DEMOKRACIJA rmmiMmBmmzsa ■> Leto VIII. - Štev. 33 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo? mesečno L 170, letno, L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Trst - Gorica 13. avgusta 1954 Izhaja vsak petek Sorazmernost in ne enakost Kakor zvemo iz časopisnih vesti, tako v tujem, kakor italijanskem in jugoslovanskem tisku, oi moralo bodoče postopanje z narodnimi manjšinami na obeh področjih Svobodnega tržaškega ozemlja sloneti na načelu popolne recipročnosti. Sicer ni prav, da govorimo na Svobodnem tržaškem ozemlju o slovenski odnosno italijanski narodri manjšini. Mirovna pogodba je vendar vzpostavila popolno enakopravnost obeh narodnosti. Toda ko že diplomati uporabljajo ta izraz, se ga bomo danes zaradi enostavnosti pcslužili tudi mi. Po omenjenem načelu bi torej l-talija, če dobi upravo področja A, ravnala na njem s Slovenci prav tako, kakor bi ravnala Jugoslavija z Italijani, ki bi ostali na področju B. Ze ko se je prvič pojavila misel recipročnosti (to je bilo v titovskem tisku), smo opozorili na tež-koče, ki se zoprstavljajo njenemu enostavnemu izvajanju, čim imamo pred seboj dve državi s tako mzlično družabno ureditvijo, kakor jo imata danes Italija in Jugoslavija. Na eni strani komunistična, enostrankarska vladavina s po-družabljenim gospodarstvom, na drugi pa država s parlamentarno strankarsko demokracijo in prevladujočo zasebno lastnino proizvajalnih sredstev. Kje je tu mogoča enostavna reciprcciteta po na-' čelu: kar daš ti mojim, to dam jaz tvojim? En sam primer nam že pokaži vso nesmiselnost takšnega gledanja. Ali naj n. pr. Jugoslavija dovoli na svojem področju Italijanom, da se združujejo v različne politične stranke, ko vendar odreka to pravico svojim državnim narodom? Ali naj dovoli Italijanom, ki prebivajo pod njeno oblastjo ce- lo, da organizirajo izrazito katoliško politično stranko, ko se njena vlada vendar tako srdito upira političnemu vplivu Cerkve? Vsega tega komunistična in totalitarna Jugoslavija, ne more rni-praviti, pa naj zamejski Slovenci v Italiji uživajo te pravice ali ne, Za njihovo dobro režim ne bo tvegal svojega obstoja. Na drugi strani je Italija. Njeni, sonarodnjaki pod jugoslovansko u-pravo zaenkrat ne bodo uživali o-menjenih demokratičnih pravic, katere že danes uživajo na področju A in v Italiji vsaj tisti Slovenci, ki so italijanski državljani. Ali naj torej Italija, zaradi samega ljubega načela reciprocitete, te pravica Slovencem odvzame? To je zopet nemogoče. S tem bi vendar Italija delu svojega prebivalstva sama zanikala nekatere izmed glavnih načel, na katerih temeljita njena dru-, žabna ureditev in pravni red. Kakor je za Jugoslavijo neverjeŠto, da bi z italijasko narodno manjšino ravnala bistveno drugače kakor ravna Z lastnimi državljani, prav tako si kaj takega ne more in ne sme dppustiti niti Italija. Pravica in zdrava politična logika tega r.e dovoljujeta. Izvzeto je seveda hoteno in načrtno uničevanje narodnih manjšin, kar pa v tem primeru , izključujemo, upoštevajoč javno podčrtano voljo vlad obeh držav, ki sta se obe izrekli za ohranitev in nemoten razvoj obojestranskih narodnih manjšin. Navadna enakost postopka torej ne more biti merilo recipročnosti med državami z različno družabno in politično ureditvijo. Italijanske iredentistično časopisje, ki zadnje dni pisari, da bi morali Slovenci imeti v Trstu točno samo to, kar imajo Italijani na področju B, je na krivi poti. Na. napačni poti so tudi vsi politiki, ki mislijo, da bi se ravnotežje ■> postopanju z manjšinskimi narodnostnimi skupinami, ki žive na tej in na oni strani Morganove črte, dalo uravnavati rut tako enostaven način. Edino trezno in pravilno je po našem mišljenju stališče, kakršnega je iznesla poluradna tedenska revija italijanskega zunanjega ministrstva, »Relazioni Internazionali«, ko je zapisala, da je treba pri urejevanju jugoslovansko - italijanskega manjšinskega vprašanja upoštevati različnost državnih ureditev. To je realnost, kateri se je nemogoče izogniti. Kje pa naj v tem primeru iščemo ključ za presojo in ugotavljanje recipročnosti? Posamezni ukrepi in položaj na eni in drugi strani meje so vendar tako različni, dn je vsaka neposredna primerjava nemogoča, Italijan, ki je komunist, se vendar v titovski hierarhiji lahko dvigne do najvišjih položajev, čeprav ostane Italijan. Veliko Italijanov je v Istri na najvidnejših (Nadaljevanje na 2. strani) BALKANSKA ZVEZA Zunanji ministri Grčije, Turčije in Jugoslavije so pretekli poned?-ljei dopoldne na Bledu podpisali Pogodbo o zvezi, političnem sodelovanju in vzajemni pomoči« med tremi balkanskimi zaveznicami. Jugoslavijo je pri tem zastopal Koči. Popovič, Grčijo Stefanos Stefano-pulos, Turčijo pa Fuad Keprulu. Prisotni so bili tudi pomočniki vseh treh zunanjih ministrov, načelniki generalnih štabov vseh treh balkanskih zavezniških držav - -in sam akt podpisa so celo snemali na filmski trak .za televizijo. Pri tem je vsak podpisnik dobil po en originalni izvod pogodbe, ki je sestavljena v francoskem jeziku, vezana pa v rdeče usnje. Maršal Tito, ki je te dni tudi na Bledu, je popoldne sprejel ministre ločeno, zvečer pa je priredil slovnosten sprejem za ves diplomatski zbo.\ Zanimivo je, da so se sprejema u-deležili -tudi zastopniki satelitskih držav z diplomati Sovjetske zveze na čelu. Zanimivo bi bilo vedeli, ali niso hoteli izpustiti te priložnosti, da morda kaj izvohajo ali pa so hoteli s tem dokazati, da ne smatrajo, da bi bila nova pogodba naperjena proti njihovim interesom. s čemer bi pri državnikih A-tlantske zveze zasejali seme suma v jugoslovansko odkritosrčnost. 'Naj bo tako ali drugače, pogodba, ki ustvarja med balkanskimi državami pravo vojaško zavezništvo, je končno pod streho. Za njeno veljavnost je sicer še potrebno, da jo ivsaka izmed treh držav p<. svojih lastnih ustavnih predpisih ratificira, toda to se bo zagotovo zgodilo. Anglo-ameriško posredovanje je omogočilo, da je prišlo d vzpostavitvi »Posvetovalne balkanske skupščine«, katero bodo sestavljale delegacije parlamentov vseh .balkanskih zaveznic. Ustanovitev takšne skupščine so na, atenskem .sestanku 5. julija letos predlagali Grki. Zdaj pa so zunanji ministri sestavili o tem vprašanju posebno spomenico, ki jo bodo izročili svojim vladam. Sklenjeno je bilo tudi,, da se o snuje »Znanstveno balkanski zavod za proučevanje vprašanj s področja zgodovine, zemljepisa, na-rodopisa, g-ospodarstva in drugih panog«, ki zanimajo skupno vse balkanske -narode. PLIMA IN OSEKA v Tržaškem vprašanju Do sedaj je bilo postavljenih že nekaj datumov in celo ur ter m.-nut, ko bi moralo biti svetu svečano sporočeno, da je gordijski vozel Tržaškega vprašanja končno presekan. Tako so dolgo pisarili in izjavljali, da je dosežen sporazum o vseh načelnih vprašanjih ter da preostajajo samo še »malenkostne podrobnosti«. Nato smo zvedeli, da so te podrobnosti »izredno delikatne«,, vendar ne bistvene. Te drii pr. so naenkrat odkrili, da so pogajanja doslej res napredovala v h;-trem ritmu, toda tako, da so vsa težka vprašanja polagali na stran v pričakovanju, da bo sporazum o manj važnih problemih utrl pot sporazumu -o težjih stvareh. S tein je položaj -dejansko postavljen n-j glavo. Medtem ko je bilo prej »vse glavno« že rešeno, se zdaj poudarja, da še ni doseženo soglasje prav v »riajdelika-tnejših« .točkah, med katerimi so oblika obojestranske zaščite narodnih manjšin in ozemeljsko vprašanje. Ozemeljsko vprašanje je pri tem zelo važno. Očitno je ,da Italija že- li, da ne bi prišlo sploh do nobenih dvostranskih ozemeljskih sprememb. Takšne spremembe bi namreč ‘dale uradni »začasni« rešitvi pečat stalnosti. Italija pa vztraja na izraziti začasnosti, ker se nikakor ne more, niti mara odreči vsai nekaterih delov cone B. Zato tega pečata ne mara. Jugoslavija pa :-ma na drugi strani zopet interes, da pride do nekakšnih teritorialnih Konferenca EPS p Bruslju Francoski predsednik vlade, Men--des France je prejšnji teden na tiskovni konferenci izjavil, da se strinja s predlogom, da bi se zunanji muristri šestih držav Evropske obrambne skupnosti sestali v Bru-i -siju v dneh 19. in 20. avgusta. To dokazuje, da zadnja sovjetska nota francoskega državnika ni premotila. Znano je, da so Sovje*i svetu pos-tre-gli s svojo noto v upanju, da bo Francija razpravo o Evropski obrambni skupnosti zopet odložila. Francoski listi, razen seveda komunističnih, zatrjujejo, da, so sovjetski manever sprožili zato. da bi vplivali na francosko javno mnenje negativistično prav pred sestankom EOS v Bruslju in na parlamentarne razprave v Parizu, ki bodo sledile takoj po končani konferenci. Sovjetska špekulaciia je imela namen prepričati Francoze, da je mogoče le pametnejše čakati na uspehe eventualne konference štirih, ki naj bi po sovjetskih predlogih obravnavala vprašanja evropske varnosti. Ce bi Sovjete v resnici vodile iskrene in odkritosrčne želje po' u-rtditvi evropske varnosti, bi tudi vprašanje 'STO verjetno spadalo v ta okvir in vzbudilo upanja, da s: bo podpisana in ratificirana mirovna pogodba z Italijo z vsemi njenimi prilogami zopet pridobila popolno veljavnost. Sovjeti na žalost do danes še niso pokazali nobene resne volje, da jim je do miru v svetu, pač pa’ ?.'