326 Naši dopisi. Na Slapu. (Izpit gojencev kranjske deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu; sklep šolskega leta in zatvo-renje tega zavoda.) Po trmajstletnem vspešnem delovanji zatvorila se je v četrtek dne 30. septembra t. 1. z javnim izpitom gojencev kaj slovesno vinarska in sadjarska šola na Slapu. Uže predvečer praznoval se je kaj svečano in pomenu prihodnjega dne povsem vredno, ko je občinski zastop Slapenski v ginljivem nagovoru gosp. župana \zročil vodji gosp. E. Dolencu krasno izdelano diplomo častnega občana radi njegovih zaslug. Topiči jeli so grometi in pevski zbor s pevsko zastavo zapoje odlikovancu podoknico To slavnost počastil je s svojo prisotnostjo g. dr. Vošnjak, ki je kot zastopnik deželnega odbora uže na večer došel. Drugi dan \ršilo se je zatvorenje zavoda kaj slovesno. Dasiravno je zgodaj v jutru razpenjal Jupiter pluvius svoje vodonosne mreže po nebu in se nam je bilo bati deževnega dne. mu je kmalo gorko solnce vse zle nakane in nam dalo vživati krasen dan. Nad vrati šolskega poslopja pričakovala je vzidana in lepo ovenčana spominska plošča odkritja. Prostor pred šolo samo je bil okrašen z maji, cesarskimi in narodnimi zastavami; v sredi pa se je vzdigoval govorniški oder. Okolu 8. ure jeli so dohajati povabljeni gostje, katerih se je kmalu lepo število nabralo. Slavnost pričela se je ob pol 9. uri s sv. mašo. katero je domači gospod župnik in ob enem šolski katehet v vsem času njenega obstanka g. Matej Koder slovesno cele-briral. Pri sv. maši pel je slapenski pevski zbor pod spretnim vodstvom ljudskega učitelja g. M. Mežana v občno pohvalo. Maše vdeležilo se je razun povabljenih gostov v velikem številu prosto občinstvo tukajšnje v poslednjo zahvalo zavodu. Po končani sv. maši podali smo se na slavnostni prostor, kjer se je imelo vršiti odkritje in blagoslov-ljenje spominske plošče. Ko je bila si. gospoda in občinstvo zbrano, stopi na govorniški oder g. dr. Vošnjak. Tihota nastane* Gospod govornik pa nam začne živo slikati zgodovina zavoda. V srce segajoče nam je pokazal kaj je uživala posebno vipavska dolina od zavoda iu kako hvalo mora zavodu vedeti. Na to se je obrnil L. govornik proti navzočemu visokorodnemu g. grofu Lanthieri-ju in se mu je v imenu kranjske dežele zahvalil prav srčno za nesebično, res veledušno požrtvovalnost, da je grad in zemljišče prepustil brezplačno za ta deželni zavod, s kojo zaslužil si je hvaležnost vse kranjske dežele, ki je v ta spomin in namen vzidala spominska ploščo. Zavesa pa je padla v tem trenutku raz plošče in in v zlatih črkah zalesketa napis: „Visokorodni gospod Karol grof Lanthieri poklonil je ta grad in pripadajoča zemljišča brezplačno kranjski deželi za vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1. 1873. se je šola otvo-rila, a dne BO^fteeptembra zatvorila po trinajstletnem plodonosnem delovanji vsled preselitve'na Dolenjsko. V spomin hvaležnosti Kranjska dežela." Gospod govornik zahvalil se je nadalje uzornemu vodstvu tega zavoda, ki je bilo od začetka doslej v spretnih rokah gosp. vodje R. Dolenca, zahvalil se ja vsemu učiteljstvu in omenjal še posebej gos.p. župnika, ki je tudi ves čas obstanka na tem zavodu deloval kot katehet. Izrekel je potem zahvalo visokemu c. kr. ministerstvu poljedelstva za krepko podporo, katero je zavod užival. Po končanem govoru nastopi gospod župnik v polnem ornatu ter blagoslovi spominsko ploščo. Pevski zbor pa zapoje Jenkovo molitev. — Drugi del slavnosti bil je končan s tem, da da je pristav g. V. Rohrman vsemu navzočemu občinstvu prebral vsebino spominske plošče ter zaklical navzočemu gosp. grofu Lanthieriju kct veledušnemu podporniku trikratni „živijo" in „živijo", zavrilo je sobrano ljudstvo v hvaležno priznarje Razkritje spominske plošče spremljeval je grom to-pičev, oznanovaje ves ta dogodek celi vipavski dolini. ] Na to prične se izpit. Navzoči bili so: čast. gosp, dr. Vošnjak kot zastopnik deželnega odbora, visokorodni gosp. Karol grof Lanthieri, čast. gosp. Matija Erjavec, dekan vipavsKi kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe, g. Matej Lavrenčič, deželni poslanec v Vrhpolji, čast. g. Nosan, c. kr. okrajni sodnik ter mnogo druzih — nad 25 osob. Ves čas izpita kazali so učenci v dobrih odgovorih, koliko koristnih naukov so si nabrali v primerno kratkem času njih šolanja. Mi pa s i o jih poslušali z velikim zanimanjem in marsikaj pridobili tudi za-se koristnega. 327 Po končani preskusuji vstal je gosp. dr. Vošnjak, nagovoril učence ter jih z lepimi in ginljivimi besedami opominjal k vstrajnosti, marljivosti, hvaležnosti in ljubezni do stvari, kateri so se posvetili, in se zahvalil učiteljskemu osobji za neutrudljivo poučanje. Na to razdelil je spričala. Sklepoma se spominja dobrotnikov šole in konča govor s trikratnimi „živijo"-klici na Nj. Veličanstvo presv. cesarja, katerim so sledili krepki naši ^živijo", na kar se je skupno zapela cesarska pesem. Tako končal se je oflcijalen del cele slavnosti. Povabljeni gostje podali smo se k obedu, pri katerem vrstile so se krasne napitnice na si. deželni odbor, na gosp. vodjo R. Dolenca za vzorno delovanje na zavodu, na gosp. ar. Vošujaka, na gospoda grofa Lan-thierija itd. itd. Med obedom razveselovali so nas tudi domači pevci s kaj lepimi pesmimi. A čas hiti, hiti tembolj, kolikor veseleje ure vživa •človek, ki jih ima vendar v življenji tako malo. In vesele ure so bile to res, tem veseleje, ko so se praznile botelke najfinejših domačih vin, ko je tekel šampaniec in je g. vodja kot gospodar zabaval nas s krasnimi do-vtipi prirojenega mu humora. Noč uže je bila, ko smo se ločili, ločili zadnjič na Slapu. Vsacemu pa je prišlo iz polnega srca voščilo : »Prekoristni t; zavod naj v bratski Djlenjski deluje v istem duhu, z istim vspehom dalje, kakor je deloval do •sedaj." Uzorno vodstvo nam je porok, da se bodejo px tudi uresničile naše želje. V to pomozi nam Bog! Iz Ljubljane. — Družba sv. Moliora razdelila je letos svojim udom po šestero knjig.^in to: ^Življenje Marije in sv. Jožefa", V. snopič; „Šmarnice" ali „romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu" ; „Občna zgodovina", XI. snopič; »Slovenski pravnik", IV. snopič; »Slovenske Večernice". 40. zvezek, in „Koledar" za leto 1887. Prva knjiga šteje 144 strani v veliki osmerki, „koledar" 93 strani v nekoliko manji obliki, pa vendar izredno veliki osmerki; „občna zgodovina" obsega IV. zvezka strani 281 do 472, „Pravnik" pa strani 401 do 496, „Večernice" štejejo 127 strani in obsegajo 12 manjih spisov, ;;Šmarnice" pa obsegajo na 282 straneh molitve za vse dni meseca majnika. Oblika knjig je deloma uže zgodovinska, le pri koledarji se je spremenila po naši misli brez pravega povoda v veliko osmerko, ko je bila dosedanja navadna osmerka mnogo bul j priročna. — Sicer pa z veseljem priznavamo lepo kopo knjig in dobro, mnogovrstno vsebino, katero družba -aopet letos podaja svojim udom tako rekoč zastonj. Zelo veselo znamenje je, da se družba tako lepo širi. Ker letos štela je, uže 31.102, 87 letnikov pa 585 dosmrtnih udov, tedaj vseh skupaj 31.687, katerih spada največ: 12.021 na ljubljansko, 9666 na lavan-linsko, 4400 na goriško, 3034 na krško, 1595 na tržaško, ostali pa na: sekovsko, somboteljsko, zagrebško, senjsko, poreško in videmsko (109) škofijo, 59 udov pa še na druge razne škofije. Družbi pristopilo je 24 novih dosmrtnih udov, umrlo pa 6. Družbeni dohodki znašali m 34.460 gold. 65 kr., stroški pa 34.429 gold. 27 kr. Družbena matica znaša v gotovini 17.675 gold. 79 kr. dn 200 goldinarjev v obligacijah. — Družba Mohorjeva je glavni steber slovenskega razvoja izrekoma na ftrajih, v katerih se z vsakojakimi sredstvi vsiluje ptuj Jlivelj, zato še posebej blagi družbi želimo, da še dalje »aste, se razcvita in obilo sadu prinaša v poduk, zavest im krepak razvoj slovenskega naroda. — C. kr. svetovalcem c. kr. deželne vlade kranjske fimenovan je dosedanji c. kr. okrajni glavar Dralka v Radoljici. Ob enem imenovana sta bila za okrajna glavarja pl. Gozani in vitez Schwarz. — Državnozborsko volitev na mesto umrlega g. A. Obreze za notranjske selške obSine razpisalo je deželno predsedništvo na 6. dan decembra t. 1. — Na mesto sedanjega škofa dr. Valussija kandidira se njegov naslednik sedanji prost goriški gosp. dr. Jordan. Pravijo, da se tndi s političnim -prfc gramom svojim p_p_vsejB strinja^s_svojim prednikom. — UpravništvTTjTiBTjanske komende nemškega reda izročeno je, kaisor se nam naznanja z Dunaja, grofu Pavlu Beroldingeu-u, kateri je po starosti svojega službovanja pajT8tiJmj>Q0j[an_biti za^v^TTKegdTkomturja te~"krjTHen!e. Za^otovljaT^e^nirm, da je prihodnji naslednik umrlega v_eliKega komturja barona Laz"rini-a po vsem miren, neuristransk zgartai. toraj ajp^vaj^tod&m $Lgie,c, ne nasprotnik Slovencev, med Katerimi mu bo *> pripadala za Cas njegovega komturstva veljavna beseda. J> — Nove telegraflške postaje v Ložu in No\i Vasi imajo se, kakor čujemo, iz merodajnih krogov, odpreti za javno poslovanje, bržčas v drugi polovici prihodnjega meseca. Do onega časa imajo se, kakor čujemo, dovršiti vse še potrebne priprave. — Vreme je pri nas po vsem ugodno, enako za trgatev, kakor za vsa druga jesenska dela. — Oranje in sejanje vrši se brez zaprek icidi;lka bo v obče na Avstrijskem Efeni& tr^tjirio vlanskega. -— Mnogo in dobrega vina pa se bo pridelalo na jDžaem Ogerskem, na Krasu, v Istri in Dalmaciji. — Umrla je v Beču dvornega svetovalca viteza Vestenecka udova, 70 let stara. — Kolera na Kranjskem. Iz uradnega poročila o koleri na Kranjskem posnamemo, da je zdravniška preiskava pokazala značaj bolezni, kakor se je pokazala med nrisiljencL na tIgu, p,jca, vjuai,aj, 1 fli tnflJiiifl * ° 1er f* D\ se^aj-^rJilelo je-vsega 17 prisiljencev, izmed katerih so trije umrli, dva pa ogrevala. Na Igu preskrbela se je bolnišnica. za,_silo tako, da so oboleli prisiljenci popolnoma odločeni od^jinigih in pa od prebivalstva. — Misli se, da se Je bolezen zanesla z Ložsega Potoka, pa dokazov/a^ to ni nič. Pričakovati se sme, da se bolezen ne bo širila* dalje. — Razpis udobave. Dne 22. t. m. vrši se pri tukajšnjem c. kr. vojaškem založišči ponudbena razprava o udobavi kruha in sena za c. kr. vojno. Natančnejši pogoji se lahko zvedo pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici. — Nova pošta. G. kr. trgovinsko miuisterstvo je dovolilo, da se v Kresnicah ustauovi c. kr. poštni urad. Ta pošta bode sprejemala in odpravljala pis^a in vozno pošto ter oskrbovala poštno hranilnico. Zvezo med poštnim uradom in kolodvorom v Kresnicah oskrboval bode vsak dan štirikrat pot (sel).