Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja s skupnim branjem odraslih in otrok Mojca Pezdirc, univ. dipl. pedagoginja, Vrtec Ciciban Novo mesto Skupno branje knjig med odraslimi in otroki je odlična dejavnost, ki spodbuja vez med gen- eracijami ter otrokom omogoča razvoj jezikovnih veščin, domišljije in ljubezni do branja. Med skupnim branjem se ne le razvijajo veščine branja in pisanja, temveč se tudi bogati besedni zaklad, spodbuja domišljija ter razvija razumevanje povezave med besedami in slikami. Skupno branje knjig med odraslimi in otroki lahko prinese neprecenljive koristi za razvoj otrokovega jezikovnega, kognitivnega in čustvenega razvoja ter vzpostavi močne vezi med družinskimi člani. Pomembno je, da skupno branje poteka v sproščenem in pozi- tivnem okolju, da poslušamo otroka, smo potrpežljivi in spodbujamo njegovo samozavest pri govornem izražanju. Ključni pojmi: govorno-jezikovni razvoj, stopnje tralnega živčnega sistema, razvitost in gibljivost govorno-jezikovnega razvoja, gledanje, branje govornega aparata, psihične funkcije ter ljubeče in knjig spodbudno okolje. V nadaljevanju bomo predsta- vili njihove glavne značilnosti in primere dejavnosti Govorno-jezikovni razvoj se začne ob rojstvu, in- in aktivnosti. Posamezni mejniki so nam v pomoč tenzivno poteka v predšolskem obdobju in se pri sledenju otrokovega napredka v govorno-jezi- končuje nekje okrog devetega leta starosti ter se kovnem procesu. Otroci te mejnike dosegajo vsak nato še vse življenje izpopolnjuje. Otroci se kot do- s svojo hitrostjo in svojimi individualnimi razlikami. jenčki učijo predvsem osnov komunikacije, v ob- S tem, ko sledimo otrokovemu razvoju, ga lahko ob dobju malčka usvajajo prve besede, vsakodnevno primernem času tudi spodbujamo. širijo svoj besedni zaklad in povezujejo besede v svoje prve stavke, kot predšolski otroci pa usvajajo Stopnje govorno-jezikovnega razvoja in predlogi, slovnična pravila svojega jezika in razvijajo še svo- kako lahko otroka podpremo in ga spodbujamo je pripovedovalne in predbralne zmožnosti. v razvoju: • Od rojstva do prvega leta se otrok uči komu- Gledanje in branje knjig ima v predšolskem obdo- nikacije. Prva beseda se pojavi med 10. in 15. bju izjemen pomen za otrokov govor in celosten mesecem. Govorimo in ponavljamo vedno iste razvoj otroka. Vpliva na razvoj čustev, moralni čut besede, poimenujemo vsakodnevne predme- in osebnost otrok. Pozorni moramo biti na to, da te. Govorimo v kratkih povedih, poudarimo zahtevnost, vsebino in sporočilnost knjige, pravlji- melodičnost povedi. Pojemo, recitiramo pe- ce ali zgodbe prilagodimo razvojni stopnji otroka. smi. Otrokove poskuse oglašanja nagradimo s Otroku pravljice pomagajo pri razvoju govornih in svojimi odzivi, navdušenjem. bralnih sposobnosti, z njimi stopijo v stik s svojo • Od prvega do drugega leta otrok po navadi ra- domišljijo in jo gradijo. zume več, kot pa lahko pove. Beremo pravljice, izštevanke, pesmi. Skupaj gledamo slikanice. STOPNJE GOVORNO-JEZIKOVNEGA RAZVOJA Dajemo jasna, kratka navodila. Preverjamo Razvoj jezika in govora predstavlja osnovo vsako- razumevanje govora (npr. pokaži). Govorimo dnevne komunikacije, pri čemer številni strokovnja- počasi in razločno. Spodbujamo in pohvalimo ki poudarjajo pomembnost prvih treh let otrokove- otroka, ko uporabi novo besedo. Otroka vklju- ga življenja, saj le-ta predstavljajo optimalno obdo- čimo v igro z vrstniki. bje govorno-jezikovnega razvoja. Govorno-jezikovni • Od drugega do tretjega leta otrok vsak dan ra- razvoj je v veliki meri odvisen od spodbud staršev, zume in tudi pove več besed. Potrebno je pre- sorojencev in ostalih odraslih oseb v otrokovem verjati njegovo razumevanje. Širimo