•> do sedaj povsod samo netili spore, razvnemali državljanske vojne in z imperialističnimi metodami uveljavljali svetovno komunistično revolucijo. Prav nobenega povoda n? žalost ni, ki bi dokazoval, da bi se temu svojemu cilju odpovedali. Tudi Malenkov je veren učenec mojstra Adolfa, ki je neprestano ponavljal samo še to in to in širi! svoje nenasitljivosti. (Diktatorski zakoni so pač veljavni za vse barve. Te izkušnje so tudi Francijo vodile in morda bo. le našla svojo pol, ki ji. jo nakazuje EOS. Poravnava petrolejskega spora v Perziji Perzijski petrolejski spor je britansko vlado bolj vznemirjal kol pa napetosti v Egiptu. V Veliki Britaniji so se odgovorni: krogi dobro zavedali, da leži Perzija kot neposredni sosed Sovjetske zveze na posebno nevarnem področju. Zakaj Sovjeti petrolejskega spora nisn tudi v tem. da so svojo politiko nasproti Perziji postavili v okvir britansko-ameriških nesoglasij. Ta nesoglasja je narekovala Stalinova oporoka, po kateri je mogoče Veliko Britanijo odtujiti od ameriškega zaveznika s popustljivostjo na eni strani in hujskanjem na drugi. Sovjetska nevarnost je bila najvažnejše orožje, s katerim je pred nedavnim upravljal Mossadek in z njim po vrsti izsiljeval tako Britance ko Američane. V tej igri >e Mossadek žel kar zavidanja vredne uspehe, in to so morali prizadeti pri obravnavi sedanje poravnave tudi upoštevati. Njegovim naslednikom namreč ni mogoče oč:-tati. da bi prejeli manj kakor pa bi prejel Mossadek sam. 1 fff i ’\ SKUPNOST 1 PRED VOJAŠNICO EOS POSTOPATA NEODLOČNI PROSTOVOLJKI Mossadek je padel na trmoglavosti svojega fanatizma, ker ni priznaval niti najmanjših koncesij v odnosih do zahodnih petrolejskih družb. Zahod, se je namreč dobro zavedal, kaj bi pomenila' škrTjrra popuščanja v Perziji nasproti o-stalim petrolejskim državam od 1-raka in Saudove Arabije, do Ku-veita. Po perzijskem vzgledu ni vse te države postavljale nemogoče zahteve, kakor bi jim to veleval pohujšljivi primer Perzije. Petro.lej.ske družbe bi nadalje u-trpele pravo katastrofo, če bi perzijski petrolej po divjih cenah pritekal na svetovna tržišča brez organiziranega gospodarskega reda. Tako je Mossadek nehote nagnal v skupni tabor vse važnejše mednarodne petrolejske družbe, ki so se v tem položaju kaj lahko zedinile na bojkot perzijskega petroleja. S te čisto negativistične, strani je bil potreben le še en korak k pozitivnosti, to ie k ustanovitvi konzorcija- osmih petrolejskih družb: pet ameriških, ene britanske, ene britansko-nizozemske in ene francoske. Ta konzorcij si je izbral svoj sedež istočasno na Nizozemskem in v Perziji, "'ako je bila Velika Britanija izločena. S tem so se družbe izognile očitku, da se je enostavno obnovila anglo-perzijska petrolejska družba, ki je postala v Perziji tako razvpita. V Abadanu bo novi konzorcij obnovil naprave in investiral potrebno glavnico. Pri tem bo seveda skrbel, da perzijski petrolej ne bo prihajal preveč poceni na tržišča. Verjetno bo Perzija šele v treh letih dosegla nekdanjo letno proizvodnjo. Konzorciju je Perzija .podelila koncesijo za izkoriščanje petroleja vse do 1. 1993. Naorave v Abadanu cenijo, na 250 do 350 milijonov funtšterlingov. Z rešitvijo perzijskega petrolejskega spora je po likvidaciji sueškega vprašanja odstranjeno še e-no nevarno ognjišče na Srednjem vzhodu. ffloshovsfci Bhisfc’ Predsedstvo Vrhovnega sovjeta v Moskvi je povabilo britanske parlamentarce obeh zbornic na obisk v Sovjeti jo. Obisk na j bi bil ob koncu septembra ali v začetku o-ktobra. Vabilo se nanaša na vse stranke obeh zbornic Iz Moskve poročajo v tej zvezi, da je Malenkov sprejel labouristič-no delegacijo, ki je na poti v Rdečo Kitajsko. Delegacija je bila na sveča-ni večerji na britanskem ve leposlaništvu, ki so se je udeležili tudi visoki sovjetski funkcionarji z Ma len kovom na čelu. Iz gleda, da je Attileee pri razgovorih zastopal misli .in načrte g. Churchilla, zato pripisujejo temu vmesnemu zadržanju'delegacije velik politični pomedi. kompenzacij, ki naj vzbude dojem* da je z Italijo poravnala tudi <>-zemeljske račune. Zato slišimo prav te dni, da še vedno ni odločena usoda KrevatL-iov (??) in majhnih koncesij Jugoslaviji v Miljskih hribih, kakor tudi ne Socerba, katerega naj bi dobila Italija. Tak.» se še vedno ne ve, kako bo Tržaško vprašanje končalo. Jasno je samo eno: zahodne diplomacije bodo napravile vse, kar je v nji* hovi moči, da bi sedanja pogajanja uspela, kajti če obtičijo, potem jt to tudi zanje velik moralni poraz. Značilno pa je, da so v torek in sredo začele prihajati iz Londona posebno črnoglede vesti. Tamkajšnji listi odkrito pišejo, o zastoju in v člankih se že pojavlja fraza »... če sploh pride do sporazuma«. Tako so londonski krogi, ki so bili zadnje dni zelo optimistični (bil je čas blejske konference in podpisa balkanske zveze), zopet postali črnogledi. Italijanski listi, ki so v ponedeljek in torek z de-belmi naslovi sporočali, da je med Italijo in Jugoslavijo že dosežen »popoln sporazum«, pa so moirali to svojo navdušenost že po samih 12. urah razvodeniti in preklicati. Rimski tisk prinaša med-tem poročilo, po katerem naj bi se Jugoslavija- odpovedala Lazzarettu in da je zato sporazum zagotovljen. V isti sapi pa pove, da do podpisa ne bo prišlo pred povratkom Pic-cionija iz Bruslja. Iz vsega tega sicer še ne more-mo sklepati, da Tržaško vprašanje ne bo rešeno. Rečemo lahko samo, da še ni rešeno. In dokler v politiki nekaj ni uresničeno, doklej so odprte še vse možnosti, preobrati, ■uspehi in neuspehi. Tržaško vprašanje, ki je bilo daslefj vsaj podred-no povezano z balkansko zy jc po podpisu pogodbe zopet dobila večjo samostojnost in videti bo tieb^, kako. se „bp... sazvijalo v mo/ vih diplomatskih okoliščinah. Grčija in otok Ciper Komaj so se duhovi ooa Srednjem in Bližnjem vzhodu s sueškim f sporazumom in ureditvijo perzijskega petrolejskega vprašanja pomirili, je v vzhodnem Sredozemlju nevarno vzplamtelo staro ognjišče — Ciper. Ameriška vlada je poskušala z vsem svojim vplivom prepričati grško vlado, naj spora z Anglijo zaradi Cipra ne spravlja na dnevni red Združenih narodov. Vendar zaman. Grška vlada je sporočila ,da bo vprašanje Cipra 20. t. m. predložila generalni skupščini Združenih narodov, če do tega časa britanska vlada ne pristane na grško-britanske razgovore v tem vprašanju. Z odhodom britanskih čet 'z Sueškega področja je postalo britansko oporišče na Cipru najvažnejše strategično vprašanje obrambe Sredozemlja in so se zato neprijetnosti učinkovite obrambe z grško intervencijo samo še povečale. Labouristi na Kitajskim V ponedeljek 9. t. m. je odpotovala na Kitajsko skupina iafoouri-stičnih prvakov, ki jo vodi Cle-men-t Attlee in jo v glavnem sestavljajo desničarsko orientirani pripadniki a edino izjemo Ajiervina Bevana, skrajnega levičarja, ki bo tako pod stalnim nadzorstvom, Potovanje je vzbudilo v Združenih državah, v Franciji in tudi v -sami Angliji ostre kritike, ker je jasno, da bo obisk izkoristila rdeča kitajska vlada za večanje nezaupanja med zahodnimi zavezniki, Attleeja te kritike niso odvrnile od nameravane poli, ker se je zavedal, da bi v nasprotnem slučaju odpotoval Bevan sam in celo -brez nadzorstva. Bevan je očiten komunistični sopotnik, ki -hi na bodočem jesenskem kongresu stranke lahko zopet nevarno spletkaril. Delegacija se je na potu v Peking ustavila tudi v Moskvi in se tam zadržala pod pogojem, da jo na letališču sprejme, če že ne sam Malenkov, pa vsaj Molotov. Britanski tisk je delegaciji toplo priporočil, naj si v. Rdeči Kitajfki skrbno ogleda, grozote totalitarne delovne discipline, orjaško razsežnost kitajske armade in svrho njenih ciljev; naj poiizve kaj mislijo rdeči prvaki z zasedbo Formoze irt kako je s sušenimi jajci, s perjem in ščetinami, ki j,ih Rdeča Kitajska ponuja za angleško industrijsko o premo. VESTI z GORIŠKEGA Slovenskemu ,,dohtarju" GOSPODARSTVO iiadnji oogoaKi v. gonskem sveia io pokazan, aa pre-Huliganski iOViiijSti na nas kot Oa.ocm »oviaznuKi ne le našega •znta, xunuie iii omike, arnpaic .iua. liast^a iouu. tvo strela z „asnega se vrgn i»a nase svetovalce m ■jim ocuau vse mogoče pregrene proti itauji ;Kutere so si giadno izmislili, da so le svojo javnost nasitili z lažjo. Dva lista, »(iiornale di Trieste« in »Arena di Pola«, k: imata svoja 'dopisnika med občinskimi 'Uradniki, sta šovinistom zvesto pomagala in širila gorostasne taii- »Primorski dnevnik« se je 'Ustrašili in jel napadati našega svetovalca g. Bratuža, namesto da bi javnost stvarno v zadevi poučil, Slovenci so morali čakati nekaj tdni na izid slovenskih tedniikov, da so zvedeli za resnico! Medtem «o »GKornale di Trieste«, »Arena di Pola« in »Primorski dnevnik« •pridno opravljali svoj lažniv posel ■v prid laškim šovinistom! Vendar pa smo z zadovoljstvom tudi iz ust učenih goriških Italijanov slišali pametne besede proti županu in njegovim pomočnikom ■ter proti Slovencem sovražnemu tisku! ■Dali smo raznim ljudem na razpolago točno besedilo govorov in prologov slovenskih svetovalcev, da so se prepričali o neumestnosti in1 krivičnosti županovega strupenega izbruha! Ko pa smo tem odličnim osebam pokazali še zakone, ki bi se v našo •aščito morali izvajati, so nam dejali kot že nekoč senator Tessito-ri: »Gridate forte, e anche...