Ameriška Domovina

^0. 106
<of}<oSl
k,yn y Sto^e '“CAM *M SPIRIT
.y • ih LANOUAO« Om.f	National and International Circulation
____________________ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 28, 1968
O/WIC
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP«B
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Dolga sodna razprava: tisoči otrok prizadetih
Nemška družba, ki je izdelala in dala na trg pomirjevalno sredstvo thalidomi-d'e, pred sodiščem. Razpra va se je začela včeraj in iztegne trajati do 10 let.
ALSDORF, z. Nem. — Včeraj Se je začela tu sodna razprava l^oti Chemie Grunenthal iz Aachena, ikemičnemu podjetju, je izdelalo, preskusilo in dalo 11:5 trg pomirjevalno sredstvo oontergan”, ki je prišlo na trg P° vsem svetu pod bolj znanim Onenorn thalidomide. To pomir-lovalno sredstvo je baje krivo r°jstva pohabljenih otrok.
Sarno v Zahodni Nemčiji je Prijavljenih 2,394 takih otrok. Njihovi starši tožijo družbo za odškodnino.
Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki opozarjajo tožitelje, da 0 proces dolg. Samo prvi del računajo, da bo trajal 3 leta, v celoti pa bo poteklo 8 do 10 let, Predno bo sodba končno veljavna. Preiskava je trajala 6 let in |e stala okoli četrt milijona do-arjev.
^ Na seznamih je 352 prič in 59 strokovnjakov, ki bodo zaslišani- Njihovo število pa se seveda ahko še zelo poveča. Vsak sodnij, porotnik in pravni zastop-n!'c bo moral imeti svojega zastopnika, oziroma namestnika, a f;e bo razprava lahko mirno Stala bo milijone, Predno bo končana.
Noeraj so začeli s predstavo 8 °btožencev, glavnih direktorjev družbe. Za to bodo porabili Ves ta teden. Nato bodo prebrali n^tožnico in jo utemeljili, nakar
Novi grobovi
, 0st-a seveda obe strani, tožitelji
Jn branilci obtoženih, skušali s Pnmočjo prič in strokovnjakov Privesti svojo stran do zmage. Nbčje število ipohabljenih o-r°k, rojenih od mater, ki so uži-thalidomide, je bilo rojenih Ucb v naši deželi, v Kanadi in rugod po svetu. Tudi tu je bilo zvezi s tem vloženih več tožb.
v ^ Panami še vedno Sejejo volivne glasove
2 ^NAMA, Pan. — Glasovi Ve^h predsedniških volitev še Pr n^so Prešteti. To se pravi ^ adno, ker to vladi ne gre v ra-^Očitno je, da je dobil veči-. andidat opozicije Arnulfo
^at^ ^evec^a Pa vla^ni kandi-avid Samudio poraza noče
Priznati.
iah s^ran* govorita cjj, Pr^ volitvah in jin aruga ^ ugi očitata in dokazujeta. Ta-
o goljufi-jih druga
gl ^ morala nadzorna komisija
S°Ve Ponovno šteti. Pri tem so Ugnali,
g] - da je mnogo zabojev z sovnicami “izginilo”. Tako
dai '‘“'■ctxni "izginilo". Tako se-j^j .P°sebna medstrankarska ko-R3. v kateri vlada nima veči
viaaa nima veci-dui0V°livne izide znova pregle-
trcjnaro^na garda je doslfej stala daj ° na strani stare vlade, se-otrlaj^a ^ P° vsem sodeč začela
Ha «l0vati in hoče gledati samo
2akonitost”.
Cloudy

Viši!1?0 oblačno in hladno. Naj-
J temperatura do 62.
Blaž Novak
V	Euclid Manor Nursing Home je umrl 80 let stari Blaž Novak, stanovalec Slov. doma za ostarele na Neff Rd., vdovec po 1. 1955 umrli ženi Mary, roj. Fran-holtz. Pokojni je bil rojen v Sloveniji in je prišel od tam v ZDA leta 1900. Predno se je naselil
Clevelandu, je živel dolgo v Chicagu, 111., kjer je bil član glavnega odbora SNPJ. Tu ni zapustil nobenega sorodnika. Bil je član SNPJ št. 126 in njegov prejšnji tajnik, predsednik odbora Farme SNPJ, član odbora Federacije SNPJ in član Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob enih. V njegov spomin se sprejemajo darovi za Slov. dom za ostarele na Neff Rd.
William Gorše
Na svojem domu na 19131 Lockerie Ave. je umrl 58 let stari William Gorše. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek. Podrobnosti jutri.
Ella Rusnov
V	nedeljo je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 75 let stara Ella Rusnoy s 1760 E. 32 St., roj. Poljak v kraju Sopote-Sosice v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA 1. 1911,vdova po 1. 1963 umrlem možu Tomu, mati File, Mrs. Alex (Mary) Dobrow-ski, Mrs. Ann Pope, Emila in Mrs. Joseph (Angela) Smici-IdaSj 11-krat stara mati, enkrat pramati, sestra Johna Poljaka in Marte Rajcavic (oba v Jug.). Pokojna je bila članica HKZ št. 26 in Oltarnega društva pri Sv. Nikoli. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Nikole ob desetih, nato na Kalvarijo. V njen spomin sprejemajo darove v gradbeni sklad za cerkev sv. Nikole.
ta°'!”wsP'*!s" Atomsko podmornico Scorpion z 99
mož posadke pogrešajo v Atlantiku
Vse kaže, da hoče počakati na imenovanje predsedniških kandidatov v ZDA, predno bo začel z resnimi razgovori v Parizu.
PARIZ, Fr. — Včerajšnji razgovor med zastopniki Washing-tona in Hanoia je bil doslej najdaljši, trajal je nad štiri ure. Končal se je brez uspeha kot prvi štirje. Domenjeno je bilo, da se bosta delegaciji sestali znova v petek, ker je ameriško zastopstvo odklonilo razgovore v četrtek, na ameriški Spominski dan.
Ameriška delegacija je predložila, naj bi pozvali mednarodno komisijo za nadziranje premirja v Vietnamu, dogovorjenega leta 1954 v Ženevi, da bi prevzela nadzor nad Demilitarizirano cono. Severnovietnamska delegacija je podoben predlog zavrnila že preje.
Po končanem sestanku obeh delegacij je namestnik vodnika ameriške delegacije Cyrus Vance odletel v Združene države, da poroča predsedniku L. B. Johnsonu osebno o poteku razgovorov.
Prevladuje mnenje, da se razgovori ne bodo premaknili bistveno nikamor do končanih konvencij v agustu. če bosta imenovana za predsedniška kandidata Nixon in Humphrey, bo nemara Hanoi skušal doseči sporazum z Johnsonom, ker pričakuje, da bo od njega lahko dobil boljše pogoje kot pa od Nixona ali Humphreyja po volitvah, če bosta imenovana za predsedniška kandidata Rockefeller in Kennedy, potem bodo v Hanoiu nemara čakali in razgovore zavlekli, dokler ne bo novi predsednik v Beli hiši.
Črnci delaje isSe napake, kot jih očitajo faeScem
Indiji grozi zopet lakota
NEW DELHI, Ind. — Ni še leto, ko je obilno deževje končalo ivoletno sušno dobo in rešilo Indijo lakote. Sedaj prihajajo vesti 'z države Orissa na severovzhodu, da je tam suša tako prizadela pridelke, da že sedaj okoli 2 milijona ljudi resno strada. Če ae bodo dobili pomoči od dru-
god, jim grozi smrt od lakote.
Dodatek kitajski proletarski kulturni revoluciji
HONG KONG. — Nepričakovan in nezaželjen dodatek “veliki proletarski kulutrni revoluciji”, ki jo je v imenu Mao Tsetun-ga vodila rdeča garda mladine, je okoli bilijon otrok, večinoma nezakonskega naraščaja podjetnih mladih gardistov.
Vodniki v Peipingu trdijo, da se je mnogo pripadnikov rdečih gard v taboriščih in na pohodih predajalo “svobodni ljubezni”.
Sliki med Kongresom in “pohodom revščine” hladni
WASHINGTON, D.C. — Senatorji in kongresniki so prve Ini z radovednostjo, nekateri pa 3 simpatijami opazovali, kako orihajajo karavane črnih revežev in taborijo v “mestu vstajenja” komaj par sto yardov od Kapitola. Radovednost je hitro jačela pojemati, z njo vred pa tudi simpatije. Dokler so voditelji pohoda samo razlagali svoje večkrat precej meglene cilje, so jih politiki na Kapitelu še kar poslušali, pri tem pa malo obljubljali.
Voditelji pohoda so postajali nepotrpežljivi in nadležni, poskušali so parkrat celo nasilno motiti redno delo v kongresnih delovnih prostorih. To je seveda začelo kapitolske politike jeziti. Voditelji so na primer zahtevali od senatorjev, naj uzakonijo bilijonske zneske za kritje socijal-nih potreb črnske revščine. Pri tem so pa senatorji premišljevali prav isti čas, kako bi zmanjšali federalni proračun za $6 bilijonov! Tako so postali stiki med Kapitelom in “mestom vstajenja” zmeraj rahlejši.
Prejšnjo “radovednost in simpatije je sedaj nadomestila za-
skrbljenost, kaj bo, ako izbruh nejo demonstracije in nemiri. S tem je treba računati. Kongres namreč ne bo mogel ugoditi vsem črnskim zahtevam, morda bo vpošteval samo nekatere, ki pa niso glavne. V tem slučaju je treba pričakovati, da bodo črnci vzrojili. Resda je sedaj o-koli Kapitola policijska straža o-krepljena in da obstojajo zanjo tudi rezerve, toda povečan odpor črnskim izgredom še ne pomeni miru.
Pritiska ne izvajajo samo voditelji pohoda, pritisk na senatorje, in kongresnike prihaja tudi od zunaj, daleč od Washingto-na. Senatorji in kongresniki dobivajo vedno več pisem od svojih volivcev s pozivi, naj ne popuščajo brez potrebe iz strahu in naj ugodijo črnskim zahtevam samo takrat, kadar se jim bodo zdele upravičene. Kaj je “upravičeno”, je pa drugo vprašanje.
Tako so se mnogi senatorji in kongresniki znašli med kladivom in nakovalom. Postajajo živčni, to bo pa naravno le škodovalo avtorjem ideje o pohodu revščine.
WASHINGTON, D.C. — Življenje v znanem “mestu vstajenja” v Washingtonu je odkrilo nevarno hibo v črnskem gibanju: črnci se ne obnašajo kot tovariši do svojih sotrpinov, kot so reveži španskega porekla, Indijanci, beli reveži itd. Smatrajo jih kot manjšine, ki se nanje ni treba ozirati. To napako delajo celo voditelji črnskega gibanja, ki so organizirali pohod revščine. V vodstvo pohoda so sicer še pritegnili zastopnike Indijancev, “španskih” Amerikancev, belih revežev, toda ne vabijo jih niti na seje, še manj pa poročajo, kaj so na sejah sklenili.