otrokov vsakodnevnem okolju, ki otroku predstavljajo go- besedni zaklad. Sprašujemo ga in počakamo, vorni model. da odgovori. Če določene besede napačno iz- govori, jih pravilno ponovimo za njim. Govorno-jezikovni razvoj otroka poteka po določe- • Od tretjega do četrtega leta naj bi otrok pra- nih fazah, če je otrok zdrav. Na razvoj vplivajo raz- vilno izgovarjal vse glasove, razen šumnikov lični dejavniki, kot so razvitost čutil, razvitost cen- (Š, Ž, Č) in glasu R. V tem obdobju naj bi bil 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO njegov govor razumljiv ožji okolici (starši, sta- povedujemo. Spodbujamo otroka k druženju, ri starši, vzgojiteljice). Smiselno je preverjati saj je način komunikacije drugačen. Definira- gibljivost jezika ter po potrebi izvajati vaje za mo nove besede v kratkih povedih. razgibavanje in motoriko jezika. Beremo mu • Od petega do šestega leta otrok ustrezno iz- vedno daljše pravljice in se pogovarjamo o nji- govarja vse glasove. Govor je razumljiv in bese- hovi vsebini. Otroka v pogovoru sprašujemo in dni zaklad bogat. Pogovarjamo se z otrokom, ga gledamo. Počakamo, da odgovori. Bodimo izkažemo mu zanimanje za njegove pripovedi pozorni na otroka, kadar kaj pripoveduje. Obr- in dogodivščine, ki jih želi deliti. Spodbujamo nemo se k njemu, ne prekinjamo njegovega otroka k samostojnemu opisovanju slik. Pre- pripovedovanja in ga primerno spodbujamo. beremo mu zgodbo in ga spodbujamo k sa- Odgovarjamo na njegova vprašanja. Stavki po- mostojnemu pripovedovanju obnove. Določa- stajajo nekoliko daljši in kompleksnejši. mo mesto posameznih glasov v besedi (zače- • Od četrtega do petega leta otrok ustrezno tek, sredina, konec). izgovarja vse glasove, lahko pa se še pojavijo težave pri izgovorjavi šumnikov in glasu R. Be- Spodnja piramida prikazuje pomembna področja remo pravljice, pogovarjamo se o vsebini, pri- razvoja govorno-jezikovne komunikacije. Prevedla in priredila: M. Dolinar (2019) po Children’s Speech and Languge Therapy, www.cht.nhs.uk 40 Didakta GLEDANJE IN BRANJE KNJIG S PREDŠOLSKIM Kadar govorimo o vsebini knjige, nove besede po- OTROKOM novimo pogosto, prav tako pa jih uporabimo v vsa- Predšolski otroci ob prebiranju knjig uživajo na kodnevnih pogovorih. S tem bomo otroku poma- različne načine. Nekateri si želijo, da jim prebere- gali, da si nove besede zapomni in jih prične upo- mo njihovo najljubšo knjigo od začetka do konca. rabljati tudi v svojem govoru. Razširimo otrokovo Drugi otroci si želijo knjigo le prelistati, nekateri poved. Na primer, če otrok reče: »Tam je žaba!« in poskušajo knjigo »prebrati« in kažejo s prstom na nanjo pokaže s prstom, lahko razširimo njegovo iz- slike, ki jih v knjigi zanimajo, ali pa ponavljajo bese- javo: »Ja, žaba skače po lokvanjih!« Ko širimo otro- de in izjave iz knjige, ki so si jih zapomnili. Skupno kove izjave, mu nudimo model, kako naj tvori dalj- gledanje knjig spodbuja otrokov interes za knjige še stavke, prav tako mu ponudimo več informacij in širi besedišče, prav tako pa se otroci iz knjig učijo o temi. Otrokovo razumevanje gradimo s tem, ko novih idej in konceptov. Eden izmed ciljev branja ustvarimo povezavo med vsebino knjige in dogod- knjig skupaj s predšolskim otrokom je tudi razu- ki iz otrokovega življenja. Na primer, če gledamo mevanje vsebine knjige in uživanje v njeni zgodbi. knjigo o obisku pri zdravniku, se lahko pogovarja- Lowry (2012) je mnenja, da pustimo, da otrok sam te o nedavnem obisku zdravnika. Knjige vsebujejo izbere knjigo. Kadar otrok sam izbere tisto knjigo, številne domišljijske vsebine, zato s pogovorom o ki bi jo rad pogledal, je zanjo zagotovo zainteresi- temah, kot so duhovi, pirati, gradovi, pomagate ran. Kljub temu pa mu lahko občasno predlaga- otroku graditi domišljijo, igro in mišljenje. Obli- mo, katero knjigo bi pogledala skupaj. Otroci so kujemo pogovore, ki bodo spodbujali otrokovo radi aktivno vključeni v branje, zato pustimo, da mišljenje. Otroku lahko pomagamo pri predvide- otrok sam drži knjigo in obrača strani. Cilj je, da v vanju (na primer: »Kaj misliš, da se bo zgodilo, ko skupnem gledanju knjig uživa, zato ni nujno po- bo volk poskusil odpihniti hišo iz opek?«), primer- trebno, da preberemo prav vsako stran v knjigi. janju in razlikah (na primer: »Ta pes je zelo majhen, Otroka pustimo, da knjigo bere na svoj način. Ne- tako kot kuža od babice!«), pogovoru o čustvih (na kateri otroci pogledajo samo nekaj strani v knjigi primer: »Fant ne najde svoje žoge. Žalosten je.«) in ali pa jo želijo le prelistati, medtem ko drugi želijo oblikovanju povezav z otrokovimi izkušnjami (na prebrati celotno knjigo. Otrok naj gleda knjigo v primer: »Se spomniš, ko si izgubil svoj avto in si bil svojem tempu in v skladu s svojimi zanimanji. Ni žalosten?«). Ti načini pogovora otroka spodbujajo potrebno, da preberemo celotno besedilo v knjigi, k razmišljanju, reševanju problemov in razvijanju temveč lahko zgodbo poenostavimo in del vsebine domišljije. spremenimo. Z otrokom se lahko pogovarjamo le o dogajanju na slikah in ilustracijah ter besedila ob CICI PRAVLJICE ZA GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ tem sploh ne preberemo. Nekateri otroci radi zno- S sodelavci smo v Vrtcu Ciciban Novo mesto za otro- va in znova gledajo isto knjigo. Večkratno branje ke oblikovali in v zbirki objavili Cici pravljice za go- iste knjige otroku pomaga tako pri razvijanju razu- vorno-jezikovni razvoj. Pravljice so sestavljene iz vaj mevanja konceptov, ki so predstavljeni v knjigi, kot za razgibavanje ustnic, jezika, vaj za boljše delovanje tudi pri učenju novih besed. Počakamo, da otrok mehkega neba, vaj za izpihovanje ter dihalnih vaj. nekaj naredi ali reče. Ko obrnemo ali preberemo Namen Cicibanovih pravljic za govorno-jezikovni ra- stran v knjigi, tiho počakamo na otrokov odziv in se zvoj je bila opora in izhodišče staršem, da bi skupaj z ob tem izogibamo postavljanju vprašanj ali izpo- otrokom na zanimiv in igriv način uživali ob gibanju stavljanju nečesa, kar se nahaja v knjigi. Otrok ima in igricah ter vajah govornega aparata, si ob pripo- tako priložnost, da se lahko izrazi. Ko otrok dobro vedovanju vzeli čas za pogovor in druženje s svojim pozna vsebino knjige, lahko zgodbo poustvarimo z otrokom ter s tem oblikovali t. i. skupno vezano po- gibanjem ali s pripomočki. zornost. SPODBUJANJE GOVORNO-JEZIKOVNEGA RA- V nadaljevanju prikazujem dva primera krajših ZVOJA Z BRANJEM KNJIG pravljic, ki sta bili namenjeni otrokom za spodbu- Med branjem knjig z otrokom uporabljamo različ- janje razvoja govorno-jezikovne komunikacije in ne besede. Izogibamo se poimenovanju predme- gibanja. tov v knjigi, saj je tako otrok izpostavljen predvsem samostalnikom. Čeprav so samostalniki pomemb- CICI PRAVLJICA ZA SPODBUJANJE GOVORA IN ni, mora otrok slišati tudi druge vrste besed, kot so JEZIKA različni pridevniki (npr. ogromen, lepljiv), glagoli POTEP PO GOZDNI POTI (npr. pleza, leti), besede, s katerimi izražamo po- Muca Liza je šla na potep v gozd. Pod nogami ji čutja (npr. utrujen, presenečen), predlogi (npr. ob, je zašelestelo listje ŠŠŠŠŠŠŠ (dolg enakomeren med), časovni izrazi (npr. kmalu) itd. Poudarimo izpih ŠŠŠŠ). Kaj je to? Ustrašila se je. OOOOOOO pomembne besede v knjigi s svojim glasom, upo- (se začudimo). Kdo si ti? Jaz sem kača, znam si- časnimo tempo svojega govora in pokažemo sliko kati SSSSSSSSS (posnemanje sikanje kače, enako- v knjigi, ki prikazuje pomen poudarjene besede. meren dolg izpih SSSSS, roko položimo na trebuh, 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO trebušna prepona je aktivna, stisnemo trebušne obuvanje), oblečemo si vetrovko, na glavo damo mišice). Kaj znaš pa ti? Jaz ne znam sikati, znam se trak (nakažemo oblačenje) in se odpravimo (na- sama umivati (oblikujemo jezično konico in krožno kažemo hojo). Prispeli smo v gozd. Za prvim gr- oblizujemo spodnjo in zgornjo ustnico). mom zagledamo zajčka (skačemo kot zajček). Iz drevesne dupline se prikaže veverica (prikažemo Poslovita se in si pošljeta poljubček (ustnice našo- gibanje veverice). Pojdimo naprej (oponašamo bimo in pošljemo poljubček). hojo, korakanje). PSSSSSST damo roko na usta, da ne prestrašimo ptic (oponašamo letenje ptic). Muca se odpravi naprej po gozdni poti. Zaslišala je Skočimo v listje in ga mečemo v zrak (prikažemo HUHUHU. Kdo si pa ti, je vprašala. Z vrha drevesa skok in metanje listja). Izpod listja prileze miška. se je oglasila sova HUHUHU. Kaj pa ti znaš? Znaš Tečemo za njo (oponašamo tek miške). Miška se takole hukati HUHUHU? Ne, znam pa piti mleko, ustraši medveda. Tudi mi zbežimo v luknjo in po- poglej, tako (stegovanje jezika proti nosu). čepnemo v klobčič. Nevarnost je mimo. Zaslišimo veter (oponašamo veter ŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠ). Preskoči- Poslovita se in si pošljeta poljubček (ustnice našo- mo deblo (naredimo skok, lahko več ponovitev). bimo in pošljemo poljubček). Iz grmovja zasika kača SSSSSSSS (oponašamo sikanje in gibanje kače). Zdaj smo že utrujeni Muca zasliši ČIVČIV. Kdo si pa ti? Jaz sem vrabec. (raztegnemo roke in noge in široko glasno zaze- Ali znaš tako čivkati ČIVČIV? Ne, znam pa takole hamo. Na začetku se sliši tih HHH proti koncu pa prestrašiti PPHHHHHHHH (posnemamo prhanje HHHAAA). Nasvidenje gozd (pomahamo z roko)! mačke). Vrabec prestrašen odleti na drevo, muca Lepo smo se imeli (se nasmejemo, nasmeh drži- pa je že utrujena, zazeha HHAAAAAAAAAAA (širo- mo nekaj sekund). ko glasno zazehamo. Na začetku se sliši tih HHH, proti koncu pa HHHAAAA) in se odpravi domov. Na poti domov obuja spomin, kako so se živali oglašale, in si ponavlja: zasika SSSSSSSSSSSS, za- Literatura Lowry, L. (2012): Sharing Books with Preschoolers, The Hanen huka HUHUHU in začivka ČIVČIV. Ko pride domov, Way. Pridobljeno s: http://www.hanen.org/Helpful-Info/Fun-Ac- popije skodelico mleka (odpremo usta, obliku- tivities/Sharing-books-with-Preschoolers,-the-Hanen-Way.aspx Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2009): Razvoj govora v zgo- jemo jezično konico in se z jezikom poskušamo dnjem otroštvu. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Ra- dotakniti nosu ali brade, zapremo usta), se umije zvojna psihologija, str. 315-333. Ljubljana: Rokus Klett. Marjanovič Umek, L. in Svetina, M. (2009): Spoznavni in govorni (oblikujemo jezično konico in krožno oblizujemo razvoj v srednjem in poznem otroštvu. V L. Marjanovič Umek in spodnjo in zgornjo ustnico) in sladko zaprede PR- M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija, str. 408-427. Ljubljana: Rokus Klett. RRRRRRR (posnemamo predenje mačke). Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009): Govorni razvoj do- jenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Ra- zvojna psihologija, str. 215-232. Ljubljana: Rokus Klett. CICI PRAVLJICA ZA SPODBUJANJE GIBANJA Trdin, N. (2013): Razvijanje otrokovega govora ob slikanici. Lju- POJDIMO SE RAZGIBAVAT V GOZD bljana: Pedagoška fakulteta, UL – diplomsko delo. Žnidarič, D. (1993): Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slo- Gremo v gozd, zato si obujemo škornje (nakažemo venije za šolstvo in šport. 42 Didakta