KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ VIGENJCA IN FUŽINE V TOVARNO (USTANOVITEV ZEBLJARSKE ZADRUGE V KROPI LETA 1894 IN NJEN RAZVOJ DO STAVKE 1. V. 1904) JOŽE GASPERSIC BorLa žebljarjev za »žebljarski red« in zoper samovoljo fužinarjev, za delo in za- služek je stara že stoletja. O njej sklepamo že iz zapiska iz leta okrog i 630, ki ga je objavil dr. Jože Zontar v Loških razgledih 1955, str. 85. Ob ugašanju plavžev, valjav- nic in cajnaric pod Jelovico pa se je rahlja- la v drugi polovici XIX. stoletja politična, gospodarska in družbena premoč fužinar- jev. Monopol v žebljarstvu, ki jim je pri- tikal po rudarskem iredu, po katerem so samo oni smeli izdelovati železo in z njim razpolagati, so že v drugi polovici XVIII. stoletja naskočili nekateri žebljarski moj- stri, ki so začeli na lasten račun kovati in prodajati žeblje, si dobili enega ali več kovačev v vigenjcih, jim oskrbeli panjove in železo od prekupcev in netankovestnih fužinarjev, in prevzemali žeblje, ki so jih kovači prinašali skrivaj ali očitno. Posamič so se spravili taki »poštarji« ali pošterovci« (morda od »štere« in nemško stören) med fužinarje z nakupom fužinskega deleža in hiše. Take male žebljarske podjetnike do- bimo v »Oklicni knjigi« župnije Krope še v tretji četrtini prejšnjega stoletja. Tudi sicer je fužinarstvo izgubilo leta 1781 veliko moči ob terezijansko-jožefinskih reformah, ko iso nekdanjemu »cesarskemu rudniku« vzeli sodno oblast nad rudarji, oglarji, pla- jerji, kovači itd. V pravnih novotaiijah in zmedah so žebljarji že sredi navedenega stoletja prosili višje rudarsko sodišče v Ljubljani za poseben žebljarski red. Leta 1801 so poklicali na tak posvet po 10 fuži- narjev in kovačev iz Krope, kar se nam po francoski revoluciji zdi preblisk novega socialnega duha. Dobrih 50 let za tem ljub- ljanskim srečanjem fužinarjev in žebljar- jev, tj. leta 1853 v Kropi, pri stari veljav- nosti fužinskih deležev, je 13 fužinarjev, vštevši 3 občinske može .sprejelo s pristan- kom radovljiškega glavarstva spo'razum o novem žebljarskem redu, z roki o najema- nju delavcev, o znižanju in odplačilu ko- vaških založnih dolgov čez 10 goldinarjev ipri fužinarjih, o obvezni izučitvi žebljar- ske stroke, o plačevanju kovačev le v goto- vini, o namenu ustanovitve bratovske skladnice, o čemer vsem je bilo pozneje malo videti. Za izvajanje sklepov določeno občinsko predstojništvo so podpisali župan Gašper Pribrovec in prvi ter drugi svetova- vec Janez Zupan-Bevc ter Fort. Warl-Nata. Žebljarji pri posvetu niso navedeni, ver- jetno pa so mu prisostvovali. Spet približno po 50 letih (1904) je splošna žebljarska stavka v Kamni gorici in Kropi privedla večino kovačev v Žebljarsko zadrugo, kjer so od leta 1894 urejali svoje razmere, kakor so najbolje vedeli in znali, medtem ko fu- žinarjev ni bilo več.i DOLGA IN TRDA STISKA ZEBLJARSTVA Sredi prejšnjega stoletja si pri nas niso delali vprašanj o perspektivah ročnega de- la. Na obrtne razstave Koroške, Štajerske in Kranjske dežele so prihajali le kovani žeblji. Žeblje in drugo blago so vozili v Zagreb tedaj bolj s čolni po Savi kot z vozovi s konjsko vprego. Prvi vlak tja je' stekel šele 1862, železnica do Trsta, kamor so inozemci z ladjami že dolgo privažali svoje cenejše železo in žeblje, je vozila od leta 1857. Na cesti iz Ljubljane do Trbiža so potovali do 1872 naši pošterovci še peš z žeblji v bisagah okoli ramen, v Celovec se je prišlo »k nogam« prej čez Ljubelj. Prvi poštni odpravnik v Kropi je bil po- 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stavljen leta 1854, brzojavni urad pa smo dobili 50 let kasneje. Jelovški knapi so izginili iz praznih jam desetletja prej, vrednost fužinskih deležev se je opirala že doilgo samo še na prodajo žebljev, a pride- lava železa iz rude bi bila deficitua. Odtu- jenost prometu se je rada bratila z vero v dobrost stare tehnike. Nerazgledanost in neipoučenost o premikih v svetu znanosti in tehnike ob nezadostni šolski omiki sta bili med drugim vzrdk nenadnega katastro- falnega zastoja ročnega žebljarstva. Stari ljudski šoli v Kropi bi mogli z današnjimi očmi marsikaj oponašati, česar gotovo sama ni bila kriva. Njen začetek okoli leta 1780 so po nasvetu oblasti sprožili in denarno omogočili fužinarji.2 V treh žebljarskih krajih z Bohinjem vred je bilo sredi XIX. stoletja ne dosti manj kot še 1000 žebljarjev, ko so v Parizu že govorili izumitelji strojev za »dratene« žeblje (poglej pri Cigaletu str. 347), ki jim zdaj že dolgo pravimo žičniki, zadnjim Tabla z lego železarskih obratov, fužin, fužinic in vigenj- cev iz XIX. stol. Delo inž. Janeza Smitka ročnim žebljarjem »zbogom«. Bolj kot mo- derna tehnika žičnikov, ki jih stroji avto- matično kot iz pušk izstreljujejo, bi nas zanimali ugovori naših žebljarjev proti j takratnim žičnikom, ko se je pojavila to- varna žičnikov v Ljubljani leta 1862. Kro- parska oklicna knjiga ima 1867 zapisanega j ženina Martina Potočnika iz Krope, sina ranjkega kovača Luke Potočnika, ki je de- lal tedaj v »žebljarski fabrki« v Sostrem j pri Ljubljani. Žičnike so začeli delati Pirci j v Lipnici leta 1872, KID na Jesenicah pa j leta 1891, ko so postavili ,nove obrate. Pred žičniki na Francoskem so dobili stroje za i vijake v Angliji in Nemčiji ter kmalu tudi ; v Avstriji. Vijaki z žičniki so začeli tolči; kovane stavbne žeblje ter jih kot novo vezivno sredstvo za les in železo odrivati s trgov, kjer so se oboji še srečevali. Dalj kot stavbni žeblji so se upirali navalu me- \ hanike konjaki, a tudi te so že polstrojno j izdelovali v Borovljah, od koder so priha-j jali v Kropo do prve svetovne vojne »bač- \ »stara« šola v Kropi 1818—1884 ä ki«, butarice koncev železa, preostalega po j takem še ne popolnoma mehaniziranem iz- 1 delovanju konjakov. Iz »bačkov« so pri nas kovali na roko konjake in druge žeblje. Šlo je v svetu le še za tako žico in orodje, j ki bi omogočilo mrzlo kovanje v obliko konjakov. Temu je ustrezal norveški patent sistema »Mustad« pred koncem prve sve- tovne vojne. Kako je kovače delno še bra- j nila tehnika z nastopom potreb za železnice j ali jih pregnala s trga politika ob izgubi italijanske trgovine, pa pove v opombi št. 1 omenjeni uvod k razstavi Žebelj in vijak leta 1955. Ta začasna mašila niso zadelala lukenj, skozi katere je odtekalo delo in j preživljanje žebljarjev, kar se vidi iz pa- j dajočega števila kovačev v »žebljarski \ knjigi« (Sohmiedebuch) fužinarja Karla; Pibrovca, manjšega žebljarskega podjetni- ; ka (Vigenjc str. 80 in 81), ki je imel od j leta 1869 deset, v naslednjih 4 letih pa 10, 12, i 14 in 10 kovačev in potem v 5 letih 1875 do { 1877 le še 8, 8, 7, 2 in 1 kovača. Razen od teh najetih stalnih žebljarjev je dobival priložnostno blago od kakega ješarja iz. >Nova« šola v Kropi 1884—1954 (odtlej osemletka t Lipnici j j ■149] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Davorin Zamik, roj. 1841 na Homcu, umrl 1925 v Kropi, je u6il v Kropi v »stari« šoli od 1838 do 1873 Krope, v letih 1874 do 1881 pa tudi od je- šarjev iz Kamne gorice; potem sta trgovala skupaj z Jurijem Magušarjem, 1884 pa je stopil pri Magušarju v službo za letno plačo in provizijo. V letih 1880 do 1900 je prebi- valstvo v Kropi prišlo od 1100 na 780 oseb, kakor kaže diagram v ZadrugaTJu leta 1940. Življenjepis Fortunata Warla (1818— 1899), malega fužinarja in žebljarskega trgovca v Zadrugarju leta 1934/35, posebno na strani 114, podobno razodeva položaj žebljarstva proti koncu XIX. stoletja. Va- lentin Šolar, rojen 1862, čigar Spominov se bom še nekajkrat dotaknil, je zapisal v Zadrugarju leta 1934, str. 72: »Malokateri kupec je še povprašal po ročnem blagu: konjakih, žebljih za strehe, opaže in plo- tove. Breziposelnost in revščina sta se nase- ljevali v kovaške družine. V skrajni bedi so žebljarji v skupinah zapuščali domači krov in odhajali za delom na Koroško, v Celovec, Beljak itd., od koder so pošiljali svojcem po 5 ali 10 goldinarjev na mesec. Na jesen so se vračali domov s 50 goldi- Zidani Bodlajev vigenjc v Kotlu. Prejšnji na tem mestu je bil lesen in je 1870 pogorel narji gotovine, da so nakupili zabelo, oble- ko in obutev.