Vse to je ne-črnske delegate zelo razjezilo. Kar je Indijancev v pohodu, so sicer pHšli v Washington, toda nočejo stanovati v “mestu vstajenja”, se rajše potikajo v zasilnih prostorih, ki so jih pohodu dale na razpolago posamezne protestantovske cerkve in šole. Pri tem so pa vse te manjšine v pohodu tesno povezane med seboj in čutijo izredno medsebojno solidarnost. Nekaj ne-črncev že živi v “mestu vstajenja”, toda se ne počutijo dobro. So že prišli v spor’ s črnsko večino. Odnosi se lahko zaostrijo tako globoko, da se črnska in ne-črnska skupina ne bosta niti pogledali. Pri tem je pa še najhujše to, da črnski demagogi in zagrizene* nastopajo napram ne-črnski manjšini skoraj sovražno.
Ako bi pohod propadel, bodo ne-črnske skupine prve odšle domov, morda pa še preje, tako mislijo tisti, ki opazujejo življenje v “mestu vstajenja”.
K« F, Kennedy: Izrael da, toda ne Vietnam!
PORTLAND, Ore. — Sen. Robert F. Kennedy je v govoru v judovskem templu tu izjavljal v nedeljo, da morajo Združene države braniti Izrael pod vsakim pogojem in proti vsakemu sovražniku, kajti Izrael se je voljan sam boriti za svoj obstoj in je demokratična država. Kennedy se je zavzel za to, da naj bi Združene države takoj nadaljevale razgovore za prodajo 50 Phantom jet letal Izraelu, ki da jih nujno potrebuje za svojo o-brambo.
Kot znano je Kennedy v svojih prejšnjih govorih trdil, da se morajo ZDA paziti na vse načine, da ne bodo zapletene v kako novo vojno onstran morij, v kak nov Vietnam. Tako je sedaj svoje stališče o Izraelu opravičeval z ugotovitvijo, da je “Izrael pravo nasprotje Vietnama. Izraelska vlada je demokratična, brez korupcije in narod stoji združen za njo”.
1 sinoči pogrešajo atomsko podmornico Scorpion, ki je bila z 99 člani posadke na poti z vojaških vaj v Sredozemskem morju mimo Azorov, kjer se je zadnjič javila, v Norfolk v Virginiji. Od sinoči jo iščejo ladje in letala Atlantske flote na široki črti med Azori in Norfolkom.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je bilo objavljeno, da se atomska podmornica Scorpion ni javila včeraj v Nor-lofku v Virginiji, kamor bi se morala vrniti z vojaških vaj v Sredozemskem morju. Zadnje sporočilo od nje so prejeli 21. maja iz bližine Azorskih otokov. Včeraj je bilo na Atlantiku skrajno slabo vreme in adm. T. H. Moorer, načelnik glavnega stana vojne mornarice, je dejal na tiskovni konferenci časnikarjem,^da se je podmornica lahko tudi zaradi tega zamudila in da še ni izgubljeno upanje na njen povratek. Vojna mornarica je kljub temu že včeraj začela obsežno iskanje pogrešane podmornice. Pri njem sodelujejo vojne ladje in letala Atlantske flote. V podmornici je posadka 99 mož.	—
Iz Clevelanda in okolice
Odpadke zopet odvažajo—
Mestni vozniki so včeraj sklenili, da je njihove “bolezni” za enkrat konec in so se danes zjutraj vrnili na delo. Zopet so začeli pobirati in odvažati smeti in odpadke. Danes dopoldne ob desetih se bodo njihovi zastopniki sestali s predstavniki mestne uprave na razgovor o njihovih pritožbah in zahtevah.
Povišanje davka odloženo—
Mestni svet je sinoči odklonil razpravo o povišanju mestnega dohodninskega davka “pod pritiskom” štrajka voznikov smeti in odpadkov.
Adm. Moorer je dejal, da je običajno, da se atomske pod-monice, ki so na vojaških vajah, dalj časa ne javljajo, kadar so pod morsko gladino. Podmornica Scorpion je verjetno plula pod gladino mimo Azorov v domače vode. Lahko je ostala pod gladino namerno dalj, da bi se izognila izredno slabemu vremenu na površini.
Zdi se, da so kasneje sinoči izgubili upanje, da bi se podmornica vrnila, kajti poveljstvo vojne mornarice je odredilo obsežno iskanje pogrešane podmornice. Vojne ladje in letala preiskujejo širok pas morja med Azori in Norfolkom, če bi pogrešano podmornico kje zasledili. Njeno reševanje je možno le, če je obtičala kje na kontinentalni polici ali pa na podmorski gorski verigi, ki se vleče sredi Atlantika. Ce je podmornica izginila v globini oceana, na njeno rešitev ni mogoče misliti.
Vojna mornarica molči o tem, ali je imela pogrešana podmornica na krovu atomsko orožje.
Pred petimi leti je izginila na dnu Atlantika atomska podmornica Thresher s 129 člani posad-ce. Posebna mornariška preiskovalna komisija je dognala, da je prišlo nemara do nesreče zaradi odpovedi hladilnega sistema, skozi katerega cevi je vdrla voda v trup podmornice.
V preteklem januarju je skrivnostno izginila v Sredozemskem morju izraelska podmornica Swordfish, dva dni kasneje pa francoska podmornica Minerva komaj nekaj milj od svojega oporišča Toulon. O nobeni niso odkrili kakega sledu.
Senatorjem ni všeč novi zunanji minister Thanh
SAIGON, J. Viet. — Nad polovico senatorjev se je izjavilo proti imenovanju Tran Chanh Thanha za zunanjega ministra v novi vladi Tran Van Huonga. Senatorji, 34 od 60, trdijo, da Thanhu ni mogoče zaupati.
Tran Chanh Thanh je sam član senata. Znan je po tem, ker je več let sodeloval z narodnoosvobodilnim bojem pod vodstvom Ho Či Minha proti Francozom, pa se šele kasneje pridružil vladi predsednika Ngo Dinh Diema. V njegovi vladi je bil najprej informacijski minister, kasneje pa je bil imenovan za poslanika v Tuniziji.
Senat in poslanska zbornica lahko zahtevata odstranitev kakega ministra iz vlade, če glasujeta za to z dvotretjinsko večino. Ce predsednik odkloni to zahtevo, mora dobiti nov predlog za odstranitev tri četrtine glasov skupščine.
KRIZA, TODA KJE, V PRAŠI ALI V MOSKVI?
Mlada zmagovalka
BRUXELLES, Belg. __ Ekate. rina Novitckaja, 17 let stara plavolaska iz kraja Vehnijaki na U-krajini, je bila zmagovalka med 64 tekmovalci in tekmovalkami v igranju klavirja iz ducata raznih držav vsega sveta. Drugo mesto je dosegel Rus Valerij Ka-myeov, tretje pa Jeffrey Siegel, 25 let stari Amerikanec iz Chicaga.
CLEVELAND, O. — Te dni je ves svet preplavljen z novicami o političnem položaju v Pragi in Moskvi. Nekaj več je znanega o elementih krize v Pragi. Tam je trenutno liberalno krilo komunistične stranke pod vodstvom glavnega partijskega tajnika Dubčeka na krmilu, konservativna opozicija, ki jo dejansko, ako ne tudi formalno, vodi bivši predsednik Novotny, pa išče pota, kako bi liberalne tovariše spravila z vlade. Jutri se bo menda vršila napovedana seja Centralnega komiteta KP ČSR. Odočilno besedo bodo imeli tovariši “na sredi”. Do sedaj so podpirali Dubčeka. Mislijo, da bo pri tem tudi ostalo, toda presenečenja niso izključena. Ruski političen pritisk je hud, Dubče-kov režim pa še ni dosti utrjen. KP ČSR se torej nahaja v tihi krizi. Ali je res huda ali ne, bomo kmalu videli.
Temnejše je obzorje v Kremlju. Tudi v vodstvu ruske Komunistične stranke so tri struje, konservativna, sredinska in reci-
mo, realna. Konservativna struja, ki jo vodi tovariš Suslov, prizna sicer, da se svet spreminja, toda trdi obenem, da se dogma r k s i z m a-leninizma ne
me
mora
spreminjajo, zato jim stranka ostati zvesta in jih ne sme razlagati po vsakokratnem političnem stanju. Realisti, ki jih vodi Kosygin, se sicer nočejo zameriti marksizmu in leninizmu, ne prisegajo pa več nanj tako dosledno kot struja tovariša Su-slova. Med obema strujama je sredina, ki pod vodstvom Brež-njeva skrbi za slogo v stranki.
V Moskvi je baje javna tajna, da se Suslov zelo jezi nad oklevanjem ruske politike v Pragi, dočim jo Kosygin zagovarja. Zato je Kremlj naprtil Kosyginu nalogo, da spravi češko komuni- SAIGON, J. stično politiko v prave kolesnice. Ali jo je, ne vemo, Nekaj znakov govori za to, da je ni.
Ako je ni, ali ne bo Suslov smatral za potrebno, da vsili svoje stališče vsemu izvršilnemu odboru CK KP? O tem bodo debatirali v Kremlju.
Raznašalca iščemo—
Uprava lista išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove, Grove-wood, Arcade, Glencoe in E. 161 St. Kličite 431-0628.
Rojenice—
Dr. Valentinu F. Meršolu in njegovi ženi, 2077 Campus Rd., Cleveland, se je pretekli četrtek rodil peti otrok, hčerkica Lea Renee. Mati in hčerkica se počutita dobro. Čestitamo!
V bolnišnici—
Mrs. Jennie Lavrich z E. 78 St. je v Marymount bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Papež Pavel VI. prizadet zaradi pomanjkanja vere in pokorščine
VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je preteklo nedeljo govoril pri maši kakim 3,000 romarjem z vsega sveta o pomanjkanju vere in pokorščine tako med duhovniki kot med laiki. Dejal je, da je globoko prizadet, ko vidi, kako se številni verniki pridružujejo naukom in trditvam, ki se zelo približujejo krivi veri, in kako se uveljavlja stališče med katoličani, da škofov in papeža ni nujno treba poslušati.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Francosko delavstvo je zavrnilo sporazum, ki so ga vodniki delavskih unij sklenili z vlado in vodniki industrije. Odločili so štrajk nadaljevati. — Demonstracija študentov in delavcev v Parizu je včeraj potekla mirno, ko so oblasti popustile in sprevod dovolile.