« (Kri-čyte močno, in tudi...) Slovenci imamo pravico do življenja in ga zahtevamo z vso odločnostjo! To poudarja naš list sko-in skozi in bo poudarjal, dokler ho živel! Teptati naše pravice ne bomo nikoli dovolili, ker so nam dane od Boga in priznane od raznih zakonov, od ustave in mednarodnih dogovorov! Le žal, da so 'tudi med Slovenci slabiči, zlasti nekaj »naobražen-cev«, ki'se iz: bojazni pred praznim strahom izločajo iz vrst svojega rodu in upogibajo svojo šibko hrbtenico -ter klečeplazijo, da je kaj! Nekemu itakemu »dohtarju«, ki je po laško modroval, točno po besedah -šovinističnega »Giornale di Trieste«, je neki Italijan dejal: »Ali vi niste Slovenec? Ali se vi Sgrazmernostii! neenakost ('Nadaljevanje s 1. strani) mestih. Ali naj se po reciprociteti omogoči podoben dvig Slovencem v demokrščanski stranki? Vsakdo mora priznati neresnost takšnega sklepanja. Načelo enakosti postop ka je torej res neizvedljivo. Preostaja samo še ključ, ki sledi nekako sam. po sebi iz besed, da je treba »upoštevati različnost državnih in družbenih, ureditev«. C e sc oziramo na to dvoje, potem je jasno, da se ne moremo zanesti na nobeno obsolutnO merilo. Preostaja samo še relativnost, sorazmernost. Po tem načelu, ki je v našem primeru edino možno in realno, ni> važno, ali uživa narodna manjšin-i v eni in. drugi državi popolnoma i-ste in enaki pravice, temveč je l>redvsem važno ,da uživa popolnoma enake pravice kakor državljani, ki so pripadniki večinskega naroda. V tem okviru ji mora biti seveda zajamčen tudi nemoten etnični razvoj (jezik, šole, primerne kulturne ustanove itd.). Ce bomo torej pri primerjavi ugotovili, da ■uživajo obojestranske narodne manjšine v dveh državah z različno socialno in politično ureditvijo sora-Ziherno enak delež (lahko bi rekli adstotek) pravic večinskega itaroda, potem je reciprociteta podana. Ce je ta odstotek v eni dr-žttvi večji, medtem ko je v drugi narodna manjšina, vedno v primer-iItvi s pravicami članov večinske-f« naroda, bolj zapostavljena, potem se o reciprociteti ne more govoriti. Sele tedaj se lahko razmišlja o povračilnih ukrepih. Sorazmernost, ne pa dobesedna in enostavna enakost pravic obojestranskih manjšin je torej edina osnova, na kateri lahko današnja Italija in Jugoslavija izvajata prakso recipročnosti v postopanju z narodnimi manjišnami ki bi se znašle pod njuno oblastjo. Toda to načelo je treba tudi jasno ugotoviti in poudariti. Vkljfib teinu se bodo še vedno našli številni duhovi, katere bo zanašalo. ■na pota in zahteve, ki veljajo in to možne med državami z enakim, nikakor pa ne med državami z različnim socialnim in političnim u-atrojem. ♦ * * pravicam, .ki vam kot Slovencu pri-tičejo, odrekate? Co je tako, zakaj ne bi tega objavili v italijanskih listih?« V ibesedah tega treznega Italijana je. bil jasen očitek neznačajno-sti slovenskemu bojazljivcu, ki :,e slovenske družbe otepa! Saj ga go-riški 'Slovenci dobro poznajo!... O-sramočen je pred Italijanom molčal! Izrodkov je najti povsod med narodi, tako jih na žal nekaj naštevamo tudi mi Slovenci v Gorici1 Naloga vseh zavednih Slovencev pa je, da ne hodimo stranpot! Podpreti moramo skozi in skozi vsako upravičeno zahtevo po spoštovanju naših pravic in po naši zaščiti na splošno, da nam trezni Italijani n; bodo očitali neznačajnosti!... Znižane so takse za nakup nepremičnin Znano je, da so do sedaj veljali sledeči predpisi, kar se tiče taks za nakup nepremičnin: Splošna taksa, ki je vzela 10 odstotkov vrednosti in ki je z raznimi pristojbinami za prevknjiževa-nje narasla nekaj nad 13 odstotkov; v drugo kategorijo so spadale nove stavbe, za katere je taksa zna- »Prim. dnevnik« je v svoji nedeljski izdaji objavil nekak komentar razprave o beguncih g. Komjanca in se pri tem skli-caval in obregnil nad »Demokracijo«, obravnaval pa je tudi tiste stavke razprave, ki jih je naše uredništvo izpustilo. Kje jih je pobral? V našem uredniškem košu. (Op. uredn.) ■Prejeli sono in objavljamo: Pri »Primorskem dnevniku« so v teh pasjih dneh pijani nekega zadoščenja. Dopis duhovnika Ko-mjanca o slovenskih beguncih je »Pr. dn,« pograbil kot sestradani pes zajčje rebrce. Dopis sicer ni bil dostavljen njemu, pač pa ga je slastno ponatisnil skoraj v celoti iz drugih listov, opremil kar s štirimi naslovi in dostavil zmagoslavni komentar, češ: »Ali nismo mi (titovci) že zdavnaj ugotovili, da političnih beguncev ni, še manj beguncev zaradi vere? Ali nismo že mi poročali o razočaranjih emigrantov? Ali nismo mi objavili a-mnestije za vse skesane ubežnike, če se vrnejo? Vidite: zdaj priznava vse to celo duhovnik, ki pač ni ti-tovec in celo »Demokracija« objavlja njegovo poročilo...« ?xPr. dn.« torej je prepričan, da je dobil imenitno kost. Mi pa smo mnenja, da si bo ob njej polom. 1 zobe. Ker v komentarju k članku napada »Demokracijo« im njen 'krog, čutimo dolžnost, da mu odgovorimo. 1) Prva zanimivost, komentarja je ta, da se zaletava v »Demokracijo«, niti z eno besedo pa ne omenja »Novega lista«, ki je prav tako ponatisnil članek (in sicer z diplomatsko pripombo, da njegovi u-redniki še niso preučili vprašanja begunstva). Odkod to molčeče pri-zana-šanje? Ali je tudi ta molk dogovorjen med Kraigherjem in Besednjakom kot taktična limanica za neuke kaline, kakor je bil baje dogovorjen tisti stavek, ki je v u-vodniku prve številke »Novega lista« — »idejno odklonil sedanji jugoslovanski režim«? .Sicer »Pr. dn.« tudi »Katoliškega glasu« ne omenja in me napada, a je to nekoliko razumljivo zato, ker je »Kat. glas« objavil doslej le prvi del Komjan-čevega poročila in obljubil nade- 1 jeva nje. 2) Druga posebnost komentarja je .ta, da smatra »Pr. dr.« mnenje g. Komjanca že s tem, ker je duhovnik, za neovrgljivo. Toda ne boš, Kljukec, tako poceni kaše pihal! Verujemo, da g. Komjanc ni ravno titovec, ;ne verujemo pa, da je njegovo mnenje etjino merodajno in njegovo poročilo zadosti objektivno ter da so njegovi izsledki o beguncih tudi popolni. Držijo Komjančeva izvajanja, da je izključno političnih beguncev zelo malo; drži, da je med vsemi begunci 'nekaj kriminalcev; drži, da 'taboriščno življenje ljudi kvari, in drži, da gre emigracija prepočasi naprej. Toda zraven petih odstotkov pravih političnih ubežnikov ter nadaljnjih recimo največ pet odstotkov kriminalcev in Se zraven največ pet odstotkov pustolovcev, ostaja Se celih petinosemdeset odstotkov ubežnikov, ki jih bo površen opazovalec Imenoval ekonomske, in kot ekonomski .ubežniki vendarle nekaj razodevajo. Kaj pa? Da so pač pod sedanjim titovskim režimom gospodarske razme- šala 5 odstotkov vrednosti, katera pa « pristojbinami za prevknjiže-vanje je narasla na kakih 7,50 odstotkov. Za nove stavbe ljudskega značaja je taksa znašala vsega skupaj, s pristojbinami za prevknjizbo vred, kakih 5,50 odstotkov. In končno so stavbene zadruge plačevale najnižjo takso, ki je v danih primerih znašala tudi samo 500 lir vsega skupaj! Te visoke takse so znatno ovirala promet z nepremičninami, kar je vlada morala ugotoviti in odločiti se, da zlo popravi, saj zadeva spada v vrsto socialnih ukrepov! Zato je te dni vlada odobrila zakon, s .katerim, se taksa na promet z nepremičninami prve vrste znižuje od 10 na 5 odstotkov, ki s pristojbinami za, prevknjiževanje naraste na 8 odstotkov! Novi zakon predvideva tudi, da znaša taksa na prometu z nepremičninami vseh vrst, ki ne presegajo 1 miiijon vrednosti, samo ?. odstotka vrednosti, ki z navedenimi pristojbinami naraste na 2,50 odstotka. Tudi ta zakon bo rodil dober sad. saj je promet z nepremičninami padel na najnižjo raven prav ea-ra-di previsokih toks. re v Jugoslaviji tako zanič, da mladina beži .in beži kljub smrtnim nevarnostim na meji. Ce pa te tako zvane ekonomske begunce vpia-sate po vzroku njih bega, vam bo vsakdo povedal kar dva vzroka: ekonomskega in političnega. Vsakdo, vsakdo v^m bo odgovoril, da j.-zbežal iz domovine po dolgem in dolgem preudarku, po dolgem in dolgem odlašanju, in, sicer zato, ker je ekonomsko slabo živel in zato, ker ga je politični pritisk tako dušil, da ni mogel več vzdržati. Ne prvi, ne drugi razlog pobegov ne govorita ravno v prilog sedanjemu jugoslovanskemu režimu., 3) Po vsem povedanem nujno sledi eno vprašanje, ki ga zastavl-o-mo >xPr. dr.«: Zakaj iz komunističnih držav nikomur ne pride niti na misel, da bi bežal bodisi iz političnih, bodisi tudi samo iz ekonom skih razlogov? Zakaj prav iz Jugoslavije (da ne omenjamo komin-lormističnih držav) neprestano, vsak dan (ali bolje vsako noč) bežijo ljudje čez državno mejo kljub temu, da pri tem tvegajo življenje? Ce v tolikšnem številu bežijo, je znamenje, da v državi nekaj ni v redu. Debatirati se da kvečjem. kdo ima več odpornosti v trpljenju ali- manj. Nekdo vzdrži in potrpi doma kljub tem in takim razmeram. drugi pa se prej utrudi naveliča ter zbeži. Lahko bi dodali celo to, da je nekdo podjetnejši kot kdo drugi, da je eden pogum-inejši za nevarni beg čez mejo kot kdo drugi, ki si bolj zaradi mejne nevarnosti ne upa na pot. Toda e-no dejstvo ostane: iz Jugoslavije ljudje dan za dnem bežijo zaradi Zaposlitev mladoletnih Minister za delo, Vagorelli,, je pretekli teden pripravil tri osnutke zakona, ki se nanašajo na zaposlitev mladoletnih in imajo namen pohijati brezposelnost. S pnvim zakonom se starostna meja za zaposlitev dvigne od 14. na 15. leto. Na ta način bo dana možnost mladeničem do tega leta, da se za delo strokovno pripravijo ivsaj nekoliko boljše. Z drugim zakonom bo odpravljeno izredno delo (lavoro strac^rdi-nario), ki ga opravljajo že zaposleni delavci, in sicer v toliko, v kolikor toi to izredno delo imelo značaj trajnega dela (continuativo), kar bodo ugotovili inšpektorji za delo, katerim morajo delodajalci sproti javiti slučaje. Ce bodo in špektorji ugotovili, dte ima to delo značaj trajnosti, ga bodo prepovedali odnosno dali delodajalcu možnost, da najame nove delavce in is tem pripomore k pobijanju brezposelnosti. Tretji Vigorellijev zakon pa daje možnost delodajalcem, da zaposlijo več ko mogoče vajenecv in jim zato znižuje tozadevno mero raznih prispevkov socialnega in podpornega značaja do 80 odstotkov ta preko. Te vajence bodo delodajalci lahko zaposlili tudi za dobo štirih let. V zvezi z dvigom starostne zaposlitvene meje na 15. leto bodo mladeniče pod to starostjo vabili v po- Zahtevamo slovenskega zastopnika v Šolskem svetu V zakonu od 27. 