« Domači obrtniki tehtnic, stolpnih ur, mehov, orgel in verig niso mogli sprejemati v delo brezposelnih žeb- ljarjev, katerih nadarjenejši sinovi so od- hajali v službe pri dacu, pošti, k železarni na Jesenice in v trgovino, dekleta pa kot služkinje v Trst in Ljubljano ali na delo v tovarne, v tobačno v Ljubljani, tekstil- no v Litiji in v Kellerjevo mizarstvo v Ce- lovcu. Vedno očitneje je bilo, da si Kropa na stari način z žebljarstvom ne bo mogla več pomagati. Leta 1881 in 1882 je Trgovska zbornica, misleč na zaposlitev s puškar- stvom, brezuspešno prosila na Dunaju za pomoč puškarske šole v Borovljah. Ko se je naslednje leto tretjič izjalovila prošnja na Dunaju za strokovno pomoč iz Borovelj, Ana Leš, roj. Poglajen leta 1874, prihaja iz vigenjca Nava * s košem za oglje. Kot ^kovačica za žeblje« je vstopila v za- i drugo 15. VI. 1895 ; je kranjska deželna vlada leta 1884 menila, i da naj se osnuje v Kropi obrtna šola za [ izdelavo orodja in je to misel sporočila j občinskemu odboru v Kropi, ki je ni spre- < jel z zamišljeno vsebino pouka, pač pa je j menil, da naj bi obsegal zakovice in vijake in naj bi se namesto šole naipravila tovarna tega blaga, ki bolje spada v kupčijsko zve- zo z žeblji (Zadrugar leta 1933 str. 27). De- žela se o tako formuliranem predlogu ni izjavila, občina pa se tudi ni več povrnila j nanj. Četrtega junija 1883 so žebljarji v j Kropi stopili v stavko zaradi prenizkih j mezd in ker se je obetalo še nadaljnje! slabšanje zaslužkov. Zaradi padanja naro-i čil so namreč podjetniki v medsebojni i konkurenci zniževali ponudbe in s tem pla- \ če žebljarjev. Nad 200 se jih je nabralo ; pred Jarmovo gostilno, v kateri so se v pri- sotnosti okrajnega komisarja pogajali pod- jetniki s šestimi delavskimi odposlanci, i Uspeh te stavke ni znan, pač pa se je ob. njej najbrž rodila misel na »Zvezo kova- 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ških mojstrov«, ki jih je bilo, kakor pra- vijo sami, sto. Ta zveza naj bi naredila žebljarje »neodvisne od stiskajočih jih pre- kupcev«. Triindvajsetega julija je odbor 6 kovaških mojstrov (Luka Kenda, Jurij Je- lene, Simon Pogačnik, Jože Šmitek, Jožef Klinar in Janez Pernuš) poslal Trgovski zbornici prošnjo za pomoč pri preskrbi za- četne glavnice 12 ali 13 tisoč goldinarjev podjetja za žebljasko obrt, ki »ne le ne peša, amipak napreduje tako, da se izdelki še ohladiti ne utegnejo, ampak vse gre sproti izpod rok«. Osnutek pravil Zveze kovaških mojstrov je prinesel Zadrugar leta 1955, str. 14. Gibanje žebljarjev junija in julija 1885 se ni več uneslo, dasi v občinskem od- boru, kamor so prišli po nepisanih določilih samo posestniki, navadni kovači pa niso Zebljarji v Vicah, maketa slikarja Ferda Schwarza z Dunaja (1936) imeli sedeža. »Tedenski zaslužek delavca se je zmanjšal od leta 1886 od tri in pol na dva in pol goldinarja leta 1888. K temu se je pridružila navada jemati preveliko predpilačo, vsled tega so posamezniki zlezli v hude dolgove. Leta 1894, ko je bila na- svetovana ustanovitev zadruge, so stradale številne družine vsled odpustov in mnogo delavcev je bilo brez kruha«, je pisal dr. Murnik, nečak Ivana M., v nekem poročilu Trgovske zbornice leta 1909. Obup je ja- nuarja in februarja 1888 prikipel do vrha. Poročila O' njem se vrste te tedne v raznih časopisih. Predsednik deželne vlade, Slove- nec baron Winkler, je razmere v Kropi prišel sam ogledat in je v začetku marca sprožil anketo pri Trgovski zbornici, katere obseg in dnevni red je sam predlagal. Med člani ankete sta bila tudi rojak Franc Po- točnik Johanov (o njem in o drugih sorod- niških Potočnikih glej SBL) in glavni rav- natelj KTD Kari Luokman, po rodu tudi zebljarji na Zgornjem bajerju 1905 iz Krope. V teh letih je obmolknilo kova- nje pri nekaierih ješah ali v celih vigenjcih (imena iz Zadrugarja leta 1940/41, str. 159) npr. prva, druga in tretja ješa v Pungartu, sedmi vigenjc v Jami, Florjančnikov vi- genjc s štirimi ješami, del Bodlajevega vi- genjca, na novo pozidanega leta 1870 po požaru, vigenjc nad Zgornjim mlinom z imenom na Savi in vigenjc Ddlga rit, ki je nazadnje imel še tri ješe v pogonu. V krizi je opustilo kovanje ali izgubilo delo nad 120 žebljarjev. Kriza je pometala tudi med fužinarji. Fužinarja, tega nekdaj veljav- nega naziva ženina, ki si je poiskal družico med enakimi, v oklicni knjigi v zadnji četrtini stoletja več ne beremo. Zapisnik prvih zadružhih delavcev od leta 1895 do 1897 nas ne spominja fužinarskih rodov, ki jih ne zasledimo med žebljarskimi deloda- javci in delojemavci. Zadnji »fežinski part- nik«, 49-letni vdovec Matija Zupan, Poljčev s št. 7., je februarja 1888 pisal Ivanu Mur- niku: »Ko bodo naši ali kamenški srenjski možje zraven (tj. k Winklerjevi anketi) klicani, ne bo uspeha, ker le težko slišijo Maketa nekdanjega vigcnjca v Železnikih z dočenimi mehovi in zibelko, privezano k mehu, da jo guglje 1511 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med ješarskimi vigenjci v Kamni gorici O kaki pomoči, zato ker dobro vedo, da jim tisti velikanski vir usahne. Sam pa je odvi- sen od njih, ker jim dela zaboje.« Sredi marca leta 1888 je 65 kovačev naslovilo na anketo primerjavo delodajavčevega in ko- vačevega zaslužka in pravijo, da so bili pred dvema letoma »vsi panjovi obdani« z de- lavci, zdaj pa je praznih že nad 145 zavoljo j pomanjkanja dela. Ako nam ne poskrbite i dela, moramo poginiti. < DELODAJAVSKA ALI DELAVSKA ZADRUGA? ■] Zveza kovaških mojstrov je bila regi- strovana zadruga z neomejenim jamstvom, kakršne so bile Schulze-Delitschevke. Se- stavljavec pravil nam ni znan. Snovatelji zadruge govore o 100 kovaških mojstrih, vseh žebljarskih delavcev pa je po poroči-' lih o stavki bilo najmanj 200, na mojstra potemtakem po 1 pomočnik ali vajenec. To se nekako ujema s številom delovnih mest v vigenjcih, ki so takrat obratovali, i Nekdanji vigenjc Luka Hafnerja v soseščini Vic ' in z razmerji med žebljarji, kjer je mojster ' pri večini žebljev moral kovati s »hlap- \ cem«. Na »hlapce« pravila mojstrov ne mi- i slijo. Ali so si mojstri lahko mislili, da i pridobitev ješ in vigenjcev s skladišči z- nakupom ali najemom od tedanjih lastni- ] kov ne bo lahka in hitra? In kupcijski stiki sedanjih žebljarskih trgovcev, ali jih ne bi morali mojstri kakorkoli pridobiti? Ni čudno, da je bila prošnja na Trgovsko zbor- nico za posojilo nerealna in zato o ustano- vitvi te zadruge z neomejenim jamstvom ni sledu. Občinski odbor v Kropi je pred- lagal Trgovski zbornici julija leta 1884 osnovanje konzorcija za prevzem vojaških naročil za konjake, ki jih erar potrebuje letno 18 milijonov in bi z njimi rešili brez- poselnost več stotin delavcev. Namesto konzorcija bi osnovali eventualno produk- i Ješarjev žebljarski znak na hišnem portalu iz 1829 v Kamni gorici tivno zadrugo iz kroga delodajavcev. To je bil pač udarec »gosipodov« po Zvezi ko- vaških mojstrov. O naročilu erarja na ko- njake ni sledu. Misel o produktivni zadrugi delodajavcev pa je živela in - oživela ob ustanavljanju Žebljarske zadruge, do ka- tere je od ankete deželnega predsednika preteklo 6 in pol leta. Žebljarska kriza je dalje izpodjedala obstoj Krope. Novi žu- pan, prvi nefužinar v zgodovini kraja, Kamnogoričan Tomaž Šušteršič, se je oženil s Kroparico in se naselil v Kropi z naku- pom Tončetove hiše št. 25 in njene gostil- ne, ki je bila dotlej posest Jerneja Poz- nika.^ Pri Šušteršiču so pekli kruh iz moke, podarjene stradajočim žebljarskim druži- nam. Vendar nihče ni videl v denarnih pod- porah rojakov izven Krope prave rešitve. Za Tomažem Šušteršičem, ki je o^dšel v služ- bo pri grofu Thurnu v Radovljici, so izvo- lili v Kropi za župana Luka Hafnerja.") 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V novem občinskem odboru so bili Jurij Magušar, Valentin Klinar, Karel Pibrovec, uradnik pri Magušarju in ravnatelj bivše Zgornje fužine, Jožef Jalen, gostilničar, Jurijev stric in ješar Janez Magušar, čev- ljar Blaž Krailj, Matevž Šolar, gostilničar in oskrbnik Sp. fužine, Ignac Ažman, st. mizar, Franc Ažman, ključavničar in Va- lentin Šolar, verigar. V Spominih ima Va- lentin Solar kot odbornika tudi Franca Hoenigmana, ki je spomladi leta 1893 39- leten prišel iz Osilnice ob Kol|pi za župnika v Kropo. Dušni pastirji pred njim so bili Kapus od leta 1874, ki je zgradil župnijski hlev, Lavtar in Jereb, ki sta umrla v nekaj letih. Četrti v času žebljarske krize je bil Hoenigman, energični in podjetni Ribničan, bivši vojak, odlikovan v bosenski okupa- ciji, ki se je lotil problema oskrbe žebljar- jev »z rednim in zadostnim delom ter po- štenim plačilom«, kakor je zapisal za svoje geslo. Nujno gradnjo novega župnišča (opis stare stavbe morda iz XVII. stoletja je shranjen v muzeju), ki je Kapus ni mogel izpeljati, je odložil H. za nekaj let, dokler se ne ustavi naraščanje pomanjka- nja. Spomladi 1894 sta dva priletna doma- čina, Janez Ev. Zupan, bivši fužinar, oče višjega uradnika Avstrijske montanske družbe v Donawitzu, in spredaj omenjeni Matija Zupan ponovila pri občini stari predlog žebljarskih delodajavcev za usta- novitev njihove, to je delodajavske zadru- ge. Na seji občinskega odbora pod pred- sedstvom Luke Hafnerja je predlagal Pib- rovec, naj občina predlog z opisom stanja pošlje deželnemu poslancu gorenjskih mest in trgov Ivanu Murniku, s katerim je bil Pibrovec dober prijatelj, in naj Murnika pismeno povabi v Kropo. Res je poslanec trikrat prišel na občinski odbor, da je raz- ložil svoje mnenje za izboljšanje stanja žebljarjev v obliki zadruge. »Pridnost in poštenost, to je glavno,« je večkrat dejal, »s tem boste vse premagali,« se je spominjal Valentin Šolar. Za pravnega svetovavca je Murnik pridobil dr. Viktorja Supana, sina ljuibljanskega veljaka V. C. Supana, brata malega fužinarja Matije Zupana. Murnik in dr. Supan sta prišla jeseni leta 1894 k Valentinu Klinarju s predlogom zadružnih pravil. Dr. Supan je določil višino zadruž- nega deleža na sto goldinarjev po denarnih razmerah pri žebljarjih v Kropi, a vsak član je mogel vpisati več deležev, ki naj bi se obrestovali iz čistega dobička; pri tem je omejil glasovalno pravico na en glas na vsakih pet deležev in da noben član nima več kot pet glasov; a pri glasovanju Hiše podjetnikov »na Placut v Kropi: prva od leve Vrcte- nova (Joža Gartner), na sredi Tončetova (Antona Poznika, v kateri se je rodil Radivoj Poznik), tretja Smelova (Benja- mina Šulcrja, v kateri se je rodila Kristina Suler) o razdružbi zadruge ima vsak član le en glas ne glede na število svojih deležev. Pravi člani zadruge morejo biti osebe iz političnih občin iz Krope in Kamne gorice. Zadruga mora sprejeti vsakega pravega člana v službo kot delavca, pomočnika ali mojstra po njegovih sposobnostih in opra- vilu, is katerim se je pečal pred vstopom v zadrugo. Če bi v teh pravilih pogledali zadnji citirani stavek ob blizu in bi na- mesto »pomočnika« uporabili ljudski izraz »hlapca«, bi se nam nepričakovano pokazal stari diferenciacijski status žebljarstva. Hlapec in njegov mojster sta bila koren, ki bo v delavski zadrugi izgubil stari pomen in izraz, morda pa dobil novega. 16. no- vembra leta 1894 je bil ustanovni občni zbor Prve zadruge za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa v salonu v prvem nadstropju gostilne Valentina Klinarja. Od povabljenih niso prišli na ta zbor Jurij Magušar in štirje mali podjetniki iz Kro- pe ter noben podjetnik iz Kamne gorice, kjer je Magušar že imel večino žebljarjev, Občinski zastop 1901 na žandarski paradi: čevljar Blaž Kralj, na sredi župan Lnka Hafner in mlinar Benka 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prva in druga stran ustanovnega zapisnika Zadruge za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi razdeljeno po ješarjih. Supanov lastnoročni zapisnik ustanovnega občnega zbora se glasi: »Zapisnik, sestavljen pri ustanovitvi Prve zadruge za žebljarski obrt in za druge izdelke iz železa v Kropi. Podpisani so sklenili priložena, na podstavi zakona od 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70, sestavljena pravila za Prvo zadrugo za žebljarski obrt in za druge izdelke iz železa v Kropi. Za- vežejo se viplačati v smislu teh pravil v zadrugo deleže do dne, ko bode zadruga začela svoje delovanje in sicer gospodje: Valentin Klinar, posestnik, 50 deležev; Lu- ka Hafner, župan in posestnik, 25 deležev; Jožef Gartner, posestnik, 5 deležev; Jožef Jalen, posestnik, 5 deležev; Franc Šolar, posestnikov sin, 10 deležev; Tomaž Pesjak, kovač, 4 deleže; Blaž Kralj, posestnik, 3 deleže; Janez Zupan, kovač, 1 delež; Va- lentin Magušar, posestnikov sin, 2 deleža; Ignacij Ažman, posestnik, 1 delež; Franc Vari, kovač, 1 delež; Janez Pernuš, kovač, 1 delež; Valentin Gašperšič, kovač, 1 delež; Franc Hoenigman, župnik, 2 deleža; Franc Ažman, posestnik, 1 delež. Ti deležniki volijo enoglasno v odbor naslednje gospode: Klinar Valentin, Haf- ner Luka, Franc Šolar, Magušar Valentin, Pesjak Tomaž — teh pet gospodov je tedaj s 15 glasovi voljenih v načelstvo zadruge in ti si izvolijo za načelnika Valentina Kli- narja enoglasno in za njegovega namestni- ka Luka Hafnerja. V nadzorstvo se pa iz- volijo enoglasno, to je s 15 glasovi: župnik Franc Hoenigman, posestnik Jožef Jalen in posestnik Jožef Gartner. Od teh se za predsednika enoglasno izvoli gospod Jožef Jalen. Načelstvo se pooblaščuje, da vse iz- vrši, kar je treba za registrovanje zadruge in za to, da bode zadruga brž ko mogoče začela delovati.« Kot kovači med posestniki imenovani ustamovitelji zadruge so pač žebljarji, torej delojemavci, h katerim lahko prištejemo še posestnikovega sina Valentina Magušar ja, sina ješarja Janeza, p. d. Hanza, ki je sku- paj stanoval z očetom in koval pri očetovi ješi z imenom Hanzova ješa v Prekuhovče- vem vigenjcu, kjer je sedaj kovaška de- lavnica UKO. Drugi kot posestnikov sin imenovani deležnik, Franc Šolar, je bil kan- didat za zadružnega tajinika. Dotlej žeb- ljarski delodajavci med člani ustanovitelji zadruge so bili Klinar, Hafner in Gartner s premočjo v deležih, ki pa so jo omejevala pravila. Drugi člani posestniki niso imeli opravka v žebljarstvu, pač pa v svoji obrti. Kralj je bil čevljar, sorodnika Ažmana sta mizar in ključavničar, Jalen pa gostilničar. Ustanovitelji žebljarji so stanovali ali gostovali: Janez Zupan na št. 29 pri Jer- naču, Valentin Magušar pri očetu na št. 94, Franc Vari na št. 79 v Fabjanki, Janez Per- nuš na št. 85 pri Kreni in Valentin Gašper- 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA šič na št. 100 pri Foci. Deležnik Jožef Gart- ner-Vretena je pred začetkom poslovanja zadruge umri« in je imela njegove kovače žena —• vdova Marija, u. 1905. Takoj so plačali zadružne deleže Hoenig- man, oba Ažmana in dr. Supan, ki je pri- stopil z enim deležem, pa se ni vpisal v ustanovni zapisnik, kjer ni vpisan tudi Va- lentin Šolar, ki se še ni odločil o številu svojih deležev. Žebljarski podjetniki so del deležne vsote dali v blagu, tj. v žebljih in verigah, zebljarji pa so jih polagoma vpla- čevali v obroikih od zaslužkov. Med udele- ženci ustanovnega občnega zbora ni vpisan kovač France Zupan-Malevšov, ki se je ude- ležil prvega občnega zboia 1. maja 1895, in je dal namesto 200 gold, dvojnega deleža ješo v vigenjcu Kamrica. Kovač Janez Zu- pan je verjetno imel priimek Tomažek; v dvom nas pa spravlja njegova hišna šte- vilka, ki naj bi bila 100. V Imeniku članov v Plamenov! Kroniki je Janez Zupan Toma- žek, roj. 1841, pristopil v zadrugo 1895 in izstopil 1896. Morebitna napaka bo ostala nepojasnjena, zakaj živih prič ni več. Po številu ustanovnih članov žebljarjev zadruga torej ni bila delodajavska, a Va- lentin Šolar je zapisal: »Značilna za teda- nji zbor so bUa križajoča se mnenja na tem sestanku. Mnogi so v svoji sebičnosti želeli, da bi vsak podjetnik imel nekaj kovačev in delavcev v svojem področju ter bi iz- delke zbirali v zadrugi. Večina z menoj pa je bila za to, da se ustanovi enotno gospo- darstvo, to je, da bi v zadrugi zbirali na- ročila, razdeljevali delo, odpošiljali izdelke in izplačevali delavce. Vkoreninjeni red privatnega gospodarstva je bilo zaradi po- manjkanja zadružnosti res težko premagati v vzajemno delo v obče koristi.« V ne- Zadružni tajnik Franjo Solar navzočem Juriju Magušarju se je morda oglašala pridobivaška žilica rodu.' Luka Hafner je v zadrugi, ki je odpravljala iz članstva sledi njihovega privatnega pod- jetništva, pričakoval kaj drugega, kot pa je dobil, in je 1896 izstopil iz zadruge ter obnovil svoje privatno žebljarsko podjetje. Disharmonijo občnega zbora, ki so si ga marsikateri želeli z drugačnim izidom, je želel izigladiti shod Slov. kat. društva za radovljiški okraj v Kropi čez dva dni, v nedeljo 18. U. (»Slovenec« v poročilu od 20. 11.) O shodu je zapisal Valentin Šolar v Spominih: Ugodno je posegel ta shod v razvoj stvari. Vodil ga je predsednik Vur- nik, glavarja je zastopal tajnik Kalteneg- ger. Glavni govornik je bil Janez Ažman, župnik v Gorjah, ki je opozarjal na nauk zgodovine Krope v času, ko se je zaobrnilo blagostanje v pomanjkanje. Zato je opomi- njal rojake, da se oprimejo novo usta- novljene zadruge in prezro osebne spore, ker če si na tem, da utoneš, podaj roko tudi sovražniku. Državni poslanec dr. Žitnik je priporočal, naj delavci hranijo, da bodo vsaj z enim deležem pristopili v zadrugo, ker bo potrebovala kapital za novo proiz- vodnjo, kajti žeblji ne bodo rešili zadruge. Za zadrugo je govoril tudi Jože Gostinčar iz Ljubljane. PODJETJE ŽEBLJARSKE ZADRUGE PRIČNE S PRIPRAVAMI ZA ZAČETEK DELA Načelnik Klinar^ je dal zadrugi v najem Johanov magazin za pisarno in skladišče. Tajniku Franju Šolarju so določili mesečno plačo 42 goldinarjev za vodstvo knjig in Načelnik in mojster Valentin Solar po monotipiji Mihe Maleša 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Speljava vodnega pogona valjavnične turbine v Sp. fužini : 1876—1908. Ob njem stoji mojster Valentin Solar, v lini je j Janez Lazar. Zidovje stare fužine i opisov in za ureditev pisarne ter skladišča v tem magazinu. Tam je Lilo tudi prvo za- družno skladišče žebljev, v katerem je vo- dil knjigo izdelkov in železa skladiščnik Valentin Magušar za plačo 20 gold, na me- sec, ki je skrbel tudi za snago v pisarni. Klinar je prevzel vožnjo zadružnega blaga s parom konj, Hafner je postal zadružni Med prvimi kovačicami je vstopila v zadrugo Reza Debeljak, rojena 1853, vdova Šlibar-Cvek, por. Solar, babica univ. prof. ing. Alfreda Slibarja na Dunaju in v Stuttgartu blagajnik, Tomaž Pesjak pa je oskrboval skladišče oglja in izdelovanje zabojev. De- ležev po večini niso vplačali takoj, temveč šele v teku leta, nekateri so jih vpisali šele s 1. januarjem 1896. Delavcev je takoj prvi teden delalo 47. Največ jih je dal Haf- ner, drugi prejšnji podjetniki so jih dali po manj. Za delavce ni bila zadrega, ker je bilo dovolj brezposelnih. Prišel je prvi maj- nik 1895, ko je začela zadruga slovesno poslovati. Na zborovanju ta dan so izvolili tri člane: Ivana Murnika, dr. Viktorja Su- pana in državnega poslanca, deželnega od- bornika Frana Povšeta. Popoldne ob 13. uri je bil prvi občni zbor, na katerem so med drugimi točkami izvolili Blaža Kralja za člana nadzorstva namesto umrlega Jožefa Gartnerja. •»Zapisnik delavcev 1895« s štampiljko advokata dr. Viktorja Supana, Ljubljana, Na Bregu št. 18, v čigar pisarni so naredili glavo zapisnika, se začenja z dnem 7. maj- nika, ko so prijavili (bolniško in nezgodno zavarovanje je postalo v Avstriji obvezno 1. 1888) prvih 50 delavcev, med njimi 15 žensk v bolniško blagajno. Malo kasneje so prijavili 1. 1895 v blagajno še 10 delavcev, med njimi 7 žensk, v juniju 1895 pa 4 moške in 3 ženske. Med dotlej v blagajno prijavlje- nimi 42 moškimi so stalno ostali v zadrugi do upokojitve le 3 in sicer žebljarja France Gašperšič in Alojzij Pesjak st. ter mojster Valentin Šolar. Kar je v zapisniku vnesel vpisov delavcev tajnik Fran jo Šolar, ki je k imenu in priimku pridejal tudi domača imena, s katerimi so se ti delavci klicali, jih je tako ohranil poznejšim rodovom. Žebljarje in žebljarice je vpisoval kot »ko- vače za žeblje« z minimalno plačo 40, oz. 30 krajcarjev, po kateri je zadruga plače- vala zavarovalni prispevek. Razen žebljar- jev so sprejeli maja in junija še oskrbnika Valentina Magušarja Hanzovega, ravnavca Janeza Praprotnika Vodlo in 6 kovačev za verige, med njimi oba Šolarja Šuštarčkova, Valentina in Gregorija, kot mojstra-veri- garja z plačo 125 krajcarjev, javljeno pa 40 krajcarjev, in oba Vidica Utovčeva, Va- lentina in Jakoba. V rubricirane kolone so vpisovali starost, čas vstopa in izstopa ter vzrok izstopa in opombe. Ta zapisnik de- lavcev je, dopolnjen 10. septembra 1897, sprejel 178 vpisov v bolniško blagajno, od katerih so bili nekateri izstopivši ali iz- ključeni delavci drugič sprejeti, saj je bilo prehajanje med konkurenčnimi podjetji v navadi. Kronika str. 17 poroča, da je za- druga takoj drugi dan pričela delovati, se pravi, žebljarji in žebljarice so stopili za 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA panjove pri ješah v vigenjcih Na bajerju, v Vicah, v Nävi, in Kamrici, ki jih je zadruga osem kupila pred i. majem in po njem. Vigenjc Vice je prodala zadrugi Neža Pire, tri ješe v različnih drugih vigenjcih sta prodala zadrugi Luka in Marija Hafner, po eno v Nävi in v Kamrici je zadruga do- bila od Klinarja in od Franceta Zupana Malevša, vse skupaj za 1085 goldinarjev. Nadaljnji vpis so opravili šele 1. 7., ko so prijavili v blagajno žebljarja Janeza Pernuša Flajsa, roj. 1857, ki je pristopil kot deležnik že ob ustanovnem občnem zboru. Morda niso imeli zanj panju, kakor ga ni bilo za Lovrenca Zupana st. Kolero, roj. 1847, ki je od zadruge prešel k Magušarju, ker ni imel zadružnega panju. Janez Per- nuš je bil tudi v odboru Zveze kovaških mojstrov 1883. Leta 1895 je bilo še oktobra 5 in decembra 4 pristopov, od tega skupaj 2 kovačici, ključavničar Erženov Luka, r. 1873, in verigar Mihael Šolar, Funtovčev, r. 1871. Vse v zapisniku delavcev prijav- ljene ženske so bile seveda kovačice. Konec oktobra javlja zadruga Trgovski zjbornici, da ima sama še 86, Magušar (samo v Kropi) 44, Fortunat Šmitek Lepek 4, Jera Šmitek 3, Marija Gartner Vretenova 3 in Jurij Habjan Kokolček 1 žebljarja. Če te številke seštejemo, pridemo na 141 žebljar- jev v Kropi, kar je bilo komaj polovica števila žebljarjev pred leti. Vsem za delo zmožnim brezposelnim je dala zadruga delo, so pisali 26. junija 1895 dr. Supanu. V istem pismu mu sporočajo, da porabijo na teden 800 do 1000 gold, in sicer okoli 200 gold, za delavske plače in 700 gold, za železo. Tako je začelo zadrugi takoj zmanjkovati de- narja in ji je izplačal deželni odbor obljub- ljeno brezobrestno posojilo 2000 igold., za katero je posredoval Murnik. Kranjska hranilnica ji je posodila 2000 gold, za ne- določen čas, ker za prodane žeblje ni do- bila takoj denarja. Zadrugi je ugajal pro- stor v opuščeni valjavnici v Sp. fužini, kjer bi mogla zaposliti 20 delavcev, če bi jo popravila. Prvi mesec prvega leta 1 8 9 5 je prodala zadruga proti pričakovanju za 2000 naslednji mesec pa za 3000 goldinarjev. K dobremu startu je pripomogel gotovo Luka Hafner, ki je bil prej v trgovskih zvezah z Bosno, Zadrom, Križevci, Glino, Vel. Beč- kerekom, Brailo, Wolfsbergom, Valentin in Gregor Šolar, verigarja, pa s Petrinjo, Gra- čanico, Vel. Kanižo in Sežano. Mnogo je zadrugi pomagala Trgovska zbornica pri ustvarjanju stikov in zastopstev v tujini in tudi dr. Supan, ki je priporočil zadrugo Kranjski obrtni (industrijski) družbi na Kot kovač za žeblje je bil 7. V. 1895 vpisan Jakob Berce, p. d. Kadet, roj 1848, zadnji potomec rodu, ki je stopetdeset let nihal med žebljarstvom, mlinarstvom in dninarstvom, kakor pove Kandučev rodovni zapisek v Zadrugarju 1940/41, str. 146 Jesenicah, družbi Greinitz in nečaka v Gradcu in drugod. Hafner je prepotoval to in naslednje leto Kranjsko, Primorsko, Koroško in Štajersko z vzorci, ceniki in popisom zalog. Tudi doma so se s Šolarjem, tajnikom, in Hoenigmanom vsi trudili, da so novo podjetje uvedli pri trgovcih in po- rabnikih, železnicah, skladiščih, arzenalih, rudnikih itd. Zadrugo so težile zaloge ve- Žebljarska družina Franceta G., roj. 1869, in Johane G., \ rojene 1872, fotografija na pločevini iz 1900. Oče je vstopil ! v zadrugo 15. VI. 1895, mati nekaj pozneje,, ko je pustila kovanje pri Fortunatu Smitku-Lepku, kjer kljub zakonom ni bila vpisana v bolniško knjigo 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Alojzij Pesjak, Lojzev, roj. 1859, žebljar v zadrugi od vsto- pa 1895, na pragu hiše št. 10, ki je bila nekoč last malega fužinarja in žebljarskega podjetnika Fortunata Varia rig, orodja, železa in žebljev, ki jih je pre- vzela od deležnikov v plačilo deležev. Prvotni sklep o brezplačnem izdajanju oglja in kovaškega orodja žebljarjem so konec oktobra ukinili, ješam takoj posta- vili nadzorne mojstre, ki so morali priha- Katarina Homan, roj. Jelene, nekoč kovačica za konjske žeb- lje (Vigenjc, str. 85), roj. 1858, umrla 1960. Ko je bil maršal Tito avgiista 1948 v Kropi, je »na placu« pristopila k njemu, da bi ga poprosila za lepšo krušno moko gospodinjam jati tudi k tedenskim izplačilom zaslužka, kot vsi člani načelstva. Prva zadružna letna (to pot 7-mesečna) bilanca 1895 v kronah (1 goldinar preračunan na 2 kroni) je skromna in značilna za začetniško pomanj- kanje premičnin in nepremičnin (priprav in stavb), za nezadostnost oskrbe s kredi- tom (blagovni upniki za železo so mnogo večji kot deležni kapital), zaloge izdelkov imobilizirane, skratka stanje, ki ga bo za- druga le v letih popravila, o čemer je ve- liko govora v teh letih kronike. Kranjski industrijski družbi je bila dolžna konec de- cembra 15.000 goldinarjev, trikratno vsoto dovoljenega kredita za tekoče dobave že- leza. Ta dolg je delal zadrugi v naslednjem letu in še naprej največje stiske, ogrožal je njen obstanek in oviral njen razvoj. Večkrat je bila zadružna blagajna tik pred izplačilom zaslužka brez cvenka in so ne- kajkrat izpraznili celo cerkvene in druge puščice do zadnjega krajcarja. Drugo po- slovno leto 1 8 9 6 je zadruga posebno trpela za pomanjkanjem kreditov in obratoval- nega prostora. Ze januarja so vložili pri osikrbništvu Sp. fužine prošnjo za najem fužinskega prostora, ki bi ga sami poprav- ljali. Hkrati so prosili Luckmana za plačila lanskega dolga za železo, dokler dežela ne da obljubljenega brezobrestnega posojila 10.000 goldinarjev. Luckman je res obljubil posredovanje pri deželnem odboru in vod- stvo zadruge opozarjal, naj ne delajo pre- več lahkomišljenih dolgov in da naj izter- jajo blagovne dolžnike. S Klinarjevim akceptom na menice, je rekel Luckman, bo družba še dajala železo. Tudi na barona Borna, tedaj stanujočega na Dunaju, so se obrnili zaradi dobav jese- niškega železa. Zadružno vodstvo je šlo k predsedniku deželne vlade in tudi po Mur- niku prosilo, da deželni odbor podpiše za 10.000 goldinarjev zadružnih deležev. Uspeh Murnikovega govora je bil, da je 8. aprila deželni odbor vpisal 45 deležev po 100 gol- dinarjev. Kranjska hranilnica pa je odklo- nila zadružno prošnjo za posojilo 15.000 goldinarjev in je podaljšala lanskoletno posojilo 2000 ter ga zvišala na 3000 goldi- narjev, ki jih je zadruga vrnila 1. 1899. Trgovina je bila to leto dokaj dobra, opa- zili pa so, da se ne dajo več prodati kovani žeblji za podkovan je konj in čevljev. Zato so že takrat zaželeli strojev zanje. Žeblje, ki jih je KID naročala za preprodajo v Bosni in ji v zameno dobavljala železo, so kupci včasih označevali kot slabo blago. 11. junija je prevzela zadruga prvo naro- čilo za 1927 železnih vojaških posteljnja- 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kov (kavalet) od vojaškega depoja za de- želno obrambo na Dunaju, ki je zaposlilo veliko delavcev. Železne dele sta izgotav- Ijala France Ažman in Valentin Šolar, de- ske je pripravil J. Guzelj v Škof j i Loki, mizarsko delo pa opravil Ignac Ažman. Že- lezni deli so bili pravočasno izgotovljeni, za lesene pa so dobili podaljšanje roka do 20. novembra. Pri tem naročilu je zadruga nekaj zaslužila. Občna ;zbora sta bila po pravilih vsako leto dva, razen 1901, ko je bil en sam. Namesto izstopivšega Hafnerja so izvolili v načelstvo Franceta Zupana, Ma- levševega na tretjem, (letos drugem) obč- nem zboru, katerega se je udeležil tudi Murnik. Dosežki 1896 po bilanci v kronah se občutno ne razlikujejo od prvega leta, a blagovni upniki so polovico manjši, ker je zadruga znižala zaloge železa. Prodaja izdelkov je uspevala mesečno nad popreč- jem lanskega leta in je dosegla v vsoti 12 mesecev 41.000 gold., zaslužki delavcev pa 15.400 gold. Premični inventar se je po- množil za orodje za kavalete, ki so ga po- tem še v naslednjih letih uporabljali. Že marca 1 8 9 7 je prejela zadruga naročilo za 5623 kavalet in položila kavcije 4000 gol- dinarjev, ki je povečala njeno denarno sti- sko. Lesnemu podjetniku Kellerju je bilo treba dati 2000 gold, predujma, za gradnjo pollesene in polzidane »delavnice« ob Pre- kuhovčevem vigenjcu so dali 3000 gold, in za orodje 2500 goldinarjev. Pri prošnjah za kredit v znesku 15.000 gold, jim je po- magal Murnik in ga je dalo Kreditno dru- štvo Kranjske hranilnice, za kar se Murniku 29. novembra zahvaljujejo in pristavljajo: trgovina gre izvrstno; železni deli so odo- breni, leseni se v Celovcu pregledujejo; lahko bi zaposlili še 50 delavcev, če bi jih kaj bilo, tudi plače smo delavcem po mož- nosti zvišali, ker bomo pri tej dobavi ven- dar nekaj zaslužili. Ob primitivnih na- pravah za kavalete so se zavedali potrebe po strojih za olajšanje, pospešenje in po- cenitev proizvodnje in so z optimizmom glede nadaljnjega razvoja postavili prva stroja v bivši valjavnici v fužini: škarje za rezanje železa in vrtalni stroj za luknje, poleg njih pa nekaj drugih priprav za izde- lovanje posteljnjakov. Zadovoljni z njimi so poslali Murniku koncept prošnje za pod- poro trg. ministrstva, da bi mogli tudi za žeblje postaviti kaj strojev. Priporočali so se tudi za nadaljnja naročila kavalet, ker morejo pri njih zaposliti slabotne in slabo- vidne delavce, ki so za žebljarsko kovanje nesposobni. Poročajo tudi, da je zadruga pričela izdelovati nove vrste železnih izdel- Žebljar Jože Dermota, roj. 1880, pozneje tovarn, delavec »pri prešah« (stoji) v družbi s tesarjema Janezom in Antonom Ažmanom pod okni hiše Valentina Klinarja, v katöri je Ko- vaški muzej kov: verige, zidnike, zobe za brane in podkvice. V arhivu se je ohranil nekaj let po prvi svetovni vojni znani patent brane po zamisli ravnavca Janeza Praprotnika- Vodle. Omenjeno orodje in stroji so po- množili z delnim takojšnjim odpisom v bi- lanci premičnine za 4000 kron, nakup 9 ješ pa nepremičnine za ravno toliko. Zvišale so se bilančne postavke v tisočih kron pri izposojilih na 15 in pri blagovnih upnikih na 65, pri gotovini in naložbah pa na 38, pri blagovnih dolžnikih na 85 in začelo se je dolgoletno trajno upadanje presegljaja lastnega kapitala (zadružni deleži, rezerve in dobiček) nasproti posojilom, prodaja blaga se je dvignila na 51.000 goldinarjev, plače pa so ostale na lanski višini. Dr. Su- pan je umrl marca tega leta, pravno za- stopstvo zadruge je prevzel dr. Majaron. Tudi leta 1 8 9 8 so dobili v delo kavalete in zanje iskali delavce v Železnikih. Skozi vse leto so zaposlovali nad 100 delavcev z rednim delom in so njihovi zaslužki pre- segli 26.000 gold., zadruga pa je naredila Notranjost verigarne, prejšnjega Florjančnikovega vigcnjca, zraven razvalin Zg. fužine, posneto 1905 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Valentin 2mitek, roj. 1867, nekdaj zadružni uradnik, pisec spominov o kroparskem železarstvu, slika iz 1. 1963 nad 2000 gold, dobička, kakor še nekaj let pozneje ne. Kupila je »Srednji mlin« z go- zdom od Katarine Košir za 1140 gold., in 12 ješ za 1185 goldinarjev. V spodnjem pro- storu mlina so nameravali delati razne že- lezne izdelke, zgornjega pa so porabili za zabojarno. Vrnili so Kreditnemu društvu 15.000 goldinarjev in prosili ta zavod za novo posojilo s polletnim vračilom na me- nico; potem je bilo treba postopek za po- sojilo obnoviti, ker so ga redno potrebovali za sprotno plačevanje železa s skontom. Na občnem zboru 16. II. so izpremenili firmo v Prva žebljarska in železnoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, kar je ostalo trenutno za Kamno gorico brez uspeha. Verigarji okrog 1905, Stoje od leve proti desni: Janez Ga- ' šperin ml., Franc Solar-Con, Florijan Resman, Florijan Vi- ! die. Urban Lazar, Janez Leš, Alojz Dobre. Sede: Andrej Ga- šperin-Vajš, Primož Škriba, mojster Andrej Praprotnik, Ja- kob Vidic, France Legat in Pavle Dobre. Spodaj: učenca Gregor Šolar in Tevža Sušnik ] Morda je učinkovalo to, da je Jurij Magu- šar dodal v svoji firmi ime Kamna gorica; imel je tam več kovačev kot v Kropi. Izpo- sojila so se zmanjšala, blagovni upniki tudi, ker so tudi blagovni dolžniki bolj redno plačevali obveznosti. Zaradi zmanjšanja iz- posojil se je popravila razlika med izpo- sojili in lastnim kapitalom, ki je tedaj presegel posojila, kar se je ponovilo v na- slednjem letu 1 8 9 9. To je bilo drugo leto, ko so v zadrugi kovali na roko velika »kla- duca«, žeblje za pritrjevanje tračnic nor- raalnotirnih prog državnih železnic. Za na- ročilo so položili pri Kreditnem društvu dve menici za posojeni obligaciji. Naročilo je vzbudilo zavist konkurence, ki je vplivala — tako piše Kronika v marcu — na KID, da je zadrugi ustavila kredit za nabavo železa. Tedaj se je zadruga obrnila na Ljudsko posojilnico v Ljubljani za 20.000 gold., s čimer je uspela in ostala s tem za- vodom v zvezi do leta 1905. Ker je zadruga pristopila v članstvo pri Gospodarski zvezi, ji je Kranjska hranilnica odpovedala brez- obrestno posojilo in je tudi Kreditno dru- štvo znižalo svoj kredit. Zadruga je poso- jilo vrnila Kranjski hranilnici avgusta. To leto je zadruga dobila petič in zadnjič na- ročilo za vojaške posteljnjake, pri katerem pa je imela veliko izgubo s površno izde- lanimi in premalo posušenimi deskami^ ki so jih pri komisiji in skladišču mnogo iz-, vrgli. Državni poslanec Josip Pogačnik je brezuspešno posredoval na Dunaju zaradi globe pri tem naročilu. Prizadevanja za pridobitev prostorov Sp. fužine so rodila prvi uspeh, ko je 8. marca 1899 prišel urad- nik ravnateljstva Tehnološkega muzeja na Dunaju (za naprej imenujemo ta zavod kratko Obrtnopospeševalni urad) pogledat prostore in vodno silo v bivši valjavnici Sp. fužine, iz katere so pozneje nastali prvi deli Plamenove tovarne, ki so še danes v rabi. Poročilo z ogleda s predlogi je poslalo omenjeno ravnateljstvo zadrugi, ta pa je vprašala Murnika za nasvet in pomoč, Mur- nik je odgovoril 24. aprila predsedniku nad- zorstva Hoenigmanu med drugim: »Stvar se mi zdi jako važna. Ako more zadruga fu- žino kupiti, bi bilo to brez dvoma koristno za obrt v Kropi. Glede turbine bi bilo seve treba, da si ogleda stvar inženir. Podpore bi jaz najbrž izprosil za Kropo od Zbornice in tudi od dežele. Pridem v Kropo, brž ko se deželni odbor zaključi. Zadruga naj ta- koj izračuna, koliko bodo veljale poprave in nakup Sp. fužine, da naredim prošnjo na deželni odbor in zbornico. Ministrstvo bo potem nekaj strojev zadrugi prepustilo. 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tehnološki muzej naj pošlje zadrugi zbir- ko ključavničarskih vzorcev, katere bo za- druga takoj plačala.« Fužinski dnevi, dotlej skoraj brez vred- nosti, so se nato visoko podražili in zadrugi ni kazalo hiteti z njihovim nakupom, am- pak je fužino vzela v najem. 13. novembra je pisal adjunkt Henrik Pösendeiner iz du- najskega obrtnopospeševalnega urada za^ drugi: »Takoj sestavite in pošljite prošnjo na naš zavod pri Trg. ministrstvu za pre- pustitev stiskalnice za tračnike in ekscen- trične obrezovalnice, orodja in transmisij ter utemeljujte prošnjo, da je za obstoj Krope življenjsko vprašanje, da se izde- lujejo žeblji za tračnice s stroji, ker se na roko zaradi prehude konkurence ne morejo več. Ročno delo ni tako natančno in dobro kot strojno in je nevarnost, da kovanih žebljev nihče več ne bo naročal. Ker pa ima zadruga sedaj prostor in vodno moč, je prošnja za stroje utemeljena.« Občnega zbora dne 28. februarja se je udeležilo le 8, dne 12. septembra pa le 10 članov in Murnik, ki je v daljšem govoru pripoTOČal razširjenje zadruge, oziroma pri- dobitev novih zadružnikov. Čistega dobička je zadruga letos naredila nekoliko manj, delavcem pa izplačala 14*/o več, povišale so se ne prav znatno blagovne zaloge in dolž- niki ter presegljaj lastnega kapitala nad iz- posojili. Majhen, a vsaj simboličen korak do povišanja deležnega kapitala je pomeni- la 19 0 0 uvedba opravilnih deležev po 1 krono — tako je bilo ime novega denarja od začetka tega leta, ko smo opustili gol- dinarsko veljavo in je krona postala vredna pol goldinarja. Število članov za- druge se je v 5 letih zvišalo od 22 na 24. Delodajavci in posestniki — premožnejši ljudje — niso hoteli pristopati k zadrugi, delavci pa niso imeli toliko denarja, da bi mogli vplačati delež 100 goldinarjev ali 200 kron. Od števila članov, še bolje, od števila vpisanih in vplačanih deležev je odvisen kredit, pomen in zanimanje za zadrugo; brez velikega kredita pa se zadruga ni mogla razvijati, zlasti ne ročnega obrata spreminjati v strojnega. Enokronski deleži so vzbujali le videz deležnega kapitala, toda še drug važen pomen je imel pristop 80 novih članov z opravilnimi deleži, nam- reč nova zadružna pravila, ki jih je sestav- ljal dr. Šušteršič, so, ustrezno novemu za- konu, predpisovala, da zadruga sme nače- loma uporabljati samo svoje člane kot de- lovno moč. Spotika davčne oblasti je ostal še člen o razdelitvi čistega dobička med člane s polnimi ali glavnimi deleži. Moški zbor žebljarjev okoli 1900, pokvarjena fotografija na pločevini. V sredi pevovodja, žebljar Jurij Legat. Stoje za- daj: Rantov Šuštar (?), Dermota Francen, Dermota Lovrenc, neznanec. Cene Strnad, Balant Rajgelj. Pod njimi: Lovrenc Zupan, Floiijan Resman, Miha Eržen, Urban Lazar, Janez Lcš, Matija Gašporšič. Sede: neznanec, srednjega zakriva okvara, Jernej Praprotnik Nakupovanje fužinskih deležev ali dne- vov je prišlo' letos v tir. Zadruga jih je pridobila 27 za 3730 kron, ki ji pa še niso dajali dvotretjinske večine; morala bi imeti 33 deležev. Bilančna aktiva so ne- bistveno višja, v pasivi so se izposojila po- vzpela, a deleži in upniki ustrezno padli, kar vidimo iz bilance, v kateri je tvorba lastnega kapitala v primeri z izposojili pre- cej nazadovala. Že naslednjega leta 19 01 je kupila zadruga še pet fužinskih deležev in se je lotila predelav v Sp. fužini po Pösendeinerjevih mislih. 4. julija je skupna seja načelstva in nadzorstva podpisala le- galizirano izjavo glede letnega odplačila in shranitve poslanih strojev, ki so že dospeli. Urejanje je vodil T. Pesjak, Ljudska poso- jilnica pa je posodila denar za stroške po- prav in naprav. Namesto dotlej edinega uradnika, pomožne korespondentinje Bar- bare Huber, ki je odšla drugam, so spre- Prvi itovarniški« oddelek >pri prešah« 1902 161 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO H. Posendeiner, adjunkt Obrtnopospeševalnega urada na Dunaju jeli dva uradnika, Valentina Žmitka in ne- koliko pozneje Avgusta Zeleznikarja. Pred- sednik nadzorstva Hoenigman je proti temu brezuspešno ugovarjal in pozneje od- stopil, na prošnjo vodstva pa je umaknil odpoved. Iz neznanih vzrokov, morda za- radi nastopajočih nesoglasij, je bil letos samo en občni zbor. Število članov z opra- vilnimi deleži je naraslo na 100. Bilančne številke so se le malo in nebistveno spre- menile proti prejšnjemu letu, opazno je zvišanje nepremičnin in premičnin. Neko- liko trdnejša je udeležba lastnega kapitala proti izposojilom. Slavnostna otvoritev od- delka preš 22. januarja 1902, ki še sedaj stoji kot skladišče in predaja stroj- nega orodja, je pomenila začetek zadružne tovarne, zvezane s staro valjavnično tur- bino s transmisijami. Pred tem nabavljene škarje za razrezovanje paličnega železa pa so stale zase v starem fužinskem prostoru. Razrezke so dotlej dovažali kovačem v vigenjcih, npr. na Mlečju, kjer so jih v dvojicah pobijali in špičili v žeblje, kla- duca sistema X a, 16 krat 155 mm v teži 0,33 kg na en kos. To je bilo težko delo Zadružna delavca Ivan Zupan, roj, 1880, in Ignac Blaznik; roj. tudi 1880, v tečaju pri Obrtnopospeševalnem uradu na Dunaju 1901 za močne mlajše kovače, ki ga niso vsi zmagovali brez škode za zdravje. Železo se jim ni vedno dovolj razbelilo na oglju in so se glave rade odlamljale, kakor vemo iz pritožb proti kovanim tračnikom. Zato so se radi odločili za vroče stiskanje glav, razbeljenih s koksom, ki da, podpihovan od močnega ventilatorja, belo vročino. Za- čela se je šola pri strojih in »Pogled v šolo tehničnega razvoja« v Plamenovi Kroniki str. 163 do 175 izpod peresa mojstra Joža Šolarja nam z umnimi potezami odkriva njen potek od začetka do konca. Nova in- stalacija za tople prešane žeblje in vijake je zadrugo pripeljala v kartel za to blago, ki ga je trinajstorica avstrijskih tovarn to leto zopet sklenila za nadaljnjih deset let. Kvota 6,3 "/o kladuc in 3 glasov ni zadovo- ljevala zadruge, toda na prigovarjanja KID, Obrtnopospeševalnega urada na Dunaju in Trgovske zbornice v Ljubljani je zadruga končno pristopila v kartel, dasi ji ni uga- jalo, da je imel Magušar letno fiksno kvoto 270 ton in 5 glasov. Magušar je pozneje, ko je imel premalo, kovačev, dele kvote odstopal drugim tujim tovarnam v kartelu. Iz neugotovljivih vzrokov je leta 1902 prišlo do sprememb v zadružnem vodstvu in do članskih odpovedi, o katerih več go- vori Kronika str. 35 in 36. Izstopili ali de- leže odpovedali so Valentin Klinar, Fran Šolar in Hoenigman. Namesto Klinarja iz- voljeni načelnik Luka Kenda je umrl 4. februarja 1903 v bolnišnici v Ljubljani, medtem ko je Klinarja rešila smrt 23. de- cembra 1902. Oba prva načelnika je za- druga dala 1. 1903 slikati Petru Žmitku v Pragi. S 1. januarjem 1 9 O 3 je zaradi sprememb v avstrijskem zadružništvu prešel kredit zadruge na Gospodarsko zvezo v Ljubljani. Občni zbor je bil že 22. januarja. Na njem so bili z novimi pravili o glasovalni pravici opravilnih deležev (20 takih deležev da en glas, če so v istem smislu oddani) izvoljeni v načelstvo Tomaž Pesjak, Gašper Šmitek in Franjo Šolar. Ti trije pa so izvolili za načelnika Franja Šolarja. V nadzorstvo so izvolili Valentina Šolarja, Blaža Kralja in deželni odbor kranjski namesto. Hoenig- mana. Ker je Kralj odstopil in deželni od- bor ni hotel prevzeti izvolitve v nadzorstvo, je izredni občni zbor, katerega se je ude- ležil za deželni odbor H. Lindtner, izvolil Janeza Lazarja in Valentina Magušarja kot člana nadzornega odbora. Na tem občnem zboru so sklenili tudi dodatek k pravilom iz 1900, da morejo člani spremeniti opra- vilne deleže v polnovredne glavne deleže 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z majhnimi viplačili do višine polnega de- leža. Ta sprememba je v kratkem nekoliko zvišala število pravih članov na 34. Zadruga je to leto kupila zadnjo tretjino (16 dni) Sp. fužine za 6000 kron in 19. ju- nija iz konkurzne mase Gregorja Šolarja kovačnico za verige v Florjančnikovem vi- genjcu. Prezidava in predelava v zadružno kovačnico za verige je veljala blizu 2000 kron. Zadrugo so to leto spet trla naknadna davčna plačila in izplačila odpovedanih de- ležev. V bilanci se je zato pokazala izguba ter je presegljaj lastnega kapitala nad iz- posojili občutno padel nas,proti prejšnjim letom, ker so se izposojila zvišala za 20.000, deleži pa padli za 5000 kron. Najkritičnejši dnevi, tedni in meseci so bili v naslednjem letu 19 0 4, v letu žebljarske stavke v Kamni gorici in v Kropi. Podjetniki sicer niso žebljarjev več tako izkoriščali kot pred ustanovitvijo zadruge, a zaradi hudega tek- movanja med zadrugo in njenimi konku- renti so se vrstila odtegovanja plač posebno v Kamni gorici, kjer je večino žebljajrjev zaposloval J. Magušar in še dva ali trije podjetniki. Vesti iz Javornika o splošnih stavkah (člančič v Zadrugarju 1933 str. 66) so dale tudi Kamničanom pogum, da so v ponedeljek, 1. maja 1904, poskusili § stavko. Ustavili so delo v vigenjcu pred Kapusom ter v Kofari in kmalu nato dvignili delav- stvo iz vseh delavnic; ko pa se je stavka- jočim pridružil še ugledni žebljar Marko Arh, je dobila stavka resnejši značaj. Okrog 11. ure dopoldne so odšli k županu Kappusu, kjer so določili za voditelja stav- ke Matija Miklja, Marka Arha, Andreja Žvana in Florijana Varla. Ob 2. uri po- poldne so odšli v Kropo, kjer so se stavka- jočim takoj pridružili tudi kroparski de- lavci. »So prišli Kamničani in so po vseh vigenjcih vzeli vodo,« je povedala 1956 upokojena žebljarica Katarina Homan, r. 1868 (glej Vigenjc str. 85). V Kropi je po- tem bilo zborovanje pri Klinarju, kjer so izvolili še Kroparji za svoje zastopnike Ivana Zupana, Andreja Škriba, Janeza Zu- pana in Antona Smrekarja. Izbrani zastop- niki so pismeno formulirali zahteve stavko- jočih, ki so jih sprejeli vsi, razen Jurija Magušarja, dne 4. maja 1904 pri Bajžlju v Kamni gorici. Ker Magušar ni hotel pri- stati na zahteve delavcev, so ga ti zapustili, kar je zmanjšalo njegovo moč; delavci pa so začeli v večjem številu pristopati k za- drugi. Stavka je omejila konkurenco, ne- varno zadrugi, zlomila je tradicijo žebljar- skih gospodov, rodila je več zanimanja in zavednosti za zadrugo in pripeljala v za- Hišna št. 31 v Kropi, kjer se je 1840 rodil največji žebljar- ski podjetnik Jurij Magušar, vnuk ogomoštra Matija Skriba iz Sveč na Koroškem. Hišo so 1952 podrli zaradi razširitve ceste drugo žebljarje iz Kamne gorice ter vsem žebljarjem olajšala gmotni položaj. Magu- šar je imel 20. julija v Kropi 1 žebljarja iz Krope in 8 iz Železnikov. Za vse bivše kovače pa zadruga ni imela takoj dosti panjov in vigenjcev in so nekateri morali delati v dveh izmenah, nekateri pa so odšli nazaj v delo pri prejšnjih podjetnikih. Ker zaradi oblike pravil ni zadružni deležni kapital nič naraščal in da bi se delavci bolj zanimali za zadrugo, je bilo treba spreme- niti pomanjkljiva pravila. V tem so bili istega mnenja pri Obrtnopospeševalnem uradu in pri Zadružni zvezi, o čemer priča sklep Zadružne zveze z dne 26. aprila t. 1.: yPredno se sklepa o prošnji zadruge za kredit v tekočem računu po 20.000 kron, se prečita poročilo revizorja Pelca, ki je obi- skal zadrugo ob priliki revizije po dveh odposlancih trg. ministrstva; ta dva odpo- slanca (gotovo iz Obrtnopospeševalnega urada) sta izjavila, da se morajo pri za- drugi izvršiti spremembe, dokler se te spre- membe ne izvršijo, se more zadrugi dovoliti Jurij Magušar v rudarski preobleki 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nestor upokojenih žebljarjev Jurij Legat, roj. 1865, slikan j 1958, je začel še v valjavnici Sp. fužine. V Žebljarsko za- ] drugo je vstopil 1897 J kredit na tekoči račun le proti zadostneiiiu poroštvu«. Pravila naj postavijo zadrugo na bistveno širšo osnovo. Spremembo teh točk pravil je sestavil Obrtnopospeševalni urad na Dunaju (glej katalog k razstavi Obrtnih zadrug na Dunaju 1909 str. 87). Izredni občni zbor bi moral biti 8. junija, a je bil 18. junija z dnevnim redom: sprememba pravil. Z Dunaja je prišel revident Obrtno- pospeševalnela urada Rehling, od Zadružne zveze pa revizor Seliškar. Zadružni delež je ostal 200 kron in se je lahko plačal naenkrat ali v več obrokih, gotovo pa vsak teden po i krono do pol- nega deleža. Opravilne deleže so črtali in pravico delitve čistega dobička med Člane, Pogled na izgradnjo tovarne vijakov »Plamen« v Kropi fe- bruarja 1%3, foto M. G. ki se v resnici nikoli ni opravljala, so opu- j stili. Določbe o krepitvi rezervnih zakla- dov so zelo spremenili. S tem so odpadle pripombe davkarije zaradi delitve in za- radi rezerv. Po spremembah pravil je moglo rasti in je zraslo število članov zadruge čez 200, ki ji je Zadružna zveza 24. febr. 1905 dovolila kredit v znesku 200.000 kron. Z dvema tožbama zaradi falitnosti zadruž- nih bilanc so tožitelji s trditvami v Slov. narodu, po inventurah in cenitvah v navzoč- nosti konkurentov Magušarja, Hafnerja, Lazarja, Svetine in Bajžlja grdo pogoreli, a podrobnosti lahko beremo v Kroniki str. 42 in 43. V bilanci za 1904 vidimo iz po- j rasta zalog in terjatev za blago porast trgo- j vine, o čemer govore tudi izposojila. Ker I deleži, rezerve in dobiček niso porastli, pač pa narobe, je to leto zadruga prišla v po- ložaj skorajšnjega izenačenja lastnega ka- pitala in izposojil, ki se je držalo do vojne. V Kroniki str. 43 stoji: Zadružna zveza je želela, da bi zadruga bolje uspevala, naj se izroči načelstvo zadruge, zdaj, ko bo imela j 132 novih delavskih članov, v roke delav- ; cem, ki naj vodijo zadrugo s pomočjo pi- sarne. Da je bila to Krekova zamisel, glej Zadrugarja 1935 str. 126. Tam je pod na- slovom »Kako sem postal načelnik zadruge« ^ povedal mojster Valentin Šolar med dru- gim: »Stružil sem. Za hip sem se ozrl po i delavnici, kjer je stala stiskalnica za trač- j ničarje in drugi stroji, pa tudi stružnica in ob njej ključavničarska miza. Zagledal sem dr. Kreka, ko je vstopil. Poznal sem ga po videzu od takrat, ko je bil večkrat v Kropi ; zaradi prvega »konsuma« (leta 1897, op. i ured.). Potem ga več let ni bilo, ko je »kon- j sum« propadel in je Krek izgubil denar za en vagon koruze. Pozdravil sem ga. Od- zdravil je, jaz pa sem nadaljeval delo. Po- : časi je prišel do ključavničarske mize in j se na pol usedel nanjo. Zdel se mi je zelo \ truden. Oziral se je po delavnici, zdaj sem, i zdaj tja in tako sva se tudi midva nekaj j časa drug drugega pogledovala. Ni trajalo i dolgo, ko mi je Krek zaradi močnega ro- pota namignil. Ustavil sem stružnico in sto- pil k njemu. Stisnil mi je roko in vprašal: »Ali ste vi tukaj mojster?« Pritrdil sem mu. Nato je poizvedoval, kje sem se izučil | in je pristavil: »Pravih let se mi zdite.« | Ko je vse zvedel o mojih letih učenja in i dela, je nadaljeval: »Sedaj bodo kmalu volitve pri zadrugi. Dobro šolo ste imeli, pa vi prevzemite načelniško mesto!« Na moje ugovore, da nimam šol, da pa je treba za \ načelnika več znanja, je odvrnil: »Ni treba 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA posebnih učenosti, glavno je delo in po-' štenost. In o item sem se o vas prepričal, i Ako česa ne boste vedeli, bomo že pomagali in šlo bo.« Dolgo časa me je navduševal i Krek, nisem mu mogel ugovarjati. »Vi pre- vzemite!« stisnil mi je roko ter s prisrčnim ; nasmehom odšel. Na izrednem občnem zbo- : ru čez kak mesec po tem Krekovem obisku,, 25. septembra 1904, so izvolili v tričlansko : načelstvo Valentina Šolarja kot načelnika,; Tomaža Pesjaka za blagajnika in Josijm Svetino za preglednika, v šestčlansko nad- zorstvo pa so bili izvoljeni Jakob Debe-1 Ijak, Marko Arh, Janez Lazar, Jože Zupain, ; Andrej Žvan in Andrej Novak. Kot veščake j za pregledovanje računov so izvolili de-! želni odbor in Zadružno zvezo. Da so se nekateri člani izaradi zmed in homatij zbe- gali in oplašili in zopet šli in a delo h kon-: kurenci, je umevno, a vendar je večina ostala pri zadrugi; tako da je število čla- ; nov poskočilo od 156 na 215, ki je bilo i potem dolgo let približno na tej višini. Kamnogoričani so na tem občnem zboru do- bili svoje zastopnike v zadružnem vodstvu, in sicer: Svetino v načelstvu, Arha, Zvana in Novaka v nadzorstvu. ' Bilančne postavke 1904 so bile razum-; Ijivo precej višje kot v prejšnjih letih, ra-i zen računa deležev in rezerv. Presegljaj i lastnega kapitala pa je zdrknil globoko podi izposojila in se ni več popravil do zadnjih, dveh let pred drugo svetovno vojno, pa je i bil tudi ti dve leti še vedno negativen. j OPOMBE /. Današnji Plamen, tovarno vijakov v Kropi, 90 ustanovili na petek 16. nov. 1894 z imenom »Prva zadruga za žebljarski obrt in druge iz- delke iz železa, registr.ovana zaidruga z ome- jenim jamstvom«. O ustanovitvi, njenih vzrokih in okoliščinah ter o razvoju zadruge (njeno ime krajšam v tem opisu z Žebljarsko zadrugo) sta pisala Kronika Plamena, ki jo je leta 1944 tiskal Anton Blažej na Jesenicah in mesečnik Zadrugar, ki je izhajal v letih 1935/34, 1934/35, 1940/41 in 1945/46 v Kropi. Majhne naklade, ma- lomarnost prejemnikov in vojna leta so povzro- čila izgubo tiskov; zato mi naj bo dovoljen prost, zgoščen povzetek z vpletom nekaterih spominov in dopolnil iz Vigenjca, VII. vodnika Tehniškega muzeja Slovenije, iz članka O nek- danjem žebljarstvu na bivšem Kranjskem v tej Kroniki 1947, iz Uvoda k razstavi Žebelj in vi- jak ob Plamenori 60-Ietnici 1955 (razdan), iz Andrejkove knjižice Kropa in Kamna gorica, izdane 1924 (redkost), iz separata Baševega spi- sa Iz zgodovine hiše v Kropi (Zgod. časopis leta 1952/53), iz nekdanjega časopisa Narodni go- spodar, glasila Zadružne zveze, in iz drugih listov. Gradivo nudi arhiv Kovaškega muzeja v Kropi, ki hrani tudi Plamenov arhiv do 1947. Arhiva sta v urejanju in čakata na primeren prostor za shrambo in uporabo. Kyovsky je je pisal o socialnih razmerah našega delavstva v Kropi, Kamni gorici in Železnikih proti koncu XIX. stol. v Kroniki I, stran 81, kjer navaja tudi časopise itd.; Marija Verbičeva je objavila v Kroniki IV Zoisove zapise o fužinarstvu in žebljarstvu v Bohinju. Uporabil sem tudi šol- sko kroniko v muzeju. — 2. Iz Müllnerjeve zgo- dovine, stran 291, posnemamo, da so fužine iz svoje blagajne nagrajevale razen ranocelnika in mežnarja tudi učitelja. Šolska kronika ve imena takratnih učiteljev, a prvega šolskega poslopja ne poznamo. »Stara« šola v preizidani mežnariji, h. št. 36 je leta 1818 sprejela učitelja Simona Mačka in učence v edini razred, kjer so se učili nemških »puštobov«. Maček je učil do smrti 1851 in so mu postavili edinstveni nagrobnik iz ulitega železa v psevdogotskem slogu pri žagradu. Za Mačkom so se naglo zvr- stili učitelji Birtič, Perše in Zlate, leta 1855 pa je nastopil riharjanec Martin (Davorin) Zar- nik, doma s Homca pri Kamniku, ki se je, upo- kojen kot nadučitelj v Ilirski Bistrici, vrnil v Kropo, od koder sta bili njegova prva žena roj. Pibrovec, in druga žena, roj. Hafner, in kjer je 1861 nastavil »zlato knjigo« z imeni pohvalje- nih učencev. Za Zamikom je učiteljeval in 1894 umrl v Kropi Marko Kovšca iz idrijskega kota, kateremu je radovljiško okrajno učiteljsko društvo vzidalo v veži »nove« šole spominsko ploščo z Vurnikovim doprsnim medaljonom. Šola je postala dvorazrednica 1884, ko se je vselila v »Mazollovo veliko hišo«, ki jo je po- daril občini domačin Ivan Šolar, deželni šolski nadzornik v Zadru, brat fužinarja Mateja Šo- larja. Za Zarnika in Kovšca se je pričelo v Kropi organizirano čitalniško življenje dveh društev, katerih pevski zbor je nadaljeval Kov- ščev moški zbor Odmev, za njim pa mešani pev- ski zbor nadučitelja Josipa Korošca in moški zbor gasilskega društva pod organistom Jurijem Legatom ob prosvetiteljskem delu Slov. kat. prosv. društva, ustanovljenega 1897. O Kovšcu so zapisali v šolski Kroniki, da je odgojil tretji šolski rod in dovedel marsikaterega do boljšega kruha, kakor je rekel prof. Fran Leveč ob od- kritju Kovščeve spominske plošče. Tudi iz pri- povedovanja starih vemo za marsikaterega, ki ga je Kovšca v času umiranja žebljarstva pri- vedel do dela in kruha izven Krope. — 3. Jeimeja Poznika oče Anton (Tonče), oče Franca (Radivo- ja) r. 1850 u. 1890, glej čl. v SBL str. 468, je pri- ženil hišo, morda s poroko s fužinarico ali s fužinarjevo hčerjo, Jero Pogačnik. — 4. Luka Hafner, posestnik, fužinar in trgovec z žeblji, je vpisan v oklicno knjigo 1887, kot 28-letni ženin in žebljar, njegova nevesta pa je bila 22-letna Marija Šolar istega stanu. Hafnerjev rod je prišel ob koncu XVIII. stol. z Zgornje Luše na Selškem v Spodnji mlin v Kropi, Lu- kov oče Jernej, v maticah žebljar, se je 1857 oženil z žebljarico Lizo Bertoncelj. Iz žebljarja je bistri in iznajdljivi Luka postal trgovec, z 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nakupom propadajočih fužinskih deležev ter hiše pa posestinik in fužinar. — 5. Deležnik Jožef Gartner-Vretena, ki je pred začetkom poslo- vanja zadruge umrl, je bil vnuk Jamničana Primoža Gartnerja z Novakove kmetije v Dra- žgošah. Primožev sin Janez je žebljaril v Kropi in tudi naš Jožef je bil sprva žebljar. Vretenov sin istega imena je umrl kot žebljar neskaj me- secev pred očetom, soustanoviteljem, kot je razvidno iz zadnje, (2. št.) povojnega Zadrugar- ja od 16. II. 1946 s Kandučevimi zadnjimi ro- dovniškimi izpiski. —■ 6. Magušarjev rod je pri- šel iz rudarskoogljarske korenine v Dražgoišah. Prvi Magušar, knap Primož, Matevžev sin iz Dražgoš, se je oženil v Kropi 1785 s Katarino, hčerjo žebljarja Jakoba Boltarja (Woltarja). Njegov sin Matevž, rojen 1799, rudar, se je oženil 1820 z Marijo, hčerjo žebljarja Tomaža Gašperina. Matevžev sin Lovro, roj. 1822, se je 1843 oženil iz Lenko Skriba s št. 31 in je po smrti ženinega očeta, ogomoštra v Spodnji fu- žini, Matija iz Sveč na Koroškem, podedoval hišo št. 31, v kateri se je Lovrencu in Lenki rodil 1844 prvi sin Jurij. — 7. Oče Valentina Kli- narja Jernej, Lukov sin, se je kot kovač leta 1829 prvič oženil z Mico, hčerjo pokojnega ma- lega fužinarja Gregorja Pesjaka (rodovnik te rodbine glej v SBL str. 613) s št. 42. (danes Hercl). Potem je pridobil kot kovaški mojster Bögalovo hišo št. 38 in se je drugič oženil z Lizo Poglajen, hčerko fužinskega pečnika Hi'- Eaela, stanujočo z materjo na št. 26 (na Plaou pri Vretenu). Tudi drugi Lukov sin France se je 1825 poročil kot kovaški mojster z Mico Šmi- tek (Schmittig), hčerjo fužinarja Matevža s št. 10 (pri Natu). Valentin Klinar s številke 14 (Cutova, ne stoji več), rojen 1840, se je kot 24-letni kovač oženil t Jero Magušar, Lovrenče- vo s št. 31, kjer je Valentin bival z ženo 2 ali 3 leta. Postal je svak Jurija Magušarja. Pred 1870 je Klinair kupil hišo št. 43 v Kotlu (danes Matičkova) z gostilno, ki jo je imel že prejšnji lastnik Gregor Hrovat-Spelčnik. Leta 1886 pa je kupil veliko Johanovo posest s hišo št. 83, ki se še danes imenjuje po njem >;pri Klinarju«. Kot 42-letni vdovec se je Valentin 1881 oženil z mlajšo sestro ranjke žene, Ano Franco, in po- dvojil svaštvo z Jurijem Magušarjem. Lovrenca Magušarja sin, Lovrenc mlajši in hkrati mlaj- ši brat Jurija Magušarja, je kot 24-letni kovač vzel 1882 Frančiško Solar, hčer fužinarja Mateja (Matevžka), sestro kasnejŠ€>ga zadružnega taj- nika Franja. Njena mati Marija Klinar je bila hči Valentina Klinarja s prvo ženo Jero. Sorod- stvene vezi so spletale in razpirale interesne sfere v stari železarski, ne, samo še žebljarski Kropi. — 8. Kovaštvo je zgrajalo samosvoj ljud- ski značaj od roda do roda. V stoletjih je ustva- rilo diferenciacijo v poklicnih nazivih. Zeb^ Ijarji v Kamni gorici. Kropi in Železnikih so bili kovači, medtem ko je učeni Zois 1. 1778 pisal njihov naziv točneje po izdelku schebla- rji. V kroparski oklicni knjigi so žebljarske ženine pisali kot kovače, od prvega vdovca Miklavža Lazarja 1823 do zadnjega, vdovca Antona Lukežiča 1892. Dosluženim žebljarjem, očetom ženinov in nevest, so katerikrat rekli j>stari kovač«, pozneje pa »nekdanji kovač«. Skoraj polovico primerov žebljarjev je v okHc- ni knjigi imelo naslov »kovaški mojster«. Taki so bili žebljarji, iki so ise pri delu posluževali pomočnika, navadno mlajšega žebljarja ali ženske; pomočnik se je vedno in povsod ime- noval »hlapec«. S »hlapcem« je koval mojster, »za hlapca« je služila kovačica. Na sliki iz Bo- hinja v članku Marije Verbičeve v IV. letniku Kronike vidimo dve ženski, ena je mojster, druga je hlapec. Na Koroškem je bil v terezi- janskem žebljarskem redu iz 1759 mojster Oberknecht. Pri nas niso rekli mojstrica, ampak »mojstrova« in tako po ljudsko kvalificirali žebljarice z naglim in pri tem lahkim in le- pim kovanjem. »Iz enega beljenja naredi štiri kaveljce«, so rekli o Katarini Zupan Sotelnovi in »mama so delali za Jurija samo muštre«, je veljalo o Tereziji Legat, roj. Šolar. Tisti muštri so bili za ponudbe kupcem. Mojster se je s ponosom imenoval žebljar stari Zupca, Joža Zupan, sin Joža, v Prekuhovčevem vigenjcu, roj. 1848, u. 1923, vpisan v »Imenik zadružnih članov«, v Plamenovi kroniki, str. XXIX, kot žebljar - orodjar. Kovaški muzej hrani zaboj vigenjškega orodja iz Kamne gorice, ki si ga je naredil žebljar Andrej Zvan, sin Antonov, roj. 1869, upokojen 1936. Kot njega moramo šteti za »kovaške mojstre« vse nekdanje ješarje v Kamni gorici. Čeprav je bil malone vsak drugi oklicani par žebljarskega stanu, je naziv »ko- vačica« v oklioni knjigi redek. Prvič ga najde- mo 10. junija 1842, potem zopet 1861, 1864, 1865. Tudi natančni župnik Kapus se mu je največ- krat izognil, kakor so to storile najbrž občut- ljive neveste in jim je zadostoval »kovač« pri ženinovem in očetovem imenu. Baročnega ob- čutja prevzeti poročevavec je sredi XVIII. stol. nevesto kovaškega stanu naslovil z latinsko besedo fabrissa. Zadnja kot kovačica oklicana ne- vesta je bila Marija Ažman, 23-letna hči ranjke- ga Antona, mizarja, ženin pa je bil 22 let in 10 mesecev stari kovač France Vari, sin me- sarja Jakoba, poznejši soustanovitelj Žebljarske zadruge. Pri Kapusovih oklicih vidimo tudi, da je pri nastopu službe 1874 nehal naslavljati fu- žinarje z »gospodi«. Tudi »polštar« ali »pošte- rovec« in »kovaški mojster« se pri Kapusu iz- gubijo razen morda izjemoma pri stanu očetov ženinov, na kar je morda že vplivala žebljar- ska kriza. 166