PRAGA, ČSK. — A. Dubček in J. Smrkovski, predsednik parlamenta in poleg Dubčeka vodilna osebnost liberalne struje v KP ČSR, sta včeraj odločno nastopila v javnosti proti konservativni skupini v Centralnem komitetu KP. Dubček je izjavil, da vodstvo KP nima “ne razloga ne pravice skrivati protizakonita dejanja stalinistov”.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vlada Haitija je v Varnostnem svetu Združenih narodov izjavila preko svojega zastopnika, da so letala, ki so pretekli teden napadla Haiti, vodili ameriški piloti ter da je bilo strelivo, ki so ga našli pri vpadnikih, ameriškega izdelka.
Viet. — V raznih delih dežele se nadaljujejo ostri boji. Zavezniške čete so začele večjo vojaško akcijo na Osrednjem višavju, kjer so napovedovali že dalj časa močan rdeči napad. Pri ofenzivi sodelujejo enoto ameriške 4. pehotne divizije.
Ameriška Domovi ima
6117 St Clalr Ave. — HKnderion 1-062)1 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
PuDlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
pif Združene države:
916.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 mesec« .^u,. f&a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
“SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months ( Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
85	No. 106 Tuesday, May 28, 1968
Titovci pred duhovno obnovo
Kmalu bodo minula tri leta, odkar so titovci napovedali “gospodarsko in družbeno reformo”. Kaj je bilo mišljeno pod gospodarsko reformo, smo hitro razumeli, saj je bilo poleti 1965 jugoslovansko gospodarstvo čisto na tleh, celo dinarja ni hotel noben pes povohati, vse se je zaletavalo v tuje valute.	m
Meglena je pa bila ideja o “družbeni reformi ’, pa se je kmalu razjasnila. Da bi Tito mogel reformirati kar 18 do 20 milijonov svojih podanikov, na to ni nihče mislil. Zato je za besedo “družbeno” moralo tičati nekaj drugega. Tako je tudi bilo. “Družbena” je postala kritje za besedo partijska.
L. 1965 je bila namreč tudi partija na tleh, samo to ni bilo tako vidno kot leto pozneje, ko so komunisti doživeli afero z Rankovičem. Takrat se je tudi na zunaj pokazalo, kako trhla je vsa politična stavba jugoslovanskih komunistov. Potreba po partijski reformi je torej postala očitna. Zato ni Titu nihče zameril, ako je zahteval, da mora partija predvsem misliti na lastno duhovno obnovo. Toda kakšno?
Pred drugo svetovno vojno je bila partija maloštevilna. Ni imela dosti pristašev, toda ti so bili zagrizeni, prekaljeni, disciplinirani, požrtvovalni; šli so kamorkoli za svoje ideje, niso se ustrašili nobenih žrtev. Seveda je Tito lahko takrat štel tovariše le na nekaj tisoč. Sedaj je to drugače. V partijo se je naletelo okoli milijon pristašev, med njimi je pa še manj tako vzornih, kot jih je bilo, recimo pred 1. 1945.
Partijsko vodstvo je dolgo časa oklevalo, kaj naj napravi. Ali naj bo popustljivo z namenom, da obdrži še zmeraj stranko, ki naj ima milijonsko članstvo? Ali naj odmeče vse pleve in ohrani le čisto zrnje, čeprav bo pri tem številčna zguba velika? Odločitev ni padla niti do danes, ko stoji partija pred novim kongresom, ki naj jo preobrazi in pomladi.
Ni pa partija spala kar tri leta. Izvršila je notranjo organizacijo, se je odprla javnosti, javno kritizira napake v lastnih vrstah. Toda vse to je premalo. Zato je potreben nov zagon za novimi cilji, vse to naj pa doseže novi kongres, ki so priprave zanj v polnem razmahu. Ker bodo trajale tja do pozne jeseni in se bo režim pečal le z njimi, zato v Jugoslaviji ne bo letos velikih političnih potresov, ako ne pride kaj izrednega vmes. Dobro je torej, da imamo vsaj bežen pregled, kaj bodo tovariši počenjali letos na političnem polju.
Časovni program za priprave za partijski kongres je sledeč:
Najprvo bo imelo vseh 6 jugoslovanskih komunističnih strank (vsaka republika ima namreč svojo stranko) svoje kongrese. Ti republiški kongresi naj bi bili opravljeni do oktobra. Časa torej ni več veliko. Republiški kongresi morajo biti namreč glavna priprava za splošni jugoslovanski kongres, ki bo enkrat v novembru-decembru. Vsak kongres bo imel svoj obširen program, ne bo torej le izbral novo vodstvo in delegacijo na splošen kongres. Priprave za lokalne kongrese bo seveda vodil pristojni republiški glavni partijski odbor, za Slovenijo torej ljubljanski. Ta je že imenoval celo vrsto komisij, ki naj pripravijo gradivo ?a predkongresno debato.
Osnutek za priprave je pa res obširen. Obsega: naloge komunistov v idejno-politični bitki za hitrejši, intenzivnejši in skladnejši družbeno-politični in gospodarski razvoj Slovenije. Zveza komunistov kot sodobno organizirana idej-no-politična sila; ZK in mlada generacija, problemi socija-listične vzgoje; ZK in duhovna ustvarjalnost; problemi znanosti in kulture. To je res obsežen program. Vsaka posamezna točka bi že bila vredna posebnega kongresa. Ko-misije bodo morale, res hiteti, da bodo obdelale vsa vpraša-nja. Vpoštevati je treba namreč, da bo v juliju-avgustu vse na počitnicah. Tem se tovariši ne bodo odpovedali četudi bi preklje deževale.
Kar nas pri programu za gradivo posebno zanima, je povdarek na mladj generaciji, vzgoji, duhovni ustvarjalnosti Komunisti hočejo imeti na tem polju monopol. Zato so tako hitro prišli v spor s katoliško cerkvijo. Ta boj je že hud in bo še hujši, tako vse kaže. Slovenski komunisti so na primer po svoji trobenti Socijalistični zvezi uradno izjavili na zvezni seji od 29. marca, da se je katoliška cerkev s protokolom^ odrekla tudi drugim dejavnostim, ki niso verska vzgoja . fo tolmačenje sicer čisto odgovarja miselnosti rdečih diktatorjev, ki se ne brigajo, kaj o takih stvareh misli sopodpisnik (v našem slučaju katoliška cerkev) obenem pa tudi odkriva, da hočejo potisniti cerkvene organe nazaj v cerkvene zidove, katakomb namreč sedaj nimamo več.	;
Gornje točke o programu za kongres slovenskih ko-
munistov napovedujejo, da bo kongres zopet preganjal klerikalnega zmaja in ga hotel vtakniti v kletko, kot si jo sam zamišlja. Ker na kongresu ne bo nihče upal zagovarjati stvarno stanje, bodo lahko leteli očitki na vse strani, naj bodo še tako zlagani in prikrojeni sedanji politiki slovenskih komunistov.
Cerkev se seveda ne bo mogla dosti braniti, ker nikoli ne žene versko-političnih bojev na nož. Pa naj se nikar ne boji. Javnost bo na njeni strani. To bo pa najhujši udarec za ljubljanske tovariše.
Sicer pa v Ljubljani ne bo izrečena zadnja beseda. Ta bo padla na splošnem kongresu v Beogradu. Tam bo pa prevladala umirjenost. Če ne iz drugega razloga, pa radi tega, ker ima trenutno komunistična centrala v Beogradu ljubljanske tovariše v želodcu v čisto posvetnih stvareh, ki danes še niso razčiščene.	I. A.
! BESEDA IZ NARODA I
Srenjska mladina mater svojo časti
NEW YORK, N.Y. — Smo lahko veseli, da nas je v srenji še toliko, ki imamo živeče matere, čeprav se nekateri ne držimo več njenih kril, čeprav ne skrbe več za naše telesno dobro. So predaleč od kraja našega bivanja. Zategadelj njihovo srce in njih misel skrbno bdi nad nami in nam želi vse dobro tudi v duhovnem pogledu. Kajti vsaka mati ve, da če smo duhovno in narodno zdravi, je nismo pozabili.
Smo pa lahko tudi veseli, da ima naša njujorška slovenska srenja tudi še precej mladine, ki skupno daje čast in priznanje Svojim materam.
In njujorški srenjčani smo lahko veseli še posebno, ker je naša mladina letos to priznanje materam programsko in časovno razmaknila.
V večini cerkva so imeli majsko pobožnost s kronanjem Nebeške Matere že na prvo majsko nedeljo. Naš župnik Father Richard pa je mladini in vsem srenj čanom že naprej oznanil, da bomo njujorški Slovenci to opravili na drugo majsko nedeljo, ko bo uradni Materinski dan in bo naša srenja — zdaj že po srenjskem običaju — imel svojo narodno nedeljo. O tem sem že poročal, kar je bilo objavljeno v AD 15. maja.
Štiri dni pozneje je naša mladina, ki hodi v sobotno slovensko srenjsko šolo, pokazala, kaj zmore kot slovenska mladina, da počasti svoje matere v njih in svojem — slovenskem jeziku.
Mladina nas je povabila, da bi prisostvovali temu njenemu poklonu materi — in srenjčani smo spet napolnili dvorano. Tako je lepo, potrebno in s tem tudi vzpodbudno vsej naši mladini, da bo vzdržna v zdravem izživljanju za zdravo sedanjost in še za trdno bodočnost slovenske skupnosti v velikem — po mnenju premnogih — čudovitem New Yorku.
Nerodni slučaj je nanesel, da to poročilo pišem skoraj teden po lepem dogodku na “Osmi”. Žal mi je tega, da ne pišem več poet neposrednim vtisom. Pred menoj na mizi je programski list, ki sta ga napravili učenki Francka in Marija Babnik. Prednja zunanja stran je porisana s simboli slovenskega trdožitja. V levem zgornjem vogalu je narisana avba, na desnem pa klobuk s fedri. Potem pa stran napolnjuje veliko srce, v katerem dihajo trije nageljčki.
Programski list odprem in razgrnem. Ena stran me spomni na prvi del letošnje materinske proslave šolskih otrok, priklicuje v spomin in občutje slovensko besedo in pesem, s čemer so častili naše matere; druga stran pa me zvablja spet v mladostno razpoloženje, ki mi ga je tolikokrat dala Rdeča kapica kot pripoved-ta, naši otroci so nam jo ponazorili na odru.
Letošnji program je bil še u-činkovitejši kot v prejšnjih letih. Kakor so v le-teh otroci imeli več možnosti pokazati svoje mlade igralske nadarjenosti, je bil etošnji program pestrejši in bogatejši, ki pa je mladim po eni plati še dodal področja novih
možnosti udejstvovanja in pa hkrati spoznavanja, kaj vse bogati zakladnico slovenskega narodnega življenja.
Da se je to lahko zgodilo, gre zasluga dr. Franju Delaku — pevovodji “Fantov z Osme”, ki se je pridružil učiteljicama Cirili Saksidovi in Tončki Burgarjev! in je naše slovenske šolarje naučil nekaj prisrčnih mladinskih pesmi. Druga novost je bil nastop treh parov, ki so odplesali dva v celoto strnjena plesa.
Program je bil logično in v lepi povezavi sestavljen in se je razvijal takole: Francka Babni-kova je izrekla v imenu vseh — na odru zbranih otrok in nas v dvorani — pozdrav materi. Vdanost in ljubezen ji naj gre zmeraj! Le tako bo vsaka mati na nas ponosna, le tako bo živel spomin nanjo in le tako bodo naše narodne srenje na tujem živele in izpričevale. Besednemu pozdravu je sledil spevni pozdrav v duetu. Peli sta Francka in Marija Babnik “Naša mamica”. Dobro sta se v harmoniji ujeli, čeprav je bilo čutiti nekaj plahosti, kar je razumljivo ob prvem takšnem nastopu.
Kot že omenjeno, je naša sobotna slovenska šola po zaslugi dr. Delaka postala tudi mali mladinski pevski zbor in tako nam je po duetu sesterc Babnik zapel živahno “Marko skače”.
V ospredje stopita pogumno Rozmarie Grom in Andrejček Babnik ter izrečeta “Voščilo staršem”. Torej k materi spada tudi oče. Lepo je, da se tudi njega spomnimo, ko Slovenci častimo mater, kajti v domačiji na Slovenskem je bilo tako: Dva sta skupno vladala v domu, in to dvovladje v domu je bilo občuteno v očetovi besedi-ukazu in materini besedi-ljubezni. Po pozdravu se vključita nazaj v skupino, ki se spremeni spet v zborček, da nam poje “Mlinčka” lepo melodijo. Mlinsko kolo udarja v vodo, odmevi tega v pesem in kompozicijo, ki jo lepo oblikujejo glasovno mlada grla.
Na vprašanje “Koga ljubim”, je pa zares korajžno odgovorila Enica Kelesvar. Potoki se zlivajo v reke, te pa teko močnejše naprej proti morju. Ob potokih so mlini, na morju pa je “Barčica” in naš zborček ji vesel poje: Barčica po morju plava.
Iz zborčka stopi — seveda nekam domišljavo, Marjanca Kle-zinova. čeprav je še zmeraj majhna, je vendarle resnica tudi v tem, da je bila enkrat še manjša in vsled tega je vsa domiselnost izginila in nam je resnico povedala s pesmico: “Majhna sem bila”. Za Marjanco pa je nastopil njen bratec Karlček in nam povedal, da so slovenski o-troci “V šoli”, kjer se materine besede uče.
O, tudi mi smo bili takšni! Radi smo hodili v šolo, veseli pa smo tudi bili, ko nam je učitelj dejal: Zdaj pa greste “Na počitnice”, kar nam je tokrat povedal Janezek Babnik. Čim nam je to povedal, je stopil v zbor, ki je veselo pel “Moj očka ima konjička dva...”
Otroški zbor je bil ob prvem nastopu — kot tudi setrici Bab-
nikovi — presenetljivo dober. Eno pa se je takoj izpričalo: da ga je vadil g. dr. Delak. Čuti se, da njemu ni “samo, da se poje”, ampak tudi, kako se poje. Spoznava se njegovo umetnikovo nagnjenje do učenja petja. Tehnika, dinamika fortov in pianis-simov je občutena in zaznatna takoj. On veliko pomeni za našo slovensko njujorško srenjo in za njeno bodoče življenje. Kajti pesem poživlja. Mnoge pa oživi ples.
To smo spoznali v naslednji točki programa, ko so nam v narodnih nošah na melodijo polke in valčka zaplesali trije pari: Francka Babnik - Peter Jenko, Marija Babnik - Andrejček Babnik in Lizika Ravnikar - Janezek Ravnikar. Melodijo jim je na harmoniki mojstersko posredovala učenka Elizabeth Orom. Plesalci pa so vžgali tako močno, da odobravanje ni ponehalo, dokler niso ponovili. Zares so bili dobri v koraku, drži in Francka Babnik pa je bila naravnost odlična v obraznem izrazu, kjer so bili ostali dobri. Učiteljici Cirili Saksidovi moramo dati poseben poklon za ta cvet iz pušeljca slovenske folklornosti. Tudi to je treba razvijati naprej, kajti vse takšno pospešuje ohranjevanje narodnega življenja — raztrobljeno in skupnosti. Posameznika pridobiva in ga utrjuje ter mu kaže pot do skupnosti,, ki pridobiva na pomembnosti.
Kakšna je zgodba “Rdeče kapice” ne bom podajal. Marija Babniikova nam jo je dovršeno ponazorila. V njej je bila blago-vest, veselje in iskrenost. Njena mati Francka Babnikova je pokazala vso skrbnost in zaskrbe-lost. Lovca Jaka je oblikoval naš mladi igralski talent — Peter Jenko. Zares zna vozle razvoz-Ijavati. Spet je dokazal. Te tri že poznamo iz prejšnjih let. Že doraščajo v mladostnike in zato naj SAVANI mislijo nanje, da jih je treba koristno vključiti v Savina kulturna prizadevanja. Dokaj učinkovita je bila babica — Lizika Ravnikar. Svoji vlogi pa sta vsem mladim podala: Janezek Ravnikar kot volk in Andrejček Babnik kot zajček. Čudovito originalna v govoru in mimiki ter v pogledih je bila E-nica Kelsevar kot mušnica.
Učiteljici Tončka Burgar in Cirila Saksida sta bili z uspehom poplačani za njun trud, srenja pa jima je dala priznanje z udeležbo in odobravanjem. Veseli sta tudi lahko, ker je bilo v dvorani toliko še drugih slovenskih otrok, katerim sta s svojo šolo in poklonom materam vzbudili željo po vključitvi v to malo šolo slovenstva v New Yorku. Rože so jima tudi nekaj povedale — kakor tudi one, ki so jih naši mladi dali gospodu dr. Delaku.
Pod njegovim vodstvom ‘Fantje z Osme’ spet kličejo, da naj njujorška srenja prisluhne narodni pesmi. V nedeljo, 9. junija, ob 5. uri popoldne bodo imeli zopet koncert narodne pesmi. Precej bo spet novih. Sicer pa slovenska pesem je za Slovenca zmeraj lepa in bi jo pel ter poslušal znova in znova brez nave-ličanja.
Torej: “Fantje z Osme” vriskajo in pojo ter spet med naše srenjčane gredo. Ko pridejo med nje. Jaz jih bom pozdravil. Pozdravi jih še Ti — brat in sestra iz njujorške slovenske srenje.
Tone Osovnik ------o------
Društvo sv. Jožefa št. m KSKJ vabi na piknik
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 2. junija, priredi naše društvo svoj letni piknik na svojih prostorih na White Rd. v Willoughby Hills. Dolga je bila zima, ko smo se morali držati doma in s televizijo čas preganjati. Zdaj je tu lepa letna doba. Hitro bo minila in zato se moramo pobrigati, da jo ne zamudimp.
' V nedeljo ste vsi člani in čla-
SAVA vabi na SEN KRESNE NOČI 15. junija 1968. Ne pozabite na vstopnico!
nice, vaši prijatelji vljudno vabljeni na piknik. S seboj pripeljite tudi svoje malčke, kajti tudi za nje bo dobro poskrbljeno. Za vse bo na razpolago obilo okusnih jedi in pijače, igrala nam bo izvrstna godba.
Veliko članov društva že dolgo ni bilo na našem pikniku ali pa celo nikoli. Čas je, da se enkrat zganete, pridete in si ogledate lepe prostore, pa da spoznate tudi svoje sočlane. Sedaj nas je skupaj čez 2,200, vsekakor velika druščina! Zabavali se bomo v prirodi in se navžili čistega zraka.
Brez težave bi samo člani napolnili vse prostore, če bi bilo le dosti zanimanja za društvo. Naši prostori so blizu in bi lahko zato članstvo bolj pogosto zahajalo tja, saj zato jih vendar imamo. Kako prijetno je zvečer sedeti tam v hladu! Nihče vas ne more in ne sme od tam goniti, ker ste na svojem.
Na svidenje v nedeljo, 2. junija, na White Rd.!
Odbor
------o------
Zahvala
Slovenskemu odru
CLEVELAND, O. — V imenu otrok in v imenu staršev slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti se prav lepo zahvaljujemo Slovenskemu odru za dar $200, katere je Slovenski oder podaril od preostanka igre “V času obiskanja” naši šoli.
Enako zahvalo tudi igralcem dramatskega društva “Lilija” in vsem, ki so pri igri pomagali.
Prav tako gre zahvala tudi gledalcem, ker so prišli igro gledat in pripomogli k tako lepemu u-spehu. Slovenskemu odru pa tudi v prihodnjosti želimo takih uspehov, kakršnega je toil deležen pri zadnji prireditvi.
Odbor staršev
“Naša zvezda” živi in dela
EUCLID, O. — Dramatično društvo “Naša zvezda” še živi in dela, vendar bi vsi radi, da bi bilo njegovo delo živahnejše. O tern je članstvo razpravljalo na občnem zboru društva 9. maja. Občni zbor je bil dobro obiskan. Na dnevnem redu je bilo več novih zadev in priporočil, razprava o njih živahna. Ostal je ves stari odbor. Vsi so prevzeli svoje odgovornosti še za eno leto ali celo za več, kot bo potreba. Vsi radi delajo za skupno stvar.
Naša naselbina je velika in potrebuje društva ter njihovo kulturno in družabno delovanje. K vsemu je treba pritegniti mladino. Mislim, da bi bilo dobro, da bi se združili z Lilijo, ki deluje v Slovenskem domu na Holmes Avenue. To je zdrav in dober napredek. Obe društvi bi sodelovali v skupno dobro.
Naj omenim, da imamo tukaj čez sto članov, radi pa bi še vedno dobili kaj novih. Vabim vse, ki imate veselje in smisel za nastope na odrih, da pristopite. Članarina je samo en dolar letno. Seje so vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave.
Društvo Naša zvezda ima namero pripraviti za 24. november lepo igro, katera bo, bo še objavljeno. Vsekakor želi javnost razveseliti in nadaljevati z odrskimi nastopi. Vsa društva so prošena, da upoštevajo 24. november in ne stavijo na ta dan svojih prireditev. To je dobro za vse, vsi bodo imeli na ta način večji obisk!
Pozdravljeni!
Jennie Hrvatin
------o------
Obala se dviga
OSLO, Nor. — Norveška obala se dviga povprečno za po en čevelj na vsakih 10 let.
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz prestolnice.
WASHINGTON, D.C. — Bil sem na sinovem “graduejšn”. Tega pravzaprav nisem nameraval omenjati v časopisu, kajti z Micko nisva edini parček staršev, ki je kdaj spravil sina skozi šole. Sva pa na to vseeno močno ponosna, čeprav se zavedava, da sva le skromen parček v veliki družini slovenskih staršev, ki so ali pa še bodo kmalu občutili isto veselje, zadovoljstvo in ponos, kot sva ga midva z Micko, ko so fantu dali v roke težko prisluženo diplomo. Gornje sem moral omeniti le kot uvod temu, o čemer mislim zdajle pisati. To pa so bili govori, ki so mi topot strašno ugajali. Povrhu vsega so bili kratki in jedrnati, trije v manj kot eni uri. Že to me je poživilo. Predmet teh govorov pa je bil sodoben, da bolj ne bi mogel biti. Razpravljali so o svetu sprememb, v katerem zdaj živimo in kako naj mladina najde pot v ta novi svet in svoje mesto v njem. Govornik je mlade gra-duante vzpodbujal, da stopijo v svet pogumno, se ne zapro sami vase in svoje bodoče poklice, pač pa da dado svetu ideje, ki so jim tekom študijev vzklile v mladih srcih. In jih je še primeril z dr. Barnardom, ki je bolniku zamenjal ostarelo in bolno srce z zdravim in mladim. Tako naj tudi sodobna mladina da svetu svoje mlado in zdravo srce, nadomesti njegovo bolno in staro in tako ustvari resničen, nov in lepši svet, zakaj srce je nad vsem. Tako, kot plehnatemu gozdarju, ki ga je čarovnik iz Oza vprašal, kaj bi imel rajši, srce ali možgane, in se je odločil za srce, kajti “človek brez srca ne more ljubiti..Da, brez srca ni življenja in ne ljubezni.
Prišlo mi je kasneje na mišek da bomo morali tudi mi, stari, pomladiti naša srca, kolikor se da in gledati na stvari malo drugače, kot smo doslej. Svet spremembe, v katerem živimo, je dejstvo, ki ga ne moremo zanikati. To bo težko, precej težko, a mogoče bomo s tem sodobni mladini pomagali bolj, kot pa 1 denarjem in blagri sodobnega sveta, ki jih nanje trosimo...
KONGRES. — Ob zadnjih dogodkih se mi je pritaknilo neverjetno vprašanje: ali je Kongres zato, da pravično glasuje zakone in postave za vse, ali Pa jih izglasuje le takrat, ko mn kdo stopi na rep? Imeli smo nemire in Kongres je ročno uzakonil postavo o civilnih pravicah. Imamo zdaj tu reveže Amerike, “mesto ubogih”, “parade ubogih” itd. Izgleda, da se bo vsaj kakšen zakonček, če ne cel zakon, izcimil iz tega javnega Pr*' tiska. In zato se sprašujem, čemu? Čemu je ves ta pritisk P°' treben, ako je pravica na dlani? Zdi se mi, da je nekaj nekje narobe. In tudi vem, da nisem edini, ki se tako sprašuje ...
SVETIŠČE. — Zamisel mladinske zbirke za slovensko kapelo je lepa in bolj ko razmišljam o njej, več se mi odkriva. Tudi čas je dobro izbran, kajti poletj6 je doba leta, v katerem se tolikim mladim doba šolanja prične in tudi konča. Mlada srca drhte ob misli na prvi dan v šob in se vesele zadnjega dne ih prvega vstopa v življenje. tegniti ta mlada srca k zbirki za slovensko kapelo je lepše, kot Pa če bi pozlatili vso kapelo od str0' pa do tal. In kako sem že ome nil ono o možganih in srcu? goče bo nekoč le malo slove11' skih besed v možganih naših P°' tomcev, a dokler bodo obranih slovensko srce, bodo še vedno ba pravi poti in dobri Slovenci, kal ti človek s srcem more le ljubih ne samo svoje bližnje, pač pa tu" di rod svojih staršev. Tako h0 Brezjanska Marija o hran i*3 marsikatero sedaj še mlado slovensko srce pri dolgem, dolgerTl življenju in v trdni slovenski za' vesti.	BC
\
kAINADSHA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
IX. Slovenski dan
Letos ibomo Slovenci v Toron-31 Pripravili že deveti SLOVENSKI ©AN. Temu dnevu prav ^ko rečemo slovenski zdomski J^odni praznik. Postal nam je
Praznik že tradicija, nekaj.
^ nam je potrebno kot Sloven ,£e s terni dnevi sredi čadskega poletja prenehali, bi Se nam zdelo, da se je slovenstvo Vllas postaralo in da je zgubilo '/Sako ceno in življenjskost. Na vu]em bi nam postalo zopet dolg-
«as.
Slovenski dan je postal vez j^d nami. Pa ne povezuje samo lsk| ki se ta dan osebno sreča-si v roke sežemo in se pogodimo. Iz pisem vem, da tudi lovenci iz kanadskih daljav, ki ?a naš slovenski dan zvedo, samo } cnsopisja, z nami čutijo, neka-0 v duhu prisostvujejo temu pazniku. Tudi njim na ta dan c slovenstva močneje zagori.
pa je bistvo slovenskih dni. rihvati olja lučkam slovenstva, Jše gorijo, da bodo močneje za-Mapolaie. Nekatere so pa že u Sasnile jn je treba nanovo prižgati. Tretje pa ugašajo in . csjo pomoči, da znova zasvetijo0' Vse to v skromnem obsegu e anao na slovenskih dneh: z o-^Lnim srečanjem, s tiskano in S°vorjeno besedo, s pogledom na ado slovensko družbo, ki je od do leta številnejša, s pogle-na slovenske narodne noše Pa slovensko zastavo, na belo-^°dro-rdečo, ki prosto plapola a slovenskem letovišču. Slovenski dan pa ima vsako ° še poseben pomen. Ali praz-^Jemo zgodovinsko letnico, ali ^spominjamo važnega dogodka slovenski zgodovini ali velike ase osebnosti. Spomin na eno 1 drugo nas druži, nas dviga in pPieniti. In vsega tega smo po-j^ni, da zmoremo prižigati luči ^Venstva. Letos se bomo sku-spominjali, kako je bilo pred j, ko so ladje vozile iz Ev-^°Pe -— polovico jo je zasenčila rvava rdeča zvezda — skupine ^“Vencev, ki so iskali svobode, in prilike za uveljavljanje.
^Vajsetletnica, ki jo je gotovo edno praznovati, vredno, da Zbirno, da
ko iz raznih dežel, kjer živijo in se ohranjajo Slovenci. Za vsakega je nekaj, ali bolje rečeno, vse je za vsakega, ker so tudi vse razprave tako pisane, da jih vsakdo lahko razume. Koliko lepe slovenščine, sveže materinščine je v tej knjigi, ki jo je spravila skupaj visoka zavest slovenske kulturnosti in ljubezen do slovenske pristnosti.
Pohitite z naročili, ki jih sprejema Sloven ska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4. Cena $6.00.
Iz uprave.
na
riŠČ
smo prišli iz tabo-t v - kanadsko prostranost, iz j Vsčiue v obilje, iz brezdelja, ki ^ , je človekovi osebi ceno, v st^o, kjer človek gradi in u-} ar3a in se veseli svojega dela svoje stvariteljske moči. Po-na 20-letno življenje in delo jy2ai je lep. Kdo ne bi prišel na SLOVENSKI DAN 28. juli-2n'i C*a komo skupaj praznovali 20 i0*'11*00 prihoda v Kanado in etno rast slovenskih naselbin Selk- nadi. ^aj Li slovenske na-jj. Irie, ki so v dosegljivi razda-Vp Toronta. organizirale slo-^ke pohode na ta praznik slo-
hje'S^ega zdomstva' Na svide'
Divja vožnja — vzrok nesreč
Mudi se mu. Pozno bo prišel delo, zato pritiska na gas, prehiteva, kjer le more, vozi hitreje kot je dovoljeno, ustavlja naglo, da cvilijo zavore, seka o-vinke in kolne nad pešci. In koliko bo pridobil na času tak divji vozač v avtomobilu? Tako malo, da res ni vredno postavljati v nevarnost življenje svoje in bližnjega; tako malo, da je resnično škoda obrabe avtomobila, ki ga povzroča taka vožnja.
V Nemčiji so naredili poizkus na 1000 milj dolgi poti iz Hamburga do Riminija v Italiji. Na to dolgo vožnjo so poslali dva e-naka avtomobila, ki sta imela vdelane posebne inštrumente, da so sproti zaznamovali vse, kar se je na vožnji dogajalo:	hitrost
vožnje, zaviranje, nenadno u-stavljanje, prehitevanje in podobno. Prvi avtomobilist je vozil divje, na zgoraj opisani način. Drugi je vozil normalno in se je držal prometnih predpisov. In rezultat? .
T. zv. divji voznik je prišel na cilj 31 minut pred drugim, ki na vožnji ni prav nič riskiral. Inštrumenti so zaznamovali, da je prvi voznik moral štirikrat nenadno ustaviti, 1,335-krat pritiskati na zavore, je prehitel 2004 avtomobile, njega je pa prehitelo samo 13 drugih vozačev. Zmerni voznik, ki je potreboval 31 minut več za vožnjo, pa ni niti enkrat zasilno ustavil, je rabil zavore samo 652-krat, je prehitel 645 avtomobilistov, njega pa je prihitelo 142 avtomobilov. Pač pa je divji vozač porabil 10 galonov več bencina, da o obrabi avtomobila ne govorimo.
Naj bi tisti, ki se jim za “volanom” vedno mudi, ne pozabili: n- 1000 milj je prihitel za 31 minut, obenem pa sebe in druge tolikokrat postavil v smrtno nevarnost. (Po Safety Buletin.)
Ali
1 smo katoličani manj-
.^fedni državljani?
^ . vGr smo katoličani pravi in
^ ftovredni člani svetne družbe,
Ži^010 v vsaki družbi, v kateri ^atr*0’ SVoi’L močeh sodelo-dn -u ^ 'graditvi pravičnega ^Lenega reda.”