5. 1946, štev. 556, ki vsebuje določila za obnovitev pokrajinskih šolskih svetov, je zapisano tudi to-le: »V obmejnih pokrajinah, kjer to zahtevajo potrebe šole, v kateri se rabi jezik različen od italijanskega, je minister pooblaščen spremeniti v odloku’, s katerim se svet imenuje, sestavo istega.« To pomeni, da se napram Slovencem v 'Italiji izvaja diskriminacija tudi na -tem področju. Zato zahtevamo, da se določila zakona .točno izvajajo in da se v šolski svet i-menuje zastopnika Slovencev. 3esenshi izpili Popravni izpiti na srednjih šolah v Gorici se pričnejo 6. septembia (mature pa 20. septembra) ob 8.30 in se nadaljujejo po vrstnem redu. ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Učenci, ki nameravajo polagati sprejemni izpit 'v I. razred Nižje srednje šole (gimnazije), naj do 20. avgusta vložijo prošnjo na ravnateljstvo šole po predpisih, ki so n« razglasni deski šole ,v ul. Randaccio. nezadovoljstva z današnjim režimom. Tudi begunci pred vojaško looveznostjo razodevaj, da je vojaška siuzta neznosna in se je zato bojijo. V tem se g. Komjanc gioojko moti, ko piše, da vojaščina danes ni nič hujša kot pod staro Jugoslavijo. Gorje, če bi ga slišali tako govoriti .tisti, ki so titovsko vojaščino izkusili! Gospod člankar niti ni kompetenten za to primerjavo, ker niti predvojne, niti povojne vojaške službe v Jugoslaviji ne pozna. »Pr. dn.« se je torej zelo osmešil s tem, da je sploh spregovoril o begunstvu. Ce antikomunisti ugotavljamo tragiko begunstva ter tja in sem tudi prenagljenost pobegov, si to lahko dovolimo le mi, nikakor pa nima pravice niti črhniti o tem tisti, ki ljudi v begunstvo tira s svojo blazno kulturno in poblaznelo gospodarsko politiko. Zato Kljukci v tej debati sploh nimajo besede. Dolžni pa so odgovor na vprašanje: Zakaj v devetih letih po vojni še niso u-stvarili ‘ vsaj pol obljubljenega ra-ja? Zakaj niso zadovoljili ljudi v tem, kar so jim obetali? 4) Tudi če bi bilo res, da so vsi pobegi nepotrebni, nepremišleni, vendarle pričajo proti sedanjemu režimu. Ker beži v velikanski večini mladina, in to kmečka in delavska v pretežni večini, se nujno moramo vprašati: Kako ste, o titovci. to mladino vzgojili, da ima tako malo smisla za domovino, državo, za državljansko discipliniranost. -za žrtve pri graditvi socializma? Ce zdaj mladina beži, so t-pač sadovi vaše, komunistične sebne učilnice, kjer jih bodo sta-rejšiš že upokojeni specializirani delavci poučevali in vadili, to je usposabljali za delo. Ti trije ukrepi predstavljajo res nekaj dobrega in pametnega, ker hočejo urediti zadevo pripravljenost za delo in zaposlitve na pravičen način, kolikor obstoječe razmere dopuščajo! Mi smo tudi za to, da postane obiskovanje tečajev za vse mladeniče, ki so dovršili o-s nov no odnosno strokovno šolo, obvezno. Vsa* za tiste, ki nimajo nobene zaposlitve in so izpostavljeni nevarnosti, da postanejo lenuhi in še kaj hujšega. Poroka V sredo 11. t. m. sta se poročila g. Albin Sirk, profesor na slovenskih srednjih šolah, in gospodična Marta Komavec, hči upokojenega sodnika, sedaj hivajočega v Solkanu. Želimo veselo in srečno bodočnost! -------- i Nesreča V soboto popoldne je nastala huda eksplozija v mehanični delavnici g. Vouke v viale XX Settem-bre, kjer .se je rbzpočila bencinski posoda 'za 5000 litrov. Plamen, ki jt nastal, je opekel delavca g. Mir-kota Gabrijelčiča iz Pevme. Nje-goivo stanje pa ni nevarno in je u-pati, da bo kmalu okreval, kar mu vsi privoščimo! VINSKE NAPAKE P o č ,r n e n j e . To je napaka, ki nastane, če pride most ali vino v doti.ko z zelezom, posebno, če z zarjavelim. Vinsica čreslovina se namreč spoji z rjo in jpočrni. To napako preprečimo, če vse žeiezne predmete, ki morajo priti v dotiko ,z moštom ali vinom, pobarvamo z oeilim lakom (smalto). iPocrnenje pa odpravimo s tem, da mošt odnosno vino aooro' pretočimo in prezračimo ter jpožvepla-mo z enim .trakom na dva hi vina. Vinu pa dodamo 30 do 50 gr citro-nova kisline. Vino se počasi samo razčisti. Ce to hočemo pospešiti, u-porabimo razna čistila, ki smo jih že večkrat omenili. u v a U ^ i . a v c n j e . To napako bi pravzaprav ianko prištevali k boleznim vina. Vino, ki ostane nekaj časa na zraku, porjavi. Vzroki temu so: gnilo grozdje, umazana posod- pri trgatvi in mošt belega grozdja predolgo časa na tropinah. Napako preprečimo, če pri mastenju grozdja rabimo kalijev metsbisulfit ali še boljše žve-pleno-kisli amonijev fosfat. K stvari se 'povrnemo za prihodnjo: trgatev. Rjavo vino ozdravimo s tem, da ga pretočimo, ne da pride v dotiko z zrakom; da ga močno žveplamo, in če še to ne pomaga, da ga čistimo z želatino, kar pa moramo prej v malem poskusiti. Motenje vina. Vino zadnje trgatve je v Brdih posebno motno. Vzioki so sledeči: zopetno vrenje v poletju, ker mošt ni po trgatvi zadosti povrel; pomanjkanje skupne kisline, to je vinske, citronove in jabolčne skupaj (in ne tudi ocetne, ki je kislina zase). Vino mora namreč imeti najmanj 5 pro mil skupne kisline, da je stanovitno. Ne sme pa presegati 7 pro mil kisline. So pa nekatera vina, posebno črna, ki imajo lahko .tudi 10 do 12 pro mil skupne kisline. Motenje vina preprečimo, če ob, trgatvi dodamo moštu vso prašeni-no, zlasti prvo, 'ki je bogata skupne kisline. Motenje pa' ozdravimo s citrono-vo kislino, in sicer 50 do 70 gr na hi. In če se vino samo ne razčisti, uporabimo čistila! POLETNO OKOPAVANJE VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Poletno okopavanje vinogradov in sadovnjakov ' ni nobena novo.st pri nas. Zalibog pa se pri nas polaga premalo važnosti na to’ nujno delo. V vinogradih in sadovnjakih se je namreč zarasla trava, ki trti in sadnemu drevju na dva načina škoduje: ker srka iz zemlje hranilne snovi in vlago in ker z izhlapevanjem vode iz trave nastajajo razne bolezni. Travo moramo tu takoj pokosit1, nato pa zemljo 8 do 10 cm globoko prekopati ter dobro zrahljati. Čimbolj zrahljana je, .tem manj izhla-peva voda iz nje. To delo lahko o pravimo tudi a vprežno živino, toda ne z oralom, ampak s kakim o-kopalnim (estripatore), ki se dobi v kmetijskem konzorciju! V novejšem času se že pojavljajo nalašč za to delo pripravljeni stroji, kot na primer: Fresa'trics> SIMAR itd. Omenjeno delo je nujno in ga ni ■odlašati, da se zemlja preveč ne strdi in razjpoka. PO BURJI V SADOVNJAKU Zadnja burja, ki je na Goriškem divjala, je mnogo pretresla sadnega drevja in povzročila jame okoli .njega. V tako jamo se ob dežju nabira voda. ki povzroča gnilobo korenin, ki drevje navadno uniči. Treba je torej jamo z drobno zemljo takoj zasuti. SEJTE KRMO ZA POMLAD Vsak skrben kmet mora že sedaj posejati krmo za zgodnjo spomlad, ko živina nujno rabi kaj zelenjave, da jo osveži in okrepi. Najprimernejša je rdeča detelja, ki jo kmet lahko vrže po njivi pobranega krompirja, po »činkvamti-nu« in slično. Seme rabimo navadno neizluščeno, ki ga vržemo tik pred dežjem in v tem primeru ni treba branati. Semena vržemo 10 do 12 kg na 1000 'kvadratnih metrov. Ce sejemo izluščemo deteljo, je vržemo pa 3 ig na 1000 metrov in jo moramo dobro zabranati! PERONOSPORA NA GROZDJU Ker je letos vreme preveč vlažno, se peronospora pojavlja tudi na grozdju. Jagode še ne zrele počrnijo in se posušijo. Bolezen preprečimo z žveplamjem, temu žveplu pa prej dodamo 20 do 30 odstotkov »Caiiaro« prahu. Od peronospore napadeno grozdje ni moči ozdraviti, zato pozivamo kmetovalce, naj pravočasno žveplajo. Ravnanje s trtami. Stare trte v tem času navadno že prenehajo z raščo. iZato moramo vse odvisne 'stranske zalistnike na- trtah takoj odstraniti, ker se na njih lahko razvija peronospora. Preščipnemo enega ali dva lis.ta. Mladim trtam pa listov ine smemo pr> ščipati, ker bi jih s tem le ošibeli; moramo jih pa letos še parkrat poškropiti ,ker mlade trte še rastejo. ZonspovaRje kmetovalcev Poslanska zbornica je že odobrila zakon za bolezensko zavarovanje kmetovalcev neposrednih obdelovalcev zemlje. Zakon mora odobriti še senat, da postane veljaven. V. poštev pridejo lastniki kmetij, hajemniki, užitkarji in enfteuti, ki neposredno sami zemljo obdelujejo, ter njihovi svojci. Zahteva pa se najmanj 280 dni dela! Uživali pa bodo brezplačno zdravniško pomoč doma, v ambulanti in v bolnici, pomoč zdravnikov specialistov, porodniško in sploh diagnostično in splošno zdravljenje. Prispevali bodo: država, kmetije in kmetovalci po številu oseb, ki jih zaposluje. 96 milijonov kuintalBu pšenice K etos so v Italiji pridelali 80 milijonov kvintalov pšenice. Preostanka od lan je 16 milijonov kv. Skupaj je v zalogi 96 milijonov kvintalov. Uvažati je torej ne bo treba niti letos! DROG ERI J A HNTOM PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 JamKretta |25ld EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO IHEROLLI & C. BBOTOFORNITURE GORICA -ULICA GARIBjALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV Polemika o slooenskih beguncih (Nadaljevanje na 4. strani) - SOCIALNA VPRAŠANJA* Vražji otok Gvajana Oseminosemdeset kaznjencev je pred kratkim dospelo s težkimi verigami na rokah iz Vražjega otoka na severni konici Južne Amerike v francosko luko Bcrrdeaux, od koder so jih takoj odpravili v kaznilnice v notranjosti Francije. •V pristanišču Cayenne ob g-va-Janski: obali Južne Amerike se je 'V neznosni vročini cvrl zarjavel parnik z oblaki črnega dima, ki je uhajaj iz zamazanega dimnika. Parnik je .nosil kaj značilno ime »Li-ber-te«, »Svoboda«. Potniki so bili na rokah in nogah trdno priklenjeni ,z močnimi verigami. To so biili zadnji kaznjenci razvpitega Vražjega otoka, ki se bodo za ostanek svoje kazni — in morda celo ostanek svojega življenja — pokorili v kaznilnicah svoje domovine. V določenih dobah je bilo na o-toku, ki leži pred pristaniščem Ca-..yenne, tudi do 6.000 kaznjencev. Leto za letom je prihajalo po 2.000 kaznjencev na otok. Živeli pa so navadno le malo časa. Strašno podnebje, surovo postopanje, stalno v-račajoče se kužne bolezni in. zastrupljanja kač in škorpijonov, vse •to je hi.tro redčilo vrste kaznjencev. Kolikor je kaznjencev letno prispelo, toliko jih je skoraj tudi pomrlo. Med kaznjenci je bilo vedno po nekaj pravih hudobcev v človeški podobi. Divji množični morilci in najostudnejša svojat. Med njimi je bil ljudski klavec La Fleche, ki je pomoril 18 otrok. Bilo pa je med .njimi tudi ljudi, katerih roke niso bile omadeževane s človeš*ko krvjo. Manjši tatovi in sleparji, spretni ponarejevalci in defravdanti, katerim so sodniki odmerili manjše kazni. Od vseh teh ljudi jih je le zelo malo doživelo povratek v domovino -im v redno življenje. Eden izmed preživelih, ki je polnih deset let kljuboval kužnim boleznim, mrzlici, biču čuvajev in se je skrušen, zlomljen in bolan vrnil v domovino, je bil znani topniški stotnik francoske vojske, Dreyfus. Leta 1894 je bil obsojen zaradi veleizdaje in deportiran na Vražji o-1ok. Sgle 1. 1906 je bil z obnovo procesa oproščen vsake krivde. Ta slučaj je vznemiril vso svetovno javnost. Z imenom Dreyfus je tesno povezana usoda Vražjega otoka. V zadnjih letih niso več pošiljali kaznjencev na Vražji otok. Z izpraznitvijo otoka smrti je zaključeno dejanje krvave in solzne zgodovine človeškega trpljenja ;in m-ur čenja,’ vsaj v tem predelu sveta. Poleg številnih ostalih prevzetnosti in histeričnega samoljubja razsaja med diktatorji tudi '.kužna bolezen poplav njihovih portretov. V diktatorskih državah je naravnost zločin za podložnika, če v njegovem stanovanju ne visi na najbolj častnem mestu slika nasilnika. Kdo se ne spominja dobička nos n p trgovine z Mussolinijevimi portre-it. ki so morali viseti po vseh javnih lokalih, po vseh pisarnah j.n kjerkoli na javnih prostorih. Komunistično malikovanje pa ie preseglo vse dosedanje neokusnosti. Lenin in Stalin, Gottwald in Rakosi, Bierut in Dimitrov, Tito in Hodža so postavljali svetovne rekorde, in ta bolezen je tudi še danes v polnem razcvetju. Ameriški armadi povzročajo Hitlerjeve slike skrbi. Kaj naj armada počne s štiridesetimi originali Hitlerjevega portreta, ki so jih a-meriški vojaki pobrali po raznih javnih in zasebnih nemških zgradbah? Kuratorica umetniških zbirk ameriške armade, Miss Marian MeNaughton, zatrjuje, da so nekateri >teh portretov izdelki »prvovrstnih umetnikov«, da pa nima prostora za razmestitev. Med drugimi zanimivostmi umetniške zbirke ameriške armade so tudi štirje akvareli jki jih je izdelal sam fuehrer. Nimajo pa, — tako zatrjuje kuratorica — nobene u-metniške vrednosti. Sadoni komunisti Ene vzgoje iSvoječasno so boljševiki porabili kupe papirja z napadi na zahodni svet in njegov način življenja ter se pri tem pridno sklicevali na Marxove nauke, po katerih je kriminal proizvod okolice, neurejenih družbenih razmer in da je edino zdravilo proti kriminalu komunistični raj. Na vse pretege so se hvalili in- z njimi seveda tudi nji-, hcvi kričači po zahodnem svetu, da so v Sovjetiji odpravili smrtno kazen za kriminalna dejanja. 'Smrtno kazen so proglašali za največjo zaostalost zahodnega sveta. Sedaj pa naenkrat prihajajo vesti, ki dokazujejo, da s kriminalnostjo v Sovjetiji ni tako rožnato, kakor so to prikazovali plačani propagandisti. Sam Višinski je napisal v »Veliki sovjetski enciklopediji iz 1. 1947«: Največji dokaz sovjetske humanosti je odprava smrtne kazni v mirnih časih.« No, komaj tri leta za tem so zopet uvedi i smrtno kazen za izdajo (1. 19501. Prejšnji mesec pa še smrtno kazen ■za umor. SAMOTAR K A POITALIII Nemška časnikarka Inge.borg Si-ckendick se je na svojih obiskih po Italiji ustavila tudi v Trstu in se posebno zanimala za Tržaško vprašanje ter obiskala razne .tržaške osebnosti, javnega in političnega življenja. 'Simpatična Nemka ni samo izpraševala, pač pa tudi marsikaj povedala o svojih doživljajih po Italiji. Med drugim je za nemške obiskovalke Italije popisala tudi doživljeje žene samotarke, ki brez spremstva prepotuje Italijo od Brennera do Sicilije in nazaj. To potovanje, je po njenih besedah potekalo takole: Ze ,na sami meji bo ,samotarka deležna nenavadne naklonjenosti. Bersaljerec s peresno čelado stopica ošabno z razikošjem svojih peres pred samotarko sem in tja. Ze hitro ji udarijo na uho prva vprašanja kot nekak uvod ;za napad, ki v izmen;ajočih se odtenkih izzvenijo v e,no samo radovednost: »Ali potujete sami?« K temu vprašanju pripadajoči izraz vprašujočega o-bličja daleč presega po svoji nežni Odlihouanje petletne Suzane Pred kratkim je britanska kraljica Elizabeta izročila v jedilnici buckinghamske palače mali Suzani Curtis najvišje odlikovanje, ki ga današnji svet premore, križec Viktorije. Suzanin oče, poročnik Philip Curtis, je pred tremi leti padel na korejskem bojišču. Žrtvoval je svoje življenje za polk Gloucester, k: je bil v najvxečji nevarnosti, da ga sovražnik uniči. Častnik je bil star komaj 27 let. Naj višje odlikovanje bi morala po pravilu prejeti Suzanina mamica, ki pa je na žalost pred kratkim u-mrla. Tako je mala Suzana, ki im-) komaj 5 let, ostala sirota. Zato jo kraljica Elizabeta izročila edini pravni naslednici najvišje odlikovanje. Medtem ko je čakalo v viteški dvorani 237 vojščakov na svoja odlikovanja, se je kraljica Elizabeta zadržala z malo Suzano, z babico in dedkom kar v jedilnici, ker je kot mati razumela, da bi otroček postal med tolikim številom odraslih in resnih mož sramežljiv in boječ. Suzana se je pogumno globoko priklonila, ko ji je krajjica izročila odlikovanje. Ko je kriljica odlikovala ostale sinove Združenega kraljestva je bila prisotna sevedi; tudi mala Suzana. Križec Viktorije je v britanski armadi zelo redko odlikovanje. U-stanovila ga je 1. 1852 kraljica Viktorija in so do sedaj z njim odlikovali 1346 zaslužnih mož. Križec prinaša lastniku tudi precej visoko rento. Operacija slepiča Bilo je okrog polnoči, ko je pri dr. Štruklju zapel telefon. Nekaj šekund ga je pustil brneti, ko pa ropotanja le ni bilo konca, je zdravnik vstal, dvignil slušalko in zaslišal vznemirjen glas: »Gospod doktor, prosim vas, da pridete takoj. Stanujem sicer precej daleč, vendar slučaj je nujen. Moja žena ima namreč vnetje slepiča.« »Kje stanujete? ... In kdo ste pravzaprav?« »Saj me vendar še poznate od lanskega leta. gospod doktor. Imenujem se Martelanc in stanujem na Greti.« »Amipak gospod Martelanc!« se je razburil zdravnik. »Vaši ženi sem vendar lapsko leto že- odrezal slepič! Kaj ste že slišali kdaj, rla bi človek imel dva slepiča, ali da bi mu po odstranitvi zrasel nov?:< »Premislite malo, gospod doktor! Ali ste kdaj slišali o človeku, ki je dobil drugo ženo?« pozornosti in napeti zaskrbljenosti vse izraze ostale svetovne mimike. V Benetkah je verjetno polovica moških zaposlenih s tem, da poleg svojega poklica sočustvujejo s tujimi samota-rkami, ki krmijo svoje radovednosti po mestu lagun. Pri najboljši volji in z uporabo vseh svojih organizacijskih talentov nisem mogla ugotoviti, če poteka ta zaskrbljenost po birokratskih tirnicah tujskoprometnih predpisov, in ali so ti predpisi za posamezne narodnosti tudi različni. Ko napoči mrak. si vsa ta množica vtakne v žep srajce kričeče barvan svileni robček, se postavi na trg sv. Mark?, si čisti nohte — in občuduje golobe. Na večernem korz-u je vedno seveda nekaj tujih dam, ki pa si na vsakem desetem koraku očitajo, zakaj niso raje ostale doma. Z leve in desne, * sprednjih in zadnjih vrst padajo vprašanja: »Ali potujete sami?« Zaskrbljenih tolažni-kov nič koliko! I.n vedno podležejo samotarke vsiljenemu razgovoru, ki poteka približno takole: »Ni dobro, da potujete sami?« — »Zakaj?« — »Za damo, kakršni ste ^ narednik, kako ste vi prišli v A-meriko?« Podobnih razgovorov bi bilo verjetno tudi v Trstu dovolj in jih bo še mnogo več, če pridejo nepoklicani gosti... * * * Pariški čevljar je iznašel posebne plesne čevlje. V konici čevljev je vdelal posebno pripravo, ki takoj zakriči, če nerodni plesale? stopi svoji dami na prste. Priprava se je menda dobro obensla tudi v tramvajih in avtobusih. Ce bi jo uvedli tudi v Trstu, bi ne imeli niti minute mini. Seveda bi take čevlje morali nositi pri nas predvsem otroci in moški. * * * Po pisanju časnika »La Naciom v Santiago de Chile so oblasti zaplenile kovček znanemu sovjetskemu pisatelju lliji Ehrenburgu. V kovčku so našli velike količine komunističnega propagandnega gradiva in zlasti navodila Kominforma južno - ameriškim komunističnim strankam. Elija Ehrenburg je bil tudi zelo dobro založen z dolarji. Nekaj zanimivosti Vsak kubični kilometer morske vode vsebuje 50 kvintetov čistega zlata. Najtanšo nit sprede pajek. Štirideset tisoč kilometrov (t. j. dolžina ekvatorja) take nitke tehta komaj 228 gramov. Sto takih nitk doseže trdnost, ki jo i-ma en človeški las1 18.000 pajkovih nitk skupaj spletenih bi dalo uporabno nit za šivanje. Naj večjo knjižnico 'na svetu ima Pariz. V njej je 4,3 milijone zvezkov, med njimi 500.000 časnikov in 145.000 rokopisov. Truplo Aleksandra Velikega so balzamirali v -medu. Prav tako tudi trupla nekaterih drugih špartan-skih kraljev in -potentatov starega veka. iMed so uporabljali tudi za 'konzerviranje sadja. Med je eno -izmed prvih živil človeštva in so MALA SLOVENSKA CERKVICA NA KOROŠKEM ga stari narodi izredno cenili. inflimiiuiiiiMiilauiileuuiiiiuuuiiiiluuluniliuuuiiuititiiiiiiiiiiitiHlUluniiuiiulMiiiimiiimimiilinHiiiiinitiiiuiiiiiumiilUlUitiiiililiUiiiiiuiiHiiiuiiiiimiiliuiDUJBUiinmuuuutiiiulUHimiutiiJiHinilUiniiUllUilinniHimiiitiiiiHiiiiiiiNiiiiiilignimilumtuiii Novo’ orjaško lelalo Inž. Wilhelm Fechner je zaključil svoja dela in študije na modelu novega orjaššk-ega letala, največjega, kar jih je bilo doslej projektiranih: kabina naj bi -bila dolga 157 metrov, široka 40 in .visoka 33 metrov. Veleletalo bi razpolagalo z -motorji, ki bi razvijali 72.000 konjskih sil, kar bi mu omogočalo, da bi prevažalo 1500 potnikov z brzi-no 200 ikm na uro. Izdelava takšnega letala bi stala približno dve milijardi lir. „ZADNJA VEČERJA" Monsi,gnor dr. Jakob Ukmar jt> izdal pred kratkim poučno, lahko bi rekli pretresljivo knjigo »Zadnja večerja«. Je to zbirka dvajsetih govorov, ki jih je imel dr U-kmar pri Sv. Jakobu v Trstu v postnem času od leta 1935 vse do 1. 1939. Tem postnim pridigam pa je dodal še obširno razpravljanje o Kristusovem poslovilnem govoru pri zadnji večerji. Govori so izredno jasno in prepričljivo podani, jezik izpiljen m čist. Vso knjigo preveva neka posebna želja, da bi sedanje člove- JVe pozabimo Koroške 1 štvo obrnilo nase verske resnice in zaživelo pravo krščansko življenje. Nekaj izrednega je pisateljev pogum. To je prava evangeljsk-* srčnost, ki se nikomur ne boji povedati resnice v obraz, pa čeprav je ta resnica trpka. Krepka -duhovnikova beseda seže tj - do na j višjih mest človeške družbe. Vsak izmed govorov je posebnost zase. Omenimo naj le govor v italijanščini iz leta 1931, ki ga bi po dobrih dvajsetih- letih morali spet, na žalost, govoriti. Kako žalostno je, da takih plemenitih besedi za -blažitev narodne nestrpnosti še do danes niso upoštevali in se jih oprijeli! Kdor si hoče okrepiti versko znanje in dobiti novega, prepotrebnega zaupanja v sedanje človeštvo in v samega sebe, naj vzame v -roke in skrbno prečita to najnovej^i in edinstveno slovensko knjigo ie vrste! ne množi. Možje in žene s-tojž pred nami v adamsko-evinih toaletah. Črnci stalno pohajajo. Kam se neki odpravljajo? Daleč, zelo daleč. Hoja sedem dni je za njih kratek sprehod. Potujejo ta-ko, kot mi dihamo. Možje potujejo, žene potujejo, otroci potujejo, vsi dobre volje in s čvrstim korakom. Vsa A-frika potuje od zore do mraka. Diulasi (nosači) prinašajo sol iz Timbukta in kola orehe iz Zlate o-bale. V svoji preprostosti bi ti ljudje prepotovali ves Sudan zaradi kake nepomembne zapuščinske zadeve, zaradi kake ženitovanjske kupčije ali še manj važne zadeve. Vsa vas odhaja na pot: možje, žene in otroci. Potujejo dva ali t-i dni hoda daleč, da bi poveljniku plačali davke v obliki bombaža. Kdor svojega bombaža dobro ne sortira, gre v ječo. Tu gre šest jetnikov v gosjem redu. Na vrvi so privezani okrog vratu, bolj simbolično kot zares. Sest glav i zgleda kol" šest ogromnih vozlov na vrvi. Kasneje, dolgo časa za .tem, odkar smo šestorico prehiteli, opazimo žele, da jih spremlja oborožen vojak. Polnih. pet kilometrov je pred njimi, pa mu zvesto sledijo. Prehitimo drugo skupino: vojak z ženo in otrokom. Mož hodi naprej s puško na rami. Za -njim stopica otrok z evropskim jopičem, ki ne pokrije niti najpotrebnejšega. Zadnja stopa iena. Opasana je s predpasnikom iz ličja in predstavlja pravo vozilo .za preseljevanje. Celotna gospodinjska oprema lovi ravnotežje na glavi: trije lončki, tri presušene -ribe, prazna steklenica, dve preprosti klopici, šest starih vreč, in čez vse to kraljuje ponosno moževa tropska čelada. Na hrhtu nosi vrečo, v kateri črne -mame navadno prenašajo otroke. Sedaj gleda iz vreče debela -glava črne muce, ki z žalostjo v srcu pogleduje za deželo svojih očetov... Tam prihaja pismonoša, gol in resen. V desnici nosi leseno palico in na njenem zgornjem koncu je v napravljenem precepu vtaknjeno pismo. Tudi samo sv. popotnico ne bi mosil z večjo previdnostjo. Kako dolga je njegova pot? Samo sto kilometrov. Če sreča Evropejci, mu pomoli palico pod nos. Ta prečita naslov In odkima z glavo. Vendar bo črni pismonoša že ne- kje iztaknil naslovljenca. In potem? Potem se bo pač vrnil nazaj domov. Tu teče velika ce-ata, 'ki vodi v •Nigri. Je zelo obljudena. Zakaj domačini toliko in -tako daleč potujejo? Za .nič in zopet za mič! Onemu dolginu so ukradli ikravo in bi se rad pritožil pri poveljniku. Tri dni je dolga pot .Poveljnik mu bo izročil kos papirja s štampiljko. Vrnil se 'bo v svojo vas. Kasneje bosta okradenec in tat — drug za drugim — brez jeze v srcu in v zaupanju v pravičnost -belega človeka napravila isto pot zaradi razsodbe. Tam prihajajo begunci. Tudi teh tu ne manjika. Njihova dežela je izčrpana iin opustošena. Iščejo si nove domačije. Predno se naselijo, postavijo žrtvenik in prosijo zemljo, da bi -jim bila naklonjena. Ce, zadavljen petelinček obrne razprostrte krempeljčke navzdol, odgovarja zemlja: ne. Nato potujejo dalje. Tako .križajo Afriko črnci, tako kot mi prečkamo cesto, brez počenega groša v žepu, pa vendar vedno dobre volje. Noč prebijejo v kaki vasici. Nihče jih me pozna, pa kaj zato. Vstopijo v prvi .tuku-1 s pozdravom na ustih: »Kako ti gre, meni kar dobro?!« Gostom ponudijo jedi in pijače, -ko da so njihovi sorodniki. Me:l črnci ni revežev in siromakov. Človek, ki -bi potujočemu odklonil gostoljubje', bi se izpostavil javnemu zasramovanju. Tu še nikdar nihče ni umrl od lakote. Ce črnci umirajo od gladu, se to dogaja vedno množično zaradi splošne lakote. Do večera ne bomo dosegli Ba-nako. Zato bomo prenočili v Kiti, večjem središču, kjer živi pet belcev med deset .tisoč črnci. To je mesto čarovnikov. Eden sedi pod čarovniškim drevesom in nagovarja orjaka, iki je od njega oddaljen pet metrov. Okrog dvojice stoj} naokoli dve sto radovednežev. »Kaj pravi?« sprašujem tolmača. »Opeva slavo tega črnca.« — »Kaj pa je vse napravil?« — »Čarovniku je, dal denar, zato da sedaj opeva njegovo slavo.« Junak stoji ponosno in strumno. Tolmač mi pojasnjuje, da je slavljenec žrtvoval vse svoje premoženje — štirideset frankov — za to priložnost. Tega pa se prav nič ne kesa. Zatrjuje pač: »Nimam denarja, zato pa imam slavo.* VESTI s TRŽAŠKEGA Odmevi gostovanja ljubljanske Opere »Ljubljanski dnevnik« (izhaja kot večerni list) je dne 21. julija napadel ljubljansko Opero, ker ni nastopila -na proslavi Vstaje slovenskega ljudstva v Črnomlju. Stvar nas ne bi zanimala, če se pisec ne bi obregnil tudi ob znani dogodek, ko so cariniki a natančno preiskavo odkrili neke količine raznovrstnega blaga, katerega so si člani ljubljanske Opere nakupili v Tr-s,t*i ter so ga po svojem gostovanju v našem mestu skušali neprijavljenega spraviti domov. Namesto da bi se list zgražal nad gospodarstvom, ki sili ljudi, da si morajo na takšen način nabavljati najna-vadnejše predmete dnevne uporabe, izrablja dogodek za žolčno polemiko. Ko se vprašuje, zakaj Op. ra ni marala v Črnomelj, namreč piše: »Toda mar so osrednji vzrok res tehnične ovire? Kaj če niso krivi Gorjanci brez meje? Morda bi o-perniki nastopili v Beli Krajini, če bi se dalo iz tistih krajev kaj .prinesti’ in če bi vedeli, da jim bodo gostoljubni Belokranjci prodajali take stvari, ki pridejo človeku v vsakdanjem življenju prav in jih je mnogo dobiti tudi v Ljubljani (seveda: po kakšni ceni? -Op. ured. »Detnokracije«), le da bi bilo na izdelkih jasno in razločno napihano v komercialnem, pa tudi civilnem življenju tako poznano geslo: ,Made in . . .«, čeprav samo Trst. 'Verjetno Bi šli, saj -tam ni carine, s katero nekateri ljubljan ski operniki niso nič kaj na dobri nogi, saj .so jim oni -dan odredili za precej milijonov dinarjev obveznosti do skupnosti, ki jih še niso poravnali. Cariniki trde, da so dosegli rekord in da jim tudi športniki niso konkurenti.« Tako še vedno pridno javno pe-rejo svoje perilo. 7. avgusta je v štirinajstdnevniku »Naši razgledi« odgovoril »Ljubljanskemu dnevniku« sam upravnik Slovenskega narodnega gledališča, Juš Kozak. Te ugotavlja, -da je predlog za nastop v Črnomlju prišel prepozno, da Di gostovanje zahtevalo dolge tehnične priprave itd. 'Na obtožbo o ■»kon-trabandu« sicer ne odgovarja, pač pa našteva vrsto krajev v ‘Sloveniji, kjer je Opera vedno rada nastopala »vselej in povsod pod pogoji najminimalnejših zahtev, ne da bi od koderkoli prinesli ikaj s seboj v bisagah«. Kako majhne &o razmere, v katerih se takšna' polemika lahko razvija! Žalostno pa je še bolj, da se je vse to tudi resnično dogodilo. To pa ne zaradi tega, ker bi to povzročila pokvarjenost in težnja za dobičkom, temveč je za vsem tem zgolj trda življenjska nujnost neurejenih gospodarskih razmer in nizke življenjske ravni podanikov Titove Jugoslavije. Upravnik SNG, Juš Kozak, zaključuje svoj odgovor z odstavkom: »Ugibam, kaj se je v našem družbenem življenju sprožilo, r’a je bil ob 10. obletnici prvega zasedanja SNOS-a, devet let po osvo-bojenju, leto dni po smrti tov. Borisa Kidriča, mogoč tak napad na slovensko kulturno ustanovo, katere napori so doživali priznanje v državi in tujini. V imenu katere demokracije se je zopet pojavil .Boltatov Pepe’, ki svojega vzorn-ka po zlobi prekaša.« Zaman, se vprašuje Juš Kozak. Prav svetniki, ki jih, mrtve in žive, kliče za pričo in na pomoč, so krivi,' da je tako. Dokler se bo skliceval nanje, ne bo videl preko plota in ne bo spoznal bistva stvari in to je za današnjega slovenskega razumnika kai slabo spričevalo. Zaskrbljenosti v Škofijah .Zadnje čase postaja pri nas brezposelnost vedno občutnejša. Veliko ljudi, ki so poprej bili zaposleni pri' Ilvi, Aquili itd., so sedaj brez dela, m to ne glede, ali so ljudje z družino ali mladina. Posebno med mladino je mnogo takih, ki do danes še niso uspeli najti prve zaposlitve. Toda begunci iz cone B dobe takoj zaposlitev tam, kjer za domačine ni dela. Za begunce je delo in stanovanja, nihče od njih, ki i-ma voljo do dela, ni brezposeln. (Zaskrbljeni smo, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Da bo za nas Slovence še slabše, hočejo uničiti tudi STO. Kar razumeti ne moremo, kako je mogoče, da nas devet let po -končani voja: in kljuo pravicam, priznanim po mirovni pogodbi, tako grobo zapostavljajo. Nerazumljivo je, da kljun ■tem pravicam, ki bi morale biti izvedene že pred sedmimi leti, s^ danes ponovno pogajajo zanje. Prejšnje, ki nas priznavajo kot e-mkopravni narod z Italijani, ne veljajo; skleniti se morejo druge, ki nas bodo priznale kot manjšino. Res je »moderna« morala nekaj nerazumljivega. Tržačani nimajo besede... Stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, so pretekli teden nameravale sklicati v Trstu, na trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem bi protestirale proti razdelitvi in dejanskem uničenju Svobodnega tržaškega ozemlja. Na zborovanju bi morala govoriti dr. Besednjak i.:i odv. Maria Stocca, predsednik Tržaškega bloka. Oblasti pa so zborovanje v zadnjem trenutku prepovedale. Zastopniki političnih strank in skupin, ki so zborovanje pripravljale, so zato v soboto popoldne imeli posebno sejo ,na kateri so sprejeli sledečo protestno resolucijo: Odbor tržaških gibanj za neodvisnost opozarja javnost na sistem pritiska, ki ga izvajajo proti večini tržaškega prebivalstva, kateremu se v sedanjem težkem položaju preprečuje, da bi izrazilo svoje lastno mnenje. Obsoja zadržanje Zaupne uprave naprarn tistim gibanjem, ki izražajo popolnoma zakonite namene, kar nasprotuje jasni dolžnosti te iste uprave, ki bi morala varovati neodvisnost in nedotakljivost Svobodnega tržaškega, ozemlja. Protestira zaradi odklonitve dovoljenja za javno zborovanje proti razdelitvi Svobodnega tržaškega o-zemlja. K samemu dogodku kot takemu Polemika o slopenshih beguncih (Nadaljevanje z 2. strani) vzgoje, saj vendar partija obvlada jugoslovanskega človeka od rojstva do groba. Ali mar mi goriški in tržaški antikomunisti že deveto le:o pridigamo evangelije slovenski, hr-vatski, srbski in makedonski mladini na sestankih, mitingih, tečajih? Ali mar more kak Jugoslovan sploh brati naše aiitikomunistično časopisje. 5) Da pa jugoslovanske ljudi nagiblje k begunstvu zmotno prepričanje o Indiji Koromandiji tostran železne zavese, je zopet temu kriva prav komunistična propaganda. Kako to? Cisto enostavno. Ljudstvo je v povojnih letih tako dc dna spoznalo lažnivost komunizmu in njegovih trobil, da ne veruje miti eni črki več iz titovskega časopisja. Se več: vsak Jugoslovan je prepričan, da je resnica prav ti-tso rkar vi tajite, in laž tisto, ka’-je v vaših listih zapisano v trdilni obliki. Z vprav matematično šablono ljudstvo prebira vaše časopisje tako kot fotograf svoj negativni odtis. O tem imamo na kupe resničnih anekdot, ki razodevajo, kako si ubogo ljudstvo skuša iiz vašega pisanja ustvariti resnično po dobo tujine — in včasih zadene, včasih pa tudi ne. Naravnost komično je poslušati, kako se kdaj ljudje, trdno prepričani o komunističnih lažeh, pošteno urežejo. En sam primer: Titovsko časopisje je svojčas sistematično in še večkrat saoradičrao napadalo tržaškega škr> fa msgr. Santina. In posledica? Vsi Hrvatska je postala pozorna na tega moža, a kako? Ker je ljudstvo prepričano, da je vedno resnice prav nasprotna tistemu, kar komunisti trobijo, je napravilo to-lr sodbo: »Tisti škof Santln je gotovo mož na svojem mestu. To je gotovo kak svetnik in junak, ki se poteguje za pravice Hrvatov iti Slo- vencev in bi jih rad odrešil izpod komunizma ter jim zavaroval njihovo domovino pred tujimi in notranjimi pregan;avci. Kajti drugače si ni mogoče razlagati tolikšne gonje komunistov zope njega.« Tako ljudsvo bere komunistične časopise. Prosim, to niso morda go-riške izmišljotine. Ko bi se ne bali za usodo posameznih oseb, bi mogli navesti mesta in osebnosti iz Slovenije, odkoder so jih hrvatski ubežniki poslali v Trst tržaškemu škofu msgr. Santinu kot hrvatske čestitke za njegovo pravično, borb« v prilog verske svobode na Hrvat-skern ter v zahvalo v imenu vse Hrvatske za njegovo neizmerno ljubezen do Slovanov s prošnjo, naj borbo nadaljuje. Komunistično časopisje piše o zapadnih državah samo slabo in črno in ljudje iz tega stanovitno sklepajo, da se na Zapadu cedita med in mleko. Komunistično časopisje je preteklo pomlad pisalo na široko o. skrajno slabih razmerah beguncev - ubežnikov v taboriščih tostran železne zavese ter celo Izjave povratnikov in radio je objavljal izjave povratnikov, razočaranih povratnikov — in od tistih malo so se pobegi iz Hrvatske in Slovenije podeseterili. Ce torej želijo titovci ohraniti ljudstvo doma, tedaj morajo ubrati čisto nasprotne strune: naj začno vendar pisati, da se na Zapadu cedi med in mleko, da jugoslovanske ubežnike tostran zavese sprejemajo z muziko in štruklji m da jih v Ameriki že čakajo najmodernejše limuzine - -in prepričani bodite: niti en Jugoslovan ne bo več zbežal čez mejo, kajti vsak bo iz tega pisanja prepričan. da je prav narobe res, ds je namreč na Zapadu črna mizeri-ja ter da begun-ce tukaj prodajajo v babilonsko sužnost. - ar ni kaj dodajati. Dejstva sama so dovolj zgovorna: v skrajno kritičnem trenutku, ko gre za njihovo bodočnost, Tržačani ne smejo imeti .besede-! Njihovo ozemlje, njego- vi ljudje so predmet pogajanj in kupčij dveh sosednjih držav. Tisti, k: bi morali skrbeti, da se Svobodno tržaško ozemlje ohrani, pa so prevzeli nalogo, da poskrbe, da se medtem v Trstu vendar ne dogodi kaj takega, kar bi to kupčijo moti- lo ali celo preprečilo. Zato morajo Tržačani molčati. Žalostno izpričevalo za XX. stoletje in za prosvetljene razmere, ko moramo gledati, kako je zdravo mnenje podvrženo takšnemu omalovaževanju in zapostavljanju. En dokaz več, da se pripravlja Trstu usoda, kakršne mesto samo ni ni-i kdar hotelo in je tudi ne bi nikdar sprejelo. TRŽAŠKI PREPIHI Letovanje s Devinu Predragi starši in prijatelji! Zdaj smo deklice v Devinu. 2e teden dni smo tu, a zdi se nam, da smo šele prišle. Tako hitro minevajo dnevi v tem lepern kotičku. Vsi -nam pravijo, da smo srečnejše od fantov, ker imamo res lepa vremena in sonce nas vedno spre mlja na naših sprehodih in na kopanju, a bojimo se, da ne bo do konca tako. Lepo je -tu v Devinu, dragi starši, in skrbi nas že, da nam bo t:i čas prehitro minil. Vedno se Vas spominjamo, saj imate dokaze, ko Vam pa toliko pišemo. Lahko si pa tudi predstavljate, -kako nestrpno pričakujemo Vaša pisemca in kako smo vesele, ko zaslišimo med razdeljevanjem pošte -tudi svoje ime. Razdeljene smo v štiri skupine, kakor so bili fantje, naši predniki. Vsak dan hodimo na kopanje in v gozdiček, kjer se veselo igramo. 2e prvi teden se je pričelo tekmovanje v obnašanju, pozdravljanju, kdo priteče prvi k jutranji telovadbi. katera skupina ima najlepšo spalnico, katera skupina se na.i-lepše vede pri mizi in tudi katera najprej zaspi. Tu zmagujejo skoro vedno naše najmlajše prijateljice, saj jim pomagajo zaspati, njihoive punčke, ki so jih prinesle s seboi. Tretja in četrta skupina pa sta zjutraj prvi na nogah. V peli spalnici so pa že kar cele gospodične, ki že sanjajo o mladih mornarčkih, kot so se izrazile po radiu v soboto zvečer. Imamo -tudi stenski časopis. Bole Neva, Pleteršek Neva in Deško Deana so prispevale z lepimi risbami. Runtič Breda, Križ -mančič Zorka in Marisa pa 7. zanimivimi in romantičnimi spisi c, našem življenju v koloniji, ki so tudi okrašene " primernimi risba mi. Nekatere -naše deklice so prinesle s seboj tudi ročna dela in marljivo vezejo v smrekovem gozdičku, medtem ko se druge deklice, manjše .igrajo in veselo prepevajo naše lepe pesmi. Dragi starši, sedaj, ko smo Vam povedale kako se imamo dobro v Devinu in kako se zabavamo, Vas vse prisrčno pozdravljamo, Vam pošiljamo mnogo poljubčkov in Vam priporočamo. *da nas poslušate ob sobotah zvečer, ko se Vam bomo oglašale po1 radiu. Vaše hčerke PUŠKA IN KORUZA •Poklicni propagandni strokovnjaki pri »Delu« so zopet v velikih skrbeh. Brbljavosti vaških opravljivk jim jemljejo spanje. Pomislite samo, slovenske narodnjake je zajela »čudovita letoviška idila«. Dokaz: »Ne ene akcije, ne protesta, ne shoda, .skiatka niti najmanjšega znaka volje ,da bi preprečila to, kar je -splošno smatrano za največjo narodmj nesrečo.« S .takimi tipično komunističnimi obrekovanji, ki jih po službeni dolžnosti delijo zaslužkarski potniki v opravičilo svojih lastnih zadreg, bi radi z dialektičnimi podtikanji popravili bedne izjave svojega tržaškega gospodarja v Milanu. Ha dsžeii: puška, v msstu: huruza Puške slovenskih kominiormi-stičnih miličnikov so na našem podeželju v resnici precej glasne. S pogumom in odločnostjo orjejo ledino Svobodnega tržaškega ozemlja tam, kjer so njive že davno obdelane in posejane; - -tam, kjer ni tako rekoč niti enega samega Slovenca — razen pol ducata titovskih konkurenčnih poklicnih tov a rišev — ki bi bil proti STO. Kakšna je na našem podeželju komunistična borba za obrambo STO? Hudo hladna je ta vojna in preko ozkih mej Svobodnega tržaškega o-zemlja mnogo bolj neznana kakor pa borba za hišo tov. Lina Creva-tina, ali naj pride pod področje B ■ali naj ostane na področju A. Nekaj že močno obrabljenih napadov na svojega nekdanjega krušnega očeta, ne toliko zaradi njegove prodaje STO, pač pa zaradi načelne jeze na bivšega' rednika, nekaj gramofonskih posnetkov proti »zahodnim imperialistom« in nekaj obveznih slavospevov Sovjetijd, to je tista »težka borba« slovenskih komunistov proti razkosanju STO. Trije policijski stražniki so morda edine tuje priče podeželskega ogorčenje proti tržaški kupčiji. Ali pa so -to trojico ti shodi tudi prepričali, je seveda drugo vprašanje. O-stalih naših ljudi ni treba prepričevati in bi bilo zelo žalostno, če bi v vojski morali šele na fronti vojake navduševati za borbo. To e morda v navadi v -totalitarističnih vladavinah, kjer utrjuje domo-ljuhnost pištola političnega komisarja; demokracija zmaguje brez te pištole in totalitarce je prav ta pištola odpihnila s tega sveta. U-soda še živečih totalijarcev tudi ne bo boljša. V Trstu komunistične puške molčijo. Na Velikem trgu bi lahko v resnici uspevala koruza; današnje komunistične množice bi je gotovo ne poteptale. Usmrtitev dveh komunističnih atomskih vohunov v Združenih državah je zaukazala vsaj klavrni sprevod po Velikem trgu, razkosanje STO pa še tega ni zaslužilo. Nekomunistične skupine za samostojnost Svobodnega ržaškega ozemlja so vsaj vložile prošnjo za protestno zborovanje. Kdo seznanja svet? Nauk komin-formističnega propagandista gotovo ni skromen, ko so- li pamet Tržačanom: »da ves svet vidi enoten odpor vseh Tržačanov proti razkosanju«. Kaj so slovenski komunisti za uvidevnost »vsege-sveta« storili, nam ni znano. Vemo samo, da svojim gospodarjem v Kremlju vsaj načelno ne dajejo pouka, pač pa ga samo prejemajo in izvršujejo. Vsekakor bi bil njihov pouk Kremlja zelo koristen, če znajo v Kremlju tudi ubogati in ne samo ukazovati. Komunistične hrbtenice so po pravilu skrivljene navzgor, vzleknjene pa samo navzdol. -Za obveščanje zahodnega sveta stoji SDZ gotovo daleč, daleč -pred vsemi tako iskrenimi kakor pogojnimi glasniki obrambe STO. Sam-v letošnjem letu je vodstvo SDZ sprejelo: 14 angleških. 9 ameriških _ 7 francoskih, 9 avstrijskih, 5 nemških, 2 belgijska, 1 norveškega, 2 danska, 4 švicarske, 2 egiptska. 1 grškega, 3 kanadske in 1 argentinskega časnikarja. Vsem tem gotovo pomembnim svobodnim tvorcem svetovnega javnega mnenja je SDZ s tiskanimi, pisanimi in ustnim: poročili postregla z vsem razpoložljivim gradivom za obrambo STO V kolikor so ti ljudje zahtevali, smo jih celo vodstvu KP poslali na obisk. Nekaj teh elaboratov so radijski reporterji snemali na zvočni trak in glasovi vodstva SDZ so so razširili preko dunajske, celovške, monakovske, hamburške in morda še kake druge radijske postaje v svet v obrambo STO. Prepričani »mo in z nami gotovo vsi Slovenci na tem ozemlju, da smo s tem storili neprimerno več, kakor pa shodi Kip v Repe-nta-bru, Opčinah, Sv. Križu in po ostalih krajih slovenskega podeželja. Prav tako bodo Slovenci na tem ozemlju razumeli, da so utemeljene resolucije na Varnostni sve-t, na Zvezo narodov, na štiri zunanje ministre za časa -berlinske in ženevske konference imele vsaj tako težo kot nekaj bobnečih fraz ko. munističnih propagandistov. Koliko resolucij, i^omenic in utemeljitev v zunanjepolitičnih pisarnah v Washingtonu, Londonu, Parizu, Moskvi, Rimu in Beogradu nosi podpise SDZ! V Združenih državah, v Angliji, v Franciji, v Švici, v Nemčiji in Avstriji, v Kanadi in deželah Latinske Amerike' je izšla vrsta člankov in razprav izpod peres članov in prijateljev SDZ za o-brs.mbo STO. Mnogi poslanci in senatorji ter aktivni in upokojeni državniki po zah. svetu prejemajo tudi še danes sproti vsa obvestila, popravke in obrazložila, ki jih nasprotna propaganda vtihotaplja v vrste odločujočih. Kaj vse so storili in žrtvovali naši prijatelji po zahodnem svetu za obrambo STO bo povedala nepristranska zgodovina. Pri tem moramo ponovno poudariti. da so nas v teh stremljenjih podpirale prav vse j-ugoslo vanske politične in kulturne sile v tujini. Dejanja in besedičenja Kateri slovenski ali italijanski list je za osvetlitev Tržaškega vprašanja toliko prispeval, -kakor je U storila »Demokracija« prav v zadnji fazi razvoja tega vprašanja? »Demokracije« pa ne čitajo -samo na našem ozemlju! Naš list pohaja v svet, v roke delavcu, kmetu iu razumniku po Evropi: v Jugoslavijo (v zelo skromnem številu in samo za oblast), v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Francijo, Luksemburg, Ve! Britanijo, Švico, Španijo, Portugalsko, Grčijo in Turčijo; v dežele Bližnjega vzhoda, v Egipt, Severno Afriko, Abesinijo, Južno Afriko, v Združene države, v Kanado, v države Srednje in Južne Amerike, v Avstralijo in Novo Zelandijo ter še ka-m drugam. »Da ve-s svet vidi enoten odpor vseh Tržačanov proti razkosanju« sta SDZ in njeno glasilo »Demokracija« vsakemu razumnemu in predvsem poštenemu človeku dokazala konkretno in ne z nekaj bobnečimi frazami. SDZ se ni treba bati resnične ljudske sodbe; ne sodbe, ki se s komunistično pištolo in zarjavelo žico sprevrača v »ljudska sodišča« pod nasiljem maščevalnih zločincev. pač pa se nam gotovo ni treba bati, niti sramovati sodbe svobodnih in pravičnih. Ta sodba nam popolnoma zadostuje. Ce bi se Tito morda le premislil in potrdil STO, bi -mu mi z vsem ognjem zaploskali in z nami vsi Slovenci. Kaj bi v tem primeru storili poklicni zagovorniki STO? V strahotni zadregi bi ostali z odprtimi usti v pričakovanju novih direktiv, kajne? To je tudi razlika, med njimi in med nami. Nismo imeli namena na -tem me stu razpravljati o teh vprašanjih, ker vemo, da se s ceneno kričavostjo ničesar ne doseže in vemo tudi, da je lastna hvala demokratskemu gibanju ne samo nepotrebna,, pač pa tudi .neokusna. Storili smo samo svojo narodno dolžnost in tej dolžnosti se ne bomo odtegnili vse dokler bi en -sam gram -teže lahko-tehtnico premaknil. Tega ne delamo zato, ker tako ukazuje Moskva.. London, Washington ali Pariz, pač* pa ker to zahtevajo življenjski interesi slovenskega človeka na tej zemlji, kateremu edinemu služimo zato, ker s tem služimo prav -tako sami sebi. Blagosiovljeni odrešenik... Ce bo STO zaživelo po zaslugi Petra ali Pavla, Moskve, Was-hing-tona, Londona in Pariza ali po zaslugi današnjega Beograda, bomo prvi, ki bomo z vsemi ostalimi Slovenci na -tem ozemlju srčno -hvaležni odrešeniku, pa naj ta blagoslov prinese kdorkoli. To zato, ker smo dosledni in dokončni zagovorniki in branitelji STO! Smrdljivo--kapitulantstvo pa prepuščamo tistim, ki so že večkrat kapitulirali pred Moskvo in tudi pred Rimom. Takih kapitulantov v naših vrstah ni in jih tudi biti ne more! Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Za pevske zbore!' Nova zbirka »V SNEGUa, trije m moški in trije ženski zbori, ki jo je priredil dr. Franjo Delak, je na razpolago v tiskarni »A-dria«, ul. S. Anastasio 1-c in v knjigarnah Stoka in Fortu-nato v Trstu. MIZO P J i I Deske smreko-kmetovalci y ve, macesnove podjetniki • in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje TEL. PALE* 90441 TRST Visi* Sonnlno, S 4 Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNIC® -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO —, POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje v veselje in prehranili boste no času in denarju! ... >•*? HOOVER dobite pri tordki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER