (TRG). • V.S. NAJHITREJŠI BORIS STREL Soriška planina, 23. januarja - Minulo nedeljo so rekreativni smučarji tekmovali v veleslalomu za pokal Ski open, cicibani in cicibanke pa v pokalu Sladkosned. Pri cicibankah je zmagala Vanja Brodnik, pri cicibanih Alan Vidovič, v novi kategoriji malih tekmovalcev pa je bila pri cicibankah najboljša Petra Presterl, pri cicibanih pa Jan Pintar. Predtefcmovalec v pokalu Ski open je bil Boris Strel, ki je imel absolutno najboljši čas. Sicer pa sta bila v absolutni uvrstitvi pri ženskah najhitrejša Boža Torkar, pri moških pa Marko Ribnikar. Naslednja tekma bo 1. februarja v Kranjski Gori. • V.S. (NI A. IW 13C . |W 1 ODLIČNA IGRA MLADIH IZ KRIŽ Križe, 23. januarja - Mladi igralci Namiznoteniškega kluba Križe so se v minulih dneh dvakrat odlično izkazali. Na 19. namiznoteniškem Jakhlovem memorialu v Ljubljani so sodelovali mlajši pionirji in pionirke Uroš Mrak, Ana Perko in Daša Grum, pri starejših pionirjih in pionirkah pa Matej Krevs, Matija Verč, Klemen Mrak (od 5. do 8. mesta), Žiga Jazbec (i. mesto) in Anja Grum (2. mesto). Minuli konec tedna pa so se edini med gorenjskimi klubi uvrstili v finale ekipnega državnega prvenstva. Mladinci v postavi Anže Žepič, Luka Peternel, Žiga Jazbec, Klemen Mrak in Matija Verč so dosegli 5. mesto, mladinke v postavi Anja Grum, Maja Rozman in Ana Perko pa 6. mesto. OGOMET POKAL ŽELEZNIKOV BELIM VRAGOM Železniki, 23. januarja - V telovadnici Osnovne šole v Železnikih je bil minulo nedeljo organiziran sedaj žc tradicionali turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo osem ekip iz Selške doline, po razburljivih tekmah pa je v finalu zmagala ekipa Beli vragi, ki je 6:4 premagala KMN Domel, ki sicer nastopa v 1. SMNL. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Piki klub, na četrto Valentino, na peto Luša, na šesto Lubadarji, na sedmo KBZ in na osmo Apokalipsa. Ob prejetih pokalih so se udeleženci strinjali, da bi radi še več podobnih tekmovanj, vendar bo treba prej zgraditi že dolgo načrtovano športno dvorano. • V.S. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL. : 064/223 111 Naročilo i« ob|avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B&B B & B KRANJ - tel. 22-55-22 B&B RADOVLJICA - tel. 714-960 B&B JESENICE - tel. 86-33-00 NAKUPO VALNI Palmanova 28.1., Trst 3.2., Madžarska - Lenti 7.2., posezonske razprodaje v Muenchnu 26.1., Madžarske IZLETI top|jce ^ 26.2. do 1.3., smuk v Kitzbuhelu 24.1., Rozman, tel,: 064/715-249, Šenčur. 411-887 METEOR Cerklje Remic tel: 422-781 Cilka tel: 411-510 Nakupovalni izlet Muenchn - razprodaja 7.2., Lenti 31.1., Italija - nakupi 12.2., GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VIIIFM TURIST* n relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, vsak drugi torek v mesecu. .... Kjn*c>1 ?'P' potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. turistični prevozi oseb Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 30.1. razprodaja v Muenchnu. REKREA CIJSKO BLED: ^ P°n- * P*- °&1000 *1130 «118.00 do 19.30. če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje /) R SANI F ^P3^- Vst°Pnina otf0ci do 10 let 300 SIT, odrasli 500 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor, pet od 20.30 do 22., sre, čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30.. prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 • 17.00, ned. 15.30 -17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT AVTO ŠOLA ING. KUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f A| # 4 I I A 4 JE CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob i vlit vi lBVVv 18. uri popoldan. VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ1ANEZ Nakupi: Muenchen, Rosenheim vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek Palmanova, Portoguaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Nakupovanje v Muenchnu 26., 1., 30.1., 7. 2 Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 H OKO - kombi prevozi IZLETI, POTOVANJA NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC pon., pet, TRST, PALMANOVA, tel. 53-876/57-757 UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. Trgovina ŠTORKMA Sprejem v komisijsko prodajo rabljene otroške opreme vsako Tavčarjeva 16 Krani soboto, količine omejene. Sprejem ob 8. uri, odvoz ob 12. uri. t#i. m Mn Posezonska razprodaja zimske obutve in zimskih oblačil - 2NI- lei. 211-050 ŽANJE - 25 % od 12. 1. - 24. 1. 1998. REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER RADOVLJICA tel: 714-403 SLOVAŠKE TOPLICE PIEŠTAN1 JEREB 621 773, 682 562 GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel.: 59 086 še vedno se lahko vključite v program dokvalifikacije VOZNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA; program prekvalifikacije PRODAJALEC, v PRIPRAVE na strokovni izpit za TRGOVINSKE POSLOVODJE. Prijave in informacije vsak dan med 9. in 14. uro. do 22. 2. do 28. 2., cena 240 DEM - 6 polnih penzionov + prevoz. Informacije na GSM: 041/703-413 in 041/703-802. Muenchen - razprodaja 29. - 30.1., Pompeji - Vezuv - Capri 6. - 8.3.98 VABIMO VAS NA: * poslovna kosila ali večerje * družinska kosila 3+1 GRATIS * družabna srečanja ob plesni glasbi TEČAJI NEMŠČINE verificirani tečaji za odrasle: pri prof. METI KONSTANTIN s.p. 1. stopnja: tor. 8.00; tor., 19.00; sob., 16.00 2. stopnja: čet., 8.00; čet., 19.00; sob., 10.00 3. stopnja: sre., 8.00; sre., 19.00 4. stopnja: pon, 19.00; sob., 8.30, 5. stopnja: pet., 18.30 UČENCI: od 1. do 8. razreda, DIJAKI: začetniki, utrjevanje šolske snovi tel.: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 NEMŠČINA Kranj ŠVICARSKA ŠOLA PETRO L. d d HOTEL ŠPIK, Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek Intenzivne, ugodne privatne ure. Vse stopnje, poslovni pogovor, prevajanje, tečaj v podjetjih, priprava na izpite. Tel.: 312-520 Ljubitelje rekreacije vabimo v HOTEL* ŠPIK: TENIS, FITNESS, SAVNA (turška in finska), SOLARU. Dobrodošli! Tel.: 064 880 120 Izobraževalni center SLIKANJE NA STEKLO in SVILO, VEZENJE, IZDELAVA MODNEGA Freising, tel.: 064/654 220 NAKITA, ROČNO PLETENJE SQUASH Vincarje 47, tel.: 620-986 NOVO v Škofji Loki. Šport DEMŠAR vas vabi na rekreacijsko igranje SOUASHA. Brezplačna izposoja loparjev. Cena: 900 do 1.200 SIT na uro. BORZA ZNANJA IŠČEMO: - nasvete za gojenje ša rnpinjonov ter za vzrejo nojev in Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. ovac- PONUJAMO: - instrukcije raznovrstnih šolskih predmetov za tel.: (061) 13-22-178 vse stopnje izobrazbe. In ne pozabite, naše informacije so e-mail: bona. znanja@spika, unistur.si brezplačne! Obiščete nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. ' r 30 v-Ljubljani, m sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA UGODNA PONUDBA: termoveiur jakne na zadrgo 7.590 SIT, ž. biuze (,CVETKA<(TEL: 225-162 4.900 SIT, ž. hlače 4.900 SIT, termo brezrokavniki vseh številk, kape, šali, C Staneta tataria 16 Krani rokavice. Vsa oblačila so iz lastne proizvodnje. Del. čas: vsak dan od 8. do 6 1 ' 1 19., sobota od 8. do 13. VABLJENI! Te^ofi/^n^0 BOC ProizvaJamo kole za vinograde in vrtove. J® - HALO -: HALO GORENJSKI GLAS ® TEL.: 223 111 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. A. R Čehov: STRIČEK VANJA petek, 23. 1., ob 19.30 za abonma PETEK 2., IZVEN in konto sobota, 24. 1., ob 19.30 za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto sobota, 31. 1., ob 19.30 za IZVEN in konto O. VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST četrtek, 29. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto GLASOV KAŽIPOT It Koncerti 9t I | Gledališče »> Sedmina in Duma Levantina Žirovnica - V Čopovi hiši v Žirovnici bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert. Skupina Duma Levantina bo izvajala pesmi španskih Judov, skupina Sedmina pa Venove pesmi. Jazz&biues koncert Bled - Danes, v petek, 23. januarja, ob 21. uri bo društvo Triona v Kulturnem domu Zasip pri Bledu organiziralo jazz&blues koncert Harmmond partv tria. V Gleam Artu Bled - V Gleam Artu bo jutri, v soboto, 24. januarja, etno folk ročk koncert ptujske skupine Kvint ton. Božične in narodne pesmi Sv. Duh - Župnijska karitas Sv. Duh in KS Sv. Duh vabita na koncert božičnih in narodnih pesmi s kamniškimi koledniki in Cerkvenima pevskima zboroma župnije Sv. Duh, ki bo jutri, v soboto, 24. januarja, ob 19,30 uri v kulturnem domu KUD IVan Cankar pri Sv. Duhu. Hkrati bo potekala tudi otvoritev razstave Petra Jovanoviča: reliefi na temo rožni venec in križev pot. Božični koncert Škofja loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 19.30 uri Božični koncert Ženskega pevskega zbora Petrol. Zboro-vodkinja je Željka Ulčnik - Remic, instrumentalna spremljava Uroš Kores, vezno besedilo Mateja Marinko. Obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Za prebivalce Kranja bo krvodajalska akcija v torek, 27. januarja. Zimovanje na Komni Kranj - Mladinski odsek PD KRanj vabi na zimovanje na Komni med zimskimi počitnicami, to je od četrtka, 26. februarja, do nedelje, 1. marca 1998. Podrobnejše informacije dobite v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184 ali po tel.: 472-276 (Urša). Občni zbor PGD Britof Britof pri Kranju - člani prostovoljnega gasilskega društva Britof bodo imeli občni zbor jutri, v soboto, 24. januarja, ob 18. uri v domu gasilcev v Britofu. DU Brezje - Mošnje - Ljubno Brezje - Društvo upokojencev Brezje -Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 15. uri v dvorani doma krajanov na Brezjah. Občni zbor bo popestren s kratkim kulturnim programom in prigrizkom. Planinska sekcija Iskra Kranj - Planinsko društvo Kranj, Planinska sekcija Iskra vabi zaposlene in upokojence podjetij Iskre, planinske vodnike in aktiviste sekcije ter vse ostale, posebno še udeležence izletov sekcije, da se udeležijo občnega zbora planinske sekcije, ki bo v petek, 23. januarja, z začetkom ob 17.30 uri v zgornji dvorani delavske restavracije v Savski Loki 1. TD Hotavlje Hotavlje - Turistično društvo Slajka Hotavlje vabi na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v zadrjžnem domu na Hotavljah. Po uradnem delu se boste lahko pogostili in zaplesali ob zvokih ansambla Stock. Predavanja If Podoba Friderika Ireneja Barage Škofja Loka - Komisija za izobražence pn Župnijskem pastoralnem svetu župnije sv. Jakoba v Škofji loki vabi na predavanje dr. Andreja Vovka z naslovom Podoba Friderika Ireneja Barage. Predavanje bo jutri, v petek, 23. januarja, ob 19. uri v dvorani Loškega gledališča na Spodnjem trgu. O okenskih, balkonskih in sobnih.rastlinah Preddvor - Turistično društvo Preddvor organizira predavanje o negi, vzgoji in novostih okenskih, balkonskih in sobnih rastlin, k3kor tudi o boleznih le-teh. Predaval bo Slavko Zgonc v četrtek, 29. januarja, ob 19 uri v domu krajanov v Preddvoru. Predavanje bo popestril tudi z diapozitivi. Na voljo bodo tudi brošure in knjige o vzgoji rož. Cvetje njiv, polj in travnikov Žirovnica - Kultumo-orosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Cvetje njiv, polj in travnikov od pomladi do jeseni, ki bo v roistru h& fc&ijfr Čopa v torek, 27. januarja, ob 18. uri." Fotografije in besedilo je pripravil Jaka. Čop. brala pa bo Mojca'Novak. Vse za tebe, sosed moj Besnica - Jutri ob 19.30 uri bo igralska skupina iz Preddvora v dvorani gasilnega doma uprizorila komedijo Vse za tebe, sosed moj. To je komedija o dobrih in malo manj dobrih sosedih. Četrti kralj Škofja loka - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri na Loškem odru že četrta ponovitev gledalipke igre Alojza Rebule četrti kralj. Igrajo igralci gledališke sekcije Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka. Kozliček Meketajček Hrušica - V nedeljo, 25. januarja, bo ob 10. uri v kulturnem domu na Hrušici v lutkovni dvorani na sporedu lutkovna matineja. Otroci si bodo tokrat lahko ogledali lutkovno igrico Janeza Bitenca Kozliček Meketajček. Prijetno glasbeno pravljico, ki govori o sanjah malega Meketajčka, so pripravili domači lutkarji. Seveda tudi tokrat ne bosta manjlala Miri in Dedek z novo uganko in darili. Pavlina in slepar Žirovnica - V Čopovi hiši v Žirovnici bo v nedeljo, 25. januarja, ob 10. uri lutkovna matineja Pavliha in slepar. Gostuje gledališče Globus iz Ljubljane. Štirje letni časi Podbrezje - Jutri, v soboto, 24. januarja, bo v Kulturnem domu v Podbrezjah gostovala dramska skupina z Brezij z veseloigro Štirje letni časi ali "ena vesela poslanska komedija". Predstava bo ob 19. uri. Stajerc v Ljubljani Breznica - V nedeljo, 25. januarja, bo ob 19. uri v kulturni dvorani na Breznici gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo štajerc v Ljubljani. Vstopnice po 2.000 ŠIT lahko kupite v pisarni krajevne skupnosti Žirovnica ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur. Izleti DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI Razdrto - Nanos - Predjama Kranj - Planinsko društvo Kranj vaW planince na planinski izlet Razdrto-Nanos -Predjama, ki bo v soboto, 7. februarja. Odhod posebnega avzobusa bo izpre° Hotela Creina ob 6. uri. Skupni čas noje bo približno 6 ur. Tura je primerna za vse planince. Prijave sprejemajo v pisarni rj^ Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184 do zasedb mest v avtobusu. Razstave Umetnost mladih Kranj - V knjižnici Gimnazije Kranj j« odprli razstavo knjig njihove dijakinje KW Šuškovič iz 4. a razreda. Razstavo Urrw» nost mladih si lahko ogledate do 3. marcz knjižnici šole vsak dan v času pouka. Kal je za to priložnost izbrala 14 svojih nsu-Mlada umetnica bo zelo vesela vaš09 obiska, saj je to njena prva razstava. O TRGOVINA KRANJ, d.o.o. Mirka Vadnova 9 zaposli POSLOVODJO (za nedoločen čas) Od kandidata pričakujemo: - najmanj srednjo šolo (lesarske stroke) - poslovodski izpit - 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - osnovno znanje računalništva - komercialne sposobnosti in komunikativnost Pismene prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. rotit JUTRI, V SOBOTO, 24. JANUARJA, ob 19.30 uri: Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA. Pohitite z rezervacijami! (gledališka blagajna: (064/81-260) MGL MESTNO GLEDAJOČE LJUBLJANSKO Čopova 14, Ljubljana Jutri, sobota, 24. 1., ob 19.30: PUNCI (Sylvia); izven in konto Ponedeljek, 26. 1., ob 19.30: KALIGULA ABONMA M PREMIERA Petek, 23. 1., ob 22.00 Patrick Susking KONTRABAS Ponovitvi: sreda, 28. 1., in sobota, 31. 1., ob 22.00 Vstopr«^«^i|eK^%«8fllcdelavnik^-, 17. tire ter od 17.30 do 19.30 ure ter uro Prf9^ predstavo-p»i&iagajni MGL Tel.: 061/21Q-«^*J " . wmiKi&m,—:- I ORPO, d.o.o. ORGANIZACIJA POSLOVANJA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA Gorenjesavska 13 b, Kranj vabi k sodelovanju ambiciozne in ustvarjalne sodelavce z možnostjo zaposlitve na sledečem delovnem mestu: SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME od katerega pričakujemo: da ima srednjo izobrazbo elektrotehnične ali računalniške smeri • leto delovnih izkušenj na podobnih delih • aktivno ali pasivno znanje angleščine • vozniški izpit B kategorije • poznavanje operacijskih sistemov • 2-mesečno poskusno delo ORGANIZATOR - PROGRAMER od katerega pričakujemo: • višja ali visoka šola izobrazba računalniške smeri • leto delovnih izkušenj na podobnih delih • poznavanje prog. orodja Delphi, Clipper • aktivno ali pasivno znanje angleščine • vozniški izpit B kategorije • poznavanje operacijskih sistemov in baz podatkov • 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.s polnim delovnim časom (s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas). Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah, ter življenjepisom pošljite na gornji naslov najkasneje do 30. 1. 1998. GORENJSKA AVTOHIŠA (kV/A Pooblaščeni prodajalec WV vozil \VaV/ MIL Radovljica, d.o.o. v^J^ Gradnikova 121 4240 Radovljica Razpisujemo prosto delovno mesto: MEHANIKA v^ESCArT^6 'n P°pravi'° ^ voz'' v na^em novem servisu Zahtevani pogoji: Bnutrianl 4r stoPnia izobrazbe avtomehanične ali avtoelektrične n„5 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije in oSovnn °dnos d0 dela- preizk ^roerje se sklene za določen čas s 3-mesečnim čas delom ter možnostjo podaljšanja za nedoločen Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s Kratkim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naš naslov zimske konfekcije 16.1. do 29.1. 1998 ' za 20% fi|^p^^ Ljubljanska c. 4, 4260 BLED tel.: (064) 741-088 E-Mail: jeti@s5.net BRDO 4 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SERVIS ZA PROTOKOLARNE STORITVE Predoslje 39 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto: 1. VODJE KUHINJE - HOTEL KOKRA Pogoji: - VI. ali V. stopnja - višja ali srednja gostinska šola - tri oz. pet let delovnih izkušenj - tečaj in izpit iz higienskega minimuma - znanje tujega jezika - 3 oz. 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Vlada Republike Slovenije, Servis za protokolarne storitve, Predoslje 39, 4000 Kranj. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. KNJIGE ZA DARJO, MARJETO, SLAVKA, SONJO, ŽIGA, METKO 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012. fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz V sredo, 21. januarja, smo izmed 1008 dopisnic izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knjižne nagrade: 1. DARJA KAVČIČ, Ribenska c. 28, 4260 Bled 2. MARJETA FRAS, Kidričeva 4a, 4000 Kranj 3. SLAVKO PESTAR, Voklo 70, 4208 Šenčur 4. SONJA PODLOGAR, Pot na Vovke 3, 4207 Cerklje na Gorenjskem 5. ŽIGA JAN, Nabrežje 3, 4270 Jesenice 6. METKA PELKO, Kebetova 15, 4000 Kranj »MERKUR V KRANJU ODDAMO V NAJEM AVTOMEHANIČNO DELAVNICO Prostori so primerni tudi za opravljanje drugih servisnih ali trgovskih dejavnosti • lokacija: Gregorčičeva ulica 8 • prostori: delavnica, skladišče, dve pisarni, sanitarije z garderobo • skupna površina : 357 m2 Pisne ponudbe z navedbo ponujene najemnine pošljite do 31. januarja 1998 na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d. PE Javna skladišča Koroška cesta 1 4501 Kranj Dodatne informacije na telefonu: 064 266 500 PLANINSKA SEKCIJA ISKRA KRANJ išče oskrbnika Planinske postojanke na Jakobu nad Preddvorom Pogoji: - koča mora biti stalno odprta od 1. 6. do 30. 9., izven sezone pa tudi vsak dan od jutra do mraka, razen enega dne v tednu, ki si ga oskrbnik izbere po svoji presoji, s tem, da to ne more biti konec tedna - oskrbnik mora imeti čut za zaupano imovino, predvsem pa prijazen in skrben odnos do obiskovalcev, oz. planincev - oskrbovanje je primerno za zakonski par, kar bo imelo pri izbiri prednost - oskrbovanje bomo sklenili za celo leto, ali pa ločeno za zimsko ' oz. letno sezono - pred izbiro bo Gosp. odbor opravil razgovor s kandidati, ki bodo prišli v ožji izbor. S kandidatom bo sklenjena pogodba. - prevzem dolžnosti po dogovoru Prijave pošljite do 8. 2. 1998 na naslov: Planinska sekcija ISkRA, Savska loka 2, 4000 Kranj (za razpis). NAJCENEJŠA DOSTAVA PIZZ, MALIC, KOSIL in VEČERU v Kranju PIZZA EXPRES tel.: 225-207 z izrezanim oglasom ISO SIT popusta za vsako naročilo Dostava, pon. - sob. od 8. do 24. ure med prazniki od 17. do 23. ure PRIPOROČAMO zrezke, kalamare, zelenjavni krožnik, pečenko, ocvrte osliče, špagete karbonaro, špagete z morskimi sadeži, solato s testeninami, sladice, pijačo... PONUDBA MESECA: PEČEN PIŠČANEC PO PTUJSKO za 1400 SIT 3 SREDNJE PIZZE za 1650 SIT PRIPOROČAMO PREDHODNA NAROČILA RADIO SORA Škofja Loka =— = tel./fax: 064/624 039 S :;.::';:^S Zaposlimo ra6iqsqra komercialista na terenu Delovno razmerje bomo sklenili za dobo enega leta. Po tej dobi je možna zaposlitev za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjami pošljite na Radio Sora, Poljanska 2, Škofja Loka, do vključno 2. februarja 1998. Za ostale informacije nas lahko pokličete po tel.: 064/624 039. PREROK Možnost osebnega obiska.' 090/41-29 090/42-38 Iskra ERO ISKRA ERO, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj, Slovenija Ponovno objavljamo prosta delovna mesta KVALIFICIRANIH KOVINARJEV (STRUGARJEV, REZKALCEV, BRUSILCEV) pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh PO objavi v časopisu na naslov Iskra ERO, 4000 Kranj, Savska loka 2, spi. - kadrovsko Področje. Dodatne informacije v zvezi z delom dobite na telefonskih številkah 064 221 393 ali 221 391, int. 23 29. OSMRTNICA V 85. letu je umrl naš dragi oče, mož, ded, tast in stric PETER KOKALJ Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 24. januarja 1998, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. VSI NJEGOVI Radovljica, Golnik, Idirja, Sydney, VValdronn, 21. januarja 1998 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec JANEZ ŽLEBIR krojač Ostal nam bo v trajnem spominu. Kolektiv Gorenjskih oblačil Kranj Kranj, 20. januarja 1998 MALI OGLASI W1LFAN NEPREMIČNINE Koroška 10,Kranj tel.: 360-270, 360-260 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Telefon, fax z avtomatsko tajnico Panasonic KX 72130 prodam. ©228-116_iM6 Prodam enoosno traktorsko prikolico nosilnosti 4 t. O720-180 itn Prodam OBRAČALNIK Haublic za BCS kosilnico. ©330-606 1200 Popravila vseh vrst TV aparatov - TV Gorenje tudi na domu. 13331-199, Sinko_ 1217 Poceni prodam zamrzovalno SKRIN-JO, 220 I. 246-721_ia» TELEVIZIJO znamke Lowe ekran 72, videotekst, stereo, zelo malo rabljeno, prodam za 50.000 SIT. ©74-00- 23 1274 Prodam glasbeni stolp Fisher, 2 x 80 W, ločene komponente, daljinsko upravljanje, cena 450 DEM. 18(241- 242 1283 Prodam električni oljni RADIATOR Filips s termostatom, nov, ugodno. ©226-111 1293 Prodam EL. PISALNI STROJ Olim-pia. ©411-804 1521 Kupim NAKLADALKO SiP, PAJKA in ROTACIJSKO KOSILNICO. »324-790 136« KMETOVALCI - AGROIZBIRA ClRČE nudi ugodno rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju, gume Barum, akumulatorje Vesna: 12 v 150 Ah -18.990,00 SIT, zaganjac za UTB 1*. 120,00 SIT, oracalrf ato*m 220 SiP 27.990,00 SIT. Pokličite rvas ai< se oglasite na Smledniski 17, Kranj, •324-802 ,431 GLASBILA Prodam ČEŠKI PIANINO, odličen. «061/753-141 139« Prodam DIATONIČNO HARMONIKO Lubas. ©241-623 1473 Poceni prodam diatonično HARMONIKO - mehanizem za stensko uro, klasičen. ©312-101 1502 GR. MATERIAL Stopnice - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. ©064/806-026 75» LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite: Zbilje 22, ©061/611-078 863 PARKET KLASIČNI in lamelni slavonski hrast, jesen, parjena bukev in posebni parketi, smrekov opaž in ladijski podi. KOSELJ, d.o.o., 471- 193 868 Cesta na Rupo 45 4000 KRANJ Tel.: 064/245-125 fax: 064/245-1 24 • V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES - KERABEN (ISO 9001): - keramične ploščice za kopalnice in kuhinje, - visoko kvalitetne talne keramične ploščice (tudi za terase, balkone) -keramična tla prihodnosti MARATHON - odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil. POPUSTI • AKCIJSKE CENE IN VELIKA IZBIRA KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA • Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone, - enoročne mešalne baterije, - okna, vrata ter vse vrste senčil, - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge. Obiščite nas v našem razstavno-prodajnem salonu vsak dan od 8.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 12.00. VABLJENI! STATVE za ročno tkanje s priborom prodam. ©224-264 1300 Prodam novo skobelno GLAVO širina 40 cm sikular vrtalka, ugodno. ©738-155 1302 Prodam novejši PRALNI STROJ Gorenje in trifazni sekular (brez motorja). ©422-910_«U Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW in 3 KW. ©226-222 1330 Zelo ugodno prodam z montažo ali brez PEČ VAILANT plin 18 KW PEČ KIV VRANSKO, olje, 18-24 KW PEČ KIV VRANSKO, olje, 24-45 KW PEČ VIADRUS 24-45 KW, olje, trdo gorivo Prav tako prevzamem vsa vodovodno-instalacijska dela ter montažo centralne kurjave. Tel.: 064/225-686, 0609/626-892 VILIČAR Indos električni, I. 88, s polnilcem, nosilnost 1200 kg, v odličnem stanju prodam. ©422-347 Prodam KRIVILNI STROJ za pločevino ( Apcant) 30 tonski, dol. 3 m, Gasparini izdelava Italija, dobro ohranjen, star 4 leta ©421-019 1348 Prodamo rabljene HLADILNE KOMOR z agregati ali brez. Dolžina 6,5 m, 5 m, 4 m in 3 m za prevoz mleka, mesa in sadja. ©061/723-223, 041/ 618-816 H35 Prodam PRALNI STHOJ Candy 241. Benedičič, Mačkovo nas. 27, Šenčur, ©411-423 1440 Pralni stroj Gorenje obnovljen, prodam. ©332-350 1442 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica. ©802-080 1446 Prodam nov STROJ Knakar za stiskanje gumbov. ©52-458 1447 KOMPRESOR KW 2.2 obratov 1650 barov 10 trofazni s kablom 20 m. ©324-508 1472 Prodam ŠIVALNE STROJE: DIR-COPP 227/2 z igelnim transportom, 239/125 s trojnim transportom, STOLPARICO PFAFF, SINGER na kolešček, RIMOLDI 2-nitna entlari-ca, likalnik s kotličkom ali zamenjam za 5-nitni ovverloock ali smrekov les. ©714-571 1480 Prodam suh, smrekov OPAŽ. ©641- 207 1278 Prodam DESKE 50-80. Polanc, Zg. Luša 17 1321 Prodam MARMOR za oblaganje balkona. ©682-217 1323 Prodam smrekove PLOHE in colar-ice, cca 20 kubikov. ©320-039 1327 Prodam 300 kom strešne betonske OPEKE, 2 kom okna nova s polkni, šlr. 96 cm, viš. 145. in 4 komade rebrasti radiatorji, malo rabljeni. ©242-677_1345 Prodam smrekove DESKE (colarice + plohi) cca 8 m3. ©801-864 1397 Prodam novo valno pločevino za streho 5mx 1m 6 kom, 20 % ceneje. ©725-807_1449 Prodam smrekov opaž, colarice, bankine, punte. ©641-207 uaa Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 23020 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKO, KEMIJO IN ANGLEŠČINO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE USPEŠNO POUČUJEM. PRIDEM TUDI NA DOM. ©326-199 1012 Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. ©325-501 1270__ instruiram matematiko in angleščino za osnovno šolo. ©242r494 1272 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©324-940 1318 Ing. kemije instruira kemijo, matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. ©326-402 1320 Instruiram matematiko za OŠ in SŠ. ©226-222 1331 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, macesna, bukve, javora, jesena, jelše, češnje, hruške, kostanja, bresta in oreha. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-094, ŽAGA ŠVELC Kokrica 245-453, nabava 0609/637-100 Edo 88 MAKUER BLED d.o.o. 4260 ftlecl, Ljubljanska cesta '% tel.:064/742-'m 742*}>*f _742-TO_ Kupim manjšo, ohranjeno KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. ©241-863 popoldan 1374 Kupim smrekove SUHE PRIZME 8-10 cm, 2 m3. ©411-587 1458 Ročno opogibalo za pločevino kupim, dolžine do 100 cm. ©801- 856 1463 Kupim Z 55 SKALA, od prvega lastnika in prodam SA/ALNI STROJ Singer, star 100 let. ©311-257 1536 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-412 26461 Oddam pritlični poslovni prostor v centru Kranja 26 m2. ©224-441 1450 V Kranju, nasproti cerkve, v notranjem atriju, Glavni trg 15, oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR v izmeri 25 m2, primeren za trgovino ali podobno dejavnost. INFIČOd.0.0., Glavni trg 15, Kranj, ©362-620 U82 Oddam v najem poslovne prostore -pisarne. 326-945 1485 Oddamo Kranj - v mestnem jedru več POSLOVNIH PROSTOROV, TRGOVIN in PISARN. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 1530 MOTORNA KOLESA OBLAČILA Prodam MOTOR AVTOMATIK, cena je 300 DEM. ©461-098 1404 NAJDENO V Kranju se je našla ŽENSKA URA. Informacije na ©241-118, dopoldan od ponedeljka do petka od 8-15. ure 1335_ OBVESTILA HOLISTIČNI REBIRTHING - uvodno predavanje 26. 1. ob 19.15 v šmar-tinskem dornu STRAŽIŠČE (pri cerkvi). VABLJENI! 1336 LOKALI Prodamo KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2. 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123lo 84 KRANJ CENTER 22 m2/l, za mirno dejavnost, 500 m2 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes., poli. predplačilo, KRANJ Center gostinski lokal s kuhinjo, KRANJ Center manjšo trgovino z živili na dobri lokaciji, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, KRANJ Center delavnico 22 m2 ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 85 MEDVODE prodamo več poslovnih prostorov v izgradnji na dobri lokaciji, LJUBLJANA, Dunajska c, Celovška c, prodamo več poslovnih prostorov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 225 Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupa) 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 462 Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_463 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju s pokrito teraso, celotne uporabne površine cca. 106 m2, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ KRANJ- Hrastje prodamo ali oddamo 2 HALI, 2X 390m2 ena s C.K.. STANING 064 242 754 Iščemo kupca za opremljeno MESNICO z manjšo živilsko trgovino v Kranju. Naprodaj je cela hiša, s stanovanjem v nadstropju. Cena: 850.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Oddamo Kranj: v 1. nadstr. poslovne hiše 35 m2 in 26 m2 za trgovino ali pisarne, v 1. nadstropju 50 m2 za pisarne ali trgovino. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1039 KRANJ - OKOLICA oddamo obnovljen LOKAL z izložbo za sprecializir-ano traovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1223 Oddam poslovni prostor, primeren za skladišče in SOBO, samski osebi. ©411-214 1232 KRANJ okolica poslovna cona, prodamo poslovni prostor 45 m2, v pritličju, poseben vhod, na novo adaptirano, parkirišče, primerno za različne dejavnosti, cena 70.000 DEM. AMBRAS 22-66-39, 041/66- 84-70 1243 Prodamo v Kranju - TRGOVSKI LOKAL, 33 m2, z opremo, za 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 464 Oddam nove POSLOVNE PROSTORE v centru Radovljice. ©731-553 po 17. uri 1395 MAŠKARADNE original kostime za otroke in odrasle lahko naročite po ©061/142-4133 733 ŽENSKE BARETE DVOJNE, otroške kape HUGO, dobite 715-050 1139 OTR. OPREMA - PREVIJALNE MIZE - sestavljive in razstavljive, sestavljene iz PVĆ materialov različnih oblik in barv. Ko mize ne rabite več jo razstavite in iz nje iahko sestavite namanj 4 večnamenske regale. Možnost najema, plačilo na obroke. Datume plačila si izberete sami. Cena mizice 9740 SIT. ©061/13-22-001,041/676-041 1385 Komisijska prodaja rabljene otroške opreme TRGOVINA MALČEK, Visoko, 431-807 1407 Prodam otroški kombinirani voziček za 7000 SIT. ©451-304 1452 OSTALO Prodam PREMOG v vrečah. Cena 500 SIT vreča. ©310-224 1026 Prodam klepan BAKRENI KOTEL. ©311-228 1296 Prodam GOBELIN "Zadnja večerja". ©50-383 1312 Igre na Nintendo 64 prodam ali zamenjam. ©53-556 1317 159 let staro SKRINJO s ključavnico, kolovrat... prodam. ©221-872 1365 Ugodno prodam KOVINSKI PESJAK 3.5 x 2 m in PASJO KOČO. ©422- 039 1443 PRIDELKI Prodam SILAZNE BALE. ©242-672 1169 Prodam RUMENO KORENJE in RDEČ ČEBULĆEK. Grad 5, Cerklje 1256 Prodam REPO za kisanje ali krmo. Zalog 41, Cerklje, ©421-671 1344 Prodam TRAVNO SILAŽO v balah (njivska trava). ©422-585 1368 Prodam beli JEDILNI KROMPIR. ©312-292 1373 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. ©471-103 1511 Prodam kvalitetno SENO. ©736-457 1516 POSESTI NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00 74 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III gr. fazi z delavnico na parceli 500 m2. VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlič-no hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovnos tan. hišo v izgradnji, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. BITNJE dvodružinsko hišo z vrtom na parceli 650 m2 + 2 garaži. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 79 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM. BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ao KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica - večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 82 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 KUPIMO KRANJ okolica gospodarsko poslopje ali delavnico. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 226 PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 PARCELE PRODAMO Kranj okolica lepo sončno parcelo ob gozdu, 1200 m2 z gradbeno dokumentacijo, Britof cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, Kranj ob cesti cca 800 m2 za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 228 HIŠE PRODAMO LJUBLJANA Dobr-voa dvojček v izgradnji na parceli 660 m2, 2x160 m 2 biv. površine, MLAKA novejšo hišo na parceli 700 m2, DRULOVKA enodružinsko, vrstno končno hišo na manjši parceli, KRANJ Center na manjši parceli prodamo enodružinsko hišo primerno tudi za poslovno dejavnost, CERKLJE okolica starejšo pritlično hišo na manjši parceli 66000 DEM, KRANJ Primskovo pol hiše-PR. z garažo in vrtom, 160.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 229 Prodamo v Kranju, na odlični prometni lokaciji STANOVANJSKO HIŠO na parceli 800 m2, primerna za poslovno dejavnost, 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_449 Prodamo Kranj - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 299 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 451 d mm »0 — *2 ii 00 i š N E PREM IČNINSK0 •i POSLOVANJE Si mm t J M J* O t— u_ i a Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KERN d 0.0. ©221-353, 222-566 in fax 221785 456 Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM, v bližini Kranja starejšo, obnovljeno HIŠO z ločenim gosp. poslopjem, parcela 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 457 V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10m. ločeno poslopje 18 x 11 m, primerno za delavnico, parcela 2900 m2, za 410 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 459 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj.bleivveisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parceli 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 • 453 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2. Hiša stoji ob glavni cesti, cena 190 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 infax221-785 455 PRODAMO: - ŠENTURŠKA GORA, novo adaptirano visokopritlično hišo - BOHINJSKA BISTRICA, hiša 190 m2, parcela 800 m2, CK, telefon - KRANJ, starejša hiša 100 m2 bivalne površine, parcela 500 m2, ob vodi - RADOVLJICA, enonadstropna hiša (8'9), parcela 400 m2 - KRANJ, center, staromeščansko hišo - KRANJ, 62 m2, starejše dvosobno stanovanje; 87 m2 prenovljeno trisobno stanovanje - KRANJ, 90 m2, 2 + 2 ss, CK, telefon, KTV, 2. nadstropje, UGODNO - DVORSKA VAS, 12000 M2 stavbišča - NEMILJE, 1,5 ha gozda KUPIMO: - hišo ali lokal v strogem centru KRANJA, ŠKOFJE LOKE, TRŽIČA, KAMNIKA - KRANJ, Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje, dvosobna in trisobna stanovanja - parcelo ob prometnici v KRANJU (plačilo takoj) - kmetijo v okolici KRANJA - KRANJ, poslovni prostor 50 m2 - GORENJSKA, starejšo hišo z vrtom, primerno za bivanje - RADOVLJICA, LESCE, enosobno stanovanje z balkonom NAJAMEMO: - KRANJ, ŠKOFJA LOKA, poslovni prostor - TRŽIČ, garsonjero ali enosobno stanovanje - GORENJSKA, GARSONJERE IN EN-OSOBNA STANOVANJA ODDAMO: - LESCE, opremljeno enosobno stanovanje, CK, telefon, KTV - ŠKOFJA LOKA, enonadstropna hiša, možnost dveh stanovanj - KRANJ (nebotičnik), poslovni prostor 14 m2, cena 15 DEM/m2 - BRITOF, poslovni prostor 30 m2 v hisi Prodamo na Bledu VISOKOPR1' TLIČNO HIŠO, v pritličju delavnica 120 m2, v nadstropju stanovanje V" m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 000 DEM, na Bledu VISOKOPRITLIČNO podklete-no HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 __, Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO j# vznožju Storžiča v prijetnem in rnir nem okolju. ©247-100, zvečerv^f Na Dolenjskem 9 km od Šmarjeph toplic NUJNO prodamo majhno HIŠO z vodo in elektriko, potrebno obnove na 3800 m2 veliki parceli' Lepa in mirna lega ob gozdu, Pj/ merno za vikend, cena 24000 DcNj-Takojšnje plačilo samo 19000 0tw-©041/648-433_^iijj KRIŽE - pritlična, obnovljena hiša i vrtom, cena 130.000 DEM, naprodaj DOM NEPREMIČNINE, 22-33-0u; 0609/650-123 ____ DRULOVKA prodamo končno vrstn° HIŠO 175 m2, z večjo parcelo-240.000 DEM. možna zamenjava za 3 ss v Kranju, Šenčurju, Preddvoru j* Cerkljah. Preddvor okolica, prodal" stan. HIŠO v III. gr. fazi, 300 rruž * večjo parcelo, 160.000 DEM. KFtA^ prodam novo visoko priti, hišo, 1» m2 podkleteno, parcela 550 m2, nđ dobri lokaciji, cena po dogovoru-AMBRAS, 22-66-39, 041/66-84-70 1242_ ___ V najem oddam HIŠO v Škofji Cena po dogovoru. ©620-942^]^ ZAVRŠNICA - nova enodružinski hiša-brunarica, 120 m2 na 500 »J* zemljišča, izvrstna lokacija ob jez« ' primerna za gostinsko dejavno' dodatna garaža, SAT TV, telef°"; ©0609/331-013___-^* Kupim zazidljivo PARCELO ali sta^ HIŠO za nadomestno gradnjo Kranju. ©225-035, dopoldan V središču Mengša prodam ta*°j vseljivo HIŠO. B061/738-426_ Kupim enodružinsko HIŠO ali zgZj* jivo parcelo na relaciji Kranj-S*0' Loka. ©311-479_ Bled - center; prodamo HIŠO v tr»J etažah, 240 m2, 90 m2 Par^f6i/ garažo, s pogledom na grad. ©u 2 1686-505 ali 061/1681-702 1S Panasonic ISDN TELEFONSKE CENTRALE IN REŠITVE ZA PODJETJA OD IDEJE DO IZVEDBE http: / /www. relefon-trade. si KRANJ dO O. Tjtelefon trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERViS Prodamo v Strazišču 25 let staro enonadstropno HIŠO, na parceli 480 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 ali fax 221-785 152« Stražišče prodamo dvostanovanjsko hišo, sela podkletena, na 500 m2 zemljišča, cena 300.000 DEM AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) Visoko pri Kranju prodamo novo nizkopritlično hišo v alpskem stilu, tloris hiše 11x14 m, na 538 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Škofja Loki na Spodnjem trgu prodamo večjo, starejšo hišo, v pritličju trgovina v obratovanju, v 1. nadstropju sta dve stanovanji 100 m2 In 75 m2, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 URŠKA V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod in ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, CK, za 495.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo 30 let staro enonadstropno stanovanjsko hišo, na prometni lokaciji, primerno tudi za poslovne prostore. Cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NUMEROLOGUA ASTROLOGIJA EU! VEDEŽEVANJE IZ KART, HOROSKOP 0904 24 ur na dan, tudi prazniki V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah KRANJ- KOKRICA prodamo novejšo 1 nadstropno hišo,160m2 stan. površine na parceli 780m2 za 260 000 DEM. STANING 064 242 754 BAŠELJ prodamo novo nedokonča-Vpisuie začetnike in I no visoko pritljično hišo 200m^stan. dobre plesalce_I ^064/415-000 V Žirovnici prodamo hišo staro 12 let, veliko cca 100 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, zraven še starejša kmečka hiša, vse skupaj je na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki prodamo vrstno-končno hišo dimenzije 11x 6,30 m. celotna podkletena, z vsemi priključki, z možnostjo odkupa zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo novo hišo, tloris hiše 11x8 m, celotna podkletena, možnost poslovnih prostorov, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo gospodarsko poslopje staro 8 let, tlorisne površine cca. 10 x 14 m, na 2000 m2 zemljišča, možnost poslovno stanovanjskega objekta, dostop z kamioni, cena 220 000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) površine na parceli 700m2 za 120 000 DEM. STANING 064 242 754 V BESNICI prodamo zazidljivo parcelo 782m2 po 70DEM/m2 lok dokumen. v pripravi. STANING 064 242 754 __ V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ZAČETO GRADNJO. STANING 064 242 754 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 HRAŠE zazidljivo parcelo 600 m2 ureiena lokacijska dokumentacija prodamo za 48.000 DEM. POSING 064 863 977 RADOVLJICA v mestu prodamo hišo 9x8, staro 30 let za 170.000 DEM. POSING 064 863 150 Na vašo željo vam uredimo stanje zemljiške knjige, sestavimo kupoprodajno pogodbo in svetujemo pri Pr°daji ali nakupu kakršnihkoli nepremičnin, informacije na tel. št. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 v Kranju ali okolici kupimo večjo starejšo vilo ali graščino na samem ?£.že znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE Iti Al fSTAlT VISOKO PRI KRANJU: Prodamo izredno lepo novo stanovanjsko hišo na mirni in sončni lokaciji, nizkopri-tlična, alpski stil, dve bivalni etaži + klet v skupni izmeri 465 m2, garaža, pripadajoča parcela 610 m2, priključek za kamin. Cena 495.000 DEM.GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ --"- 715-009, mobitel: 0609/653-790 y okolici Kranja prodamo 20 let staro -.---——; . hišo, delno podkleteno, dimenzij 8x JESENICE-OKOLICA: V mirni m lepi 8.5 m, na 780 m2 zemljišča, vseljivo Po dogovoru, cena 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo polovico stanovanjske hiše, hiša je stara 35 let, cca. 95 m2 stanovanjske površine in 400 m2 pripadajočega zemljišča, vseljivo Po dogovoru, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 K °k°,ic' Kranja prodamo zazidljivo Počelo 1216 m2 z že izdano loka-Sln gradbeno dokumentacijo za wi|sko hišo, z že plačano sprememba namembnosti, tlorisna površina vil6'6 cca. 135 m2, možnost pre-Si ak°i. cena 150.000 DEM vasici prodamo skoraj novo manjšo enostanovanjsko hišo, CK, telefon, sadovnjak, garaža, terasa. Hiša je primerna tudi za vikend. Cena 175.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 LJUBNO: Prodamo stanovanjsko hišo cca 150 m2, delno prenovljena, 500 m2 parcole, mirna in lepa lokacija. Cena 85.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE NA GORENJSKEM-POD GORAMI: Prodamo staro stanovanjsko hišo za nadomestno gradnjo, manjša parcela_ in 500 m2 gozda. mobitel: 0609/653-790 AGENT Kranj (OM «hSi Cena 22.000 DEM. 365-361 1 ( 64) 365-360 ail (°64) GS 5 STANIČ k.d., te oparemli«nVC^°d-' balkon 16, Z vsemi prikl j&a 97m0b0nŽng|tMP7GlNrS 9orenjs"kem,Y00 ml"parcele. Cena (064) 365-360 ali™ Ski 1 145.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 amo komplet viso- vsemi priključki, z RADOVLJICA - okolica: Prodamo izredno urejen vikend in dva dodat- ^KERN 221-353 , 222 566 ,£>x: 221-785 d.o.o, NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj Lffl'cl RADOVLJICE prodamo SvtS p2rcel°- na son£ni. ravni NEPBnJ^; za 48000 OEM. SVET ^PREMIČNINE, 330-112. eta°£°lici KRANJA oddamo zgornjo X,n0Ve niše- 150 "12, CK TEL, «S,N?3D3EoT2eS- SVETNE" PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro «n stro n, projekti, statični izVačuni), gradnjo, obrtniška dela NOVO- TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117 Q 622-318 PIA KRANJ Q 312-622 1. Prodamo Šk. Loka Novi svet 3 ss manjše stanovanje, cena ugodna 2. Prodamo Šk. Loka mansardno stanovanje, 90 m2, garaža + klet 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Škofja Loka 2 s mansardno stan., 70 m2, cena ugodna 5. Prodamo Gabrška gora bivalni vikend 75m2 bivalne površine 6. Prodamo Dovlje - Mojstrana visokopritlično, podkletno stan. hišo 7. Prodamo Šk. Loka 2 ss s kabinetom 3 nad., možnost plačila na obroke 8. Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšo kmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 9. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti 10. Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem 11. Prodamo Šk. Loka center mesta 3ss 12. Prodamo Hotavlje stan. hišo, parcela 600 m2, cena ugodna 13. Prodamo Šk. Loka ind. cona prostore primerne za pisarne, trgovino ali delavniške prostore 14. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore 15. Prodamo Šk. Loka-Podlubnik 2 ss s kabinetom, cena zelo ugodna 16. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov 17. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 1. Prodamo 2SS ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 2. Prodamo več garsonjer, ugodno 3. Prodamo več 2 SS v Šorlijevem nas. 4. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šorlijeve naselju 5. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m.2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru. 8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO 9. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III in 2,5 SS, 75 m2, ugodno 10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2 11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno! 12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO! 14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila 16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji 19. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji! 20. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m.2 poslovno proizvodnega prostora, 700 DEM/m2 PIA JESENICE & 863-145 1. Na Jesenicah vzamemo v najem 1 ss 2. V okolici Bleda vzamemo v najem 2 ss 3. Na Jesenicah vzamemo v najem garsonjero za 4 mesece, nujno 7. V Javorniškem Rovtu kupimo manjšo hišo oddaljeno od ceste, do 50.000 DEM 8. Kupimo 3 ss na Jesenicah do 65000 DEM 9. V centru Jesenic kupimo gost. lokal - pizzerijo 10. Kupimo 2,5 ss na Jesenicah do 60.000 DEM 11. Prodamo v Mojstrani zidan vikend na parceli 350 m2 12. Kupimo 1 ss na Jesenicah ali Radovljici do 30.000 DEM PIA RADOVLJICA & 714-363 1. V okolici Bleda oddamo v najem večjo stan. hišo za daljše obdobje 2. Boh. Bistrica - oddamo v najem 2 SS, opremljeno stanovanje za daljše obdobje 3. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 4. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo 5. V okolici Radovljice prodamo takoj vseljivo hišo na parceli 1300 m2 6.1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 7. V Radovljici kupimo dvoinpolsobno stanovanje do 90.000 DEM 8. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 9. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 10. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 11. V Radovljici oddamo nove prostore vel. 63 m2 in novo neopremljeno 2SS vei. 52 m2, oboje skupaj ali posamično. 12. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 13. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 14. V Radovljici najamemo več 1 sobnih in 2 sobnih stanovanj 15. V Zatrniku oddamo v najem 1,5 ss v stan. hiši PIA TRŽIČ © 51-109 1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj 2. Najamemo dvosobno ali tnsobno stanovanje v Tržiču 3. Prodamo 3ss na Ravnah, Tržič, 80 m2, 95.000 DEM 4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj 8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirno obrtno dejavnost, cena p. d. 9. Kupimo dva 2 ss v Bistrici pri Tržiču z gotovino 10. Oddamo v najem prostor za mirno obrt 50 m2 11. Najamemo dve 1 ss v Tržiču z okolico do 300 DEM 12. Kupimo 2 ss Pristava ali Tržič -mesto Prodamo v Kranju v bližini kopališča dvodružinsko HIŠO, na parceli 900 m2, cena 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785_1529 Prodamo v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO, 2000 m2, primerno za poslovno dejavnost, v Mostah pri Kamniku ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1531 DELNICE: Save, Telekom, Color, Gorenje, Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka. Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 _22825 Prodam DELNICE podjetja Termo Škofja Loka. ©041/686-925 1383 d.o.o. ^ ^ |& f\\^^tol.fax:064 52 233 ^ Koroška cesta 5 4290 Tržič BOHINJ- PODJELJE- Prodamo dve zazidljivi parceli, 810 m2 ob asfaltni cesti na sončni in mirni lokaciji, lepo gorsko okolje, veljavno gradbeno dovoljenje. Na eni parceli začeta gradbena dela. Cena: 60.000 DEM GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM. TEL. 064 227 202 Na Starem Vrhu prodamo VIKEND. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1532 —Mružniknvn 19 ^-J208 ŠENČUR H Fax: 064/411 0/6 <™2?tM AVTO AKUSTIK A ^^y?JNE KENV/OOD ^Phcmcar ®™owEen #BLAUPUNKT DUM |DC BECKER PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETi in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421-498 866 NARODNO ZABAVNI DUO s pevko igra na ohcetih, obletnicah, s programom, zanesljivi. 3731-015 1289 DUO KARINA, glasba za zabave, ohceti, v lokalih. Janez, 225-724 1294 DUO BON-BON s prijazno pevko nudi glasbo za vse priložnosti. ©50-303,632-170 1315 GLASBO za ohceti. obletnice in razne zabave vam nudi DUO. ©451-292 1381 POSLOVNI STIKI Odkupujemo vse vrste delnic za gotovino. Pridemo tudi na dom. ©0609/611-454 873 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812 Naj Vas usoda nikoli ne preseneti... VEDEŽEVANJE 09MMJ VILI HOROSKOP TRETJE OKO s.p. 156 SI ČEŽtuSOtKlMAMTA AU WU* ZA MĆASNA SRftAHJA Ml RtSNO ZVEZO. POKUČI TAKOJ. Z VEStt-*M T) BOMO PO MAGMI! POZNANSTVA Samo agencija AMOS vam nudi na tisoče osamljenih žensk, moških za ženitev, prijateljevanje. 6-letne izkušnje. Kontakti takoj! ©041/671- 790_1265 POMLADNI VETER - 26 letna simpatična, precej zaposlena Gor-enjka želim spoznati nevezanega prijatelja z Gorenjske. Prosim pokliči 090-43-01, 156 SIT/min ali mi piši na Agencija STIK, p.p. 4210, 1001 Ljubljana 1305 Spoznati želim samsko in nevezano žensko staro 40-45 let za soinvestir-anje vikend hišice na zelo lepi lokaciji na Gorenjskem blizu Radovljice. 1M6 Rada bi spoznala prijateljico za prijateljska srečanja - okolica Kranja. ©326-853 1398 DEKLETA in ŽENE - agencija STIK vas pričakuje! Spoznajte nove prijatelje! Pokličite na ©090-43-01, 156 Sit/min ali nam pišite na naslov STIK S.P, P.P. 4210, 1001 Ljubljana 26359 RAZNO PRODAM Poceni prodam rabljen hladilnik, črpalko Grunfos in ventile za centralno. ©241-483 1235 Prodam neškropljena JABOLKA (voščenke) in ENOLETNE KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo. Janhar, Lahovče 42 1251 Prodam mešana suha DRVA. Sp. Brnik 65 1259 Prodam FIAT 126, 2 TERMOPAN OKNA 100x60. rabljeno SALONTIKO 60-40. ©323-017 1339 Prodam okroglo hojico, chicco avto-sedež in stolček do 1 leta ter avtose-dež cam do 3 let. Tel.: 330-357 Verjemite ali ne... W RADIC^ OGNJIŠČE .Planina Krvavec Tinjati Kum Ajdovščina 104. J 91.2 lt>f.9 91.2 Poceni prodam: ELEK. TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ, 2.5 KW. POMIVALNO KORITO, dvojno, z omarico, TELEFON z TAJNICO in FAXOM. ©«8-712 popoldan 1371 Prodam suha BUKOVA DRVA. ©403-003 1347 STAN. OPREMA Prodam otroško sobo: omara, postelja, pisalna miza v enem kosu. ©221-669 H04 OMARO za spalnico dolžine 2,5 m, ugodno prodam. ©325-764 12S3 SEDEŽNO GARNITURO trosed in fotelj, staro eno leto, kot nova, prodam ugodno. Cena 40000 SIT. ©625-133 1269 Prodam rabljen ŠTEDILNIK, 2 elektrika + 2 plin (termoakumulacijsko peč 3 KW, sedežno garnituro z ležiščem (kavč+dvosed). ©633-477 JOGIJA malo rabljena prodam 50 % ceneje. ©78-879 1299 Prodam dva KAVČA in starejši barvni TV. ©491-428___1354 Poceni prodam TROSED in dva fotelja oddam trajnožarečo peč. ©226-554 1495 KUHINJSKO MIZO okrogle oblike + 6 stolov, malo rabljeno, prodam. ©325-077 1501 ŠPORT TEKAŠKE SMUČI Blizard classic 190 cm, nove, cena 9000 SIT. ©81-808 1403 Prodam ČOLN Maestral 18 in MOTOR Tomos 4.5. ©57-281 uoe SMUČARSKA OPREMA, drsalke -rabljeno ali novo ugodno. RUBIN Kokrica, 245-478 1445 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 1 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616 RODE STROJNI ESTRIHI - § Tel.: 064/411-605 0609/653-780 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 in 041/691-221 3 Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34 Rolete, žaluzije, lemelne zavese, pllse zavese, komarniki, karnise PVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001,041/676-041 ei TV, VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, STOLPE in ostalo popravimo v PROTON servisu, B!eiweisova 2 (kino Center), Kranj, ©222-004 131 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. ©422-193 409 Izposodim ORODJE Hilti za šte-manje in vrtanje. Od 13. ure dalje ©411-808 499 Izdelava podstrešnih stanovanj s predelnimi stenami v KNAUF izvedbi, montaža Armstrong stropov.. ©064/491-425 ali 224-373 640 OLJNE GORILNIKE - avtomatiko servisiramo, montiramo, izmerimo izkoristek. BETA-S,d.o.o., tel. fax 874-059 eae KNJIGOVODSKE STORITVE nudimo za mala podjetja. Tel.: 330-573 MREŽE - kovinske, zaščitne proti vlomu in okrasne za vse vrste oken in vrat izdelujemo po naročilu. ©064/ 806-026 753 Roletarstvo Nograšek nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, zvečer 767 KERAMIKO, PARKET, PVC - POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PAR-KET. ©323-585_824 SELITVE, PREVOZI v komori 16 m3, 2 t, ugodno. ©471-762, popoldan 1007 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata ter tuš kabine -izdelujemo, montiramo in sevisira-mo. ©061/713-310 1022 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. LEKERO.d.o.o. c. na Rupo 45, ©245-125,245-124 %96 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz, prevzem kompletnih zidarskih del novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Tel.: 061/817-285,061/817-727, GSM 041/643-529 ČIŠČENJE, popravila bojlerjev in menjava pip. ©51-514 1316 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 1325 Kvalitetno izdelamo CINKANE SMETNJAKE raznih velikosti iz de-belješe pločevine, jenkole, Prebače-vo 32a, ©326-426 1326 Beljenje, dekorativni ometi, tapete, polaganje PVC podov. ©324-507, 041/686-857 1340 Dobavimo in kvalitetno polagamo iaminatne talne plošče po ugodnih cenah. LEKERO.d.o.o., C. na rupo 45,3245-125,245-124 1037 Z gips ploščami izdelujemo STROPE, PREDELNE STENE IN CELOTNE MANSARDE. Šuštar Roman, s.p., ©227-050 1098 Izdelava, prenova ter montaža kuhinj in ostalega pohištva. ©622-486 1146 GARAŽE : montažne, kovinske, z dvižnimi vrati, tri velikosti, izdelam in montiram. ©061/721-228 1234 SERVIS in POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov tudi starejših. ©332-350,325-917 1237 Potrebujete pomoč v gospodinjstvu? Pokličite ©223-587 1264 Aluminijasta OKNA, VRATA, VERANDE - izdelujemo in montiramo. ©065/202-226 in 041/671-881 12B4 Izdelava lesenih konstrukcij, lesenih objektov. ©58-847, zvečer 1291 Ali potrebujete prevoz tovora, se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609_1303 Čistim, likam in pospravljam -popoldan. Sem poštena in natančna. ©224-194, po 16. uri 1311 Računovodske in finančne storitve opravljam za vse d o. o. in samostojne podjetnike - posameznike. KONTO, tel.: 061/712-913 Novogradnje, renoviranje, adaptacije vseh vrst. Hitro, kvalitetno in po ugodnih cenah opravi skupina zidarjev. ©632-967, 621-864, 041/686-916, 041/686-925_1384 DEKLARACIJE oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko - izdelamo ekspresno. © in fax 634-665 1394 Računovodske storitve in davčni nasveti za vaše podjetje. ©332-056 1400 Brušenje, lakiranje parketa 1400 SIT/ m2 skupaj z lakom Sinteko. ©872-517 zvečer 1401 fTANr „STRiHj STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 GSM:041/688-244 PHZERUA UVALU obvešča ljubitelje pizz, da bo ponovno kmalu odprta. K sodelovanju vabi mlada dekleta in fante, ki se znajdete v kuhinji in pri strežbi. Pokličite po tel. 331-206 in 330-133 dopoldan. ČIŠČENJE sedežnih garnitur, itiso-na, tapisona, vinas in keramičnih ploščic, oken. LESKET 211-338 1414 Izvajamo vsa gradbena dela: zidarstvo, fasaderstvo, slikopleskarstvo in pečarstvo. SANDEX,d.o.o., Kranj, ©411-638 1429 SLIKOPLESKARSTVO GRADEL s.p. - izvajamo vsa soboslikarska in pleskarska dela. Čisto in kvalitetno. ©431-383 1474 Agencija HELP vam posreduje DNEVNE CENE s področja nepremičnin za vso Slovenijo. Povemo vam vse, kar vas zanima s področja poslovanja z nepremičninani. HELP -organizacija prijaznih ljudi. ©090 44 91 1479 SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine z 10 letno garancijo, VRTANJE DIMNIKOV, IZGOREVAL-NO-TEHNIĆNI RAČUN. ©631-264 1490 Nudimo vam KNJIGOVODSKE STORITVE. ©331-061 popoldan 1537 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine ali plastični! Dostava na dom. ©324- 457 1539 ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLOJE, ROLETE, MARKIZE, SCREENE - izdelujemo in montiramo. ©061/651-24 7 28425 VEDEŽEVANJE 1090 44 09 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/IV., 80.000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje NOVO GARSONJERO, 33 m2/ II., 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina II ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1450 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll. 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 75 NAJAMEMO KRANJ 2 ss ali 3 ss za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 ss ali 2 ss za poslovneža. STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje, novo garsonjero in 3 ss, neopremljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00*. 0609/650-123 78 STANOVANJA PRODAMO MEDVODE več stanovanj v izgradnji, KRANJ Planina II 2 ss, 60 m2/VII. 100.000 DEM, KRANJ Planina II 3 ss, 84 m2/l., 2 balkona, obnovljeno. 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2*7 PRODAMO: KRANJ -1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1 ss 37 m2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstrooju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 439 NEPkehiCNINE Slaning Kranj 064-242 7S4 KRANJ šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll„ 1700 DEM/m2, na 3 obroke, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK plin, 74 m2/!ll, 130.000 DEM, KRANJ CENTER UGODNO 1460 DEM/m2, novo man-sardno stanovanje, 70 m2/ll, KRANJ HUJE 3 ss+k, 83 m2/PR„ ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, BOHINJ St. Fužina prodamo več apartmajev s pogledom na jezero. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_76 KUPIMO KRANJ Planina kupimo 2 ss ali 3 ss atrijsko stanovanje. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00, 0609/650-123 77 UGODNO! 1550 DEMfmž NOVO STANOVANJE 70m2, NOVE PISARNE 70 m2, DOM 223300,0609/850123 JESENICE dvosobno stanovanje 47 m2 prodamo za 39.000 DEM POSING 064 863 977. RADOVLJICA GARSONJERO STARO 4 LETA PRODAMO ZA 53.000 DEM! POSING 064 863 150 ŽIROVNICA GARSONJERO S KABINETOM UGODNO PRODAMO! POSING 064 863 977 JESENICE trcsobno 75 m2, v strogem centru prodamo za 71.000 DEM.. TEL 064 863 150 JESENICE JAVORNIK obnovljeno dvosobno z balkonom, garažo, delavnico in urejenim vrtom ugodno prodamo! POSING 064 863 977 JESENICE PREŠERNOVA dvoinpolsobno 58 m2 novo mansardno lepo opremljeno zelo ugodno prodamo! TEL. 064 863 150 RDSSTERE0 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI ZLATO POLJE prodamo 3 sobno stanovanje 68,6m2, obnovljeno, s CK. in TEL. za 110.000DEM. STANING 064 242 754 KRANJ prodamo 2 sobno stanovanje 55m2 in galerija, CK. in TEL. STANING 064 242 754 TRŽIČ - BALOS, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 90 m2, v starejšem nizkem bloku, brez CK, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ipsiJSS^M438 !flsagaw7S os ODZIVNIK V STRAZIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo trisobno mansardno stanovanje, 86 m2. za 135.000 DEM in dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 75.000 DEM, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 77.000 DEM in 3S stanovanje, 84 m2, obnovljeno, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVEM NASELJU v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM in 3S stanovanje, 72 m2, vseljivo leta 2000, z možnostjo takojšnega prepisa, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I v Kranju prodamo več velikih stanovanj, od 89 m2 do 94 m2, v Gubčevi, Vrečkovi, Gorenjskega odreda in Ulici Janeza Puharja. Cena od 135 do 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 79.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1,5S stanovanje, z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NEPREMIČNINE TT76-076, BIKI) PRKŠKK.NOVA 50 PLANINA prodamo novejše 3 sobno stanovanje 77 m2, CK. TEL. za 115.000 DEM. STANING 064 242 754 ZLATO POLJE prodamo 1 sobno stanovanje 36m2, pritličje, etažna CK. TEL za 65.000 DEM. STANING 064 242 754' PLANINA II prodamo 1 sobno stanovanje s C.K. TEL. in opremljeno kuhinjo za 62.000 DEM. STANING 064 242 754 Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju na Trg Rivoli prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, 1. nadstropje, z vsemi priključki cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 64,50 m2, v 7. nadstropju, CK, KTV, tel., možnost takojšnega prevzema, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planina prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2, v 2. nadstropju, z vsemi priključki, vselitev in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na JESENICAH prodamo večje 2S stanovanje, 84 m2, za 79.000 DEM, v Podmežakli pa 3S stanovanje, v novejšem bloku, 77 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, v prvem nadstropju, za 96.000 DEM, dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. • BUJNA RDEČELASKA ANA 168/65/28 0904473 • TARA, SK00RAN1H OGNJENIH LAS, 174/60/24 090 42 32 •ČRNOLASA DOLGONOGA PIKA, 175/58/25 090 44 71 ■ RADOVEDNA RJAVOLASKA DARJA, 169/63/27 090 4195 - NEŽNA ROMANTIČNA TANJA 168/55/26 090 4193 • DOMINANTNA LEPOTCA EVA, 180/70/29 0904147 ■ SIMPATIČNA SVETLOLASA ANJA 165/62/30 0904472 • BOGATO OBDARJENA UJCUA, 170/62/30 090 4192 • ČRNOLASA ŠTUDENTKA MOJCA, 172/60/22 0904230 • VED£Ž£VA1XA IN ASTfiOtOGINJA KATJA 0904191 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 69,36m2, v 5. nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo konec tega leta, cena 125.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064)365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,10 m2, v 5. nadstropju z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena 140.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja ODDAMO manjše neopremljeno stanovanje v stanovanjski hiši z CK, brez balkona, predplačilo za 18 mesecev 5.500 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Zlatem polju prodamo trisobno stanovanje 70,10 m2, visoko pritličje, potrebno manjše obnove, cena 92.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 120.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 47,93 m2 v 3. nadstropju, z balkonom, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki, cena 85.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več neobdelanih mansard različnih Dovršin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 DOM NEPREMIČNINE KRANJ 22 33 00, 0609 650 123 Prodamo Kranj: 2,5 ss 66 m2, za nebotičnikom, prenovljeno v etažno, CK, v pritličju za 105 000 DEM (primerno tudi za pisarne), 2.5 ss 75 m2, na Planini v 2. nadstr., v nizkem bloku za 127 000 DEM, 2,5 ss 68 m2, na Planini v 4. nadstr., za 110 000 DEM, 2.5 ss 92 m2, na Planini v 5. nadstr., za 147 000 DEM, 3 ss 77 m2, na Planini v 11. nadstr., za 115 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 442 Prodamo Kranj: 3,5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 3 ss 86 m2, na Zupančičevi v pritličju za 110 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v pritličju za 140 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v 1. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr., za 77 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 67 rn2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 64m2, na Planini v priti* za 97 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 4. nadstr. za 100 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 GORENJSKA: Na območju cele Gorenjske kupimo več stanovanjskih enot, različnih velikosti in cenovnin razredov za naše znane kupce. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009. mobitei: 0609/653-790 BLED: Prodamo izredno lepo garsonjero, 30 m2, v hiši, pritličje, pripao3' joči del vrta, sušilnica, telefon, etažna CK. Cena 53.000 DEM. „„ GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009. mobitel: 0609/653-790 KRANJ-Zlato polje; Prodamo manjše dvosobno stanovanje, 47,30 rn*-telefon, balkon, klasično ogrevanje. Cena 80.000 DEM. „„ GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 JESENICE-Center: Prodamo trisobno stanovanje v stolpnici V. nadstropje, 74 m2, CK, KTV, telefon, toplovod. Cena 74.000 DEM. na GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED: Prodamo trisobno stanovanje 75 m2, staro 15 let, vsi prikljucKi. alpski blok, visoko pritličje, garažni nadstrešek, takoj vseljivo. Cena 143.000 DEM. nna GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo trisot>n° stanovanje, v izmeri 61 m2, balkon, II. nadstropje, popolnoma prenovljeno, CK, KTV, telefon, na mirnem kraju. Cena: 110.000 DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 __ KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v pritličju, v izmeri (64) rru, lokacija mirna in sončna, balkon, telefon, brez CK, kamin v dnevni sobi, plin v izgradnji. Cena P° dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., W2 064/715-009, mobitel: 0609/653-7-^ KRANJ-ŠORLIJEVO NASELJE: Pr°/ damo trisobno stanovanje, 70 m*-VII. Nadstropje, CK, KTV, telefon-Cena 125.000 DEM. „-Q GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/715-00»-mobitel: 0609/653-790 J KRANJ-CENTER: Prodamo izreofa lepo trisobno stanovanje v stan vanjski hiši. 100 m2, objekt z OJL ažo, telefon, balkon. Cena 175W) DEM. GS 5 STANIČ k.d., tel.: Ob* 715-009, mobitel: 0609/653-790 NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI INŽENIRING d.o.o. J KRANJ Z OKOLICO ŠKOFJA LOKA* OKOLICO IN ŠIRŠE OBMOJE G^H ENJSKE TAKOJ KUPIMO GAI^% JERO ENOSOBNO ALI VEČSOBJ1 STANOVANJE . TEL. 064 22 72J^ KRANJ PLANINA PRODAMO ^ sobno stanovanje 90 m2 kornton lepo obnovljeno za 139.000 Dtw . štirisobno 94 m2, komfortno "L, vseljivo za 145.000 DEM. POSl^ 064'224 210 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE PjJ damo dvosobno stanovanje & 1|s,rj komfortno za 95.000 DEM. PO*>" 064 222 076 ŠKOFJA LOKA GROHARJEVO N£ SELJE prodamo enosobno vanje 32 m2, II. nadstr. za 64.v DEM. POSING, 064 224 210 ^ KRANJ GOGALOVA prodamo enojj; polsobno stanovanje 48 m2, K za fortno, nizek blok, takoj vselji^0-,« 85.000 DEM POSING, 064 222j^ ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NA SELJE prodamo dvinpolsobno - fl0 novanje 66 m2 komfortno za 10°u DEM. POSING, 064 224 210 ___^ ŠKOFJA LOKA PODLUBNlK pfjjj mo enosobno stanovanje 3j> qqq komfortno opremljeno za '4-DEM IN trosobno stanovanje /<* ^, komfortno za 115.000 DEM. vw ING, 064 222 076 ___^ ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA . Pjjj damo dvosobno stanovanje 4o ^ lepa razporeditev komfortno 85.000 DEM in 55 m2. obnov«" 0 za 97.000 DEM ter ŠTIRIS°D t$ STAN. 83 m2 takoj vseljiV°0/6 135.000 DEM. POSING, 064 2^ radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 M^. Petek, 23. januarja 1998 [nepremični nT| 064/226-503 KRANJ PLANINA II TRISOBNO ATRIJSKO prodamo 82 m2 stanovanja + 150 m2 atrija atraktivno za 128.000 DEM. POSING 064 222 076 JESENICE RADOVLJICA BLED TAKOJ KUPIMO VEČ STANOVANJSKIH ENOT ZA ZNANE KUPCE! TEL. 064 86 31 50 JESENICE OKOLICA TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE S KABINETOM ZA GOTOVINO! POSING 064 86 39 77 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE iNTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - ali okolica KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, lahko tudi starejše potrebno adaptacij, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Mostah pri Žirovnici prodamo 9arsonjero 34,30 m2, 2. nadstropje, Popolnoma adaptirano, telefon, brez CK, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo garsonjero cca. 26 m2, z vsemi priključki orez balkona, v pritličju, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Radovljici prodam 2 ss, 4. nad., vseljivo 1. junija. 0714-707 1207 V najem oddam SOBO. Lovrenčič Silva, Oprešnikova 84, Kranj 1226 0» Agent - Kranj « Gk\ delavcem Komunalnega podjetja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega P° zapete žalostinke, g. Pangeršiču za Tišino ter vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Hčerka Jelka, Marija, Vera in Brigita z družinami, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je tišina, ki močno boli. 21. januarja je minilo drugo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek LEOPOLD BERČIČ VSI NJEGOVI ZAHVALA 15. januarja je umrl naš dragi MIRKO ČADEŽ Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, prinesli cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku, Gorenjevaškemu oktetu in gospodu Dušanu za lepe besede ob slovesu. Vsi njegovi, ki smo ga imeli tako zelo radi Lajše, 22. januarja 1998 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Ob izgubi naše dobre, drage, skrbne mame, babice, prababice, tete, tašče in svakinje MARIJE BERGANT roj. Vilfan se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre župniku g. Perčiču za lepo opravljeni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, trobentaču Janežiču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Navček. Lepa hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: hčerka Marinka, Danica in Anka z družinami Dorfarje, Bitnje, Čirče, 30. decembra 1997 ZAHVALA In smrti ni! Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog, saj, Če te duh, neskončno hrepenenje, oh, če te je v nebo poklical Bog. (D. Kette) Svoje zemeljsko poslanstvo je dokončala naša draga MARIJA KUHAR roj. Perko Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala NAVČKU, g. župniku in pevcem za lepo pogrebno slovesnost in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili še zadnjič na njen prerani grob. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Strahinj, 9. januarja 1998 ZAHVALA LJUBEZEN JE VEČNA Ob prerani izgubi dragega moža, sina, brata, strica, nečaka, bratranca, svaka JANKA MULEJA Alenčevega Janija, iz Sp. Lipnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebej g. Janezu Koselju, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Domplan Kranj, d.d., Zvezi slepih in slabovidnih Kranj za izkazano pomoč, ustna in pisna sožalja, prijazne besede in izraze sočustvovanja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred, AKRIS-u, Gasilskemu društvu Lancovo, praporščakom, g. Gabrijelu Koselju za lep poslovilni govor, pevcem Zupan, g. Sandiju za lepo zaigrano Tišino. Vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, mama, brat Slavko in vsi njegovi Sp. Lipnica, 14. januarja 1998 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JANEZA KRIZNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za lep poslovilni obred, borcem, zahvala tudi dr. Andreju Šubicu za zdravljenje. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE OD PETKA DO TORKA bo dežurni novinar Številne novosti v jeseniški bolnišnici Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 VI pokličite, sporočite, predlagajte... ■VII bomo pisali Varujmo gozdove! Ob cesti, ki vodi na Križno goro, že nekaj časa stoji tabla, ki opozarja na nevarnost kurjenja v gozdovih. Ampak zima je mrzla, pogreti se je vendarle treba, in če stroga tabla prepoveduje kurjenje na prostem, ie treba najti rešitev. In nekdo jo je. Omenjeni (neznani) osebek je neposredno ob znak odložil star štedilnik na drva. Za (varno) kurjenje je poskrbljeno, zatorej ni bojazni, da bi vas ob vznožju priljubljen škofjeloške izletniške točke zeblo. Le drva morate prinesti s seboj. Pogodba za Zelenico je podpisana Tržič, 23. januarja - Včeraj opoldan so v prostorih občine Tržič podpisali pogodbo o najemu in upravljanju žičniških naprav na smučišču Zelenica med občino Tržič in izbranim ponudnikom Zlatkom Završnikom, lastnikom podjetja ELZZ iz Kamnika. Sledil je še podpis pogodbe o podnajemu hotela na Ljubelju, ki ga bo prevzela v triletno upravljanje družba Majčev dvor iz Domžal. • S. Saje G.G. Čez sedem let vse prav pride Zakonodaja omogoča vsaki Slovenki en brezplačni ginekološki pregled letno. Da ne bo pomote: brezplačen je za pacientko, plačnik storitve je ZZZS. Na to svojo pravico Slovenke menda zelo pozabljajo in v vseh medijih lahko ta teden berete, poslušate in gledate opozorila ginekologov, da bi bilo zelo koristno, če bi pacientke prišle na pregled. S tem bi pravočasno odkrili, na primer, začetna rakava in druga obolenja, kar omogoča zgodnje zdravljenje. V Ljubljani so v akciji Zora razposlali desettisoč vabil na pregled, v Radovljici so podobno akcijo izpeljali konec lanskega leta. Pošteno bi bilo, da bi k pozivom zraven dopisali tudi to, da bo s tem (spet) več dela (in denarja) za ginekološke ambulante, zasebne in javne. Plemenit namen ima namreč tudi svojo finančno plat in starejše pacientke takšne "kampanje" ie poznamo, saj so jih v zdravstvu že izvajali, kadar so od prejšnjih samoupravnih interesnih skupnosti želeli izpuliti dodatne denarce. Lepo je, da zdravnice in zdravniki ženskam naslovijo opozorilo na neizkoriščeno možnost brezplačnega ginekološkega pregleda. Rahlo netaktno pa je ob tem zganjati nepotrebno paniko o velikem številu obolenj in še o čem podobnem, kar preveč očitno diši po "potrošniški mrzlici". Začeli so z gradnjo pediatričnega oddelka Ministrstvo za zdravstvo je za nov pediatrični oddelek na Jesenicah namenilo 200 milijonov tolarjev, gradi pa ga Gradiš. Jesenice, 22. januarja • Dobra novica: jeseniška bolnišnica bo rentgensko sliko neposredno lahko prenesla v Klinični center ali v druge slovenske bolnišnice. Obnova heliodroma na strehi bolnišnice. Dolga leta so si v jeseniški bolnišnici želeli, da bi predvsem posodobili otroški oddelek, saj je v stari stavbi poleg glavne bolnišnice v povsem neprimernih nekdanjih stanovanjskih prostorih. Prostorsko so najbolj utesnjeni prav na pediatriji in njihovi sedanji Forme 12 Škofja Loka V» ^"N tel. 632-565 TRGOVINA ZA OTROKE - stalno razstavljenih najmanj 30 različnih otroških vozičkov - previjalne mize, stajice, avtosedeži, hojice, stoli za hranjenje - vsa oblačila za starost do 10 let - otroška kozmetika in igrače eni d Gorenjska borzno posredniška drufha d.d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? ._. NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- kormk Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija _, tel.: 064/380 100 ,_ Spticapjgjdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■U3VVNSKI OPVftAT** NMT • (MM htlp "www n»brte)« bolnišnični prostori niti približno ne zadovoljujejo tehničnim in sanitarnim predpisom. Od povsem upravičenih želja do uresničitve pa je bila dolga pot, kajti šele lani se je začelo zelo resno razpravljati o potrebni obnovi pediatrije na Jesenicah. Obnova v starih prostorih ni bila mogoča, zato so se odločili za nadzidavo osrednjega bolnišničnega objekta za eno etažo. Pripravljalna dela so se začela lani oktobra, z nadzidavo pa so začeli novembra. Najprej so morali postaviti betonsko plošx čo in izvedli hidroizolacijo, nato pa je podjetje Gradiš, ki se je na natečaju izkazalo kot najboljši ponudnik, začelo graditi novo etažo. Investicija, s katero bodo dobili 43 postelj za male bolnike in za tiste mamice, ki so ob svojih bolnih otrocih, bo brez opreme veljala okoli 200 milijonov tolarjev, sredstva pa prispeva Ministrstvo za zdravstvo. Čeprav pediatrični oddelek gradi Ministrstvo za zdravstvo, ki v celoti namenja sredstva, prispevajo tudi sponzorji, bolnišnici pa za gradnjo prispevajo tudi z raznimi dobrodelnimi akcijami. Tako so z donators-kimi akcijami, predvsem z raznimi prireditvami, zbrali že 9 milijonov tolarjev. Kot nam je povedal direktor jeseniške bolnišnice prim. dr. Janez Remškar, pri dobrodelnih akcijah v korist gradnje pediatrije zelo aktivno sodelujeta predvsem Radio Triglav Jesenice in naš časopis Gorenjski glas, tako da se je predvsem s pomočjo teh dveh gorenjskih medijev zbralo kar precej denarja. Staro stavbo sedanjega pe- VOA, HKvaJki PoGAJACCI v/Jak dau PP-lOOSno kakJ6W diatričnega oddelka bodo po preselitvi oddelka v nove prostore namenili drugim potrebam, predvsem za določene ambulante. Ob novogradnji pediatričnega oddelka pa bodo v stavbi bolnišnice zgradili še dodatno dvigalo, ki ga nujno potrebujejo. Obe sedanji dvigali sta stari 50 let. V bolnišnici pa imajo še veliko drugih potreb, predvsem bi si boljše delovne pogoje zaslužili kirurgi, ki zadnje čase opravljajo veliko dela. Treba bi bilo povečati oddelek CTT, centralno terapijo in nekatere druge oddelke. Množijo se gorske nesreče, ca si je pridobila sloves zaradi svojega strokovnega dela, a Jf vendarle omejena pri opremi« Iz jeseniške bolnišnice prihaja te dni zelo dobra novica, saj jim je podjetje Merkur pok' lonilo novo digitalno hišno telefonsko centralo, brezplac* no pa je za montažo >0 priključitev v omrežje po«* bela kranjska enota Telekoma Slovenije. Tako bodo jeseniški kirurgi imeli možnost p"-" nosa rentgenske slike nepo* sredno v druge bolnišnice in v Ljubljano in se s kolegi poj*; vetovali. Ob rentgenski sli*1 poškodovane glave, denimo-bodo svoje strokovno mnenj* več je tudi prometnih nesreč s takoj lahko povedali ugled01 hudo poškodovanimi vozniki nevrokirurgi v Ljubljani ah \ in potniki. Jeseniška bolnišni- drugih bolnišnicah. • D.Sedej Kranj, 23. januarja - Kako bo po razširitvi in obnovi izgledala lokalna Škofjeloška cesta skozi Stražišče, se Že d* slutiti po Izgledu odseka od križišča z regionalko v Bitnje do odcepa proti Sv. Joštu. Tu je namreč na cestišču že groo\ asfalt, na pločniku pa utrjeni gramoz. Vendar pa se krajant iz Zgornjih Bitenj boje, da so projektanti pozabili nj* postajališča za mestni avtobus. Krajevna skupnost BitnHr pred leti postavila postajno hišico za lokalca, M 1 regionalke Kranj - Škofja Loka v Zg. lutnjah zavijt desno proti Strazišču. Hišica je ostala zunaj projekt* rekonstrukcije ceste. Primerna postajališča domačin* pogrešajo tudi na nasprotni strani ceste ter streljaj nizj*> pri trgovini s starimi avtomobili, kjer lokalec zdaj počaka kar na cesti. • H. J., foto Tina Doki Izšle so nove priložnostne poštne znamke - folklora - "Borovo gostlvanje" - Sport - "13. Zimske olimpijske igre Habano 9#" - Eurocontrol - "Konvencija za varnost zračne plovbe" - dobite Jih na vseh poštah Vaša Pošta Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije m Danes bo še pretežno oblačno, predvsem dopoldne je ponekod možno rahlo sneženje. Veter bo slabel. Jutri, v soboto in v nedeljo bo prevladovalo jasno vreme. Temperature se bodo ponoči spet spuščale pod ničlo. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME S f ' - ^ T min / T max 0/4 -4/2 -5/0 =?ADiO 9 Tat F F) STEBfeEO DOBRODOŠLI MED PRAZNOVALO - NEDELJA OB 13.00 uri (tel. 221-186) =»ADiO EBHBB STfERftOl