Svoako Pravi dr. V. Antolin v rjj^!.razPravi o katolicizmu, kle-cbf *Zrnu pluralizmu, ki jo je iavil v Zborniku 1968. s]ov or Loče biti na tekočem o §oto°nSki ^e3avnosti v svetu, naj in a V° P0Gasi prebere to veliko h,,- raS0cen° knjigo slovenske e-gi rac^e' Težko bi pri kaki dru-Pfg^TTaciji našli podobno delo. b0	P°časi prebere. Enega
io arnreč zanimalo, kaj mislijo že rrd0 mladi- ki so bili rojeni Vetl uj°m svetu, a se čutijo slo-b0 s Drugi bi hitel brati, ka-gtJe Liub° Sire pobegnil iz Ju-avije. Tretji rad bere kroni-
Dvajset let mineva
Pozno v letu 1947 so se odprla vrata v Kanado. V taboriščih, kjer so na Koroškem čakali Slovenci, je postalo živahno. Prva skupina je odšla že pred koncem leta, druga pa spomladi 1948, torej ravno pred 20 leti. Tisti, ki smo ostali, smo nestrpno čakali poročil. Po taboriščih so krožile najrazličnejše govorice. Ene so obsojale tiste, ki so odšli, češ da so zapustili družine, da so se ločili od skupnosti, ki da naj bi se kot enota preselila v Argentino. Ko so prišla po pošti prva poročila, so vedela povedati, da oni, ki so že v Kanadi, zaslužijo po 25 do 30 dolarjev na teden. To je bila nova hrana za govorice, ki so celo vedele povedati, da poročila iz Kanade niso resnična in podobno.
Vendar gibanje za preselitev čez morje se ni ustavilo. Začeli so nas klicati na razne komisije. Nekateri poročeni so se vpisali kot samci, drugi so podpisali, da ne bodo zahtevali od kanadskih oblasti, da bi lahko družina prišla za njimi. In končno je prišel dan odhoda.
Bilo je koncem julija 1948. Iz Spittala ob Dravi je odšlo okrog
80 Slovencev. Ustavili smo se najprej v Italiji za en dan. V Genovi smo se vkrcali na ladjo “Saturnia” in se v krasni vožnji podali čez morje, novemu življenju nasproti. Na ladji nam je bilo najbolj všeč, da so nam postregli z vinom. Tudi mašo smo imeli vsak dan. Pri njej so res lepo peli Ukrajinci. Tudi Slovenci smo poskusili s petjem, a ni šlo. Imeli smo premalo dobrih pevcev med seboj. Na kanadska tla smo stopili 9. avgusta 1948 in sicer v Halifaxu. Ob izkrcanju so nam obesili na vrat številke. Nato smo se odpeljali z vlakom preko Montreala v Toronto. Med vožnjo smo opazovali pusto kanadsko zemljo. Presenečeno smo se čudili, ko smo ogledovali razpadajoče bajte, čudne barvaste strehe in čisto navadne barake, ki so služile za železniške postaje. V Torontu smo izstopili v ranem jutru. Na postaji Union Station nas je že čakal obilen zajtrk. Če sedaj pomislimo nazaj, vidimo, da so vse dobro organizirali in pripravili. Po zajtrku smo se odpeljali proti St. Thomas-u, kjer je bilo med vojno vojaško taborišče. Od tod so nas potem razposlali na razne strani.
Nekaj jih je odšlo delat na farme, drugi so se podali v tovarno Batawa. Majhna skupina devetih Slovencev in šest Srbov je pa prišla v Toronto na železnico. V tej skupini, ki naj bi odslužila svoj “kontrakt” z delom na železnici, smo bili: dva Ivana, dva Jožeta, od katerih je eden danes pleskar, drugi pa še vedno dela na železnici, trije Janezi, dva sta že umrla, eden je še na železnici, en Vinko in en Lojze, ki je danes samostojen stavbenik v Torontu.
Spali smo kar v vagonih, tako da smo s stanovanjem vred odhajali za delom. Nastanjeni smo bili v Mimico in sicer 14. avgusta 1948. Naš zaslužek je bil tedaj 63c na uro. Drugi dan, bil je Veliki Šmaren, smo iskali katoliško cerkev in jo končno našli na 11. cesti. Hrano so nam kuhali na vlaku in nas v začetku niso mogli nasititi. Na eno osebo je bilo treba pripraviti za zajtrk poleg vsega drugega še šest do osem jajec. V prostem času smo se srečavali s slovenskimi staro-naseljenci, ki nas pa na splošno niso preveč prijazno sprejeli. Med njimi pa so bile tudi častne izjeme kot n. pr. družina Muh-vič, George Mihelič, pokojni Kozlevčar in morda še kateri.
Ko smo dobili prvo plačo, smo takoj začeli z nakupovanjem raznih potrebščin, ki smo jih pošiljali domov. V trgovini Wool-worth smo pokupili vso elastiko, glavnike, šivanke in podobno drobnarijo, tako da so se prodajalke začudeno smejale. Naša angleščina je bila več kot polomljena. Ko je na jesen prišel v Toronto dr. Jakob Kolarič, se je začelo bolj urejeno življenje. Tudi Slovenci so začeli prihajati od vsepovsod in slovenska naselbina v Torontu je rastla iz tedna v teden. Kmalu so kupili prvo hišo na Fernu, kjer je bila potem prva zbirališčna točka za mnogo naših ljudi. Kdo bi bil takrat mislil, da bo 20 let tako hitro minulo. Hvala Bogu in Kanadi za vse.	Ivan
na
Obisk novinarjev etničnih listov v Slov« kreditni zadrugi
TORONTO, Ont. — Novinarji in uredniki etničnih listov so o-biskali v soboto, 27. aprila, slovaško Hranilnico in posojilnico, ker je bila organzacija dobro pripravljena, so obiskali v istem dnevu tudi obe slovenski župniji. Sprejela sta jih častita gospoda C. M. A. Prebil in C. M. J.
Kopač. Novinarji so bili zelo presenečeni nad lepoto obeh slovenskih cerkva in njenih ustanov. Prav tako so izrazili pohvalo Slovenski šoli ter pevovodji č. gospodu C.M. T. Zrnecu in g.
B. Potočniku. V obeh farah jih je zbor naj mlajših pozdravil s slovensko pesmijo. Imeli so tudi priliko, da vidijo slovenske skavte in kulturne ustanove.
Ob tej priliki bi rad omenil samo nekaj iz tiska, ki so ga novinarji prejeli, in zgodovinski knjižici (dr. R. Čuježa) priloženi.
Po drugi svetovni vojni so Slovenci začeli prihajati v Kanado.
Velik del od teh v mesto Toronto. Večina teh ljudi je bila v taboriščih v Avstriji in Italiji. Čeprav brez vsakega imetja, so se z veseljem lotili življenja v novi domovini. Takrat ni bilo lahko si kupiti hišo, opravo ali druge potrebne reči na odplačilo.
Zato so kmalu nekateri začeli razmišljati, kaj bi se storilo, da bi pomagali drug drugemu. Zedinili smo se, da ustanove —
Credit Union — slovensko zadrugo, ki naj služi vsem dobro-mislečim Slovencem v Torontu in okolici. Ideja tem ljudem ni bila nova, kajti nad vse podobna organizacija se je začela v Sloveniji že v začetku tega stoletja, po zaslugi dr. Janeza Ev. Kreka.
Njemu v spomin je bila maja 1953 po predpisih Ont. C. H. L. ustanovljena zadruga, ki nosi ime J. E. Krek, C. H. L.
Začetek je bil skromen. Prva zadružna pisarna je bila v kletni sobi hiše dr. R. Čuježa, ki je bil tudi prvi predsednik ter des na roka te zadruge. Veliko mu je z drugimi odborniki pripomogel tudi že pokojni F. Košir. Dr.
Čujež je delal za slovensko skupnost v tej zadrugi do odhoda v Antigonis, N.S., kjer je sedaj profesor Sociologije na St.
Francis Xavier University.
V juliju 1956 so se isti ljudje sestali s člani (delničarji) te zadruge ter jim razložili hitro rast članov in denarja. Glavna točka pa je bila misel na lastno stavbo-hišo, kjer naj bi bil urad hranilnice. Tako so še isto leto v jeseni kupili hišo na 646 Euclid Ave., na zgubila kjer še danes posluje.
Saj brez pomoči te zadruge bi
let plemenitega dela za slovensko reč.	1
Bog vas živi!
F. A.

Prijetno presenečenje v mestu Indianapolis
WILLOWDALE, Ont. — Bilo je okoli enajste ure zvečer. Pred Slovenskim domom v Hamiltonu, Kanada, se nas je zbralo 12 moških, članov združenega pevskega zbora Toronto-Hamilton. Gospod pevovodja Nace Križman je še uredil vse potrebno glede not. Skupno smo nato še pregledali zemljevid in se počasi odpravili proti Indianapolisu, kjer naj bi tamkajšnji slovenski skupini podali koncert slovenskih pesmi.
Dolgo se je vlekla pot proti A-meriki. Pesem je polagoma utihnila v avtomobilih. Vsak je hotel ujeti nekoliko spanca vedoč, da ga čaka precej naporen dan. Ko se je zdanilo, smo bili vsi precej utrujeni od celonočne vožnje. Po dobrem zajtrku smo okoli 12. ure prispeli v mesto Indianapolis. Na srečo smo kmalu našli 10. cesto, na kateri stoji Slovenski dom in okoli njega še sedaj precej strnjeno slovensko naselje. Takoj po prihodu smo se kar lepem vsi znašli pri gospe Martini Danarowitz, ki nam je vsem postregla z jedačo in pijačo. Vsi smo bili presenečeni ob tako velikem gostoljubju in prijaznosti vseh tistih, ki so nam nudili prenočišče, in na splošno vsakim, ki smo prišli z njim v stik.
V čast se nam zdi, dragi roja-d, da smo vam mogli zvečer pri koncertu s slovensko pesmijo vsaj za trenutek priklicati košček slovenske domovine in vam tem, kolikor je v naši moči, dali novega zagona za ohranitev slovenske besede, pesmi in tradicij.
Zabava po' kbftčhrtbm petju je dobro izpadla. V Slovenskem domu, ki je bil do zadnjega kotička napolnjen, je vladalo veselo slo vensko vzdušje. Že dolgo nisem videl toliko veselih ljudi. Ob prijetnih melodijah orkestra SLAVČEK in skupnem domačem petju smo se vsi prijetno zabavali pozno v noč. Res lep spomin!
Naslednji dan smo na željo slovenskih faranov in privolitvi Rt. rev. msgr. Edwarda T. Bock-holda peli pri nedeljski službi božji v cerkvi, ki še danes nosi nad portalom vklesan napis: Slovenian Roman Catholic Church. Na žalost se v tej nekdaj slovenski cerkvi, postavljeni z žulji in žrtvami Slovencev, danes ne sliši več slovenske besede in ne pesmi. Svetovna kriza, zaostalost pri odplačevanju dolga, sta bila vzrok, da je ta slovenska skupi-svojo narodno cerkev. Kar jim je še ostalo, je Slovenski dom, v okviru katere-
V Saigonu nova vlada
Od 19 članov nove vlade sta le 2 aktivna oficirja. Od nove vlade ne pričakuje nihče bistveno nove politike.
SAIGON, J. Viet. — Zaupnik predsednika republike Van Thi-eua Huong je končno sestavil novo vlado, ki obstoja iz 19 ministrov. Na zunaj se vlada razlikuje od prejšnje po tem, da sta v njej le dva aktivna oficirja, v prejšnji vladi so pa vojaki imeli večino. Nova vlada pomeni politično zmago predsednika Thieua in poraz podpredsednika Kyja. Nova vlada sicer bolj odgovarja razpoloženju, ki je vladalo med volivci pri zadnjih volitvah, toda vprašanje je, ali volivci danes še mislijo kot kot lani.
Trdijo, da je bil med sestav-Ijanjam vlade boj med Thieuom in Kyjem zelo hud. To bi dopuščalo sklep, da se Ky ne počuti srečnega. Nastane vprašanje, ali bo ostal pri miru.
Program nove vlade se ne razlikuje dosti od programa prejšnje vlade. Naši diplomatje v Sai-konu novo vlado naravno uradno pozdravljajo, drugače pa ne dajo glasu od sebe. Hočejo verjetno videti, kaj bo nova vlada delala. Saigonska politična javnost se je seveda zanimala za sestavljanje nove vlade, toda pretiranih upov si pa ne dela.
Za vsemi saigonskimi političnimi besedami se skriva strah, kam bodo deželo spravili razgovori v Parizu. Značilno je na primer, da ima novi zunanji minister glas, da je bil svoj čas na Hočiminhovi strani in da je pozneje presedlal k njegovim nasprotnikom. Nekateri politiki mislijo, da radi tega ne bi smel postati zunanji minister. Morda ga je Van Thieu in morda še kdo drugi za njegovim hrbtom rav no radi tega postavil na ta položaj.	s m
trg za nje. V kolikor jim ne bo uspelo doseči sporazuma, bo vprašanje predloženo v rešitev zunanjim ministrom, ki se bodo sestali kasneje v tednu. Ti bodo obravnavali znova tudi britansko prošnjo za sprejem v Skupnost.
Položaj za odločitve je skrajno neugoden. Francija je sredi nemirov in gospodarskih sprememb in mora proučiti njihov učinek na njeno gospodarsko življenje v Skupnem trgu, Belgija in Italija sta brez trdne vlade. Ti sta šele v pripravljanju po zadnjih parlamentarnih volitvah.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Ženitbena ponudba
Iščem dekle za resno spoznanje za bodoče življenje, naj si do Slovenko, Avstrijko ali Nem-xo. Imam stalno službo v bližini Toronta. Pišite pod šifro: “Družico išče” — Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.	(108)
Ženitbena ponudba
Slovenka srednjih let, dobro izobražena in imam novo zidano nišo z vsemi pritiklinami, se želim spoznati z dobrim katoliškim Slovencem od 50-58 let starega v svrhu ženitbe, po možnosti zaželjena slika. Pisati pod značko “Spomlad” na Ameriška Domovino.	(108)
Naprodaj — loti
C h a r d o n Rd., v Richmond Heights, mere 50 x 150. Kličite 481-0400.	(106)
Študentje nadaljujejo okupacijo univerz
CLEVELAND, O. — To, kar je prišlo v navado v naši deželi, Italiji, Nemčiji, Franciji itd., prehaja v navado po vsem svetu. Študentje ne manifestirajo več, ne demonstrirajo, se čisto navadno zbero in zasedejo univerzitetna poslopja.
To se je zgodilo pretekli teden v tako oddaljenih krajih, kot sta Bruxelles v Belgiji in Santiago Čilu. V obeh slučajih so univerzitetne oblasti prosile policijo, naj ne nastopa s silo. To bi pomenilo, da se čutijo krive in da so študentovske pritožbe vsaj deloma upravičene. V obeh slučajih bo prišlo do pogajanj med študenti in univerzitetno oblastjo.
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
,24,27,28 maj
V najem
Dve stanovanji po štiri sobe vsako stanovanje, samo odraslim. Na 1233 E. 71 St. Kličite Al Pestotnik po 5. uri 731-9431.
(109)
Prodam avto
Proda se specijalni 98 Olds-mobile avto, 14,000 milj. Kličite 432-1585.	—(108)
Hiša na prodaj
Prodam 5 let staro hišo “ranch style”, 6 sob v Euclidu med 185. in 200. cesto. Kličite 531-5616 po 4. uri.	(108)
---J-----I-------- ---------|	-------
bilo zelo težko veliko našim lju- ga potomci še pridno in pozitiv-
Cepivo proti kačjemu piku
Znanstveniki komisije za a-tomsko energijo na Dunaju in WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) so izoblikovali postopek, po katerem pridobivajo cepivo proti kačjemu piku iz kačjega strupa, obsevanega z žarki gama.
dem priti do lastnih hiš. Veliko od teh si je pomagalo, da so končali svoje študije, drugi so dobili pomoč pri ustanovitvi svojih podjetij — za odplačila posojil, ki so jih imeli pri drugih ustanovah z višjimi interesi. Nekateri so dobili svojce iz domovine. Spet drugi pa so si kupili avtomobile, pohištvo in podobno.
Blizu 2000 članov se je ta čas vpisalo v to Slovensko Hranilnico. Hranilne vloge pa so se dvignile z $24,000 v prvem letu na današnje stanje $1,280,000. Podobno tudi posojila članom z Žil,348 na $1,000,000.
Da pa Hranilnica lahko več pomaga Slovencem, je začela poslovati tudi v New Torontu v hiši Slov. sester poleg cerkve. U-rad je odprt vsak petek zvečer od 7. do 9. ure. Priporoča se vsem v bližini in daljni okolici.
O. P.
Povprečno 70 let
Povprečen industrijski delavec v ZDA doseže starost 70 let.
no vrše slovensko nalogo. Ko je kora zadonela pesem, se je marsikatero oko orosilo. Spomin se je vrnil v mladost, srce se pa napajalo ob misli slovenskih nabožnih pesmi. Ko je po končanem bogoslužju prišla k meni žena srednjih let, rojena v Ameriki in mi rekla, da danes umrje ako bi vedela, da bo v nebesih tako lepo, se mi je nehote urini-la misel, da bo tudi med nami v Torontu prišel čas, ko bomo lačni slovenske pesmi in sloven ske besede.
Po polurnem kramljanju pred cerkvijo smo se vsi odzvali povabilu gospe Ančke in Joe Toth katera nam je za slovo pripravila v svojem stanovanju okusno kosilo
Čas ob takih prilikah hitro beži, zato so se morali posloviti, ker nas je čakala še dolga pot proti domu.
Naj se sedaj ob tej priliki v imenu pevovodje in pevcev še enkrat vsem imenovanim in ti-
Hiša naprodaj
Prodam radi bolezni moderno zidano hišo, 5 sob. kopalnica, dnevna soba, kuhinja, klet, peč na plin, garaža, vrt z drevjem, blizu cerkve in šole v okolici Collinwooda. Kličite 531-2896.
(108)
Skupni trg se posvetuje
BRUXELLES, Belg. — Včeraj so se sestali tu poljedelski ministri šestih člane Evropske gospodarske s k u p n o sti (Skupnega trga), da na predlog Komisije EGS znižajo podpore za mlečne izdelke in s tem ustvarijo enoten
Hiša naprodaj
14620 Aspinwall, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2-družinska, 5-5, garaže, lot 50 x 130.
HRIBAR REALTY GL 1-2500
(107)
CLEVELAND, O.
Zetnke dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za lahko gospodinjsko delo in pripravo kosila za starejši par. Od 10 dop. do 3 pop., konec tedna in prazniki prosti. Kličite 531-2641 po 4. uri.
(107)
Sv. Vida okolica
Bonna Ave., dvodružinska, 5-5, novi furnezi, garaže. $11,900.
E. 71 pri St. Clair Ave., 7-4, dvodružinska, modernizirana, posamezne kleti, 3 garaže. $12,900. Vprašajte za Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8182	AC 1-9381
(21,23,28 maj)
Female Help Wanted
Kupim avto
Kupim malo rabljen avto. Ponudbe na naslov Joe Gojevic, 6414 Varian Ave.	—.(108)
Vedno več puranov
V Združenih državah pojemo ______ ................... — —
sedaj trikrat toliko puranov kot j stim, katerih imena ne vem, za-pred 35 letu	hvalim in vam želim še mnogo
WOMAN ... Part time or short hours to trim white garments; handy with fingers ... also good if experienced in POWER MACHINE SEWING. PLEASANT CONDITIONS... AIR CONDITIONED.
721 Caxton Bldg. MAin 1-8299
(108)
Naprodaj
Prodam Maytag pralni stroj, rabljen samo dvakrat, poceni. Kličite po 5. uri pop. HE 1-4769.
(107)
V najem
Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clair j a. Kličite 843-8033 po 6. uri.	(110).
Karel Mauser:
VEČNA VEZ
Matt je dokončno spoznal, da je zgubljena.
Bilo je tik pred veliko nočjo, ko so se Peskarju stekle ure. Ze zjutraj je bil videti čudno mrzel in modrikast. Matt je gledal samo Jane. Vek se ji ni ustavil. Z muko je prenesel očeta iz naslanjača v posteljo in ga podprl z blazinami. Videl je, da ni več pomoči. Z zaprtimi očmi je lovil poslednjo sapo.
Jane je butala z glavo ob posteljno stranico, rjula in Matt sam je bil s svojimi močmi pri kraju. Pod noč je Dorothy na Mattovo prošnjo šla po duhovnika.
Uro po tistem je stari Peskar umrl. Z groznim krikom se je Jane zrušila čez posteljo in ob-mirovala.
Matt jo je zanesel na posteljo. Frank pa je zapregel in kar se je dalo gnal konja.
Zdravnik se ni začudil. Mirno in tiho je opravil svoje delo. Matt se ga ni upal motiti. Sele potlej, ko je videl, da je Jane odprla oči in mu je zdravnik z roko pokazal, naj odide, se je Matt premaknil.
Pričakal je zdravnika ob mrtvem očetu.
— Mr. Kovach, samo ena pot je še. Bolnica. —
Matt je pričakoval teh besedi.
— Rekli ste lepše, kakor ste hoteli. Umobolnica. —
Prikimal je.
— Kdaj bi morala iti? —
— Še nocoj, moglo bi se kaj zgoditi. Pošljem avto. —
Kakor spodsekan je odšel za zdravnikom in Frankom na dvorišče. Voza že ni bilo več, toda Matt je še vedno stal.
Še pred polnočjo so Jane odpeljali. Ni se branila, tudi poznala ni nikogar. Ko se je Matt sklonil nad njo, se mu je zdelo, da v blazinah leži samo še duh. samo še senca, ki ne ve nikamor več.
Franka je poslal k mrtvemu, sam je obstal na dvorišču. Gologlav; razpet je strmel okrog sebe, potlej se je zasukal proti gmajni.
Tedaj je zrasel stari Steve izza šupe:
— Matt!
Obrnil se je počasi kakor težka vrata.
— Matt, Andrej te čaka. —
Prijel ga je za roko. Matt je
CHICAGO, ILL.
hodil ob njem kakor otrok.
Ko je zagledal Andreja v Do-rothyinem naročju, šele tedaj se je v Mattu razvezal vek.
Staremu Stevu se je tresel glas:
— Matt, odleglo ti bo. Ostani pri otroku, midva s Frankom bova preoblekla mrliča. —
Ko je odšel, se je dvignila tudi Dorothy.
— Otrok je zbit, zanesem ga v posteljo. Doma ga ne moreš imeti. —
Pogledal jo je in videl, da ima oči kar vnete od veka. Samo pokimal je. Ostal je sam. Slišal je, da se je Andrej oglasil in da mu Dorothy tiho nekaj pripoveduje. Potlej je otrok utihnil.
Matt je čutil, da se mu trese vsa notranjost, kakor da je vse v njem pripeto na tenko nit. Misli na Peskarja, ki ga Steve in Frank preoblačita. Morda bi še živel kakšno leto, da ni videl kako gre z Jane hitro h kraju. Vedel je, kako je bilo z njeno materjo. Vse je videl naprej in to ga je zlomilo pred časom.
Zakaj je molčal vsa ta leta, zakaj ni rekel besede takrat; ko je videl, da sta si z Jane dobra?
Nenadoma se mu je misel uprla. Ali ne dela krivice Jane? Mar ni imela pravice biti srečna vsaj nekaj let? Morda je slutila, kaj bo prišlo, pa se je oklenila njega.
Zazdelo se mu je, da je vendarle nekaj storil zanjo, da je ob njegovi roki naredila vsaj nekaj korakov v srečo, ki je odprta vsakemu človeku. Dekle je bila, imela je svoje sanje, svoje hrepenenje.
Misel, da ji je daroval košček sreče, ga je vzdignila. Morda je Peskar upal, da se bo na farmi popravila in je zato silil v to življenje. Peskar ga ni mislili varati. Ljubil je hčer, edino kar je še imel in je molčal o njeni bolezni. Mar ni to znak velikega upanja, ki ga je položil vanj?
Drugemu bi hčere ne dal. Gotovo bi je ne dal. Imel bi jo pri sebi, dokler bi ne prišlo, kar je moralo priti.
Tedaj se je vrnila Dorothy. Bleda je obstala med vrati.
— Matt, če nočeš, da bi bila tukaj, lahko odidem. —
— Ostani, — je rekel. —Moram domov, da pomagam Stevu in Franku.	i
Prikimala je.
Ko je odhajal, se je med vrati obrnil:
— Dorothy, če bi se Andrej
BUSINESS OPPORTUNITY
CHICKEN UNLIMITED In Chicago. Established business for quick sale by owner. Call between 9 a.m. — Noon. For further information 754-8302.
____________________(107)
BAKERY
Northwest suburb. Very good opportunity.
Call
259-8617
_________________(107)
GROCERY AND MEAT MARKET In same family 80 years. Near Loop. 8-9 p.m.
I uttUlalf. 4«.
RE 4-4943
__________________________ (107)
FISH & TACKLE BAIT SHOP Restaurant & gas station. Living quarters on premises. Sale due to illness. Good going business on U.S. 12. 2!£ miles North of Wauconda 526-8056
_________(108)
RESTAURANT
Owner must sell because of illness. Make offer, $15,000. 109 E. Main St., St. Charles, 111.
837-7230
(110)
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Live in. 5 day week. Care of 3 children. Lite housework—cooking. Room, board — $20 week.
739-7910 after 7 p.m. _________________________(107)
BABYSITTER FOR 3 Live in. $30 week. References required. North side.
248-7967
______________(107)
COOK — HOUSEKEEPER 50-60 years. Live in. Private quarters. 5 day week. Northwest suburb. $85 plus travel expenses per week. References.	DU 1-2107
(107)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER Georgian home on Brown’s lake 5 houses North of Brown’s Lake Resort. 3 bdrms., 1% baths, 1% car garage. Cyclone fence. Used ali year round. RO 4-9045 or RO 4-8799 _______________ (108)
zbudil, daj mu piti malo čaja. Jane je vedno tako delala. —
— Bom, Matt. —
7
Pogrebcev je bilo več, kakor je Matt pričakoval. Ko je mrtvi Peskar zginil v jami, je Matt kakor skoz meglo videl Steva, ki je držal za roko Barbaro in Dorothy, ki je imela v naročju Andreja. Mattu se je zdelo, da so oči vseh uprte naravnost vanj da mu vrtajo v dušo, da iščejo za sklepom, ki ga je morda že naredil.
Takoj po pogrebu je Mattu za hip odleglo. Frank se je takoj spravil na delo, opravil živino in Matt je videl, kako se trudi, da bi ustvaril v hiši in okrog hiše videz življenja.
Ko se je spravil k molži, je Matt stopil za njim.
— Frank, vesel sem, da sem te vzel, — je rekel.
Tedaj se je Frank vzdignil, stopil tesno k njemu in mu položil roko na ramo:
— Matt, kar sem takrat v gmajni gobcal, tisto ni bilo veliko prida. Vem, da si imel Jane rad in jo imaš še. Toda na to pomisliva, vse do očetove smrti je vedela, da gre z njo navzdol in verjemi, da jo je bolelo. Zdaj ji. je nemara vsaj to odvzeto. Vedno si bil dober z njo in lepa leta je imela ob tebi. Otroka imaš od nje, farmo imaš in življenje je pač vedno krivo, nikoli ne gre ravno pot. Vem, da boš —
Glas se mu je začel tresti, položil je posodo z mlekom na tla in odšel skoz vrata. Matt je videl, da se mu ramena tresejo.
Potlej se je Matt usedel in začel mlesti. Brez misli, prsti so se mu premikali iz navade.
Krava je bila čudno nemirna. Matt se ni jezil kakor v prejšnjih časih. Počakal je, da se je obrnila in spet pričel. Toda prsti so morali pretrdo grabiti. Krava se je obračala kar naprej, nazadnje brcenila v posodo in Matt je razlil vse, kar je namolzel.
Vstal je in gledal v belo lužo, ki je zginevala v nastlani slami. Ni zarjul nad živaljo kakor nekoč. Mirno si je obrisal obrizgane hlače.
— Matt, pusti, — je zrasel Frank za njim. — Za otrokom poglej. —
Segel je po posodi. Matt mu ni branil. Obrnil se je in odšel
iz hleva.
Otroka je pustil čez noč pri Dorothy. Ni hotel domov. Tako sta ostala s Frankom sama. Nobenemu se ni dalo v posteljo. Sedela sta v kuhinji in Frank je tipal za razgovorom. Molčati vendar ne moreta.
— Matt, — je krehnil. — Živeti je treba začeti koj prvi dan. Če nimaš nikogar, lahko počakaš kakšen dan. Toda ti imaš otroka. —
In čez čas je dodal:
— In Jane je tudi še živa. Če ostane še tam in če ji ni pomoči, stroški bodo. Vem, da boš poskušal, da ji bodo stregli kar najbolje. —
Prvič, da se je Matt dodobra zavedel.
— Prav imaš, Frank, — je rekel tiho.
Potlej se je nenadoma dvignil in odšel spat.
Zjutraj se je odpeljal k zdravniku, ki ga je pričakoval v svojem uradu.
— Vse kaže na dednost. Ne
meni se za nobeno reč in.
Matt je vse to pričakoval. Sedel je v stolu, z glavo v dlaneh in strmel v tla. Ko je zdravnik utihnil, je dvignil glavo:
— In?
— Upanja ni skoro nobenega. Vprašanje let. —
Stopil je bliže.
— Mr. Kovach, mož ste in vem, da boste prenesli to težo. Katolik sem in če ste vi tudi, ali se vam ne zdi, da je žena potrebna vaše ljubezni zdaj bolj kot kdajkoli, Če je tudi ne bo več dojela, mož bo odgovor dajal za svojo ženo do njene zadnje ure. Ste se v cerkvi poročili?
Prikimal je.
— Kot zdravnik vam ne morem več pomagati, rad bi vam kot človek. Otroka imate: Njen in vaš je. V njem imate tudi njo. In ženo ljubite naprej. Nekoč bo videla kar zdaj ne vidi več.
— Rad bi jo videl, — se je vzdignil Matt.
— Počakajte še kakšen teden. Zanjo bo boljše. —
TO JE BILO ŠE V HLADU — Če vam je te-le dni prevroče, se spomnite na zimo. Na sliki vidimo pevko Metropolitan opere Anno Moffo na zimskem sprehoda v parku v New Yorku s psičkom, ki je tudi zavarovan pred mrazom.
SPOMENIK KOZMONAVTOM — Na levi je spomenik kozmonavta v Moskvi, na desni 710 čevljev visoki televizijski stolp Ostankino.
Segla sta si v roke.
— Hvala, doktor, je izjecljal Matt.
Ko se je Matt na stopnicah obrnil, je videl, da doktor še vedno stoji pri vratih. Vzdignil je roko, potlej pa počasi odšel na cesto.
Tako je Matt Kovach pričel spet živeti. Prve dni po sili, nato je upor v njem popustil, videl je, da življenje ne prizanese nikomur. Andrejček je s svojim žlobudranjem napolnil najtežje ure s svojo otroškostjo in Matt je prihajal počasi na staro pot.
Frank je bil tega vesel. Preganjal se je z otrokom, pozno v ^niiiiiiiitiiiiiiuuiiiiiiimmiiimiimiuiiimiiiimiimmiimiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiKiuiimiiimiiiiiiiiiji«'^
noč ponaredil, kar je Matt se spregledal in čakal s hrepenenjem, da uplahne v Mattu vse, kar še žge.
Najtežje je bilo zavoljo kuhe-Največkrat je skuhala Dorothy, toda Matt je videl, da večno tako ne more biti.
V Chardonu je našel star° vdovo, ki ni imela nikogar več.
(Dalje prihodnjič)
len ICressse
15. junija 1968 pri Sv. Vitlu Že imate vstopnico?
K
S
K
j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od §500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote §600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje-----------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 _ _ _______Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) SSl-SaS No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...
NASLOV MESTO ... DRŽAVA
i. >••«•••••••••«





CODE


ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .........................
((

Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO