Ljubljana, nedelja 28. aprila I940
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ui. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
št. ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnikom in čitateljem pravoslavne vere iskrene čestitke za Veliko noč !
f,JUTRO"
Strnjen in odločen narod
V prošlem tednu smo čuli in citali iz Beograda in Zagreba, iz Ljubljane in Splita, Skopija in Novega Sada izjave in sporočila, ki navdajajo ves naš narod z globokim zadovoljstvom. Jugosloveni smo vročekrvni ljudje in naše notranje razlike ìadi razpravljamo ostro in če le mogoče z največjim ropotom. Prav nič se ne ženiramo opozarjati svet, kako se znamo kregati. Marsikdo, ki nas pozna, je že mislil, da ta narod, ki ima toliko medsebojnih sporov in ki izkazuje toliko nezadovoljstev, prav za prav ne želi biti v skupni hiši. Marsikatera špekulacija je bila že zgrajena na tem naziranju. Zlasti ko se je zadnja leta hrvatsko vprašanje vedno bolj ostrilo, so mnogi menili, da so razpokam že sami temelji države, ki je tako rekoč šele včeraj združila pod eno streho Srbe, Hrvate in Slovence. Kar priznajmo, včasih je bilo tako hudo, da so mnogi med nami začeli dvomiti, ali ne bodo ta naša notranja nasprot-stva, če bi bila življenska sposobnost Jugoslavije postavljena pred preizkušnjo. nas vse skupaj pripeljala v nesrečo in pogubo...
Toda kadar udarijo velike ure in pride zgodovinska preizkušnja, takrat naš narod pokaže, da se Slovenci, Hrvati in Srbi nismo našli po slučajnem naključju svetovne vojne, da se nismo združili prisilno, niti po računu nekih politikov in državnikov, da svojega doma nismo gradili na odpoved, temveč da je Jugoslavija zgodovinska posledica one usodne povezanosti vseh delov njenega naroda, katere občutek je od nekdaj razvijal med Hrvati, Slovenci in Srbi nagonsko stremljenje k zedinjeniu. ki je dajal našemu duhovnemu življenju v preteklosti najvišje pobude in ki je slavil svoj končni triumf na dan. ko je za večne čase vstal v Evropi naš jugoslovenski dom.
Kdo se ne spomni temnih dni mar-sejske tragedije? Takrat je Evropa s pritajenim dihom opazovala Jugoslavijo. Vsakdo je vedel, kaj so nameravali morilčevi streli. Udariti pastirja, da se čreda razkropi v vetrove! Notranjepolitične razmere niso bile utešne, težki spori so bili m dnevnem redu. medsebojna mržnia je žela uspeh za uspehom. a ko se je vračalo mrtvo truplo velikega Zedinitelja v domovino, je narodova duša čista in nepokvarjena pobegla iz temnice prepira, mržnje in medsebojnega boja in ves narod se je zedini] ne le v žalosti in tugi, temveč tudi v občutku neporušne notranje povezanosti in odločnosti, da se morilčevi načrti nikdar izpolniti ne smejo. Ves svet ie takrat z občudovanjem gledal Jugoslavijo. Dvomi o nas so se umaknili pri prijateljih in neprijate-ljih spoznanju, da je ta narod nepremagljiv v svoji odločnosti čuvati, braniti svojo Jugoslavijo, ker se do zadnjega zaveda, da z njo čuva in brani svoje življenje.
Vrnili smo se zopet v vsakdanje življenje V nova nasprotstva. v nove spore. V nove dvome in nove težkoče. Končno je pod Stojadinovičevim režimom. ki je pripravljal državi in narodu zlo usodo, zmagala na vseh straneh misel, da moramo svoje skupno življenje urediti na novih organizatornih osnovah. Z urejevanjem hrvatskega vprašanja je država krenila na nova pota svoje notranje politike. Na teh potih je bila verjetno storjena marsikatera pogreška in bo še storjena. Brez trenj ne gre. Pojavila se je bojazen, ali ne bo preureditev države zrahljala in oslabila našo skupno moč in ali se ne bo Jugoslavija, če bi butnil ob njo sunek evropskih viharjev, izkazala kot zgradba, ki so ji temelji spodkopani. Optimisti nismo nehali verovati, da se v nobenem delu našega naroda, ako je v njem še kaj primitivnega prirodnega čuta samoohranitve, ne more trajno uveljaviti stremljenje, ki bi iskalo svoje cilje izven življenskih interesov naše Jugoslavije Preureditev države postavlja na dnevni red mnoge naše medsebojne obračune, mnoge lokalne in regionalne konflikte. Čut odgovornosti srbskih hrvatskih in slovenskih politikov bo vse to premagal, če bodo znali uveljavljati spoznanje, da nobenemu slovenskemu ne hrvatskemu in ne srbskemu interesu ne more biti zadoščeno. ako to ni istočasno tudi interes celote, vse Jugoslavije.
Med nami lahko obstoje različna nazi-ranja o najbolj praktični in najboljši obliki ureditve medsebojnih odnošajev ter razmerja države in pokrajine. Vse to je podrejenega značaja, ako vse nadvlada ideja edinstva. Ni se treba spuščati v filozofska razmišljanja o narodnem edinstvu. Zadostuje spozna-

f. Vis. kneza namestnika
Današnja nedelja je za vso kraljevino Jugoslavijo pomemben državni praznik. Naš knez namestnik Pavle dovršuje 47. leto svojega življenja. V dobi, v kakršni živimo, smatra ves jugoslovenski narod še bolj kakor že vedno za svojo prvo dolžnost, da izrazi glavnemu krmarju svoje usode ob tej priliki prisrčne želje, da bi nam bil ohranjen še dolgo vrsto let ter da bi bdel nad domovino in nad njenim mladim kraljem, obenem pa da bi z dosedanjo vestnostjo in spretnostjo vodil državne posle, dokler ne bo mladi kralj zasedel prestola.
Knez namestnik se je rodil v Petrogra-du kot edini sin kneza Arsena Karadjor-djeviča in kneginje Demidove. že zgodaj je izgubil mater, nakar je živel največ pri svojem stricu knezu Petru Karadjordje-viču, ki je tisto dobo bival s svojo družino v ženevi. Ko je leta 1903 izvolil srbski narod kneza Petra za svojega kralja, je tudi knez Pavle prišel v Beograd, kjer je dovršil gimnazijo kot reden dijak in si je že iz tistih šolskih let ohranil mnogo iskrenega spoštovanja med vrstniki.
Poleg vzgoje od strani strica kralja Petra, sta se oblikovala duševnost in značaj kneza Pavla pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljev. Tedanja doba mu je vcepila živo narodno zavest in globoko domoljubje. Bolj in bolj pa se je v njem razvijala tudi ljubezen do književnosti in upodabljajoče umetnosti. Visokošolske študije je po odlično opravljeni maturi dovršil na Angleškem. Na slavni oxfordski univerzi se je lahko vneto posvetil tudi študiju umetnosti, književnosti, zgodovine in glasbe. S svojim ljubeznivim bistvom si je tudi tam pridobil vrsto prijateljev med pripadnikih raznih narodov, predvsem seveda med Angleži. Za časa balkanske in svetovne vojne je moral prekiniti svoje študi-in je bil kot gardni oficir skoraj ves ' s kraljev adjutant.
Tako je torej bil podan temelj politični in vojaški karieri kneza Pavla, ki je danes kronana s tem, da je prvi namestnik kraljevine Jugoslavije in armijski general. V zedinjeni in svobodni domovini je knez užival bratsko zaupanje svojega bratranca kralja Aleksandra. Kolikor je le mogel, je bratrancu odvzemal breme reprezentativnih dolžnosti. Začel je obnavljati nacionalne, športne in dobrodelne organizacije, stopil je na vodilno mesto pri Rdečem križu, Aeroklubu, Kolu jahačev, Av-toklubu, krščanski zajednici mladih ljudi in pri raznih drugih društvih, ki s svojim delom živo posegajo v narod. Zlasti pa je vzel pod svojo zaščito razvoj umetniškega in kulturnega življenja v državi. Njegova zasluga je, da se je organiziral po-kret za zbiranje in varovanje razkropljenih umetnin, s katerimi so se obogatili naši muzeji. Beograd je postal veliko umetniško središče, kjer se leto za letom vrstijo pomembne mednarodne umetniške razstave, ki vzbujajo pozornost ne samo po Jugoslaviji, marveč tudi daleč izven nje. Muzej kneza Pavla, urejen v starem dvorcu, je dostojanstveno zavetišče likovne umetnosti, kjer so tudi dela pomembnih slovenskih mojstrov našla svoje častno mesto.
Dne 22. oktobra 1923. se je knez Pavle oženil s kneginjo Olgo, hčerko grškega kneza Nikolaja in velike vojvodinje Jele-
ne. Trije otroci so doslej osrečili ta harmonični zakon. Princ Aleksander je bil rojen 13. avgusta 1924, princ Nikola 29. junija 1928 in princesa Elizabeta 7. aprila 1936.
Tesno sodelovanje s kraljem Aleksandrom pri vodstvu državnih poslov je omogočilo knezu Pavlu, da je spoznal vso politično dejalnost v Jugoslaviji in po svetu naokrog. Spoznal je vsa velika politična vprašanja, ki se tičejo naše države kot osrednje sile na Balkanu. To se je posebno očitovalo, ko je Jugoslavijo zadel s smrtjo Viteškega kralja najhujši udarec in ko nam je bila v tolažbo lahko edina zavest, da je na čelo namestniškega sveta stopil knez Pavle. Knez namestnik je tako postal živo poroštvo narodu, da bo Jugoslavija prebrodila svoje najhujše čase brez posebnih pretresov in da bo, naj pride karkoli, odločno nadaljevala svojo politiko miru, dela in napredka.
Jugoslavija je prebrodila krizo po mar-se jski katastrofi s tem. da je na znotraj ohranila svoj mir. v splošnem prepričanju naroda, da mora država ostati edinstvena, nedeljiva. Na zunaj je Jugoslavija dosledno naglašala in uveljavljala svojo željo, da se ohrani mir na Balkanu ter je prepričala tuje sile, da je močna in napredna Jugoslavija najmočnejše jamstvo za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope.
Jugoslavija je potrpežljivo čakala konec svetovne gospodarske krize. S primernimi ukrepi in metodami se je prizadevala, da
ugodno razvije svoje gospodarsko stanje. Obnova se čuti marsikod. Kmetijstvo, trgovina, industrija, obrt, — vsa dejalnost v državi kaže tendenco k napredku. V mednarodni menjavi dobrin je postala Jugoslavija upoštevan činitelj.
Izboljšano gospodarsko stanje je omogočilo Jugoslaviji, da je lahko znatno izboljšala svoje zveze s drugimi državami, tako gospodarske kakor politične. In naj je današnje mednarodno stanje motno in zapleteno, kakor le more biti, Jugoslavija je dosledna v tem. da ohrani svojo nevtralnost in neodvisnost, ker hoče na miroljuben način urediti vsa vprašanja, ki se kakorkoli vrinjajo med njo in njene sosede. Na znotraj se hoče čimbolj učvrstiti. Hrvatsko vprašanje je rešeno s sporazumom, ki naj bi bil temelj za reševanje vseh spornih vprašanj v državi. Prav posebno pa je važno, da si je Jugoslavija zagotovila učinkovito obrambo svoje neodvisnosti in nevtralnosti. S ponosom in zaupanjem zremo danes v našo narodno vojsko, ki je glavni porok našega miru.
Pet let in pol izvršuje knez namestnik svojo odgovorno nalogo. Pokazal je toliko modre sposobnosti in osebnih vrlin, da je popolnoma upravičil zaupanje, ki ga je narod ob smrti Viteškega kralja stavil vanj. Tem bolj iskrene in tople so zato želje, ki hite danes, na njegov rojstni dan, k njemu in njegovi vzvišeni družini iz vseh krajev Jugoslavije.
Vel, kralj med letalci
Beograd, 27. aprila Beograjski dnevniki, ki so za pravoslavne velikonočne praznike izšli v povečanem obsegu za dni od 27. do vključno 30. aprila, prinašajo vsi na uvodnem mestu članke o našem mladem kralju ter o njegovem zanimanju za tehnična sredstva moderne vojske ,poleg tega pa se obširno spominjajo 47. rojstnega dne Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. O zanimanju našega mladega kralja za letalstvo navaja ^Politika«: Naš mladi kralj pogosto obiskuje posamezne edinice vojske in motri njihovo delo. Nadvse ga zanima izvajanja praktičnih vežb vojske, mornarice in letalstva. Tako je kralj pred nekaj dnevi obiskal beograjsko letališče z željo, da svoje teoretično znanje o letal:.!/'u izpopolni z ogledovanjem stvarnega dela in življenja edi-nic našega vojnega letalstva. Več kakor dve uri se je zadržal kralj na letališču. Povpraševal je po vsem mogočem, zlasti
o novih tipih letal domačega izdelka, o ' kompliciranem mehanizmu letal, o posa-j meznih delih in o hitrosti raznih aparatov. Pokazal je. da so mu vse stvari teoretično dobro znane, zato so mu letalci odgovarjali, kakor pač odgovarjajo poznavalcem letalstva, ne pa laikom. Idoč od aparata do aparata se je kralj najdalje zadržal pri velikih bombarderjih in lahkih lovskih letalih. Fotografiral je vse, kar je pritegnilo njegovo posebno pozornost.
Nato je kralj želel prisostvovati vežbi lovskega letalstva z najmodernejšimi letali. željo so mu takoj izpopolnili: eska-drilja modernih lovskih letal je poletela v skupirti. napl avila krog nad letališčem, prikazala je delovanje lovskega letalstva in je spet v skupini pristala. Mladi kralj je bil navdušen nad izvrstnim manevriranjem lovske skupine in je pilote prisrčno pohvalil.
Iz posebnih letal, ki vzdržujejo zvezo, je bila nato izpuščena jata golobov pismo-noš. Njihova naloga je bila, da ponesó na določeno mesto povelje, ki ga je bil Nj. Vel. kralj sam podpisal. Golobi so bili spuščeni daleč od letališča, vendar so odlično iz-vežbani izvršili nalogo, kakor se je le moglo želeti. Zadovoljen in nasmehljan se je kralj na kraju dalje časa pomudil poleg ìadiotelefonskih aparatov, s katerimi se vzdržuje radiotelefonska zveza z letali na poletu. To stroko pozna tudi mladi kralj praktično že zelo dobro in se je tudi primerno izkazal med kompliciranimi napravami.
»Vreme« navaja v podobnem poročilu, da mladi kralj vselej, kadar motri praktično vežbanje vojakov, stavlja različna vprašanja, želi informacij in se pogovarja z vojaki. Njegov neposredni stik z vojsko in ljubezen do nje sta dedovana od prednikov in se ponavljata vedno, kadar kralj obišče vojne edinice. Kralj se v pogovoru z vojaki zlasti zanima, kakšna je hrana in življenje v vojašnici. Ko se poučuje v moderni tehniki v vojski ter se zanima za čustvovanje in osebnost vojakov, izpopolnjuje mladi kralj svoje znanje o vojaški sili in se pripravlja, da bo temeljito podkovan prevzel vladarske dolžnosti.
Ribbentrop obtožuje zaveznike
Nemški zunanji minister je včeraj na podlagi dokumentov dokazoval, da je bil vdor zaveznikov na Norveško že v teku in da so Nemci
zaveznike samo prehiteli
Berlin, 27. aprila. AA. (DNB). Nemški zunanji minister v. Ribbentrop ie imel danes v svečani dvorani državnega kace^r-stva v navzočnosti diplomatskega zbora ter predstavnikov nemškega in tujega tiska naslednji govor:
Zaprosil sem vas. gospoda, za vaš obisk, da bi vas osebno in neposredno seznanil z vrsto političnih dokumentov, ki so po mnenju nemške vlade največjega pomena za svetovno javnost, zlasti pa za vlade nevtralnih držav. O teh dokumentih imam
v imenu nemške vlade čast izjaviti naslednje:
Dne 3. septembra so angleški in francoski oblastniki napovedali Nemčiii vojno. Za to niso imeli nikakega pametnega razloga. Nemški narod in njegov voditelj sta vse od januarja 1939 nenehoma izražala voljo, da bi z angleškim in francoskim narodom živela v miru in prijateljstvu. V danih okoliščinah pa je nemški narod popolnoma enodušno sprejel napoved vojne. Vsa združena vojna sila nemškega naroda bo odbila in osramotila angleške in francoske oblastnike, ki imajo v načrtu razkosanje nemške države, politični razkroj nemškega naroda in njegovo gospodarsko uničenje. Ker pa so si bili v Angliji in Franciji že takoi ob početku na jasnem.
nje usodne povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki nas neporušno druži v celoto, od katere ne moreš odkruši-ti ni koščka, da ne bi pogodil življen-skega živca vsakega njenega dela.
Na vprašanje o narodnem edinstvu v zadnji in odločilni instanci odgovarja narod sam In zopet je prišel zgodovinski trenutek, ki so ga mnogi opazovalci Jugoslavije tako radovedno pričakovali. Danes, ko se vse države in vsi narodi pripravljajo z vsemi močmi na obrambo in ko se ve bolj kakor kdaj, da topovi, tanki, utrdbe, letala ne pomagajo, ako sila orožja ni v rokah silnega duha in ako disciplina vojske ni zgrajena na solidarnosti ter odločnosti naroda, je narodova volja in beseda prva in poglavitna reč.
In preko noči ima Evropa zopet svoje čudo. Ta Jugoslavija, iz katere je odmeval tako hrupen krik z njenih notranjih bojišč, se danes dviga v samozavesti in odločnosti, kakor jo morda ta država še nikdar pokazala ni. Baš iz onih krajev, o katerih so mnogi mislili. da so vse svoje misli in poglede osredotočili samo na lastne zadeve in
na lastne skrbi, prihajajo poročila o naravnost manifestativni odločnosti naroda, braniti Jugoslavijo za vsako ceno. Vprašajte ljudi, ki so bili te dni v hrvatskih krajih, pa se vam bodo oči odprle, da je v trenutku, ko tuli vihar tudi okoli naših domačih oglov, vse čuječe, vse pripravljeno, vse odločeno in da jugoslovenski vojnik, pa naj bo slovenskega, hrvatskega ali srbskega imena, ne bo. če bi usoda tako hotela, zaostal v ničemer za heroji, ki so izvo-jevali svobode te njegove zemlje!
Izjave, ki jih te dni čujemo iz ust odgovornih državnikov in politikov, so le izraz pravega narodnega razpoloženja in narodne volje. In če se je kje v Evropi še nahajal kdo, ki je iz raznih pojavov pri nas sklepal, da je v hrvatskem narodu zamrla misel naše skupne svobode, temu so odločne besede predsednika HSS dr. Mačka in glavnega tajnika dr. Krnjevica pač v dovolj-no opozorilo. Dr. Krnjevič je izrekel resnico, ko je napram inozemskemu novinarju poudaril enodušnost naroda, da za vsako cefto brani svojo neodvisnost, in ko je naglasil, da je Jugoslavi-
da ne bodo mogli udariti preko nemških zapadnih obrambnih utrdb, so si morali poiskati primernih bojišč drugod.
Delo zaveznikov za razširjenje vojne
In ko je angleška in francoska zaveznica Poljska klonila, so z vso intenzivnostjo iskali novih možnosti, da bi Nemcem prišli do živega. Zato ie postalo razširjenje vojne političnim in vojaškim oblastnikom zapadnih sil glavni smoter njihove vojne politike. Zato sta Anglija in Francija že od pričetka vojne z vsemi sredstvi poskušali zaplesti v vojno tudi nevtralne države in prenesti bojišče na njihovo ozemlje. Posebno manjše evropske države so se jim zdele za njihove načrte nad vse primerne. Njihovi narodi naj bi žrtvovali svojo lastno kri za njihove namene. Zato so angleški in francoski državniki začeli s sistematično kampanjo nroti nevtralnostnemu načelu kot takemu in proti slehernemu prizadevanju nevtralnih držav, da bi svojo nevtralnost ohranile in dejansko ostale izven vojne. Tako je Churchill že 21. januarja 1940 v svojem govoru nevtralcem
ja čvrsto na stališču obrambe obstoječega svojega stanja. Ni treba še posebej poudarjati, s kakšno resnobo razume srbski človek, kaj je država. In z zadoščenjem smemo reči, da sta tudi med slovenskim ljudstvom samozavest in odločnost prevladali vse občutke slabosti v zavesti, da je Jugoslavija danes kakor en mož in da kdorkoli in kjerkoli se dotakne nje, ta mora vedeti, da bo udaril na granit našega jugoslovenskega naroda, ki v svoji hiši dopušča, da razpravljajo Slovenci. Hrvati in Srbi živahno, celo ostro o svojih domačih stvareh, ki pa je eden napram vsem drugim prijateljem in neprijate-ljem in ki nikdar ne bo dopustil, da bi s tem, kar je njegovega, razpolagali drugi.
Od septembra do aprila je kratka doba. Jugoslavija je v tem času v tehničnem pogledu spopolnila svojo obrambo, da se ji ni treba bati nikogar. V moralnem oziru je zbrala svoje sile, ki so nedostopne vsakemu kvaru, vsakemu tujemu vplivu in naraščajo iz dneva v dan v zavesti, da so v tej svoji notranji slogi nepremagljive.
grozil in jih pozival, naj se priključijo Angliji in Franciji. Odtlej v nobenem govoru angleških in francoskih politikov ni manjkala zahteva, nai se tudi nevtralci bore proti Nemčiji.
Ribbentrop ie v podkrepitev te svoje trditve citiral Churchillova govora 31. januarja in 3. marca. Chamberlamova govora 21. in 27. februarja. Stanleyjevega 31. marca, lorda Delaware 5. aprila, angleškega ministra za delo 6. aprila, lorda Ha-lifaxa 10. aprila, francoskega ministrskega predsednika 5. aprila in končno govor Duffa Coopra 12. aprila, ki nai bi se bil še prav posebno brutalno izrazil, ko ie dejal: Ko smo nevtralcem že pojasnili, da je v igri njihova lastna svoboda in neodvisnost. jim moramo sedaj tudi jasno pove-dati. kaj cd njih zahtevamo in kakšno vlogo bodo morali igrati v vojni, ki mora uničiti Nemčijo. Ce bi katera od teh držav oklevala, moramo najti način, da napravimo konec omahovanju.
Prva priložnost za to se ie nudila Angliji in Franciji o priliki finsko-ruske vojne. Dne 12. in 19. marca sta Daladier in Chamberlain izjavila, da sta Anglija in Francija pripravljeni poseči v ta spor, pri čemer nai bi nordijske države služile kot baza za njune operacije, toda le. če na to nordijske države izrecno pristanejo. Ta izjava obeh ministrskih predsednikov ni odgovarjala resničnemu razvoju tedanjih dogodkov. Nemška vlada ie dobila pozneje v roke poročilo, ki ga ie finski jDoslanik 12. marca poslal svoji vladi in v katerem ie sporočil, da ie dobil od zapadnih državnikov zagotovilo takojšnje pomoči, pri čemer bo prevoz angleških in francoskih vojnih sil preko Skandinavije le notifici-ran pri švedski in norveški vladi, ne da bi se njuno stališče obče jemalo v poštev. cdnošaji s Sovjetsko Rusiio oa nai bi se takoj prekinili. 11. marca zvečer ie Churchill celo na vrat na nos prišel v Pariz, da bi še poslednjič poskusil preprečiti sklenitev miru med Moskvo in Finsko.
Kdo je pripravljal zasedbo Norveške
Nadaljnji dokazi, kako sta se Velika Britanija in Francija že tedai pripravljali na intervencijo na severu, pa so podani v številnih dokumentih, ki so se jih polastile nemške čete ori svojih akcijah na Norveškem in izmed katerih bo danes maniši izbor objavljen. Ze v Narviku so nemške oblasti našle dokumente angleške taine službe, ki so pričali o pripravah za iakr-
Nadoljevonje na II. str.
canie angleških in francoskih ekspedicii-skih čet na Norveškem tei za zasedbo dežele. 2e 8. februarja ie francoski mornariški ataše v Oslu poročal o svojih poizvedbah o možnosti izkrcanja zavezniških čet v norveških lukah ood pretvezo, da gre za transporte na Finsko Poleg tega pr so se tudi angleški in francoski državniki sami ponovno z neprevidnimi izjavami izdali. Med dokumenti, ki bodo danei objavljeni. ie tudi poročilo, norveškeaa poslanika v Londonu o sestanku, ki ga ie imel Churchill 2. februarja ;s tiskovnimi atašeji nevtralnih dr žav. Churchill se je tedaj ostro izrazil o Norveški in Švedski zaradi dobav železne rude Nemčiii. ki bi se morale prenehati. Izvaial je tudi pritisk na skandinavske države, da bi se borile ob strani Finske
Postopanje švedske in Norveške
Glede na vse to obširno gradivo, ki sa ie nemška vlada dobila v roke. se ie odločila. da ooda naslednjo izjavo:
1.	Iz vseh informacij in aktov, s katerimi razpolaga nemška vlada, iasno izha;a, da ie švedska vlada povsem resno mis'i'a ? izjavami, ki iih ie dala o svoji nevtralnosti in da ni nikoli ničesar storila ali dopustila, kar bi bilo v nasprotju z njimi.
2.	Nemška vlada mora ugotoviti, dg so z akti. ki bodo objavljeni, podani dok ;zi, da je bila bivša norveška vlada pripravljena. ne le dopustiti od Angležev in Francozov zasnovane akcije, neeo tudi aktivno sodelovati, cdnosno jih podpirati, če bi se za to izkazala potreba. Iz vseh dokumentov. posebno oa iz aktov, ki so iih našle naše čete na Norveškem, izhaja, da je bilo delovanje angleškega vohunstva na Norveškem ne le dopuščeno, nego da so ea lokalne in centralne norveške oblasti celo podpirale. Posebno velja to za norveško mornarico. To dokazuje, da ie norveška vlada že prei mislila na to. da bi se v primeru potrebe postavila na angleško stran. Prav posebno na dokazuje ta dokument o vladni konferenci pri bivšem norveškem ministrskem predsedniku Nygorsoldtu. ki ie bila 2. marca. Tedai ie bivši zunanii minister Koht izjavil: »Ce bi Anglija računala na pomoč Norveške proti Rusiji, kar se mora. je pojasnil Ribbentrop. dejansko smatrati za razširjenje vo.jne. bi morala Norveška reči: Ne! Toda tako. da bi mogla ta vne brez nadaljnjega ìzpre-meniti v da«. Ce bi se Norveška ne moški odtegniti vojni, bo morala norveška vlada r oskrbeti, da bo Norveška v vojni na pravi strani
Ko ie bila zapadnim velesilam, ie Ribbentrop s poudarkom nadaljeval, pa za-ključitvi rusko-finskega miru odvzeta prilika za vmešavanje na severu, so takoi pričeli iskati novih sredstev in noti za razširjenje voine na drugo področje. Prizadevanje Anglije in Francije, da bi vojno razširili na jugovzhodno Evropo, naibolie do-kazuieio sabotažne akciie angleške tuine službe v raznih balkanskih kraj:h in mobilizacija Weygandove armade. Vsi ti poskusi spadajo v isto črto.
Da bi svoie prizadevanje po razširjenju vojne še nadalje utemeljili, so po rusko-fin.-ki mirovni pogodbi Angleži in Francozi tudi vedno bolj očitali Nemčiji, da krši norveško nevtralnost. Ribbentrop ie v dokaz navedel članek i?, pariškega Tempsa in izjavo Revnauda. ki io ie dal 30. marca nekemu finskemu diplomatu v Parizu in v kateri ie napovedal važne dogodke na severu že za najbližje dni.
Nemci so zaveznike s amo prehiteli
Vsi ti pojavi in izjave so nemški vladi pomenili znamenje, da mora svoje priprave no-pešiti. da bi lahko vsak čas intervenirala. Ko je nemška vlada zvedela, da s: a angleška in francoska vlada obvestili Norveško, da ne priznata več nevtralnosti njenih teritorialnih voda. ie Hitler odredil. da morajo nemške ladje nemudoma na pot. 8. aprila ie bilo objavljeno, da Angleži polagajo mine na norveških obalah, da bi tako onemogočili nadaljnje nemško pre-krševanje nevtralnosti norveških teritori-
alnih voda. V resnici pa so bile mine položene le zato. da bi se zavarovalo izkrcanje angleškega ekspedicijskega zbora na Norveškem. 8. aprila so bile angleške čete že na poti v Stavanger. Bergen. Trond-hjem in Narvik. Ko pa ie angleška admiraliteta zvedela, da so nemške voine sile že na Severnem morju, je takoj odredila, da se angleški transporti nemudoma vrnejo. angleške vojne ladie Da da naoadeio nasprotnika.
Več angleških transportnih ladij se ni moglo odzvati pozivu in tako so jih nemški bombniki uničili. Nemška protiakcija je na ta način 9. aprila uspešno in še o pravem trenutku preprečila angleško-fran-coski manever. Chamberlain, Churchill in Reynaud pa so tedaj pričeli hudo obtoževati Nemčijo, hkratu pa zagotavljati, da razen polaganja min zavezniki v Skandinaviji niso imeli nobenih drugih namenov.
V imenu nemške vlade vam sedaj predlagam dokumente, ki se jih je nemška vojska polastila po spopadih pri Lille-h&mmerju, kjer je zajela štab angleške biigade in oficirje 8. bataljona 105. brigo de. Ti dokumenti obsegajo tudi ves operacijski . načrt Angležev za zasedbo Norveške, kakor tudi še druga povelja in načrte. Dokumenti dokazujejo, da je bilo iz-krcavanje Angležev na Norveškem operativno že dolgo prej pripravljeno in da so imeli poveljniki angleških čet ukaze že od 6. in 7. aprila, da se izkrcajo. V smislu enega teh ukazov je bil neki angleški polk, ki se je vkrcal na križarko »Glasgow«, 6. aprila že na poti v Stavanger. Angleške čete bi morale po svojem izkrcanju nemudoma zasesti letališče Solo. Ko pa se je 8. aprila zvedelo, da so Nemci že na poti, je bilo izdano povelje, da se angleške čete umaknejo nazaj in vrnejo v Anglijo.
Kaj dokazujejo
zajete listine
Dokumenti, ki bodo danes objavljeni, govore sami zase, izpopolnjujejo pa jih še številni dnevniki angleških oficirjev in vojakov ter izpovedi angleških ujetnikov. Nemška vlada bo sedaj postopno objavila svoje dokumente, ki dokazujejo:
1.	da so Angleži in Francozi že dolgo pripravljali zasedbo Norveške;
2.	da je bila norveška vlada o tem obveščena;
3.	da se je norveška vlada v nasprotju s švedsko vlado s tem sprijaznila in bila pripravljena, kakor je to tudi pozneje storila, celo boriti se na strani Anglije in Francije;
4.	da se je spričo nemške intervencije, s katero se je nasprotnik le za nekaj ur prehitel, angleško-francoski poskus izjalovil, ter da so bile poznejše naknadne izjave angleških in francoskih državnikov same laži.
Nemški zunanji minister Ribbentrop se je nato še nekaj minut razgovarjal s posameznimi poslaniki, nemška Bela kniiga pa je bila medtem razdeljena diplomatom in novinarjem.
Izjave poslanika v. Heerena
Beograd, 27. aprila, p. Nemški poslanik v Beogradu ven Heeren je sprejel dane3 zastopnike jugoslovenskega tiska, ki jih je še posebej opozoril na vsebino današnjega govora nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Poudari! je zlasti njegova izvajanja, po katerih je bila nemška vlada informirana, da nameravajo zavezniki vojaško zasesti Norveško, tako da so nemške čete s svojo okupacijo samo prehitele anglešike. šlo je morda samo za par ui'. Poslanik je rekel, da so prišli sedaj Nemcem v roke dokumenti, ki v celoti potrjujejo informacije nemške vlade o angleških namerah. Ti dokumenti bodo v kratkem objavljeni. Iz njih bo razvidno, da so v Angliji že izdelali podrobne načrte za vojaško okupacijo Norveške in da je bila norveška vlada o tem poučena. Radi tega Nemčiji ni preostajalo drugega, kakor da je s hitro intervencijo preprečila izvedbo angleških načrtov.
Angleški odgovor
Angleško uradno tolmačenje točko za točko pobija vse Ribbentropove trditve
London, 27. aprila, s. (Reuter). K današnjemu govoru nemškega zunanjega ministra Ribbentropa je bil danes popoldne objavljen v Londonu oficielni angleški komentar. Potem ko uvodoma zavrača izvajanja zunanjega ministra Ribbentropa kot netočna od začetka do konca, navaja komentar naslednjih 9 točk:
1.	Res je, da sta se zavezniški vladi odločili, kakor sta to javno povedali, da ustavita nemško zlorabljanje norveških teritorialnih voda. Zato so bila položena minska polja v norveških teritorialnih vodah.
2.	čeravno sta angleška in francoska vlada prosili za dovoljenje, da gresta s svojimi vojskami na pomoč Finski skozi Norveško in švedsko, sta svojo namero opustili, ko je bila prošnja za dovoljenje odbita.
3.	Ne gamo, da ni bila norveška vlada v sporazumu z zavezniškimi vladami, temveč jo nasprotno stalno odklanjala, cla bi smeli Anglija in Francija poslati svoje čete na pomoč Finski preko norveškega ozemlja.
4.	če bi bile zavezniške čete res pripravljene, da se izkrcajo na Norveškem, ne bi bil potreben noben cd log. da bi prišle Norveški takoj na pomoč. Ta odlog pa je bil potreben ravno zato. da so se zavezniške čete zbrale.
5.	če bi bila položitev minskih polj samo priprava za izkrcanje zavezniških čet na Norveškem, zavezniki min ne bi polo-ž li popolnoma odkrito. To pa so storili, in sicer iz ozirov do nevtralnih interesov.
6.	Kakor je nem,-ki radio povedal, je bila nemška eksj,«*dicijska vojska za Norveško pripravljena že več dni poprej, preden so bile položene zavezniške mine v norveških vodah.
7.	Splošno je znano, da so nemško izkrcanje na Noiveškem pripravili nemški tajni agenti in je nesmisel, da so pripravljali angleški agenti izkrcanje angleških čet.
8.	čeravno cr.gleška vlada želi, da nevtralne «užsve odločno branijo svojo ne-vtjalnc;':. j» popolnoma n oačno. Ja zavezniki hočejo razširjati vojno. Nobena
nevtralna država še ni mobilizirala iz strahu pred napadom zaveznikov.
9. Nobenega dvoma ni, da se je razširjenje vojne na Skandinavijo izvršilo za iati i premišljene akcije nemške vlade, za katero angleška vlada ni vedela. Izjava zunanjega ministra Ribbentropa ne poskuša, da bi opravičila nemški napad na Dansko, ki se ji očividno ne zdi • niti omembe vreden.
švedska se je
oddahnila
Stockholm, 27. aprila, z. Po današnjem govoru nemškega zunanjega ministra prevladuje tukaj vtis, da koncentracija nemške vojske v severni Nemčiji ni naperjena neposredno proti švedski, marveč da gre za čete, določene za Norveško. V Stockholmu tudi ne vidijo nobenega neposrednega povoda za nemški napad na švedsko. Kljub temu pa je švedska za vsak primer pripravljena in je že ukrenila tudi vse potrebno, da prepreči vsak morebitni notranji puč. Kakor poročajo današnji švedski listi, so švedska oblastva v posesti točnih seznamov vseh švedskih narodnih socialistov, katerih voditelji so pod stalnim nadzorstvom, tako da se švedske oblasti s te strani ne boje nikakega presenečenja.
Bern, 27. aprila. (Havas). Poročevalci tujega časopisja v Berlinu zatrjujejo, da je nemška javnost z molkom sledila današnjemu govoru zunanjega ministra Ribbentropa. Poročevalci tudi naglašajo, da je Ribbentrop v svojem govoru hvalil švedsko na tak način, da bo poslej Nemčija težko še našla kako pretvezo, ako bi se ji vendarle vsilila nujnost, da začne proti švedski kako vojaško akcijo.
Rooseveltov povratek v Washington
Washington, 27. aprila, s. (Ass. Presa). Predsednik Roosevelt je odpotoval danes s posebnim vlakom iz letovišča Warm
Springs v Washington, kamor dc~p2 jut:! opoldne.
HUDI BOJI NA NORVEŠKEM
Nemško poveljstvo poroča, da morejo nemške čete na vseh norv ških bojiščih zaznamovati doslej zelo lepe nspehs

Berlin, 27. apr. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo:
iz vojaških razlogov vrhovno poveljni-štvo nemške vojske do danes ni objavilo od 22. aprila dalje nikakih vesti o bojih nemških čet na Norveškem z angleškimi četami, ki so se tam izkrcale. Tega zadržka sedaj ni več. zato objavlja:
Ko je nemškim četam 22. in 23. aprila uspelo v Lillehammerju in pri Prettenu nenadno prodreti skozi norveške čete. so prvič naletele na angleške formacije, ki so bile poslane na bojišče v smeri od Andal-snesa. ter so jih razpršile. Sovražnik je bil popolnoma presenečen ter je zbežal v smeri proti Dombasu. Na bojišču je pustil vojni material in druge potrebščine. Ujetih je bilo skoraj 200 Angležev, med njimi tudi štab nekega oddelka in njegov poveljnik. V nemške roke je tedaj prišlo tudi veliko število politično in vojaško zelo važnih angleških operacijskih povelj in dokumentov. Predvčerajšnjim, to je dne 25. aprila, so bili tam ujeti nadaljnji angleški vojaki.
Drugi angleški oddelek je bil napaden pri Steinkjeru severno od Trondhjema in po kratkem boju vržen nazaj. Pri tem je uspelo nemškim četam ujeli dva angleška oficirja in 80 vojakov treh različnih polkov. Angleško poveljstvo iim je prisotnost nemških čet na Norveškem popolnoma zamolčalo. Na obeh kraiih se je kmalu po stiku s sovražnikom izkazalo, da so nemške vojne sile v premoči. Angležem ni uspelo zaustaviti nemškega prodora. Spri-
čo boljšega vodstva je nemškim četam uspelo zavzeti sovražne postojanke le z neznatnimi izgubami in v prav kratkem času. Včeraj so v naglem pohodu proti severu močni nemški oddelki prodrli preko Tynseta in Rörosa po pohodu 350 km j daleč. Od Osla so sedaj le še 100 km odda-ljene od Trondhjema.
Vzhodno od Bergena so nemške čete v borbi proti Norvežanom zavzele Voss.
Angleške pomorske vojne sile so tudi včeraj nadaljevale s topniškim obstreljevanjem narviške luke in obrambnih naprav v njeni okolici. Nemški gorski lovci j so v protinapadu severno od Narvika raz-I pršili bataljon Norvežanov. Pri tem so i ujeli 141 norveških vojakov.
Letalske sile so posredno in neposredno s svojimi napadi podpirale oddelke vojske ter so dosegle na vsem bojišču velike uspehe. V borbi proti sovražnim pomorskim silam jim je uspelo s štirimi bombami zadeti neko angleško križarko v Sog-nefjordu. Na krifarki je takoj eksplodiralo skladišče streliva ter je bila ladja tako zelo poškodovana, da je za nadaljnjo borbo nesposobna. Angleška vojna letala so napadla Aalborg. toda brez uspeha. Pri tem je bilo sestreljeno eno angleško letalo.
Röros v nemški oblasti
Stockholm, 27. apr. j. (Havas) Po najnovejših vesteh, ki so prispele semkaj, se je nemškim četam posrečilo zopet zavzeti. Röros, Med Rdrosom in norveško-švedsko mejo se je razvnela bitka velikega obsega.
Nemčija
z
v vojnem stanju Norveško
Berlin. 27. aprila. AA. (DNB). Dekret o imenovanju nemškega komisarja na Norveškem je bil objavljen v današnjem službenem listu. Dekret ugotavlja, da ie Nemčija v vojnem stanju z Norveško in sc glasi:
Da bi sc ohranil javni red na onem ozemlju, ki je pod zaščito nemških čet, odrejam ustanovitev komisariata za zasedene norveške kraje. Komisar bo moral braniti interese Nemčije in bo izvrševal vrhovno civilno oblast.
Nato navaja dekret dolžnosti komisarja kakor tudi način organizacije uprave v zasedenih krajih Poseben člen dekreta poudarja, da izvaja poveljstvo nemških čet oblast v teh krajih, komisar pa izvaja civilno oblast vse dotlej, dokler bo to zahteval vojni položaj Dekret pripominja, da more komisar pri izvrševanju svojih funkcij uporabljati tudi nemško policijo. Na koncu pravi: Nemški komisar v zasedenih norveških krajih. Terboven, jc podrejen osebno meni in bo prejemal navodila od mene osebno. Podpis: Hitler
(Nemčija sc je dosedaj smatrala samo za vojaško zaščitnico nevtralnosti Norveške, dočim jc norveška vlada žc takoj po nemškem vdoru na Norveško izjavila, da jc Norveška v vojnem stanju z Nemčijo. Op. ured.)
Zasedeno ozemlje dobi svojo upravo
Berlin. 27. aprila, z. V spremstvu novo imenovanega državnega komisarja za zasedeno norveško ozemlje, ic tudi večje število vodilnih članov SS in SA, iz česar skle-
pajo. da nameravajo Neme' v zasedenem ozemlju urediti doccia svojo upravo. Dejstvo. da je Terboven kot državni komisar podrejen neposredno kancelarju Hitlerju, kaže na to. da Nemčija Norveške ne smatra več za inozemstvo, marveč za nemško pod-ročie, zaradi česar je tudi doccia izključeno norveško zunanje ministrstvo v urejeva nju odnošajev med berlinsko vlado in zasedenim norveškim ozemljem Kakšen upravni sistem bo uveden na Norveškem še ni doccia jasno, toda imenovanje državnega komisarja kaže na to da bo uveden sistem ki bo nekako sredi med češko-moravskim protektoratom in nemško upravo na Poljskem.
Angleško tolmačenje
London. 27. aprila, br. Nemška vlada je včeraj s komunikejem, ki ' kratko ugotavlja. da jc Nemčija, z Norveško sedaj v vojnem stanju, stvarno napovedala Norveški vojno.
Tukajšnjih odgovornih političnih krogov ta komunike ni presenetil Ko Nemccm ni uspelo prodreti s Quislingovo vlado v Oslu jc bilo treba nujno najti novo formulo za definicijo sedanjega razmerja med Nemčijo in Norveško. Proglas nemške, vlade, ki ga je izdala 9. aprila ob vpadu nemške vojske na Norveško in po katerem so bili njeni vojaški ukrepi potrebni za zaščito Norveške pred Veliko Britanijo in Francijo, jc sedaj izgubil sleherno osnovo. Zaradi tega je postalo tudi za Nemčijo že povsem nesmiselno, da bi Sc nadalje igrala vlogo zaščitnicc Norveške.
Angleška poročila
o položaju na bojiščih
priznavajo, da trenutno položaj zaveznikov na Norveškem ni posebno zadovoljiv
London, 27. aprila, š. (Reuter) Komunike, ki ga je izdalo vojno ministrstvo danes popoldne o vojaškem položaju na Norveškem, pravi:
Nemški napad na zavezniške postojanke pri Kvamu v Gudbrandsclalu, je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Sovražnikov pritisk v tem okrožju traja dalje, istotako njegove akcije proti zavezniškim prometnim zvezam in oporiščem.
Pri Steinkjeru je položaj v bistvu nespremenjen. ITdejstvovale so se Izvidnice in smo ujeli nekaj sovražnih vojakov.
London, 27. aprila, j. (Havas). V angleških vojaških krogih poudarjajo, da se poglavitne vojaške operacije razvijajo tre-notno na štirih odsekih in sicer pri Narviku, Namsosu, Dombasu in Bergenu.
Pri Narviku, kjer še zmerom divjajo snežni viharji, ni bilo nobenih pomembnejših akcij. Pri Namsosu je videti, da se je fronta vsaj v južnem delu ustalila. Tam so bile zelo aktivne angleške patruljne čete, ki so ujele tudi večje število nemških vojakov. Nemške čete so včeraj izvršile na angleške čete močan napad v bližini naselja Kvam. Po ogorčeni borbi so angleške čete sovražnika odbile ter mu prizadejale težke izgube. Po silovitem streljanju nemških strojnic in metalcev min so se končno angleške čete malenkostno umaknile ter prišle tako izven sovražnikovega ognja. Dočim nemške čete z ju-gozapada napredujejo vzdolž železniške proge, ki veže Bergen z Oslom, pa po raznih informacijah norveške čete v okrožju Voss še zmerom trdno drže svoje pozicije. Po informacijah iz drugega vira se norveške čete trenotno nahajajo v okolici Noesa, približno 160 km vzhodno od Bergena. Na drugi strani sc potrjujejo vesti, da so Nemci izkrcali v Hardanger-skem fjordu južno od Bergena nova oja-čenja.
London. 27. apr. j. (RSV) Pričakuje se. da bo prihodnji torek predsednik vlade Chamberlain podal v parlamentu pregled vojaškega položaja na Norveškem.
Dejstvo Je, da trenotno poročila o položaju zaveznikov niso posebno zadovoljiva, zlasti, odkar se jp nemškim četam posrečilo vzpostaviti zvezo med oddelki v
Hamarju in onimi v Trondhjemu preko doline Oester (Oesterdalen). Prav tako so povsem točne informacije, da se na tem področju boji nadaljujejo v prejšnji ja-kostl ter da so razne postojanke in utrjene črte v zadnjih dneh ponovno menjale svoje branilce. Transporti nemških čet po železniški progi, ki vodi preko tega okrožja, pa dokazujejo, da nemške čete izvršujejo nadzorstvo ne samo nad Stoerenom, marveč vsaj začasno tudi nad vsemi glavnimi točkami, ki obvladujejo železniško progo. Na nemške postojanke so bili izvedeni ponovni napadi in so zavezniki nekatere važne točke sicer spet zavzeli, toda vseeno ostane dejstvo, da Nemci zvezo med Hamarjem in Trondhjemom obvladujejo-
Na drugi strani je očitno, da pn tako velikih razdaljah, kakor jih je treba obvladati na Norveškem, in pri tako omejenem številu vojaštva, kakor ga ima na razpolago nemško vojno poveljstvo, ne bo mogoče dolgo trdno držati te važne prometne žile med dvema važnima nemškima
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□CXODCI!: PaMmaßü-ov
ublažuje kašelj in razkraja sluz.
Dobfva se v vseh lekarnah.
Originalni zavitek od 125 g din 37,—
Ogl. reg. br. 1503 1936
pozicijama. Povsem verjetno je zato, da utegnejo biti resnične nekatere informacije iz švedske, ki pravijo, da so norveške čete nekatere postojanke ob tej železniški progi zopet iztrgale Nemcem iz rok. Angleška lovska letala, ki so pravkar prispela na Norveško, bodo kmalu uspešno posegla v nadaljnji razvoj položaja, čeprav tudi moči tega letalstva ne kaže zaenkrat pretiravati.
Merodajni angleški krogi presojajo nadaljnji razvoj položaja na Norveškem enako ugodno kakor doslej.
Francoski tisk
G jPOl ao» j !!
Pari/., 27. aprila. AA. (Havas) Pariški lip ti pišejo o boihah zavezriisirh čet na Norveškem ter naglašajo. da se zavezniške čete stalno izkrcujejo v norveških lukah. Listi z zadovoljstvom ugotavljajo , dejstvo, da je protiletalsko topništvo in .zavezniško letalstvo že stopilo v akcijo. ; Zavezniki so, ker so gospodarji morja, lah-; ko hitro izvedli svoi načrt in ustvarili novo bojišče. Zavezniške čete so že postavile in uredile jedro za sprednjimi četami, ki so i bile vržene v borbo na jugu. J »Oeuvre« pravi, da je Norveško postala za Nemčijo bojno polje, ne pa bi,mik, ka-ikor so Nemci pričakovali, O die piše. -da se Nemci obupno tru ijo. da bi obik j zvezo svojih glavnih čet na jugu s < i mi • pri Trondhjomu. ki je velikega strategič-nee-a pomena. Nemci skušnjo posebno izkoristiti dejstvo, da zavezni-ke čete na Norveškem še niso mogle postaviti v borbo vseh svojih sredstev. »Victoire poudarja, da ne gre več za "osvoboditev pota za dovoz rude, niti za m'edtev "oporišč za podmornice in vodnà letala ob norveški obali, temveč samo še z to. s-" prepreč. zaveznikom zasesti no v« ,,ko oMlo. :: • bi se zavezniki na ta način lahko približali na 10 km Kcdanju in 100 km sov: rni nemški •obali. List pravi, da noW. ško "boj: 'o ni postransko poprišče »Vero 'kov in la so zavezniki ne bodo bali poslati na Norveško preveč moštva.
»L'Epoque naglasa, da se mornio ljudje pripraviti za ìcsnost vojne in bit: pripravljeni tudi za to, da ne bodo vsa. o jut: o citali poročil o zmagah. Rezultati, k, so bili dosedaj doseženi, so nepričakovano dobri. Le malo je namreč manj; ilo, da ni vsa Norveška prišla v nemške roke. kar bi imelo'ža pòslclicc tudi padcc Švedske. Ko ho-;<io zavezniki zavreli T.ondi:i m !n :•••:;•. :o "vili železniško zvezo '-• - :••• rio: bd lahko'govorilo'o pr.r.;r:u No'-v%i- \
Pariz, 27. aprila AA. (Havas). Dočim je nemški ekspedicijski kor razpolagal z odličnimi sredstvi za. izkrc-avanje v lukah, nemško letalstvo pa z no-v - r: <••-. -šči. je zavezniški ekspedicijski kor i '.polagal samo z dru.-rov.'-zr,dnini lui.,-. k fr je lahko izkrcaval material šele potem, ko je izkrcal pehoto in lažji material. Toda odslej se bo o nemški bombni};; morali boriti proti angleškemu letalstvu, ki je v toku zadnjih srečanj z nemškimi letali vseh kategorij pokazalo svojo premoč. Nemške čete bodo naletele na zavezniške divizije ki so dobro pripravljene in oborožene z najmodernejšim materialom. Med francoskimi četami je tudi elitni zboi planincev, vajen gorskega terena, pokritega s snegom in ledeniki.
Strateška napaka
Milan. 27. aprila. AA. (Stefani) Relazioni internazionali objavlja članek pod naslovom »Gälipoli«, v katerem se poudarja velika strateška napaka, katero je Velika Britanija naredila v Skandinaviji. Članek pravi, da britanska ekspedicija na Norveško v vsem siici akciji, ki so jo Angleži zäman skušali izvesti med svetovno vojno na Galipoliju. Članek se končuje: Galipolska pustolovščina se ponavlja v Skandinaviji.
Stockholm. 27. aprila. AA. (Stefani) Vojni položaj na Norveškem se vedno bolj razvija v korist Nemcem. Severno od Trondhjema so nemške čete ustavile napredovanje francoskih in angleških sil. ki so še izkrcale na Norveškem. Tudi iz Nam-sosa se zavezniškim četam ni posrečilo obkoliti Trondhjema. Trije veliki nemški uspehi so popolnoma spremenili položaj. Medtem ko so zavezniške in norveške čete doslej pri Lillehamerju ogražale Oslo. ogrožajo sedaj nemške čele zavezniške pozicije. ki se nahajajo južno od Trondhjema.
Amsterdam, 27. aprila. AA. (DNBl Nizozemski večerni listi objavljajo obširna poročila o bitkah na Norveškem. Ob tej priliki naglašajo, da se tudi z angleške strani priznajo Nemcem uspehi pri Trond-
Nadclievnttje nn 3. str.
«r-
Zvestoba M mi

Manifestacije ob zaključku zase^assfa fašistične
zbornice
Rim, 27. aprila. AA. (Stefani) Danes je bilo zaključeno zasedanje fašistične kor-poracijske zbornice. Na kòncu so poslanci priredili velike manifestacije Mussoliniju, ko je dal predsednik predstavniškega doma Grandi v svojem govoru duška vdano-
' rr.di tega, ker jo je Mussolini skozi 20 let i pripravljal duhovno in vojaško, j Ko se je obrnil k Mussoliniju, je Grandi nadaljeval: Vi ste italijanski narod vodili j k zmagi. Vi vodite italijanski narod k I miru in delu, kakor gä vodite tudi v bor-
sti in zvestobe Musoliniju. V svojem go- j bo. Vi ste dali italijanskemu narodu ne-voru je rekel Grandi med drugim:	1 zlomljivo vero in moč. Vi ste mu dali im-
Fašistična korporacijska zbornica se je perij. Italijanski narod je z vami in gre za sestala v burnem trenutku Evrope, ko se ! vami v vašem velikem delu. Od Alp pa razvijajo dogodki, ki utegnejo spremeniti do Indijskega oceana predstavlja italijan-sliko Evrope in sveta. Fašistični imperij { ski narod kompaktno vojsko 45 milijonov
ne more ostati ob strani teh dogodkov. Italijanski narod si je v svesti svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. To tudi ne more biti drugače, ker gre za življenjske koristi sedanjih in bodočih, pokolenj. Se-
ljudi. ki so zbrani okrog kralja in cesarja. Danes kakor včeraj je naše geslo: Nezlomljiva vera v duceja.
Ko je Grandi končal svoj govor, so navzoči . : prre.dili navdušene manifestacije
danji dogodki niso presenetili .Italije, za^- 1 kialju in" cesarju ter Mussoliniju.
hjemu. Splošen vtis je, da je Nemčija zaradi zračnega brodovja ter motoriziranih oddelkov in topništva na Norveškem občutno močnejša.
Nemški letalski napadi na angleške ladje
Berlin, 27. aprila, br. Nemški radio je zvečer v posebni vesti sporočil, da so nemška letala pri Narviku hudo poškodovala neko angleško križarko, druga križarka
pa je bila blizu Andalsnesa onesposobljena za nadaljnjo borbo. V Moldefjordu so nemška letala bombardirala dva angleška transportna parnika, ki sta v plamenih. Eden od teh parnikov ima 10.000 ton.
New York, 27. aprila, br. Vsa ameriška javnost z velikim zanimanjem zasleduje dogodke na Norveškem. Vsi so si na jasnem, da se bo zaveznikom le z največjimi napori posrečilo pregnati Nemce z nove-ških tal.
Zavezniki hočejo izkrcati na Norveškem 400.000 mož
Po mnenju švicarskih listov ima nemška armada sedaj
še znatno premoč
Basel, 27. aprila, z. «Basier Nachrichten« razpravljajo o trenutnem položaju na Norveškem in ugotavljajo, da imajo zavezniki na Norveškem sedaj po zanesljivih informacijah že okrog 100.000 mož. da pa pošiljajo še vedno nove transporte, ker hočejo spraviti na Norveško najmanj 400.000 mož. Dosedanji potek bojev na Norveškem opravičuje v polni meri previdnost zaveznikov, a prav tako se mora priznati, da je tudi nemško vodstvo naravnost sijajno. Ze sedaj zavezniška armada vsak dan pridobiva na terenu, zlasti pri Narviku. Toda bolj važno, kakor sam razvoj dosedanjih neznatnih borb je dejstvo, da se morajo Nemci boriti na Norveškem, da morajo trošiti svoje rezerve in da jim jc obenem onemogočen sleherni dovoz železne rude iz Švedske. Na drugi strani je s tem. da je Nemčija prisiljena boriti se na severu, odstranjena nevarnost nemškega napada na jugovzhod Evrope. Nemčija bo v pomanjkanju švedske železne rude morda prisiljena staviti vse na eno karto in poskušati prodor do lota-rinških železnih rudnikov ter s tem izzvati spopad na Maginotovi črti.
Curih. 27 aprila z »Neue Zürcher Zeitung« komentira dogodke preteklega tedna na Norveškem in piše. da sc zaenkrat še vedno nc da z gotovostjo napovedati, kako se bo končala borba na Norveškem. V
prvih početkih se opaža premoč nemške armade, ki je dobro opremljena in podprta z motoriziranimi oddelki, tanki in letalstvom. Očividno je. da skuša Nemčija nadaljevati na Norveškem vojno po vzorcu na Poljskem. Zavezniki imajo le omejene možnosti za izkrcanjc svojih čet in je zato malo verjetno, da bi mogli v kratkem izvojevati kak odločilen uspeh. Na drugi «trani pa imajo zavezniki to prednost, da so gospodarji morja in lahko Nemcem docela onemogočijo vsak dovoz rezerv in vojnih potrebščin po morju. Že sedai je oskrbovanje nemških čet preko Osla silno otežkočeno in zvezano z velikim rizikom in izgubami. Ni pa verjetno da bi se Nemcem posrečilo odstraniti tc težkoče, ker se je izkazalo, da letalstvo ne more preprečiti akcij zavezniškega vojnega brodovja.
Zavezniški vrhovni vojni svet v Londonu
London. 27. aprila, s. (Reuter). Danes se je vršilo v Londonu 9. zasedanje vrhovnega zavezniškega vojnega sveta. Na zasedanju so bila proučena različna vprašanja, ki bi mogla postati aktualna v bližnji bodočnosti in proučeni so bili ukrepi, ki so bili že sprejeti z ozirom na sedanji položaj.
Rumunija v skrbeh
zaradi Besarabije
Italijanske informacije o razvoju odnošajev med
Rumunijo in Rusijo
Budimpešta, 27. aprila, o. Kakor poroča
dopisnik lista »A Nap«, gledajo v Rimu z odkritim nezadovoljstvom na grozeče zadržanje, ki ga je pričela zavzemati Sovjetska Rusija proti Rumuniji. Rumunija išče instinktivno podpore Italije, da bi se osvobodila novega pritiska na Besarabijo. V tem smislu se tolmačijo tudi mnoga potovanja rumunskih politikov in ministrov v Italijo. Napetost v sovjetsko-ru-munskih odnosih traja dalje in sovjetska vlada že zahteva od rumunske pojasnila zaradi enajstih obmejnih incidentov. Službene sovjetske vesti v ostalem demanti-rajo glasove, da išče Moskva na vsak način sporazum z Japonsko, ker si hoče zagotoviti svobodne roke na jugovzhodu Evrope. V enaki meri kakor so postali sov-jetsko-rumunski odnosi hladnejši, pa se razčiščuje položaj med Moskvo in Budimpešto.
Nasvet ameriškim državljanom v Rumuniji
Bukarešta, 27. aprila, o. Kakor v Budimpešti, je tudi tukajšnje ameriško poslaništvo svetovalo vsem ameriškim državljanom, naj čimprej zapuste državo. Okrožnica pravi, da sicer ni nobenega razloga za posebno skrb, vendar pa se ne ve, ali
se bo zvedelo dovolj zgodaj za morebitne zapletljaje, da bi se mogla pravočasno izvršiti evakuacija ameriških državljanov.
Vpoklici v Bolgariji
Sofija, 27. aprila, r. (DNB) Z odlokom vojnega ministra so vsi oni, ki dosedaj še niso odslužili svojega vojaškega roka, pozvani na dvomesečne vežbe. Pri svojih kadrih se morajo javiti 7. maja. Dosedanji policijski direktor v Sofiji Pantev je imenovan za direktorja urada za civilno mobilizacijo.
Ureditev plovbe na Dunavu
Budimpešta. 27. aprila, j. (Havas). Madžarsko zunanje ministrstvo je danes objavilo komunike, v katerem pravi, da je madžarska vlada izdelala in predložila na merodajnih mestih predloge, po katerih naj se na Dunavu v sektorju od Moldove do Turn-Severina, ki je dolg približno 120 km, za vso dobo vojne uredi kontrola plovbe, ki jo bodo skupno izvajale vse ob Dunavu ležeče države. Madžarska vlada smatra, da so današnje prilike take narave, da nobena izmed prizadetih držav ne bi hotela sama nositi vse odgovornosti za vzdfževanje reda v plovbi na Dunavu.
Celjski mestni svet
Nove ceste za pogrebe — četrta lekarna v Celju — Razdelitev podpor iz Westenovega fonda — Tlakovanje mariborske ceste « Razne tekoče zadeve
Celje, 27. aprila
Na petkovi seji celjskega mestnega sveta je župan najprej zaprisegel na novo imenovane člane mestnega sveta gg. ključavničarskega mojstra Andreja Rozmana, višjega poštnega kontrolorja Leopolda Višnerja in šol. upravitelja v p. Janka Kramerja.
Občina bo zgradila pri Mestnem zavetišču v Medlogu centralno greznico s prostornino 200 kub. metrov. Fekalije bodo začasno izvažali še s konjsko vprego Na prošnjo SPD bo občina zajela studence pod Tovstom in zgradila vodovod do Celjske koče; proračun znaša 7.700 din. Občina bo začela letos graditi cestno zvezo čez Prat-nemerjevo zemljišče na Dobrovi do Permo-zerjevega travnika; predvidena je tudi gradnja polstabilnega mostu čez Koprivnico. Veliko skalo na ovinku ceste pod Starim gradom nad Savinjo bodo razstrelili »n porabili kamenje za obnovo dovozne ceste na mestno pokopališče. Cesto od Detičkove vile do mestnega pokopališča bodo uredili in vodili pogrebe na mestno pokopališče odslej po tej cesti in ne več skozi Čret. Pogrebe na okoliško pokopališče bodo vodili namesto po Mariborski cesti odslej po Zrinjskcga in Kersnikovi, pozneje pa po Komenskega ulici. Občina je podražila vse svoje še neprodane parcele za 10 do 30 odstotkov. Trgovec in posestnik Anton Petek v Celju je bil sprejet v članstvo mestne občine.
Mestni svet je dovolil čevljarskemu mojstru Josipu Kosu gradnjo dvonadstropne hiše med Žnidaršičevo in Majetičevo hišo na Bregu, vendar pa mora predložiti nov načrt. Parcelacijski načrti za zemljišča Franca Kopušarja v Medlogu. Filipa Pukla na Ložnici in Ane Smidove v Novi vasi so bili odobreni, vodji mestnega tehničnega oddelka inž Pristovšku pa je bila dovoljena delitev njegove parceie na hribu sv. Jožefa Mestni svet je dovolil tekstil-ù tovarni Bergmann in drug v Tpavčevi uliti gradnjo dozidka, ki bo stal okrog 900.000 (kn.
Mag. ph. Tvan Hubad iz Kranja namerava otvoriti četrto lekarno v Celju in sicer na koncu Prešernove ulice ob Dečkovem trgu. Na predlog zdravstvenega referenta odvetnika dr. Skoberneta je mestni svet z večino glasov potrdil potrebo te lekarne, čeprav jc mestni fizik izjavil, da take potrebe v središču mesta m, pač pa bi bilo treba ustanoviti četrto lekarno v močnem industrijskem preddlu v Ga ber ju. Proti ustanovitvi lekarne na koncu Prešernove ulice so glasovali m s. Holobar, Rozman, Berger in Plankar.
Prodaja sladoleda z vozički je pred kolodvorom, v Ulici dr. Žerjava. Prešernovi urtici. Vodnikovi ulici, na Cankarjevi, Kralja Petra in Mariborski cesti ter v okolišu vseh šol prepovedana. Tržni odbor bo še sklepal, a'li bi ne kazalo sploh prepovedati prodajo sladoleda z vozički, ker vpliva ta prodaja kvarno na mladino.
Industrijec Avgust Westen je poklonil občini lani 200.000 din. Ta znesek naj bi občina porabila predvsem za podporo revnim delavcem, zlasti rodbinam z bolnimi rodbinskimi člani. Izmed 988 prošenj za podporo je občina pozitivno rešila 728. Med drugimi so prejefli Vincencijeva konferenca 20.000 din, okoliška deska in šola šolskih sester po 10.000 din, obe mestni šoli po 6.000 din za božičnico. misijonska hiša na hribu sv. Jožefa in kapucinski samostan po 1.500 din za kosilo revežem, čevljarski mojster V. V. pa 2.000 din, ker mu je žena lani rodila trojčke. O tej podpori smo v »Jutru« že poročali. Ta notica je nekatere gospode v mestnem svetu zadela v živo, kakor se je pokazalo na seji mestnega sveta. Občina bo vstavila v prihodnji občinski proračun večji znesek za izredne podpore revnim družinam ter uvedla posebne nagrade za zakonce, ki se jiin bodo rodili dvojčki ali trojčki.
Mestni svet je odobril spremembo cestnega policijskega reda. Odsflej bodo smeli mo-tociklisti voziti po vseh mestnih ulicah. Parkiranje motornih vozil pa je odslej prepovedano v Kolenčevi ulici, na prostoru
j med kolodvorom in poštnim poslopjem, v Aškerčevi ulici.. Ulici dr. Žerjava in Prešernovi ulici. Kakor znano, je \ Kolenčevi ulici vhod v Celjski dom. Za namestitev mednarodnih prometnih znakov jc mestni svet odobril 50.000 din.
Tečaj za obvezno telesno vzgojo, ki se jc pričel 1. aprila, obiskuje 180 obveznikov, ki so razdeljeni v pet oddelkov
Mariborsko cesto bodo začeli v najkrajšem času tlakovati v odseku med Prečno ulico v Gaberju in Cesto na pokopališče na Sp. Hudinji. Stroške bo krila ivr<.:ka Westen. Obenem bo začela mestna občina tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulicc.
Minister dr. Andres v Budimpešti
Budimpešta, 27. aprila, a. Danes dopoldne ob devetih je jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres s spremljevalci obi skal madžarsko svobodno pristanišče v Budimpešti. To pristanišče je ena najbolj ugodnih poti madžarske zunanje trgovine. V pristanišču se nahajajo ogromna skladišča. Pod upravo tega pristanišča sta tudi pristanišči v Komarnu in Parkanju.
Na vhodu v svobodno pristanišče je ministra Andresa pozdravil generalni direktor dr. Peter Egeny, z več višjimi funkcionarji svobodnega pristanišča. Ogled pristanišča je trajal dve uri. Nato si je minister dr. Andres ogledal še velika dela, ki se še izvajajo, dalje silose in ogromne staje za živino. Okrog 11. je minister dr. Andres z svojim spremstvom obiskal tudi največji madžarski trgovski parnik »Kaša«. Ko je stopil na ladjo, je bila v njegovo čast dvignjena jugoslovenska zastava.
Ob 12. se je minister Andres z gospo in v družbi poslanika Rašiča odzval vabilu namestnika Horthyja in je prisostvoval poroki regentovega sina Stefana Horthyja. Ob 14. je jugoslovenski poslanik Rašič priredil v čast ministru Andresu kosilo v prostorih poslaništva. Popoldne je imel dr. Andres več razgovorov z gospodarskimi strokovnjaki v Budimpešti.
Budimpešta, 27. aprila. A A. (MTI). Madžarski listi objavljajo članke spričo rojstnega dne Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Esti Kurir rudarja veliko politično inteligenco kneza namestnika Pavla in njegove napore in uspehe, da bi se odstranili notranji in zunanji esporajumi. List pravi, da je Nj. kr. Vis knez namestnik utrdil državo, in z miroljubno politiko za-jamčil mir. Jugoslavija je čuvaj miru v jugovzhodnem delu Evrope. »Magyar Orszag« prinaša poleg članka tudi sliko Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Članek med drugim ugotavlja, da madžarski narod s prijateljski čustvi spremlja miroljubne napore sosednje Jugoslavije.
Hrvatska delegacija na velesejmu v Budimpešti
Zagreb, 27. aprila, o. Opoldne je z br-zim vlakom odpotovala preko Koprivnice v Budimpešto na tamošnji velesejem delegacija zastopnikov banske oblasti in hrvatskih gospodarskih zbornic. Deputacijo vodi načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Mirko Lamer.
Otvoritev zagrebškega velesejma
Zagreb, 27. aprila, o. Dopoldne so otvo-rili letošnji spomladanski velesejem. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Branko Pejič, jxxlpredsednika vlade dr Mačka podpredsednik HSS inž Košutič. obolelega bana dr. šubašiča podban dr. Krbek, trgovinskega ministra Andresa pa minister za pošte dr. Torbar. Navzoči so bili zastopniki generalitete, zagrebški konzula-ni zbor, višji uradniki banske oblasti, ter zastopnik nemškega gospodarstva prof. dr. Hunke. Goste je pozdravil predsednik Zagrebškega zbora dr. Rudolf Erber. Za njim je govoril predstojnik oddelka za trgovino, obrt in industrije pri banski oblasti dr. Lamer, ki je otvoril razstavo.
VeSlki požari
Sombor. 27. aprila, o. Na posestvu Laze Besliča v Bajmoku je nastal katastrofalen požar, ki ga je povzročil nepazljiv deček s tem, da je vrgel gorečo vžigalico v konopljo. Pogorelo je nad 600 stotov konoplje ter se škoda ceni na približno 500.000 din. približno 500.000 din.
Zagreb, 27. aprila o. Snoči je nastal v Kupincu požar na posestvu nekega seljaka v bližini posestva podpredsednika vlade dr. Mačka. Pogorela so štiri gospodarska poslopja in v njih 8 glav goveje živine. Pogorela poslopja so od dr. Mačkovega posestva približno 200 m daleč.
Na zapadni fronti
Berlin, 27. apr. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v svojem današnjem vojnem poročilu o dogodkih na zapadu:
Udarne in izvidniške čete so bile na zapadni fronti živahno na delu ter so sovražniku prizadejale znatne izgube. 32 sovražnikov je bilo ujetih.
Pariz, 27. apr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 473. vojno poročilo:
Nikakih posebnih dogodkov.
Gandhi ne želi delati težav Angliji
Bombay, 27. aprila. AA. (Reuter) Gandhi hoče posebno poudariti, da njegovo delo ne ustvarja neprilik Veliki Britaniji v njenih sedanjih težkih trenutkih. V svojem glasilu »Harijan« piše:
Najodločnejše protestiram proti trditvam, ki bi bile v nasprotju s tem, kar navajam: Ne bi rad niti najmanj delal ne-prilike Britancem, zlasti v času, ko gre za njihovo življenje in smrt. Kolikor morem oceniti stanje, ni niti malo verjetno, da bi prišlo sedaj do množinske civilne neposlušnosti. Preostane izbiranje med individualno in državljansko neposlušnostjo na širokem temelju. Kar se tiče mojih pristašev, je ta osnova zelo stisnjena. Vse, kar zahtevam od kongresa, je, da se z državljansko neposlušnostjo odstrani vsak moralni vpliv britanske vlade, ker bi ta vpliv oviral delo v kongresu. Vidim, da se nahajam sredi raznih sumničenj in netočnega prikazovanja stvari, po drugi strani pa med brezzakonitostjo. Ko delam v takem ozračju, moram tisočkrat premisliti prej, preden se odločim na razglasitev državljanske neposlušnosti.
Nastop novega
dunavskega bana
Novi Sad, 27. aprila. AA. Dopoldne se je pripeljal v Novi Sad novi ban dunav-ske banovine dr. Branko Kjurina. Sprejel je vse načelnike inšpektorje ter šefe odsekov banske uprave ter več predstavnikov javnega življenja. Novinarjem je dal izjavo, v kateri je rekel, da se bo trudil za prospeh poverjene mu banovine ter v slavo domovine in kralja.
Smrt v Dravi
Varaždin, 27. aprila, o. Pri vasi Lovrcča-nu se je pripetila na Dravi huda nesreča. Pet kmetov jc vozilo preko Drave v čolnu gnoj. Sredi reke jc čoln zajci močen vrtinec ter ga prevrnil. Utonila sta dva kme- 1 ta. dočiin so sc ostali trije rešili.
Spoznali boste: taščo — po številnih
obiskih, a bonbon 5 05 po črti in
okusu.
s črto Proizvodi UNION, Zagreb.
Spomenik našega velikega kralja bo stal v Zvezdi
Odbor za postavitev spomenika se je odločil za Zvezdo, da odstrani vse težkoče in omo^a^ odkritje že za
letošnji Vidov dan
Sporno vprašanje, kje naj stoji ljubljanski spomenik kralju Zedinitelju. se se aj menda zares približuje svoji končni rešitvi. Mučna zgodovina razprav, polemik in diskusij. kje naj stoji spomenik, je še v predobrem spominu vsej naši javnosti. Od ideje »propilej« pa preko najrazličnejših variant so se iznašali vedno kaki novi načrti, tako da so se v javnosti začeli pojavljati sumi, kakor da se zadeva nalašč zavlačuje. Nekaj časa se je celo javno iznašala ideja, da bi se sredstva, ki jih je narod izrecno dal za spomenik, porabila za dobrodelne, odnosno javnozdravstvene namene. za katere so dolžne skrbeti občina, banovina in država.
Odbor za spomenik je v začetku nekaj časa predvideval Zvezdo kot najbolj prikladen kraj. Toda kmalu so bili izneteni razni pomisleki in končno je padla odločitev za vhod v Tivoli. Vršil: so se ogledi na licu mesta in je ob tej priliki bil z navzočimi najvišjimi funkcionarji občine in banovine dosežen sporazum, da pride sjjo-menik v Tivoli. Tako se je mogel odbor lotiti zaključnega dela. Izdelan je bil ves arhitektonski načrt, odobren je bil podstavek in spomenik v celoti dan v izvedho. Spomenik je sedaj popolnoma gotov in čaka le še na postavitev.
Medtem je ljubljanska občina glede končnega stavbnega dovoljenja stavila nove pogoje, med njimi take. ki naj bi omogočili kasnejšo prestavitev spomenika v Zvezdo ali kam drugam. Zaradi tega so
zopet nastale težkoče in izgie ialo je. da se bo rešitev vpiašanja ponovno zavlekla. Odbor za postavitev spomenika je sedaj, upoštevajoč današnje resne čase. presekal ta gordijski vozel.
V petek je bila seja ožjega spomeniškega odbora skupno z umetniškim razsodiščem. Na seji je bil soglasno odobren skjep. da se na.j postavi spomenik v »Zvezdi« na mestu, ki ga naj mestna občina določi sporazumno z odb«rom in razsodiščem na podlagi strokovnih poskusov. Pogoj je, da ostane že izdelani spomenik tako glede lika, kakor gled<- podstavka nespremenjen in da mestna občina uredi okolico spomenika do odkritja kar najdostojnejše in naj|>rimerm'jše. in sicer tako, da bo spomenik stal na prostoru, ki bo omogočil de-fileje in večje proslave pred njim. Vse priprave naj se izvršijo kar najbolj pospfseno, tako da bo mogel hiti spomenik odkrit na Vidov dan letošnjega leta.
Nedvomimo. da bo na podlagi tega uvidevnega sklepa, ki je bil takoj včeraj sporočen banski upravi :n mestni občini, mogoče rešiti tudi zadnjo težkočo in da bomo Ljubljančani in z njim vsa Slovenija za naš narodni piaznik že mogli pred mo-numentalninr spomenikom velikega kralja iz" azati njemu in Jugoslaviji svojo ljubezen in neomajno zvestobo. V današnjih težkih časih bo lik kralja Zedinitelja viden izraz odločne volje vsega nai oda čuvati in braniti svojo državo proti vsaki nevarnosti.
Pojasnilo ministra dr. M. Kreka
Kaj pravi g. minister o svoji trboveljski! izjavi
V četrtek smo objavili poročilo o iziavah. ki jih je oodal g. minister dr. Miha Krek glede avtonomne Slovenije na nedeljskem shodu JRZ v Trbovljah. Navedli smo med drugim, da se ie izjavil za enako ureditev avtonomne Slovenije, kakor io ie dobila banovina Hrvatska, pristavil pa je. da »v današnjih prilikah, ko ie treba vso pozornost obrniti na zunanjepolitične dogodke. Slovenci, ki smo doprinesli že toliko žrtev za slogo vseh Jugoslovanov, ne silimo k prehitri realizaciji naše slovenske samouprave.« G. dr Krek je utemeljil to stališče s tehtnimi patriotičnimi razlogi in je pristavil, da »Slovenci ne bomo zahtevali svoje avtonomije poprej, dokler ne bo končana sedanja vojna.«
Naše poročilo ie poudarjalo, da so pristaši g. dr. Kreka sprejeli te izjave z glasnim odobravanjem, mi Da smo izrazili svoje zadovoljstvo, da ie g. dr Krek s svojo iskreno besedo napravli konec slepomišenju. in istočasno svoie upanje da bo sedai v mirnejšem ozračju mogoča stvarna in koristna diskusija o tem življenjskem problemu Slovencev.
Na to naše poročilo, o katerega zanesljivosti ne dvomimo niti najmanj, objavlja včerajšnji »Slovenec« sledečo izjavo g. ministra:
»Jut.rovo« poročilo o moiem govoru v Trbovljah ie napačno. Širom Slovenije sem že mnogokrat govoril, kako ie nuina in iDotrebna ureditev naše avtonomne banovine za notranio konsolidaciio Jugoslavije. Poslušalci poznajo moje stališče in
»Jutrova« zmedena, prikrojena in netočna poročila iih ne bodo motila.«
»Slovenec« obiavlia to izjavo obeležujoč io ne kot popravek našesa poročila, temveč kot »pojasnilo« k temu poročilu in pod rezerviranim naslovom »Dr. Krek odgovarja »Jutru«.
Tudi nam ie znano stališče, ki ga a. minister glede avtonomne Sloven ie zast pa. Seveda nismo nikdar trdili, da bi bil proti slovenski avtonomiji. Mi smo samo zabeležili njegovo važno izjavo, da sedaj ni čas za izvedbo in da ie treba rešitev tega vprašanja odložiti na debo. ko bo sedania evropska konflagracija končana in bo zopet zavladal mir med naredi. Ta ministrova izjava ie tudi v polnem skladu s stališčem, ki je bilo iznešeno na zadnji se.ii izvršnega odbora JRZ. kier se ie ooudarialo. da se moraio vprašanja notranie politike sedaj umakniti v drugo vrsto. Ona vprašanja ki so že v reševanju, kakor dokončna izvršitev sporazuma od 26. avgusta, nai ostanejo na dnevnem redu. novih pa ni treba postavljati. To velia po mišljenju vodstva JRZ predvsem za komplicirani problem nadaljnjega preurejanja države, a tudi glede političnih zakonov in volitev. Ta n;*-ša informacija, ki jo ie objavilo tudi skoraj vse ostalo jugoslovensko časopisie. ni bila demantirana in tudi glavno glasilo slovenske JRZ io ie z molkem prizna'o za točno.
Važne reforme na Hrvatskem
Na podlagi uredbe o banovini Hrvatski je kot nadzorna oblast nad finančnim in gospodarskim poslovanjem banovinske administracije ustanovljeno v Zagrebu »Računsko sodišče banovine Hrvatske«. Z uvedbo tega urada so izvedene v banovini važne reforme. Predvsem je odpravljena za vse posle, ki spadajo v kompetenco banovine, tako zvana preventivna kontrola. Kakor znano, se smejo izdatki državnih uradov od najvišjega do najnižjega izvršiti e po predhodni odobritvi glavne kontrole v Beogradu odnosno njenih krajevnih kontrol. V glavnem je to čisti formalizem, ki e zadržuje poslovanje, skoraj nikdar ne prepreči zlorabe, pač pa zmanjšuje čut odgovornosti državnega nameščenca. Predhodni kontrolni vizum je bil opetovano označen kot izraz nezaupanja države v njene astne funkcionarje. Ta sisten je sedaj na Hrvatskem odpravljen in vsi izdatki bodo naknadno predloženi v pregled in odobre-nje računskega sodišča, ki jih bo ocenilo, ali so formalno pravilni m gospodarsko korist n L
V enaki meri je treba pozdraviti drugo reformo, ki je v tej zvezi vpeljana na Hrvatskem. Za nabave državnih uradov je predpisan sistem licitaci jc in le pri najmanjših predmetih so dovoljene izvestne izjeme, ki pa so vendar vezane še na razne smešne formalnosti. Če uraa nujno potre-5uje metlo, mu sicer ni treba razpisati javne ilicitacije, toda posebna deputacija nameščencev mora jKrvpraševat5 po raznih trgovinah, kako je s cenami za metle, in se odločiti za nakup tam, kjer so najcenejše. \Ta Hrvatskem so temu napravili energičen lonec. Nabavke v vrednosti do 5000 din se bodo vršile v bodoče z direktno pogod->o, do 25.000 din preko poverjeništva brez pismenih ponudb, do 100.000 dir. s pismenimi ponudbami Šele za nabave v vrednosti
preko 100 000 je predpisana licitacija n« podlagi razpisa v službenem listu banovine.
Ravno tako so občine oproščene dosedanje dolžnosti, da morajo svoje proračune dajati predhodno odobriti. Morajo jih samo naknadno predložiti računskemu sodišču. Končno tudi pri imenovanjih, napredovanjih in upokojitvah banovinskih nameščencev ne bo več potrebna predhodna kontrolna viza, temveč bo Računsko sodišče vse te akte z ozirom na njihovo zakonitost in proračunsko pokritje kontroliralo naknadno in morebitne krivce obsodilo na odškodnino. Proti sodbam računskega sodišča je mogoča pritožba na Stol sedmo-rice.
Reforma, ki jc izvedena v banovini Hrvatski. zasluži, da si jo čimpreje osvoji država, kar bo pravilnemu in ekspeditivnemu jx>slovanju državne uprave od vrha ministrstev pa doli do zadnjega urada samo v korist.
Brezuspešna pogajanja v stavbinski stroki
Ze od lanske jeseni se vodijo med zastopniki delavcev in delodajalcev pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Sedanja je bila sklenjena v juliju 1938. in kasneje razširjenja na vsa zidarska in tesarska podjetja v Sloveniji. Prva pogajanja so bila 15. decembra 1939, niso pa dovedla do uspeha. Nadaljevala so se nato 18. marca in 10. aprila, končno pa pod vodstvom insp. dela inž. Barage še 26. aprila. V glavnem gre za zvišanje urne mezde zlasti tudi pri državnih in banovinskih javnih delih. Tudi ta pogajanja niso uspela in bo sedaj banska uprava v smislu uredbe o določanju minimalnih mezd v kratkem j sklicala drugo poravnalno razprava.
ioiDodarstve
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal svoje poročilo o gibanju števila zavarovancev, in sicer šele za mesec januar letošnjega leta. Statistika za ta mesec upošteva že ustanovitev banovine Hrvatske in je zaradi tega posebno zanimiva.
Skupno število zavarovancev pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada v naši državi je znašalo v januarju 651.044. Nasproti decembru lanskega leta se je število zavarovancev zmanjšalo zaradi sezonskih vplivov za 56.391 (lani je število zavarovancev v istem mescu nazadovalo za 42.865). V primeri z lanskim januarjem smo imeli letos v januarju za 5103 zavarovance več, v primeri z januarjem 1938 pa je število za 29.270 višje.
Poročilo osrednjega urada navaja glede števila zavarovancev še naslednje podrobne podatke.
dravska banovina	101.117 15.5%
banovina Hrvatska	209.133 32.1%
ostala država	340.794 52.4%
SKupaj	651.044 100 %
Na področje dravske banovine odpade 15.5% vseh zavarovancev, med tem ko
predstavlja dravska banovina po številu prebivalcev le 8%. Od skupnega števila 101.117 zavarovancev v dravski banovini odpade na okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani 89.944 zavarovancev, ostalih 11.174 zavarovancev pa odpade na članstvo bolniške blagajne TBPD (10.236) in na bolniško blagajno »Merkur« (937). Od decembra do januarja se je število zavarovancev zmanjšalo v dravski banovini za 9.05'r. v banovini Hrvatski za 9.46%, in v ostalih banovinah za 8.05%.
V primeri z lanskim januarjem je bilo letos v januarju število zavarovancev v
vsej državi za 5103 višje. Najbolj se je povečalo število zavarovancev v kovinski in strojni industriji, namreč za 5866. nadalje v občinskih obratih za 1858, delavstvo, zaposleno v centralah za proizvajanje električnega toka in za oskrbo z vodo za 1069, število zavarovancev v gostinski stroki se je povečalo za 1056, v kemični industriji za 1054, v trgovini za 1022, v usnjarski stroki za 989 itd. Najobčutnejše nazadovanje pa beleži gozdno-žagarska industrija, kjer se je število zavarovancev zmanjšalo za 5679, nadalje tekstilna industrija, ki beleži za 2429 zavarovancev manj. usnjarska industrija, kjer je število zavarovancev nazadovalo za 1120, v industriji obdelovanja lesa pa se je število zavarovancev zmanjšalo za 969.
Od posameznih okrožnih uradov izkazujeta v primeri z lanskim januarjem najobčutnejše povečanje okrožna urada v Beogradu (plus 9.3%) in na Sušaku (plus 5.5% ) ; najobčutnejše nazadovanje pa sta zabeležila okrožna urada v Karlovcu (—9.6%) in v Skoplju (—9.4%).
Povprečna zavarovana mezda v vsej državi je znašala 24.68 din, to je za 0.98 din več nego lani v istem mescu. Skupni zavarovani zaslužek pa je znašal v januarju 401.7 milijona din nasproti 382.7 milijona din v lanskem januarju.
Povprečna dnevna zavarovana mezda in mesečni zaslužek zavarovancev sta znašala v dravski banovini, banovini Hrvat-skin in v ostalih banovinah, kakor sledi: povprečna celotni zav. mezda zaslužek dravska ban.	26.23 din 66.3 milij. din
ban. Hrvatska 26.40 « 138.0 « « ostale ban.	23.17 « 197.4 « «
Od celotnega zaslužka odpade na dravsko banovino 16.5%, na banovino Hrvatsko 34.4% in na ostale banovine 49.1%.
matematičnih rezerv zavaro valute v državne papirje
že včeraj smo poročali o uredbi, s katero se spreminja uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Predvsem se z novimi prr- 'pisi zn'ža minimalna deležna glavnica za zavarovalne zadruge od 1.000.000 na 500.000 din z novo dodatno določbo, da morajo zadružniki take zadruge jamčiti še za enkratni znesek deležev. Z novo u:edbo je omogočeno tudi poslovnim zadružnim zvezam, da vršijo zavarovalne posle.
Delniške zavarovalnice so bile po dosedanji pre. pisih uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami in uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in o prisilnem nalaganju teli rezerv v državne papirje dolžne naložiti 25"; matematičnih rezerv, ki so obstojale 30. junija 1938. v državne in od države garantirane dolgoročne papirje, od prirastka po 30. juniju 1938. pa 40%. Pri računanju minimalnega zneska naložb v državne in cd države garantirane dolgoročne papir je so že doslej lahko od celotnega zneska prirastka matematičnih rezerv po 30. VI. 1938. odšteli posojila na lastne zavarovalne police, o ?slej pa velja to tudi za računanje minimalnega zneska naložb v državne papirje od matematičnih rezerv, ki so obstojale 30. VI. 1938.
Zadružnim zavarovalnicam pa se z novo uredbo zniža odstotek matematičnih rezerv. ki jih je treba naložiti v notranje dolgoročne državne papirje od 25 na 10%. Medtem ko morajo delniške zavarovalnice vseh 2~>"!, odn. 40% naložiti v notranje dolgoročne državne papirje, lahko zadružne zavarovalnice naložijo predpisani minimum 10%, bodisi v državnih papirj'h. ali pa v vrednostnih papirjih, ki so jih izda-
le ali za katere jamčijo banovine in mesta. če ti pap!rji kotirajo na borzi.
Zavarovalni svet
število članov zavarovalnega sveta, ki posluje pri trgovinskem ministrstvu kot posvetovalni organ, se poviša od 10 na 12. Trgovinski minister jih imenuje za tri leta, in sicer 3 člane, ki zastopajo delniške zavarovalnice, 2 člana Udruženja ak-tuarjev, 3 člane (doslej 1) ki zastopajo Glavno zadružno zvezo, ostale 4 pa iz vrst onih oseb, ki se bavijo z vprašanji zavarovanja. in oseb. ki predstavljajo zbornice in druge gospodarske organizacije. Od trojice predstavnikov Glavne zadružne zveze, morata dva predstavljati zadružna zavarovalna podjetja.
Nova uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 25. aprila.
Sprememba uredbe o nalaganju rezerv v državne papirje
Ministrski svet je spremenjenim predpisom uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami prilagodil tudi uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja in denarnih zavodih ter zadružnih organizacij in o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje od 24. junija 1938. Po spremenjenih predpisov te uredbe morajo zadružne zavarovalnice odslej nalagati le 10% prirastka statutarnih rezerv (doslej 40%) v dolgoročne državne papirje in v vrednostne papirje banovin in mest, ki no-tirajo na borzi. Nova uredba še določa da morajo zadružne zavarovalnice vložiti 75% gornjih zneskov v državne vrednostne papirje, 25% pa lahko vložijo v vrednostne papirje banovin in mest.
LJuiMfaPska kreditna banka
Dne 27. aprila se jc vršil štirideseti redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kre-ilitnc banke pod predsedstvom Ivana Jela-
čina.
Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta je razvidno, da jc tudi v minulem letu likvidacija starega poslovanja lepo napredovala in je banka v času zaščite oprostila že 60% vseh starih vlog in upnikov.
Novo poslovanje sc je kljub izrednim prilikam razvijalo ugodno in je narasla bilančna vsota novega poslovanja za din -1.700.000. Znatno se je povečal tudi skupni promet Nove naložbe so narasle na din 155,000.000. dočim jc bila likvidnost banke enako ugodna kot v prejšnjem lletu.
Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1939, ki izkazuje za din 174.796.296 skupnih debitorjev, din 49,604.017 konzorcialnih posilov in trajnih udeležb, zu din 53,862.435 gotovinskih sredstev in za din 17,077 497 vrednostnih papirjev. dočim znašajo bančne nepremičnine skupno din 22.147.362. Skupne vloge in kre-ilitorji so znašali ob zaključku leta din 271,297.570.
Podružnice banke so svoie poslovanje v poročilnem letu razširile in so dosegle ugo-<ine rezultate. Tudi vsa podjetja, pri kate h je banka udeležena, so zaključila svo-j- bilance aktivno in bo večina izplačala primerno dividendo
Od čistega dobička din 1,834.072 je občni zbor dodelil rezervnim fondom dinarjev 1.119.673 in odobril izplačilo 4% dividende na prioritetne delnice.
Pri volitvah v upravo se bili ponovno izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani gg. Inž. Tomo Knez, dr Alojzij Kobail, Leo Sorivan in Josip Windischer, v nadzorstvo pa ponovno dosedanji člani gg. Inž. Dušan Scrnec. dr. Alojz Kunst Viktor Naglas, Miloš üset in Mirko Stepič.
(-)
Posestne spremembe v Ljubljani
V drugi polovici marca so bile pri ljubljanskem sodišču zaznamovane tele posestne spremembe (spremembe izpod din 20.000 niso upoštevane):
Jože Tabor, mizarski mojster iz Viča-Rožna dolina je prodal šefu železniške postaje Ivanu Lavriču z Jesenic in njegovi ženi Rozaliji hišo na Viču št. 13 z dvori-
ščem v izmeri 155 m5 in vrtom za 168.000
din.
Josip Cimperman iz Močnikove ulice 3 je prodal posestnici, Mihaeli Modičevi iz Tcmišlja dve parceli v skupni izmeri 335 m- v Peterskem predmestiu I. del za din 25.100.
Janko Kovič iz ulice Majke Jugovičev 6 je prodal Francu Berlanu iz Gerbičeve ul. št. 42 in Henriku Beraneku s Poljanske c. št. 54 tri parcele v skupni izmeri 830 m2 v Sv. Petra predmestju I. del za 62.500 din.
Janko in Anica Pečnik, posestnika v Dravljah, sta prodala poštnemu uslužbencu Janezu Tometu in njegovi ženi Ivanki iz Št. Vida-Poljane tri gozdove v Dravljah v izmeri 2421. 6675 m 3438 m2 za 32.000 din.
Lado in Zora Goltes, posestnika v Sto-žicah, sta prodala trgovcu Otmarju Kolen-cu in njegovi ženi Mariji hišo štev. 150 v Stožicah z vrtom v izmeri 483 m3 in dvoriščem v izmeri 104 m2 za 230.000 din.
Izidor Florjančič, posestnik v Dravljah, je prodal učitelju Josipu Rajhmanu iz Celja parcelo ob Rokovi poti v Dravljah v izmeri 1009 m2 za 53.900 din.
Anton baron Codelli s Kodeljevega gradu je prodal Ladislavu škrabarju s Poljske poti št. 31 parcelo v k. o. Udmat v izmeri 524 m2 za 30.000 din.
Rudolf Grilj, železničar iz Zaloga, je prodal gospodinji Antoniji Godčevi iz Šmartna pod Šmarno goro hišo v Kašlju št. 84 z vrtom v izmeri 823 m2 za 40.000 din
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala zasebnici Vidi Koširjevi iz Kranja vrt v Zg. Šiški v izmeri 695 m2 po 180 din m za 125.100 din.
Mestna hranilnica ljubljanska ie prodala posestniku Francu Šviglju z Brega pri Borovnici parcelo »Mali gozd« v k. o. Iška vas v izmeri 15.052 m2 za 25.000 din.
Jože Jerinc, posestnik v Dravljah, je prodal Arturju in Milici Mrevljetovi parcelo v Dravljah v izmeri 338 m2 za 66.300 din.
Kongregacija misijonarjev sinov Presve-tega Srca Jezusovega (Knobleharjev zavod v Dravljah) je prodala Milici in Arturju Mrevljetu parcelo v Dravljah v izmeri 499 m2 za 24.950 din.
Franc Lenče, posestnik v Ljubljani VII., Bregarjeva ul. 10, je prodal zasebnici Ivanki Franetičevi iz Kamnika hišo št 10 v Bregarjevi ul. in njivo v izmeri 407 m- za 169.500 din.
Ljubljanska mestna hranilnica je prodala ženi uradnika Josipini Marnovi iz Rožne ul. št. 9 hišo v Iški vasi št. 16 z gospodarskim poslopjem in travnikom v izmeri 5698 m2, njivo v izmeri 10.528 m2 in gozdom v izmeri 3295 m* za 76.000 din.
1 Andrej Pungaršek. čevliar na Viču. ie prodal Frančiški p.r..aiovi z Gline travmk i v k. o. Vič za 30 000 din.
Franc Bcštjančič. posestnik iz Babne gorice je prodal Mariji Mavčevi z Zel imel j travnik v k. o. Rudnik in hišo v Babni gorici št. 16 za 40.532 din.
Arton Pegačar, posestnik v Zg. Šiški. prodal zasebnici Mariji Jenkovi z Miklošičeve c. št. 34 tri parcele v skupni izmeri 933 m2 v k. o. Zg. Šiška >a 70 000 din
Mestna občina ljubljanska ie prodala Antonu Fuch^u parcelo v k. o. Gradišče za 40.000 din.
Krajevni šolski odbor v Dolu pri Ljubljani je prodal upravni občini v Dolu staro šolo s stavbiščem za 42.000 din.
Tvrdka Ivan Knez, komanditna družba z Gosposvetske ceste 1. ie prodala a-cb-nikoma Ivanu Mostarju in Heleni Moslar- ! jevi iz Poruzzijeve ul. 95 travnik v k. o. j Sp. Si^ka v izmeri 915 nv za 32.025 din. — j Ista tvrdka je predala še trgovskemu po- ! močniku Engclbertu Strikbergerju z Mestnega trga št. 10 travnik v Sp Šiški v iz- ; meri 568 m2 za 28.400 din. zasebnici Mileni Braiinovi iz Ljubljane VII.. Velikovška ulica, parcelo v Sp. Šiški po 50 din za m- j za 31.450 din. inž. Janezu Gričarju iz Liub-ljane. Vrtača št. 14. parcelo v izmeri 695 m2 za 34.750 din. zasebnici Meti Lacri-Grič rr-jevi z Vrtače št. 13 parcelo v izmeri 635 m2 za 34.250 din. trgovcu Albinu Strikbergerju iz Ljubljane VII. černetova ul. 13 štiri parcele v Sp. Šiški v skupni izmeri 695 m2 za 69.500 din. uradniku pri tvrdki Peko« Vinku Zupančiču iz Pristave, p. Križe pri Tržiču, travnik v Sp. S ški v izmeri 627 m2 za 28.215 din in Dragici Trobec, uradnici iz Ljubljane VII. Milčinske-ga št. 12 parcelo v izmeri 655 m- za 72.050 din.
Ljubljanski trg
Ka: čez noč so ozeleneli vitovi in polja in v soboto »o prinesle zelenja la ice tol ko sveže mlade zelenjave, da je bilo veselje. Gospodinje pa si niti solate ne upajo več kupovati, kolikor bi hotele, saj je olje tako drago, ò narnice pa so prazne. Prodaja ke so si v dolgi zimi odvadilo dajati dobre. po'me merice in kljub obil ci solate merijo še vedno preskopo. Največ je bilo berivke, ki so jo gospodinje že letos tako težko čakale. Blagodejni, prepoti cbm dež je pospešil rast tudi zelenemu radiču in fplnači. Motovileč ln regrat nista šla več v cienar. pivi sili v cvet, t'rugi pa postaja žilav. Sedaj, ko je dovolj domače solate, se bo morala tudi uvožena poceniti, ker jo prodajajo še vedno po 14 òo 16 d-n za kg. Vabi j va je rdeča redkvica. ki se prodaja že po 50 par za šopek.
Pričakovali smo. da se bodo pocenila jajca. Toda za 10 din se dobi še vedno le 11 do 13 komadov in zaradi izvoza najbrž tudi ne bodo cenejša. Za perutnino ni bilo zanvmanja. najbrž zaradi tega, ker se tližamo koncu mesca.
Na kmečkem sadnem trgu prodajajo sedaj že malo jabolk in še ta so po ve-
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri preobilni želodčni kislini
ie treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najreje segreje, da izhlapi ogljikova kislina. — Piti polagoma!
čini nagnita. Stalne prodajalke so podražile jabo.ka za povprečno 1 din pri kg.
Ribji trg je bil v petek dobro založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Sardelice so bile po 8 din in so jih že v petek vse razprodali. Skuše so še drage po 36 din kg. upati pa je. da se bodo kmalu pocenile. Ščuke so prodajali v petek po 20 din, v soboto po 14 din kg.
BELEŽKE
Gospodarske vesti
= Delovni čas vratarjev, slug, voznikov itd. v banovini Hrvatski. Ban banovine Hrvatske je za področje banovine Hrvatske razveljavil načelno odločbo ministra za socialno politiko od 15. marca 1931., po kateri se vratarji, čuvarji, sluge, vozniki, kuharji itd., ki so zaposleni v obrtnih, industrijskih in trgovinskih obratih, ne smatrajo kot pomožno osebje v smislu zakona o zaščiti delavcev v pogledu delovnega časa. Obenem z raz\7eljavljenjem tc načelne odločbe je ban odločil, da se na področju banovine Hrvatske smatrajo glede delovnega časa kot pomožno osebje v smislu zakona o zaščiti delavcev vratarji, čuvarji, sluge, vozniki, kuharji, inkasanti, raznaševalci, garderoberji in slčni na-stavljenci in vse zaposlene osebe, razen oseb, ki so jim poverjeni posli višje vrste (poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inže-n jer ji itd.)
= Cement in drva pod kontrolo izvoza.
Iz Beograda poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se v seznam blaga, čigar izvoz je pod kontrolo, vnese-ta tudi cement in drva. V tem smislu je devizna direkcija Narodne banke že dala j navodila pooblaščenim denarnim zavodom. I
= Konkmv, je razglašen v imovini Emila Novaka, trgovca z mešanim blagom v Ljubljani. Tržaška 83 (upravnik mase dr. Franc Poje, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 4. maja ob 8., prijavni rok do 15. maja, ugotovitveni narok 1. junija.
= V zadružni register se je vpisala zadruga »Dom ir.ženjerjev«, zadruga z om. j. v Ljubljani ( upravni odbor: inž. Ignac Perko, inž. Slavko Zajec. inž. Rihard Sever, inž. Vlado Kham. in. Vlado Mušič).
— Za dobavo 800 kub. m bukovih drv
bo 1. maja spet licitacija v mestnem gospodarskem uradu in opozarjamo prodajalce. naj dražbe ne zamude. (- -)
= Dobave, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo polnih gum. Komanda pomorskega arzena la v Tivtu sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo tiskovin, do 14. maja za dobavo steklenic za kemikalije in do 15. maja za dobavo stolov iz trdega lesa, obešalnikov, desk za pranje ter košar iz trstike in 4 vozičkov iz bukovega lesa. Direkcija drž. ludnika Senjski rudnik sprejema do 7. maja ponudbe za dobavo električnih žarnic, do 21. maja pa za dobavo strojnih ročnih pnevmatskih krožnih žag. I. Hidroplanska komanda v Divu-ljah sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo baterij, do 18. maja za dobavo orehovih in hrastovih desk, hrastovih gredic, jesenovih in brestovih desk. jelovih in borovih desk in gredic raznih vrst.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.37 milizona din nasproti 11.72. 8.74, 20.63, in 12.47 milijona din v prejšnjih štirih tednih.
Devize
Curih. Beograd 10, Pariz 8.8750, London 15.6650, New York 446, Bruselj 75.30. Milan 22.45, Madrid 45. Amsterdam 236.85, Berlin 178.50, Stockholm 106, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Bukarešta 2.30.
Blagovna tržišča
žito
-f- Chicago, 27. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 107.25, za julij 106.25, za sept. 106.25: koruza: za maj 89, za julij 90.75, za sept. 92.50.
ŽIVINA
'+ Mariborski živinski sejem (23. aprila). Prignanih je bilo 314 glav. in sicer 5 konj. 6 bikov. 70 volov. 225 krav in 8 telet. Prodanih je bilo 209 glav. Cene so bile naslednje: poldebeli voli 5 do 6.50 din. plemenski voli 5.75 do 7, biki za klanie 4.50 do 5.50. klavne krave (debele) 4.50 do 6, plemenske krave 4.25 do 5 25. krave kloba-sarlce'3.10 do 4, molzne krave 4 do 6. breje krave 4 do 5, mlada živina 5 do 7.75, teleta 5.50 do 6.75 din za kg žive teže. Cene mesu so naslednje: volovsko meso I. vrste 10 do 12 din.. II.vrste 8 do 10 din. meso bikov, krav in telic 6 do 12 din. telečje meso I. vrste 10—12 din. II. vrste 8 do 10 din, svinjsko meso 10 do 14 din.
4- Mariborski svinjski sejem (26. aprila). Okoliški kmetje so pripeljali 151 svinj, prodali pa so 9. Cene so bile naslednie: 5 do 6 tednov stari prasci 120 do 130 din. 7 do 9 tednov stari po 135 do 140, 3 do 4 mesece stari 220 do 270. 5 do 7 mesecev stari 360 do 430. 8 do 10 mesecev stari 480 do 590. 1 leto stari 820 do 890 din. Svinje so se prodajale po 7 do 10 din za kg žive teže in po 12 do 15 za kg mrtve teže.
L-OJGDciuaaaDDamnnaoaanaonaco Pastoni in astani član
Vadnikove družbe!
Sanove čestitke kralju
in knezu namestniku
V	imenu prebivalstva dravske banovine je poslal ban dr. Natlačen brzojavne čestitke Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku za pravoslavne velikonočne praznike. Obenem je g. ban knezu namestniku poslal brzojavne čestitke tudi za njegov današnji rojstni dan.
Ves narod je prežet
ene same misli
»Petit Parisicn« objavlja izjavo glavnega tajnika Hrvatske seljačke stranke g. dr. Jurija Krnjeviča, ki je izjavil med drugim:
•»Jugoslavija jc mirna v vsakem pogledu, toda prav tako odločna. Na naših mejah ni čet, ki bi bile za nas neposredno opasne. Jugoslavija jc ukrenila vse potrebno, da žc v naprej prepreči vsako presenečenje od zunaj in otl znotraj. Ves narod je danes v Jugoslaviji prežet ene same misli, braniti za vsako ccno svojo narodno in državno neodvisnost Po sporazumu med Srbi in Hrvati gleda Jugoslavija vedrega čela v bodočnost. jugosiovenska vojska pa je pod-vzela vse potrebne ukrepe, da je naša nevtralnost v vsakem oziru zavarovana «
Velikonočno zatišje
v Beogradu
Za pravoslavne velikonočne praznike so skoro vsi ministri odšli iz Beograda. Ravno tako so odpotovali številni drugi politični funkcionarji, tako da je v Beogradu nastopilo popolno politično zatišje, ki bo trajalo do srede. Beograjski listi so že včeraj izšli z velikonočnimi izdajami in sedaj tri dni ne bodo izhajali.
Državni kongres rezervnih oSicirjev preložen
Državni kongres Udruženja rezervnih oficirjev, ki bi se imel vršiti 12. maja v Ljubljani. je iz tehničnih razlogov odgoden za teden dni in obenem preložen v Beograd. Kongres bo tam 19 maja in bo samo organizacijskega značaja.
Ta vest bo vzbudila v naši javnosti iskreno obžalovanje Ljubljana m z njo vsa na-rodno-zavedna Slovenija se je veselila, da bo mogla izkazati povodom kongresa svojo vdanost nacionalni misli in svojo neoporečno povezanost z našo narodno vojsko.
Zagrebški radio
v rokah banovine
Zagrebški listi poročajo, da jc po dolgih mcscih končno definitivno rešeno vprašanje lastništva zagrebške radijske postaje. Dosedanji lastniki, katerim jc bila postaja odvzeta, bodo prejeli od države 1,900.00») dinarjev odškodnine, oddajno postajo, ki jo je sedaj začasno upravljala poštna direkcija v Zagrebu, pa bo prevzela v svojo upravo banska oblast. Imenovan je žc bil odbor, ki bo v imenu banske oblasti vodil postajo. V njem je zastopana tudi Seljač-ka sloga po svojem ravnatelju Hartlu. Prve naloga novega lastnika zagrebške postaje bo povečanje njene kapacitete, ker je sedaj najbolj šibka v naši državi.
Zagrebška postaja je bila privatna last, kakor je tudi beograjska. Ljubljanska je last države. V Zagrebu bo sedaj uprava postaje v rokah mešanega odbora, v Ljubljani upravlja postajo samo ena organizacija, Prosvetna zveza.
Brošura proti Slobodanu Jovanovicu
V	Beogradu je izšla na predvečer pravoslavnih velikonočnih praznikov brošura v Odprto pismo vseučiliškemu profesorju dr. Slobodanu Jovanovicu«. Brošuro je napisal publicist Mišo Beloševič- ki obtožuje prof. Jovanoviča, da kot predsednik Srbskega kluba in ideolog tednika »Srpski glas« zanaša zmedo in defetizem med narod v času, ko nam je toliko potrebna sloga in disciplina vsega našega naroda. Beloševič opozarja prof. dr. Jovanoviča, da je odgovoren pred vso našo javnostjo za svojo nerazumljivo politiko, s katero sistematično ruši sporazum med Hrvati in Srbi.
Originalna razlaga
Zakaj so bile prav za prav razpisane občinske volitve na Hrvatskem, na originalen način pojasnjujejo zagrebške »Novosti <-:, ki pravijo:
»Mnogi niso pričakovali, da bodo razpisane občinske volitve samo v enem delu naše države, še pred osmimi dnevi je beograjski tisk prepričeval javnost, da občinske volitve niso neobhodno potrebne. Najavil je tudi. da bodo občinske volitve odložene za nedoločen čas. kakor pred mesci skupščinske volitve. Očividno si beograjski tisk domišlja, da še vedno drži v svojih rokah dirigentsko paličico. Pa se je prevaral. Banovina Hrvatska v notranjepolitičnih zadevah ni več odvisna od prilik v ostalih delih države. Dirigentska palica nad njenim notranjepolitičnim življenjem se nahaja sedaj v rokah hrvatskega bana. Zaradi tega je tudi razpisal občinske volitve na teritoriju banovine Hrvatske brez ozira na razpotaftODlje gotovi flfltt-
tičnih krogov izven banovine Hrvatske. Ban dr. šubašič posluša glas hrvatskega naroda in mu ustreza brez bojazni. Razpisal je volitve po zakonu, ki je tako svobodoljuben, da nu i vsakemu priliko priti do besede. In tako bomo doživeli, da bomo imeli v banovini Hrvatski prve volitve pod novim režimom. Najprej bodo volili naši kmetje, pozneje za njimi pa naši meščani. Sicer pa imajo ostali deli države še tri dni časa za razpis volitev, ki bi se potem lahko vršile na isti dan v vseh občinah širom naše države.«
Po tri tisoč letih
V Zagrebu je govoril predsednik kulturne organizacije HSS : Seljačke sloge« g. Rudolf Kerceg zagrebški inteligenci o ideologiji hrvatskega seljaškega pokret a. V uvdu je pribil, da je novo ustanovljena banovina Hrvatska po svojem duhu ;n us t rojstvu kmečka banovina. V njej mora biti seljak prvi subjekt politik^ in vre-ga javnega življenja. Tri tisoč let so po vsem svetu smatrali kmeta samo za o b-j e k t politike in javnega življenja, ki so ga gnetli drugi po svoji volji. Hrvatski seljak pa je prekinil s to prakso in zahteval, da postane sam subjekt javnega življenja. Zaradi tega moramo reorganizirati vse naše javno življenje od spodaj ravzgor Ln ga postaviti na nove temelje zdrave avtohtone kmečke kulture hrvatskega seljaka, ki je že sedaj zadivila svet.
Konflikt zaraéi mestnega sveta v Mostarju
Te dni sc v banovini Hrvatski postavljajo v mestnih občinah novi mestni sveti, ker volitve v mestih ne bodo razpisane. Obe v banovini Hrvatski vladajoči stranki proglašata, da je tudi ta posel povsem nepolitičen in da se novi mestni sveti sestavljajo iz ljudi, ki so najsposobnejši, najbolj pošteni in najboljši za upravo občinskih gospodarstev in za vodstvo komunalne politike. Praktično se imenovanja novih mestnih svetnikov vršijo izključno iz vrst I ir-vatske seljačke stranke, odnosno v metrih, ki so delno ali po večini srbska, tudi 'Z vrst SDS.
Zaradi tega je sedaj prišlo d«. pr\ ga konflikta. V Mostaru so muslimani, ki so tam po večini pristaši ministra dr. Kulcno-viča. podpredsednika JRZ. zahtevali, da pride v mestni svet. ki šteje 28 članov. 15 muslimanov, od katerih naj jih bo 9 iz vrst pristašev dr. Kulenoviča Medtem ie bilo imenovanje izvršeno. V mestni svet jc prišlo 14 muslimanov, a med njimi noben Kulenovicev pristaš. Glasilo dr. Kulenoviča, »Nova pravda«, sedaj protestira in izjavlja, da sc zadeva mestnega sveta v Mostaru nc more smatrati za končno urejeno, dokler nc pridejo v občino tudi predstavniki muslimanov dr. Kulcnovičeve skupine.
Usoda
Vilderjeva »Nova riječ« javlja, >«la jc Državna hipotekama banka zopet prcpla-čala na licitaciji »Jugoštampo«, (ki izdaja, kakor znano, zagrebški dnevnik »Novosti«). Hala se je namreč, da bi padle »Novosti« v »neke roke«. Državna hipotekama banka je izdala do sedaj že skoraj 13 milijonov državnega denarja za to problematično tiskovno podjetje. List nato nadaljuje:
»Državna hipotekama banka splvh ni vedela, kaj naj počne z »Ju goltam po«. Po stari navadi je postala »Jugoštampa« zopet sinekura za razne skrahiranc osebnosti, ki so pripravljene služiti vsakemu režimu. Namesto da bi se lotili temeljite reorganizacije celcga podjetja, so samo sestavili novo ravnateljstvo s tantiemami, mastnimi plačami itd. Tako je napravila ta nova uprava nov deficit v višini 4.700.000 din, ki jih bo končno morala zopet plačati država. Sedaj so našli izhod na ta način, da so izročili upravo »Jugoštampe« banu dr. Šubašiču, ki je postavil za upravnika g. Šcka, tajnika Praštedione.«
Nemški vojni poročevalcu
Nemški listi poročajo, da jc padlo do sedaj 23 nemških vojnih poročevalcev pri vojaških operacijah od pričetka vojne. V Nemčiji so uvedli nov način vojnega poročanja. Dočim so bili v svetovni vojni poročevalci nastanjeni nekje v bližini glavnega generalnega štaba in so bili na fronti samo od časa do časa ter so temu primerno tudi poTočali, so tokrat vojni poročevalci uvrščeni neposredno med borce. Tako sc »ožijo s podmornicami kot mornarji, z letali kot piloti in strelci, na oklopnih avtomobilih in v tankih. To torej ni več nekdanji veseli »Kriegspressequartier« in moderni nemški novinar je izpostavljen vsem opasnoetim vojne prav tako kakor vsak vojak-
»Si vis pacetn, para bellum! — »Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!« so rekli stari Rimljani. Bolj ko kdaj prej velja ta izrek danes. Čim bolj bomo v vsakem pogledu pripravljeni, da se učinkovito upremo morebitnemu napadalcu, od koderkoli bi že prišel, tem manjša bo jM£t£t«& da bi n*> kdo res napadel.
ljudje
gaj. Zastopnik oblastnega odbora JS in sekcije pomladka JS za dravsko banovino g. Viktor Pirnat je ob splošni pozornosti v daljšem govoru predočil mladini cemen dneva in pojasnil smotre JS. Himna pomladka JS je zaključila lepo slavnost. Nato se je razvil mogočen sprevod, ki je obšel ves praznični Tržič. Na balkonu mestne hiše je zastopnik visokega kuma z ostalimi odličniki odzdravljal mladini. • ki je navdušeno vzklikala kralju in domovini.
Dve osemdesetletnici
Antonija Wartholova
Zimsko-alpinska cfiprava na Durmitor
Lepi alpinistični uspehi Akademske skupine SPD v najzanimivejšem ta gorju našega juga
Slovenskim planincem je veličastni Durmitor dobro znan. Saj so pred nekaj leti izvršili nekateri člani Slovenskega planinskega društva prvenstvene vzpone v stenah te gorske skupine, ki v najvišjem vrhu. Bobotovem kuku. dosega višino 2522 m ter ima še celo vrsto drugih lepih vrhov in grebenov, ki se rasprostirajo v severno-zapadnem delu Črne gore med romantičnimi kanjoni reke Pive in Tare. Naše planince so gore na našem jugu privabile na obisk tudi v zimi že lansko leto, ko je ekskurzija Zveze planinskih društev, ki so jo tvorili večinoma člani SPD, prvič v celoti presmučala in preplezala vrhove in grebene od šar-planine in Koraba v zračni razdalji okrog 120 km in v višinah do 2700 m.
Letošnje leto pa zaznamujemo zopet lep uspeh v odkrivanju planin na jugu naše države v zimi. Akademski odsek SPD je od 19. do 23. marca izvršil po šestih svojih članih Doretu Dolarju, Tonetu Dovjaku, Bojmiru Filipiču, Vlastu Kopaču, Cenetu
kom. so bile velike težave, ker je bil ponekod sneg tako visok, da so telegrafski drogovi le malo gledali iz njega ter so morali člani ekskurzije sami nositi pretežni del tega pota na smučkah vsak okrog 40 kg težko breme. Nagajalo je vrhu tega še vreme. V žabljaku so se sešli z ekskurzijo Srpskega planinskega društva, ki je delala smučarske ture okrog žabljaka ter snemala celo s kinoaparatom. Zanimiv je bil prizor, ko je množica črnogorskih dečkov na primitivnih smučkah z opankami na nogah zadrvela v enem smuku s hriba in pokazala, da narašča v črnogorski mladini mlada generacija čilih smučarjev in planincev. Domačini so sprejeli naše akade-mike-planince zelo ljubeznivo ter pokazali : veliko zanimanje za njihovo podjetje, ki je vzbujalo mnogo pozornosti, a še več dvomov, da bi uspelo.
Dne 19. marca so se pričeli vzponi. V j snežnem viharju in megli je dvojica odprave s precejšnjimi napori zavzela najvišji vrh Durmitorja, Bobotov kuk, potem
Šentjakobski župnik g. Janko Barle poklanja cerkvi sv. Florijana nove zvonove
kev. Blagoslovitvena svečanost bo ob 16. na trgu sv. Jakoba. Pevci bodo zapeli, nakar bo g. župnik Janko Barle blagoslovil zvonove in imel kratek nagovor. Takoj po zadnji pesmi bodo zvonove prepeljali k cerkvi sv. Florijana. kjer jih bo mladina potegnila v zvonik.
Tako bo šentjakobski okraj danes obogaten z novo pridobitvijo, z župnikovim darilom. Šentjakobski okraj spada nedvomno med najlepše ljubljanske predele, posebno, odkar so ga regulirali po zamislih arhitekta Plečnika. Ze koj od Cojzove ceste navzdol preko šentjakobskega mostu se odpira lep razgled na osrednji trg. ki mu tvorita z leve monumentalna palača poštne direkcije, zgoraj pa slikovita skupina starinskih hilš učinkovite zaključke. Zupna cerkev je sedai tako prenovljena z najbližjo okolico vred, da je njena zunanjost kar monumentalna. Seveda pa daie
Prenovljena šentjakobska župna cerkev z znamenjem in vodnjakom
Lepa narodna manifestacija v Tržiču
Meššanskošolsld podmladek Jadranske straže je razvU prapor, ki mu je kunsoval kraljevič Andrej
Naš prijazni Tržič si je preteklo nedeljo nadel svečano obleko. Ni bilo v mestu hiše. ki bi z nje ne plapolala državna trobojni-ca. Podmladek Jadranske straže na državni meščanski šoli je namreč imel svoj veliki praznik z razvitjem prapora, ki mu ie ku-moval Nj. Vis. kraljevič Andrej, po katerem :ma tudi šola svoje ime. Neumorni poverjenik podmladka JS nastavnik g. Anton Costa se je s podporo požrtvovalnega ravnatelja šole g. Edgarja Vončine. ki je predsednik tržiškega krajevnega odbora Jrdranske straže, potrudil, da ie svečanost donila značaj splošne nacionalne manifestacije za naše morie, za narodnega kralja in za edinstveno Jugoslavijo.
Slavnostna akademija z lepim programom v šolski telovadnici ie na prejšnji večer uvedla Tržič v praznično razpoloženje. Nabito polna dvorana ie glasno dajala duška svojemu zadovoljstvu, kar ie najboljše priznanje idealnim izvajalcem in nesebičnim voditeljem. Akad:mi;o so v nedeljo popoldne ponovili za okoličane, a domača mladina 1o ie videla že prej.
Naslednji dan. v nedeljo, ie tržiška mladina s prapori, mestno godbo in narodnimi nošami dopoldne sprejela na postaji zastopnika odličnega kuma podpolkovnika g. Branka Marmilo, pomočnika polkcvntga poveljnika v Škofji Loki. Prispel je s so-
progo. Obšel je strumno postrojene oddelke šolske mladine, ki ga ie nato v pisanem sprevodu spremila do šole.
Dve uri kasneje so bili vsi prostori pred meščansko šolo nabito polni mladine in meščanstva. Na praznično okrašenem odru so zavzeli mesta odposlanec Nj. Vis. kraljeviča Andreja, voditelji svečanosti, duhovščina in zastopniki društev. Številni prapori so se zvrstili vzdolž odra.
Svečanost se ie začela z navdušujočim nagovorom g. Coste. Nato je kanonik g. Vovk, sorodnik pesnika Franceta Prešerna, blagoslovil podmladkov prapor in naslovil na občinstvo lep domoljubni govor. Zastopnik visokega kuma ie pripel na prapor spominski trak in izrekel tople čestitke. Sledil je prevzem prapora. Prisrčen je bil mali zastopnik podmladka JS tržiške ljudske šole. ki je junaško in odločno čestital tovarišem na meščanski šoli z zaobljubo. da bo planinska mladina združena stala na braniku jugoslovenskega Jadrana in državnih mej.
Čestitke je izrekel tudi podžupan g. Kristijan Pravst v imenu občine, ki visoko ceni plemenite težnje narodnoobrambne organizacije JS.
Poseben poudarek ie vtisnil svečanosti prapor oblastnega odbora JS v Ljub'jani, M je z njim prihitel v Tržič g. Radko Mal-
Danes praznuje v krogu svoje družine 701etnico življenja g. Andrej Krische, policijski oficial v pokoju. Po rodu je iz Poljan pri Toplicah v novomeškem srezu. Služboval je pri orožnikih na bivšem Kranjskem, nato pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, nazadnje pa pri policijski direkciji v Ljubljani. V srečnem zakonu z gospo Pavlo, rojeno Blaznikovo iz Št. Petra na Krasu, je vzgojil pet otrok. Zvestemu naročniku »Jutra«, vzornemu možu in očetu želimo še mnogo zadovoljnih leti
Šentjakobska župnija v Ljubljani bo danes imela pomembno slovesnost. Kakor smo včerai kratko beležili, je gosp. župnik Janko Barle za svojo 401etnico mašniškega posvečenja in za 301etnico župnikovanja nabavil v Št. Vidu nove zvonove za starinsko, zdaj prenovljeno cerkvico sv. Florijana. Ze v teku leta je g. župnik Janko Barle poskrbel za odlično umetniško obnovo notranjščine farne cerkve sv. Jakoba. Njegovo prizadevanje za faro pa bo danes kronano z blagoslovitvijo novih Florijano-vih zvonov. Vemo. da g. župnik sam ne želi nobenega čaščenja, saj je. kakor smo včeraj zapisali, že lani v tihem veselju z Bogom obhajal svoja dva jubileja. Vendar si Šentjakobčani in narodno zavedni Ljubljančani. ki cenijo v g. Janku Barletu enega izmed naših naj odličnejših narodnih svečenikov, ne bodo odvzeli lepe priložnosti, da mu izkažejo svoie spoštovanje.
G. Janko Barle ie sin trdne kmetske hiše pri Zamiku v Srednji vasi. v prijazni in obširni šenčurski župniji nad Kranjem. Na prigovarjanje takratnega kaplana, pokojnega lavantinskega škofa dr. Andreja Karli na. so ga starši poslali na gimnazijo v Kranj in nato v Ljubljano, kjer ie po matur: stopil v bogoslovje. Ko je bil leta 1899. posvečen v mašnika. je služboval kot kaplan v Kranjski gori. v Tržiču in Kranju, naposled pa eno leto pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1909. je bil potem imenovan za župnika te velike ljubljanske župnije, ki jo vodi sedaj že nad 30 let. Od mladih nog je g. župnik Janko Barle iskren domoljub, odločno jugoslovensko orientiran duhovnik. Leta 1931. je bil tudi izvoljen v narodno skupščino kot poslanec svojega rodnega kraja, vendar ie po kratki dobi moral izročiti poslanski mandat svojemu namestniku. Odtlej posveča vso ■skrb prospehu svoje župnije, zraven tega pa seveda rad podpira vsak zdrav, domovini koristen narodni pokret. Čvrst, kakor je. naj še dolgo vrsto let pastiruie svojim vdanim župljanom!
Kakor smo včeraj kratko napovedali, krenejo danes že zgodaj dopoldne Pengo-vovi vozniki z okrašenim vozom v Št. Vid. da naložijo nove zvonove. Okrog pol 12. ure jih pripeljejo pred šentjakobsko cer-
Prenovljena cerkev sv. Florijana, ki dobi danes nove zvonove
notranja ureditev cerkvi njen pravi umetnostni pomen. Znamenite so stare podobe, glavni oltar, največ pa stropne slike, dela nesmrtnega Jurija Šubica. Prav poseben poudarek je dobil trg v poslednjem času z veličastnim Marijinim znamenjem in vodnjakom za njim. Prav okusno pa ie preurejena tudi okolica stare cekvice sv. Florijana, ki je sama bila smiselno prenovljena po Plečnikovem načrtu. Ta stara cerkvica in vsa četrt okrog nje, posebno pa tiste pravljične stare hišice ob poti na Grad — to ie eden najslikovitejših kotičkov vse Ljubljane. Na srečo je ves šentjakobski okraj že zazidan in njegove starinske podobe zlepa ne bo mogoče skaziti z novimi stavbami. S Starim trgom vred bo šentjakobski okraj vsikdar najlepše predstavljal stari del Ljubljane, kakršna je pravemu Ljubljančanu, pa tudi vsakemu tujcu, ki ljubi pravo starinsko osrčlie. od vseh mestnih okrajev najljubša.
Visok starostni jubilej obhaja te dni gdč. Antonija Wartholova, poštna adjunk-tinja v p. Deveti križ si bo nadela na rame pri vsej svežini duševnih in telesnih moči. Pred leti se je preselila k svojemu nečaku pok. g. Hermanu Kolbeznu. kateremu je bila v dolgili mescih njegove bolezni druga mati. Po rodu iz Ljubljane se je v mladih letih posvetila poklicu poštne uradnice ter je službovala 42 let pri raznih slovenskih poštnih uradih. Njeno prvo mesto je bilo v št. Jerneju na Dolenjskem, dolga leta je bila v službi tudi v Ljubljani, zadnja leta pa v Tržiču na Gorenjskem. Povsod dobra in vestna je bila zaradi blagega, skromnega značaja priljubljena pri vseh. V prepričanju vedno napredna in globoko narodno zavedna je tudi v starosti ohranila živo zanimanje za narocini razvoj in osamosvojitev jugoslovenskega rodu. Slavljenki iskreno čestitamo!
Smrekarjeva mama
Bobctov Kuk v
Malovrhu in Cenetu Paderšiču prvo zim-sko-alpinsko ekskurzijo na vrhove veličastnega Durmitorja. Namen te ekskurzije je bil, da ugotovi, kakšne so razmere v tem gorovju pozimi in kakšni so tam pogoji za razvoj zimske alpinistke. Znano je že, da so pobočja in podnožje tega gorovja, zlasti v okolišu žabljaka, ki je center teh planinskih krajev, naravnost idealna za športno smučanje, dasi so še dokaj redki oni smučarji, ki so pričeli zahajati v te kraje v zadnjih letih. Prelepe vrhove teh gora pa so v zimi gledali domačini in turisti do danes samo iz podnožja. Nikdo si ni upal v te planine tudi zato, ker vedo domačini toliko povedati o volkovih, risih in medvedih, ki imajo svoja skrivališča in bivališča v okrilju tamošnjih gozdov in skalovja. Akademsko skupino SPD so čakale zato težke naloge pri izvedbi načrta. Ker je bilo tako podjetje tudi v interesu razvoja našega planinstva sploh, ga je krepko podrla tudi Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije in SPD.
Veselo razpoloženi, dobro opremljeni z vsem potrebnim za plezanje v snegu in ledu ter bivanje in prenočevanje na prostem so naši vrli akademiki odpotovali iz Ljubljane preko Broda m Sarajeva, kjer so se kratko ustavili in dobili razna navodila in priporočila tamošnjih planincev, nato pa nadaljevali pot preko Huma na Nikšič. Tam se je končala vožnja po železnici in pričela težavna pot preko zasneženih planin v šavnik in žabljak. Že med potjo, ko so se akademiki vzpenjali na okrog 1500 m visoko planoto med šavnikom in žablja-
zimsM samoti
ko se je 15 ur borila s snežnimi strminami in opasnostmi vsled plazov, ki so nastopali zaradi novo zapadlega snega. Naslednjega dne se je vsa skupina vzpela s smučkami na Veliko Karlico ter od tam izvršila vzpone na Savin kuk in Medjek, soseda veličastnega Bobotovega kuka. V 15. urnem vzponu je 21. marca presmučala in preplezala trojica ves greben Mininega Bogaza, dvojica pa je naslednjega dne zavzela Oblo glavo ter se spustila v zanimivo podzemsko jamo, Ledeno pečino, kjer jih je očarala krasota ledenih kapnikov. Vsi ti vrhovi segajo precej nad 2000 m. Zaključek te zimsko-alpinistične ekskurzije je napravila dvojica akademikov dne 23. marca, ko je preplezala znameniti in v Durmitorju najbolj romantični vrh, tako-zvani Bezimeni vrh. Plezanje po grebenih in stenah tega vrha, ki ima 2488 metrov, našim izkušenim alpinistom ni povzročalo posebnih težkoč, dasi je na glasu že v poletnem času kot težavna tura, v tem času pa so morali obvladati ostre grebene in sedla, ki so se spuščala zlasti na zapadno stran v vrtoglavih skalnatih strminah.
Odprava Akademske skupine SPD v Durmitor. ki se je uspešno končala, je s svojimi prvenstvenimi vzponi v zimi odprla našemu planistvu zopet enega naših lepih in romantičnih gorovij ter pokazala, da naše slovensko planinstvo ne samo pravilno pojmuje, temveč tudi izvaja svoje naloge. O tej odpravi bo SPD priredilo posebna predavanja, podrobnejše pa bodo opisana v besedi in slikah v našem »Planinskem Vestniku«.
Kaj nudi članstvu SPD
Vsak zaveden član naj pridobi društvu vsaj enega
novega člana
V Postojni praznuje danes svojo osemdeseto pomlad gospa Katarina Gorjanec, po domače Smrekarjeva. Ugledna žena in mati praznuje svoj visoki življensiki jubilej čila in zdrava na svojem domu, kjer še vedno marljivo gospodari. S svojo poštenostjo in srčno dobroto je zadobila med vsemi zavednimi Postojnčani nede-ljeno spoštovanje in ugled, prav kakor njen pokojni soprog Martin, tesarski mojster in posestnik v Postojni, ki jo je pred 10 leti za vedno zapustil. Težko je zadel Smrekarjevo gospo ta udarec, toda ni je stri. Rodilo se ji je 15 otrok, od katerih jih je ostalo v tolažbo še šest. Dobro so preskrbljeni in ji delajo čast ter prijetno starost. Pridno gospodari Smrekarjeva mama in z zanimanjem prebira dnevno časopisje, kajti še zmerom je mladostno sveža in razgibana ter pazljivo spremlja dogodke dneva doma in v svetu. V največjo radost pa^so ji otroci, vnuki in vnukinje, ki ji z ljubeznijo slade življenjsko jesen. — Smrekarjevi mami želimo vrsto zadovoljnih let!
Od leta 1893. dalje deluje Slovensko planinsko društvo, ki si je postavilo za svoje glavne naloge organizacijo slovenskih planincev, propagando za poset naših gora, [rradnjo planinskih koč in domov, napravo zavarovanih in zaznamovanih potov. Najprej skromno društvo je danes naraslo v mogočno planinsko organizacijo, ki združuje nad 10.000 planincev v 31 podružnicah, ima 65 planinskih domov in koč ter obsežno mrežo gorskih poti po vseh slovenskih gorovjih. SPD s svojimi številnimi planinskimi napravami omogoča poset naših planin ter nudi svojim članom posebne ugodnosti: znižane pristojbine v planinskih postojankah, prednost pri oddaji prenočišč v planinskih kočah in domovih, pravico do cenenih enotnih jedil, polovično vozno ceno v skupini štirih članov ob vsakem času in na vseh vrstah vlakov (razen na ekspresnih), vozne olajšave na parnikih, vozne olajšave na številnih avtobusnih progah Slovenije, dostop na naše gore v obmejnih predelih, recipročne ugodnosti pri posetu planinskih postojank v vseh ostalih gorskih predelih Jugoslavije ter izjemne ugodnosti pri posetu gor v raznih tujih državah.
Med planinci vlada posebno iskreno tovarištvo, ki se razvija v skupni ljubezni do gor in do naravnih krasot, katerih ima naša Slovenija obilo. Člani SPD so oni, ki ščitijo našo bogato planinsko rastlinstvo in živalstvo, ki opozarjajo neorganizirane
Domovini
11 nisi onemogla bedna starka, kl tiho vdana čaka večni mrak, pogledi so ti smeli, v čvrst korak te pesem vodi kraljeviča Marka.
Ti nisi nam samo zapovednica! In naj od tebe nas odvrne laž? Prebuja se pod Peco kralj Matjaž, drhti junaku staremu desnica ...
Ti si nam skrbna in čuječa mati! — V teptani zemlji so kali pognale, med sabo korenine povezale;
viharjev brstju, cvetju ni se bati. S teboj rodovom spet so zarje vstale. Mar res kaj več bi nam še mogla dati?
Lidij.*. G rilec
70 let Andreja Krischeta
planince na pravilno obnašanje v naših gorah, ki vzgajajo naš planinski naraščaj in ki nosijo odgovornost za številne pla-i ninske naprave. Kot nacionalno slovensko društvo nudi članstvo v SPD tudi jamstvo obmejnim organom, da posečajo naše obmejne planine nacionalno zavedni ljudje, ako se izkažejo s članskimi izkaznicami SPD.
Slovensko planinsko društvo vabi vse svoje člane, ki v letošnjem letu še niso poravnali svojih članskih obveznosti, naj to nemudno storijo in si naj preskrbijo za leto 1940. veljavno člansko znamko. Zavedni člani SPD naj privedejo vsaj po enega novega člana, da bo organizacija slovenskih planincev še močnejša.
Člani naj pazijo, da ne zamudijo plačilnega roka, ker dmštvena pravila določajo črtanje iz vrst rednih članov, ako prispevki niso poravnani v prvem polletju. Kdor pravočasno ne plača, mora ponovno nakazati vstopnino, čemur se član SPD izogne s tem, da že v mescu maju poravna dolžno članarino.
Kdor pristopi k narodno-obrambnf kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo posest in našo mejo!
avtomobilov
»Goriva in uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — Poletje in gospodinjstvo — Turizem Narodna ročna dela.
Na železnicah od 22. IV. do 11. V. brezplačni povratek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega.
27« IV. do 6. V. 1940 1« XVII. Salon
GRADO (Trieste)
OTOK ZLATEGA PESKA
IDEALNA OBALA ZA RODBINE IN OTROKE!
Pojasnila: ENIT, Beograd. Terazije 16 & Azienda Autonoma di Soggiorno, Grado (Italija).
GRAI&0 (Graslež) — PENSION LITTORIA
Gosposka hiša z vsem komfortom. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Drl Piccolo
„SiSa ustvarja Obilice !"
Tudi kadar se vojska umika, mora biti hrabra, da pod ceno skrajnih žrtev zadrži naval premočnega sovražnika. Kakor živ zid varuje one, ki morajo poiskati varnega zavetja na umiku in učvrščajo nove postojanke. Kilo je tako leta 1915., ko sc je srbska voiska pod silnim pritiskom daie-ko nartmočnega sov ražnika morn'a umikati vzdolž Morave, l'stanovljeno je bilo poveljstvo južnor.ioravskih čet. Poveljeval je general Milan Tueakovič, načelnik štaba pa je bil generalštabni podpolkovnik Bogoljub S. Ilič.
Južnomoravske čete so se utaborlle na položajih pri vasi Sebe Vranji. Na bataljon majorja Vldosava Marjanovlča, ki je « d navadnega vojnika napredoval v častnika, ker je bil nenavadno hraber, razsoden in trezen mož, je pritiskal sovražnik 7 vso svojo silo. Okoli glavnega stana poveljstva fo treskale granate. Drobei so prebijali leseno streho. Podpolkovnik Bogo-liub Ilič je bil tiste dni dodeljen 4. polku kot generalštabnl oficir, da bi b!! polk čim bolje organiziran in da bi bila obramba čim čvrstejša. Ko je opravil svoje, se je podpolkovnik Ilič mirno bril. medtem ko j - vso okoli njega treskalo in se je majala zemlja. Major Vid Marjanovič je iz strelskih jarkov po telefonu stalno zahteval penine. Ilfč pa je naročeval polkovneniu pdjutantu. poročniku Dimitriju Rizniču:
—	Kar vselej nui odgovorite, da me ni tn in «In kmalu pridem.
Telefon je neprestano brnel. Major Mar-innovi«' je rjovel in adjutant Ki/nič je p«i-■7:r;>l po telefonu njegove krepke psovke. Pa s.- obrne adjutant k IMču:
—	(jiost»od podpolkovnik, položaj je res bridek. Major obupuje. Pravi: »Sovražnik stoji tisoč metrov pred menoj!« Mene psu-j". /;»-t i v:>s ne pokličem.
—	Pusti ti Vida, mož je junak! Kar vedno mu ree', «la me ni tli, «la sem šel po važnem onravku in da se takoi spet vrnem. Zbral bo vse svoje sile. Dragi moj Ki/nič: ka«>:»r pr« d smrti«) vzdrhti vse bit je — tedaj si!n ustvarja Obilice! Sele ko pade »urak, se umaknemo ...
In tako j«1 bilo. Major Marjanovič je v t ir ž al s svojimi junaki vse «lo gostega mr:*ka. Nato so se lahko srbske čete neon- v"iio nin,"k'iHe.
Povzeli smo to prigodo iz Pavičevičevc clrebne zlrrke o junaških Srbijancih, ki j" nedavno izšla Bogoljub Ilič je tudi naš «'ohri znanec. saj je bil divizionar v Ljub-Ivmi, petem armijski general v Sarajevu, 7(1:' S pa je na visokem mestu, ki ga more v .Ju»»e«i!»vm doseči le izreden oficir: je j-cm^čitik vrhovnega inšpektorja jugoslo-\ -r.-ke ve' ke. kneza namestnika Pavla. Navezali smo to kratko prigodbo iz svetovne vouie k onim, ki smo iih ohiavili v /•>:lnii!> dneh. Junaki so naši preprosti voj-'"č:iki. junaške doživljaje pa imajo 7,a seboj tiifli oni. ki so danes na nnivišjih mestih. In loular je narodna vo'ska od redo-va «lo najvjs'ega generala strn jena, kalmi- iz enega železa kovana veriga, takrat meja drži in domovina ni v nevarnosti!
^Jrobiics in snoingniM
t i
ÌW Ul i f
H iBHn Mlllf I
OPR S T \ ™AZlj HEttSgäSaESäSE.
kamnoseška stavbna del-i izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
fmiuo k onem
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
*	* luJivni list dravske banov ine prinaša v :;4. .št. c«i 27. aprila uredbo o bivanju in pibanju tujcev, spremembe v državni službi uredbo o osebni in rodbinski dokla« i dr-žavn h upokojencev, spremembe v staležu rirž.ivnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
*	Na veliki umetnostni razstavi Biennale v IS mikah, ki se bo pričela sredi maja, v.o- o izmed hrvatskih umetnikov razstavili
svoja dela gg
Kišini,-. Tartaglia in Uze-
lac. \ odposlanca banske oblasti je določan si ker prof. .Jožo Kljakovič.
Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Novo vodstvo osrednjega rentgenolo-š'M>ra zaveda v Zagrebu. Kakor smo beležili včeifij. se je ugledni vseučiliški pro-fesm fir. Laza Popovič, ki je bil nedavno iinor.cv"n za senatorja, za trajno preselil iz Zagreba v Beograd. Prosil je že za upokojitev. vendar njegova piošnja še ni rešena. In tnko še ni mogla biti uradno izročena njegova služba v osrednjem rent-genolcškem zavodu, ki je nameščen na kliniki v Draškovičevi ulici. Dr. Laza Popovič bo pri prosvetnem ministru sam posredoval. da so zadeva njegove upokojitve, ki so zavlačuje že od januarja, čim prej reši. čim bo upokojen, bo iziočil omenjeni zavod, ki predstavlja veliko narodno premoženje. svojemu nasledniku Začasno vodi zavo.i vseučiliški docent dr. Milan Smokvina.
= Novo vodstvo hrvatskega Aeroklub«.
Z-; predsednika preosnovanega Aerokluba banovine Hrvatske je bil v četrtek izvoljen dr. Binnko Pliverič. generalni ravnatelj Prve hrvatske stedionice Sodijo da se bo pod njegovim vodstvom razvilo živahno gibanje hrvatskega Aerokluba. Dne 20. t. m. so svečano odprli v domu Aerokluba na Ramoborski cesti 9. tretjo banovinsko razstavo letalskih modelov, ki je baje prav zanimiva.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni do težki zaneki. ie zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. zjutraj na tešče na isto množino Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno_ kot popolno za-nesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Osi reg •> oi W4">4-32
W S ì I
" Velika pu.ača za ekonomsko Komercialno visoko šolo bo še letos zrasla v Zagrebu poleg stadiona. Stroški bodo plačani iz pesoj la. ki ga je prosvetno ministrstvo najelo pri Državni hipotekami banki za zidavo prosvetnih zgradb. Za novo zagrebško palačo je namenjenih 10 milijonov dinarjev. Pokret za zidavo vodi rektor prof. dr. Evgen Sladovič. V novi palači bo dovolj prostora za vse zavode te šole, ki bo imela osem velikih predavalnic.
*	Dve novi kliniki sta začeli poslovati v Zagrebu in sicer or topedska klin ka na širokem bregu, ki jo voli vseuč. prof. dr. Božidar Spišič, in klinika za usta, zobe in čeljusti, ki jo vodi vseučiliški docent dr. Ivan čupar. Slednjo so gradili nič manj kakor 11 let. V ortopedski kliniki je 44 postelj, druga klinika jih premore približno istotol;ko. čim so ju odprli, sta obe kliniki že prenapolnjeni.
*	IJčKelj, ki so ga pretepali rurki. v Kumanovem bo danes praznoval 451etnico prosvetnega dela upokojeni učitelj Tecfil Karadžič. eden izmed najbolj zaslužnih narodnih delavcev Južne Srbije. Po rodu je iz Galičnika. že v zgodnji mladosti je imel neprilike s Turki, ki so ga potem stalno zasledovali. Nekoč je dobil od turških maščevalcev 125 udarcev in so mu izbili 14 zob. Bil je tudi že obsojen na smrt. Kot živa priča turškega nasilja pred balkansko vojno je Teofil Karadžič kljub prestanim tegobam tudi v visokih letih še vedno čil in tudi še večino deluje za prosvetni dvig svojih ožjih rojakov.
izkuinje in zdravniške preiskave. Učna mesta se bodo pos: edovala le tistim, ki so dopolnili 14. leto in ki bodo na obnovi preizkušnje spoznani za zmožne izvrševati enega izmed gornj:h poklicev. Preizkušnja, zdravniška preiskava in Posredovanje učnega mesta so brezplačni.
*	Tečaj iz ftizeologlje za zdravnike v javni službi priredi šola narodnega zdravja v Zagrebu, in sicer bo trajal od 20. maja co 29. junija Namen t^h tečajev je. da se zdravniki v javni služb; kolikor le mogoče seznanijo z jetiko in z borbo proti njej. V tečaj bo sprejetih največ 12 zdrav-n kov. Prijave je treba pc-lati omenjeni šoli (Mirogojska 4) najpozneje do '0. maja. Poleg rednih dohodkov lob:jo udeleženci tečaja potne stroške in dnevnice na breme ustanove, ki jih pošlje v .šolo.
=:= Šoferji, avtcmohiii»ti in meh"n»ki kt žele biti premeščeni (prekomandirani) k avtomo'oi'skim transportnim edinieam ali v mehanične delavnice, naj takoj zahtevajo potrebne tiskovine pri Šoferskem društvu Volana za dravsko banovino v Ljubljani Čopcva ul. 2. Istotam dobe potrebne tiskovin? poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani šoferji.
*	Na VrhniM| bo drevi ob 20.30 velik koncert APZ iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Akademski pevski zbor bo pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta zapel slovensko romantično pesem iz prejšnjega stoletja: iz. preporoda in čitalnic. Ne zamudite izvanredne prir editve. Vrhničan', pri-dite vsi, da bo dvorana polna do kraja, kakor jo napolnijo vsi drugi kraji, kjer gostuje APZ.
*	Kam z berači? vprašuje zagrebški »Jutarnji list« in izvaja: Vsi ukrepi ob-lastev za pobijanje beračenja so se izkazali za nezadostne. V Zagrenu mrgoli beračev, večidel poklicnih beračev, ki prihajajo v Zagreb iz vseh krajev države. Mnogi izmed njih so v zvezi z raznimi kriminalnimi tipi, katerim služijo za ogle-duhe. Vprašanje beračenja bo tieba končno rešiti. V ta namen bo treba zgladiti veliko banov'nsko ubožnico. medtem ko se morajo mladi in zdravi berači odpraviti na prisilno c'elo. To je edini način, da se Zagreb reši beračev, ki so postali nena-
XE POZABITE! še danes si oglejte monumental ni film iz dobe krvave francoske revolucije
KINO UNION,
Tel. 22-2 i
R0BESPIEii@y PADEC
Ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
SEVERNA BRIGADA Kanadska kraljevska konjenica v
DICK FORAN	krvavi »K»rbi za pravico, red in mir.
Film o herojih, ki so prezirali smrt. KINO MATICA, tel. 21-24 — Predstave DANES ob 10.30. 15., 17., 19. in 21. uri.
v svoji najboljši in najduhovitejši filmski komediji, kjer HANS MOSER se bodete do solz nasmejali!
ANTON POSLEDNJI
Danes ob 10.30 (matineja! ter ob 15,. 17.. 19. in 21, uri. Rezervirajte si vstopnice!
KINO SLOGA, tel. 27-30
Zaradi tega se mora p: ed sodiščem zago-varjati tudi C-avrilcvič. Advokat Prodano-vič trdi, da njega in njegovih spremljevalcev sploh ni zanimala politika. Radišiča kmetje niso linčali, čim so videli, da je hudo ranjen. Ko je pozneje ležal Radiševtč v bolnišnici, ga je obiskal tudi izvoljeni poslanec Sava Bogunovič in mu baje rer kel: »Ti si kriv. ti ne bi smel živeti. Mar bi te bili razsekali na drobne kose.*: Zaslišano bo veliko število prič in bo razprava gotovo trajala dalje časa.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Najbolj realistični film sedanjosti s socialno tendenco
<rt>«
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
Začasni telef. 87-97
gradbeno podietje Dušan Breznik
mestni stavbenik
Bethovnova ul. 9.
Priporočam se za vsa v stroko spadajoča dela
* Vinska razstava v Svečeni nad Mariborom, ki jo priredi 5. maja ondotna vinarska zadiuga, bo nudila gostilničarjem in vinskim kupcem izredno priliko, da si nabavijo prvovrstna vina po zmernih cenah, obenem pa si ogledajo nad vse zanimive kraje ob naši državni meji. Razstavljena bodo v prvi vrsti soi tirana vina vseh znamenitih goric gornje Pesniške doline, to je župnij Svečine, Zg. Sv. Kungote, Sv. Jurija in Sv. Križa. Pesniška vina uživajo daber sloves, so aromatična ne pretežka in ne dobijo nikoli starikastega okusa temveč so starine še bolj pitne kakor novine. Razstavljenih bo okrog 100 vrst. Razstava bo v ogromnih kleteh banovinske graščine, ki ima sama okrog 20 vinogradov. Iz Maribora in nazaj na postajo bodo vozili avtobusi. V Ljubljani imamo dokaj odličnih gostiln, ki že več let točijo svečinska vina v popolno zadovoljstvo gostov.
* C': ST E D L J f V
' >KVALITETNI AUTO.
•	: 1000 IM 2000
,. ■• : Gl. ZASTOPSTVO
O. ŽUŽEK
. .^LJUBLJANA TAVČAR Jl VA ut 11
* pazi ■— falzlfinat; Tako je naslov zanimive. aktualne razpiavice, ki jo je za jutrišnjo številko ponedeljskega »Jutra« napisal slikar in grafik E. Justin, članek spremlja vrsta lepih ilustracij, ki prav pcž ve " lahko, vedro kramljanje o falzifi-kat'h in falzifikatorjih, katerih v umetniškem svetu ne manjka. Pisec je zbral nekaj drastičnih primerov iz zgodovine in čitatelj bo presenečen, ko bo izvedel, da se je celo sam veliki Michelangelo dal zavesti k umetniškim potvorbam, a brezfal-zifikatorekih afer ni ostalo niti naše skromno kulturno zatišje. V tem članku je E. Justin obdelal problem potvorbe v umetnosti, za prihodnjič pa je obljubil enako zanimivo, le da morda še bolj napeto razpravico o ponarejevalcih denarja. V ostalem delu bo ponedeljsko »Jutro« prineslo še pestro številko zanimivih člankov, a posebej naj opozorimo na članek o tem, kako je treba poskrbeti za deco, da jo obvarujemo propasti pred zračnimi napadi v vojni.	_ _
Crikvenica HOTEL ESPLANADE
Krasen položaj tik ob morju ln kopališču — Lepe sobe s tekočo vodo in velikimi balkoni. — Prvovrstna kuhinja — Cene zelo umerjene — Zahtevajte ponudbe — Uprava.
vadno vsiljivi in napadajo pešce. Zagrebčani so proti beračem brez moči in upravičeno zahtevajo zaščite.
« stranKj je izročila svo.ja dva .itroka. V Tuzli je morala vdova Dušanka Ivko-vičeva s 140 din mesečne pokojnine vzdrževati sebe in dvoje otrok. Težko bolna je dolgo premišljala, kako bi si pomagala. Naposled je odvedla svojo hčerkico in sinka k odboru zemljoradniške stranke v Tuzli, saj je bil njen pokojni mož Ilija zvest član te stranke. Stranka je res prevzela oba otroka, ki zdaj dnevno dobivata na strankin račun hrano v hotelu Bristols . Bolehna mati pa se je vrnila k očetu, da tam preživi svoje poslednje dni. Otroka bo najbrž kdo izmedi članov stranke vzel za svoja.
* Album planinskih slik »Iz naših gora« bo izdalo osrednle SPD v Ljubljani meseca junija. Naročba v naprej bo trajala še ves mesec maj. Planinci, ki še niso naročili te publikacije, naj pohitijo z naročilom. ker ie cena izdatno nižja, kakor bo kasnejša knjigotržna cena. Naročila ie treba poslati na naslov: Slovensko planinsko društvo. Ljubljana. Aleksandrova c. 4 1.
(—)
Ulica brez radosti
V gl. vlogah: Dita Parlo. Albert Pfejean, Inkišinoff
Predstave: danes ob 3.. 5.. 7 in 9.
uri ter jutri ob pol 9. uri.
KRUPP OÌUÌÌK
i K VALI TETNI / L JUBLJANA TOVORNI AVTO , TAVČARJEVA 11
* Na grobu svoje žene je umrl upokojeni oficial Dane Tojagič v Glini star 62 let. Obiskal je grob svoje zveste družine na obletnico njene smrti. In ko se je tam mudil ves žalosten, se je zgrudil zadet od kapi in iz-iihnil. Bil je v Petrinji splošno spoštovan in si je pridobil lepe zasluge za razvoj domačega sporta. Pokopali so ga ob veliki udeležbi rojakov.
TOMBOLA
Sokola Mengeš §• maja
* Banovinska poklicna svetovalnica ln
posredovalnica ima na razpolago ta in prihodnji mesec vajeniška mesta za mizarje, soboslikarje in pleskarje, čevljarje, brivce, kovinolivarje, krojače, vrtnarje in cvetličarje, vajence za kartonažo in galanterijo. tapetnike, torbarje, damske frizerke, modistke trgovske vajenke in strojne pletilje. Fantje in dekleta, ki bi si Želeli izbrati katerega izmed teh poklicev, naj pridejo z očetom ali z materjo prihodnjo sredo 1. maja, v petek ali v soboto med 8. in 12. uro v poklicno svetovalnico (Aškerčeva cesta, šolska poliklinika II.), kjer se jim bo določil čas psihotehnične pre-
*	Pogumen nastop v očetovo obrambo. V vasi Petoševci v Bosni je kmet Branko Jojič napadel uglednega posestnika Aclem-bega Ibrahimbegoviča. Bil bi ga nemara ubil, da ni v očetovo obrambo nastopil 16-letni šemso, ki je z nožem udaril Branka in ga usmrtil. Po tem nesrečnem pripetljaju so orožniki pridržali Adembega in šemsa na orožniški postaji v Klasinah. Adembegova žena in ostali otroci pa so se v strahu pred Brankovimi svojci skrili pri sorodnikih. In res so trije kmetje še tisto noč obiskali Adembegovo domačijo, da bi se maščevali zaradi Brankove smrti in da bi plenili v hiši, ki je ostala brez varuha. Na Adembegovo prošnjo je odšla orožniška patrulja v Petoševce in je zasačila kmete prav v trenutku, ko so hoteli pobegniti z nabranim plenom. Ena orožniška patrulja je odvedla nato Adembega in šemsa k okrožnemu sodišču v Ba-njaluki, močnejša patrulja pa je kmalu nato dovedla tja tudi one tri kmete.
*	Na dan volitev je one»rečil 10 ljudi. Pred okrožnim sodiščem v Sremskl Mi-trovici se je pričela razprava proti beograjskemu advokatu Miloradu Prodanoviču, s katerim je obtožen tudi bivši redar Ivan Gavrilovič iz Batajnice. Prodanovič je povzročil na dan volitev 11. decembra 1938 veliko nesrečo pri Batajnici, kjer sta obležala dva mrtva, več pa je bilo težko ranjenih, da so danes invalidi. Prodanovič se je pozno ponoči vračal z avtom iz Som-bora. V Batajnici je bila veselica, kjer je bil izvoljen poslanec Sava Bogunovič. Po cestah so se gibale skupine kmetov z godbami na čelu. V Prodanovičevem avtomobilu so bili še dveletni sinko in trije drugi potniki. Avto je drevil z vso naglico po novi betonski cesti in naenkrat treščil v večjo skupino ljudi. Od strašnega udarca sta takoj na mestu obležala mrtva 201etni Sava Opatič in 301etni 2ivan Uzelac, oče dveh otrok. Neki Sava Radovič je izgubil nogo, druga pa se mu je tako posušila, da se zdaj komaj vleče po berglah. Jova-nu Stankovlču je avto zlomil nogo, druga mu je počila. Desno nogo je avto zlomil Slavku Krušedolcu in Josipu Berkerju, lobanja je počila Iliji Saviču, razen tega sta bila hudo poškodovana žarko štefanič in Zdravko Markovič. Prodanovič se zagovarja. da je dajal signale, katerih pa kmetje najbrž zaradi godbe niso čuli. Takoj po nesreči je Prodanovič ustavil avtomobil. Prvi je stopil iz avta brivec Andrej Radišič in že so nanj planili OBtali kmetje. Tisti trenutek pa je tudi odjeknil strel ki ga je iz puške sprožil redar Ivan Gavrilovič in Je zadel RaUišiča v glavo.
« žrtev ljubosumnosti na veselici. Iz Bjelovara poročajo: V vasi Konacih-Bre-.stiču je bila nedavni večer domača veselica v hiši Luke Sesvečana. Ljudje so bili dobre volje, ker so dosti pili. Naenkrat pa je prišlo do krvavega obračunavanja. Ivan Frančič je napadel Adama živka. ker je ta plesal z njegovo ženo Marto. Frančič je že nekaj časa sumil, da je 2iv-ko z njegovo ženo v ljubavnih zvezah. Ada mu živku pa je priskočil na pomoč brat Ivan in sta z motikama ubila Frančiča. Po uboju se je vse razbežalo.
' Učitelj žrtev maščevalnega divjega lovca. Poročali smo iz čakovca, da so v ondotno banovinsko bolnišnico pripeljali težko ranjenega Milana ErSkarja rz Pe-teSovcev pri Dolnji Lendavi. Njegovo stanje je še vedno težko, vendar je ranjenec izven smrtne nevarnosti. Preiskava se medtem odločno nadaljuje. Orožniki s6 dognali, da je na. učitelja streljal neki mladenič, katerega je bil učitelj ^prijavil sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi, ker je v dobi lovopusta lovil fazane v njegovem lovišču. Mladenič je zvečer prišel pred učiteljevo stanovanje in začel v sobo svetlikati z električno žepno svetilko. Učitelj, ki je bil pred nočnim počitkom poslušal še poročila v radiu, je stopil k oknu. Tisti trenutek je že treščil strel. Mladenič je streljal s starinsko puško še iz dobe Marije Terezije in so nekatere £>i-bre zadele učitelja v glavo in v ključnico. Mladi zločinec je takoj nato pobegnil in ga zasledujejo s tiralico. Pač pa so orožniki prijeli njegovega brata, ki je zločin že priznal.	'
* Društvo bančnih zavodov objavlja, da bo pri bančnih zavodih v dravski banovini od 1. maja do 15. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8. do 12.30-. Popoldne" bančni zavodi ne bodo poslovali.
ZÜNDAPP Ö:iüTEK
, i K V A L.I T E TN I.	LJUftLD ANA-
MOTOCICLI TAVČARJEVA H VSAK MODEL DOBITE TAKOJ. f
*	Pri popivanju so ga o*kubili za 32 tisočakov. Rudar Gliša Mirič iz Kosovske Mitrovice je 10 let trdo delal v rudniku Starem Trgu v Trepči. štedil je in zbiral, denarce, da bi postavil svoji diužini lastno streho nad glavo. Ko pa je hišico že imel, se je odločil, da jo spet proda. Do-, bil je za njo 38.000 din in se je odpravil v Kosovsko Mitrovico. da se pogovori s prijatelji, kako bi svoj kapital najbolje naložil. Namestu da bi mu svetovali, so ga' prijatelji zavedli k pijači. Popivanje je trajalo tri dni in tri noči. In ko se je Mirič iztreznil po hudem mačku, je sprevidel, da mu je ostalo vsega samo 6.000 din, ki jih je k sreči imel shranjene, v drugi, obleki. Prijavil je zadevo policiji in se- je izkazalo, da si je njegov prijatelj Bajram Sulejmanovič prisvojil večji del Miričeve-ga denarja, nakar je s pevačico Terezijo. Pintarjevo pobegnil v Subotico. Epilog tega popivanja, ki je naivnega Miriča stalo
32 tisočakov, bo pred sodiščem.
■■ --- ■<
O PREHRANI
Vitamini regulirajo delovanje žlez. potrebni so za zelo važne fiziološke razvojne funkcije. Vitamini so obramba zoper bolezni in obnavljajo tkivo. — V »Braci« mlečni moki, je uspelo ohraniti občutljive vitamine mleka in vzkaljenega ječmena v naravnem stanju.
*	Otroka je rodila, ga poljubila in umorila. V vasi Boroviti pri Glini je Evica Lončarjeva rodila nezakonskega otroka. Porod je bil težaven. Ko je prišlo dete na svet, ga je nesrečna mlada mati poljubila, potem pa zadavila. Takoj nato je poklicala očeta Stanka in odločno zahtevala, naj gre povedat orožnikom, kaj je storila. Oče je ubogal in k Evici je prišla sodna komisija, ki je nezakonsko mater zaslišala. Evica je vse priznala in izjavila, da mirno pričakuje kazni. Odpravili so jo v bolnišnico v Petrinji. Ko pa ozdravi, pride pred sodišče.	- .
4 Majniški Izlet v Logarsko dolino dne 5. maja! Za Binko8ti v Benetke! V. začetku junija na kolonialno razstavo v NeapelJ! Prijave in informacije v. Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana. Miklošičeva cesta 5. tel. 22-50.	..... r-,^-

Piihodnji spored:
Vrag i neba m—iHu i mu i hi ii n i "iHTimi
* Godbeno društvo Sora - Medvode priredi na vnebohod 2. ma^a ob 3. poDO.cine na Svetju pri Medvodah veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Tablice, ki so bile že lansko leto kupljene, b^do veljale tudi še zdaj. ker ie bila tcmbc-\. prenesena od lanskega leta na letos. Pred tombolo koncert. (—)
- Nihče ne ve, kaj nam prinese bodočnost. Ni prerokov, bodočnost je uganka-Samo eno je gotovo, ria -, bozmaguje tisti, ki je odpornejši in ima boljše živce Današnji čas nestalnosti n hit ■ osti te. ja od človeka dobro z rov je, fizično odpornost in dobre živce K ìjv tega nimr. rade v življenjski borbi. Ena do dve skodelici ovomaltine za dopoldansko in popoldansko malo južino p>-nasata telesu najvažnejše življenjske snovi in mno.o vitaminov, to je vse tisto kar je človt ogibno potrebno. (—)
za ra;
ne-
\r- F
45. > i-.-
u— Pred ustanovitvijo podružnice Ciril-Metodove družbe na Viču. Sedanji resni časi* narekujejo, la se vsi za- ni narodnjaki č'm bdlj strnejo cko ; svojih narodnih 'in narodnoobrambnih društev. Tu i na jiVtčtr se^-je-žPtfdfla želja, dn sp obnovi in '.poživi Vtštfa- pdc'&w< ' GMD. kr je bila Jpr&Pfojho- :n'=r.c j 4rt--po vojni zel o mar-, Ijff-a/ No pö'Ai-Vo nVkat-• h viških naprednih hibž in pa zavedne narečne žene ge. ,Francke Novakove je bil v petek zv er .informativni še-tanek v salonu gost.Ine pri Novaku, ki je ;b:l	■ n n e.o
bili položeni na njeiVi t ini tem-1 ji bodoči narodnoetorambni ti njavi. Sestanek .1 vodil agilni Cirilmetolar. g. Anton Verbič, ki je v-lepem govoru. p"Uduril pomen na-l-odnoobrambnegn dola v s..- ::.njih _ čas.h, 'posebno pa še na naši severni mi-ji.. N.e-gov govor so navzečni.. sp.ojeli z velikim odobravanjem, nakar ;•* bil izvoljen pripravljalni' o;ibor ki so v njo m pre isedttik Janez Horvat, tajnik Ru i Marini^, blagajnik Stane Brodnik, c .buniki pa Slava Benčanova, Tončka Picbliava. Vid.: P -temostova. Mila Pernvrtcv;;. Iv^n Rabš k. Viktor Jeločnik, Rudi Bart I, Frahce Starman.-. Jpže .-Zavašnik, Mirko Knez. Pavle Borštnik. Ante Beg,- Broni Battei ino. prof. Lojze Mer čim in Jože Mc:ec. Izvoljeni pri-; pravijainl odbor nam jamči, da se bo n -ša podružnica krepko razvijala in pomagala esredßijemu odboru pr i njegovem d--lui Ustanovni občni zbor viške podružnice bo-v ponedeljek, dne 6. maja t. 1. ob 20. v ■ dV&fanf Sorskega doma in vabimo vse zavedne Vičane in Vičanko. naj se ga uJer-'ležijo v polnem £t.eviiu.
POCENI «i kupite blago za OBLEKO, PLAŠČ ALI KOSTIM šc staro ČEŠKO BLAOO, najnovejše v-zorce. v tovarniški . zalogi kamgàrnov in sukna v
- „češkem magatimi"
- - - M: -CAR
Miklošičeva 36, prej Pražakova 12
miauMiaiBMif i r — ----—	» j—a»
u—r- Dij'^kJ iz šibenika v Ljubljani. Danes dopoldne prispejo z brzovlakom ob . 9.23 v Ljubljano učcnci in učenke- sedmega razreda državne ìea'ne gimnazije v ši-benikii, ki jih vodi profesor Alojzij Bertoncelj. Dijaki se bodo zadržali v Sloveniji 'ves teden in si bodo ogledali ljubljanske kulturne in gospodarske zanimivosti ter romantični Bohinj in Bled. Bratsko omladino z Jadrana p i srčno pozdravljamo in ji želimo srečno bivanje v naši sredi.
u— Za dela akadem. slikarja Franceta Godca v galeriji Obersnel raste zanimanje. iz dneva v dan, kar priča, da si je s to prvo oficlelno razstavo pridobil priznanje «cenjenega občinstva. Med lasstavlje-nimi olji in temperami najde ljubitelj upodabljajoče umetnosti zares prave bisere (Karlovške ceste, Ljubljana dopoldne, Zmajski most itd.) in prav zato smo prepričani,.- da bosta tudi banska uprava in mestna občina brez dvoma podprli resnega in ambicioznega slikarja. Razstava je odprta dnevno o 8. do 20. Vstop v razstavne prostore je brezplačen.
U— Gledališče mladih, bo jutri ob 20. ponovilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo >/Lepo Vido«. Igr o je zrežiral in scensko .opremil Zvonimir Sintič, Jože Borko pa je z govorilnim zborom pokazal nov način in tehniko prednašanja v recitaciji. Igra je tudi po igralski strani imela velik • uspeh, saj pri predstavi sodelujejo najboljše moči gledališča: Kačičeva, Svete-tova, Battelinó. Blauč. Borko, Raztresen. StariČ, štiglic in Zemljan. Vstopnice si nabaylte že v predprodaji ki bo jutri pri i dnevni 1 !ci-r j'r v 'f:T«či"k:r>sl:: "^asr-ži od 10. do p?l 13. in od 15. do 18.
»— Vsa Ljubljana mora bit| v taboru CMD, je geslo, ki bolj in bolj osvaja na-rodmoeavedno Ljubljano. Razširjena, Velika Ljubljana nudi široko torišče narodnega dela. Vičani hočejo podati dober vzgled. V petek zvečer je bil v salonu Novakove gostilne na Viču sestanek, ki ga je vodil g. Anton Verbič, kr. dvorni dobavitelj in znani narodno delavni mož. V toplem nagovoru je pozdravil prav številno zbrane narodnjake in učinkovito naglasil pomen naše stare, preizkušene obrambne družbe. Vsi piisotni so njegova izvajanja sprejeli z iskrenim odobravanjem, nato pa je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu nače-luje Janez Horvat. Sklenili so, da bo ustanovni občni zbor v ponedeljek, dne 6. maja ob 20. v sokolski dvorani na Viču. že v pripravljalnem odboru so možje in narodno zavedne žene, ki nam s svojim imenom jamčijo, da bo viška podružnica CMD krepko zastavila lopato.
Lepo darilo za birmanca ali pridnega dijaka ie:
Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico
za din 350.—
Sveži filmi pa še vedno po stari ceni prt
Foto Touristu, Lojze Smucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. a.
u— Proslava Zrinjskega in F'ran k opali n.. Od svojega početka proslavlja Hrvatsko kulturno društvo »Napredaki; z vsemi svojimi podružnicami mučeniško smrt Zrinjskega in Frankopana. V .sporazumu in z blagohotnim sodelovanjem pristojnih krogov bo tudi ljubljanska podružnica Napredka« proslavila spomin na hrvatska borca ter je za to proslavo sestavila naslednji program: V torek 30. t. :n. bo opravljena v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj svečana maša-zadušnica. Zvečer o'o 20. uri pa. bo iz radio-studija prena-šan sledeči spored: 1. Uvodna beseda (inšpektor g. prof. Silvo Kranjec. 2. Koncert radijskega orkestra: Zajc-Bernard: Fan-ta,zija iz opere »Zrinjski«. Zaje: Slepi Marko. Večer na Savi. 3. Vmesni nagovor predsednika »Napredka« v Ljubljani, g. Frana Harazima.. 4. Koncert radijskega orkestra — nadaljevanje: Lisinski: Ljubezen tn zločin. Albini-Bradič« Uvertura k opereti > Baron Trenk«. šafranek-Kavič: Hrvatski narodni ples iz opere > Medved-grajska kraljica«. Prejac-Bradič: Zagorska popevka. Gotcvac : Kolo-poskočnica iz opere »Morana«.
Jurjevanje na Gradu
bo na praznik 2. maja
Cirilmetodarji in vsi zavedni meščani — pridite!
u —Lepa prireditev na praznik Vnebo-hoda v šiški. Na praznik 2. maja prirede
Kolašiee v šiški akademijo v proslavo materinskega dne in sicer ob 20. uri v Sokolskem domu. Izbrani spored in tudi oprema zagotavljata svojstven užitek. Prireditev je dobrodelna in se bo čisti dohodek vporabil v pomoč revnim družinam in cnemoglim. Podprite človekoljubno delo!
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, ryrševa cesta.
u— V«* rez. pod oficir ji, člani ljubljanskega pododbora Združenja rez. podoficir-jev kraljevine Jugoslavije, ae vabijo, da se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo dne 5. maja, ob 10. v predavalnici Združenja jugoslov, inženjerjev in arhitektov v Ljubljani na Kongresnem trgu (Kazino). — V soboto ob 20. pa bo tovariški sestanek v salonu gostilne Derenda na Borštnikovem trgu. Ker se bo na občnem zboru in na sestanku razpravljalo o nadaljnjem delovanju pododbora. so vabljeni tudi vsi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. Udeležba je za. vsakogar častna dolžnost!
'7 À RTRM O t Nudiva v veliki iz-Ma*\ DillPlV • bin in po starih cenah najfinejše orig. švie. ure. Na zalogi vsak čas: »Glashütte«, »Schaf Ihausen«, »Omega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BRATA LOGAR, Ljubljana
PRED ŠKOFIJO 15 — Telefon 44-32
u—- Československa obec v Lublani upo-
zorftuje členv-čtenafe. že spolkovà knihov-na jest nyni otevfena pouze ve čtvrtek v obvyklych hodinàch-nedélni pfijčovani knih prozatim odpada. — Pfihlašujte nové čle-
ny! (—)
Ljubiteljem fotografije !
Vprašajte Vašega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino specijalno fototrgovino
Janka Pogačnika,
v Ljubljani, Tjrševa c. 20.
u— Cenjeno občinstvo «e obvešča, da priredijo naši vrli poštarji tudi letos svojo bogato tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štirisedežen avto, šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tombolske tablice, da ne bo pozneje kesanja, ker je vsakdo lahko med srečnimi, da dobi avto ali karkoli za 5 din. Ni pa samo to. da ste lahko srečni, temveč obenem pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi čisti dobiček v socialne in dobrodelne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno
nabavili nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. Kolo sreče se bo vrtelo dne 5. maja ob 15. uri na Kongresnem trgu.
u— MladinsKi odsek Sokola I. Tabor vabi starše, sestre in brate na mladinsko popoldne, ki ga priredi danes ob 15. v veliki dvorani Sokolskega doma. Rajalni nastopi dečkov in deklic, proste vaje, orodje in deklamacije. čajanka. Vstopnine ne bo.
u— Pouk na šoli Glasbene Matice tudi v letošnjem letu jako lepo napreduje. Del Matičnih učencev bo nastopil pred javnostjo jutri v ponedeljek, 29. t. m. na produkciji, ki bo ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. V včerajšnji številki smo že navedli točke, ki jih bo izvajal mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja šonca in šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Poleg teh skupinskih nastopov bodo nastepali posamezniki in sicer iz šole g. Wistinghausnove pevec Kos Vlad-ko, pri klavirju ga bo spremljal Osana Jože. Iz klavirske šole ge. Osterc-Valjalo-ve bodo nastopili: Kričej Lidija, Osterc Lidija, Zupet Jože in Ino Nevenka. Iz šole ge. štrukelj-Verbičeve bosta nastopili Janežič Marija in Lušin Majda. Iz violinskega oddelka bodo nastop'li Kosovinc Ivan, učenec g. Ivančiča. pri klavirju ga bo spremljala slušateljica Akademije Bradač Zorka, in Grafenauer Stanislav iz šole prof. Pfeiferja. Pri klavirju slušatelj Glasbene akademije Osana Ježe. Dalje oo nastopil iz klavirskega oddelka g. Sonca Gorja nc Franc. Starši in prijatelji vljudno vabljeni. (—)
u— JNAD Jugoslavija. Danes popoldne je društveni izlet. Zbirališče bo ob 13. uri v društveni čitalnici ob vsakem vremenu.
u— Uprava policije opozarja vse občinstvo, da se ne zadržuje brez potrebe v okolici vojašnic, predvsem pa, da ne nadleguje vojaških straž.
Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd.
Znana strogo dijetetična kuhinja — Krasno športno kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti«
ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI.
INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA
ROGAŠKA SLATINA
lepem spominu. Globoko užaloščeni materi s. Miheli Možinovi in ostalim izrekamo svoje toplo in globoko sočustvovanje.
u— šahovska sekcija SK K°rotana razpisuje pokalni šahovski brzoturnir za prvenstvo ljubljanskih drugorazrednih šahovskih klubov. Turnir naj bi se vršil vsako leto kmalu po prvenstvenih tekmah. Nastopiti smejo samo klubi in igralci, včlanjeni v Slovenski šahovski zvezi. Vsak klub sme postaviti tudi več moštev. Klub zmagovalec prejme prehodni pokal SK Ko-rotana in diplomo, drugoplasirani klub pa samo diplomo. Pokal preide v trajno last po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni v presledkih. Prvi štirje najboljši igralci dobe diplome in praktična darila. Igra se na 8 deskah. Vrstni red moštev določi žreb, nakar se igra po Bergerjevi tabeli. Postavo moštva izroči vsak klub vodstvu turnirja v začetku prireditve, in te postave med turnirjem, razen z dvema rezervama, ni dovoljeno spreminjati. Letos se ta turnir odigra 2. maja v pr-ostorih SK Ko-rotana na Rakovniku v Ljubljani, žreba-
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, IIRASTE, LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
u— Razstava 60 letnikov platnic Ljubljanskega Zvona v vogalnem oknu Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici ie zelo zanimiva v grafičnem pogledu. Prva številka jubilejnega letnika ima dekorativni stil prvega ietniika 1. 1881., ki so ga izdajali Jurčič, Kersnik. Leveč in dr. Ivan Tavčar. Številka je pa tudi vsebinsko na višku ter bo vse čitatelje zadovoljila. Čitatelji naše revije, ki se žele še naročiti na jubilejni letnik, naj to takoj store ker je samo omejeno število prve številke na razDolago. Naroča 9e pri Tiskovni zadrudgi. Dalmatinova ulica 10. Cena letnika je 120 din, za dijake 90 din. Plačilo tudi v obrokih! (—) n— Društvo inženjerjev v Ljubljani sklicuje članski sestanek v torek 30. t. m. točno ob 20. uri. Sestanek bo v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg l/II. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu letošnje glavne skupščine Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije v Skoplju 5. maja, in o predlogih, ki jih bo naše društvo stavilo na glavni skupščini, člani bodo na sestanku obveščeni tudi o podrobnostih potovanja na skupščino. Zaradi važnosti sestanka naj bo udeležba članov čim številnejša.
u— Koncert za zimsko pomoč ljubljanskim revežem se je vršil v petek zvečer v veliki dvorani »Uniona«. . Prvi je nastopil pred napolnjeno dvorano Akademski pevski zbor in zapel pod vodstvom svqjega dirigenta Marolta štiri domače skladbe. Nato je redni profesor Glasbene akademije Anton Trost igral na klavirju dve Smetanovi skladbi in Tajčevičeva »Dva balkanska plesa«. Pianist je moral na splošno zahtevo dodati še eno točko. Slovenski vokalni kvintet je požel uspeh s tremi skladbami; pri dveh je sodelovala kot solistka Ljudmila Polajnar. Kogojev »Andante za violino in klavir« sta bravurno odigrala docent Glasbene akademije Karlo Rupel in prof. Zora Zarnik. Posebno pozornost in dolgotrajni aplavz je vzbujal nastop lednih profesorjev Glasbene akademije Julija Be tetta in Janka Ravnika: Betetto je pel ob spremljevanju Ravnika Pavčiča in Mas-seneta. Glasbena Matica je nastopila z mešanim zborom pod vodstvom Mirka Pol'ča in s solistko Polajnarjevo. Občinstvo je zopet najbolj ogrela Lajovčeva kompozicija »Zeleni Jurij«. Zbor je moral dodati še narodno pesem. Koncert je zaključil orkester Ljubljanske filharmonije z dvema točkama iz Borodinovega »Kneza Igorja«. Orkester je vodil dirigent Niko štritof. Koncert je glasbeno lepo uspel i
u— Slovenska Ljubljana, ne pozabi, da bo v četrtek, 2. maja na Ljubljanskem gra<iu tradicionalno jurjevanje. Glede na plemeniti namen te prireditve naj vsak zaveden Ljubljančan stori svojo narodno dolžnost in pohiti na Grad. Vsak najmanjši denar, ki ga boste darovali, bo hvaležno sprejet in porabljen za blaginjo naših bratov ob meji. Poleg tega je za letošnje jurjevanje res vsetransko tiobro preskrbljeno. Cenena topla in mi'zla jedila najboljše vino vseh vrst, pivo, malinovec, kava, čaj, razno pecivo m druge poslanice! Srečolov bo letos imeniten. Poleg mnogih fletnosti nas bosta kratkočasili dve sijajni godbi, več pevskih zborov, »trink-trin-guli« itd., itd. Torej v četrtek 2. maja vsi na Grad! — Ob priliki jurjevanja bo v četrtek ob 9. uri v grajski kapelici hral sv. mašo duh. svetnik O. Valerijan Sartori.
u— Polno smeha in zabave je spet pri šentjakobčanih, ki so skrbno pripravili veseloigro s petjem in godbo »Pekovsko«. Igra je imela velik uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ponovitev te izvrstne veseloigre bo drevi ob 20.15. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji, ker jih zvečer ne boste več dobili. Pr odprodaja vstopnic danes od 10. do 12., od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— Uprava Sokola Vič poziva svojo de-co, naraščaj in članstvo, naj se v polnem številu udeleži pogreba Sokoličice Jerice Možinove. ki bo ob pol 3. iz mrliške veže splošne bolnišnice na viško pokopališče. Zbor starejše moške in ženske dece bo ob pol 2. na vrtu Sokolskega doma, mlajša deca pa počaka žalni sprevod pri milarni. Pokojna Jerica Možinova je bila naša
io, ja öauiß rthimi'ii v «
nje bo ob pol 9., pri katerem naj bodo, prosimo, točno na mestu vsi reditelji sodelujočih klubov. Turnir se začne pol ure po žrebanju. Vsak klub naj prinese s sabo 4 deske. Prijavnina za moštvo je 20 din. Prijaviti se je najpozneje do 1. maja na naslov: SK Korotan, Rakovnik, Ljubljana 8.
u— Kam z denarjem. V hranilnico, v zemljo ali v nogavico? Tja, kjer si obetaš največ. Sledi dobremu nasvetu. Kupi za 5 din tombolsko karto Rdečega križa, katero dobiš v trafiki ali v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2. Z njo se udeleži tombole, ki bo nepreklicno 2. maja ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavni dobitek je 644 m-' velika stavbna parcela, poleg tega zadeneš lahko tudi kuhinjsko opravo, šivalni stroj, moško, žensko ali otroško kolo ali na stotine manjših lepih dobitkov. Poskusi svojo srečo!
u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima v četrtek na praznik ogled š o a-lirjev v Št. Vidu nad Ljubljano. Zbirališče ob 15. pred zavodom sv. Stanislava. Ogledali si bomo tudi umetno valjenje piščancev in pa tkalnico angorske volne.
u— Nesreča v opekarni. Včeraj opoldne so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek 45-letnega delavca Franceta Rusa z Dobrove, zaposlenega pri Združenih opekarnah na Brdu. Pri delu mu je iz precejšnje višine padla opeka na glavo
u— Razburljivi prizori so se nudili pa-santom sinoči okrog pol 18. ure ob Gruberjevem kanalu od dolenjskega mosta navzdol do za tvorni ce. Ob omenjenem času je prišla k strugi Ljubljanice neka ženska srednjih let. Sumljivo se je obnašala, naenkrat pa se je pognala v vodo. ki je proti zatvornici vedno bolj deroča. Nekajkrat je zakrilila v vodi. a kakor da se je naenkrat skesala je začela prsno plavati. Toda v objemu Gruberjevega kanala je le malo upa na rešitev, saj se ne moreš ob bregu nikjer oprijeti. In tako je vodni tok nesel neznano obupanko nizdol proti zapornici. Neki krepak moški, ki je videl, kako naglo nese deroča voda obupanko proti zatvornici, ki je bila odprta, je pohitel pod zatvornico in tam prestregel žensko ter jo potegnil iz vode. Bila je že nezavestna, vendar je še dihala. Z reševalnimi poizkusi so jo spet obudili k zavesti in v tem so tudi že prihiteli poklicani mestni reševalci, ki so neznanko prepeljali v bolnišnico. Kakor pravijo, je pobegnila iz umobolnice, ženica je močno razburjena in ob času našega poročila še ni bila ugotovljena njena istovetnost.
u— Tatvine koles se nadaljuieio v nezmanjšani meri. Dostikrat so krivi tega lastniki koles sami. ker jih puščajo nezaklenjena na ulici. Drzneiši tatovi so seveda ne strašijo tudi še tako trdnih ključavnic, in če že drugače ne gr2 pcbrrejo posame/ne dele. da potisi spet sestav" iaio sveže popleskana kombinir; na kole a. Zato ie tr^ba pri nakupa starih, oziroma renoviranih koles skrajne prev dnosti. — Moško kolo znamke Viktoria, to ar ii.ška številka 1,175.177, svetlozeleno pleskan->. prostega teka. krmilo ponikljano. širok usn.iat sedež rjave barve, plašča frm? Dunllopp. zvonec znamke Diamsnt. z dinamo svetilko in torbico za orodie. vredno 1500 din. ie bilo ukradeno 24. t. m. v Koroški ulici 8 na škodo Mehmeda Suljako-viča. — V Igriški ulici št. 10 pa ie ne';d3 izmaknil Antonu Janu moško kolo znr.mke Legnamo. tovarniška št 1 827. rdeče ples-kano s športnim krmilom, orednie piati ci črno z rdečo črto. zadnie oa rumeno ole-skano z zeleno črto. d namo. vrednost 600 din. — Z dvorišča Na nabrežju 20 pa i e izginilo črno pleskano žensko kolo znamke Adler s tovarniško št. 344.144. vredno 800 din. last Mariie Marenče.
u— Tudi z obleko se tatovi zadovolj'jo, če ni drugače. Iz šupe za vozove na Sv. Petra cesti 85 je iz zaklenjenega kovčesa neznan storilec odnesel kompletno črno moško obleko, črn plišast klobuk, par rjavih nizkih čevljev, belo sraico. čm dežnik in 3 komade volnenega moškeaa perila, vse skupaj vredno 1.550 dm — Iz stanovanja na Zaloški cesti 24 oa ie dne 23. t. m. nekdo ukradel novo sivo moško obleko. Hubertus plašč in nekai perila v vrednosti 2.000 din.
u— Dr. Kailay redno ordinira razen sobote in £taaaikov. i—i
u— Nateča j za osnutke za Dom onemoglih na Bo*aieah. Mestna občina ljubljanska je podaljšala termin za oddajo načrtov do sobote 8. junija 1940. ob 12. uri in s tem ra zveljavila rok 2. maja 1940. Vsi drugi razpisani pogoji pa ostanejo nespremenjeni v veljavi. Na zahtevo pošlje mest. tehnični oddelek v Ljubljani še ?n izvod situacije 1:1.000 brezplačno. (—)
u— Ar®nžerji, trgovci, nameščenci! Društvo oz. Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani vas vabi na drugo stroko\"no predavanje s skioptičnimi slikami, ki bo v ponedeljek 29. t_ m. v Trgovskem oomu. Začetek bo ob 20. uri Vstop je prost. (—) u— Zlato zapestno uro. katero ie znana oseba v ponedeljek 15. aprila našla v kupe-ju. nai io odda na postaji v Kraniu proti nagradi.
Maščevalni tast je zažgal zetu
Ko so ga orožniki aretirali,
sanje, koliko
Novo mesto, 27. aprila Pred dnevi smo poročali, da je v Irči vasi zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca šimca z vsem inventarjem. Le živino so rešili. Navedli smo, da je ogenj verjetno zanetila zločinska roka in da orožniki v tej smeri vodijo pieiskavo. Na podlagi obteževalnih okoliščin so orožniki aretirali šimčevega tasta 701etnega Jožeta Kušlarja, ki je že dalje časa sovražil svojega zeta. Kušlar je Šimcu. če je le mogel, napravil kakšno škodo. Tako mu je v gozdu zasekal lepo rastoče hraste. Prav tako sadno drevje, s katerega je tudi otepal še nezrelo sa. je. Sploh je počenja! reči. ki niso v skladu z ravnanjem pametnega človeka. Zetu je tudi večkrat grozil s požigom.
Ko so prišli orožniki na kraj požara, je
je bilo njegovo prvo vpra-let bo sedel
Kušlar izginil v bližni gozd, odkoder je zvito oprezoval, kaj orožniki iščejo okrog zetove hiše. V prvem trenutku, ko se je v njem zbud la pekoča vest, si je hotel končati življenje in se je hotel obesiti. Ko so ga orožniki prijeli, je bilo njegovo prvo vprašanje: «Koliko let bom dobil?« Pri zaslišanju je tudi pr znal, da je usodno noč 14. t. m. malo pred polnočjo vrgel na pod v slamo žerjavico, čez čas pa je svojo izpoved zanikal.
Moža so orožniki izročili sodišču, kjer je naposled ponovno priznal, da je usocini večer nesel žerjavico v ponvi na pod in jo nato vrgel v slamo. Kušlarja je najbolj peklo dejstvo, da na njegovi domačiji gospodari drug človek, dasi je bil prvotno s Šimcem zadovoljen.
Ob 80 letnici Rista Savina
Če ga vidiš, mu jih boš prisodil šestdeset, več ne. Pogosto prihaja iz Žalca v Ljubljano, kjer se sestajava v kavarni »Zvezdi«. Vse ga zanima, zlasti pa. kaj dela mlada in najmlajša skladate! jska generacija. Čeprav se sam prišteva novoromantikom, je vedno točno poučen, kaj dela in snuie Siravinski, Schönberg, Hàba. Svoje življenje je sicer posvetil vojaški karieri, vendar je zmerom našel tudi za glasbo vsaj toliko časa kakor malokateri poklicni glasbenik.
Savinovo kompozicijsko delo je ogromno: poleg klavirskih in orkestralnih skladb je pisal samospeve in zbore, poleg komorne glasbe se je posvetil zlasti gledališču. Obogatil je našo glasbeno-gledališko literaturo z nič manj kot šestimi deli. To so: operni prizor (enodejanka) »Poslednja straža«, opera »Lepa Vida«, baletni pantomimi »čajna punčka« in »Plesna legendica« ter glasbeni drami »(.iosposvetski sen« in »Matija Gubec«. l'sa ta dela so bila z uspehom izvajana. Poleg tega je priredil za zbor nekoliko narodnih, pa tudi na polju mladinske zborovske glasbe .«e še udejstvuje.
I'se Savinovo delo je prežeto ne le krepkega stremljenja po poglobitvi, temveč tudi silnega tehničnega razvoja in napredka. Xa slovensko tradicijo ni navezal — tudi ni mogel. Naj mi imenuje kdo le enega slovenskega komponista pred Savinom, ki bi umel k samospevu napisati instrumentu odgovarjajočo klavirsko spremljavo. Obratno — klavir skoraj v napotje. Tako je Saiin naveza/ na novoromantiko (smer Wagner — R. Strauss). kmalu nato tudi na impresionizem (Debussy), vendar je v izrazu kljub temu ostal na slovenskih tleh. Xjcgova »mladostna« dela (»Skala v Savinji«, pesmi na Župančičeve tekste, zbor »Kosa« i. dr.) so zgrajena še na wagner-r.kih harmonskih dognanjih, tudi opera »Lepa I 'idu« je še le nekak prehod k novostru-jrrskemu slegu, ki preko »Gosposvetskega sna« najde svoj višek v glasbeni drami »Matija Gubec« Kot melodik je Savin prišel iz diatonskega sestava potom evolucije popolnoma v kromatičnega, ki ga uporablja uspešno zlasti v orkestru. Akordične skupine rad menjava s polifonimi — vendar je nacionalni ritem bolj poudarjen v akor-dičnih. Tematično gradi Savin na temelju »idejnih motivov« — podobno kot je gradil Wagner na podlagi »leitmotiva« — vendar tudi pesemskih oblik (arije, dueti. zbori) ne zanemarja. Ljubi veliki orkester in je zlasti njegovo poslednje odrsko delo, »Matija Gubec«. odlično instrumentirano.
Snovi za svoja gledališka dela si je Savin ali poiskal ali zamislil sam. Malokomu bo znano, da je napisal tudi dramo iz dobe celjskih grofov.
Prepričan sem, da nas bo jubilant presenetil še z marsikatero skladbo — čeprav se v zadnjem času pritožuje, da mu nagajajo oči — k njegovemu dosedanjemu delu mu pa iskreno čestitam. S7e le njerpu, tudi narodu, ki je prejel od njega vse te kul-turnfi msJmIsL	ülmika QälO$»
Iz Murske Sobote
ms— Obup starca in mladeniča, v Dolgi
vasi pri Lendavi je obupal nad življenjem posestnik Mihael Grabnar in se obes'1. Dobrega družinskega očeta je najbrž gnala v smrt huda živčna bolezen, lei si io je bil nakopal še v svetovni vojni. V Andri-jancih pa se je obesil na podstrešju 193et-ni Vincenc Županek. Bil je edini sin posestnika in je bil izredno priden pri <ielu. Kaj ga ;e gnalo v smrt, ni znano.
ms— Lendavska gasilska župa sicer ni tiiko velika kakor sosednja sobo^ka, vendar pa je prav tako vzorno organizirana. V malone vsaki vasi je že ustanovljena gasilska četa, saj je v župi včlanjenih že 45 čet z več kakor 1000 člani. Vse čete so preskrbljene z orodjem. Gasaci ne sodelujejo požrtvovalno le pri požarih, temveč tudi ob poplavah ob Muri. Za predsed. župe je bil na nedavnem občnem zboru izvoljen g. Štefan Nemethy.
Iz Kranja
r— Gimnazijski telovadni nastop. V četrtek je bil v gimnaziji vsakoletni dijaški telovadni nastop, ki je prav lepo uspel. Pred celotnim profesorskim zborom in pred številno zbranimi starši so dijaki in dijakinje pod vodstvom prof. Žagarja vzorno, brezhibno izvedli proste vaje. Istotako so se izkazali pri orodni telovadbi in raznoterostih. Največje priznanje je žel tretješolec Grmek, ki je izvajal svobodne proste vaje povsem v akrobatskem stilu. Sledil je šta-fetni tek, v katerem so sedmošolci zmagali nad šestošolci. Z državno himno je bil res lepo uspeli nastop zaključen.
Iz Krškega
kr— Slovo. Te dni je zapustil Krško br. Žabkar Viki. tehnični vodja sreskega cestnega odbora. Z njim je izgubil krški Sokol zavednega sokolskega delavca. Dolgoletnemu društvenemu odfoomiku m vaditelju naraščaja je Sokol priredil krasen poslovilen večer, katerega se je udeležilo skoro vse članstvo z br. starosto na čelu, ki je v nagovoru naglasil njegovo ne-omahljivost in požrtvovalnost. V imenu glasbenega odseka, katerega vnet član je bil br. žabkar, se je poslovil od njega načelnik br. Pfe'fer Joško. Pa ne samo Sokol, tudi gasilci bodo izgubili z njim delavnega tovariša. Zvest svojim načelom je moral br. žabkar marsikaj prestati. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov.
kr—- Ogenj je upepelil na Trški gori Leseno šupo dr. Stanovnika iz Ljubljane. Kako je požar nastal, ni znano. Prav tako j« požar uničil zidanico Selaka Alojzija iz Zavratca. Z zidanice je ogenj prešel na hišo šmajglja Mihaela. Na hiši je zgorelo ostrešje.
Iz življenfa na deželi
Sv. Jakob v Slov. Goricah. Namesto
venca na grob biagopokojnega g. Ivana Platais, posestnika v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah sta darovali družini Vi-her-Cinauer 10C din za revne šolska otroke. šolsko up: aviteljstvo se imenovanim dobrotnikom najlepše zanvaljuje.
Kinematografi
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. krasni pevski velefilm »Pesem sreče« z Deano Durbinovo. Med dodatki risana šala. kulturni film in zvočni tednik. Sledi za prvi maj velefilm »Njen prvi ples«. (—)
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 17. in ob pol 21. sijaj" ni francoski film »Velika iluzija«. V glavni vlogi: žan Gabin. Erik Strohcheim, Dita Parlo. Ne zamudite! (—)
Tržič. Kino bo predvajal danes v nedeljo film »Brod smrti«.
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Demon vasi«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes napeti kriminalen velefilm »Tajni agent — X9«. (—)
Bled. Zvočni kino bo predvajal dane« popoldne in zvečer velefilm po romanu Davida Gartha »štirje možje — ena pri-sesgaefc iA obLAaien dodatek. X—;1
SPORT
Za 12 točk te nedelje
Kje bodo danes igrali za prvenstvo SNZ t
V	prvenstvu SNZ, ki se že bliža zaključku, bodo danes na sporedu naslednja srečanja :
I. RAZRED:
V	LJUBLJANI: Hermes—Disk ob 9.30 in Mars—Jadran ob 16.15 na igr. Ljubljane ter Reka—Svoboda ob 10.15 na igr. Jadrana;
na JESENICAH: Bratstvo—Kranj ob 16. na igr. Bratstva; v CELJU: Olimp—Amater ob 16.30 na igr. Olimpa; v MARIBORU: Železničar—Mura ob 15.30 na igr. Železničarja.
U. RAZRED:	... w
V	LJUBLJANI: Grafika—Mladika ob 16.30 na igr. Jadrana. Moste—Slavija ob
15.15 na igr. Mladike in Korotan—Adrija ob 16.30 na igr. Korotana; v CEIJI : Laško—Štore ob 10.30 na Glaziji. JUNIORJI NA DEŽELI:
V	LJUBLJANI : Hermes—Slavija jun. ob 11. in Mars—Moste jun. ob 15. na igr.
Ljubljane;
v CELJU: Celje—Jugoslavija jun. ob 9.15 na Glaziji; v MARIBORU: Slavija—Rapid jun. ob 10. na igr. Železničarja ter v TRBOVLJAH: Trbovlje—Svoboda (ob 15.30).
Zaključna nedelja v obeh ligah
Vprašanje je le še, katera dva bosta na tretjih mestih
Skoraj celih osem meseev je trajalo to n ■ j važnejše nogometno tekmovanje v državi. ki se je od ustanovitve VNS in samostojnih narodnih zvez ločilo v dve sku-n.r.i. v hrvatsko-slovensko in srbsko ligo. Po 10 klubov je tekmovalo v vsaki izmed njih in nadaljnje propozieije za določitev d ivnega prvaka v nogometu so take, da bodo v ožjo konkurenco vstopili po trije najboljši klubi iz vsake lige. Iz teh izbranih 6 enajstorie bo sredi junija izšel novi državni prvak v nogometu.
ze jesenski del ligaškega tekmovanja je v obeh ligah potisnil v ospredje znane pi dstavnike našega nogometa iz Beogradu in Zagreba, predvsem BSK in Gradjan-skega. in ne dolgo pozneje je postalo tudi jasno, da bo za moštva izven teh nogometnih središč prišlo v poštev le še tretje mesto, za katero se prav do današnjega termina v hrvatsko-slovenski ligi borita Hajduk in Corccrdia. v srbski ligi pa Slavija iz Sarajeva in Vojvodina. Po računih ria papirju so Splitčani in Sarajevčani precej bližje temu ciliu.
Naš edini predstavnik v tej elitni družbi — SK Ljubljana — je imel od vsega začetka novega reda v nogometu obljubil nih mnogo ugodnosti in prav za prav ein privilegirano stališče ter bi mu bilo treba le prav malo »gibati«, pa bi se bil lahko častneje poslovil iz ligaške družbe, kakor se bo moral zdaj. Toda v pomladanski polovici tekem si je nabral serijo izdatnih porazov in potem smo se morali pač zadovoljiti z ugotovitvijo, da bo odslej tako ali tako igral sam v svoji ligi in ni važno, kje bo končal v sedanji. V resni ri pa le ni popolnoma tako, toda zdaj je že prepozno zvoniti o tem.
Po vsem tem je današnja nedelja le še deloma pomembna za končno stanje v obeh ligaških tabelah. Prvi in drugi pri Hrvatih in Srbih sta znana, klubi sredine se prerivajo le še za mesta, kandidati za odhod iz lige pa so tudi več ali manj že sklenili račune. Važni sta prav za prav najbolj srečanji v Splitu med domačim Hajdukom in Saškom iz Sarajeva in pa sarajevska tekma med Slavijo in Jugoslavijo. ker bo v njej z zmago domačinov zapečatena tudi usoda Vojvodine v borbi za tretje mesto v tabeli.
Celotni današnji ligaški spored je takle:
Športno delo v Trbovljah je sicer mladega datuma, vendar je v teku zadnjih let po prizadevanju tukajšnjih športnih klubov pokazalo v raznih športnih disciplinah prav zadovoljiv (japredek. Medtem ko je fizična vzgoja naše mladine bila preje omejena le na telovadbo in dvorano, se je pod zunanjim vplivom kmalu premestila na igrišča ter se udejstvovala zlasti v nogometu, ki je postal najbolj priljubljena športna panoga naše industrijske mladine. Od štirih trboveljskih nogometnih klubov se je povzpel zlasti SK Amater z neumornim delom na mesto ligaškega moštva ter je danes eden od osmih najboljših klubov v Sloveniji. V svojih poročilih smo opetovano opozarjali na potrebo. da se takemu športnemu delu nudi tudi potrebna podpora. Kakor pa vse kaže, nimajo odgovorni činilci za to prav nobenega razumevanja. Kolikor smo obveščeni je vse trboveljsko športno delo, ki sloni na tukajšnjih klubih, prišlo v resno krizo, ker bodo v kratkem vsa moštva ostala brez igrišča. Sedanji lastnik igrišča SK Amaterja je klubu odpovedal teren, ker misli zemljišče porabiti za druge svrhe. S tem bodo onemogočene v bodoče vse nogometne tekme i Amaterja i ostalih klubov, ki so bili sedaj prav tako navezani na to edino nogometno igrišče v Trbovljah. Ni potrebno, da še posebej poudarimo, kako hud udarec je s tem prizadejan trboveljskim nogometašem, katerim bodo s tem dobesedno izpodbita tla izpod nog. Posledica takega stanja bo nazadovanje tega sporta pri nas in postopna diskvalifikacija klubov, ki imajo najboljše izglede do ligaških prvenstev. Brez ustreznega igrišča je zlasti onemogočen nadaljnji obstoj SK Amaterju, ki ima po svojem športnem položaju vendar v programu tekme z najboljšimi slovenskimi klubi, že dosedanje igrišče ne ustreza več zahtevam elitnej-ših tekem. To smo poudarjali ponovno. Zahteva po modernem športnem stadionu se je javila že pred leti. Občina ga ima baie tudi v svojem regulacijskem programu. Sedaj pa so naši športniki i brez socianjega igrišča i brez obljubljenega stadiona. Medklubski odbor tukajšnjih športnih klubov je bil zaradi tega primoran, da uvede še pred letom dni energično akcijo za novo igrišče. Poslal je obširno spomenico občini Trbovlje ter sklenil prositi za podporo bansko upravo, ministrstvo za telesno vzgojo in športna udruženja. Do danes je ostala vsaka prošnja trboveljskega sporta brez odziva.
Poudarjamo, da je Trbovljam, ki so izrazito industrijski kraj s številno mladino. iz telesno vzgojnih, pa tudi narodno obrambnih razlogov neobhodno potrebno dati zadovoljive pogoje za izvrševanje sporta. V današnjih časih velikega športnega napredka, v katerem mora sodelovati vidno tudi naš narod, se moramo res čuditi velikemu nezanimanju vseh mero-
V	hrvatsko-slovenski ligi: v Zagrebu: Gradjanski—Hašk in Corcordia—Slavija, v Splitu: Hajduk—Sašk, v Osljeku: Slavija—Ljubljana in v Subotici: Bačka— Split ter
v srbski ligi: v Beogradu: BSK—Zemun i» Bask—ŽAK, v Sarajevu: Slavija— Jugoslavija, v Skoplju: Gradjanski—Vojvodina in v Borovu: Bata—Jedinstvo.
Ostali spored
Razen nogometašev, za katere je zdaj nastopila velika sezona, so polagoma začeli prihajati na teren tudi zastopniki ostalih športnih panog. Tako otvarjajo danes svojo sezono tudi kolesarji, in sieer
s kolesarsko dirko
čez drn in strn
ki jo priredi danes popoldne ob 15. DKSK Edinstvo s startom in ciljem pri Martin-čevi gostilni v Zgornji šiški. Pri tej dirki morajo udeleženci del proge prehoditi po terenu, nekaj pa je predirkati s kolesom po cesti, kar zahteva od vsakega še posebne vztrajnosti. Vozač mora biti pri takšni gozdni dirki zelo pazljiv in tudi dober tekač ter seveda še rutiniran vozač povrhu. Te vrste dirk pri nas še niso posebno udomačene, ker so priprave zanje precej obširne, zato pa so najboljši trening za vozače, posebno v začetku sezone.
Tabletenisti imajo od včeraj in danes ves dan svoj turnir za prvenstvo Ljubljane na Rakovniku v izvedbi SK Korotana. Udeležba je številna tudi izvenljubljan-skih igralcev.
V	Zagrebu bo danes opoldne v izvedbi Concordije tek z zaprekami na 3000 m (steeple-chase), na katerem bodo nastopili številni znani hrvatski dolgoprogaši, na prireditev pa se je odpeljal tudi član Primorja Kien iz Ljubljane.
Razen v Osijeku bo del nogometne Ljubljane gostoval danes tudi v Zagrebu, in sicer najmlajša garda SK Ljubljane, ki jo je Hrvatski nogometni savez povabil na tekmo z najboljšimi hrvatskimi juniorji, da se pripravijo za meddržavno tekmo z madžarskimi juniorji na dan 2. maja v Pečuhu.
dajnih za povzdigo sporta v tako obljudenem industrijskem centru, pa naj si bo to občina, industrijska družba ali poklicana najvišja državna oblast. Možnosti za zgraditev primernega športnega igrišča v Trbovljah je kljub neprikladnemu terenu vendar še dovolj. Saj bi se za te svrhe lahko našlo zemljišče izven naselja n. pr. pri Cestniku ali proti Gaberskemu. Igrišča naj bi tako bila izven trga. Vsota 150.000 dinarjev, ki bi bila potrebna za igrišče, pač ni tako visoka, da jih ne bi zmogli z združenimi močmi. Občina, TPD in ministrstvo za telesno vzgojo naj bi v prvi vrsti prispevali za te svrhe. Športni klubi sami niso bili nikdar bogati ter sami ne morejo zemljišča ne kupiti niti urediti. Ali ne bi tu sledili vsaj v skromni meri športnemu vzgledu naših velikih sosedov? Gotovo to ne bi škodilo povzdigi sporta in telesni utrjenosti trboveljske industrijske mladine!
21. občni zbor
ISSK Marlbsra
Dela za /graditev modernega stadiona napredujejo uspešno
Maribor, 27. aprila
Pri Orlu je bil sinoči 21. redni občni zbor ISSK Maribora, ki mu pripadajo nedvomno velike zasluge za razvoj ter razmah slovenskega sporta v Mariboru. Občnemu zboru je prisostvovalo članstvo v zelo lepem številu, ki je z navdušenjem sprejelo poročila agilnih funkcionarjev, zlasti razveseljivo poročilo o uspešno izvedeni sanaciji klubovih financ. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik dr. F. Stamol, poročali pa so tajnik V. Miheljak, blagajnik J. Loos, g. Maver za nogometni odsek, ravn. Babič za teniški odsek. V. Golubovič za zimsko-sportni odsek ter g. dr. Tominšek za nadzorni odbor. Klub je pridobil lastne prostore za tajništvo v središču na Aleksandrovi 3. Sprejetih in odposlanih dopisov je bilo 633. Klub si je priboril prvenstvo Slovenije odnosno LNP. Pogajanja za zgraditev novega igrišča so v teku in poj-de mariborska mestna občina klubu nedvomno pri tem vsestransko na roko. Teniško moštvo se je v klubskem državnem prvenstvu gospodov plasiralo v semifinale in ima najlepše izglede za dobro kvalifikacijo. V državnem prvenstvu v sta-fetnem teku 4X10 km, ki ga je klub organiziral, je klubov član zasedel častno 4. mesto kot najboljši iz MZSP. Po izvršeni sanaciji je osredotočila klubova uprava svoje delovanje na zbiranje sredstev za novi stadion, izdatki izkazujejo 33.149 din, dohodki prav toliko. Aktiva in pasiva 177.635 din.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: dr. Fran Stamol predsednik, Ciril
Maver I. podpredsednik, J. Loos II. podpredsednik, V. Miheljak tajnik, A. Pfeifer blagajnik, dr. M. Vauhnik gospodar. Na-čelnik nogometnega odseka C. Maver, teniškega ouseka ravn. F. Babič, zimsko-sportnega odseka V. Golubovič. Odborniki: J. C -.štin, A. Desnica, Zora dr. Rav-nikova, S. Gibec, inž. Baran, F. Rodošek, dr. Cazafura, vvi.. Koàtomaj, Z. Mušič, R. šepec, inž. Vode Ute Srečko Voglar. Namestniki: M. Kane, dr. F. Marinič, J. še-rec, F. Zupane. Nad/orni odbor: B. Pogačnik, dr. J. Tominšek in F. Mas tek. častno razsodišče: dr. R. Ravnik, dr. L. Bo-štjančič in dr. S. Btor.
Pri slučajnostih je poročal g. dr. M. Vauhnik o stanju akcije za gradnjo novega klubovrga stadiona, ki je v zelo ugodnem teku. Občni zbor je z velikim navdušenjem sprejel predlog, da se ravnatelj g. Josip Loos spričo njegovega uspešnega ter vzornega 10 letnega blaimjnikovanja ter izrednih zaslug izvoli za klubovega častnega člana.
Razvoj kolesarskega sporta
na sneli
* i
Gornja Radgona, 25. aprila
Preteklo sredo je bil v posebni sobi kolodvorske restavracije Hibler v Gornji Radgoni lepo uspeli občni zbor obmejnih kolesarjev in motociklistov. Iz poročil posameznih funkcionarjev sledi, da se zlasti vodstvo v polni meri zaveda svojih dolžnosti in nalog te športne panoge. Klub je takoj po svoji ustanovitvi leta 1925. vzgojil večje število svojih vaditeljev in tako pospešil razvoj kolesarskega sporta, k! beleži od leta do leta vidne uspehe. Lani je izvedel tri prireditve, od katerih je zlasti uspel majniški izlet. Za motocikliste je bila določena daljša proga iz Gornje Radgone preko Petanjcev, Gornje Lendave, Hodoša do Murske Sobote, kjer jc bil skupen cilj s kolesarji, za katere je bila določena krajša proga iz Gornje Radgone preko Petanjcev, Tišine do Murske Sobote in nato skupen povratek preko Veržeja, Radencev v Gornjo Radgono, ob udeležbi 16 motociklistov in 19 kolesarjev.
Letos 1. junija obhaja klub 151etnico dohodkov ter 140 Din izdatkov, stanje blagajne ob koncu leta 4.736.20 din. Za bodočo poslovno dobo je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Svenšek Janko, podpredsednik Kolarič Franjo. tajnica Marica Kurnikova, blagajnik: Franjo Motoh, odborniki: Korošec Tilika, Hojs Olga, Ro-poša Ernest, Korošec Maks in Anton, Jur-ša Slavko, Kožar Ivan in Gamzer Fric, nadzorni odbor: Hrastelj Joža in Cajnkar Lovro. Ustanovitelja kluba Svenšek Jan-
Iz Maribora
a— Odlikovanje zaslužnega gasilca. S srebrnim križcem je bil odlikovan oel gasilske zajednice v Ljubljani g. Franc Kaiser iz Peker, lei je že 54 let požrtvovalen gasilec.
a— Smrt znanega bivšega trafikanta.
Na Meljski cesti je preminil znani bivši trgovec in trafikant g. Franjo Bele, star 68 let. Včeraj popoldne so pokojnika pokopali ob velikem spremstvu na frančiškanskem pokopališču. Vrlemu možu ohranimo časten spomin, žalujočim naše sožalje!
Damska — moška moda A. HEDŽET, Maribor
a— Drobiž. Danes ob 11. bo vodstvo po razstavi slik Perka in Pečariča v beli dvorani Sokolskega doma. — Pevski zbor Glasbene matice bo imel danes izlet na Pesnico. Zbirališče ob pol 14. pred glavno postajo. V torek 30. t. m. strogo obvezna vaja matičnega mešanega zbora. — V Ljudski univerzi bo predaval jutri tajnik gledališča v Zagrebu dr. Batušič o gledališču kot izrazu svoje dobe. Skioptične slike!
^fttjßlf a moške in otroške, solidno pri »LAMA« — Maribor.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo imel danes v nedeljo v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega re jonskega zdravnika dr. Ivan Turin; Linhartova ulica 12.
Iz Cella
e— SokolsKi tekmovalci se zbirajo. Danes ob 9.30 bodo v telovadnici Sokola ma- ' tiče izbirne lekme za sestavo reprezen- i tančne vrste zapadnih žup (poleg sloven- ! skih še zagrebška sokolska žuna), ki se ■ bo 12. maja pomerila z reprezentančno ! vrsto vzhodnih žup Zveze Sokolov kralje-vine Jugoslavije v Beogradu. Iz Ljubljane j prispe v Celje 8 tekmovalcev (7 članov Ljubljanskega Sokola. 1 član Sokola II). iz Maribora 3 in z Jesenic 2. V Celju pa se jim pridružita .še 2 domača tekmovalca. Med njimi so imena že preizkušenih mladih mojstrov v orotbrh in prostih vajah: Forte. Pilstou, Primožič, Gregorka. j Malnarič in Vildiman. Njim se je pridružilo še nekaj mlajših, ki obetajo dati prav lepe rezultate. Iz Beograda prispe k tekmam tudi zvezni načelnik br. Kovač. Za izid izbirnih tekem vlada v naši nacionalni javnosti živo zanimanje.
e— Otvoritev Celjskega tedna, Danes ob 11, bo v mali dvorani Celjskega doma
ko in Korošec Franc ml. sta bila imenovana za častna člana.
Letos 1. junija obhaja klub 15 letnico ustanovitve. Za ta dan je pripravljena prireditev kolesarskega izleta v večjem obsegu. Občni zbor je soglasno odobril sklep uprave, da se votira v fond za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gor. Radgoni znesek 1.000 din. vrhu tega pa je zbralo članstvo zbrano na občnem zboru znesek 555 Din še posebej, skupno torej 1.555 Din.
Razpis
ASK Gorenjec razpisuje za dan 5. maja t. 1. majski medklubski slalom za se-niorje v Krnici pri Kranjski gori. Start pod Kiižko steno, cilj nad kočo v Krnici. Proga je dolga okoli 850 m s 110 m višinske razlike. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Tekmuje lahko vsak verificirani tekmovalec, žrebanje številk 5. maja se ob 10 v koči v Krnici. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril isti dan ob 16. na istem kraju. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Prijave je poslati na naslov: ASK Gorenjec Jesenice, Krekov dom do 4. V. t. 1., poznejše prijave se bodo sprejemale v koči v Krnici do 10. na dan tekme. Prijavnlne ni! Vodstvo tekme si pridržuje pravice spremembe razpisa.
Motoklub Ilirija opozarja, da bo današnji izlet na Muljavo ob vsakem vremenu. Odhod ob 13. izpred kavarne »Evrope«.
SK Svoboda. I. moštvo mora biti najkasneje ob 9.30 na »Jadran-u«. Kombinirano moštvo pa naj bo ob pol 18. na Mladiki?. Opremo je dvigniti od pol 8. do 9. v garderobi, šlamberger Vili sigurno.
SK Slavija. Ob 11. igrajo juniorji na Ljubljani, ob 14. pa igrajo juniorji II. na Rakovniku. I. moštvo naj bo ob 15.45 na Mladiki. Dopoldne dvignite opremo do pol 10., popoldne pa od 13. dalje Denen, Ska-pin. Kveder, Ralič, sigurno pri Gjuranu. Tudi ostali sigurno! Načelnik
Zimsko kopališče SK Ilirija na praznik. V četrtek, na praznik, ostane zimsko kopališče zaprto. Odprto pa bo zato ta teden izjemoma v ponedeljek in bo v ponedeljek zvečer tudi četrtkov plavalni tečaj. V tekočem tednu bo torej zimsko kopališče v obratu v ponedeljek, torek, sredo in petek.
SK Celje : SK Brežice. Prijatelje nogometa opozarjamo na današnjo tekmo na športnem igrišču, kjer se bosta spoprijela v prijateljski tekmi dva močna kluba. SK Brežice hoče to pot dokazati- da je resen kandidat za naslov prvaka Spodnjega Posavja. Tekma se bo začela ob 16.50. Predtekmo pa bodo odigrali B moštvo SK Brežic in domačini. Predtekma se začne ob 15. uri.
otvoritev razstave celjskih slik mojstra Ri-harda Jakopiča in kipov Franca Berneker-ja. Razstavo bo otvoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran šijanec. Jutri ob 20. se istotam začne Jakopičev večer, v torek ob 20. pa bo koncert francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche. Preskrbite si vstopnice v Goričarjevi knjigarni.
B1NKOŠTNI AVTOBUSNI IZLET
Postojna—Gorica—Trst. Prijave, prospekti
PUTNIK — CELJE, telefon 119.
e— Neznosne radijske motnje se v Celju v zadnjem času še stopnjujejo. Posebno hude so bile v zadnjem času v Aškerčevi ulici in tc zjutraj in v opoldanskih urah. Kljub pritožbam na poštno upravo spet ni bilo uspeha. Ljudje so začeli sami preiskovati zadevo in v četrtek so končno ugotovili, da je neki brivec posodil zasebniku, ki stanuje v Aškerčevi ulici, neblo-kiran električen masa/ni aparat. Zasebnik pa ni imel o blokiranju in motenju niti pojma. Ko so mu včeraj razložili zadevo, je aparat takoj vrnil lastniku Prebivalci Aškerčeve ulice, ki imajo radijske aparate, so si zaenkrat oddahnili Ker pa je radijskih motenj v Celju brez konca in kraja. ponovno odločno pozivamo poštno di rckcijo, da bi končno že poslala v Celje iskalca radijskih motenj in poskrbela, da bodo te motnje radikalno odpravljene. Radovedni smo, ali bo ta apel po tolikih brezuspešnih slednjič vendarle zalegel!
OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj
najbolje in najhitreje prodate, kupite ali
zamenjate v trgovini JOSIP URŠIČ — Celje — Narodni dom.
e— Nove občinske podpore. Mestni svet je v petek odobril naslednje izredne podpore: Sokolu matici kot podporo za sokolski pokrajinski zlet v Celju 1000 din, javni mestni knjižnici 1000 din. Celjskemu kulturnemu tednu, akcijskemu odboru za rešitev Aškerčeve domačije in delavskemu godbenemu društvu v Celju po 500 din, Društvu absolventov drž. trgovskih šol v Celju, Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani in Akademskemu domu sv. Cirila v Ljubljani po 300 din, reviji »Jugoslovanski biseri« pa 100 din. Prošnji Jegličevega akademskega doma in Doma sv. Terezije v Ljubljani za izredno podporo sta bili odklonjeni.
e— Novi tajnik JRZ v Celju. »Slovenec« je nedavno objavil notico o uradnih urah tajništva JRZ v Domu v Celju. Ni pa povedal javnosti, da je posle tajnika JRZ v Celju prevzel upokojeni župnik g. Miloš čarf. Kakor znano je bil g. Miloš Čarf prej 2upn:k v Galiciji pri Celju.
c— Celjski šahovski klub bo gostoval ▼ nedeljo v Mariboru in igral s šahovskim klubom »Vidmarjem« finalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zvez©.
«v— Izbirne tekme najt»oljfcih sokolskih vrhunskih teK>vadeev iz dravske banovine se bodo pričele danes ob pol 10. dopoldne v Celju, in sicer ob lepem vremenu na dvoiifiču mestne osnovne šole, ob deževnem vremenu pa istotam v telovadnici. Oglejte si te izredno zanimive tekme!
e— Šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub je priredil v sredo zvečer brzi turnir /j prvenstvo v mesecu aprilu Turnirja se j-- udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si je pribori! g. Mirko Fajs s 7 točkami od 9 dosegljivih, drugo mesto g. prof. Tavčar s o in pol. tretje mesto pa g. Grašer s 6 točkami.
e— Mariborsko gledališče ponovi v nedeljo 5. maja ob 15. v celjskem gledališču Straussovo opereto »Cigan baron«, ob 20. pa upr zori izredno učinkovito opereto »Vse za šalo«, delo Celjana Danila Gorin-ška in kapelnika Jiranka. Obe predstavi bosta izven abonmaja. Nabavite si vstopnice čimprej v Slomškovi knjigarni.
e—- Vprašan je G'az«je. Mestna občina je prejela odlok finančnega ministrstva, ki je v sporazumu z notranjem minisUom odklonilo sklep prejšnjega mestnega sveta celjskega iz 1. 1935., da podaljša mestna občina zakupno pogodbo za Ciazi jo s Sokolom matico in SK Celjem za 25 let.
e— V tajni seji mestnega sveta je bilo v petek sklenjeno, da bo mestna občina s 1. juiijem zavarovala vse svoje pogodbene in pragmatične nameščence pri Trgovskem in bohvškem podpornem drušlvu. Pri mestni elektrarni v Celju sta bila sprejeta v službo elektrotehnik Fianc Žagar in uradnik E Ivard Rupnik.
iz Tržiča
č— Igralska in pevska družina tržiške-ga sokoiskega društva je letos prav pridna. Po izredno uspeli Matu: i je v kratkem času sledila opereta Mežnarjeva Lizika«, ki so jo trikrat ponovili pvi popolnoma razprodani dvorani. Orkester je vodil zopet g. inž. Smolik z vso njemu lastno lutino. Iziedna množica občinstva pa je muzikantom njihov prostor tako omejila, da so prav težko godi:. Sok isko društvo bo pri nameravani prezidavi Sokolskega doma moralo preskrbeti za orkester poseben omejen prostor, kjer se bo vsak godec lahko po mili volji gibal. Igralci so bili odlično na svojih mestih, vsem na čelu pač nadarjeni Viktor Srečnik. ki je z lahkoto požel tudi pevske lavorike. Imen eh ni mogoče navesti, zato naj velja splošna pohvala vsem. Tižičani so imeli z opereto nekaj veselih uric in bi gotovo še četrtič napolnili dvorano. Le tako naprej!
č— Vsem je še v ž1 vem spominu ona velika smučarska nesreča, ki se je pripetila na velikonočni ponedeljek 1. 1937 na plazu pod Storžičem. Zahtevala je devet mladih življenj in zbud la povsod globoko žalost. Da postavi žrtvam bele smrti spomenik in olajša sorodnikom gospodarski obstanek, je bila ustanovljena posebna spominska akcija pod vodstvom prvih tiži-ških mož, ki je nabrala precej denarja. Na grobeh je postavljen lep spomenik in pod Storžičem velik križ. Sorodniki so pa dobili nekaj podpore. Med podp.timi sta tudi Plajbes Josipina, ki je izgubila sina Rudolfa in Viljema, ter Ahačift Uiša, ki je izgubila sina Eertka. Vsaka je dobila vlažno knjižico banovinske hraniln ce z gotovo vsoto denarja, s katero pa ne moreta razpolagati, ker so knjižice - vinkulirane. Zakaj? Menda zato. ker je bila tu :i izguba sinov-rediteljev - v nkulir ana. Z' irka darov za ponesrečene žrtve je bila javna. Danes je minilo že več let od tedaj, toda nikjer nismo brali javnega zaključka o računu zbirke. Zaradi eobiega imena naj pač oni. ki se jih tiče, zb'rko tudi javno obračunajo in odpravijo vinkulacijo knjižic.
Iz Ptuja
j— Zanimivo predavanju nam pripravljata ta petek 3. maja zvečer v dvorani »Mladike« tukajšnji Fotoklub in Ljudsko vseulišče. Znani ljubljanski fotoamater g. Karlo Kocjančič bo z mnogimi izbranimi diapozitivi v naravnih barvah razložil snemalno tehniko z barvnimi filmi ter pokazal njih pomen za umetniško in znanstveno fotografijo. Že pred leti. ko je predavatelj v Ptuju v nekem svojem predavanju kot prvi javno nastopil z nekoliko posnetki v tej tehniki, je zbudil veliko pozornost. Tem večjega zanmanja bo gotovo deležen s tem predavanjem, ki je posvečeno izključno čarobnemu svetu barv.
Cenjenemu občistvu naznanjam, da sem otvoril v Ptuju na Minoritskem trgu
frizerski salon
ter se priporočam za obisk. Vukotič Nikola, brivski mojster, Ptuj
Sokol v Ptuju priredi na pravnik vre-bohoda v četrtek ob 15. uri na Tvrševem trgu veliko sokolsko tombolo, na kateri se bo razdelilo 20 krasnih tombol m še nad 1000 drugih praktičnih dobitkov. Kupujte tombolske karte in omogočite, da naše mesto dobi čim prei Sokolski dom. za katerega zgradbo je namenien čisti dobiček. _(—)
ROYAL KINO, PTUJ. Tiha ljubezen, ki odstranjuje vse zapreke in ponosno zmaguje, se prikazuje v filmu »GUVERNER . Delo klene vsebine, ki seže do srca. Glavni igralci Willy Birgel, Hannelore Schroth, Bri,gite Horney. Sledi: Willy Forst v filmu »BEL AMI«.
Iz Gornjega grada
gg— Podružnica CMD je imela te dni v Šarbovi gostilni svoj občni zbor, ki mu je prisostvovalo le malo članov, kar je obsojati. Glede na pozdrave, ki jih je vodstvo CMD iz Ljubljane poslalo pismeno, ie predlagal g. dr. Mejak, naj bi na prihodnji občni zboT prišel delegat iz Ljubljane osebno in naj bi poročal o važnosti organizacije CMD, kar bi pritegnilo vse članstvo na zbor. Lahko bi se tudi vršil v kratkem sestanek, katerega hi se udeležil delegat iz Ljubljane. Iz poročil funkcionarjev izhaja, da ima podružnica 63 članov in da sc jc odposlalo vodstvu v Ljubljani enkrat 295, enkrat pa 750 din — vsekakor za naše skromne razmere lep prispevek. Po svojem delovanju zavzema naša podružnica izmed 108 podružnic 44. mesto, kar jc v glavnem zasluga agilnega odbora, kateremu načelujc požrtvovalna notarjeva ga. Košeninova Minka. Sklenilo sc jc, da se tudi letos poleti priredi večja prireditev in se naprosijo za sodelovanje takrat tukaj bivajoči letoviščarji. Napravi naj sc propagandni izlet z avtokarom v Kočevje in nabere naj se nekaj članov v trgu Ljubnem. Pri volitvah je bil izvoljen v celoti stari odbor, ki mu želimo mnogo uspehov.
Trbovljam je nujno potreben športni stadion
Met hrvatskih dečkov v Slovenijo
S prizadevanjem ljubljanske podružnice Hrvatskega kulturnega društva »Napre-dak« in v želii čim ožjega zbližan ia in medsebojnega spoznavanja Slovencev in Hrvatov na kulturnem polju bo prišlo v nedeljo, dne 5. maja v Ljubljano preko sto dečkov iz dečjega vzgajališča v Amru-ševu. V dveh dneh si bodo ogledali Ljubljano in bližnjo okolico. Ker oa ie to zvezano z znatnimi stroški, jih bodo mladi izletniki skušali vsai deloma kriti s tem. da bodo 5. maji popoldne priredili koncert v Št. Vidu in 6. maja v dvorani »LJniona« v Ljubljani in sicer ob 5. nopoldne /a šolsko mladino, zvečer ob pol 9. pa za odrasle.
Dečje vzgajališče v Amruševu. ki se nahaja nedaleč od Kupinca. ie bilo omogočeno s posestvom, ki ga ie v ta ramen poklonil zagrebški mestni občini njen bivši župan g. Amruš. V vzgajališču se zbira zapuščena in siromašna mladina iz Zagreba, oa tudi od drugod, ter se v njem šola.
vzgaja in usposablja za kasnejše življenje. Otroci obiskujejo osnovno šolo in poma-gaio pri gospodarskih opravilih. Sedai ie v zavodu okrog 150 dečkov, med njimi tudi precei Slovencev.
Da bi omogočil poset Ljubljane in gostovanje Dečiega vzgajališča -z Amruševa, ie poklonil podpredsednik vlade e dr. Maček čedno vsoto, istotako tudi zagrebški mestni komisar g. Starčevič. zagrebška mestna občina rva ie darovala slike in nla-kate. Tudi ljubljanski merodajni faktorji so blagohotno podprli pričujočo akcijo
Deški zbor vzgajališča. ki obstoia že preko 10 let. bo presenetil naše občinstvo s čednim številom slovenskih in hrvatskih skladb, ki jih bo odpel ali odigral na tam-buricah. tako da že sedal lahko rečemo, da bo nastoo teh mladih Hrvatov v naši sredi znova manifestiral povezanost Slovencev in Hrvatov in pomenil korak dalje k bratski slogi.
Koprivnik pod Triglavom — najvišja vas
dolga vas ▼ vei&o občino z nad 4000 prebivalci. Kjer je dsuies središče vasi je stala že v 12. veku cerkvica, pred njo pa je bila na istem mestu lesena kapela V starih časih je bila podružnica laporske fare. Leta 1760 se je ustanovila posebna župnija, ker farani, ki so stanovali na desnem bregu, zaradi povodnji, ki je razsajala že takrat, niso mogli v Laporje. v »Zgodovini poljčanske župnije« dr. Jožefa Pajka beremo ,da je spadala sedanja poljčanska župnija vsaj po večji polovici pcxl Celjske grofe. Nad poljčansko vasjo se je na -«Gradišču« dvigal stari grad, za katerim danes ni sledil. Med znamenitimi spomenik', je omenjen v isti knjigi plastični kameni ti rimski spomenik na zunanji inžni strani cerkvenega zida, predstavljajoč dva PJm-ljana v togah in dolgih haljah. Podotai kamni so tudi v sosednjih Studenicah.
Danes so Poljčane z rodovitnimi polji, njivami ln travniki in vinogradi in predvsem zaradi Boia, ki je posebno slikovit okrog sv. Jurija in pa jeseni, ko se barva ' listje, važna tujsko prometna postojanka, že v starih zapiskih najdemo, da so Polj-čane glede na ugodno lego, poleg Slovenskih Konjic najmičnejši kraj Dravinjske doline. Neznan pesnik je nekoč takole opeval kraj :
Rodovitna Drav'nja opasuje te, Bcč poljčanski zre na te..
Kakor svoj čas, tako še zdaj vsako leto dela mnogo brige in skrbi muhasta Dravinja. Regulacija je bila že večkrat «ibljuibljena. Kraj s pretežnim kmetskim prebivalstvom je znan kot zelo zdrav, kar velja še posebej za okolico. Leži ob glavni železniški progi sredi med Mariborom in Celjem ter bi zaslužil večji gospodarski in tujski razmah. Toda nekateri staroko-pitni Poljčanci so ga prvič polomili, ko go
jasni zavru gospodarski razvoj: pred desetletji, ko je bilo nameravano skozi kraj graditi železnico v Rogaško Slatino, so va-ščani nasprotovali železnici. Najugodnejšo priliko so zamudili. Tako teče železnica danes daleč naokrog od Grooe'.nega. Poljčane pa so ostale s svojo fijakarijo na cedilu. Edino industrijsko podjetje v kraju je lesna industrija tovarne Magerl, ostala pa se ni mogla prav zasidrati zaradi pomanjkanja električne sile, ki jo daje domače podjetje, čim bo zavzela rjeno mesto faJska elektrarna, ki bo stekla po vsej Dravinjski dolini, bo gotovo tudi industrija ugoclno napredovala. T?.krat bo mogoče spet oživljena opuščena tovarna pohištva. V okolici je premoga bogat ìuinik Stanovsko, ki obratuje zdaj le v skrčenem obsegu, če kreneš na Bcč, naletiš med potjo na apnenice. ki dajejo izvrstno apno. c.o-z leto obišče kraj nebroj turistov, mnogi letoviščarji se radi dalje čase naselijo v Poljčar.sh. Za kopanje v poletnem času je Dravinja primerna, toda še vse drugače bi bilo, če bi našli tu primerno urejeno, od vseh zaželeno kopališče, na kar n3j ne bo pozabljeno ob priliki regulacij? Dravi-nje. Takrat bo to najlažje izvedljivo. Morda bo takrat povzela zadevno akcijo občina z vsemi, v kraju delujočimi društvi.
V kulturnem pogledu kraj nikakor ni na zadnjem mestu. Imamo dovolj društev, ki vsako po svoje skrbi za vzgojo naraščaja. Sokol je letos začel graditi svoj dom, ki je v sirovem stanju že postavljen pei streho. Privlačne so Poljčane. kakor že poudarjeno, najbolj zaradi slikovitega Bo-ča, ki brani in bo branil in čuval žitna polja njive in travnike in gorice pod seboj in bo stal vedno kot branik našega naroda Boč je pristno staro slovensko ime, ki so ga dali gori že stari rodovi. Stvarnik je vzbočil kos zemlje nad Poljčanami 980 visoko proti nebu in to je današnji Boč, ki zapušča v vsakem obiskovalcu nepozaben vtis. Kdorkoli je že bil v Polj-čanah, se jih bo prav zaradi lepega in sa-njavega Boča vedno rad spominjal. Ikč.
Medvode z industrijo in krasno okolico
Jesenice, 26. astrila.
Prijateljem prirode, ki hočejo prebiti soboto in nedeljo na planinah, kjer je časti zrak in kjer kraljuje božajoč mor. svetujem. da naj napravijo izlet na Koprivnik pod Triglavom. Ce izstopaš na postaji No-menj, prideš v dobri uri po vozni poti in deloma po precej strmi cikcakasti stezi na Koprivnik. Če pa izstopiš na postaji v Bohinjski Bistrici, greš po lepi beli cesti čez Sarvo Bohinjko in dalje nad vasjo Bitnja-mi proti Jereki Tik pred Jereko zavij eš na desno, kreneš po bližnjici in si tudi v dobri uri vrh predgorja za katerim se skriva dolinica in v njej prelepa planinsika vas.
Koprivniška dolinica je podobna veliki skledi. Po njeni legi. sestavu in obliki sodeč, je bilo tu verjetno pred tisočletji precejšnje jezero. Voda si je v teku stoletij na spodnjem koncu izdolbla Pot navzdol proti Nomenju in Bohinjski Savi. Vse hiše so prislonjene na bližnja rebra ali odmaknjene v stranske dolinice. Ravnina, ki je skrbno obdelana, je preprežena s stezicami in kolovozi. Ob robu ravnine pa stoje veliki bohinjski kozolci, ki dajejo temu mirnemu okolju še prav poseben gorenjski značaj.
Vas Koprivnik šteje 58 hiš in dkoli 300 duš. Na severni strani ravnine, tik ob malem holmu, stoji cerkvica sv. Križa, v kateri je pred 140 leti pasel ovčice pesnik pisatelj in narodni buditeli Valentin Vodnik. Poleg cerkve je župnišče, vmes pa lep kamenit spomenik z vklesanimi imeni vojakov, lei so padli v svetovni vojni. Na nasprotni stragli vasi je dvorazredna osnovna šola.
Koprivncani so zelo napredni tn dobri ljudje. Pred desetimi leti so ustanovili Sokola, ki je takoj ob ustanovitvi štel 80 članov in članic. Tedaj so bili skoraj vsi koprivniški fantje in možje pri Sokolu, tako da je bil Koprivnik res prava sokolska
Poljčane, oferog sv. Jurija FoTjCane so v zadnjih des&tSh letSi zara-iS prikupnega, Boča postale tako znana da jih težko izpustimo, ko govorimo o nagih vaseh. Ime Poljčane ali Poiičaae, kakor so vas po starem Imeno^aäl, izvira po
JOŽA ŠELIGO:
Muzikant Francelj
Nikjer nima doma ln ko je bil še sam,
se je potikal iz gostilne v gostilno, od vasi do vasi. Poleti in pozimi je bil enako oblečen; brez suknje v debeli jopici; pozimi se je od mraza tresel, poleti mu je od vročine teklo po vsem telesu.
Muzikant Francelj! Vsak otrok na vasi in povsod po okolici ga je poznal. Na glavi je nosil kapo, potisnjeno globoko na oči, pol obraza pa so mu pokrivala debela očala, tako da so se njegove oči skozi nje videle kakor bi bile volovske.
Muzikant Francelj! Vedno je bil oblečen v sivo obleko, zakrpano, polno madežev od vina in drugih dobrot, ki so prišle j predenj, kadar je igral kaki imenitni druž- ; bi ali pa na ohceti...
Ljudje so ga imeli radi. Doma je bil iz j Doline in je od svojega močno rej enega očeta podedoval vse obleke, ki jih je nosil na veselicah, na svatbah in ob drugih prilikah; recimo, ko je fante iz občine spremljal na nabor.
Muzikant Francelj! Hlače so mu zadaj visele do kolen, preveliki čevlji so se za- ' krivili na koncu in škripali tako, da si ; mislil, da gre mimo tebe posebne vrste j godba. O, ne Francelj ni bil samo takrat j muzikant. kadar je raztegnil harmoniko, ki ; jo je, kakor pravijo ukradel nekemu pijanemu amerikaneu v mestu. Če si šel mimo njega, ti je udarilo na uho njegovo neznosno smrčanje, ki se je zlivalo v čudovite disakorde s škripanjem njegovih izpodvihanih čevljev.
»Kam pa, Francelj?«
»Na Breznice grem igrat na ohcet!«
Jako je odgovoril in zraven zasmrčal, da
IŠŠmMmm
vas. Brž so začeli s pripravami za gradnjo Sokolskega doma. Kmetje so sami dali in navozili potrebni les, kamenje in drugo gradivo itti nabrali nekai denarja tako. da je bü že leta 1932 otvorjen Sokolski dom v najvišje ležeči slovenski vasi
Vaščani se zadovoljivo preživljajo s kmetijstvom, živinorejo in z delom po gozdovih. V zadnjem času pa so jih precej pritegnile železarne na Jesenicah. V poletnih mesecih, ko ie dama delo večinoma že opravljeno, gredo skoraj vsi na planino Goreljek kjer kosijo travo, pasejo živino, delajo v gozdovih in pripravljajo vse potrebno za jesen in zimo. Doma na Kopriv-niku ostanejo le stari očanci in žene. M varujejo otroke in belijo platno, ki ga vidiš razgrnjenega skoraj pri vsaki hiši.
Skoraj vse koprivniško javno mnenje se obravnava v znani Korošcevi gostilni, ki je pravi koprivniški parlament. Zanimivo je gledati to pošteno gorenjsko ljudstvo, kako se po raznih potih zgrinja proti cerkvi, kjer kmetje po maši malo po-toje in izrečejo marsikatero modro besedo. Med njimi vidiš zanimive obraze, ki bi dali dober model likovnemu umetniku, obraze trdnih kmetskih korenin.
Koprivjnik postaja prijetno planinsko letovišče. Vsako le^to ima po nekai stalnih gostov in kraj bi se v tem pogledu lahko lepo razvil, če bi kmetje imeli več denarja da bi nekoliko popravili hiše. Pri h šah bi bilo treba povečati okna. napraviti nove pode in odpraviti izpred hiš gnoj. Premožnejši kmetje pa naj bi poslali svoie sinove in hčere v bližnje meščanske in gospodinjske šole, da dobe potrebno podia-go za gostinsko obrt. Koprivnik ima zelo milo brezvetrovno podnebje in krasno okolico. Zelo prijetni so izleti na Gorjuše iar dalje gori na zeleno Pokljuko in na Triglavsko predgorje, kjer še vedno veje dih stare planinske romantike.
Matija Sušnik.
rteJd razlagi od besede polica, to je selo, ki se naslanja na znožje gorovja. In res je vas kakor kakšna polica naslonjena na Boč. 2e L 1897, ko je bilo dovršena sedanja cerkev, je štela poljčanska župnij». 2521 duš. V zadnjih letih se je raztegnila
se je stresla kamenita zemlja pod njim in sam nisi vedel, ali je glas dala zemlja in se je stresel muzikant Francelj, ali pa je bilo narobe in se je moral zgoditi čudež.
Pojdite no! Francelj ni veroval v čudeže in v nobeno resnico, ki so jo učili po vasi stari ljudje. On je bil sprt z vsem svetom, ki je hotel imeti na zemlji mir in živeti tako, kakor zapovedujejo stara pisma, tako kakor so zvedeli naši starši od svojih očetov in dedov.
Župnik in Francelj se nista mogla. Francelj je igral ob nedeljah popoldne v eni ali drugi oštariji in njegova harmonika je privabila okoli njega več ljudi — posebno mladih — kakor pa jih je zmogla žup-nikova božja beseda
Francelj je bil od nekdaj revež. Od mladih nog se je klatil okoli po beznicah in gostilnah, igral in prepeval, da mu je na koncu glava omahnila na meh, dočim so prsti še zmerom gibali in skakali od gumba do gumba. Življenje se zanj ni prav nič spremenilo.
To življenje ni postalo drugačno niti tedaj, ko se je oženil in vzel kruljavo Matildo z drugega konca vasi. Da, sprva je bil celo nekako ponosen na svojo ženo, ker je zmerom mislil, da nikdar ne bo mogel ! dobiti nobene. Držal se je doma, in harmonika je šla za nekaj tednov na zapeček.
Ali preden je prišel advent je spet pograbil svoje ljubljene orgle in jo mahnil v dolino, kjer je stala žaga in so se zbirali v bližnji gostilni delavci. Tu je bilo vse drugače kakor pa gori na vasi, kjer se fantje tudi ob zvokih harmonike ne morejo razvneti in se dekleta tišče po kotih kakor ne bi imele nobene trdnosti v nogah in nobenega upanja več v življenje.
Francelj je igral delavcem in delavkam y dolinil Ti so znali živeti, znali so ceniti
Medvode, 16. aprila
Medvode — že trne sàmo pove, da Je naša vas med dvema vodama. Sora se v Medvodah izliva v Savo.
Kolikega pomena Je voda za vsak kraj, pričajo baš Medvode, saj v poletnem času v Sori kar mrgoli kopalcev. Kdor Je pa ljubitelj hladnejše vode, se ohladi v bistri Savi, ki je tudi v najhujšem poletnem času dokaj mrzla Sava pač teče do Medvod po soteskah, zato je sonce ne more tako ogreti
Ne samo poleti ko Je kopalna sezona,
vsak letni čas priča kako priljubljen je naš kraj. Pomladi in jeseni prihajajo turisti da obiščejo okoliške hribe: šmarno goro, Sv. Katarino, Grmado ln Govejek. Na Govejku imajo ljubljanski obrtniki svoj dom. Tudi lovci imajo na Tehovcu svojega da se odpočijejo, kadar nalovijo dosti plena Med Medvodami in Sv. Katarino je sredi pota Sv. Marjeta. Tu se počutiš dobro in uživaš lepote narave. Legenda pripoveduje, da je Sv. Marjeta spuščala zmaja lz zvonika nad hudobne gra-ščake. še danes pravijo, kadar tuli veter, da je svetnica izpustila zmaja... Pozimi je vse živo smučarjev. Medvodski Sokol ima v žlebeh svojo skakalnico.
Uro hoda od Medvod prideš po banovin-ski cesti, ki se vije med gozdički, do prijazne vasice Podreče, ki leži na Sorškem polju. Tu se je rodil pevec Sorškega polja Simon Jenko, kjer ima tudi spomenik. Prijazna okoliška vasica je Goriče, ki je od Medvod oddaljena 20 minut. Tu je ško-fov-grad, odkoder je lep razgled na vse strani. V Preski je moderna šola, ki ustreza vsem predpisom higiene. Mirne duše lahko rečemo, da je ena najlepših v dravski banovini. Lepe okoliške vasi so: Svet je,
delo in radost, dočim si po teh hribih med njivami, ki so komaj tolikšne kolikor je od cerkvenih vrat do malega oltarja, videl samo ljudi, ki so se zvečer upognjeni in utrujeni vračali s polj in doma legli največkrat tudi brez večerje samo zato, da si ohranijo te krpe njivic; zjutraj pa so že pred soncem vstajali in šli na polje, ki je ležalo še vse v rosi ali v slani.
Francelj se je izneveril tej pusti skalnati zemlji Francelj je rajši poslušal akorde, ki so rpiplavali po leti sem od Tisov-cev, pozimi pa jih je burja ubirala v krimskih gozdovih...
Na vasi je čudovit mir. Pokopališče za naseljem se je zlilo z vasjo v eno samo gluho tišino.
Po hišah nimajo kruha. Polje ni rodilo, ker ga je ožgalo sonce in si videl samo skale; vedno enake spomladi, na jesen in v pozni zimi, ko je burja odpihala sneg z njih.
V	dolini so ustavili žago in nekaj sto delavcev je šlo nazaj v hribe, v raztrgane bajte čakat kruha in dela
Francelj sedi z Matildo na peči in premišljuje, kako bo na pomlad spet vse drugače, vse lepše; kako bo spet kruh po vseh bajtah in se bodo otroci norčevali iz njega: bajtarji in vaški veljaki.
Francelj igra na harmoniko samo tihe melodije in njegovi ženi Matildi kapljajo solze iz oči.
Ne sliši se jok. Harmonika poje in Francelj smrči zraven, kakor bi nekdo poleg ubiral težek bas.
V	zibelki zajoče mala Marija.
Muzikant Francelj igra... V mehovih
poj o same vesele in poskočne pesmi. Francelj ne vidi male Marije, ki ne more dobiti več mleka pri mami, pri Matildi.
Pomladni sneg pada mimo oben. Ml
M ae ponaša z lastnim godb enim domom, Verje Pirnlče, Vikrče. Preveč časa in prostora M bilo treba da bi vse objavil. Vabim vsakogar, ki Se nI vžlval lepote Medvod, naj obišče našo vas.
Naj ne pozabim omeniti dela ln napredka zadnjih 20 let. Takoj po vojni smo ustanovili društvo Sokol, ki po 21 letih deluje z vso vnemo. Trnjeva je bila pot Sokola Äe leta 1924. je bil zgrajen Sokolski dom. žal pa ni ostal naš. Iz njega Je nastal Zdravstveni dom. Nismo obupali. Z vztrajnim delom in trudom smo se vzdignili ln kupili svet. Delali smo Se naprej in sezidali nov dom. Ta trdnjava je čvrsta in gotovi smo, da je sedaj nobeden ne bo premagal. Delamo in trudimo se še dalje in naše geslo je: »Le naprej brez miru!« Poleg Sokola imamo vrle gasilce ki imajo tudi lastni dom, reševalni avto in motorno brizgalno.
Industrija je pri nas dobro razvita Poleg papirnice in tovarne tanina v Goričah so tovarne olja in lakov in tekstilna tovarna. Med obrti je posebno razvito stolar-stvo, ščetarstvo, mizarstvo in sedlarstvo in ne manjka se drugih obrtnikov. Pridobitev zadnjih 20 let je tudi vodovod, ki nas preskrbuje z res dobro, zdravo pitno vodo. Napeljan je tudi daljnovod za električno razsvetljavo. Sodim, da smo z vsem tem lahk* ponosni in zadovoljni vsi občani.
France Fertin
Ni države na svetu, ki bi bita popolnoma varna pred vojno nevarnostjo
cesto legajo zvoki harmonike, pomešani z jokom male Marije in njene matere Matilde. Vmes se zaganja burja sem od krimskih gozdov in odnaša in spet prinaša Francljeve pesmi na cesto.
Kdor je takrat hodil po naši vasi, je pod Francljevo hišo obstai Nikjer na vasi ni srečal žive duše, od nikoder ni prišel ne vzdih ne kletev; sredi otrple in mrzle vasi, ki je imela v hišah samo gorko, ni pa imela kruha, si zaslišal le obupan smeh, si zagledal bleda lica otrok ob oknih — in v vse to so ti udarili na uho veseli zvoki Francljeve harmonike.
Ali se je takrat spomnil kdo, da bi Franclju povedal, naj zaigra ljudem pogrebno pesem?
O, da!
Samo Francelj ni zaigral pogrebne pesmi ker je bilo v njem preveč tegobe, da bi zadržal solze, ko bi na svojo vedno veselo harmoniko pritisnil gumbe za pogrebno pesem...
Takrat je vendarle nekdo prišel vaso vat k njemu. Prišel je najstarejši fant lz vasi Gorenjčev Feliks. Tisti, ki je že v svetovni vojni in v strelskih jarkih ležal in se tam odvadil verovati v ljudi in v obljube, da bo enkrat še vsem dobro.
O, da! Francelj je za trenutek kar prenehal s svojim pojočim mehom. — Kmalu sta s Feliksom zapela. Vrstile so se domače in tuje pesmi Feliks je prepeval si-cilijanske in Francelj ga je spremljal...
Takrat je celo Matilda prenehala z jokom in je Marija v zibelki z odprtimi očmi zastrmela v očeta in v neznanca, ki je stal na klopi ob peči, prepeval in zraven zmajeval z glavo.
Kruha pa ni imela vas, ni ga imela nobena hiša v rebri. Vendar drug drugemu ptoo Bpvedatt, kafcs m »bogi Zen.ske, lei
I Več skrbi za zdravje
Črnomlja !
Črnomelj, 24. aprila
1 Zdi se nam, kakor da je v temelje da-i našnje človeške družbe vzidana velika laž ! in zabloda, ki stoji v polnem nasprotstvu z pozitivno znanostjo. Pogosto slišiš: pocestni prah je dober in ne škoduje, prav za prav človek sam ne ve, od česa se redi. To je posledica popolnega neznanja in nemarnosti. Na tem stališču stoje tudi mogoče nekateri, ki bi morali dobro vedeti da se s prvim dahom začenja življenje, z zadnjim se konča in da brez zdravega zraka in urejenih zdravstvenih razmer tudi ni življenja, zdravja in napredka. Treba je vedeti, da se kužne bolezni razvijajo kakor zrno v zemlji: na kamnu ne poganjajo, a v prahu in na gnoju se pokaže dobra žetev.
Današnji napredek Črnomlja je zavidanja vreden. Malo je manjših mest v dravski banovini, ki bi v zadnjih 10 letih pokazala tak razmah, kakor ravno Črnomelj. Posebno je gradnja železniške proge Črnomelj—Vrbovsko spremenila sliko našega mesta in okolice". Patriarhalno življenje starega Črnomlja ie krenilo v popolnoma drugo smer. Toda na račun naraščajočega blagostanja in napredka ne smemo zanemarjati zdravstvenih razmer. Profesor Ar-noud pravi: »Prišel bo morda čas, ko bo pri prosvitljenih narodih preganjan oni, ki je postal po svoji krivdi povzročitelj kake epidemije«, že marca vsakega leta se začenja pokora in trpljenje prebivalcev glavnega trga v Črnomlju in traja navadno do oktobra, ko jesensko deževje naredi konec neznosnemu cestnemu prahu. Južno-ame-riška rastlina senelaginella convoluta na nenavaden način skrbi za svoj prospeh. če postane na prostoru, kjer raste, presuho in se nabere preveč cestnega prahu, potegne svoje korenine iz zemlje, se zvije v žogo in se da po vetru odnesti na boljši prostor, kjer se spet zakorenini. če pa zavlada suša tudi na tem prostoru, ponovi svoj postopek. Da, res je, da se znajo živali in rastline braniti in skrbeti za svoje zdravje. A prebivalci glavnega trga v Črnomlju?
Priklenjeni med strnjenimi hišami na svoj poklic, v boju za vsakdanji kruh, kakor da bi bili obsojeni zaradi velikih zločinov, morajo požirati prah, ki grize oči, razkraja 5>luča in zavija stotine naših otrok v bele oblake. V prahu moramo mesce ln mesce gledati brezobzirno vožnjo motociklistov, luksuznih in tovornih avtomobilov. V takem položaju duševno depri-mirani, videč, da so oblasti nemočne, se nam zdi, kakor da je odgovornost in skro za zdravje človeka padla na ničlo ter da postajamo gola in mrtva materija v silnem prahu. In koliko prahu šele zavžije-mo z živili vred, ker so pekarne, mesnice in trgovine odprte na stežaj; ali po sejmih, ko prah leži na bonbonih in različnem pecivu in ko na stotine ljudi pije iz istega nezdravega kozarca različne oslajene tekočine. Kaj nam pomagajo zdravstveni domovi, bolnišnice, protituberkulozna liga in protituberkulozni dispanzer, ko pa na drugi strani na debelo trosimo bolezen med naše ljudstvo in mladi rod!
Reykjavik, islandska prestolnica, izkorišča danes kot centralno kurjavo vulkanske vode islandskih ognjenikov, ki ogrevajo islandske šole, bolnišnice kakor tudi vsa poslopja v mestu. Mi črnomeljci imamo kar dve reki Lahinjo in Dobličanko pred nosom, pa ne da bi jih praktično znali izkoristiti za škropljenje cest. Naša občina je nedavno začela škropiti ulice in je pokazala vsaj smisel in dobro voljo. Ker pa je škropilna naprava zelo primitivna, zaleže na žalost malo. Veliko zlo je tudi izredno slab gramoz, ki se dovaža ra cesto za drag denar. Z njim se na eni strani povzroča cestni prah v še večji meri, na drugi strani pa zopet brezpotrebno razsipava-nje denarja. Da se na nepotreben način dviga prav v zrak, je tudi v nevednosti prebivalcev samih. Pometanje ulic po 7. uri zjutraj bi se moralo prepovedati hišnim posestnikom, posebno pa cestarjem. Prav tako bi morala občina zabraniti bakteriološke napade iz zraka: iztresanje starih cunj in posteljnine. Pri takih napadih je nerodno, ker mimoidoči nikdar ne ve, kdaj je začetek napada in kdaj bo nevarnost minila. Treba je enkrat za vselej odločno napraviti konec taborenju ciganov na glavnem trgu. ker je to prava sramota za tujsko-prometno mesto, metropolo Be-lokrajine. Razen tega cigani s pritiskanjem na kljuke od vrat do vrat raznašajo nevarnost trahoma. Končno pripomnimo, da je beseda »napredek« res vredna, da jo vsi spoštujemo. Toda na žalost v imenu napredka — toliko rabljene besede — večkrat grešimo v škodo splošnosti. Naš toliko hvaljeni civilizirani napredek je dvo-glavi Janus: kakor je eno obličje lepo ln mlado, tako je drugo odurno.
so se tako rade hvalile sosedam in znankam, kadar je bilo pri hiši vsega dovolj, kaj imajo, so molčale; možje pa so hodili zamišljeni okoli voglov. Celo župnik v nedeljski pridigi ni pri nobeni maši omenil pomanjkanja na vasi, ampak je pridigal le o kruhu, , . ^ _
Tedaj pa je Francelj zaigral!
Zapelo je nad cesto, kakor bi nekdo dal muzikantu tisoče in mu zavpil na uho. Novo pesem, Francelj!
In Francelj je zaigral. Igral je novo pesem, ki je nihče ni razumel; niti sam. ne Matilda, niti popotniki, ki so hodili mimo po zamrzli cesti. Samo mala Marija se je smehljala v razdrti zibelki brez koles, smehljala se je tako lepo, da je utihnila burja okrog voglov in so se raztajale šipe na oknih.
Zaigraj. Francelj: naprej! Novo pesem!
Pomlad prihaja čez rdeče strehe, preko slamnatih hiš, ki na njih mah zeleni Pomladni vetrovi preganjajo burje, ki vedno tišje pojo svojo mrtvaško pesem.
Kdaj boš zaigral odrešilno pesem. Francelj?	*
Kadar pride pomlad?
Pomlad prihaja. Prihaja med hiše, prihaja v srca in na vrtove, stopa na vrhove in v otrokove oči; pomlad izvablja iz vej cvetove in s travnikov slana beži... Pomlad je nova pesem, je up, da nam zraste novo življenje... Novo življenje za Matildo, za malo Marijo in za vse, ki hodijo po cesti in žive ob njej in čakajo, da vzklije v svetu pravica z očmi, ki ne bodo sijale tako srepo, kakor sijejo zdaj nanje vsi tisti pogledi, ki jih obsojajo. Pomlad je nova pesem, da nam zraste novo življenje.
Zapoj, rFancelji Zapoj m o jpomla-
___I ■ i___i,_i___JXU.L-!'-'*
Polpane — znane in neznane
Celjski kulturni teden
O pomenu, namenu in obsegu letošnje prireditve
Glede na vesti o bližajočem se Celjskem kulturnem tednu smo se obrnili do njegovih organizatorjev in prejeli naslednje informacije in podatke :
— Tudi letos pripravljamo Celjski kulturni teden, čeprav v mnogo skromnejšem obsegu, kakor smo ga nameravali. Vsaj na zunaj bo skromnejši; po svoji notranji vrednosti pa ne bo mnogo zaostajal za lanskim in predlanskim.
Nameravali smo prirediti razstavo Jakopičevih in Bernekerjevih umetnin, v kolikor se nahajajo v Celju in so nedostopne širši javnosti, vendar za vzgojo m študij naie umetnosti velevažna. Ta del načrta borno izvršili. Nadalje smo želeli proslaviti v Celju Jakopičevo TOletnico. tega pa zaradi mojstrove bolehnosti, ko ne more priti osebno v Celje, ne bomo mogli. Tembolj se bomo poglobili v njegovo umetniško delo ra Jakopičevem večaru, ko nam bo vseuč. prof. dr. Mesesnel v besedi in sliki kazal pot spoznavanja :n umetniškega razumevanja Jakopičevih mojstrovin.
želeli simo prirediti tudi literarni večer ljubljanskih književnikov, a ga bomo mogli pripraviti šele v jeseni. Ko so predlanskim nastopili domači celjski, a lani mariborski književniki, je vprav dolžnost, da pridejo v Celje najpomembnejši tvorci slovenske besede in misli, ki so zbrani pač v Ljubljani. Predvsem zato. da jih more pozdraviti naša mladina, ker se jih bo le tako tesneje oklenila. Kar nekako radi pozabljamo, da šola ni sama dovolj sodobna. da nam celo naše slovstvo pogosto odtuji zaradi svojega podajanja, tako da so taka osebna zbližanja prav za prav nujno in na moč uspešno izpopolnilo šolski in iz-venšolski izobrazbi.
Največ razmišljanja in poskusov pa je bilo posvečenih naši želji, da bi gostovala ljubljanska Glasbena Matica s škerjanče-co kar.tato ->Scnetni venec« tudi v Celju. Pa zaenkrat ni šlo. Morda pojde tudi to na jesen. Ni dvoma, eia bi Glasbena Matica rada gostovala, saj .ie bila pripravljena nastopiti v enem popoldnevu dvakrat in celo dodati čajkovskega VI. sinfonijo; tudi denarne zahteve je končno znatno omilila. Pa bile so tudi tu zapreke, ki smo jih bili morali upoštevati: predvsem je bila težava z dvorano, ker je mogoče nastopiti z zborom 116 ljudi edino na povečanem odru kina Union. Naši pomisleki glede »Sonetnega venca« pa so veljali v glavnem denarnim težavam, ki jih preživlja .'•erlaj uradništvo. Saj bi se uradništvo predvsem zavedlo kulturne dolžnosti ter
napolnilo dvorano in plačalo nemalo vstopnino. V gledališču so tudi pri operetah sedeži po 40 din. In treba bi bilo siliti, ker se pač v Celju karte vsiljujejo že za sleherno komedijo.... In tega nismo hoteli : kdor želi in more, naj pride sam. To sklicevanje na narodne in kulturne dolžnosti fcf moglo biti naslovljeno le na pridobitne sloje, ki so pa za take pozive v največ primerih kar gluhi. Sicer pa prav sedaj glasbenih prireditev ne manjka: tik pred našim tednom pride opera, za njo pa kar dve opereti na en dan.
CKT pa bo sedaj nudil visoko kulturno prireditev svetovnega formata z gostovanjem violinskega virtuoza Roberta Soe-tensa in pianistke S. Roche, in to ob majhni vstopnini in brez vsiljevanja. Tudi s prireditvijo takega gostovanja vrši CKT svojo kulturno nalogo.
Oč;tajo nam. da bo ob takem programu Celj-ki kulturni teden sicer kulturno visoko aktiven, a premalo celjski. To je točno. če razumemo celjski zgolj tako, da morajo sodelovati le Celjani, v tem primeru bi se kaj mnogo prireditev, ki nosijo ime po kakem kraju, nehalo, čeprav je res. da bi se ravno CKT rad oziral na produktivne celjske umetnike, torej na lastne člane. Treba je pri tem tole vedeti: Likovniki so imeli letos o božiču kar dve razstavi, obe dobro obiskani in tudi v prodajnem oziru zelo uspešni, ta.ko da so sami želeli, da bi bila sedaj likovna razstava samo vzgojna in brez prodajanja. In celjski ljubitelji umetnin, lastniki Jakopičevih slik ter Bernekerjevih kiparskih del so se naši prošnji prav radi odzvali, člo- | vek se kar čudi, koliko je res pravih umet- ! nin po domovih in zdi se, da Celje v tem pogledu vsaj relativno prednjači.
Tudi domača glasbena društva, ki so "tako ljubeznivo sodelovala v najlepši harmoniji in celo v skupnem zboru na prvem našem tednu, ne morejo nastopati trajno pod kakim drugim imenom, ker potrebujejo izkupičke svojih prireditev za lastne potrebe. Tako je CKT z vsemi v najlepšem soglasju, če pripravlja kulturne prireditve Neceljanov v Celju, saj mu člani teh društev radevolje pri tem pomagajo, kakor tudi CKT nikakor ne bo izpustil koristi celjskih kulturnih društev iz vidika, marveč bo uravnaval svoje hotenje le v soglasju z njimi. Tako menimo, da tudi z letošnjim tednom kar najlepše vršimo nalogo, ki smo si jo zastavili ob ustanovitvi CKT, zlasti še, če se nam posreči v jeseni uresničiti naše namene v celoti.
Uradni popravek
Gospod Davorin Ravljen. urednik »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
Z ozirom na članek, ki ste ga objavili v »Jutru« štev. 80 dne 7. aprila 1940. na 8. strani vi. in 2. stolpcu z naslovom »Odpoved šentjakobskemu gledališkemu odra«, Vas prosim, da izvolite v smislu čl. 26. zakona o tisku objaviti v Vašem cenjenem listu na istem mestu z enakim tiskom naslednji uradni popravek:
šenjakobski gledališki oder je dobil od mestne občine ljubljanske v I. nadstropju Mestnega doma v najem veliko dvorano s sosednjimi prostori z najemno pogodbo, ki jo je odobril mestni svet na svoji seji 11. julija 1935., za dobo 10 let od 1. avgusta 1932. pa do 31. julija 1942. Ta pogodba je bila obojestransko neodpovedljiva, vendar si je pa mestna občina pridržala pravico, da lahko odpove najem tudi v teku te desetletne dobe, če šentjakobski oder ne bi redno plačeval najemnine, in sicer je v tem primeru odpovedni rok 1 leto. Tedanja mestna uprava je pa šentjakobskemu odru s to pogodbo celo zagotovila, da se najemno razmerje samo po sebi podaljša za nadaljnjih 10 let, če mestna občina najema vsaj 2 leti pred potekom desetletne dobe ne odpove.
če torej mestna občina sedaj ne bi bila odpovedala šentjakobskemu gledališkemu odru, bi se bila najemna pogodba molče podaljšala še za 10 let prav v takih časih, ko mestna občina sama nima niti najpotrebnejših prostorov z vse svoje urade. Mestna uprava v tem primeru pač ni smela storiti diugače. da ne bi bila prišla v še večjo zadrego in v še večje stroške za najemnine v tujih hišah zaradi pomanjkanja prostorov za svoje urade.
Mestni dom je bil takoj po potresu sezidan v pivi vrsti samo za gasilce, v drugi vrsti šele pa tudi zato, da dobi Ljubljana večjo dvorano za zborovanja in razstave ter za podobne namene, ker v vsej Ljubljani tedaj ni bilo v slovenskih rokah razen dvorane v Narodnem domu nobene druge dvorane za take namene.
Mestni svet, ki je sezidal Mestni dom, je dvorano namenil vsej Ljubljani, toda mestni svet. ki je to dvorano izročil za najmanj 10 let samo enemu društvu, se pač ni lavnal po namenih svojih prednikov ter je zato sedanja mestna uprava to skušala popraviti, kolikor je bilo v sedanjih razmerah mogoče. S tem je tudi poskrbela, da od dvorane v Mestnem domu ne bo imelo še nadaljnje desetletje koristi samo eno društvo, Vemveč jo v doglednem času spet lahko izroči splošno koristnim namenom.
Z oddajo dvorane Šentjakobskemu gledališkemu odru je pa Mestni dom postal gledališče in za take zavode imamo posebne, zelo stroge predpise glede varnosti pred požari. Bog varuj nesreče Mestni dom in šentjakobski gledališki oder v njem, ker bi se ob nesreči naglo našli tudi ljudje, ki bi odgovornost za njo zvalili na mestno upravo.
Dandanes se pa moramo tudi zavedati, da se je z vojno za mejami povečala trudi razburljivost naših ljudi. Predočite si torej samo posledice nepričakovanih signalov bližajočega se letalskega napada med razprodano predstavo! Uradna komisija policije in zaščitnega urada je ugotovila, det dvorana z dohodi v Mestnem domu ni-nikakor ne ustreza zahtevam predpisov in strogih uredb, ki smo jih imeli glede varnosti pred požari in dobili za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Toda prepričan sem, da nobena mestna uprava ne bi hotela obremenjevati davkoplačevalcev in izzivati njih nezadovoljnosti s prezida-vanjem Mestnega doma zaradi diletantske-ga teatra v njem tako, da bi ustrezal vsem predpisom in uredbam. Prav tako sem pa trdno preverjen, da je šentjakobski gledališki oder sam tako skrben in uvideven, da bi zaradi morebitnih takih presenečenj
povečane svoje odgovornosti že sam v kratkem želel od mestnega sveta ljubljanskega doseči res prepotrebno in predpisom
za gledališča ter zaščitnim uredbam ustre-zajočo prezidavo. Kar se te skrbi za obiskovalce tiče. upam, da z menoj soglaša tudi šentjakobski gledališki oder . . .
šentjakobski gledališki oder se prav po krivem huduje na ljubljansko mestno občino. Deležen je bil mnogo let zares izrednih podpor, saj je poleg skoraj brezplačnih prostorov dobil tudi les za oder brezplačno in mu je mestna elektrarna odpisala za instalacije ter razne predmete 33.276.25 din, a električni tok dobiva po izjemno znižani ceni 1 din za KW. Mestna občina je poleg vsega tega šentjakobskemu gledališkemu odru še v gotovini naklonila 19.600 din podpore in mu s tem povrnila najemnino za skoraj vseh 10 let. Po pogodbi namreč znaša čista najemnina za vse prostore šentjakobskega gledališkega odra v Mestnem domu 2.400 din na leto. če od najemnine odračunamo vse podpore in darila, ima šentjakobski gledališki oder velike prostore v Mesntem domu več kakor brezplačno.
Seveda bi pa o teh stvareh ne razpravljali javno, če bi mestna uprava ne bila javno izzvana. Menda nismo tako daleč narazen, da bi se ne mogli pogovoriti sami med seboj, in zato menim, da pisec z načenjanjem teh vprašanj pred javnostjo šentjakobskemu gledališkemu odru ni napravil posebne usluge.
Med kulturnimi ljudmi imajo pa tudi usluge svoj pomen! Gotovo je tega mnenja tudi šentjakobski gledališki oder, saj je njegovo delo posvečeno kulturnim prizadevanjem. Delovanje na gledališkem odru je vse hvale vredno in mestna občina ljubljanska je vedno rada podpirala vsa prizadevanja za napredek slovenske gledališke umetnosti, zlasti pa tudi gledališke dile-tante iz vseh slojev. Posebno je bila mestna uprava vesela in je tudi naš tisk pohvalil Mestno delavsko podporno društvo, ko je ustanovilo svoj prosvetni odsek, ki je priredil tudi nekaj gledaliških predstav. Po napornem delu naj se tudi delavec razvedri!
Ker se je pa mestna občina ljubljanska požrtvovalno idealnemu šentjakobskemu gledališkemu odru vedno izkazala zelo uslužno, bi bila zato smela od njega pričakovati tudi razumevanje za požrtvovalna prizadevanja mestnih delavcev ali pa vsaj razumevanje za pomen uslug. In v tej dobri veri je Mestno delavsko podporno društvo naprosilo šentjakobski gledališki oder za dvorano v Mestnem domu. Od ubogih mestnih delavcev je pa idealno požrtvovalni šentjakobski gledališki oder zahteval za dvorano v mestnem poslopju za vsak večer po 500 din, torej toliko, kolikor sam plača čiste najemnine za poltretji mesec — če ne računano, da ima te prostore več kakor brezplačno. Potrebne so bile vsestranske intervencije, moledovanja in prošnje, da je šentjakobski gledališki oder revnim mestnim delavcem račun znižal na okroglih 600 din za oba večera. Mestni delavci so seveda to vsoto tudi plačali svojim idealno požrvovalnim tovarišem v službi Talije, toda nadaljnjih stroškov siromaki niso več zmogli in so se zato morali odreči igranju in igram.
Kakor že prej rečeno, pa Mestni dom ni bil zidan za gledališče, temveč za gasilce.
Ker so se s povečano Ljubljano razširili tudi mestni uradi, je danes v Mestnem domu že dolgo nevzdržljiva gneča, ki vsestransko moti poslovanje, predvsem pa ovira napredek in razvoj gasilstva. Zaradi vojnih časov je prišlo gasilstvo v vseh državah do večje veljave, saj prebivalstvo neutrjenih mest v njem vidi svojega naj-požrtvovalnejšega pomočnika in tudi re-šenika v nesreči. Zato si povsod prizadevajo za izpopolnitev gasilstva, da ga izvež-
bajo za težke naloge predvsem ob letalskih napadih, prav tako pa tudi, da ga opremijo z vsemi za povečane in nove naloge potrebnimi pripravami in orodjem. Te dolžnosti se zaveda tudi ljubljanska mestna uprava, toda dandanašnji ni mogoče iz tal pričarati novega poslopja za gasilce.
V	Mestnem domu imajo gasilci tako tesne prostore, da od 36 poklicnih gasilcev samo štirje lahko stanujejo v poslopju. V zasilni skupni spalnici sedaj spi 19 samskih in poročenh gailcev. Navzlic temu pa, da je mestna občina pred kratkim pomnožila število poklicnih gasilcev skoraj za polovico, da jim s tem kolikor toliko olajša službo, vendar morajo biti poročeni poklicni gasilci neprestano po 43 ur v službi in ves ta čas ne vidijo svoje družine samo zaradi pomanjkanja prostora v Mestnem domu. Ker pa v Mestnem domu ni niti toliko prostora, da bi mestna občina gasilcem napravila vsaj skupno kuhinjo, jim morajo domači nositi od doma hrano in tudi samski gasilci morajo dobivati hrano drugje. Stanujejo v skromnih stanovanjih na periferiji mesta, da dobe hrano že mrzlo in postano. Ponoči imajo gasilci tudi po 8 voženj z reševalnimi avtomobili in zato ne morejo spati ter se od-počiti. Javnost naj torej odgovori, ali od gasilcev pri postani in mrzli hrani sploh smemo zahtevati tisto prožnost, prisebnost in zmogljivost, kakršno gasilec potrebuje za zmagovanje svojih odgovornih in skrajno napornih nalog. Da jim skrajšamo delovni čas in povečamo varnost prebivalstva, smo na splošno željo povečali število gasilcev, prav isti vzroki so nam pa velevali, da smo morali šentjakobskemu gledališkemu odru odpovedati dvorano, ki jo tako nujno potrebujemo za gasilce.
V	Mestnem domu tudi nimamo nobenega prostora za vaje gasilcev, ker ie vse zastavljeno z avtomobili, da se niti prostovoljni niti poklicni gasilci ne morejo razmahniti kakor žele sami ter od njih zahteva tudi javnost. Neprestano zaposleni in ovirani ter stisnjeni gasilci morajo izgubiti še tako dobro voljo za pomoč bližnjemu. ko nad sebo i gledajo veliko gledališko dvorano popolnoma prazno. Zato pa nikakor več ne smemo odlašati s povečanjem prostora za gasilce, ker nas lahko prezgodaj preseneti nesreča, ki nas bo še bolj naučila ceniti prostovoljne in poklicne gasilca
Zaradi pomanjkanja prostorov za mestne urade v mestnih hišah tudi socialno politični urad jemlje gasilcem prostor v Mestnem domu. Vabim in prosim davkoplačevalce; Oglejte si gnečo v socialnem uradu!
Reveži z vseh strani Ljubljane in tudi z dežele vsak dan prosijo za pomoč in podporo. Težko, le pretežko čakajo, da pridejo na vrsto. V pravih luknjah se uradništvo sLska z berači, in ko siromak naposled piide na vrsto, da bi odkril svoje skrite težave uradniku, si tega ne upa in ne more zaradi množice prič. Uboge matere nemo razodevajo svoje križe in težave, ker jim sramežljivost pred pričami zaklepa usta. V poslopju se pa šopiri velika, ves dan prazna dvorana. Kdor ima le količkaj srca za bedo in usmiljenja za reveže, ne bi več gledal prazne gledališke dvorane ob tem obupnem zatajevanju trpljenja in ob teh pretresljivih prizorih najbednejših. Zaradi prazne dvorane Šentjakobskega gledališkega odra se v socialnem uradu na žalost vsak dan odigravajo resnične tragedije.
V	Mestnem domu so tudi pretesni prostori mestnega fizikata. Tudi bolniki z nalezljivimi boleznimi zaidejo semkaj in iščejo pomoči, teda, kako ie tu poskrbljeno za bolne in zdrave, naj raje ne opisujem: gneča ie povsod.
Oba navedena mestna urada in naše gasilstvo se gneto v svojem lastnem poslopju v veliki tesnobi, velika dvorana pa mora stati prazna vse leto za 25 predstav »Uje-ža«! Brez stanovanj, spalnic in kuhinje, brez prostorov, kjer bi se ogreli v mrzlih nočeh, morajo gasilci noč in dan varovati Ljubljano. Pomislimo vendar, da pri požaru ali letalskem napadu lahko zamuda samo nekaj minut za Ljubljano pomeni milijone izgube!
In če se gasilci vrnejo od požara in reševanja. nimajo niti kopalnice, da bi se očedili. Skratka, kar so . prejšnje mestne uprave zamudile pri gasilstvu, mora ta uprava popravit:, ne pa gasilstva žrtvovati za eno gledališko predstavo na teden ali mesec! Ali bo 25 večerov »U.ježa« rešilo Ljubljano nevarnosti in nesreče ter ji ohranilo srčno kulturo?
Šentjakobski gledališki oder si tudi ni izbral naodličnejšega pravnika za svojega odvetnika. Pritožuje se namreč, da mestno poglavarstvo ni navedlo razlogov za odpoved. Doslej pravnemu svetu še ni znan paragraf, ki bi zahteval razloge o odpovedi najemne pogodbe, ker je zbiranje razlogov vedno pripuščeno tistemu, ki se odpovedi upira. Ker to pomeni ABC pravne vednosti in je znano — rekel bi — vsakemu sodnemu slugi, ne smem s takimi začetnimi pravnimi pojmi tratiti časa.
Tak r-agovornik- Šentjakobskega gledališkega odra ie pa svojemu glavnemu kli-jentu pritaknit tudi. kakor pravi, še lepo število vzgojnih in kulturnih ustanov. Med temi »ustanovami« našteva na prvem mestu kulturno društvo »Atena«. ker ie moralo zapustiti svoje mesto v Tivoliju.
Ze prejšnje mestne upi ave so nameravale napraviti v Tivoliju ob železnici čez igrišče »Atene«; sprehajalno pot. Toda niso imele dosti odločne volje — ker niso imele denarja, pa niso mogle ustreči splošni želji prebivalstva. Tako ie potrebno uresničenje tega načrta moralo čakati urejenih finančnih razmer, ko ie sedanja mestna uprava lahko pričela tudi druge načrte prenašati s papirja v dejanja Ko smo torei uredili finance, smo tudi z novo cesto, ki ob železniški progi v Tivoliju veže Rožno dolino s središčem mesta in po bližnjici tudi s Šiško, mogli izvesti regu lačne načrte prejšnjih mestnih uprav.
Ze meseca februarja 1921 ie mestna občina ljubljanska odstopila TPD »Ateni« zemljišče v Tivoliju, a društvo si je meni nič — tebi nič kar samo prisvojilo skoraj polovico sveta več, namreč 1878 kv. m več. kakor ga ji ie dovolila eremiialna seja. Leta 1926. je bil zakup podaljšan za 10 let z dostavkom. da mora društvo po končanem najemu prepustiti prostor v preurejenem stanju, oziroma ga na zahtevo postaviti v prvoten prevzemen in uporaben stan. Leta 1926 je bil pa obseg zemljišča še povečan na 8400 kv. m ter določena letna najemnina 1.000 din. Temu odloku ie pa dostavljen naslednji odstavek:
»Po končanem najemu ie društvo »Atena« obvezano postaviti na zahtevo mestne občine ljubljanske vse zemljišče v prejšnji stan na svoie stroške tàko. da ga prejme mestna občina v popolnoma uporabnem stanju za namen, v kakršen ga mestna ob-
čina potrebuje« S 1. januarjem 1936 j« potekla pogodba in je bila molče podaljšana za eno leto. asi. januarjem 1937 je najemna pogodba defini ti vno potekla ter je mestna občina prevzela zemljišče v lastno upravo, na kar ie društvo »Atena« brez ugovora pristalo. Pogodba je torei potekla in je društvo »Atena« brez ugovora^ pristalo, pač pa je vložilo prošnjo za odškodnino v znesku 400.000 din. ki je pa ni bilo mogoče upoštevati. Res je torei. da je društvo »Atena« zapustilo svoie mesto v Ti-voliiju z lastnim pristankom.
Zlasti ljubljanske matere se še spominjajo ograjenega igrišča »Atene« pod Tivoli jem. Pomnijo tudi. kako so »Atenine-mu« varstvu izročeni otroci predrli ograjo in uhajali v svobedo med druge otreke k zabavi in igranju. Domačini in tajci so se zgledovali, kako je mogoče, da ima v javnem parku kako društvo predpraviee. Toda sedanja mestna upravi noče. da bi eno društvo izbiralo, kdo sme v Tivoliju biti žogo in igrati tenis, ker so vsi mestni nasadi last vseh občanov. Zato smo sklenili napraviti v Tivoliju pravi otroški paradiž, ki bo segal od glavnega drevoreda do Ceste na Rožnik in bo v njem prostora tudi za vse tiste otroke, ki njih matere same ne morejo paziti nanje. Za otroke takih družin, ki ne morejo plačevati guvernant in igrišč, ker si morajo služiti trdi kruh, bomo po velikih igriščih nastavili nadzorne dame in vzgojiteljice, da bodo matere z mnogo otrok Ljubljani hvaležne. Ne samo za izbrane otroke, ki bi jih določalo to ali drugo društvo, temveč za vse ljubljanske otroke brez razlike bo otroški paradiž. Otroške vrtnar ice in zaščitne sestre bodo pazile na otroke v posebnem otroškem kopališču in jih učile iger na zelenih tratah. Po igrah žejni in lačni otroci sä bodo lahko utešili žejo in glad pri ličnih mizicah in stolčkih, postregli pa lahko tudi z mlekom in malinovcem ter obilnejšo malico. Gugalnice, vrtiljaki in vse mogoče priprave za razvedrilo otrok bodo v tem otroškem zabavišču pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom strokovno izvežbanega osebja gotovo zadovoljile deco na soncu in tudi starše v senci sadnega drevia. Prva bo Ljubljana, ki bo imela veliko otroško igrišče zasajeno z drevoredi češenj in druge© sadnega drevja, ki si ga mestna deca tako želi in ga je tudi za zdravje potrebna. V tem paradižu ne bo otrokom prepovedanega sadu in zato tudi ne bodo uhajali iz njega, a odrasli bodo z mladino uživali sproščeno veselje otrok in rajsko srečo mladine pod cvetočim ali s sadom obloženim drevjem, da bo tudi na Šentjakobskem gledališkem od m potolažen iok za zagrajenim igriščem izbranih krogov.
Šenpetrsko vojašnico smo hoteli preurediti v mestno bolnišnico vsaj za toliko časa. dokler nam boljši časi ne omogočijo zidanja novega poslopja. Tam ie bil pa tedaj Obrtniški vajeniški dom in kurato-riju sem ponudil druge prostore, če se Obrtniški vajeniški dom prostovoljno umakne. Ker se pa Obrtniški vajeniški dom ni hotel umakniti, je morala slediti odpoved. Ko je bilo že vse sklenjeno in pripravljeno, je pa uprava policije zahtevala prostore v šentpetrski vojašnici zase. takoj nato je pa tam iskal prostora novi zdravstveni zavod za pobijanje raka. enako potreben in koristen mestu kakor deželi.
V šentpetrski vojašnici je imel Obrtniški vajeniški dom po pogodbi, sklenjeni 2. novembra 1933., od mestne občine v najemu v pritličju 2 kuhinji, 1 sobo za hišnika, 7 sob za gojence, 2 shrambi, 1 umivalnico, kopalnico, 2 stranišči, pralnico, sušilnico, hodnik s stopniščem, svinjak drvarnico, vrst in dvorišče za gospodarske namene in za igrišče. V I. nadstropju je imel Obrtniški vajeniški dom 13 sob, umivalnico, kopalnico, 2 stranišči, 2 hodnika in stopnišče ter še v podstrešju 6 sob, umivalnico, stranišče, 2 zaprti podstrešji in odprto podstrešje ter stopnišče, vse to pa popolnoma brezplačno kar za dolgo dobo 20 let. Tedanja mestna uprava je pa v tej pogodbi še izjavila, da bo k vzdrževanju Obrtniškega vajeniškega doma po svoji proračunski možnosti prispevala z brezplačno dobavo električnega toka za razsvetljavo, vode in kuriva.
Ko je policija zahtevala od občine prostore v šentpetrski vojašnici, se Obrtniški vajeniški dom spet ni hotel popolnoma umakniti ter je ponudil samo nekaj svojih prostorov, pač je pa od policije zahteval, naj mu izroči dobavo hrane za policijo. Tako je mestna občina prišla v nevarnost, da bo zaradi Obrtniškega vajeniškega doma morala policiji zidati novo poslopje. Mestna uprava je obzirno potrpela, kolikor je smela, a naposled je. davkoplačevalcem vendar prihranila velike vsote, ko se je v šentpetrsko vojašnico vselila policija.
Na drugi strani mesta smo dobili vzoren Vajeniški dom, kjer imajo vajenci skrbno varstvo in dobro vzgojo v zdravih prostorih nove palače.
Poleg policije, ki zavzema velik del vse šentpetrske vojašnice, ima pa sedaj v nekdanjih prostorih Obrtniškega vajeniškega doma svoje prostore tudi Banovinski institut za raziskavanje in zdravljenje novotvorb.
Iz letnih poročil mestnega fizikata vemo, da je rak hujši sovražnik Ljubljančanov od jetike. Zato smo na čelu vse Slovenije hvaležni kr. banski upravi, da je v našem mestu ustanovila za zdravje Ljubljane in vsega naroda prepotrebni zavod za zdravljenje raka. Veseli nas, da smo temu tako splošno koristnemu zavodu mogli dati vsaj začasno skromno zavetje in vsaj nekoliko pomagamo pri tem velikem dobrem delu. Nesrečnim Ljubljančanom ln bolnikom iz vse Slovenije s tem pomagamo ohraniti življenje, pri tem pa prihranimo tudi velike vsote težko zasluženega denarja bolnikom in njih svojcem, prav tako pa tudi davkoplačevalcem vse banovine, ker smo morali prej pošiljati bolnike v Zagreb iskat zdravja. Uspehi tega zdravstvenega zavoda se kažejo v Ljubljani m po vsej slovenski domovini ter so tako veliki in hvale vredni, da z njimi nikakor ne smemo primerjati vplivov in uspehov nekdanjega Obrtniškega vajeniškega doma.
Za svoje varovance najbolj neprijetno zadevo je pa načel zagovornik Šentjakobskega gledališkega odra s svojim neutemeljenim napadom na mestno upravo za-imeni za ohranitev sokolskega Tabora.
2e samo ime Tabor starejšim Ljubljančanom zbuja grenke spomine in nezadovoljnost. V regulacijskem načrtu je bil namreč Tabor namenjen za park, saj ta stran Ljubljane sploh nima nobenega več-■ jega trga ali nasada. Prav vse stranke so se zato uprle predlogu, naj za park namenjeno zemljišče mestna občina podari Sokolu I. Toda z gospodarsko močjo združeni vpliv je naposled zmagal, da je bila
Ljubljana oropana velikega parka, kl M.
bil na tem prostoru najbolj potreben aa oddih občanov in za zdravje otrok.
Z namenom, da obdrži na podarjenem prostoru sezidani Sokolski dom sedanjemu namenu, je mestna občina ljubljanska žrtvovala velike vsote z najrazličnejšimi imeni za ohratnitev sokolskega Tabora.
Samo za dovoljenje, da bi se v sokolskem kopališču na Taboru smeli kopati tudi otroci ljubljanskih ljudskih šol, je mestna občina ljubljanska za 10 let plačala 660.000 din. Vsa šolska vodstva so se pa protivila pošiljanju otrok na Tabor zaradi velikih razdalj in tudi v skrbeh, da bi se otroci v tem kopališču ne prehladih. Upravitelji Tabora so pa stotisočake sprejeli, čeprav se otroci niso hodili tja kopat-
Da se v kopališču na Taboru šolski otroci ne hodijo več kopat, bi bili morali pač vedeti tudi upravitelji Tabora ter bi bili lahko to sporočili tudi mestni upravi, da mestni občini ne bi bilo več treba plačevati tako velikih vsot popolnoma zastonj. Ker pa upravitelji Tabora tega niso storili, je mestna občina morala sama prekiniti s plačevanjem dogovorjenega denarja. V podobnem primeru bi bil ta ali oni celo vrnil denar, drugi plačnik bi pa morda celo pričakoval, da denar res dobi vrnjen. Razglabljanje o tem bi pa mestni, občini v tem primem gotovo več ne koristilo mnogo in zato je tudi najbolje, da so dragocene vezi med kopališčem na Taboru in mestno občino v tem pogledu prekinjene.
Zadnji očitek zagovornika šentjakobskega gledališkega odra pa velja mestni upravi zaradi telovadišča Sokola na Viču. O tem vprašanju je pa »Jutro« dne 7. decembra 1. 1. v štev. 284. na 4. strani že samo objavilo naslednje pojasnilo, kjer smo podčrtali nekaj vrstic:
»Nova šolska palača v Ljubljani. S tem naslovom smo pred kratkim objavili opis novega poslopja meščanske šole na Viču, kjer smo poslopje pohvaliii, da so bili z opisom prav zadovoljni tudi na magistratu, vendar pa žele, da pojasnimo tudi zadevo, kako je s prostorom, ki sedaj na njem stoji ta krasna šolska palača, prej je bilo pa na njem sokolsko telovadišče. Sicer članek ne trdi, da bi mestna občina na tem prostoru ne imela pravice zidati nove šole, toda z magistrata nam pojasnjujejo, kaj pravijo pogodbe o tem prostoru. Kupna pogodba pravi v izvlečku: »Zadnikar Marija, posestnica na Glincah h. št. 7, sedaj Tržaška c. h. št. 36 ... prodaja in izroča ... občini Vič, ki kupi in prevzame v svrho zgradbe nove meščanske šole in naprave javnega trga s tržiščem zemljišče___za dogovorjeno kupnino.« To kupno pogodbo so 27. julija 1931. poleg prodajalke in kuratorja za občino Vič podpisali tedanji župan Jurij Petrov-čič, občinski svetovalec Josip Tribuč in člana občinske uprave Anton Kušar in Martin Bezjak. Nekdanja občina Vič je torej prostor kupila za namen, ki ga je zdaj mestna občina izpolnila. Dne 19. maja 1934. so pa viški župan Petrovčič in občinski svetovalec Josip Tribuč ter občinska odbornika dr. Emil Stare in Pavel Borštnik za občino, starosta mag. ph. Rems, tajnik Danilo Furlan, načelnik Borštnik Bruno in blagajnik Razinger Anton za Sokolsko društvo Vič podpisali dogovor, da »občina Vič prepušča ... Sokolsko društvo Vič pa vzame v takojšnjo brezplačno uporabo ... za sokolsko letno telovadišče ... zemljišče«, kjer danes stoji nova meščanska šola. § 2. tega dogovora pa pravi: »Uporaba... zemljišča po Sokolskem društvu Vič traja 1) dotlej, dokler se občina definitivno ne odloči začeti z gradnjo meščanske šole«, a § 3. določa: »če bi nastopil slučaj lz § 2. točka 1), se Sokolsko društvo Vič obvezuje, da bo zemljišče Izpraznilo ln izročilo lastniku tako pravočasno, da nameravane gradnje ne bodo zadržane«. Tudi kar se tega vprašanja tiče, je bilo urejeno obojestransko po natančnem dogovoru. Pojasnilo z magistrata nanj pravi, da pač nikdo, ki je o tej zadevi poučen, ne more mestni upravi očitati niti najmanjšega slabega namena, temveč bo sam nepoučenim razložil, da je mestna uprava ravnala korektno ln požrtvovalno samo zato, da izpolni že stare, čeprav še tako velike in za prejšnje razmere popolnoma neizpolnjive želje Viča-nov v tako veliki meri, da tako mogočnega poslopja niso mogli pričakovati niti sami Vičani.«
Mislim, da to v »Jutru« lojalno objavljeno pojasnilo zadostuje javnosti, vendar pa dodajam temu pojasnilu še to, da se je Sokol pritožil na upravo Sokola kraljevine Jugoslavije in je zaradi tega prišel iz Zagreba v Ljubljano sam n. namestnik staroste SKJ g. dr. Oton Gavrančič intervenirat k ljubljanski mestni upravi. Uvidevni predstavnik SKJ je sprevidel položaj in izjavil, da je mestna uprava v tem primem popolnoma pravilno postopala. Da se pa ne bom prerekal z zagovornikom šentjakobskega gledališkega odra, naj se o vsem tem informira pri imenovanem n. namestniku staroste SKJ.
Naposled moram spet podčrtati, da so me popolnoma neupravičeni očitki anonimnega zagovornika šentjakobskega gledališkega odra prisilili, da sem se moral poslužiti tiskovnega zakona in s svojim res potrebnim popravkom vzeti toliko prostora Vašemu cenjenemu listu.
Z odličnim spoštovanjem predsednik: Dr. I. Adlešič 1. r.
Nevarno pobalinstvo
Vsak letni čas prinaša naši nadebudni mladini svoje veselje, pa tudi svoje žalosti. Pomladni čas ji dela nemirno kri, vojna tam zunaz v svetu pa burka domišljijo. Hoče za vsako ceno biti junaška. In kaj je na videz bolj junaško, kakor streljati s fračo? Oni večer je sedela družina Lajovca Albina v Črnctovi ulici po večrji v kuhinji in prijetno kramljala o dnevnih dogodkih. Sredi pogovora in ob četrt na devet za-žvenketajo šipe in na klopi obleži kot oreh debel okrogel kamen, ki je kot krogla prebil dve šipi, izstreljen je bil od kakega fan-tal ina z Aljaževe ceste tam od vogala Battelinove hiše, to je iz daljave 50 korakov. Stanovanje Lajovčeve družine je v prvem nadstropju, če bi bila gospa Lajovče-va sedela le decimeter bolj k oknu, bi jo bil kamen zadel naravnost v glavo, tako pa je dobila v lase in v levo lice le več steklenih drobcev. Seveda je bil strah velikanski, ker so vsi mislili, da je bil pravcati atentat. Zadevo je vzela v roke policija in upajmo, da bo krivca izsledila. Neznan nočni pobalin je napravil stvarne škode na ubitih šipal 140 din. Svetujemo staršem, pa tudi policiji, da frače brez ozira vsakemu zapleni
ti-V 1

r—TT—
Ženska Je bolj
Resnica o vlogi moškega in ženske v vzgoji otrok, ki seže iz pradavnine preko sedanjosti v bodočnost, je kaj preprosta in otipljiva:
ženska je za vzgojo bolj poklicana kot moški.
Narava je uredila življenje tako, da ženske rode otroke in s tem vzdržujejo vrsto. Povsem naravno je torej, da je prav zaradi te tesne vezi odnos matere do otroka bližji in pristnejši kot očetov odnos do njega. Prav zaradi tega tesnega odnosa, ki izvira iz donošenja, rojstva, dojenja, nege, je tudi vzgojni vpliv matere bližji in globlji. In še nekaj: prav zaradi tega odnosa je ženska za vzgojo tudi bolj sposobna.
Zato je prav, da se ženska v času, ko je vzgoja postala s šolstvom vred izrazita socialna funkcija, v javni vzgoji (n.pr. kot učiteljica) vse bolj uveljavlja: po svoji naravi je za te poklice bolj poklicana in tudi bolj sposobna kot moški. Z ogorčenjem moramo torej zavračati in obsojati dejstvo, da se ženske odriva od. javnih vzgojnih poslov. V tem šolskem letu je bil na primer uveljavljen pri sprejemu dijaštva na učiteljske šole poseben ključ, ki ureja sprejem v prid moškim v razmerju 1 : 2, čeprav so prijave bile prav v obratnem razmerju v prid ženskam (podatki po ljubljanski učiteljski šoli). To je zopet enkrat nasilje proti prirodnemu razvoju, proti prirodnim nadarjenostim in temeljnim pravicam žen-stva. Tak ukrep ne koristi nikomur, škoduje pa ljudstvu, ki mu odvzema vzgojiteljice in uničuje eksistenco žensk, ki morajo iskati poklicnega zaposlenja.
S tem primerom smo že prišli k strženu problema, ki ga hočemo danes prikazati:
Vzgoja je socialna, družabna funkcija
Daleč je že od takrat, ko je vzgoja bila /kakor pri živalih) le najosnovnejše privajanje na življenjsko borbo, preskrbova-nje s hrano, človeška družba, ki živi družbeno, to je v skupnosti, se je civilizatorično in kulturno dvignila in razvila. Vzgoja je postala izrazito družbena, socialna funkcija. To funkcijo bi morali složno ln enako opravljati i moški i ženski člani družbe. Ne le v družinski vzgoji, ampak tudi v vseh družbenih (državnih) ukrepih in ustanovah bi morala ženska in moški složno sodelo-vTitl. Resnica je pa večjidel — ln tudi pri nas — vse drugačna.
Žena v vzgoji
Ženi je pridržana pravica ln dolžnost, da opravlja ves vzgojni drobiž, da spremlja sleherni ln najmanjši korak otroka v dru-
Lucana
žini. da skrbi za njegovo telesno in duševno uspevanje. Od soodločanja pri ustvaritvi in izvajanju pravnih določb, ki urejajo družbeno vzgojo pa so jo takorekoč izključili. Kako bo vzgajala, ji predpisuje moški.
Moški v vzgoji
Moški se zvečine za vzgojni drobiž sploh ne brigaj:.. Vsakdanja vzgoja je menda premalenkostna, da bi se vanjo vtikali. Nastopijo takrat, kadar je potrebna njihova »velika avtoriteta« (največkrat avtoriteta sile), kadar gre za važne ukrepe v življenju otroka. Njemu na primer ne gre za to, da bi s primernimi ukrepi preprečil, da bi njegov otrok kedaj ne ponaredil njegovega podpisa, ampak ga kaznuje, kadar ga zasači, torej po izvršenem dejanju. Moški določajo zakone, odločajo o javni vzgoji in celo, kakor kaže zgoraj omenjeni primer z učiteljske šole, izključujejo ženske od javnih vzgojniških dolžnosti.
Zahteve žensk
so povsem razumljive. Terjajo enakopravnost pri odločanju o vzgoji mladega rodu, pri ureditvi mladinskega skrbstva in šolstva. Terjajo svobodno pot uveljavljanju v javnih poklicih, zlasti tistih, kjer gre za vzgojo in oblikovanje mladega rodu. In k vsemu temu še nekaj: zahtevajo od moških, da v vzgoji zlezejo s piedestala »velike vzgojne politike« in sodelujejo tudi v mali vzgoji vsakdanjega življenja v družini in izven nje.
če smo tu šablonsko prikazali osnovne razlike med pravicami in dolžnostmi žensk in moških kar tiče vgoje, smo seveda mislili na celoto, častne izjeme moških, ki vsaj tam, kjer jim je dano, dovoljujejo ženskam soodločanje v vzgojnih vprašanjih in se sami potrudijo doprinesti v dejanski vzgoji svoj delež, le dokazujejo, da bi mogel moški svet bolj sodelovati v vsakdanji vzgoji in pustiti v javni vzgoji pri odredbah in ustanovah tudi žensko k besedi, saj je po svojem poslanstvu bližja otroku in vsem vprašanjem okoli njega kakor moški. Bolj živi odnos žensk do vprašanj okoli otroka se pri nas zlasti pokaže, kadarkoli se vrši javno predavanje o vzgoji. Pri takih predavanjih je poslušalstvo skoro izključno žensko. Kakor da se vprašanja vzgoje moških nič ne tičejo. Ali pa si morda celo domišljujejo, da vse vedo?
čudno je to nasprotje: moški se manj brigajo za vzgojo in kljub temu imajo ženske manj besde pri njej. Kako bi naj ženske temu ne nasprotovale?
Me plašite otrok
Pri nas je kaj razširjena šega, da plašimo otroke, ki bi jih kakor koli radi .'.krotili. Najhuje pa trpe otroci, ki jih plašijo z duhovi.
Otrok, ki ni poznal prav nlkakega strahu, je prišel v šolo In je tam prvič slišal o hudobnih duhovih. Učinek je bil naravnost strašen.
V temi nI hotel več biti sam, tudi kadar f« gorela luč, ga je bilo strah, ni si upal z sobe v sobo in je trpel strašne muke. Vsa hiša je trpela zaradi tega, prišlo je nad otroka, ki je bil zdrav in vesel, kakor bolezen, ki je bila neozdravljiva.
Pravljice, ki jih pripovedujejo našim
otrokom, so povečini brutalne, grozne, pomislimo samo na nemške pravljice, kakor je Snegulčica. Take smo že otopeli, da sploh ne čutimo grozot, ki jih vse to vsebuje in prinaša otroku.
Zadnjič se je na primer zgodilo, da je v radiu spregovorila mrtva Jeričina matL Otroci, ki so to poslušali, prav gotovo zdaj vsi verujejo, da mrliči govorijo in da se povračajo. Ali je to vzgojno dobro in ali je taka senzacija za mlado živčevje zdrava in priporočljiva, naj povedo poklicani.
Tudi v gledališču nihče ne misli na to. In vendar bo treba enkrat vendar že pre-rešetati vse te zadeve iz vzgojnega vidika.
Fcisieisek pri frizerju
Gospa: Ali prinaša poletna moda kakšne nove pričeske?
Frizer: Letos dopušča moda vse mogoče variacije. Postavila je samo eno pra-•vilo: pričeska naj pristoja obrazu. Enostavna naravna pričeska učinkuje vedno l«po in elegantno. Predpogoj za lepo pričesko je trajno onduli ran in negovan las.
Gospa: Ali ni trajna ondulaci ja škodi ii-va? Zdi se mi. da so postali moji lasje nekam suhi. —
Frizer: Razumljivo je, da trajno preparirajte lase osuši, kar pa lasnim koreninam nikakor ne škoduje. Presuhe lase moramo pač redno negovati.
Gospa: Kako naj negri jem trajno ondu-llrane lase?
Frizer: To je vprašanje, ki mu naše dame posvečajo vse premalo pozornosù. Vi-činoma so njihovi lasje trajno kodrani kar na suho, brez vodne ondulacije. Take pričeske so neukusne, lasje pa veliko bolj podvrženi prahu in maščobi. Po trajni on-dufaciji je potrebno pranje glave in vodna ondulacija vsaj na tri tedne, če so pa lasje oziroma konice las suhe, jih mažita
dnevno s finim oljem ali oljnatimi oblogami.
Gospa: Kakšne so pa oljnate obloge?
Frirer: Oljnate obloge so potrebne za presasene, blcmdirane ali preveč trajno preparirane lasa. To olje vsebuje hranilne rastlinske snovi, ki zelo krepijo lase.
Gospa: Pravite, da je potrebna takoj po trajni še vodna ondulacija. Meni pa vodna tako slabo drži.
Frizer: če je vaš las res tako slab. je pač potreben večkrat popravka, seveda le pri strokovnjaku. Trajna pač služi samo kot podlaga za vodno ondulaci jo.
Gospa: Kakšne barve las so letos modeme ?
Frizer: Najbolj se priporočajo naravne barve. Blondinke so še vedno v modi, a priporočajo se mirnejše barve. Za blondi-ranje je bilo preizkušeno novo sredstvo, brez oksiger.a- popolnoma neškodljivo.
Gospa: Hvala vam! Kako lepo ste mi položili vodno cndulacijo; tako bleščečih las še nisem imela.
Frizer: Diskretno bi vam še zaupal, da sem član Kluba domskih frizerjev in da v našem klubu dobimo prvi vse važne novitete. Imamo redne strokovne večere s
stran
česanjem in s predavanji; priporočite vašim znankam, naj se vedno obračajo le do frizerjev strokovnjakov.
Gospa: Največja hvala za pojasnilo! Na svidenje!
Dopisni kotiček
Ga. A— Prav je, da ste se obrnili na nas. Res prevladuje pri nas mnenje, da je treba otroka pre tepsti, ko se je prvič vrgel na tla. Moderna pedagogika pa je to vprašanje drugačno razsvetlila. Približala se je otroku in skušala razumeti njegovo duéevno stanje. Ugotovila je, da otrok v takem primeru prvič jasno čuti razliko mod seboj in svetom, se zave svoje volje, ki Je drugačna od volje orugib in stremi po tam. da jo uveljavi. Če otroka tedaj udarite, mu strete v kali njegovo samostojnost ln odločnost, in ga pohabite za vse življenje. Moderni vzgojitelj bo tak otrokov izbruh prezrl, pustil bo, da bo sam v sebi splahnel, če mu ne more dopovedati, zakaj ne more obveljati njegova.
Sploh je treba otroka v vsakem primeru razumeti — če bomo to poskusili, bomo spoznali, da so njegova dejanja po svoje tudi logična ln pravilna. Telesno kazen pa moderni vzgojitelj sploh kar se da zavrača.
Ga. z. — Če vaš otrok ni bolan, potem morda ne je, ker posvečate njegovi jedi preveč pažnje. Poskusite en ali dva dni in mu ne dajte jesti, dokler vas ne bo prosil. Za južino mu ne dajte drugega ka-kod sadje in pred jedjo nikoli nič sladkega. Otrok naj je, kolikor ln kar mu diši.
Prvovrstne damske
kroje po men
dobite v modnem salonu
ROZMAN JELKA
CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) št. 2S
			.■ •V
	■.v- . •		
Zveneče šolske knjige
Ameriška pomožna služba za slepce ie dala za slepe otroke pripraviti šolske knjige, ki jih »ilustrirajo« gramofonske plošče. Ena prvih takšnih knjig v Brailovi pisavi opisuje obrat v žagi.
Med tem ko učenec otipava pisavo, čiri e z gramofonske plošče značilne zvoke, ki spadaio k takšnemu obratu: rezanje lesa. šumenje potoka, povelja vodilnih delavcev itd. Tako se slepemu otroku posredujejo vtisi, ki njegov svet tako obogatujejo, da se posoeši tudi njegov duševni razvoi. Doslei so izdelali že kakšnih trideset zvenečih šolskih knj ig, ubožni otroci jih lah-ko uporabljajo brezplačno.
Ustvariti in ohraniti, ustvariti in ne posedati, delati in ne pri tem obstati, podpirati in ne obvladati, to je globoka krepost.
(Laotse.)
Kdor druge spozna, je moder. Kdor samega sebe spozna, je razswtljen. Kdor druge premaga, je močan. Kdor samega sebe premaga, je junak. Stremeti navzven je volja. Samega sebe omejiti je polnost. Svojemu namenu slediti se pravi: trajati onkraj časa.
Stremeti in ne preiti se pravi: Večnost.
(Laotse.)
Moda za deco
Otroška moda se ne Izpreminja! To bo ljubo slišati vsem tistim materam, ki morajo štediti — in prav te matere so pri nas v tako ogromni večini, da sc o drugih, bolj srečnih, bolj premožnih — skoraj no izplača govoriti. Stvar je torej takšna, da lahko vsako staro, še uporabno oblekco kakorkoli obrnete, podaljšate ali sestavite, še vedno bo po modi, ker je pač meda v otroških oblačilih ostala tam, kjer je bila že pred leti.
Nu, saj veste: za deklice veljajo kratka, široka krila, nagubana, nabrana ali zvon-často krojena in bolj ali manj kratki ži-voti, ki jim dolžino merimo nekako po starosti nositeljice. Čim starejše je dekletce, tem daljši je lahko životek. Pri deset do štii inajst let starih gospodičnah seže lahko že do pasu! Bel j važno kakor vse drugo pa je to: da je obleka ob vsaki priliki snažna, sveža in preprosta — tu se združijo higiena, moda in okus v skupni ! in upravičeni zahtevi. Pri deških oblačilih ; je stvar kajpada še vse bolj enostavna. Dočim se na dekliških obkkeah lahko po- . igravamo vsaj tu in tam s kakšnim drobnim, skromnim vezenjem, ljubkim ovrat
nikom in nepotrebnimi, toda zabavnimi volančki, učinkuje dtčkova obleka smešno, če je le količkaj načičkana. Nu, do šestega otrokovega leta se sicer tudi tukaj materinska domišljija lahko sprosti ob kakšni
Msfim salon
PAVLINA
3 (poleg univerze)
c* v» ' i(JS L
DVORNI TRG izdeluje
•iamslte kroje po meri
iz najnovejših žurnalov. Cena kroju od din 14 do 28.
Ij»totam poučujemo
krojno
risanje.
praznični bluzici ali živahni oblekci za igranje. Potem pa, ko gre sin v šolo, ne sme mati niti misliti več na to, da bi okrasila svojega ljubljenca kakor deklico, če noče, da bi se videl svojim vrstnikom smešen. Deček naj bo vselej kar se da stvar-
! a
Kako se učim s
Vsak človek, ki ga usoda ni preveč udarila, hodi v šolo samo enkrat. Matere pa dvakrat. Prvič takrat, ko so same učenke, drugič pa takrat, ko hodijo njihovi otroci v šolo. Ta druga šola je pa mnogo bolj bridka od prve. Takrat šele matere prav spoznamo, kaj je šola.
Otroka, ki smo ga negovale po svojih najboljših močeh, poslušale nasvete zdravnikov, pazile na higijeno in na sto drugih stvari, moramo poslati v šolo, v razrede, ki so prenatrpani, slabo snaženi. Pouk se v vseh razredih vrši dopoldne in popoldne, tako da jih sploh ni mogoče dobro prezračiti. Vodile smo jih na zrak, kadar koli je le bilo mogoče, zdaj pa sedijo sključeni v šolskih klopeh, doma pa pri nalogah in pri učenju. Najprej pišejo v lepopisne zvezke, potem v spisovne, nato v računske. To je naloga. Potem se je treba učiti. Najprej brati iz čitanke. Potem na pamet iz zvezka. Nato poštevanko in kočno še ljubljanske spomenike iz zvezka. Vse to popoldan.
Ob treh sedeva s sinom, ki hodi v drugi razred, za mizo in pričneva s pisanjem. Najprej lepopis, štiri vrste m, dve vrsti mi, dve vrst mu, dve vrsti mo, dve vrsti ma, vse vezano. Meni utriplje srce, gledam sinu pod prste. Sedi na pol stola zvit kakor jegulja in piše skoraj z nosom. Vstanem mirno in popravim stol.
»Prosim te, mama, nikar me ne moti!«
To je v redu, ne upam si reči ničesar več in ves čas me grize njegova drža. Ali je zato hodil k telovadbi, da bo zdaj takole sedel! Mene mineva potrpežljivost.
»Poslušaj, Janez, sedi, kakor se spodobi. Ne morem te tako gledati.«
svojim otrekem
»Saj vidiš, mama. da nimam časa. Če bom naredil packo, boš ti ki iva.«
Zdaj visi bodoča packa nad mano kakor Damoklejev meč in ne upam si ziniti nobene več. To mojo potrpežljivost nateza in stopnjuje mojo slabo voljo. Sin piše. Hvala bogu. Zdaj je že pri ma. še eno vrsto, pa bo konec. Trajalo pa je le dobre pol ure. Nemirno se presedam na stolu.
Ta hip je kanila s peresa usodna packa
Sin v jok in meni tudi re manjka mnrpro do joka. K sreči je genijalna glnva i~naš'a zdravilo: »Tintentod«. To je odrešenje. Ta hip bi mi usta lahko žebrala himne na človeško iznajdljivost, ki je iznašla tako imenitno sredstvo. Kaj bi bilo zdaj brez njega, še enkrat pisati to strašno nalogo?
Tintentod je odstranil izdajalsko packo, črte, ki jih je obenem požrl, sva s sinom še enkrat prav na lahko prevlekla z modrim barvnikom. Ne. Res, nič se ne pozna.
številka dve. Prepisovanje iz knjige. Sin piše, jaz narekujem. Dosledno piše a, kadar bi moral o in obratno. Zelo ponižno in z angelskim glasom mu svetujem, nai premisli, kar piše. Toda tudi ta obzirni opomin je dovolj. Sin se že topi v solzah.
»Vsi otroci se igrajo, samo jaz moram prepisovati to dolgočasno nalogo!«
Jaz mu seveda dokazujem, da morajo vsi ljudje delati, ker kdor ne dela naj tudi ne je, in da to ni vse skupaj nič res, kar pravi Janez, ker pišejo vsi otroci po vsem svetu naloge in to natančno ob tem času.
Sin piše nalogo dalje, jaz mu gledam pod prste in mu iz previdnosti in zaradi
nestrpnosti že narekujem. Narekujem vsako črko posebej. Nekaj časa gre odlično. Tcliko časa, dokler jaz napačno nc narekujem.
Zdaj prime sina obup. Mama narekuje napačne! Sploh ga nc morem potolažiti.
Gledam na uro. Ena ura je že minula. Pa imava še eno nalogo, in če vse učenje s spomeniki vred. Ko o o .lest poleže, srečno dokončava »spisovno«.
še risanje sva pozabila!
Ljubi Bog, nikoli nisem zr.o.la risati, in če je bilo le mogoče, mi jc s šolka neretUla risbo. Meni ni in ni šlo, in če hi imela še boljšo voljo. Tn zdaj ima š? sin risbo. Kako gredo škratje kopat zaklade. Kako se poslovijo od Snegulčice. Kako pride mačeha. In kaj veni še vse.
Ko bi me zdaj hc;:el lazvestliti sveti duh. Kako naj povem sinu, če sama nc ve:.i in ne znam. Risanje prepustim popolnoma njemu. Naj nariš?, kar hoče; boljo bo vsekakor, kot čc so vmešavam jaz.
Sin zdaj žc čepi na stolu, r.os mu je žc skoraj zlezel v papir, neprestano radira, jaz pa mu prigovarjam, naj vendar že enkrat konča. Seveda, kar je narisal, najbrže ni prav odlično. Ali meni bi bilo všeč kakorkoli, samo da je pri kraju. Zdaj še računstvo. Hvala Alahu. To so samo številke, in danes je samo deset računov. To še gre.
Ko je pisanja ln risanja konec, se zopet ozrem na uro. Točno dve url že sediva.
Po meni že lazijo mravljinci. Koliko časa še?
Sin gleda žalostno skozi okno in ugotavlja, da se že mračl. Najprej branje. Janez bere seveda na pamet. Vse kar mu je ostalo v ušesih iz Sole obnavlja in bere včasih besede, ki jih v knjigi sploh ni.
r Janez, ne fantaziraj! Beri, kar je napisano.«
Moj glas je že za terco višji in sin po-strja uporen.
>.Saj berem.«
Zopet ga poslušam in zopet bere Iste neumnosti.
uir.cm pokonci in se zaderem nanj.
Ali slišiš, da beri, kar je napisano.«
Tpkoj nato me prime kesanje zaradi molih pedagoških grehov Kolikokrat sem si že dejala, da ne bom zakričala na Janeza, kolikokrat sem sama sebi obljubila, da bom potrpežljiva, pa vse zaman. Kadar pride tista ura, jaz nepreklicno zakričim kljub vsem dobrim sklepom.
Navsezadnje se Janez vendar nauči brati. Potem se učiva iz zvezka na pamet. Rj.?.vi medved je zver. Dolg je dva metra, visok pa en meter in pol. Trup ima zavaljen in glavo tudi, tako da skoraj ni videti vratu. Noge so močne in neokretne. Medved stopa plosko na vso nogo. Medved ima brlog, kjer prespi vso zimo. Pod kožo ima 300 kg masti, ki mu služi za prehrano.
Kaj, kako, mu služi za prehrano. Zdaj pa res ničesar več ne vem. Sin zna srečno vse na pamet. Jaz ga prav nič več ne slišim in nič ne vem, kaj pripoveduje.
Zdaj pa poštevanka. Jaz imam zelo strog obraz in izprašujem.
Trikrat osem. Sedemkrat pet. Devetkrat tri.
To gre, hvala bodi nebesom.
Zdaj pa spomenike. Vse spomenike ▼
Ljubljani.
Vodnikov spomenik stoji na Valvazor-jevem trgu. Vodnik je bil pesnik. Zapel Je »Ilirijo oživljeno«. Nekateri versi so na Napoleonovem spomeniku.
no, preprosto ln snažno oblečen, ob slavnostnih prilikah najlepše v temnomodro, sicer pa v kakšno manj občutljivo ln trpežno blago in poleti v grobo domače platno, ki je hladno in ga je mogoče oprati.
O dekliških plaščkih velja omeniti, da letos v splošnem bolj cenimo ohlapne oblike kakor pa redingote, že iz praktičnih razlogov. Za manjše deklice pridejo v poštev plaščki s kratkim životkom (1. skica).
še bolj preprosti so povsem ravni, ohlapni plašči z velikimi žepi. Takšna oblika se kajpada poda enako dobro malemu dečku kakor mali deklici. Plaščku za slabo vreme priključimo kapuco Iz enakega tvoriva, ki je za ovratnikom pritrjena z gumbi, da jo lahko potem zopet odpnemo (2. skica).
Bluza, ki jo nosi mali deček k svojim poletnim hlačam, je ukrojena iz zefirja ali iz platna Seveda je povsem enostavna. le život je prišit v kratek, v dve konici zaostren oplečnik (3. skica).
Oblekco iz cvetlično vzorčastega, pralnega tvoriva storimo bolj praznično in še vse bolj svežo, če jo opremimo z nazobčano garnituro iz belega platna ali belega
Sbó-bé**- &fajuuit
je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu fega deluje milo In brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
cai^sssa
pikeja. Drobni barvasti gumbki zapenjajo životek, ki ga dokaj široka proga spredaj deli v dve enaki poli (4. skica).
Dekletce, ki že obiskuje šolo, oblečemo najbolj praktično v nagubano krilce, ki mu lahko izmenjujemo sveže pralne bluze. Krilce lahko pritrdimo na gumbih, ki smo jih prišile na bluzo, ali pa ga izpopolnimo z naramnicami iz istega blaga (zadnja skica).
Saj sva že skoro gospodični !
Včasih je res težko dopovedati deklicam, ki se bližajo štirinajstemu letu, da se jim še ne poda obleka kakor jo nosijo njihove starejše sestre. Z leti je namreč tako kakor s slikami: ne smemo jih obdati z napačnim okvirjem, da jim ne pokvarimo učinka. Dekletce, ki nosi obleko odrasle gospodične, zato še ne bo videti odraslo, pač pa bo izgubilo mnogo svoje očarljive, otroško nepokvarjene mikavnosti. Preprostost je tukaj pravilo, ki nanj ne bi smele pozabiti niti najbolj zaljubljene mamice!
»Mamica, kdo je bil Napoleon?«
Hm. Kolikor morem in znam, izkopijem iz spomina nekaj podatkov.
»Kje je že ta spomenik?«
»Na Napoleonovem trgu!«
Sin nekaj časa premišljuje.
»To že. Samo kje je to.«
Končno me obide inspiracija.
»Veš kaj, napravi se, greva v mesto spomenik gledat. In zvezek bova vzela s seboj.«
Zunaj je že temno, luči gorijo že na ee-sti, midva s sinom pa greva še na poučno ekskurzijo po Ljubljani. Od spomenika do spomenika ga vodim, mu povem, kar morem, obljubim, da mu pokažem doma Val-vazorjeve knjige, da mu prečitam nekaj pesmi.....
Ura je osem, ko se vrneva domov. In jaz še nisem končala. Med tem ko sin je, mu kažem Valvazorjeve knjige, mu prečitam nekaj Vodnikovih pesmi, mu govo-,rim o Prešernu, o Trubadurju, o Napoleonu .. . Bogve, kako delajo druge matere. Ali je moj sin toliko bolj nesposoben, aH sem jaz toliko bolj neumna, kot so druge matere? Vse to je mogoče. Ampak res je tudi, da noben otrok brez domače pomoči pri tem načinu pouka ne more delati sam. Dobro namreč.
Ko sin zaspi, pa se vprašujem, zakaj vse to? Ali ima to sploh kak smisel. Al} se je danes naučil samostojno misliti? AH je za vse to delo sploh treba drugega, k» spomina ln sedala?
Morda res ne razumem ničesar, toda —■
Toda, želim si samo in edino enega, da bi se otrok naučil živeti na vsa pljuča, da M se naučil smejati, veseliti in biti srečen.	js;
Kariera kapitana Larsena - V raju lovcev na kite - Plavajoče
. _ __ ----------Mie norveških harpniilrlev
O kapitanu Karlu Antonu Larsenu gotovo še niste slišali. A vendar je mož tega imena najuspešnejši iskalec zakladov našega stoletja. Ti zakladi so kiti, a če proda Norveška vsako leto za mnogo milijonov kron kitovega olia, je to v nemajhni meri zasluga starega kapitana Larsena.
Ko je ta mož pred mnogimi leti
odšel v tujino,
da bi si poiskal srečo, je imel o tej sreči svoje pojme. Ni mu šlo za nove zlate rudnike ali pa za dviganje davno potopljenih gusarskih ladij. Zakladi, ki je nanje mislil, so plavali ogromni in močni po oceanu. Bili so to kiti.
Lov na kite gotovo ni izum novejšega časa. Lovili so jih že prej s takšno vnemo, da jim je pretilo
popolno iztrebljenje.
ILovili pa so jih vedno le v severnih morjih. Ko je nazadnje kazalo, da jih bo kmalu popolnoma konec, so začele tovarne za predelavo kitove masti gledati s skrbjo v bodočnost, industrijam z milijardnim imetjem je pretil konec. Tedaj se je kapitan Larsen odpravil na pot, da poišče novih lovišč. Menil je, da jih bo našel v nedotaknjeni divjini
antarktičnih morij.
Stari, izkušeni kitolovci so se mu smejali. Noben brodar in tovarnar ni hotel v njegovo namero vtakniti svojega denarja. Leta 1904. se je Larsen po trdih borbah vendarle odpravil z majhno jadrnico sam v Antarktido.
Dolgo časa ni bilo o njem nič slišati. Menili so že, da se je njegova stara škatla
med antarktičnim ledovjem razbila in po-greznila z vsemi ljudmi vred. Toda nekega dne se je pojavila ta stara škatla ob obali Južne Georgije in imela je na krovu toliko
sodov ribjega olja,
kolikor jih je mogla sploh nesti. Larsen in njegovi ljudje so bili videti kaj divji in kosmati, toda obrazi so jim žareli. Odkrili so nov paradiž za kitolovce. Vodovja med rtom Hornom in rtom Dobre nade so se v naslednjih letih obljudila z neštetimi kitolovci, ki so doživljali tu svoje zlate čase. Besneli pa so s svojim lovom tako, da je ogromnih plavajočih sesalcev tod skoraj zmanjkalo, kupčiji z ribjo mastjo
je pretila spet propast.
Tedaj je kapitan Larsen vdrugič posegel vmes. šel je na drugi konec Antarktide iskat novih lovišč, skozi nevarno ledno pregrado je priplul v Rossovo morje do krajev, ki so zasloveli v naših dneh kot izhodišče za Byrdove odprave. Tudi ta njegova druga argonavtska vožnja se je končala s presenetljivim uspehom. Odkrila je še bogatejša lovišča.
V povojnem času je lov na kite narasel tako, da ugibajo že o času, ko se bo moral po sili in za vedno končati, ker
kitov ne bo več.
Največ jih nalove prav v loviščih, ki jih je kapitan Larsen na svojem drugem pustolovskem potovanju odkril. Letno ubijejo tam okrog 40.000 teh velikih sesalcev. Postopek so medtem tako razvili in racionalizirali, da je pravilneje govoriti o plavajočih tovarnah ribje masti kot q lovskih ladjah.
Največja takšna ladja na svetu, ki je seveda norveška, se ponaša na primer s celo baterijo topov na harpune, z električnimi črpalnimi napravami, rafinerijami za ribjo mast, električnimi hlsr-dilnimi prostori za meso in drugimi modernimi pridobitvami podobne vrste. Takšna plavajoča klavnica se lahko primerja z najbolje opremljeno tovarno nakopnem. Na oni sami vožnji lahko
pobij e 1200 kitov in jih spremeni v ribjo mast. O obsegu te industrije dobimo majhen pojem, če beremo, da dobavljata doslej že samo Norveška in Anglija vsako leto za 400.000 ton ribje masti. V zadnjih letih se je tudi posebno Nemčija trudila, da bi se v tem področju osamosvojila. Uredila si je moderno brodovie kitolovcev in najela je zanje norveške harpunirje, ki slovijo kot najboljši na svetu.
Vojna je tudi v tem področju pripravila spremembe. Nemški
kitolovci so izginili, druge dežele pa si prizadevajo na vso moč, da bi zadostile svoji povečani potrebi po ribji masti, še kratko pred nemškim vdorom na Norveško je Anglija v tej deželi pokupila celotno zadnjo »žetev« ribje masti, šlo je za vrednost mnogih milijonov funtov. Larsenove učence Je vojna presenetila večinoma daleč od domačih vodovij. Vojna, v katero se je proti lastni volji za-plela njih domovina, jim bo delovanje usmerila nemara v drugo smer. Toda
plavajoči zakladi kapitana Larsena bodo slej ko prej vir velikih dohodkov za tisoče pomorščakov.
Frestilčnlca brez letnih dob
Dva nova Jupitrova meseca — Leto, ki je dvanajstkrat
daljše od našega


•P


m
»Leteči oblak« v zraku
Najnovejše prometno letalo dražbe »Panamerican Airwags« je ta-kozvani » Strato-Clipper«, ki mu je ljudstvo vzdelo naziv »leteči oblak«. — Letala t« vrste oskrbujejo promet med Severno In Južno Ameriko in
pričajo, kakšno stopnjo je dosegla Amerika v letalstva današnjih dni
Ogromni teleskop zvezdarne na Mountu Wilsonu je odkril znova dva Jupitrova meseca. Jupiter, ki je 1400-krat večji cd zemlje, se nam vidi le kot svetla točka, kar ni čudno, saj znaša njegova razdalja okrog 600 milijonov kilometrov. Ta ogromna pre-mičnica ne pozna letnih dob. Na njej vlada večna pomlad — seveda 25-krat hladnejša otl naše pomladi. Tudi po številu svojih trabantov predstavlja v našem sončnem sistemu nekaj posebnega.
Odkrili smo jih po zaslugi daljnogleda, ki ga je izumil 1.1608. Holandec Lippershey. žc leto dni pozneje je astronom Simon Marius zagleda! potem prvi mesec velikega planeta, a 1.1*610. jih je Galileo Galilei odkril še tri. Imenovali so jih po osebnostih iz grške mitologije Jo, Evropa, Kalisto in Ganimed. Od 1.1610. dalje je bilo mogoče z izpopopolnjenimi daljnogledi odkriti nadaljnje Jupitrove trabante. Po našem sedanjem znanju ga obkroža nič manj nego enajst mesecev, med temi so trije večji od naše lune.
že zgodaj so ugotovili na teh mescih marsikaj posebnega. Ker je planet tako velik in ker so tiri njegovih mesecev le
màio nagnjeni napram ravnini njegovega ravnika, povzroča vsak izmed trabantov skoraj pri vsaki obkrožitvi sončni in lunin mrk. Ti mrki so skoraj dosledno popolni mrki. Tako se dogaja, da ima Jupiter v svojem letu, ki je 12-krat daljše od zemeljskega leta, okrog 4400 luninih in isto toliko sočnih mrkov. Le mesec, ki je po oddaljenosti od planeta četrti, ga utegne pod nekimi okoliščinami obkrožiti, ne da bi povzročil mrk. Naj še omenimo, da so ti mrki Jupitrovih mesecev dali povod za eno največjih zmag človeškega duha. Leta 1676. je namreč danski zvezdoslovec Olaf Römer na tej podlagi odkril in izračunal brzino svetlobe, ki znaša okrog 300.000 km na sekundo.
Ker je Jupitrovih mesecev že toliko, so se astronomi odvadili, da bi jih imenovali s posebnimi imeni. Danes jih označujejo enostavno s številkami, in sicer po vrstnem redu njihovih oddaljenosti od planeta. Enajstemu trabantu so hoteli nekateri astronomi dati nekako za zaključek mitološko ime. To so pa ostali astronomi odklonili, ker nihče ne more vedeti, ali nima ogromna zvezda vendarle še kakšnega meseca.
polka nam vlada
Diktatura in demokracija v naravi
Zanimivo ie. kakšna je diktatorska vladavina v našem telesu. Važni organi v njem ne delujejo sami od sebe. temveč ureja njih delovanje središče, ki jim pošilja svoja navodila in povelia. Za prenos teh navodil in poveii ima centrala tudi svoje sle. To so snovi, ki iih učeni svet imenuje hormone. Skorai nepojmljivo majhne količine teh snovi, pogostoma nekoliko tisočink tisočinke grama, zadostujejo, da se povelje prenese.
Vodstvo vsega, kar se dogaia v telesu. Ima svoj sedež v glavi, in sicer na spodnji strani možganov, ter se imenuje hipo-fiza. Brez takšnih središč strpijo rastline. Lahko mirno rečemo, da so te demokratsko urejene. Tu ni nobenega organa, ki bi
drugemu dajal svoja navodila. In vendar vlada najstrožii red.
Kakor se za pravo demokracilo soodobi. se pač vsak organ prilagodi in podredi splošnim zahtevam, tako da vlada najpopolnejša harmonija. V raznih delih rastline se tvorijo isto tako hormoni, ki urejajo in pospešujejo rast drugih delov. V vršičih so snovi, ki skrbijo za to, da raseio korenine. Dozoreli, odrasli listi proizvajalo snovi, ki skrbijo spet za to. da zrasejo novi, sveži listi. Druge takšne snovi skrbiio. da se o pravem času pripraviio cveti, tretje, da se cveti odprejo, ko pride njih čas. Ljudje so nekatere takšne snovi umetno izdelali in z njimi dosežejo lahko že marsikai. n. pr. da poženejo korenine potiče. ki se drugače sami od sebe skorai ne zakoreninijo.
ikroskop na el
Stvari, ki Jih prej nikoli ni vedelo človeško oko

Spremenjeno Šiee ruske metropole
že nekaj dni sem je končno tudi v Moskvi zavladalo pravo pomladansko vreme in spremenilo obraz tega mesta. Po dolgi in posebno trdi zimi z mrazom do 46 stopinj, poroča »Frankfurter Zeitung«, je prebivalstvo s hvaležnostjo sprejelo toploto. Zadnji ostanki snega so skopneli, led na reki Moskvi se je začel gibati. Ljudje stopajo z užitkom po soncu na njenih nabrežjih, nekateri še v kožuhih, drugi, pogum-nejši pa že kar brez klobukov in plaščev.
Sedaj je bolje videti, da se je med zimo v ruski prestolnici marsikaj spremenilo. Zadnja stanovanjska hiša med kremeijski-mi zidovi in novim mostom preko Moskve je izginila, na njenem mesti se širi gladka asfaltna ploščina. Pogled na staro, krasno katedralo sv. Vasilija je sedaj od vseh strani prost. Na srednjem delu razširjene ceste Gorkega, od mestne hiše do Puškinovega trga se dvigajo na pol dograjene nove stavbe.
Navzlic ostri zimi so tu dela nadaljevali. Dokončali so tudi razne gledališke nove zgradbe, tako veliko gledališče rdeče armade, ki so mu dali obliko sovjetske zvezde, potem gledališče ob trgu Majakovskega, ki je bilo namenjeno prvotno za eksperi-mentatorja Mejerholda, ki je pa medtem izgubil svoj prestol. Moskovska električna
Pomladne sapice že pnMfafo
zatorej po novo obleko ali plašč k znam domači tvrdki
železnica je praznovala te dni svojo štiri-desetletnico. V Moskvi so konjsko železnico precej pozno preuredili v električno. Pro-vincialna mesta, kakor Kijev, Kaz3nj. Sebastopol in Kurs so kazala tedaj več naprednosti kakor milijonska metropola. Danes ima moskovska električna železnica petdeset prog in 25.G00 sprevodnic ter voznikov. Mestni svet se jim je ob tej priliki zahvalil s posebnim voščilom in 100.000 rubljev nagrad, ki so jih prejeli zlasti stari nameščenci, tisti, ki sc praznovali obenem s cestno železnico svoj štiridesetletni jubilej službe.
A da se vrnemo k pomladi: klopi so na golih bulvariih prezasedene z ljudmi, ki so sonca lačni. Listi poročajo o 17 stopinjah v senci. Na vsakem vogalu prodajajo pisane pomladne cvetlice z ruskega juga. Maloštevilni izvoščki, ki so se še ohranili, imajo spet nekaj zc.služka. Na veliki poljedelski razstavi, ki je bila med zimo zaprta, delajo znanstvene poskuse s setvijo. Konjsko dirkališče je začelo spet obratovati, a v parku Gorkega so se začeli spet skoki s padali, čeprav park uradno še ni odprt. Vsepovsod se kaže, da je pomlad končno zmagala.
srt
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
Elegantni kroji .— solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene.
			
v			V
P -t			# %
Pomlad na oknu.
(Söndagnisee Striae«)
!
R
pozna bojev
I
ve-
V E
Kdor nima vesti, ne sti.
Naše obnašanje se zrcali v obnašanju div.gih.
Ljudi lahko spraviš v hudo zadrego, če vzameš njih vljudnost resno.
V	kupu grušča učinkuje dragulj kot tuje telo.
Pet tisoč Ifusli fyrez strehe
V	zlatokopnem mestu Paracale na Filipinih je izbruhnil požar, ki je pet tisoč ljudi oropal strehe.
Sredi vojne ie nemškemu fiziku Man-fredu von Ardenne uspelo, da ie zgradil najzmogljivejši mikroskop na svetu. Z njim so fotografirali že prve molekule in posneli številne stereoskopske slike sub-mikroskopskih struktur. Se malo naprej in mogoče nam bo videti naravnost atome.
Ardenneova priprava ni preprosta. Podobna je ogromnemu mikroskopu z zamotanimi pomožnimi aparaturami. S tem instrumentom je mogoče doseči celo 500-tisočkratno povečavo. Magnetske elektronske leče in elektrostatske elektronske leče, ki se poljubno uporabljajo za fotografske posnetke, zmorejo delce, ki so dolgi komaj milijotinko milimetra. Nekoč nevidni svet pa dojema ta priprava s stereoskooskimi posnetki prostorninsko. a s pomočjo »snemanja s temnim poljem« se dobe lahko posebno kontrastne slike.
Čudoviti so posnetki, ki tih ie učenjak s tem mikroskopom že posnel. Tu je videti bakterije kot velike tvorbe, fine strukture katalizatorjev za važne kemične procese, mreži podobno ogrodje kromozomskih nitk. ki so nosilke dedn h lastnosti. 135.000-krat povečane fine kr ist al-ma gnezd ieve bliščice. 500.000krat povečano saino kosmi-no. paličast virus, ki so ga pravkar izolirali iz paradižnikov, in nešteto drugih stvari, ki jih prej nikoli ni videlo človeško oko ter si jih tudi noben človek ni znal predstavljati.
Od vseh strani se že oglaša znanost, ki hoče uporabljati novi instrument, vsepovsod se odpirajo vrata doslej zaprtih svetov. Molekule ie že mogoče videti, samo še malo in opaziti bo mogoče celo atome. Samo ob sebi umevno, da prinaša iz-
Slaškor iz koruze, mzst Iz premoga, kvas iz lesa
ia ie
&
V Lauterbergu na Nemškem je odšla družina, sestoječa iz očeta, matere in triletnega dečka, na sprehod. V nekem trenutku nepazljivosti je otrok zdrknil v deroč potok in ta ga je odnesel s seboj.
Zaman so se starši in drugi sprehajalci trudili, da bi otroka ujeli, še preden bi izginil v 200 m dolg pokrit in nizek kanal. Deček je izginil vanj in ljudje niso mogli drugega, nego da so stekli k drugemu koncu tega jarka. Nji upanje, da bodo otroka tam vendarle ujeli, se je uresničilo, čez nekoliko minut se je res prikazal, ležeč na hrbtu, in so ga potegnili iz vode. Za čudo je ostal živ in cel.
na mm
V bližini Rezekneja na Lotiškem je sedela kmečka družina po trdem delu pri obedu, ko se je okno nenadno raztreščilo in je velik orel priletel na mizo v sredo jedi. Ptica je povzročila veliko opustošenje. Moški, ženske in otroci so se razbe-žali, posode in stoli so zgrmeli na tla. Orel pa je potem kazal popolno izčrpanost, obsedel je na mizi in ko so se možje pomirili, so ga ubili.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Beseda »pomanjkanje« ima v usodi današnje Evrope vel.ko ulogo. Posebno hudo je občutiti ponekod pomanjkanje sàrev'n in živil. V času, ko imata znanost in tehnika tolikšen pomen, ni čudno, da sta so lotila tudi vprašanja pomanjkania in da skušata za naravna živila se.-lavliati vsakovrstna nadomestila ali pa živila umetno pridelovati. V tem oziru so znani posebno napori Nemčije.
Med najvažnejšimi živili so pač sla lkor. ki ga pridobivajo danes iz koruze, mast. ki io izdelujejo iz premoga, in kvas. ki ga prirejajo iz lesa. V dekstrozi. ki jo ljudstvo imenuje »grozdni sladkor«, a io pridobivajo iz šlrroba. in sicer pred vsem iz koruznega škroba, imajo široke množice danes preparat s čisiostjo 99.9 odsto'kov. ki ie enak krvnemu sladkorju. Pomembna industrija izdeluje ta ogljikov hidrat na veliko. Pred kratkim so začel: izdelovati tudi kvas iz lesa. Nemčiia ima že tri velike obrate, ki se baviio s oro'zvodnio te
vsebuje največ vitamina B.
Izvrstno beljakovino pridobivajo po novejših postopkih iz krvi. ki io dajejo klavnice. Doslei ie ta kri odtekala brez vsake koristi z odpadno vodo, čeprav vsebuje povprečno 17 odstotkov beljakovine. S posebnim postopkom ločujejo kri v rumeno plazmo in rdeča telesca. Plazma se drži v obliki praška neomejen čas in se da uporabiti enako kakor iajca za pripravo peciva, močnatih jedi, testenin in celo majoneze.
V novejšem času izboljšujejo živila tudi z rodilninui in učinkovitimi snovmi, ki iih pridelujejo v tovarnah. Krvno beljakovino. ki smo io zgoraj omenili, uporabljajo n. pr. neposredno za izboljševanje klobas. Margarino in mleko vitamiziraio s farmacevtskimi snovmi. Nemci si obetajo mnogo tudi od svoje akcije, da bi se uporabljala moka in kruh pomešana z otrobi. Na ta način mislijo dobiti za svojo prehrano mnogo naravnega vitamina B in oglj ko-
snovi. ki je pomembna že zavoljo tega. ker ' vih hidratov.
Kaie proti fc&šam
Nestrupene plazi£ke uničujejo strupenjače
Kače veljajo splošno za škodljivke. ki ! najhujših strupenjač in jo začela goltati
iih ie treba iztrebiti. So pa tudi za človeka koristne kače in ena med njimi bi še posebej zaslužila, da bi jo gojili. To ie tako z van a masaruna v Braziliji, kjer ima svoio domovino nad 400 različnih kač in kier so začeli strupenjače zatirati z vso energijo.
Povsem po naključju so v Braziliji odkrili pripomoček za uničevanje nevarnih plazilk. Na sloviti kačji farmi Butantan v Sao Paulu. so redili tudi veliko, nestrupeno kačo. prej omenjeno maturano. Nekega dne je zašla ta v oddelek, kjer so redili strupenjače. Prepadenost čuvajev ee je spremenila kmalu v začudenje, ko so .opaziJi, da je ta kača takoi narrila eoo
pri glavi. Obrnila se je potem proti drugi kači in jo isto tako požrla, ne da bi se brigala za njene pike. Piki ji niso niti najmanj škodili. Potem so dali druge masu-rane med strupenjače in vedno so opazovali isto.
To odkritje ie rešilo življenje že mnogim ljudem. Vlada je namreč poskrbela, da so začeli rediti masurane sistematično in jih sedaj pošilja v notranjost dežele, kjer se lahko po mili volji mastijo s svojimi strupenimi sorodnicami. To je prebivalstvu seveda samo v korist. Predlagali so tudi. da bi to koristno kačo uvedli v Indijo. kjer umrejo vsako leto tisoči in tisoči zavoijo kačjih ribo«. _________
um takšne vrste prave prevrate v nairaz-ličnejša znanstvena področja, v kemijo, fiziko. tehniko, biologijo in medicino. Nešteto ie tam vprašani, ki čakajo rešitev in jo sedaj deloma lahko dobe. »Cim globlje vdira naš pogled v pojavne oblike ultramikrokozma.« pravi Ardenne v neki svoji razpravi, »čim boli se razločilna sposobnost bliža atomskim dimenziiam, tem značilnejše, enotnejše in preprostejše postaja vse. kar vidimo. To dejstvo nas ne more presenetiti, kajti s tem napredkom prihajajo temeljni kamni narave v naše zorno poljo. Upati smemo, da nam bo ta hipermikroskopiia hitreje nego prejšnja svetlobna mikroskopija z neskončno za-motanostjo struktur, ki jih ie kazala, dala spoznati in razumeti notranje zveze med tem, kar bomo videli.«
A N E K
T E
Voltaire je napisal nekoliko satiričnih pesmi na regenta Filipa Orlean.-kega in so ga za kazen zaprli v Bastiljo. V samotni celici je napisal svoio veliko tragedijo »Edip«. ki ie pri prvi urprizoritvi doživela ogromen uspeh.
Regent je pisatelja nato ponvi os1 il. pa ga je povabil k sebi. da se ž njim seznani. Dalj časa je govoril z njim. na koncu pa je dejal dobrohotno: »Bedite sedaj pametni in jaz bom za vas gotovo skrbel.«
»Zelo sem hvaležen Vašemu kraljevemu Visočanstvu,« je odvrnil Voltaire z globokim priklonom, »vendar vas prosim, da bi skrb za mojo hrano in stanovanje za bodoče prepustili meni samemu.«
*
H kirurgu Thierschu je prišel nekoč mož, ki je po neki bolezni izgubil nos. Pritožil se je posebno nad tem, da mu cestni po-balini sledijo vsepovsod s klici: »Glejte, ta mož nima nosa!« Vse mesto ga zavoljo tega pozna in stvar mu je tako mučna, da mora na vsak način dobit umetno nadomestilo za svoj nos.
To je bilo v času, ko lepotne operacije še niso bile na višini, zato je bila ta naloga tudi za sposobnega kirurga zelo težavna. Toda Thiersch je napravil, kar je bilo mogoče. Iz kože na čelu je možu iz-obličil in nataknil nos, ki je po njegovem mnenju prav dobro uspel. Bil je na to operacijo kaj ponosen.
öez nekaj časa je srečal svojega pacienta in ga vprašal, ali je sedaj zadovoljen. Pacient je žalostno odkimal in dejal: »Ah, dragi gospod profesor, res ste se zelo potrudili, a stvar je takšna kakor prej. Razlika je le ta: če se ljudem sedaj pokažem, vpijejo fantalini za menoj: «Glejte, tu gre mož z nosom!«
VSAK DAN ENA
Na zapadnem bojišča
»Zdaj pa reci. kako je po takšni predstavi mogoče preživeti »mirno noč«!«
. .	£420. Rimi .
ff
fUfROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
A. Č. — D. — V zgradarinski prijavi za leto 1940 »te izrecno navedli, da stoji Vaša hiša že od mesca avgusta lanskega leta prazna. Kljub temu pa Vam je davčna uprava tudi za tekoče leto odmerila zgra-darino. Ali je to smela storiti in kaj naj ukrenete radi davčnega odpisa? — Za zgradbe, ki ob predložitvi prijave za odmero zgradarine niso bile dane v zakup, t. j. za zgradbe, katere porablja hišni lastnik. ali stoje prazne, mora davčna uprava ugotoviti vrednost letne najemnine s primerjanjem z najemninami, ki se plačujejo za najbližja podobna stanovanja v času objave poziva za predložitev zgradarin-sice prijave. Iz tega sledi, da mora davčna uprava odmeriti zgradarino tudi za prazne prostore in to ne glede na izjavo davč-r. ga zavezanca v prijavi, da je zgradba p azna. Zato mora davčni zavezanec, čigar zgradba bo v bodočem letu prazna, predložiti davčni upravi radi odpisa osnovnega davka posebno taksirano prijavo v roku 14 dni od prestanka uporabe davčnega objekta. Hišni lastnik, čigar zgradba je bila prazna ob predložitvi prijave, pa je ostala prazna 1. januarja in naprej v prihodnjem letu. mora predložiti prijavo r di odpisa osnovnega davka najdalj do 14 januarja prihodnjega leta. Ker ste to-i j rok zamudili, vložite prijavo o prazne.-,tanju brez odloga, da Vam bo mogla davčna uprava odpisati osnovni davek vsaj od 1. julija t. 1. dalje.
K. Ž. — O. — Zvedeti želite, kakšen po-j ;>• prav za prav predstavlja »pridobitno poslovanje« oziroma »samostalni poklic«, ki >ta zavezana pridobnini. — Za zakonski pojem pridobitno poslovanje« se smatra gospodarska delavnost, ki obseza pro-i'.vajanje, predelovanje in razmenjevanje Miga proti odškodnini in zato, da se dosezajo dohodki. Za pojem »samostalni po-k : i c s'- smatra osebno nezavisna gospo-r!::,sk;t delavnost, ki obseza dajanje storitev s telesnim ali intelektualnim delom ?;a odškodnino in zato, da se dosezajo dohodki. Da je moči pridobitno poslovanje odnosno samostalni poklic kvalificirati za davku zavezan, se mora vršiti: obrtoma; rato, da se dosezajo dohodki: v mejah kraljevine in samostaino.
F. T. — I.j. — Radi nekega davčnega zaostanka Vas je davčna uprava zarubi-la, čeprav stanujete kot vojaška oseba v vojušnici. Ali je bil postopek davčne uprave pravilen? — če se mora vršiti rubežen pri vojaški osebi, ki stanuje v kasarni, se mora predhodno ustno obvestiti poveljnik /.gradbe (ali njegov namestnik), da odredi vojaško osebo, ki naj prisostvuje rubežni. V zapisniku se mora to ugotoviti ter v njem navesti ime, priimek in čin vojaške osebe, ki je bila prisotna (čl. 20. izvršilne uredbe). Ako davčna uprava ni postopala pn tem predpisu, se brez odloga pritožite!
!.. T. — Lj. — Po vašem računu imate pri davčni upravi večje preplačilo, pa ne veste, na kakšen način bi prišli (lo povračila v gotovini. — Če so bili z Vašimi dav-čilimi plačili kriti vsi davki, obresti in iz-ni stroški, se je preplačilo poračunalo na Vaš tekoči dolg. če pa je po takem po-r "u in obračunu vseh zadolžitev in raz-dolžitev preostal vendarle še kak prese-žek, se Vam je ta vknjižil v dobro in kot odplačilo še ne dospelega davka za tekočo ali prihodnje leto. Vendar pa smete zah-t*1 vati s pismeno vlogo, da se Vam to pre-> vrne v gotovini, če od zadnjega piacila še ni poteklo 5 let.
A. Č. — M. Vaš službodavec je napravil pri sprejemu v službo z Vami nekakšen zapisnik, \ katerem je ugotovil Vaše službeno razmerje in plačilne pogoje. Ali je t l*a za ta zapisnik plačati kakšno tak-
? — Po spremenjeni tar. postavki 20. 7.ak. o taksah se plačuje za službene pogodbe. s katerimi se kdo zavezuje za do-1' i on čas vršiti kakšno službo proti dolorem nasprotni dajatvi taksa po znesku vseh nasprotnih dajatev (prejemkov), iih s službo, v izmeri enega odstotka. Ta taksa se plačuje ne glede na to, ali je pravno listino (namestitveni dekret, po-stavitveno pismo, ali kakorkoli se drugače imenuje) napravil samo službodavec ali pa se je o tem napravila pogodba, ki sta jo podpisali obe stranki.
Pravna
Zagreb. — Ali morete tožiti radi neizpolnjene obljube zakona pred kazenskim sodiščem. — Po kazenskem zakonu je kazniv z zaporom najmanj 6 mesecev, kdor zavede s tem. da zlorabi zaupanje spolno ne-omadeževane maloletne deklice, ki je dovršila 14 let. to deklico v telesno združitev, če se storilec z zavedeno deklico oženi, se ne kaznuje. S tem zakonom je zaščitena spolno neomadeževana ženska, ki je dovršila 14 let in še ni dovršila 21. leta starosti. Preganjati se začne tako kaznivo dejanje le na predlog, ki ga je pa možno staviti pred sodiščem, v okolišu katerega se je dejanje storilo v zakonitem roku 3 mesecev od dneva, ko je prizadeta zvedela za kaznivo dejanje in za storilca. Tak predlog je pa možno umakniti do pričetka glavne razprave.
»Metka«. Ali morete zahtevati odškodnino radi neizpolnjene obljube zakona. —
Vsakdo, kdor zavede žensko s kakim kaznivim dejanjem ali sicer z zvijačo ali s pretnjo ali z zlorabo odvisnosti, da dovoli nezakonsko telesno združenje, ji mora na njeno tožbo povrniti vso prizadeto škodo in izgubljeni dobiček. Samo zaroka ali predhodna obljuba zakona še ne povzroča nobene pravne obveznosti. Vendar je v primeru neizpolnjene obljube pridržana do-tični stranki, ki ni dala nobenega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, pravica do povračila resnične škode, o kateri more dokazati, da jo je imela radi odstopa od zaroke.
Z. M. Ali ste primorani pristopiti k razpravi na sodišče, četudi stanujete izven območja onega sodišča. — Ker imate v rokah poziv ket obdolženec, morate v Vašem lastnem interesu k sodišču, ki Vas je pozvalo na glavno razpravo, če redno pozvani obdolženec ne pride ob določeni uri in sodnik smatra, da ga je treba osebno zaslišati, ga sme ponovno pozvati ali pa odrediti, da ga šiloma privedejo, če obdolženčeve prisotnosti pri razpravi ni treba ali če je bil že zaslišan in je že podal svojo obrambo in ga ne bi bilo treba soočiti s pričami, more začeti sodnik ustno razpravo tudi v njegovi odstotnosti, zbrati dokaze ter Izreči sodbo V tem primeru pa po zakonu ni možno zoper obdolženca izreči pogojne sodbe, četudi bi bili dani v to
zakoniti pogoji in je torej obdolženčeva odsotnost v takem primeru njemu lahko v veliko škodo.
Z. P. Kako je z daritvami med zaročen«. — Ako je dal eden zaročenec drugemu darilo glede na bodoči zakon, sme tako daritev preklicati, ako se zakon ni sklenil in darovalec tega ni kriv. V primeru, da darovalec obiskuje obdarovane-ga, da mu je dotični predmet vzel, ga more prizadeti tožiti radi žaljenja časti pred pristojnim kazenskim sodiščem v roku od 3 mescev od dne, ko je zvedel za kaznivo dejanje, kleveto in za storilca.
Jesenice. — že pred 30 leti je zapustil Vaš oče Vašo mater, svojo zakonito ženo, katera je šele sedaj mogla doseči sodbo radi ločitve zakona iz njegove lastne krivde. Ali je upravičen oče kaj dedovati po svoji ženi. —- Zakonski drug sploh nima pravice do nujnega deleža iz zapuščine drugega zakonca. Iz lastne krivde ločeni zakonec tudi nima zakonite dedne pravice, če bi umrl drug zakonec, ne da bi zapustil poslednjo voljo. Tudi nima tako ločeni zakonec pravice za vzdrževanje iz zapuščine drugega zakonca. Ker itak ni živel v zakonskem gospodinjstvu, nima pravice niti do kakih premičnin, pa tudi ne, v kolikor bi bile njemu samemu potrebne. — Vaša mati more torej svoje premoženje zapustiti s poslednjo voljo drugim dedičem, ne da bi se ji bilo treba ozirati na njenega bivšega moža. Ne da bi jo mogle zadeti kake posledice v pogledu pravic, ki naj bi jih imel njen mož do njene zapuščine, more privoliti v to, da prestopi mož v tuje državljanstvo.
R. I. J. Ali so otroci dolžni, četudi ni skrbel v njihovi mladosti zanje njihov rodni oče, skrbeti zanj. — Po določilih Občega državljanskega zakona so otroci dolžni, ako roditelji obubožajo, da jih vzdržujejo svoji imovini dostojno. Taka dolžnost otrok nastopi prej, kot pa dolžnost pristojne občine vzdrževati take obubožane siromake in je neodvisna od tega, če je tak obubožan oče vreden njihove pomoči in obstoja tudi takrat, če je slabo izpolnjeval očetovske dolžnosti do otrok. Vzdrževanje obstoja v preskrbi v hiši ali pa s podporo v primerni vsoti denarja, ki jo je več otrok dolžno dajati takim roditeljem sorazmerno njihovi imovini. V primeru spora mora odločiti na tožbo obubožanega roditelja pristojno sodišče na kraju, kjer otroci stalno bivajo.
»Gorenjka«. Zaposleni ste v tovarni, kjer Vam od prejemkov odbijajo davek in prispevek za bolniško blagajno. Ali je tovarna v to upravičena, četudi še niste izpolnili 18 let starosti in se niste polnoletni. — Po davčnih predpisih in po predpisih zakona o zavarovanju delavcev morajo podjetja, ki izplačujejo mezdo, odtegovati od prejemkov predpisani davek in v zakonu določen del skupnih prispevkov za delavsko zavarovanje in je merodajno le članstvo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ter ne nastopi oprostitev, če je delavec še mladoleten.
K. J. S. Ko ste se priženili, ste postali lastnik celotnega ženinega premičnega in nepremičnega imetja. Po smrti prve žene, s katero ste imeli več otrok, ste poročili drugo, s katero imate enega otroka. Kako smete razpolagati z Vašim imetjem v poslednji volji. — Vaši sedanji ženi morete v poslednji volji nakloniti svojo imovino kot zapuščino, vendar morate otrokom iz prvega in drugega Vašega zakona določiti vsaj dolžni delež. Kot dolžni delež določa zakon vsakemu otroku polovico tega, kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu, ki bi nastopilo, če bi zapustnik ne zapustil poslednje volje. V dolžni delež se pa vračuna, kar je dal oče ob svojem življenju svoji hčerki za doto ali svojemu sinu za opremo ali neposredno za nastop službe ali obrta ali kar je potrošil za plačilo dolgov polnoletnemu otroku.
č. J. K. Kako je mogoče napraviti oporoko. — Oporoko je mogoče napraviti izvensodno ali pri sodišču na zapisnik in tudi pismeno ali ustno. Pismeno oporoko je možno napraviti s pričami ali brez njih. Kdor hoče napraviti oporoko brez prič in pismeno, mora oporoko lastnoročno podpisati s svojim imenom. Priporočljivo je, da pripiše točen datum in kraj, kjer jo je spisal. Tudi drugi osebi more zapustnik dati napisati svojo poslednjo voljo, vendar jo pa mora lastnoročno podpisati in pred tremi zmožnimi pričami, od katerih morata biti vsaj 2 hkratu prisotni, izrečno izjaviti, da je spis njegova poslednja volja. Neobhodno je potrebno, da se priče z označbo, da so bile priče, podpišejo na listini sami. če pa zapustnik hoče napraviti ustno oporoko, mora resno izreči svojo poslednjo voljo pred tremi zmožnimi pričami, ki so vse hkratu prisotne in so zmožne potrditi, da se ni primerila kaka prevara ali zmota. Ustno poslednjo voljo morajo na zahtevo upravičenca potrditi soglasno vse tri priče pod prisego, če pa ne bi bilo možno zaslišati vseh treh prič pod prisego, pa morata nanjo priseči vsaj dve priči, sicer je taka ustna izvensodna izjava poslednje volje sploh neveljavna. Tudi pred notarjem morete napraviti svojo oporoko in mu jo dati v hrambo ali pa katerikoli drugi osebi, ki ji zaupate. Tudi pri sodišču morete dati svojo poslednjo voljo v sodno hrambo.
Zdravniška
Bolezen želodca: Na podlagi opisanih znakov ne bi mogel baš trditi, da bi imeli rano na želodcu. Verjetneje se mi zdi, da imati vsaj zaenkrat samo prekomerno izločanje želodčne kisline, kar je lahko poleg drugih razlogov predhodnik želodčnega čira. Kako posebno zdravljenje, razen dijete ne pride v poštev. Prepovedano je kajenje, alkohol, pikantno prirejeno meso in ostre začimbe. Glede ostalega priporočam preiskavo blata na jajčeca zajedalcev. Ako izpade preiskava pozitivno, pojdite k zdravniku, da vam predpiše odgovarjajoči recept, odnosno zdravilo.
J. V. Kranj: Po moji sodbi gre za bolezen, kateri so vzrok neke vrste glivice. Pojdite nemudoma k zdravniku,da vas preišče in odredi nadaljnje zdravljenje.
I. S. Zidani most: 5 let ste bili stalno na kliniki zaradi neurastenije. Svetovali so vam, da se poročite. Poročili ste se. V začetku je bilo dobro, sedaj pa ste zopet na istem kot pred poroko. Kaj storiti? — Vaš primer mora biti res zavozlan, ako so vas celih 5 let zdravili na kliniki. Kako naj jaz na daljavo kaj svetujem, ako niso niti na kliniki pravilno ugotovili vašega stanja? Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da greste nazaj na kliniko, kjer vas že poznajo in kjer vam bodo laže pomagali iz teh težav, ki so se ponovile. Za presojo takega slučaja je osebna preiska-
va potrebna. Pismenim potom je to nemogoče.
M. T. Trnovo: Dokončna sodba in presoja vašega stanja, je z ozirom na vašo mladost preurejijena. Imate še celih 5 let časa Tekom te dobe se lahko v teku razvoja vse še lahko popravi. Zato momen-tano ne pride nobeno zdravljenje v poštev.
Petek 777.: O spolni bolezni ni govora. Pač pa je potrebna operacija, ki vas bo kmalu rešila vseh dosedanjih neprijetnosti. Pojdite torej k enemu izmed kirurgov!
Starina: Izg.leda, da je šlo v vašem primeru za oslabelost srca. Tako vsaj sklepam iz zdravil, ki so vam bila predpisana. Kolikor morem na daljavo presoditi, bi vam priporočal, da jemljete dotične tablete, sedaj ko se vam je stanje izboljšalo, samo po enkrat na dan. — Naduha in težko delo .sta dvoje stvari, ki se ne prenašajo baš najboljše. Sicer pa boste vi sami na podlagi poizkusa odločili. Glede »knajpanja« mislim, da lahko z njim nadaljujete.
Am. Vič: Zelo verjetno je, da leži vzrok motnje izgovorjave sičnikov v napaki, ki ste jo opiisali. Svetujem torej, da daste omenjeno napako operativno odstraniti. Dobro bi bilo, da se preje še posvetujete s specialistom za nosne bolezni in bolezni grla.
Dubrovnik 2: V bistvu in v glavnem gre za vnetje šarenice. Najčešči vzrok je tuberkuloza, ali pa je obolenje revmatičnega značaja.
J. Z. R-: Iz vašega pisma mi ni povsem jasno, na vnetju katerega živca trpite. Mislim, da bi bilo najbolje, ako greste na živčni oddelek ljubljanske bolnice, kjer se bo videlo in odločilo glede nadaljnjega. Kot vzrok prihaja v poštev sladkorna bolezen, giht, vnetje ali pa novotvorbe kosti i. t. d. Temu primerno je seveda tudi zdravljenje.
M. M.: Na podlagi dejstev, ki ste jih navedli, ne morem kar tako brez nadaljnjega verjeti, da ste imeli napad ledvičnih kamnov. V to svrho je potrebna rent-genološka preiskava ledvic, preiskava mehurja, ali pa vsaj mikroskopična preiskava urina, odnosno njega sesedka. O vsem tem mi ničesar ne poročate. Zato vam tudi ne morem ničesar svetovati, ker nimam nobenega oslona, radi katerega bi mogel sklepati, da imate bolne ledvice. Urin je lahko kalen iz razlogov, ki nimajo ničesar skupnega z ledvičnimi kamni. — Bolehate obenem, tudi na stenokardiji. Vzroki Stenokardie ao lahko različni, čudim se vam, da ne vprašate zdravnika, ki vas zdravi, kakšna naj bo dijeta, odnosno še za druga navodila. Na daljavo, poleg tega pa še, ker imam na razpolago samo nepopolne podatke, vendar ne morem več vedeti, kot zdravnik, ki vas zdravi in ki vas osebno pozna.
Kmetijska
Dobro prašičje pleme
J. M. Bosna. Iz Vašega dopisa je razvidno, da želite gojiti dobro pleme v svrho razširjenja v tamošnjem kraju. Pasma, za katero se zanimate, je zelo razširjena v naši banovini, zato Vam ne bo težko najti nekaj dobrih gnezd. Tudi čas za prevoz je sedaj še primeren, dokler ne nastopi vročina. Bolje je, če nabavite par tednov starejše pujske, da se bodo lažje vzdržali na dolgi vožnji. Mogli bi Vam postreči z velikim številom dobrih rejcev. Za enkrat pa mislimo, da bo zadostovalo, če Vam navedemo ime priznanega rejca ekonoma g. Ureka v št. Janžu na Dravskem polju pri Ptuju.
Koruza
C. Soh. B. V mladih letih ste dobivali z Vašega posestva koruzo, ki je pri pečenju pokala. Na tak način pripravljeno koruzno zrnje je podobno neki vrsti slad-korčkov. Kje se dobi tako koruzno seme in kako se prideluje?
Take vrste koruze, ki se pri pečenju spremeni, oziroma naraste je več vrst. Povprašajte za seme v kakšni veletrgovini s semeni; Vam jo gotovo dobavijo. Dobi se seveda v naši državi. Prideluje se pa na isti način kakor ostala koruza. Ker je seme drobnejše in ne nameravate mnogo pridelovati, bo vrtna leha še najprimernejši prostor. Pripominjamo, da potrebuje koruza nmogo sonca za dozoritev, zato od-berite sončno stran vrta.
Cepilna smola
K. L.: Navodilo za pripravo cepilne smole smo na tem mestu že objavili na neko vprašanje lansko spomlad. Ker pa Vam dotična številka lista najbrž ne bo dostopna, navodilo ponavljamo: 1 kg amerikan-ske kolofonije kuhajte v loncu tako dolgo, da se raztopi, nato dodajte 80 gr čistega čebelnega voska. Lonec z raztopino vzamete potem z ognja in dodate 1 žlico la-nenega olja. Ko se raztopina ohladi do mlačnega, ji prilijete še 190 gr špirita. Ves čas morate raztopino mešati. Ko pa je primerno ohlajena, jo prelijete v pripravne posode, če hočete pripraviti večje količine smole, vzemite dvakratno množino sestavin.
SAH
Kakor poroča »Politika«, se bo vršila koncem maja v Zagrebu važna skupna seja zastopnikov J. š. saveza. Hrvatskega š. saveza in Slovenske šahovske zveze. Na tei seji bodo sprejeti dokončni sklepi o reorganizaciji Jug. šah. saveza. Dalje javlja »Politika«, da bo sedaj ustanovljen tudi posebni Srpski šahovski savez. ki bo imel v okviru J. š. saveza enak položai kakor H. š. s. in S. š. z. — Predvideno je. da se bo vršil turnir za prvenstvo države letos v nespremenjeni obliki, in sicer v Somborn, Nacionalni amaterski turnir oa bo odigran v Celju. Medklubske tekme za državno prvenstvo bodo šele v jeseni, ko bosta najpreje vsak v svojem območju končala tekme Srpski in Hrvatski š. s.
Medklubske tekme za prvenstvo Slovenske šahovske zveze so dospele sedai do se-mifinalov. V ljubljanskem prvem razredu so bile odigrane vse prekinjene partije. Lj. š. k. I. je le še dobiil prekinjeno partijo s C. š. k. II. ter je na ta način še razdelil prvo šahovsko mesto Končni rezultat v prvem razredu je: I.—II Ljubljanski š. k. I. in Centralni š. k. I. oo 23 točk (iz 32 možnih), III.—IV. S. k. Triglav in Lj. š. k. II. po 13 točk. V. C. š. k. II. 8 točk. Oba prvo-plasirana odigrata sedai v torek in petek ponovno dve tekmi, ki veljata kot semi-
finale zvezdnega tekmovanja. Drugi seminale igrata danes in prihodnjo nedeljo Celjski š. k. in S. K. Vidmar iz Maribora. Slednjemu je v revanžni tekmi Mariborski š. k. brez boja prepustil zmago. Finale bo odigran med zmagovalcema obeh sermfi-nalnih tekem v smislu razpisa 12. in 26. maja. — Mladinska sekcija Li. š. k. je dobila drugo tekmo pioti Kranju brez boja. Sedai se sreča Lj. š. k mladinska 12. in 26. maja ponvno s š. k. 2eiezn čar. ki ie brez boja dobil točke proti Mcčilniku — Vrhnika. Zmagovalec te tekme napreduje potem v 1. ljubljanski razred, med tem ko pade Centralni š. k. II. v drugi razred.
S turnirja v Budimpešti ie še naslednja
KRALJEVSKO - INDIJSKA OBRAMßA. Beli: dr. Euwe.	Orni: Balla.
1.	d2—d4
2.	c2—c4
3.	Sbl—c3
4.	e2—e4
5.	Sgl—f3
6.	Lfl—e2
Sg8—f6 g7—g6 Lf8—g7 d7—d6 0—0 Sb8—c6?
Dr. Euwe zelo energično dokaže nepravilnost te poteze, ki prepušča belemu ves prostor v središču.
7.	d4—d5	Sc6—e5
8.	Sf3:e5
Tudi 8. Sd4 in pozneie £4 prihaia v poštev.
8.	—	d6:e5
9.	0—0	e7—e€
Črni se itak ne more razvijati in se zato
odloči, da razbremeni pozicijo v središču. Pa tud: ta manever izpade le belemu v prid.
10.	Lcl—e3	Tf8—e8
11.	Tal—cl
V poštev prihaja tudi 11. c5. vendar ima črni nato protiizglede z b6. 12. b4 a5!
11.	—	b7—b6
12.	b2—b4
Pripravlja poznejše operacije na dam-skem krilu.
12.	—	Lc8—b7
13.	Ddl—b3	c7—c6
Tako rekoč izsiljeno. Beli je grozil Tfdl
in nato c4—c5 s skorajšnjo odločitvijo.
14.	Tfl—dl	e6:d5
15.	c4:d5	c6.d5
16.	Sc3:d5	Sf6:d5
17.	e4:d5
Po likvidaciji v središču je črni izgubljen. Beli prosti kmet ie premočan, poleg tega pa stoje bele figure neprimerno bolje nego črne Belemu preostaia samo še tehnična naloga, da uveljavi svoio prednost.
17.	—	Dd8—d6
18.	Le2—b5	Te8—d8
19.	Lb5—c6?
Mnoeo hitreje bi bilo dobilo 19. Lg5! Črni nato ne sme igrati f6 zaradi 20. Tc6! itd., tudi ne Lf6. zaradi 20. Lf6:. Df6:. 21. Tc7. Preostane mu torei samo umik Tf8. nakar pa gre zopet 20 Tc6!. Lc6:. 21 dc6:. De6 (edino). 22 De6:. fe6:. 23. c7 itd.
19.	—	Ta8—b8
20.	h2—h3	Lg7—f8
21.	a2—a3	Lb7—f8
22.	b4—b5!	Lc8—d7
Na Da3: odloči 23 Da3:. La3:. 24. Tal in nato Ta7:. Trdnjava na 7. liniji ie premočna.
23.	Db3—a4	Ld7:c6
Izsiljeno ker na Dc7 pride Lg5.
24.	d5:c6	Dd6—c7
25.	Le3—g5	Td8—d6
26.	Tdl :d6	Lf8:d6
27.	Lg5—f6
Tu zopet se zdi. da bi 27. Dg4 z grožnjo Dd7 hitreje vodilo do cilja.
27.	—	Tb8—e«
28.	Tel—dl	h7—h6
29.	Da4—h4	Te8—e6
30.	a3—a4
Pripravlja odločilni prodor a4—a5
30.	—	Dc7—c8
31.	Dh4—g4	Dc8—c7
32.	Dg4—f3	Dc7—b8
33.	Lf6—h4	Kg8—g7
34.	Lh4—g3	Kg7—g8
35.	Df3—d5	Db8—c7
36.	f2—f3	Dc7—e7
37.	Lg3—f2	Kg8—h7
38.	Dd5—d2	f2—f5
39.	a4—a5!
Končno! Črni seveda ne sme igrati sedai Lb4. zaradi Dd7 itd.
39.	—	e 5—e4
40.	a5:b6	a7:b6
Ce e3. potem 41. Le3:. Lb4. 42. Dd7 itd.
41.	f3:e4	f5:e4
42.	Lf2:b6	De7—f6
43.	Dd2—f2	Df6—e7
44.	Tel—fl	e4—e3
45.	Df2—f7 + !
To ie bilo treba še točno preračunati.
45.	—	De7:f7
46.	Tfl :f7	Kh7—g8
47.	Tf7—fl
48.	Tfl—el
49.	c6—c7!
50.	c7—c8D4
51.	Lb6—c5!
52.	Dc8—f8
53.	Df8—f3
e3—e2 Ld6—b4 Lb4:el Kg8—f7 Kf7—f6 Kf6—e5 črni se vda. Vasja Pire.
Novi orehi
Skrit pregovor
VESELJE — PODNEBJE — POZORNOST — MAČEHA — GALILEJA — NAVADA — ZAPOVED — DNINAR — JEZERO — PRISEGA — ZAVOD — KOBILICA.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki m sestavi iz njih pregovor.
Dopolnilnica
ZOR — PLOD — VADA — ANA — SLON — RAK — SLA — DINAR — STAR — LAN — DRVA — SAT — KRČ — ENA.
Vsaki besedi dodaj še po eno črko. da dobiš nove besed«. Nove črke dajo slovenskega skladatelja.
Premikalnica
MAVRETAMJA
PREPIRANJE
FERDINAND
CITIRANJE
LJUBLJANICA
SANATORI.!
Premikaj te besede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vistah tri ju-gosl. zemljepisna imena.
Posetnica
Kaj je ta gospod po poklicu?
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za iiganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Sestavijalniea : Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most.
Skrivalnica: Laž ima kratke noge.
Premikalnica: Zenica, Biševo. Otočac.
Med reševalce je stric Matic razdelil šest knjižnih nagrad. Heleni M on tel, Zagreb. Meduličeva 25 II. Marija Dur ja, Benetke, Marghera via Paolucci i2. Umno Leban. Ljubljana, Samova 4, Egon žitnik, Maribor, Wolfova 9, Valentin Grom, Stara Vrhnika 5l in H. Korene Ljubljana. Rožna cioiina VliI/28 ciobe po eno knjigo revije »življenje in svet?.
Stričevo maščevan'
i
ar
Pred kratkim ie umrl v Budimpešti zelo bogat mož. ki ie vse svo.ie imetje zapustil svojemu nečaku Oporoka pa ml demu možu ni napravila velikega ve?elia Vse imetje mora namreč naložiti v les. ki ga mora lastnoročno sežagati ter scepiti ter tudi sam prodajati.
Seveda bo traialo mnogo let. preden bo »srečni« dedič po tem ovinku dospel do imetja. Za izvrševalca oporoke ie stric določil drugega nečaka, ki mu pr:pade v-a dediščina v primeru, da bi se prvi dedič na kakšen način pregrešil proti stričevim določbam. Lahko si mislimo, da bosta oba moža pazila drug na drusega kakor risa. Stric se ie hotel na ta način maščevati nad nečakom, ki ie bil bolj lene in zapravljive sorte.
Sivi lasje za velja nedostajanja vitamina
Norveška raziskovalca Lunde in Kring-stad sta osamila iz kvasa novega :inite-lja v kompleksu vitamina B. Ki sta mu dala ime činitelj Bx. Ta vitamin je pri poskusih s podganami preprečeval zunanji znak ostare losti osivi te v dlak. Da-li bi imel iste učinke tudi na človeku, je treba šele dognati. Morda bo nogoče z zadostnim dovajanjem primernih vitaminov odpraviti ali preprečiti osivitev.
Križanka št. 14
Vodoravno: 1. Londonov roman; 12. reka v Srbiji, desni pritok Morave; 13. priimek dveh slovenskih pesnikov bratov; 14. del obraza — organ; 16. brusilni kamen; 17. pijača starih Slovanov; 18. listnato drevo; 20. človeška odlika; 21. del telesa; 22. del voza; 23. reka v Afriki, pritok Konga; 26. tropično drevo; 27. biser jugoslovenske narodne poezije, Ogrizovičeva drama.
Navpično: 1. Meyerberova opera; 2. po grškem bajeslovju prevoznina brodnika Harona, za prevoz duše čez podzemno reko Stik: 3. izrastek na glavi; 4. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 5. pritezalni drog; 6. estonski otok v riškem zalivu; 7. industrijsko središče v zapadni Nemčiji, ob Ruhri; 8. star denar; 9. Pramati. Foersterjeva opera, tudi Léharjeva opereta; 10. kemični znak za prvino; 11. hči mikenskega kralja E-lektriona — Amfitrionova soproga; 15. odprta sobna grevnica, tudi turški pesnik (t 1937.); 18. sundski otok; 19. portugalski odkritelj južne Afrike in Indije ( * 1469 11524); 20. materni brat; 21. Slovan; 22. skupina Molušklh otokov; 24. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino; 25. vas pri Ljubljani ; 26. fttevnik.
Rešitev križanke št. 13
Vodoravno: 1. Kakutta; 8. Biarritz; 15. Uri; 16. Karlfeldt; 18. rov; 19. Ka; 21. Nigeria; 23. No; 24. tul; 26. kosir: 27. vid; 28. as (5. As = arzen); 30. fenol; 32. Lé-har; 34. ne (2. Ne = neon); 35. Kir; 37. tat; 38. licej; 39. lac; 40 rogoz: 41. kij; 42. Gepid; 43. Gaj (2. Gaj); 44. Popov; 46. Pen (klub); 47. mig: 49. ar (2. Ar = argon); 50. Ciril: 51. Wales; 53. Ra (2 = radij); 54. les; 55. Keres: 57. cer (2. Cer); 58. os (2. Os = osmij); SO. bodalce; 62. le: 63. top; 65. dalaj-lama; 67. ebol; 68. aligator; 69. slušalka.
Navpično: 1. kukmak; 2. ara; 3. li (2. Li = litij); 4. uk; 5. tan; 6. trikot; 7. Algol; 8. berilij; 9. Ilirec; 10. Ada; 11. rt; 12. ir (2 = iridij); 13. ton; 14. zvonec; 17. fes: (2. Fes); 20. muf; 22. pir (2. Pir); 25. letopis; 27. vajenec; 29. sitar; 31. nazor (2. Nazor); 33. Hegel; 34 nadir; 36. roj; 38. liv; 39. Lim; 41. koledar; 43. gavota; 45. pi-kolo; 46. Pascal: 48. Gazela: 50. cev; 51. Wells; 52. ser; 56. raj; 59. sol; 60. bat; 61. emu; 62. lok; 64. pi; 65. da; 66. Aš; 67. El.
mSERIRAJTE V „JUTRU"!
Nova vrsta vojevanja
„Zračna pehota" In „lovci s padali" — Svetle in senčne
strani izkrcavanja čet
O teh dveh napredkih moderne vojaške tehnike, ki je v neposredni zvezi z razvojem vojnega letalstva, razpravlja na uvodnem mestu v švicarskem listu »National Zeitung« vojaški strokovnjak, ki smatra da se mora danes s tem sistemom modernega vojskovanja seznaniti čim širši krog prebivalstva. Avtor podaja najprej dosedanji razvoj te vojne tehnike v posameznih državah ter opisuje zlasti prve sovjetske uspehe s padali. Sovjetske izkušnje je pomladi 1936 najprej uporabila Francija, ki so ji sledile Anglija ČSK. Poljska, [talija in končno Nemčija. Prva zračna pehota v Nemčiji, sestoječa v glavnem še iz prostovoljcev. jc bila ustanovljena novembra 1938 Svojo šolo je imela v Stcndalu. Avtor pripominja. »Medtem pa, ko se novo orožje v ostalih evropskih državah do danes ni še razvilo v pomembne bojne odrede, je Nemčija s temeljitostjo, ki je lastna nemškemu vojaku, v vsej tišini m v kratkem času enega leta ustvarila instrument, ki je pri svoji prvi pojavi v Skandinaviji mogel žeti pomembne vojaške uspehe.«
Avtor izvaja nato nekaj poučnih misli za nadaljnje opazovanje tega novega orožja ;n piše med drugim: »Danes verno, da moramo računati z operacijami odvrženih čet v zaledju, da je torej taki zvano navpično zajetje postalo pojem moderne strategije Borbena uporaba padala in tehnični napredek v gradnji letal sta ustvarila osnovo za uporabo teh napadalnih čet. Kako se to novo orožje taktično uporablja? Takoj jc treba zavreči zmoto da bi moglo delovati samostojno in izzvati odločitve. Uporablja se vedno le kot spremljevalno orožje suhozemnih in pomorskih operacij. Pri tem sta mogoči dve možnosti sodelovanje regularnih in iregularnih »lovcev s padali«, ki jim takoj nato slede oddelki »zračne pehote« v transportnih letalih, ali pa operira vsaka izmed teh dveh vrst zase. Odločilnega pomena sta pri tem po'o/aj na bojišču in cilj. ki se s tem hoče doseči. V vsakem primeru pa se operacije začno z iz-vidni-'kimi poleti, ki služijo brezžičnim obvestilom za pripravljene čete. »Zračna pehota« jc opremljena z vsem potrebnim pehotnim orožjem, da lahko takoj zlomi morebitni odpor, ki pa spričo presenečenja in zaradi noči, ki jc za take operacije najbolj primerna, navadno ne more biti prehud. kakor so to pokazale operacije na Norveškem Takoj za prvimi lovci slede žc prva transportna letala s pehoto, ki je opremljena z vsemi varnostnimi pripravami. V nekaj urah je mogoče tako spraviti na tuje ozemlje nekaj tisoč mož. Ako se ta izkrcavanja vrše v valovitih sunkih, je protiletalskim baterijam na suhem precej onemogočena uspešna obramba Nevarnost uporabe tega modernega orožja je predvsem v tem. da je nepreračunljivo po času in po obsegu, tako da državo izven vojne lahko v nekaj urah zaplete v vojni vrtinec. Pomanjkljivost takih operacij pa je zlasti njihova odmaknjenost od matičnih baz. kar otežkoča zlasti nagle dobave orožja in municijc.«
Isti list je objavil par dni prej uvodnik o svetlih in senčnih straneh izkrcavanja čet na suhem v tuji deželi. Po članku posnemamo:
Izkrcavanje čet na suhem na sovražnem ozemlju spada gotovo med najtežje vojaške naloge. Pošiljanje nemških vojakov na Norveško se ne more strogo smatrati za tako akcijo, ker se je v glavnem izvršilo brez odpora Norvežanov. Vprašanje je kako bi se vsa akcija razvila, ako bi naletela na organizirano obrambo. Pač pa se prave naloge izkrcavanja čet na tujem ozemlju začenjajo sedaj za zaveznike. Te naloge so dvakrat bolj težke od nemških, prvič zato. ker niso nepričakovane, drugič pa zato, ker so proti njim organizirana najmodernejša obrambna sredstva. Napredek moderne tehnike ni znabiti nikjer bolj nevaren kakor v tem pogledu. Danes ne zadostuje vreči na obalo samo pehote, temveč tako rekoč ves oboroženi aparat moderno opremljene vojske, kar je seveda mogoče samo na že izgTajenih obalnih točkah, ne pa kjerkoli na obali. Razen tega deluje danes obveščevalna služba tako naglo, da je sovražnik tako rekoč istočasno obveščen o vseh operacijah in se z vsemi svojimi silami lahko takoj upre na vseh posameznih nevarnih mestih, zlasti z letalstvom, ki rabi za svoje akcije sorazmerno najmanj časa.
Postopek izkrcavanja mora torej biti zato skrbno organiziran. Najprej je treba s topovskim obstreljevanjem z ladij in letal uničiti vse obrambne naprave nasprotnika, odnosno njih učinkovitost vsaj toliko omejiti, da je mogoče izkrcavanje
Zopet je pomlad
Pet mescev hladu in ledu. mili bog, da bi človeku zamrznilo še srce! Pet mescev belega blagoslova z neba, megle, klokota-iočih curkov voda, dolgih noči, ko se stokrat in tisočkrat vlačijo skozi oledenele možgane isti obrazi, iste misli. Ko se otožne in zlovešče postave plazijo po kočah mrko, jeznorito, togotno. — In zdaj je zopet to sonce, ta vetre, ki nežno vzgibavlje otrdele veje drevja, kakor bi ga hotel s poljubom dvigniti v življenje. — To hrepenenje v srcu, ta sila, ki hrumi po žilah divje, neugnano, strastno, da bi človek kleče izkričal v svet orjaške glasove, okrog katerih bi ovil silo, narastlo v njem: »Pridi, ti sveta, neznana, samo slutena, tajna in sladka kakor prvi med! — Pridi, ti z božanskim obrazom, z granitnimi nedri, z ognjenim telesom in s svojo sladko govorico, šepetajočo. tajinstveno kakor šelest skrivnostnih vrhov smrečja na griču! — Naj te najde sila mojega hrepenenja, da mi boš drugovala v teh opojnih, najčudovitejših dneh. ko je zemlja spočela v sebi plod in se krči vse njeno ogromno telo v nedopovedno sladkih materinskih občutkih. — Pridi, vzemi mojo glavo v. svoje dehteče naročje, zapri mi oči ter dopusti, da bom vdihaval vonj po tebi dolgo, dolgo; do pijanosti! — Pridi, ne odlašaj dolgo s svojim prihodom ti, ki si Pomlad, Ona, Žena, Božiča!
Zemlja je zopet zadihala. V njene materinske grudi leze polagoma vse preživljajoč in oživljajoč sok in vonj po njem je napolnil vzdušje, Ob nastajajočih večerih
v manjšem obsegu. Prve izkrcane čete morajo nato v borbi s sovražnikom pripraviti teren za večja izkrcanja, ki pa morajo biti zaščitena z letali. Previdnost mora biti pri tem zelo velika, da ne bi presenečenja uničila s težavo izkrcanih čet. To nam razlaga sorazmerno počasnost zavezniških operacij na Norveškem.
To pa nam tudi pove, zakaj se zavezniško vrhovno poveljstvo tako strogo drži pravila, da se v takih primerih ne smejo navajati kraji izkrcavanja, ali pa se celo navajajo taki, kjer ni bil izkrcan niti en vojak, medtem ko se na neznanih mestih izkrcavajo velike množine vojaštva. Da bi bil sovražnik še manj gotov svojega položaja, se tudi ne objavljajo poročila o poteku bitk. Zanimiva, je tudi neposredna povezanost izkrcavanja čet na določenem mestu z letalskim bombardiranjem na povsem drugem mestu. Moderna strategija je danes prav zaradi letalstva bolj zapletena od dosedanjih.
Vojna na severu in Sovjetska Rusija
Pod tem naslovom je znani poznavalec sovjetske politike dr Werner Jollos objavil v »Neue Zürcher Zeitung« nekaj zanimivih razmišljanj o posledicah nemške akcije na evropskem severu za nadaljnjo rusko politiko v sedanji vojni Avtor najprej navaja izjavo ge. Kolontajeve, sovjetske poslanice v Stockholmu po kateri Moskva baje ni bila informirana o nemških načrtih v Skandinaviji. Velik del evropskega tiska jc v tej zvezi govoril o ruski zaskrbljenosti zaradi novega razvoja na severu. Samo francoski listi so šc vedno dvomili v iskrenost moskovskih zagotovil o nevtralnosti ter so prikazovali nein;ki korak, kakor že prej sovjetsko-finski konflikt kot del v naprej dogovorjenega sovjetsko-nemškega načrta o razdelitvi skandinavskega severa.
Avtor nato ugotavlja, da sovjetski listi niti niso objavili izja\e ge Kclontajeve. niti niso izrazili presenečenja ali obsodbe zaradi nemške akcije, temveč so žc cd vsega začetka poudarjali, da je Nemčija postopala tako v sili. ker je bila k temu prisiljena od sovražnikov Uvodnik, ki so ga oficiozna »Izvestja« objavila o teh dogodkih 11. t. m., ne štedi z očitki na naslov zapadnih velesil. ki da sta že sovjetsko-finski spor hoteli izrabiti samo za to, da bi se polastili Skandinavije za operaci je proti Nemčiji. Ton uvodnika dokazuje, da m bila Moskva zaradi novih dogodkov presenečena in da jih naknadno ne le odobruje, temveč da jih je s svojim pristankom sp'oh omogočila. Pri vsem tem je znabiti najbolj zani-
mivo to, da »Izvestja« smatrajo sedaj nc le Norveško, temveč tudi Švedsko pod nemškim vplivom. Nehote nastaja misel, da gre za dogovor, v katerem je Berlin v naprej zagotovil Moskvi neke koncesije, najbolj verjetno na Finskem.
Stalin jc po mnenju dr. JoMesa bržkone prepričan, da bo nemška akcija izzvala tolikšno rcakcijo na zavezniški strani, da je mogoče računati z daljšo borbo, ki bo Rusiji dovoljevala, da še dolgo stoji ob strani, medtem ko bi se obe vojni stranki močno izčrpali. V kolikor smatra Stalin zaveznike za močnejše od Nemčije je v sovjetskem interesu, da se kar najbolj zapletejo v resne operacije Za začetek lahko služijo temu namenu nemške akcije na severu. Vprašanje je samo. ali bi Rusija ostala še nadalje nevtralna tudi v primeru, da se vojna sreča nasmeji zaveznikom in bi se pojavila nevarnost, da se namesto Nemčije ti pojavijo pred Leningradom. Mogoče, da bi se Moskva začela približevati zapadu, toda zdi se, da je sovjetska vlada ugodni trenutek za to že izgubila, vsekakor pa je malo verjetno, da bi bila ona za zaveznike še interesantna, ako bi ti dosegli na severu nadmoč. Zato se zdi avtorju bolj verjetno, da bi Rusija v tem primeru poizkusila vojno na severu spet spraviti v ravnovesje s tem, da bi intervenirala na nemški strani. S tem bi borbo spet poživila odnosno, jo dokončala »brez zmagovalca u. premaganca», kakor si to sovjetska vlada najbolj želi.
Slovaško pismo
Proslave Hitlerjevega rojstnega dneva na Slovaškem Trenja z Madžarsko — Drobne raznoterosti
Bratislava, 23. aprila
Rojstni dan kancelarja Hitlerja so na Slovaškem svečano proslavili. Na predvečer, v petek, je bila v Bratislavi pred gledališčem slavnostna skupščina. Z gledališkega balkona sta govorila predsednik slovaške vlade dr. Tuka in vodja slovaških Nemcev inž. Karmasin. V soboto dopoldne je priredil nemški poslanik v Bratislavi svečano recepcijo, ki so se je udeležili tudi predsednik republike dr. Tiso in vsi člani vlade. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, pred katero je imel govor o kancelarju Hitlerju in o nemško-slovaških stikih poveljnik Hlin-kove garde šanjo Mach. Slične proslave so bile tudi po drugih slovaških mestih'. V imenu vladne stranke, ki je edina dovoljena stranka na Slovaškem, so poslali Hitlerju brzojavne čestitke. Brzojav so podpisali: dr. Tiso, Mach in vodja po nemškem vzoru organizirane slovaške mladine Mačko.
Ministrski predsednik dr. Tuka je v svojem slavnostnem govoru na zborovanju pred gledališčem poudaril, da mora biti slovaški narod večno zvest in hvaležen Adolfu Hitlerju, ker se ima samo njemu zahvaliti za svojo samostojnost. Dejal je med drugim: »Vodja Hitler zagovarja načelo, da svoboda ne pripada malemu in nedelavnemu narodu, ki se prodaja in se ne zna postaviti v bran za svoje pravice. Svoboda pripada malemu narodu le, če je delaven in pošten. Adolf Hitler je veroval, da Slovaki zaslužijo samostojno državo. in mesca marca 1939 se je njegova volja uresničila. Slovaški narod bo ostal zvest Adolfu Hitlerju. On veruje v njegovo zmago in s tem tudi v svojo lastno zmago.«
Skupina slovaških režimskih novinarjev se mudi na poučnem potovanju po Nemčiji. Na Hitlerjev rojstni d-1 so bili v Hamburgu, odkoder so poslali kancelarju brzojavna voščila.
Slovaški listi poročajo, da so madžar-kc oblasti odpustile že skoro vse slovaške uradnike na ozemlju, ki je bilo odcepljeno od Slovaške in priključeno k Madžarski. Odpuščenih je bilo 700 železničarjev, 170 poštnih uradnikov, okrog 200 učiteljev, profesorjev in drugih javnih nameščencev, poleg tega pa tudi skoro vsi
.slovaški nameščenci samoupravnih in drugih javnih ustanov. Madžarske komisije utemeljujejo odpuste s tem, da slovaški uradniki v državnem smislu niso zanesljivi. Odpuščeni ne dobe nikake odpravnine, čeprav so si mnogi med njimi pridobili že pravico do penzije. Listi zaradi tega zahtevajo, naj slovaška vlada vrne milo za drago ter odpusti madžarske državne uradnike v slovaški službi. Po podatkih listov je na Slovaškem madžarske narodnosti preko 200 železničarjev, enako število občinskih delovodij, policijskih stražnikov in orožnikov, 150 učiteljev in profesorjev ter okrog 200 uslužbencev pri pošti, v finančni upravi
in v drugih državnih ustanovah.
★
Dijaška katoliška akcija v Bratislavi bo priredila sredi maja slovaško romanje v Rim. Romanje bodo vodili slovaški škofje, udeležili pa se ga bodo tudi predsednik vlade. dr. Tuka in več ministrov.
Lansko leto je bila v Ameriki razstava slovaških upodabljajočih umetnikov. Pred nekaj tedni so se razstavliena dela vrnila v Bratislavo, kjer so jih sedaj zopet razstavili pod imenom »Ameriška razstava v domovini«.
Te dni se je začel v Bratislavi politični tečaj za akademsko Hlinkovo gardo. Otvoritveni govor je imel komandant Hlinkove garde šanjo Mach, ki je govoril zlasti o nerazdružnem prijateljstvu med Slovaško in Nemčijo.	SI. Pr.
Koroški drobiž
Pri Potočah, v bližini Brda pri šmohor-ju, so tekom lanskega leta izsušili kakih 50 ha močvirja Ostalo močvirje ob Zilji ccnijo na okroglo 5.000 ha. Seda; se veliko govori o sistematičnem izsuševan-u vendar pa kaže, da bo za ta dela treba več let, ker bi bilo potrebno regulirati najprej samo Ziljo in vse gorske hudournike, ki se stekajo v Ziljo.
V Vidarji vasi pri Pliherku je umrl krevčev Zdravko, star komai 19 let Mladi Zdravko je b:l prider slovenski društvenik in dober tamburaš. Umrl je v celovški bolnišnici na posledicah želodčne bolezni.
Otvorjeni so bili novi nem?k: otroški vrtci v Medgorjah. Bilčovsu. Žreleu, Ško-cijanu, pri Božjem grobu, v Žvv.bcku in Galiciji.
Tržisko občinsko gospodarstvo v luči novega proračuna
Tržič, sredi aprila
V	petek, 5. t. m. je bila v mestni posvetovalnici proračunska seja Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo predsednika, ki je bilo z ozirom na to, da jc bila zadnja seja občinskega odbora lani 23. oktobra, torej skoraj pred pol leta. pre-cej obširno. Med drugim ie poročal predsednik. da je imela ta čas uprava 9 sej.
Za popravo vodovoda je vse pripravljeno, osem centimetrske cevi pri starem vodovodu bodo zamenjane z novimi, katerih premer bo 12 cm. uprava se nadeja, da bo to pojačanjc zadostovalo. Stroški so pro-računani na 360.000 din in so potrebni zneski zagotovljeni, delno s posojilom, delno pa z vsotami, ki so v ta namen stavljene v proračunu, tako lansko leto 50.000. letos pa 70.000 din. Za regulacijo in tlakovanje državne ceste skozi Tržič so vsi načrti že odobreni, na razpolago so bili tudi potrebni krediti, pa jih je vzela vojna. Zagotovilo imamo, da bodo ti krediti z novim proračunskim letom zopet otvorjeni.
Kot četrta točka dnevnega reda jc prišel v razpravo predlog občinske uprave, da se najame šc posojilo 300.000 din, skupaj z onim. ki jc bilo sklenjeno na prejšnji seji. torej 600.000 din za ureditev vodovoda. kanalizacijo, za odkup hiš in za hodnike. Posojilo je zagotovljeno proti 8n/o ob-restim pod pogojem, da se odplača v petih letih, pri banovinski hranilnici v Ljubljani. Predsednikovo poročilo je bilo v pogledu stroškov za vsa ta dela. prcccj nejasno in zbuja vtis, da občinska uprava do sedaj še ne ve točnega, ali boljše rečeno, niti približnega zneska, ki ga bo morala žrtvovati občina za izvedbo vseh teh načrtov. Občinski odbornik je opozoril, da so že dosedaj sklenjeni občinski dolgovi prešli meje dopustnosti in svari pred novimi zadolžitvami, seveda zaman. Predlog za najetje novega proračuna je bil z vsemi proti njegovemu glasu sprejet.
V	peti točki je prišel na vrsto proračun občine, ubožnega sklada, veterinarskega sklada in kuluka ter pravilnika o izvršitvi proračuna in o trošarinah. Predsednik je prečital dolgo poročilo, v katerem je le v glavnih obrisih razčlenil proračunski predlog. Glavna nit, k' se je vlekla skozi poročilo. je bila hvala lastne uprave in njene velike sposobnosti in pa graia prejšnjih uprav, ki niso ničesar delale. Opravičeval je tudi povišek svoje plače, češ da ne prejema nikakih potnin prejšnji gospodje pa so si dali izplačevati mastne potnine in je bilo tedaj v proračunih določeno v te svr-he po 15.000 din. Ker je sedaj gospodar stvo v tako dobrih rokah se tudi tvrdke k: so prizadete s trošarinami, niso pritožile razen ene, ki pa je storila to le iz političnih nagibov. Povedal je tudi, da je v svrho ravnovesja uprava sama znižala nekatere postavke v predlogu proračuna in sicer postavko: protiplinska obramba za 20.000 din. za ceste 5000 din rodbinam vojnih vpoklicancev za 5000 din in rez. kredi te za 10.000 din. skupaj 40.000 din. Ne da bi sc spuščal v čitanje posameznih partij in postavk dohodkov in izdatkov in njihovo razmotrivanje, je da! kar cel proračun v debato Oglasil se je edino odb. Franc Globočnik. ki je vpraševal za pojasnilo posameznih postavk; vso debato sta izpolnila le on in predsednik, odborniki večine le molčijo in glasujejo. Med drugim se je zanimal odbornik Globočnik. zakaj jc povišana plača predsednika Ne oporeka, da ne zasluži določene nagrade spominja se pa nekih letakov iz predvolilne dobe, podpisanih od predsednika, v katerih obljubu-je. da bo delal za 5000 din. Pri postavki »neplačani računi 180.000 din« (dejansko jih je za okrog 250.000 din) se je čudil, kako je mogoče pri tako dobri upravi, da ima toliko zaostalih plačil Vprašuje, kako jc z neplačanimi dolgovi za zgradbo mestega doma. ki so bili navedeni v prvem osnutku proračuna z zneskom 280 000 din, zanima ga tudi. za koliko je bil prekoračen proračun pri zgradbi tega poslopja. Tudi tu ni inogel dati predsednik zadovoljivega odgovora. Menda obračuni še niso popolnoma gotovi, vsote pa da niso tako visoke in bo uprava predložila podrobni obračun na prihodnji seji. Na vprašanje, ali je znesek 50.000 din. določen v lanskem proračunu za popravo vodovoda, še v blagajni, ie dobi' odgovor, da jc naložen. Pri proračunu dohodkov je odb. Globočnik posebno grajal zvišanje občinske doklade na vse neposredne državne davke, na visoko trošarino na vino. ki ima za posledico znaten padec potrošnje in prodaje in pa uvedbo trošarine na razsvetljavo m pogon. Pred glasovanjem je prečital sledečo izjavo:
»Večina gospodarskih krogov, kakor tudi opozicija kot taka se zoper predlog proračuna ni pritožila.
ga človek lahko zaduha na brazdah njive, na vratniku, na griču. Samo za hip ga začuti in že ga ni več, ali kljub temu mu zadrhti ves mozeg. V parku ga je tudi čutiti, vse naokrog se razliva, le mest se iz-ogiblje, kakor bi mu bila ta sovražna.
Pet mescev mraka in vzdihov, v dolgočasnem obupu spočetih norčij, zdaj pa zopet ta vedrost, ta vera v toploto, v življenje! — Le od kod se vse to vzame tako nenadno? — Vnanjost, da, narava, za njo je jasno, o nji pišejo šolske knjige. Ali notri, notri, v prsih? Pomlad v naravi, pomlad v srcu; zima v naravi, zima v srcu. Povsod so preokreti sočasni, kakor da bi ne bilo razlike med mrtvim in živim. Kristus, to je velika igra! Večja kakor mislimo. Hodi človek otožen po zemlji. Preklinja življenje, njegove zgrešene poti, pa mu zapihlja v obraz takle vetre, mu raz-mrši lase ter ga poščegeče po koži — in že je življenje lepo, že je vredno živeti.
Ti nebeško lepi večeri! — Modro, kakor baržun mehko obzorje ni težko kakor pozimi. Ne pritiska človeka k tlom, marveč mu daje perutnice, s katerimi se dviga v daljne daljave, visoko in široko, dalje kakor segajo njegove misli.
Oh, da, te misli! Te koprneče, kipeče misli, nora čustva, upi, vera... Kako je nenadno vse jasno, vse lahko, gladko, razumljivo, preprosto. — »Pridi, ostalo ni važno, samo pridi! Naj te začutijo ustnice, pa če se vse to, kar se imenuje svet, jutri razruši.« —
»Irena, dušica, nasloni se name!«
Park, samotni kotiček, prvi večerni mra£, klopica, na nji onadva« za njunima
hrbtoma pa v morje luči utopljena Ljubljana.
»Irena, dušica!«
šepet zamre, dvoje mladih bitij se strne v objem, čez njiju pa vleče topli pomladni vetre ter ju boža, boža.
»Nada, vsa ta čustva do tebe so neskončna, vir neusahljiv. Nada, ti zlata, ti blažena... Angel, ki ima um, prosto voljo in t.elo!«
Po belih, pravkar nasutih stezicah parka hodita. Za roke se držita in gledata v tla. Preveč ognja je v njunih očeh, preveč sile, ne upata si pogledati v oči, da bi ju ne postalo strah tega. kar nosijo v sebi. Osamel ščebet zapoznelih ptičev se čuje visoko v drevju, v zemlji pa tu pa tam začvrči.
»Anica, ti zlata, ti sladka! Ali se spominjaš tega časa lani? Ostani, ne hodi še! Malo je takšnih čarobnih noči. Cemu bi se jim hote odtegovala.«
In jo objame okrog ramen ter si jo stisne na prsi.
To so študentje, mladina z življenjem pred seboj, z vero, z ogromno vero v srcih, ki še ni okrnjena od resnice. Njih vera je gotovo večja ko ves svet.
Cez dan so ceste v parku zasedene od resnih ljudi. Upokojenci, denarni ljudje, milostive se sprehajajo po njih. Ljubljana vrže nanje vse, kar ni nujno zaposleno. Le otroci, ki tekajo po njih so živahni in razposajeni. Te njehove svetle, velike, radovedne očke, ki nosijo v dušo prve vtise in jih zarezujejo vanjo, ne mirujejo. Vse vidijo, povsod so.
Proti večeru slehernega dne stopajo po belih .cestah parka tudi bogoslovci « sku-
pinah. Tino gredo, odmrlo, resno, nanje pa sije pomladno sonce. V dolge črne suknje se jim zapleta pomladni veter, in vonj po vstajenju jih ščegeče v nosnicah. Nič, nič. Kakor bi šlo vse to mimo njih. Kakor bi ne bilo zanje. Mimo beži pomlad v vihra-jočem plašču, s smehom na licih, s sladkostjo na ustnah. To je ona ... Celo grudi ji drhtijo ... Nič ... Tiha procesija gre mirno dalje.
Drevje po paiku se drami, žalujka izpre-minja barvo svoje kože in po oživelih vejah se ji vesijo drobna, mežikajoča očesca. Bukev se izvija iz dremajoče omedlevice, smrečje pogleduje zdihaje v jasno sonce, nešteti grmi kraj stezà pa odpirajo radovedne oči. Še malo, še nekaj toplih dni bo dihala na njih premrle ude toplota, in oze-leneli, vzcveteli bodo. Pomlad bo navesila nanje svoje čare. da bo pokazala, kakšno razpoloženje jc v nji.
Tu in tam se prikaže na sveže posutih poteh parka siromašen otrok.
»šopek teloha, milostiva gospa? Zvončke, trobentice ? Sem lačna. Oče ...«
Mrak je na tem obrazu, kakor da se tega srca pomlad še ni dotaknila. Morda se ga še bo: jutri, pojutršnjem. še je čas, zgodaj je še.
In zopet je večer. Prvi mrak. šelest vetra v vejah dramečega se drevja. Civka-nje zapoznelih ptic in tihi šepet na klo-pici:
»Irena, dušica, pridi in mi osladi to uro!«
To je pomlad. Takšna je in takšna bo ostala. Morda.
Proračun jc za Tržič mnogo previsok, tendenca občinske uprave pa jc. da se bo šc zviševal. Samo obrestna in anuitetna služba za dolgove bo znašala s poviškom, ki ga bo treba plačevati za posojilo, sprejeto na današnji seji, skoraj pol milijona dinarjev. Tako zadolževanje je lahkomiselno, posebno v današnjih časih, ko nihče nc ve, kakšne krize nas še čakajo. Občinska uprava se ne ozira na nevarnosti, ki pretijo, niti na dejstvo, da so dohodki občinske blagajne v stalnem vpadanju Ona junaško zadolžuje občino še naprej.
Predloženi proračun nazorno kaže, v kako brezupen položaj je zašla občinska uprava s svojim lahkomiselnim gospodarstvom. Občinska blagajna je prazna, poleg četrt milijona neplačanih tekočih računov ima ie za več ko četrt milijona visečega in neodobrenega dolga za dela v mestnem domu, pri katerega prezidavi je prekoračila proračune za več nego pol milijona dinarjev.
V tem brezupnem, da ne rečemo katastrofalnem položaju se jc odločila uprava, da uvede nove občinske trošarine na bombaž. jeklo in železo, na surove kože in pa .ia porabo električnega toka za razsvetljavo in pogon. Ne da bi se spuščal v kritiko posameznih postavk in njihovo sorazmernost s cenami otrošarin. predmetov izjavljamo. da smo v načelu proti uvedbi trošarin in mitnin, ker podražujejo življenje v mestu in pa produkcijo ter s tem otežujejo položaj prizadete industrije in obrti napram oni v drugih krajih, kjer ni obremenjena s temi dajatvami. V drugi vrsti pa zaradi tega, ker sc bojimo, da bo občinska uprava sčasoma, čc ji te trošarine ne bodo zadostovale, posegla še po drugih, tako na življenjske potrebščine in pa na predmete vsakdanje uporabe Prav posebno smo proti uvedbi trošarine na električni tok za razsvetljavo in pogon. Ne vemo sicer, s kakim zneskom figurha ta postavka v kalkulaciji uprave. Po naši približni cenitvi bo znašala ta trošarina za Tržič (brez tvrdke Glanzmann & Gassner) kakih 50.000 din, to je znesek, ki se bo v vsem zasebnem gospodarstvu Tržiča močno poznal. Vsi vemo, kako težko plačujejo posebno mala gospodarstva račune za električni tok. kako se pozna ta postavka pri mali obrti, ki dela z motorji. Brez dvoma bo povišanje teh dajatev vse naše male ljudi težka zadelo.
Neodgovorno je tudi povišanje občinske doklade na državne davke od 65 do 75'Vo. Vsa navodila finančnega ministrstva in banske uprave, ki jih dajejo občinam o priliki sestavljanja proračunov, zahtevajo, da se doklade na državne davke ne zvišujejo in da pristojna oblastva zvišanja ne bodo dovolila. Zvišanje doklad je gotovo neprimerno osobito v današnjih časih, ko rastejo neobhodno nujna državna bremena. Na vsa navodila se naša občinska uprava ni ozirala, kakor se tudi ni ozirala na težave občanov in davkoplačevalcev, niti na to, ali bo naše borno gospodarstvo moglo zvišanje prenesti, niti na to, kakšna škoda lahko nastane tako za posameznika kakor za skupnost.
Prav nam je, če jc dosegla občinska uprava za blagajno primerno visok znesek od tvrdke Gassner & Glanzmann, nikakor pa ne moremo odobravati, da so obenem težko prizadeta tudi naša mala in najmanjša gospodarstva.
Iz načelnih in gospodarskih razlogov bom v imenu opozicije glasoval proti predloženemu proračunu.«
Izjava jc zbudila burio ogorčenja pri večini, posebno pa pri članih uprave. Na zahtevo teh je sklenil občinski odbor, da se izjava ne vključi v sejni zapisnik. Proračun občine je bil nato obenem z drugimi proračuni sprejet, ravno tako sta bila brez vsake debate sprejeta oba pravilnika.
Težko stanje, ki se je pokazalo medtem v industriji v Kranju, naj bc našim občinskim očetom v svarilo in naj jih odvrne od poti, ki neizogibno vodi v prepad.
Zvonovi, zvonite!
i.
Danes praznuje šentjakobska fara, trg za to slavje je ves okrašen, s\ eti Florjan, čuvar nad domo\i, v svoji podružnici bo počaščen.
2.
Novi zvonovi mu bodo zapeli, ker se mu bliža gpdovni dan, pri blagoslovu s prošnjo iskreno zbor bo gasilski pri cerkvi ves zbran. 3
Ti si patron vseh tihih junakov, Tebe častijo, Ti daješ jim moč, kadar jih kliče bližnji v nesreči z geslom srca hité na pomoč.
4.
Ogenj sovraštva na zemlji pogasi, da se ne vname svetovni požar, čuvaj in brani vso belo Ljubljano, da ne doseže jo besni vihar.
5.
V	prvo kladivo težko naj udari Bogu na slavo, Bogu na čast,
da nam je ustvaril to zemljo prelepo, dedov naj naša večna bo last.
6.
V	drugo naj udari za slogo med nami, trka naj glasno na naše srce,
da se zganila ljubezen bo bratska, ki bo zasenčila sporno gorje.
7.
Udarite v tretje zvonovi-klicarji pesem o miru na uglašeni bron, da bo premagano divje sovraštvo, rešena ljudstva vseh suženjskih spon.
Mara J. Tavčarjeva.
Iz Julijske
Himen. Pred kratkim sta se v Trstu poročila gdč. Josipina Cerkvenič in g. Ferdinand Piščanc. Mlademu paru iskreno čestitamo!
Odpusti domačega delavstva. Pri preiskavi vzrokov katastrofe, ki je nastala pred kratkim v raškem premogovniku, so oblasti dognale, da je bilo v rovih za varnost rudarjev vse premalo poskrbljeno. Položaj v raških rudnikih je toliko težji, ker pronica vanje voda. Rovi so znatno pod morsko gladino. Poleg tega se razvijajo v njih pegosto strupeni plini. Glede na to so Oblasti ukrenile, da se mora število zaposlenega delavstva začasno zmanjšati. Podjetje je odpustilo okrog 1500 ru-Atricn njHnau ÜMÜ k m jfaližje tÜBQÜGft
Obiščite umetnostno razstavo
France Mihelič: žegnanje
Velika umetnostna razstava, ki so jo p i'i naši likovniki cb 40 obletnici pr-\ .s venske umetniške razstave, prikazu-• malimi izjemami v popolnosti znanje r h slikarjev in kiparjev. Razstavo si je c'< '' j ogledalo že več tisoč obiskovalcev, eianes pa si jo bodo ogledali še gojenci slika: sike akademije iz Zagreba, ki se prav v ta namen pripeljejo v Ljubljano.
žal so taki časi, da so doslej celo tisti, k: so v stanu kupovati umetnine, oklevali
z nakupom. Pravtako tudi banovina '-n občina doslej za svoje zbirke še nista nič izbrali, kar naših umetnikov seveda ne bo ; oviralo, da ne bi še nadalje ustvarjali le-i pa dela in ž njimi bogatili slovensko umet-; nost.
Danes je razstava poslednji dan na ogled. Ker so njene zbirke pomembne in značilne za štiridesetletno delo naših umetnikov. naj si ta poslednji dan ìazstavo ogleda vsakdo, ki doslej ni utegnil.
Koncert Lo vše—Bugan
V našem glasbenem življenju, ki ie letos vzlic pozni sezoni izredno razgibano, se napoveduje za 6 maja t. 1. nov koncert. Tega dne nastopijo v Frančiškanski dvorani: znana koncertna pevka ga. Pav.la L o v š e t o v a . njena hči ga. Majda L o v-se-Duganova s svojim soprogom, hrvatskim glasbenikom Čedomilom Duga-n o m ter mladi Samo L o v š e. Že to kaže. da bo ta koncert izreden pojav, kakor iih ni zlahka opaziti v glasbenem svetu.
Ga. Majda Lovše - Duganova je imela sredi aprila v Zagrebu (dvorana Hrv. glasbenega zavoda) samostojen pevski koncert, ki je vzbudil veliko pozornost in mnoge epe kritike v zagrebškem tisku. Mlada pevka je nbsclvirala na tej prireditvi obsežen program, ki je obsegal tudi skladbe venskih avtorjev Šivica, Premrla in La-ov ca. Kritik Novosti« je poudarjal v m podrobnem poročilu njen seriozni ■ :(>'-.: .-m. muzikalnost in kulturo niene interpretacije, sposobnost lepega oblikovanja fraz in inteligentnega deklamiranja besedila. Krasni piano«, ie pisal S. S. v šte-v lki z dne 17. aprila, »ki je odlika njenega glasu, ie bil izdatno izkoriščen; z njim avladuje pevka povsem sigurno vse polo-'"•.!<? glasu in deseza svoie najmočnejše •vinke.< Kritik Večeri« ie pisal, da je vka v zadnjem času »poglobila svojo umetnost in se glede toplote predajanja 1 zvila v svojo korist... Imela ie pri občinstvu presrčen uspeh.« Kritik »Hrvat. •H' vnika« pa je napisal, da je Majda Lov-
še-Duganova dokazala s svojim petjem »absolutno glasbenost. pri čemer ie treba posebej poudariti izredno čisto in zanesljivo intonacijo. dobro in solidno tehnično pripravljenost ter- sposobnost in prepriče-
valnost izražanja, s katero se odlikuje njeno predajanje!«
Po tem takem smemo z zanimanjem pričakovati nastop na ljubljanskem koncertu, ki bo obenem skladno prikazal Lovšetovo umetniško družino.
Sklepi učiteljskega tabora v Trbovljah
Trbovlje. 26. aprila
Poročali smo že o lepo uspelem učiteljske :rn /h:.<- vanju sedmih sreskih društev U i v Trbovljah. Zastopani so bili srezi: Ilrežiee, kr>ko. Celje. Litija. Laško, Konjice m Šmarje. Na zborovanju sprejeta resolucija pravi med drugim:
1. Slovensko učiteljstvo, organizirano v s:an. vski organizaciji JL'U, se zanima za socialne razmere otrok in je zato pripravljeno sodelovati pri vseh prizadevanjih, ki gredo za tem, da bi zboljšala položaj, higieno in zdravje slovenskega otroka.
I c te'jstvo sc je z navdušenjem od-zvaln klicu prilagoditi svoje šolsko delo si al no naraščajočim socialnim potrebam. \ se i mi na predpostavlja čast svoje funkcije •n rdklanja vsako tendcnco, ki bi stremela za t.- n. ila hi obligatno postalo udejstvova-nje ki ü:i ie prostovoljno sprejelo.
i. I čiteljstvo se zaveda odgovorne službe svi.iemu narodu in stoji zato na braniku /a r./ir; niljv s težkimi žrtvami pridobljene narodne države Jugoslavije Svoje delo usmerjamo k realni, pozitivni vzgoji narodne samoniklosti, samozavesti in ponosa povsod in cc v podvojeni meri na mejah in v narodnostno ogroženih krajih. Zato odklanjamo neodgovorno, destruktivno viednotenjc svojega dela
4. Zaradi osiguranja učiteljskega odgovornega dela jc bilo med drugim izrečeno:
o položaju v iz enotne sta-400 navzočih
Terjamo izboljšanje našega gmotnega položaja z rednim avtomatičnim napredovanjem, ukinitvijo tretjega draginjskega razreda, stalnost na službenem mestu, priznanje polnih prejemkov poročenim učiteljicam. \ujno jc treba preprečiti dviganje cen življenjskim potrebščinam in uveljaviti protikorupcijski zakon.
5. Za povezanost učiteljske organizacije z. ostalimi organizacijami državnih uslužbencev jc nujna ukinitev §§ 76 in 78 zakona o državnih uslužbencih.
Zbor je razmotrival tudi IUU po odcepitvi Hrvatov novske organizacije. Vseh zborcvalcev sc jc priključilo predlogu sekcije JUU za dravsko banovino, naj ostane vsedržavna stanovska organizacija neokrnjena v življenju, dokler se ne preuredi naša država dokončno. Izšel pa je nasvet, naj se pristopi k pripravam za ustanovitev Zveze učiteljskih organizacij kraljevine Ju goslavijc, ki jo naj tvorita Hrvatsko učiteljsko društvo in JUU, ki obstoja v vseh ostalih banovinah.
Trboveljski tabor je bil lepa, iskrena manifestacija enotnosti našega učiteljstva, ves potek zborovanja z izčrpnimi referati pa živ dokaz, da hoče naše učiteljstvo z resnim. stvarnim delom dvigati našo narodno prosveto in služiti kralju in elemov ini.
Za rešitev Aškerčeve domačije
Ljubljana, 27. aprila
Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije ponovno prosi vse one, ki so jim bile razposlane nabiralne pole, da jih vrnejo najkasneje do 4. maja. hkratu pa nakažejo zbrane prispevke. Po večini so se zbiralci že odzvali prošnji, le nekaj jih je. ki še niso izpolnili dolžnosti. Odbor hoče v spominsko knjigo vpisati imena vseh darovalcev. in ker bo ta knjiga nekakšna revija nacionalne in napredne Slovenije, ne bo smel v seznamu manjkati noben kraj in nobeno vidnejše ime.
S pohvalo moramo omeniti, da so sokolska društva na deželi prav častno zastopana v akciji. Nekatera izmed njih so prišla tudi na idejo, da prirejajo Aškerčeve večere z govori in recitacijami njegovih del, čisti dobiček pa posvečajo rešitvi Aškerčeve domačije. Tako se je tudi v Zagorju sestal krajevni akcijski odbor, ki bo v soboto priredil v Sokolskem domu Aškerčev večer. Dolžnost Zagorjanov in okoličanov je, da v čim večjem številu obiščejo to pomembno nacionalno in kulturno prireditev. Za prihodnje dni pripravlja podoben večer tueli šentjakobski gledališki r.rler v Ljubljani Ta večer mora biti zbrana v dvorani Mestnega doma vsa narodna in kulturna Ljubljana!
Ponovno prosi Akcijski odbor vse krajevne odbore in poverjenike, naj marljivo agitirrjo za izlet v Veliko širje nad Rimskimi t op H carni, ki bo .na binkoštni pone-
deljek 13. maja. Zaprošena je polovična voznina in upamo, da bo prošnji ustreženo. Ljubljančani se odpeljejo z vlakom ob 7.52, ki prispe v Rimske toplice ob 9.44. Tam počakajo mariborskega vlaka, ki pride ob 11.21, nato pa se skupno odpravijo v Veliko širje, do kamor je približno tri četrt ure hoda Ob 12.30 bo skromno slavje na novem domu rodbine pokojnega MIhe Aškerca. Predsednik Akcijskega odbora Rajko Türk bo imel kratek nagovor, nakar bo družini izročil spominsko kniigo in darilno listino, hkratu pa bo odkril spominsko ploščo na hiši. Svečanost bo združena s petjem in s slavnostnim govorom o pomenu Aškerčevega življenjskega dela za naš narod. Do besede bodo lahko prišli tudi odposlanci posameznih nacionalnih društev, ki so sodelovala v akciji, naprošamo pa jih. da govornike najkasneje do 10. maja prijavijo Akcijskemu odboru.
Po končanem slavju se izletniki vrnejo v Rimske toplice, kjer bo skupno kosilo z družabnim sestankom. Kosilo (juha. pečenka. dve prikuhi, kompot ali močnata jed s kruhom) bo veljalo 14 din, a prijaviti in plačati je treba Akcijskemu odboru do 5. maja. Za plačilo so na razpolago položnice odbora (številka 11.924 čekovnega računa).
Prisebnost in pogum obvladata vsako nevarnost
Naše «letiališče
DRAMA
Nedelja, 28.: Asmcdcj. Izven. Znižane cene od 20 «lin navzdol. Ponedeljek. 2L : zaprto. Torek. "o. zaprto.
Sreda. 1. maia: Hamlet. Red E. Gostovanje Zvon mi: ja Rogoz.: četrtek, 2.: Hamlet. F.e.1 :>n>tk. Gosto. nje Zvoni:;.:, ia Rogoz:;. Ponovitev fr.i teosk« ifc >/Asmo:!ej . Danes zvcčct ponovi cUanta Mauriacovo sodobno igro »As nodej- . k! p 'ìtale v zanimivih Ui..lv>. i., po	o; .san'h značajih življenje na gradiču IVne Harthas. Pisatelj je v,po . ... pet . 0 um :ijenih bitij, ki se ;K. ... • i: • Lno tjo rlepe pii-rodr.e sile no.., nji -i.
G. Zvo.r.i; • Ii« 4. ki .j.* prvih gostovanjih obohl, je i.a ;>ol: - n.ja n bo v sredo I. maju	nastop i v »Hamletu«.
V sredo zve . : bo Hamlet za red B. nato v četi tek za red četrtek. Občinstvo, ki si je prejšnji teden kupilo vstopnice za predstavi »Hamleta , ki sta bili določeni za abnoma četrtek n abonma B. opozarjamo da te vstopnice veljajo za srelo odnosno četrtek.
OPER A
Nedelja. 28.: Modra roža. Izven. Ponedeljek 29.: zaprto.
Torek. 30.: Lucia di Lammermoor. Red A. Gostovanje Sonje Ivančičeve in J. Gostiča.
Sreda, 1. maja: Balet Htestač. Jolanta. Red sreda.
Četrtek. 2.: Frasquita. Gostovanje Zlate
Gjungjenčeve. Izven. Petek, 3.: Plesni večer primabalerine Kir-sanove in šefa beog;ajskega baleta Anatola žukovskega. Izven. Sobota, 4.: Traviata. Gostovanje Vanje Leventove. bolgarske sopranistke. Izven.
Repri/a izredno usjiele in nadvse zabavne ter melodiozne operete »Modra roža«, ki je na sinočnji premieri občinstvu zelo ugajala, bo gotovo privabila občinstvo, ki ljubi lahkotno glasbo, dober dovtip in kratkočasno dejanje. Odlične podane vloge so pripomogle vprizoritvi do živahnega uspeha.
Opozarjamo na plesni večer primabalerine Nine Kirsanove in šefa Beograjskega baleta Anatola žukovskega, pri katerem bo sodeloval tudi bariton'st Boris Popov in dr. švara kot spremljevalec na klavirju. Spored večera objavimo prihodnjič. Gostovanje bo 3. maja.
Priljubljena bolgarska gostja Vanja Le-ventova, ki je očarala s svojim petjem in igro ob priliki svojih gostovanj pri nas, bo nastopila v soboto, dne 4. maja v partiji »Traviate«, kjer bo imela zopet možnost blesteti s svojo umetnostjo.
ŠENT-IAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 28. Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 28. ob 15.: Gejša. Znižane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. Zadnjič.
R
D I O
Nedelja, 28. aprila
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Radijski šramel. — 9: Napovedi, poročila.
—	9.15: prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (prof. F. Terčelj). — 10: Operetni venčki in napevi (plošče). — 11: Klavirska harmonika (g. Povše Jože), vmes samospevi Romana Petrovčiča s spremljevanjem klaviija (prof. šivic). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Skladbe za violino in klavir. — 16.30: pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Obdelovanje osušenih zemljišč inž. Rado Lah. — 17.30: Kvartet mandolin. — 18.15: Po domače (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zmaj iz No-djaja. — 19.40: Objave. — 20: Domač koncert Radijskega orkestra. — 21.30: Odlomki iz opere »Carmen« (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi g. Mirka Jelačina. pri klavirju prof. P. šivic.
Beograd 19.40: Ruske romance. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Veliki orkester.
—	21.10: Iz glasbene drame -Koštana«. — 22: Narodna glasba. — 22.50: Ples. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 21: Pester glasbeni spored. — 22.20: Godalni kvartet. — Sofija 18: Plesna muzika. — 20: Bolgarska glasba. — 22.30: Operetni odlomki. — 21.20: Plošče. — 22: Ples. — Praga 20.15: Večer Leharjeve glasbe. — 22.15: Operetni odlomki. — Pariz 20.30: Zvočna igra.
—	23.15: Pesmi in klavirske skladbe. — Rim 17.30: Plesna muzika. — 20.30: Prenos Rossinijeve opere »Semiramis«. — 23.15: Plesna muzika. — Berlin 1930 Mali orkester. — 2015: Pester glasben spored. — 22 30. Lahka Nočni koncert.
Ponedeljek, ?9. aprila
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). -12: Plošče za oddih. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost človeka (dr. Božena Zajc-Lavričeva).
—	18.20: Fiblchova simfonična Flika »Ves-ra«. — 18.40: Kvarni vplivi na naš narodni organizem (g. Vojko Jagodič). 19: Napovedi. poročila. — 19.20: Nar. ura: Potomci Rolje Krilatice. 19 10: Objavo. 19.45: Več manire — brez zamere (g. Fran Govekar). — 20: Kmečki trio. — 20.45 Uverture (plošče). — 21 15: Koncert na. čelo prof. čenda Šedllvvaer, pri klavirju prof P šivic. 22: Nanovprii. poročila
—	22.15: V od'üh igra Radijski orke.«<ei
Beograd 19.40: Ruske romance. 2.1 10
Zvočna igra. 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreli 17.15 Havajske kitare. 17.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 19: Hrvatske neredno prsmi. — 20: Produk-riia drž. glarbene »ka«VmHe. - 22.20: Gcelba za ples. — Sr.fiia 17: Pol — rcU-, frlasba. — 20: Simfonični konc?it. Ples. — Prpra 19 55: Kabaret. — Skladbe za klavir in orkester.
glasba. — 24.10:
21 55:
21	PO.
22	20: Češka
Plošče. — 22.35: Mandoline. 23: glasba. Pariz "0^0- Mf)««n->np<ova orerà: »Pepel^ka<r. — 23 15. Pevki koncert. — Rim 17.15: Petje. — 21 Simfonični koncert. — 22 10: Sk'adbe za čelo. — 23.15: Ples. — Berlin 20.16: Pester snored. — 21: Simfon'čni koncert. 2? 30: Lahka glasba. — 24.10: Nočna oddaja.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Slišal sem, da je duhovnik včeraj blagoslovil vašo zvezo z Vero. Sedaj sta eno «
»To sem prej mislil tudi jaz. A sedaj sva deset.«
»Kako to?«
»Ona je ena, jaz sem pa ničla.«
Čudni obiskovalci muzejev
Zmešane! in domišljave! študirajo faraone
V News Chronicle je napisal bivši tajnik Britanskega muzeja članek o nekaterih zanimivih posetnikih tega velikega znanstvenega zavoda. Po njegovem poro-či''j prihajajo v muzej ne samo znameniti r. i\iaki i~ vsega sveta, marveč tudi mar-f 11' . zv: £:me<. ki si domišlja, da je Cezar Haninal. N: poleon ali Nelson ter hoče zato vedeti i.ùjiuanjse podrobnosti o teh zgodovinskih veličinah. Tajnika je med (bugimi ihlgo nadlegovala neka dama. ki si je domišljala, «ia j«- bila v svojem prejšnjem življenju žena faraona Pentefija.
Vpraševala je predvsem, kako pričesko je nosila ta visoka dama iz davnin starega veka, ker je hotela tudi v tem življenju
imeti enako pričesko. Tajnik se je izmo-taval. kakor je vedel in znal, toda inkar-nacija faraonke ni popustila. Ko ji je dejal nekoč, da zgodovina o tej faraonki ne ve drugega, razen tega, kar je o njej zapisano v starem testamentu, se je izkazalo, da ravno o važnem vprašanju pričeske tam ni niti besede. Dama se je na to obr nila na državni informacijski urad, ki pa jo je zopet poslal nazaj k tajniku muzeja. Zdaj mu ni kazalo drugega, kakor da je povedal prosilki, da so si vse odlične dame starega Egipta brile glavo na golo in nosile lasulje. na kar se vtelešenje faraonke Pente-fije ni več pojavilo.
MILANO-\ttv "«A. j
. tJUBLJAM.
<; m BUDAPEST
A E POP UT
I9AO

J
-i*

Sr-Wfk
«k •	i it'V ••	-s
BUJfaVi• iä«j	»	-	■	:

I.NIJE CT.ostNE 00
- JC4 '»EOt.QO.Nf äTRAr.fc LiMjé
- .v
LETENJA
19 40
v. — 1. XI.
6.35 m ZAGREB 7.35 7 BOROVO 7.40 BOROVO 8.20 T BEOGRAD
linija 2000
Vsakodnevno razen nedelje v	obe smeri 30. IV. — 15. VIII. 16. VIII. — 15. IX. „
19.10	A 18.10	A
18.10	T 17.10
18.05	I 17.05
17.25	ft 16.25	A
i
1«. IX. — 31. X.
16.50 15.50 15.45 15.05
1. V. — 1. XI.
linija 2002
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri
30. IV--15. VIII.	16. vm — 15. IX. 16. IX. — 31. X.
6.20 7.05 7.10 8.15
!
SKOPLJE N I S NIŠ
BEOGRAD
i
18.20 17.35 17.30 16.25
i
17.35 16.50 16.45 15.40
!
16.30 15.45 15.40 14.35
(Lokalni čas)
9.00 11.25
linija 2006
Torek, četrtek, sobota 3. V. — 28. IX. BEOGRAD SOFIA
T
i
12.10 11.45
(Lokalni čas)
linija 2008
Ponedeljek, sreda, petek L V. — 30. IX.
9.ÜU iO.ló
J
BEOGRAD PODGORICA
t
11.50 10.35
15. V. — SI. V
linija 2004
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 16. IX. — 30. IX.	15. V. — 31. V.
8.55	m SARAJEVO A 16.35
9.50	y BEOGRAD ■ 15.40
16.
IX. — 30. IX.
15.05
i «-io
linija 2005
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri
1. VI. — 14. IX.	1. VL — 15. VIII. 16. VIII. — 14. IX.
6.30 ri BEOGRAD	A 19.00	. 17.30
7.45 t DITBROVN1K * 17.45	2 16.15
linija 2004
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri
1. VI. —
14. IX.
8.00 8.40 8.55 9.50
I
DUBROVNIK SARAJEVO SARAJEVO BEOGRAD
1. VI. — 15. VIII.
17.30 16.50 16.35 15.40
1
16. Vili. — 14. IX,
16.00 15.20 15.05 14.10
i
linija 2003
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri
1. VI. — 14. IX.	1. VI. — 15. VIIL 16. VOL — 14.
630 9 ZAGREB	A 19.00	A 17.35
7.40 ▼ SPLIT	« 17.50	■ 16.25
IX-
VI. — 14. IX
7.50 8.30 8.50 10.10
!
linija 2007
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri
1. VI. — 15. VIII. 16.	VIII. — 14. IX.
SPLIT a 17.40	A	16.15
SARAJEVO T 17.00	T	15.35
SARAJEVO I 16.35	I	15.05
ZAGREB É 15.15	H	13.45
linija 2001
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 1. V. — 30. IX.	1. V. — 30. IX.
10.25 m LJUBLJANA A t ZAGREB	*
11.10
13.50
1. VI.
- 31. VIII.
10.15 i 11.45 I
linija 1875
Torek, četrtek, sobota, v obe smeri 1. VI. — 15. VIII.
16. vm. —■ si. vin.
BEOGRAD BUDIMPEŠTA
t
15.15 13.45
t
13.45 12.15
linija 560
Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri Red letenja veljaven od: 1. V. — 14. IX. 1940.
10.00 H BUCAREST
10.55 11.25
12.55 13.20
14.40 15.00
16.00 16 20
18.20
BEOGRAD BEOGRAD
ZAGREB ZAGREB
VENEZIA VENEZIA
MILANO MILANO
MARSEILLE
18.25
15.30 15.00
13.30 13.10
11.50 11.20
10.20 10.00
8.00
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi Ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din U— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za. enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJ^	y znam&ah
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra41, Ljubljana.
_ _
Beseda 1 din. davek 3 din, Zi. šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Gostilna Martine
Zg. Šiška
servirà danes pečene purane in prvovrstna vina. /.a boljšo voljo igra salonski orkester.
11434-18
Halo v nedeljo vsi v gostilno K?hne
Kdor hoče dobro vince piti. dobro jesti. Vabimo na obilen obisk. Rahne, Moste.
11510-18
Gostilna P djšak
vabi vsako nedeljo in praznik na veselo zabavo. Igra prvovrstna godba. š:.:artinska cesta.
11536-18
Nc pozabite
d., se v gostilni pri Panju tnči priznano izborni do-leniski cvičck, fina štajerska vina. vsak dan sveže pivo, žganje, likerji itd. — Vedno in ob vsakem času razna topla in mrzla jed !a. Se toplo priporoča *n Vas vljudno vabi Tone Huč.
116s4-1s
S t,'. rozn?na slaščičarna Novotnv
v. m cenj. botrce ia botrčke za birmo na veliko izbira birmanskih daril od prepro-»ega do na-f nejščea dnevno svežega pec.v.i -- Nud'mc tudi raznovrstna okrepčila. Z obilen obisk se naitopleje priporoča — slaščičarna Novotny
11674-1S
rt eseda 1 din, davek 3 din, •a šifro ali daianie naslova i din. Najmanjši znesek 17 din.
Artistična zadruga
- Zagrebu, llica br. 31 —
■ preiema v izobraževanie » irtistično plesni umetnosti alentirane začetnice in ar--istke posreduje namestitve n skrbi za mihov napredek n socialno sigurnost Za -^odrobneišr informaciie — ibrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Z.isreb (lic: 31.
110-1
Dva ključavnic.
pomočnika
mlajša, neporočena takoj sprejme Pavel Str-guiec Gospcsvetska 13.
11626-1
Vodovod, instalater ir. klepar, pomočnik
zanesljiva, se sprejmeta za stalno za Ljubljano. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
11570-1
Portir
nočni, ki je že to službo
opravljal in pa kavarniški natakar dobit? takoj mesto. Ponudbe s podatki dosedanjega službovanja na Hotel ^'on, Ljubljana.
11677-1
Čevljarskega
pomočnika
za popravila sprejmem t1 k .i Sa5ek. Gerbičeva i "lica 9. Kclezija, Trnovo.	11632-1
Modni salon Tavčar
sprejme dobro izvežbano pomočnico za plašče in kostume Ilirska 12.
11655-1
Mesarskega
pomočnika
začetnika, sprejmem takoj. Zrimec, Bled.
11567-1
Kopališkega mojstra
išče uprava kopališča lli-riie. Pismene ponudbe na poštni predal 175.
11385-1
Stalno službo
dobi kdor posodi kratko ročno din 20.000. Pisati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Služba«.	11549-1
Natakarico
tudi začetnico, čedne zunanjosti in dekle za vsa gospodinjska dela. ki zna kuhati, sprejme kavarna na Gorenjskem Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod »Poštena.«
116C9—1
Spretno šiviljo
za boljša dela spreme — salon BERNTK, Coizova
cesta l/I.
11651-1
Mesarja
Mehanika
in več ključavničarjev sprejmem takoj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
116641
Brivski pomočnik
k: se želi izprakticirati v damski stroki, dobi takoi službo. Salon »Vena«. Gradišče 4.	11548-1
Danes godba
s plesom. Gostilna Loyd Se priporoča Rezi Vel-kavrh.
11610-18
Krojaški pomočnik
za. velike komade dobi takoj mesto pri Remsu. Vogelna 5. Ljubljana.
11718
Šiviljske
pomočnice
prvovrstne in vaienko sprejme modni salon — Jelka Rozman. Cesta 29. okt. (Rimska 1 23.
11566-1 Pomočnico
prvovrstno za obleke takoj sprejmem. Jerneje Marjeta, modni krojaški salon, Tyr-ševa cesta 51.
11568-1
Natakarico
<olidno, takoj sprejme ^ostina »l.cvšln« Gradišče 13
11633-1
Iščem instalaterja
vodovodnega samostojne r>a. Ponudbe na ogl. cd. Jutra pod »Samostojen .	11608-1
Frizerko
dobro moč in m ajšega brivskega pomočnika in trizersko vajenko spreme Niko Koman, Poljan ska 13.
11622-1
Mizarskega
pomočnika
dobrega sprejmemo. — Naslov v vseh posi. Jutra.	11716-1
Boljšo šiv*lio
za šivame oblek, iščem na dom takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11679-1
Mojster
za ključavničarstvo z obrtnim listom, dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
11662 1
Briv. pomočnika
in frizerko
sprejmem za Golnik za stalno, žnidaric J., — Kranj.	11620-1
Mesarskega
pcmočnika
mlajšega, pridnega, ki je vajen nakupa živine in se razume nekaj na kme tijo se sprejme. Lavrič Teharje pri Celju
11703-1
Frizerko
mlado, dobro, sprejmem takoj. Prednost imajo, katere znajo tudi moško stroko. Plača dobra. Kos, Ježica.
11668-1
Krojaškega
pomočnika
tekoj sprejmem. Sodja Lovro, Rožna dolina c. II. št. 31.
11719-1
Slaščičarski
pomočnik
samostojen, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Slaščičar«.
11678-1
Hi ivskega
pomočrrkn
dobrega delavca takoj sprei me salon Fer> P'idrlai na Sv lakoha trgu 5
11342-1
Brivskega
pomočnika
lobrega m stalnega prej--nem takoi ali po dogovoru. Vvbornv Vekoslav, Slo ieni Gradec.
11305-1
n?oženjenega, is:em. — plača 300 din in vsa o-skrba. — Prahin. Savski marof, kolodvor.
i:354-1
Gospodična
ki ima veselje izučiti se /.d kavarniško biagajni-arko in barsko mixeri-i co. iščemo za takoj. —
----------i ponudbe pod »Barska
14- do 161etno dekle mixerlca na podružn
! Jutra Maribor. 11359-1
pridno in pošteno iščem za i ______ _ _ _
pomoč v trgovini. Ponudbena ogl. odd. lutra pod šifro »Pošteno dekle«.
11277-1
Krojaškega
pomočnika
j sprejmem za v roke in va-tnca. Premeli, Tyrševa 29.
11650-1
Mlinarja
■tareišo moč z večletno prakso pri stronh in >orti-.niu moke ,e spreime 1. :iaja Plača po dogovoru, iskröa > niši. Naslov Zumane. Sevnica
11259-1
Tiskarja
mrtvaških pokrovov
šče tovarna pogrebnih predmetov v oanovim Hrvatski za takoišen nastop. Mi ne ponudbe z navedbo Josedanie zaposlitve na i'ublu itas. '..ereb, llica 9 Dod bi. 55943.
11228-1
2 šteparici in ti čevlj. pomočnike
sprejme takoi Anton Ješe, Tržič.	11132-1
Hišnik
Sokolski dom se išče. Starost do 45 let. ože-njen. vešč mizarskih del. — Pismene ponudbe na Sckcla matica, Maribor.
11376-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme Kocbek, Studen, ci pri Mariboru, S om-kova ulica 5. 11373-1
Pekovski pomočnik | Šiviljska pomočnica Dobra kuharica
mlad. dobra moč, vesten in zanesljiv sposoben za vsako pekarno se sprejme. Rodič Franc Št Jernej, Dolenj.-ko.
11391-1
Dobrega Žagarja
za venecijanko in dva hiapra za vožnjo lesa išče lesna trgovina Va-entin Erlah. Jesenice-P avž.	11402-1
li. e siu/.bo v Celju s 15 malem. Nas ov se izve \ podr. Jutra v Ce. ju 11295-2
Fina šivilja
za c'oieke in plašče gre na dom po nizki ceni. ' P„:.udbe na ogl. odd. .ut.-a pod št. 8656.
11154-':
mlada, vajena samostojnega gospodinjstva, gre k boljši odrasli družini za primerno plačo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Maj 400«.
11552-2
i
Manufakturist
roj ne
ključavničarje
-nrrjmc A. Varšek. Dom žae.	115G3-1
Več sodarskih
pomočnikov
za veliko ie.o sprejme takoj sodar tvo Homan ^tražišče pri Kranju.
11304-1
Slaščičarja
! /.a takoj iščem. Pismene j t>cnudbe z navedbo za-atevane plače na podr. Jutra Maribor pod »Let. , no nameščenje«.
11368-1
Šiviljo
za izde avo finega perila samo dobro moč sprejmem. — Bogataj, salon merila, Gajeva ul.ca I, '•'III. nadstr. 11479-1
Službo dobi
pioùajalka na deželo, da vrsi tudi gospodinjstvo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11456-1
9
Ali lahko zanikate* da dvakrat dve štiri
Senzacijonalno razkritje, ki je bilo izvršeno točno v napovedanem času, objava, ki prihaja baš v pravem trenutku. »Svetujemo in priporočamo našim bralkam in bralcem, da si preberejo sledeči članek z največjo pozornostjo, tem bolj, ker je lahko
njihova bodoča sreča od tega odvisna.«
Nič novega ni pod soncem, se
glasi star pregovor in to |e čista resnica. Zadnje pridobitve človeškega napredka predstavljajo po vsem tem le razumno uporabo načelnih zakonov in naravnih sil, ki delujejo od početka sveta in ki so jih znali učenjak: znanstveno izkoriščati v dobrobit vsega človeštva: letalstvo, telegraf, telefon, brezžično oddajanje (radio) in gledanje na daliavo (televizija), ali niso vse te iznajdbe v bistvu le praktično izkoriščanje sil, ki se nahaiajo v stvarstvu vsega početka, na pr. elektrika, odpornost zraka, valovanje?
Astrologija ie veda, stara tisoče in tisoče let, eksaktna znanost, ki jo je študiralo le malo število pravih znanstvenikov in ki je tem zakrila dokaze o neizpodbitni in obsežni moči ozvezdja na človeško usodo. Zal pa je tudi prečesto služila izkoriščanju ljudske lahkomiselnosti.
V našem primeru pa bi storili pametno, če nam ne bi preje zaupali, dokler bi ne dobili neomejenih dokazov za naše trditve.
Pokažem vam točne izsledke strokovnjaka astrologa F. T. Karmaha. Napovedi, ki se na pr. nanašajo na osebe. rojene med 21. januarjem in 18. februarjem: kontrolirate |ih lahko brez nadaljnjega. Presenetila vas bo nedvomno točnost in resničnost teh navedb.
Astrološka razlaga lege sonca v času rojstva postavlja ljudi, ki so v tem razdobju rojeni, pod vpliv vodnarja (Wassermann), ki tvori enajsto razmerje živalskega kroga (Tierkreis).
Fizične ali telesne značilnosti so tokrat sledeče: nekoliko podolgovat obraz, bledikasta polt, svetli plavi lasje, modre al: sivkaste oči.
Slika, ki je tu objavljena (gospodična N. N.), kaže tipičen primer osebe, ki je rojena v vodnarjevem znamenju. Važno pa je sledeče: svobodoljubnost, zlasti v mišljenju in izražanju, je ena najznačilnejših duševnih lastnosti ljudi, ki so ro-leni v tem znamenju.
Ti ljudje so idealisti, dasi ni rečeno, da bi bili vsikdar ne praktične narave: pač, pa zelo se nagibajo k navadi, da si zidajo gradove v oblake. Često imajo opraviti z največjimi težavami in nesiuteni-mi ovirami, kadar zasledujejo svoje cilje in izpolnjujejo svoje naloge.
Ti ljudje dokazujejo hvalevredno odpornost napram skušnjavi, da bi se uveljavili brezobzirno na račun in škodo svojih bližnjih. Kljub svojim izrednim sposobnostim in nenavadnim usidranim talentom pa rojenci vodnarjevega znamenja nimajo vsikdar potrebnega zaupanja v samega sebe Prav zato pa bi mnogo bolje uspeli, če bi njihova usoda bila na kakršen koli način vezana na usodo ljudi, ki imajo več smisla za tveganje in ki v danem slučaju tudi odločneje nastopajo.
Ti ljudje so sicer ambiciozni in si mnogo prizadevajo, toda zaradi njihove boiazni in neodločnosti se vzdržujejo slehernega riskiranega koraka in tako preprečujeio, da bi se njihove idc:e in načrti prenesli » resničnost; zaradi pretirane previdnosti ne najdejo prilike, da bi se pravočasno razvili.
Pomanjkanje sigurnosti običajno ovira te liudi pri uresničevanju njihovih želja ni dejani, za katera bi drugače pokazali najboljše sposobnosti. Največje in najusodnejše važnosti je torej poznavanje časovnih dob, ki so primerne in ugodne nameravanim opravkom in ki so naklonjene izvrševaniu določenih opravil. HoroskoD razkriva taka razdobja, ki kažejo najugodnejše šanse za uresničenje te ali druge namere. Res ie torej, da ^vzbuja poznanje teh dob in določenega pri-
pravnega datuma zaupanje v samozavest; zlasti pr; ljudeh, ki so rojeni v vodnarjevem znamenju, je od takega zaupanja ali nezaupanja odvisen uspeh odnosno neuspeh . apočetega dela.
Čeprav so redkokdaj pripravljeni pripoznati ali podelievati svoja prijateljska čustva, so v trenutku, ko to store, najodločnejši prijatelji in vzorni tovariši. Smatrajo sleherno zaupanje za sveto in vzvišeno zadevo. Poudariti pa je treba, da so v nasprotnem slučaju nepopustljivi in da ne odpuščajo tako naglo, kakor bi morali po navadi.
Njihovo rojstno znamenje jih je obdarilo s sijainim spominom in nenavadno sposobnostjo, pridobivati znanstva, a jih tudi obdržati. Često ■majo presenetljivo moč in vplivajo na svojo okolico z nenavadnim uspehom.
Ker ni dvoje življenj, ki bi si bili enaki, je popolnoma razumljivo, da ni mogoče izreči napovedi, ne da bi bil vsak posamezen slučaj temeljito in z ozirom na svojo posebnost raziskan, in poštudiran. Splošno se opaža, da dosegajo osebe, ki so rojene v tej dobi, svoj življenjski cilj, kakršen koli bi bil, na način, ki jih same preseneča: tolikšna je razlika mc-d njihovim ÌS5W
m
resničnim živlieniem in med njihovimi željami in cilji. Vsai enkrat v življenju, če ne večkrat zgreši zamogli dobiti kako nepričakovano 9 ljudi od 10. priliko, v kateri bi dediščino ali dragocenost.
Vsako življenje vsebuje črto največjega razmaha in napredka, poleg te pa črto najmanjše odpornosti in popuščanja. Pozneje teh podatkov, ki se tičejo življenja in ki jih odkriva astrološka veda s pomočjo horoskopa, mora biti največje koristi in najglobljega pomena. Življenjski uspehi vodnarjevih rojencev pa tudi teh pod drugimi znamenji rojenih liudi zavisijo v največji meri od možnosti, spoznati take okoliščine in pripomo čke, ki ustvarjajo in razvijajo njihovo srečo na črti najugodnejšega naključja.
V nobenem slučaju ne smete in ne mortte prezreti ali omalovaževati resničnosti navedenih dog-nanj.
Moramo pripomniti, da so bile dane gornje navedbe le na podlagi najširšega opazovanja, saj nam ie bil znan le mesec rojstva opisanih oseb, ne pa tudi dan rojstva.
Zamislite si, kake nepredvidene posledice in olajšave, kake možnosti neslutene se vam šele odpirajo, če bi bili znanstveniku, kakršen je F. T. Karmah kot astrolog, na razpolago najtočneiši rojstni podatki. Njegova raziskovanja bi vsebovala podatke in navodila za va-še zdravje, za vaš splošni dobrobit, za vašo srečo v zakonskem življenju, za pravilno izbiro časa pri vaših poslih in važnejših opravilih, za pravočasno spoznanje nesreče, ki vas utegne doleteti, in končno za odstranitev vaših najusodnejših življenjskih ovir. Upravičeno lahko
, pričakujete izpolnitev vaših toza-! devnih pričakovanj in upov, ki jih j stavi jate v nezmotliivo metodo F. T. Karmaha.
Kajti v našem primeru ne gre morda za kako magijo ali čarovnijo, temveč za čisto astrološko vedo. Saj se F. T. Karmah odločno brani, da bi ga smatrali celo za kakega »lasnovidca« ali za »medija« na področju sugestije in tele-patije, okultizma in spiritizma, ali da bi morda celo čudeže delal. Saj bi jih v takem slučaju delal v prvi vrsti za sebe.
Veliko in obsežno znanje, ki si ga je znal pridobiti v opazovanju zvezd, je vsem tistim, ki se obračajo na njega, najsigurnejša garancija za določitev pravilnega horoskopa. Njegov horoskop upošteva dejanske in nevarliive izsledke iz svetovnega planetarnega sistema in je v mnogočem docela različen napram doslej znanemu in običaj-j no uporabljenemu. Mislim, da vam ni treba tega še bolj poudarjati, če ponovno zatrjujemo — kljub govoricam — da nima F. T. Kar mah nobenega opravka z magijo ali podobnimi zadevami. Edinole v dani astrološki metodi leži uspeh vaše bodočnosti, le njene ugotovitve, ki se ozirajo na neizprosne zakone zvezd in mihovega toka vam morejo nuditi nasvete in navodila, le s pomočjo znanja zvezd nih položajev in konstelacii lahko izračunamo dan, ki vam prinaša srečo, smehljaiočo se srečo v vsem izobiliu, — po tudi še to: obvarujemo vas zmot in pogrešk. ki bi jih nevede storili sredi naiboliše-ga začetka in ki se jih morate v interesu Vaše lastne varnost: izogt-bati in jih preprečiti Glavno Da je, da morate pravilno ravnat: v smislu navodil in podatkov, ki jih postavlja vaš horoskop z vso na tančnostio in sigurne preciznostjo.
Kakršen koli naj bo mesec vašega rojstva, napišite na list papirja lastnoročno vaše ime z navedbo gospod, gospa ali gospodična, vaš priimek, točen nasiov in natančen datum (leto, mesec in dan) vašega rojstva. Izven vsakega dvoma je, da pomeni horoskop za vas nov pričetek življenja. V najkrajšem času so lahko podatki v vaših rokah.
Zakaj pomišljate in oklevate, čc vam je dana možnost, da se zne bite vaših življenjskih nadlog in da primete za srečo? Ne dopuščaite. da vam pobegne srečen dan ali tre nutek, ki je morda že zelo blizu. Vaš horoskop pa lahko dobite po polnoma brezplačno, ako kupite senzacionalno knjigo »Naš život i okultne tajne« od F. T. Karmaha. Knjiga je velike važnosti in ko risti za spoznavanje samega sebe in bližn,ih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10. navedenih vprašanj, katera vam razjasni :
1.	Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake ;
2.	Vaše izglede v ljubezni;
3.	Vaše izglede v kupčijah.
4.	Vaše izglede v podedovanju.
5.	Vašo živlienjsko dolgost.
6.	Vaše prijatelje in protektorje.
7.	Vaše sovražnike, zahrbtnost, krivične obdolžitve itd.
8.	Potovanja, spremembe bivališča.
9.	Zadeve v rodbini.
10. Vse, kar želite vedeti o loterijskih zadevah.
Knjigo »Naš život i okultne tajne« lahko naročite pri piscu. Njegov točen naslov je :
F. T. KARMAH
ŽALEC
Denar nošljite v naprej na čekovni račun št. 17.455. — Cena knjigi je 30 dinarjev.
i Elcktromonterja
• a*i o vojnega delavca z clalj'o prakso vsestransko izvežbanega. ki ima ali more napraviti čim prej mojstrski izpit ta ko j spreime večje elek trotehni'no podjetje v Celju. Ponudbe z na vedbo zahtevkov, dosedanjega delovanja, sta rosti in družinskih ra? mer na podr. Jutra Ce lje pod »Zanesljiva moč 11297-1
Kmečkega hlapca
h konjem i- em za takoj. Plača po dogovoru Türk, mlin, Laško.
11294-1
Pekovski pomočnik
mlad, dober delavec v pekarni dobi stalno služ bo, ki bi razna5al tud! kruh s kolesom. Plača debra po dogovoru. No vak Eridij, pekarna, — Grosuplje.	11287-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj za lino veliko delo krojaški salon F. Pešec, Celje, Kre kova 8.
11290-1
Pripravno dekle
ki bi imelo veselje za sobarico, sprejme manjši hotel na deželi. Po nudbe pod »Veselje« na ?.. odd. Jutra.
11420-1
IIT ; NI SLUGA
■•e sprejme v sta no slu-"bo na deželi (hotel). Vaten mera biti vseh domačih del in manjših popravil. Prednost ima m'zar Vsa oskrbna v hiši Ponudbe pod ^Slu-?a > na ogl. odd Jutra.
11419-1
Graver-rezbar
za Beograd
kl je vešč v mešani stroki. se sprejme za samo. stoino delo in v stalno službo. Ponudbe z vzor ci in opisom svojega dela ter zahtevano pla-*o pilite na »Sedmo ='lc Beograd, pošt predal 728	11323-1
Mojstra
sneciaista za rezanje bičev iščem — Ponudbe na »Diompero«, poštni predal 876. Beograd.
11324-1
Foto pomočnico
ai pomočnika sprejme za sta no Foto Filač, Je niče na Gor.
11142-1
Krtačarske
pomočnike
?.a takoj išče domača ln dustrija. Ponudbe na Propaganda d.d. Zagreb pošt. pret. 472 poj »130 11273-1
Dve gospodični
i^čem za familiari^ orkester ki se žele učiti violino, klavir, harmoniko ir. pstie. stare od 17 do 19 let. Ponudbe na kaoe'nico \ma!!jo Primožič, Hotel Besna. Bihač.	11275 1
Vzgojiteljico
s sedemletni dek'ic! z znnnirm srbskega in remškega jezika iš*em. Ponud'r/3 s fo-toerafijo naj se no^ljejo na- Pav Guttmanna. Novi Sid. Vojvodjanska ulica 5.
11343-1
Krojaškega
pomočnik d
za male ili ve'ike k^-e *nr»ime Ivan Goetenč-nik. krojač. Dravozrad 11210-1
Dva slikarska
pomočnikr»
ln vaienca sprejme ta koj Ginek Ivan. Rožna "iollna c. II-3S. L"'ii>-Ijana.	11425-1
Krojaškega
pomočnikr
'a mnle kone sorejme Tom*ič Daniel. Zgorn'a Šiška, Vodnikova c 103.
11411-1
ŽelczostrugnriT
In s'rc.i'ies'a k1.iT';-vr>i 'iria spiejme ta':oj G F. Sohneitsr t ama strojev, Skolja L^ka.
1140?!
na ver er' nl'o s.>r?jn-em t~":oj. Zaje btieua, ' o o dvor.	1132«!
j Brivski pomočnik
dobor delavce :!ob: to koj sta'no s tifi'oo Fra-njo 2abiek. Ljublana. Krakovski nasip
11331-1
Krojaškega
pomočnika
/a vf'ika -a ka m žen ska dela takoj spre'me Slavko Vcdovnik. Zagor te ob Savi. 11336-1
Postrcn>ico
pridno cpre1mem do 3 por;o'"'ne. Sv. Petrn e=-ita 27-1.	11347-1
Pekovskega
pomočnika
mladetra. ki bi tudi raz-nafal kruh sprejmem. NV. ov \ vseh pasi. Ju tra.	113^8-1
Hotelsko kuharico
zmotno sprCme-n takot ali s 1. junijem. Ponud be t.-n osi odd. Jutra prd »Dobro stalno ne sto«	11183-1
Več ključavničarjev
in elektrotehnikov dobi takoj zaposlitev. Po nudbe na ogl. cdd. Jutra pod »In-*»strl1a 31 " 11314-1
Fotopomočnik (-ca)
se sp:-ej -e Foto »EH«, Mrriicr, Aleksandrova cesta 1,	11375-1
Nat.-karioa
o'idno in poltene lsč»m Nuslov o ogl. cdd Ju-
'.ra.
I"* 404-1
"onpsìl'va. d'-bi
ali s 1.	siij^lio
;-.ra manjši dn:*1n! ter
- —-1 % Y yi'cn-n:	P — -
Tiiidb» s ?l'ko na 00--.'ru5n'^o JV-rp "v-v**-: Poštena
11421-1
;>;ru r.cl š:f -csp'jdinja .
Hotelska kuharica
se i?če za sezUo za prvo ""tno r.odjetje. Istot-m se s^rej-r.e tudi nerfekt-na dnina kuharica. Ponudbe s točno navedbo 'Tpc-.i iih slv>b mest 11 =Uifi ped K ihiriea m Bled« na ogl oddsl. Jutra
114C7-1
Frizerko
za damsko in mo^ko snre'me salon NFar.*i«. Kongresni trg št. 3.	11477-1
Kmetsko dekle
oe':ter.o. va'eno vseh hi'nih del. takoj sprel-mem. Tržaška cestri 95.
11469-1
Mlinarja
za k-ne*ki m in na kamne sorejme takoi	trg..
je ob Savi.	11389-1
čevljarski
pomočn;k
v-1 b1 iPhko mstopi: takoi. dobi sivžbo. Ivan Bcžlčnik, Krško.
11390-1
Šoferja —
mehanika
neoženjeneea sprejmem takoj. — Ivan Prešern. Pranj.	11394-1
Dva lesorezbarja
in dva mizarska pomočnika, vsi samo dobro iz-irjene moči. dobe dobro - ta no metto pri Dragu Višnarju, Jesenice. Gor.
11399 1
Pečarskega
pomočnik".
, ., j t. * " 1 , ■prejmem. — Sprejmem tudi vajenca Berton-~e i Stanko. Radovrica. Gorenjsko.	11393-1
Trgovska
pomočnica
iob! takoj stalno slu:"bo Lcsjak. Jesenic;1. Goapo-svetska cesta 13.
11401-1
1 izvežban v manufakturi in modni stroki, želi primerne I namestitve. Naslov v vseh ! poslovalnicah Jutra.
11150-2
Izvežbano
natakarico
za gostilno v industrij, skem kraju, samostojno t*'*em za tak->1 Ponudbe na oslas. odd. Jutra rod >3000 kavcije .
J 5 «'fi 1
Frizerskega
pomoenUt'«
išče za stalno salon »Frank« 115S9 1
Hotelska kuharica
zmožna, dob' mesto talcoi ali 1 juniia Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Dobro stalno mesto«.
11188 1
Dva čevljarska
pomočnik-*»
za boi:ša dela spreime takoi Ivan Podstenšek, Črna Pri Prevaljah.
11498-1
! Mesto zobezdrav-
niške pomočnice
. Ma ri'00 ru išre vestna :podi'lna iz dobre dru :'ine. Ki je abso virala nigicnski tečaj. Nasov v vsen posi. Jutra.
11260-2
Pozor fotografi!
Rctušo s p rej era na— dom. Ponudbe pod »Do ter retušeri na ogl. oddelek Jutra. 11286-2
Šofer in mehanik
z daljšo prakso si želi premeniti službo najra je k osebnemu avtu. Po izve se pri Močnik, ga raža hotela Miklič
11327-2
Plačilna natakarica
išče namestitve, najraje v Mariboru. Poti'"i'ne na pedruž. Jutra Maribor pod »Plačilna .
11379-2
Pletilje
izvežbane na raznih strojih spreimem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11538 1
Brivskega
pomočnik?
mlajšega spreimem takoi v stalno službo. Alojzij Kek. Vrhnika.
11520-1
Briv. pomočnika
in vajenca
spreimem takoj v stalno službo K-ili Stefan, Ljub liana, Tyrševa 55.
11519 1
Postrežnico
zelo snažno in pošteno spreimem od četrt 8 do 11. dop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11512-1
Beseda 50 par, davek 3 din. tei 3 din za šifro ali daja nje naslova — Naimanjši znesek dni 15.
Mesar, pomočnika in	«eliilrinio
sprejme- takoj Hudnik. Je- I Žica !>..	11539-11
'nieligcntna
gospodična
.»estransko /obražena. stara 4U le! .šče službo v Ljubliam. Govori nemško, .ibolirvaško :n slovensko. Ima dolgoletno prakso fca-Kor odgouteliica, razume sc v gospod mstvu in v trgovi-t fenient dopise na ogl. •jd<1 lutra doc' »Zaneslova ID resna«	11282-2
Miad brivski
pomočnik
:"Ae stalne zaposlitve. Niko Krešjvi . Jezerska L-sta 18, Kranj.
11146-2
Natakarica
Uče stalnega aii sezij-keja mesta. Vzame na račun ali v najem. Ponudbe pod »Zmožna 30 na ogl. cdd. Jutra.
11435-2
Pošteno dekle
išče službo gospodinje pri samostojnem starejšem gospodu. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
11565-2
Skladiščnik
zučen trgovski pomočnik, srednjih let. samostojen, z večletno prakso, želi službo i v industriji ali večii trgo-■ vini. Ponudbe na ogl. odd. , Jutra pod »Samostojen«.
11494-2
Trgovski pomočnik
žtlezninskc stroke, srednjih let. sedai samostojen vodja skladišča z večletno prakso želi službo v večji industriji ali trgovini. Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod »Skladiščnik«.
1149-2
Mesto blagajničarkc
v pisarni ali slično išče absolventka drž. dvorazred-ne trgovske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i »Zanesljiva in vestna 22«.
11501-2
Zdslüiek
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanie naslov» 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Zaslužek
nudi vsakomur L;ndič, Ljubjana 245-f. Za odgovor priložite znamko, sicer ne odgt > or
11642 3
Zastopnik
sa moderne stroje za izdelovanje orodja, orodje. žlahtno kovino, e ek-trični material, kovine, rudniške in železniške DCtrebščine itd. se išče. Podrobne ponudbe po mračni pošti na G. K. Mall. Düsseldorf 43 v Nemčiji.	11262-5
Potnike
ki potujejo po letovi-ščarskih krajih iščem. I Artike' : ogledala z foto-j (Trafilami krajev. Pon. na ogl. odd. Jutra pod 555«.	11700-5
Gospodična
iz učiteljske družine, zmožna slovenske, srbo-hrvatske in italijanske korespondence, knjigovodstva. strojepisja, vajena otrok, šivanja, vezenja išče nujno zaposlitve v pisarni ali pri otrokih Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra Maribor pod Dela željna-.
11371 2
Mlajše dekle
želi službe gospodinjske pomočnice. Zna kuhati ln opravljati vsa ostala de a. Najrajši gre k pol leta starim otrokom. — Nastop 15. maja — Ponudbe pod »Zmožna sa. mostojnega gospodinj--tva na ogl. odd Jutra.
11452-2
Za trgovsko
pomočnici
izučeno v trgovini z mešanim blagom na deželi, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, vajeno vsakega dela, po-ponoma zanesljivo in pošteno iščem primerne zaposlitve. Priporoča jo učni gospodar, ki ji zaradi likvidacije obrata ne more dati nadaljnje zaposlitve Ponudbe na ogl. od. Jutra v Ljubljani po »Nastop takoj 940«.	11312-2
Miss
Strežem in masiram bolnike — nogavicam pobiram pentlje — slovensko stenografijo poučujem — vse po konkurenčni ceni in zelo hitro! — Pridobivam stranke za nezgedo in posmrtnino. — Marina 2agar-jeva, Ljubljana, Slomškova ulica l'Ili. • pn ge. Stalovsky).
11476-2
Prodajalka
mešane stroke želi mesta v trgovini, bifeju, slaščičarni ali podobno. Vajena ekspres - aparata in blagajne. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod .Vajena vseh del.
11473-2
Iščem delo
v pisarni ali kaj podob, n^ga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna nemščine«;.
11474 2
Visokošolka
diplomirana filozofka i*če kakršne koli za^a?-ne zaprs'itve. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod Visokošolka.c
11427-2
Mlad trgovski
pomočn;k
dober prodajalec me"a-ne stroke, verziran v en eros in detail prodaji želi spremeniti službo. Po r t; ribe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«.
11423-2
Mesto gospodinje
išče zmožna in poštena gospodična. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Samostojna in dobra kuharica«.	11461-2
Prodajalka
mlajša moč, l£tče rta-meščenja v trgovini z mečanim blagom. Pomaga tudi pri gospodinj stvu ali v gostilni. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Vestna in poštena«.
11396-2
Pletilja
z znanjem entlanja, 1 ažuriranja in nekoliko prikrojevanja. išče mesta za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Tr-^ bovlje pod »Pletilja, j	11395-2
Samostojna
pisarniška moč
absolventka trgovske šo ie s 6 letno prakso pri lesni industriji veš! a vseh pisarniških del, že li spremeniti sedanje službeno mesto. Ponud be na ogl. cdd. Jutra pod »Zadovoljni bost«« 11279-2
Postrežnica
mlada, vajena vseh hišnih del prosi zaposlitve pri boljši družini. Ponudbe na ori. cdd. Jutra pod »Ubogljiva in
potteaa	72Q0-2
Službo hišnika
skladiščnika, upravitelja ! niše ali posestva iščem. Nastopim takoj ali pozneje. Nasov vseh poslovalnicah Jutra.
11418-2
I Gospodinja
varčna in zanesljiva, srednjih let, ki dobro kuha. šiva, govori tudi nemški, se razume na nego bolnika, išče mesta. Gre k starejšemu gospodu ali za hišnico. Kolezijska ulica 20, Trnovo.	11416-2
Manufakturist
dobra agi'na moč z dobrimi referencami, z znanjem nemščine želi s'užbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prost»
i	.. . , 11536-2
Tapetniški
pomočnik
išče stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •»Vojaščine prost«.
11531-2
Pozor!
Sprejmem vsakovrstno šivanje na dom Naslov . vseh posi. Jutra.
11635-2
Mlajši uradnik
zmožen slov., srb.-hrv.. in nemške korespondence ter vseh pisarniških del išče službo, tudi začasno. Pciiuabe na ogl. odd Jutra pod ..Kjer koli 66.«
11600-2
Inkasant
sposoben, s prakso in dobrimi uspehi, zanesljiv, išče nameščenja, gre tudi na provizijo. V slučaju potrebe nudi potečno jamstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija.«
11592-2
Prodajalka
vešča vseh pisarniških del, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka«-.	11594-2
Šofer
zanesljiv in pošten, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Službo nastopi takoj. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen 33«.
11673-2
Gospodična
z znanjem slovenskega in nemškega jezika ter trgovskim tečajem išče mesto v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva gospodična«.	11696-2
Gospodična
vešča slov. in nemškega jezika želi mesto k o-trokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Otrokoljubna«.
11697-2
Mlad bolničar
izkušen, išče mesto v zdravilišču. bolnišnici, v toplicah ali prevzame mesto laboranta. Nastop lahko takoi. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Strokovno vešč«.	11653-2
Frizer
popolnoma verziran v moški in ženski stroki, išče mesto. Zmožen trajne, vodne in železne. Zdenko Vesel, frizer, Žirovnica, Gorenjsko.
_ 11715-2
m m ntmtM r.«
Vajenci (ke)
Vajenec
za trgovino mešanega blaga se sprejme. Pogoj poštenost in veselje do trgovine. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11382-44
Učenka
pridna in poštena se sprejme takoj. Bogataj, salen perila, Gajeva ulica 1/VTII.	11430-44
Pekovskega
vajenca
in raznašalca sprejme pekarna Kokalj, Ljubljana, Rožna dolina.
11410-44
Dekle
ki je dovršilo 8. razred ljudske šole z odličnim uspehom, išče mesta va-jenke v trgovini ali kateri koli drugi obrti. —-Ponudbe prosi na oglas, odd. Jutra pod »Sirota« 11442-44
Vajenca
ali vajenko spreime takoj Fotoatelje Weiss na Jesenicah, Gor.. Gospo, svetska cesta 23.
11403-44
Modistovsko
vajenko
sprejme takoj salon FATUR Tromostovje.
11554-44
Za gostilniško
kuhinjo
sprejmem vajenko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
mn-44
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ah daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Za predtiskarijo
Vordruckerei) na j modernejše vzorep s priborom dobiš najceneje pn tvornicl šablona za ročno delo M Bleier. Zagreb. Stančičeva 13
91 6
Otroške vozičke
igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in lavčarjeve pri tvrdki
ST. REBOLJ.
113-6
Parcelo
cca 1000 kv. m v Ljubljani (tudi z hišo) kupim. Najraje v severnem delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 66«.
11358-6
Dve novi blagajni
National register, 100 stojal za note, ponikljanih. vse po polovični ceni prodam. Naslov v vseh posi, lutra.
11329-6
Baker
250 kv. m pločevine v debelini 0.2 mm hidravlično stisnjene na bitumen-lepen-ko za pokritje vile ali druge nepohodne strehe proda po din 100 za kv. m »Alpeko«, Ljubljana.
11247-6
Pozor - trgovci!
Priložnost se Vam nudi za nabavo novih kos vsake velikosti in type pri večjem odjemu po ceni din 10 do 20. Ogledajo se lahko pri znani tvrdki Gustinčič Justin, Maribor, Knez Kocljeva ul. 14 podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste.	11197-6
Cepljeno tr~je
prvorazredno, dinar komad, divjake koreniake nudi — ŽIHER Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Moškanjci, — Zahtevajte seznam sort.
10730-6
Na »Akra« jermenu
nabrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko Akra. — Prospekte pošilja brezplačno Stj. Schnur, Zagreb, Blažekova ul. 8
11227-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Na vpogled popoldne pri Schreuer, Valjavčeva 19, Kolezija.
11720-6
Železen štedilnik
prodam. Ogled od 13. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11563-6
Vrtne stole
zložljive, nove, bukove — Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05.	11694-6
Železno blagajno
zanesljivo, dobro ohra^ njeno prodam za 800 din. Na ogled pri Ivan Mathian, Tyrševa 12 — Ljubljana	11335-6
Botri!
Prodam skoraj novi url Schafhausen in Langen dorf. Naslov v vseh po slov. Jutra	11328-6
Starinske slike
in druge umetnine pro dam po nizki ceni. Na og ed pri g. Ivan Mathian Tyrseva 12. Ljub ljana.	11334-6
Kožuhovina
več kosov (plašči, lisice mufi) vse ohranjeno kot novo ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kožuhovina«	11333-6
Za Vaše postelje
Vam napravi moderen kauč za nizko ceno tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva cesta 34.
11453-6
Otroški voziček
športni, v sivi barvi, u-godno naprodaj. Gradišče l/I, desno.
11445-6
Vrtno seno
prvovrstno, proda po 1 din kg Drnovšek Ivan, žlebe, Medvode.
iitttifl
Otroški voziček
globok, zelo lep in dobro ohranjen, prodam. Forti č, Miklošičeva cesta 13,01.	11422-6
Leseni pulti
veliki, primerni za pisarne in trgovce, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11432-6
Zlato moško uro
z dvojnim pokrovom, po-poncina zaprto, moderno. tanko z verižico prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika».	11433-6
Izložbeno okno
190 -. 230 cm, iz trdega lesa. ugodno naprodaj. Bogataj, Kongresni trg št. 19.	11-178-6
Otroški voziček
globok, najnovejši mode., krog ični ležaji, zelo dobro ohranjen, ugodno na prodaj Kušar, Miklošičeva 13 III.
j 1528-6
2 iregistr. blagajni
National, nori, 100 stojal za note ponikljanih, vse ro polovični ceni proda Krnrri - Kovina, Ljubliana,
Tyrseva 34.
11329-6 Otroški voziček
globok, prodam. Beljaška ulica 28, Sp. Šiška.
11562-6
Dve aloi
za okras vrtov ali balkonov prodam. Ljubljana, Jarni-kova ul. 4 (poleg Tyrseve ceste 99).
11557-6
Vrtne zvočnike
specialno izdelane ima vedno na zalogi Radio Pegan, Gaitva 2 tel. 41-92.
11464-6 Otroški voziček
globok, dobro ohranjen svetle barve z modrocom prodam : Kamniška 34/1.
11507-6
Prodam
francoske revije Seduc-tion, Paris, Sex Appeal in druge. Dva lustra, preproge, steklenice. — Naslov v vseh pesi. Ju-tra	11606-6
Lesene odpadke
kupim, niehk- les od desk, 40—100 cm dolžine, 4—6 cm debeline. — Kovačič, Ljubljana, Cigaletova 11.
11484-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Alojzija Drame, L|ubl|ana, Gallusovo nabrežje 29.	11576-7
Železno posteljo
gumijevo cev za vodo, akvariji, vrtno orodje, mrežo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«.
11599-7
Prazne buteljke
kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11623-7
Zlata damska ura
zapestna in en par uhanov, primerno za bir-r. f. i.-.Ko darilo, prodam. Prešernova 54-1., Hren.
11602 6
1'riljanlne uhane
v^.o lepe. ugodno proda Milan Košak. Cankarjevo nabr. 31.
10418-21
Pisalno mizo
no', a iz slavonskega hrasta pri"!am. Ogled v ponedeljek od 10. do 16. ure. Zidi-r, Gosposvetska cesta 10 111.	11574-6
Otroški voziček
Športni, zelo dobro ohranjen, proceni proda Dobov-iek Ivan, Stožice 150. Ječa.	11667-6 !
Prek
:\ipra\ Ijivček, voz z diro <:\ .c.Uo za metrsko trugo • godno prodam. Gostilna, Vegova ui. 10.
11681-6
Odpadke
prejie, oiaga, jute »n špage, kupuje stalno
nakupovalnica Ljubljana, pošt. predal 302.	11627-7
Omaro
ne preko 1 m široko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sOma-ra'.	11624-7
Mlin v najem
oddam na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo kavcije na ogl. odd. Jutra pod šifro »Valjčni mlin«.
11691--7 Star nikel
plača najvišje Metalia. Gosposvetska 16.
11656-7
Oficirsko uniformo
skoraj novo prodam za 700 din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro ;Po ovična cena.«
11625-6
Lestenec
lep. poceni na prodaj. Naslov v vseh posi. Jutra.	11581-6
Madonno
-tarinsko. olje, proda: Tribuč. Tržaška 42, te-lcion 26-05.
11695-6
Štedilnik
na 2 in pol plošči, dva pečnjaka, dobro ohranien, prodam. Istotam prodam hudega psa čuvaia. Poizve se pri. Anton Kovačič, Viška ul. 3. Ljubljana.
11657-6
P
Beseda 1 din. davek 3 din,
Za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino poučuje diplom. učiteljica. Kolodvorska ulica 11, priti. Informacije dopoldne.
11318-4
Strojepisni pouk
desetprstni sistem. Večerni tečaji oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesce. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 6. maja. šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, telefon 48-43.
11537-4
Srednješolcem
'srednješolkam) nudijo pro-fesorji pomoč v posameznih predmetih. Uspeh siguren, honorar nizek. Priprava na nižji tečajni izpit. Zrinjskega cesta 7/11.
11532-4
Instruiram
v vseh predmetih nižješolce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visokošolka 66«.
11555-4
Poučujem
francoščino, matematiko tet vse druge predmete I., II. in III. razr. real, gimnazije. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh zajamčen«.
11545-4
Pohištvo
Zt stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite aaihitrete v največji zalogi pohištva. Spalnice masivne,
politirane io pleskane. Spalnice že od dio 2600 Omare ..... 550
Postelje.....220
Kuhinjske oprave . 900 Kuhinjske kredence >2} Otroške postelje	320
Žični vložki . . tOC Modroci	. . . 260
Spreiemamo naročila po predloženih načrtih. Sprej memo tudi v račun smrekov in bukov les. event. ga tudi kupimo. Se priporočamo) »SAVA* mizarstvo Predjamska il., trgovina pohištva. Miklošičeva c. nasproti sodišča.
11496-12
Moderno spalnico
popolnoma novo, imitacija kavkaškega oreha, prodam za 4,500 din. Iz-,e /.apuška 12. Drav-Ue.	11628-i
Krasno spalnico
iz orehove korenine proda mizarstvo »Filip«, nasproti nove šole v Zgor. šiški.
11693-12
Radio
Radio
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo ja-kosti. znamke ln cene na ogl. odd. Jutra pod »Dober sprejem.«
11487-9
Radio
po zelo ugodni ceni na prodaj in razne druge stvari. Bethovnova ulica 15-in., levo.
11590-9
Knjige
Za uslužbenstvo hote lov restavracij in večjih gospodinjstev prlpo ročamo krasno ilustrira no strokovno knjigo Jelene-Velikonja:
Serviranje
Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ter v vseh knjigarnan vezana po znižani ceni 40 din.
86-8
Ugodno prodam
razne iuridične knjige, kakor kompleten Mayerhofer
Corpus Iuris Civilis Romani Ogleda se, Rovšek, Tyrševa cesta 98.
11573-8
Suhe borovine
50 mm za mizarje, cca 12 kub. m oddam. Ponudbe n r ogl. Jutra pod Les«-
11443-15
Zastavljalne liste
kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gotovina«	11162-7
Kupujemo
padlesek. be adona koren. žutiko in vse osta ia zdravilna zelišča prevzemamo na mestu. Iščemo v vseh mestih poverjenike za zbiranje Jugodrog, A. Blum. Sti-botica.
10721-7
Omaro za obleke
in piinski rešo kupim. Ponudbe pod »66« na cgl. odd. Jutra.
11451-7
Železno blagajno
ognja varno in daljnogled. model Deltarem. boljše vrste kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod : Blagajna — daljnogled«.	11430-7
Paneksol lampo
j:a obsevanje, tudi brez ž;arnice. kupim. Ponudbe ped ,Paneksol« na ogl. odd. Jutra.
11441-7
Plinski štedilnik
samo dobro ohranjen, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod «Plinski štedilnik .	11465-7
Kornvald-kotel
loo kv. m kurilne površine in 6 do 10 atm kupimo V poštev pridejo samo izpod 25 let stari. Obširne p^midbe na »PuM'-itas . Zagreb, pod >55973«.
11392-7
jPrehrana
Na dobro
domačo hrano
sprejmem več go6podi-čen. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11604-14
Oblačila
Oficirsko uniformo
dobro ohranjeno .kom-p etno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
11591-13
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Kolesa
pj neverjetno nizki ceni. Izbira velika. Remec, Dolenjska ces. 5. Ljubljana.	11455-11
Proda se!
poceni več prvovrstnih i "vih in ra' !^nih koles. ši- a In ih strojev, o-tmških vozičkov in drugih predmetov. Stare vzamemo v račun. Pri Prometu, nasproti Križanske cerkve.
11605-11
Najboljša češka
kolesa ES-KA
dobite pri znani tvrdki Ivan JAX in sin, Tyrseva 36.
11670-11
Priložnostni nakup
Damsko in moško luksuzno kolo, za vsako ceno naprodaj. Poizve se: Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 81.
11661-11
Dva lokala
za trgovino in vinotoč s skladiščem, kletjo v novihiši v Zg. šiški poceni oddam ev. tudi s stanovanjem. Naslov v vseh pos!. Jutra.
11582-11
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Javorjeve plohe
suhe. 6—9 cm debeline, lepo. belo. suho bla oro kupi Drago Višnar. Jesenice. Gor. 11400-15
Bukova drva
osušena. klana, debela, metrska franko Postojna kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klearing akreditiv«.
11511-15
Mizarski les
orehove in ievševe deske po 3 cm ter mecesnove plohe 5 cm prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mizarski les«.
11690-15
Avtù, moto
Beseds 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice, nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathlan Ljub ljana. Tyrseva 12. dvorišče.	17-11-12
Samsko spalnico
dobro ohranteno. čisto, tudi starejšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica«.	11330-12
Opel Kadett.
limuzina, zadnje tij^e, res
lepo ohranjena, nove gume, limuzina, štiri vrata, pri-
Opel Super
praven za taksi, nove gume, črne barve, odlično ohranjen in
več rabljenih
motociklov
Ardie 200 ccm. Harley 750 s prikolico, BSA 350, Peugeot 350 poceni naprodaj. Ogledati pri ADLER Service. Kersnikova ulica (za Slamičem).
11111-10
Kupim tovorni avto
znamke Blitz, nosilnost 1000 kg, malo rabljen ali nov. Slavko Suša, Kranj.
11266-10
Sachs motorje
znamke Presto in Torpedo 98 ccm najmodernejše tipe električno razsvetljavo, kupite najcenejše pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ul. 14 in v podružnici vogal Tržaške in Ptujske ceste.
11196-10
3 DKW avtomobile
prodam po zelo ugodni ceni radi nepredvidenosti. Vsi avtomobili so v odličnem stanju. Erjavec Janko trgovec, Stična.
11158-10
Kupim avto
Opel, Blitz ali Ford no silnost do 1500 kg dobro ohranjen, malo rab Ijen. Točne podatke po slati na fi'ijalo »Novosti« Karlovac pod »Avto«	11258-10
Avtobus »Ford«
dobro ohranjen, z 20 sedeži se proda. Poizve se v vseh posloval. Jutra.	11485-10
»Standart« 350 ccm
motorno kolo OHV — zadnji model — športno opremjeno ugodno proda ali zamenja za radio aparat ali Saks motor. Informacije in ogled garaža Lojze, Tyr ševa c. Ljubljana.
11212-10
Harley Davidson
750 ccm malo važen ln Pel ber je vo luksuzno pri kolioo poceni prodam. Naslov v vseh posi. Ju tra.	11302-10
Oglejte si
Jawa motocikel 250 ccm z Duplex-blok motorjem Tudi vse druge modele lahko takoj dobite pri zastopniku Sanein Franjo, Linhartova ul. 35, luščilnica riža.
11486-10
Dve motorni kolesi
200 ln 250 ccm Viktoria prodam po znižani ceni vsled likvidacije trgovine s kolesi. M. Kra mar, Kamnik.
11267-10
Motorno kolo
malo rabljeno do 200 ccm kupim ali zamenjam za radio aparat. Türk, mlin. Laško.
11295-10
»Fiat« 514
v brezhibnem stanju 4 sedežni 2 rezervi sposo ben za tovorni din 9000 Drago Hadl, Novo mesto	11315-10
Avtobus
kupim. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Avtobus«
11177-10
Šestsedežni avto
tuplm. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Taksi« 11178-10
Avto
Ford »Baby« v dobrem stanju, prodam. Zabka, šmartinska cesta 10.
11450-10
Motorno kolo
250 do 350 cm, dobro ohranjeno in malo vo-ženo kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen.	11417-10
BMW
4sedežen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s točnim opisom ter navedbo najnižje cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »BMW.	11406-10
Kupim avto
4sedežni Opel ali Ford. malo rabljen ln zelo dobro ohranjen. Ponudbe pod »Avto« na ogl. oddelek Jutra.
11428-10
Nov Ardie 125 ccm
in malo rabljen DKW 100 ccm ugodno naprodaj pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana. Miklošičeva cesta 30.
11471-10
Avtomobile
tovorne, od 1 do 6 ton. z Diesel in bencinskimi motorji ln razne osebne avtomobile proda po u-p-odnih cenah Krupp-zastopstvo O. ŽUŽEK, Liubijana, Tavčarjeva u. št. 11.	11388-10
Dvosedežen avto
Fiat 503 dobro ohranjen do zelo ugodni ceni takoj prodam. Prodam tu. di motorno kolo DKW-RT-3, Luxus. 3 ks Ogled v Slomškovi ul. 6
11489-10
Steyer 200
limuzino poceni prodam Ogled v garaži »Janko« Kolodvorska 25.
11524-10
Rabljene avtomobile
7 sedežno limuzino za taksi oziroma za lahek tovorni avto. v vozno pripravljenem stanju, izpod 10.000 din — proda DKW zastopstvo I. Lovše, Ljubljana, Celovška cesta 93 .	11488-10
Indian motor
100 ccm s prikolico prodam ali zamenjam za manjšega do 200 ccm. Tovarniška 3, Moste.
11643-10
Poltovorni avto
pripraven, mali Opel z zaprto kabino, v dobrem stanju, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, ali telefon št. 26-97.
1157110
Avto gumo
malo rabljeno, prodam. — Tipa 30 X 5. Na ogled v lokalu Jelene & Tomažin, Celovška 49, Ljubliana.
11542-10
Motor BMW
500 ccm. s prikolico, dobro ohranien. izpod cene naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10640-10
Priložnosnti nakup
Poltovorni in tovorni avto skoraj nov. pogon na oglje, naprodaj za vsako ceno. — Strojna delavnica. Sv. Petra cesta Št. 85.
11660-1C
Bencin
ie drag in stalna skrb. Zato pustite montirati M. C. generator, ki se kuri z domačim ogljem, za tovorne in osebne avtomobile ter za vse vrste stabilnih motoriev. Strojna delavnica. Sv Petra cesta 85.	11659 10
Nesrečna v zakonu
z lastno obrtjo prosi sta rejšega gospoda malega posojila. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši fro »Možnost skupnega gospodinjstva.«
11612-16
CZTSXflEO
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Dolgoročna posojila
državnim, samoupravnim, privatnim nameščencem in privatnikom daje Narodna štedloni-ca. Informacije pri M. Blazniku, LJubljana, — Tjrševa c. 51. Priložite znamke.	11639-16
Ureditev
premoženja
Poravnave, Konkurzne zadeve, odkup ln inkaso terjatev < tudi kmečkih ) nabavo posojil ln družbenikov doblčkanosno 1 varno naložitev kapitala, ureditev uprave m knjigovodstva. bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin nadzorovanje soudeležb, splob vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni Disami
Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
.talno in po najvišiih cenah tn takoišnicmu plačilu
RUDOLF ZORE
Liubliana. Gledališka '7 11183 16
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor,
Aleksandrova 40.
6916-16
Ce iščete
kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala se
obrnite zaupno
na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje Sijajni uspehi.
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka ulica 12. Priložite znamke.
11709-16
Lokal 9
stanovanjem
Beseda 1 din. davek 3 din.	oddam s 1. majem. In-
za šifro ali dajanje naslova	v Florljanskl
5 din. Najmanjši znesek	ulici 31-1.
17 din.	11529-19
Mlekarno
dobro vpeljano, zaradi bolezni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11447-19
Gosp. frizerji pozor!
Oddam 3 vezane lokale z dvosobnim stanovanjem (ali brez), vogalna hiša, zelo prometen kraj Ljubljane, daleč naokoli nobenega frizer, ja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11444-19
Brivnico
česalnlco oddam all pro. dam v gorenjskem zdra viilškem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa eksistenca«.
11621-19
Lep trgovski lokal
na prometni točki ev. s stanovanjem v Studencih pri Mariboru takoj oddam. — Naslov v vseh posloval. Jutra.
11360-19
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj Brec! Jože, krojač, Hrastnik.
11355-19
Krojaško delavnico
dobro vpeljano, v Industrijskem kraju, prodam. Naslov v oel. odd. jutra.	11355-19
Buffet
v najstrožjem centru po'eg Jelačlčevega trga v Zagrebu, ki ga Je do sedaj vodila slovenska družina, katera se seli v lastno hišo. z velikim točenjem vina ln prodajo raznih Jestvin. postajališče več avtobusov z zelo nizko najemnino, se za 35.000 din proda. — Velika bodočnost za mlade ljudi. Nadaljnja pojasnila daje poslovalnica Vincek. Vlaška 2. Zagreb.	11317-19
Gostilno v najem
s koncesijo želim vzeti. Najrajši v Ljubljani. — Pavla Likar, Rovte 92 pri Logatcu. 11467-17
Gostilno
ičem v najem na prometnem kraju Gorenjske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«	11249-17
Manjšo gostilno
v letoviškem kraju oddam na račun ali v na jem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče 940«	11313-17
Mlad zakonski par
vzame v najem gostilno in mesarijo kjer koli takoj. — Angola I.očnlkar. Domžale št. 59.
11438 17
Košnjo
po vrtovih in travnikih za leto 19-40 vzamem v naiem. Huč, Vegova ul. 10.
11680 17
Trgovino in gostilno
ter vsa gospodarska poslopja oddam po nizki ceni v najem. Redka prilika. Vprašati na ogl. odd. Jutra za naslov.
11714-17
Beseda 1 din. davek 3 din.
za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
POZOR!
Imejte zdrave noge ! Brez
bolečin in brez krvavenia odstranim pokvarjene nohte in kurja očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče hotela Slon Vam ie treba priti k strokovnjaku Dekaniču.
10394 30
Premogovnik
v obratu, brez dolga. 50 ton dnevne kapacitete, premog lep. črnosvetel cca 5000 kalorij, se pod ugodnimi plačilnimi pogoii prodi event. da v zakup. — Dopise na ogl odd. Jutra pod »Koniunktura 1940«.
11157-30
Mojstra
za ključavničarstvo z obrtnim listom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
11663-30
Zobna praksa
v Ljubljani
stara, dobro vpeljana, se oddam z vsem inventarjem. Prevzem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11647-30
Za občutljive dame!
Brezžični aparat za traino ondulaciio v salonu »FANC I« Kongresni trg 3.
125 30
Zagrebško
velemenzo
aH restavracijo z garan-tiranlm dnevnim prome metom 250 obedov ln 150 večerlj, v najstrožjem središču, bogatim in-ventarom, komfortnimi prostori prodamo za din 160.000. Poslovnlca Pav-lekovič. Zagreb. Ilica br. 144. ZAREBSKO
MLEKARSTO v neposredni bližini Je-lačičevega trga, dobro idočo, z močnim prometom mleka, peciva ln mlečnih Izdelkov, prodamo s celokupno krasno oprep- t za 8.500 din. Posovalnica Pavlekovlč, Zagreb. Ilica 144.
Zagrebško
gostilno s trafiko
najprometnejše področje. močnim vinskim, Je-stvinskim in pivskim prometom, s trisobnim lokalom, kuhinjo ln s kletjo, z vsem lnventa-rom prodamo za 24.000 din. Poslovalnica Pavle kovič, Zagreb, Ilica 144
Zagrebški buffet
ala gostilna, prekrasno urejen, izvrstno idoč. na najprometnejSem kri žišču ulic. prodamo s celokupnim inventarom kuhinjo, kletjo, vrtom in lepim stanovanjem, za 28 000 din. Posloval-1 a . lekovič, Z*greo Ilica 144.
Specirjsko - kolonialno trgovino
dobro idočo. najpromet-nejša zagrebška pozicija. s kompletno opremo m blagom, portalno izložbo, "uvedenim te'efo nom prodamo za 45000 din. Poslovalnica Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 144 11543 19
Trgovino
z mešanim blagom na nai-prometneiši točki Doleniske oddam radi preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	11518-19
Pri Putrichu
danes zabava s plesom. Vsi vabljeni.
11579-18
Modno trgovino
prodam radi bolezni za din 60.000. na zelo prometnem kraiu v Ljubljani in vpeljana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11547-19
Večjo trgovino
;peoerij'ko. dobro ido-lo, oddam. Promet din 70 000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina.«
115S7-19
Katera oseba
mi posodi 5000 din v svrho dobrega izuma. Naslov v vseh posloval. Jutra.	11581-16
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie n isiova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Radi smrti lastn'ka
prodam ali oddam večje pletilsko podietje s konce-siio in stalnimi odiemalci, pripravno za emigrante. — Istotam krasna spalnica in jedilnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lksi stenca«.	11175-19
Lokal
za katerokoli obrt oddam v Tovarniški 11.— Hauptman Miroslav, — f-Crekov trg 10.
11349-19
Modna trgovina
v centru Ljubljane naprodaj . Moderna zaloga p>erila in usnjenih izdelkov. Naslov v oglas, odd. Jutra.
11458-19
Lesen paviljon
lepo sezidan, primeren za bufet ali za stanovanje. prodam Lahko se orestavi. — Ponudbe na Delavski dom Jesenice-F-užine.	1
11406-19 1
Delavnico
/a mizarstvo, iščem. Stroina delavnica. Sv. Pura cesta 85.
11665 19
Paviljon
na 1 : ubi lanskem veseličnem prostoru ugodno prodam. Naslov v vseh posluvalni-' cah Jutra.
11683-19
Pisarniške orn^lorp
odd im. Zinimanci nai s« liivijo na «'gl. odd. lutra pod š,fro »Središče«.
11722 19
Pekarno
na promr .n-rn kr.iju. iš<Vm v naicm. Pečenko. Rožna H"I na. Cesta V, 19. Liubliana.	11676-19
Lokal
primeren za de avnico ali skladlšie na Cankarjevem nabrežju 25. oddam. Informacije od 11. do 14. I. nadstr.
11613-19
Trgovino
z mešanim blagom, zelo dobro vpeliano. prodam v Liubljani radi nujnega odhoda. Ne zamudite ugodnosti ! Ponudbe na oglasni odd. lutra pod šifro »Res redka prilika«.
11685 19
Lokal za trgovino
in slično oddam. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Tvrševa c «
11630-19
Beseda I din. davek 5 din
za šifro ili daian't nasi..» 5 din. Naimantši znesek 17 din.
»Posest«
rea'ite t na pisarna Ljubljana. Mik oslčeva
cesta 4/n izdaja lastn. glasilo »Po sest«, ki izhaja vsakega 1. v mesecu.
V nJem je oa ponudbo veliko Stevtlo hiš vU ter parcel v mestu ln na deželi, kmetsklh ln ve-leposestev s točnimi opisi tn cenami
Kdor kupuje all pro daja nepremičnine, naj Ust naroči aa gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Travniki in gozdovi
14 km od Ljubliane ugodno naprodai. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11306-20
Hišo v Celju
štiri-stanovamsko v lepem delu mesta, 5 minut od kolodvora prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11293-20
Kmetsko posestvo
kupim, zidana hiša. aron-dirano, velikost 15 do 20 hektarov, niive. travniki, gozd. vinograd, lega okolica Sevnica, Brežice. Videm Krško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«.
11265-20
Posestva v Bosni
vodne sile in stanovanjske hiše nudi po ugodnih po goiih »Mot dom«, realitet-na pisarna B. Tripalo i drug. Banja Luka.
11194 20
Malo posestvo
na Brezovici prodam. Po izve se pri Kavčič. Celovška c. 180.	11169 20
Priložnosten nakup
Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 ks je zaradi opustitve obratovanja u-godno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker Je dovolj prostora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti ln železnici. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovarna«.	6471-20
V Laškem
tik toplic Je naprodaj stavbna parceia obsegajoča nad en joh. Od po staje 20 minut pa je na prodaj nova hišica s 3 Johi zemlje. Informaci je pri Gerkman. Laško 10600-20
Gozd
v izmeri 27 johov naprodaj. Je dobro kulti-viran ln lepo zaraščen. Leži v bližini železniške postaje Verd pri Vrhni ki Pojasnila daje Val Kompare, Vrhnika.
11416-20
Hišo z vrtom
v Trbovljah primerno '.a vsako obrt kupim ta koj. Prevzamem tudi hi poteko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Promet na točka	11276-20
Posestvo
oddajeno od Brežic "s ure zidana hiša z gospo darskim posopjem, nji ve, travniki, vinograd go zdovi m pašniki naprodaj radi odseljenja. Na dopise ne odgovarjam.— Clrnski Josip, lesna trgovina Brežice.
11311-20
Novo hišo
enonadstropno s 3 stanovanji v Zg. Šiški bli zu šole proda za 185 ti sod Društvo hišnih po sestnikov v Ljubljani. Salendrova 6. 11283-20
Kupim hišo
s trgovino ali gostilno v podeželskem mestu. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Rebus« 1127120
Zemljišče s poslopji
poprej žaga v Brodeh pri Vranskem med drž. cesto in reko Bolska z vodno koncesijo naprodaj Krasna prilika za napravo žage ali tovarne ali kakega drugega obrata tudi v večjem obsegu Zraven elektri* ni vod visoke napetosti Poizvedbe pri Horvat Janku lavnem notarju na Vranskem. 11264 20
Hiša in krčma
dve kleti, uporabne za pekarno. 8000 kv. m do. brega vrta za parcelo, studenec. 600 din mesečnega dohodka, na peri-feri'i Maribora, takoj za 160.000 din na prodaj. Vprašati : Tezno-Maribor Gregorčičeva u'ica 6.
11374-20
Trgovska hiša
vpp'jano trgovino ob nrometm cesti v industrijskem kraju naprodaj Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Mariborska okolica-.
11372-20
Enonadstropno hiše
z 2 stanovanjima. po-«lujočim mesarskim loka" om. z vsemi k mesarski obrti pripadajočimi stroji, gospodarskim po-slooiem itd Je za <lin 400 300 v Mariboru na-oroda'. Informacije daje odvetniška pisarna dr. Rosine, Aleksandrova c. St 16.	11370-20
Kupim hišo
v Ljubljani ali na pert-ferlJt ob tramvaju v vl-Mnl 250 000 din. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kupec.
U306-30
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam. Maribor, Rajčeva ulica 3.
11367-20
Večjo parcelo
v Ljubljani (Bežigrad) kupim. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod ;Kupec«.	11365 20
Stavbno parcelo
v izmeri 4000 kv. m prodam v bližini Ljubljane severni del. Krasen prostor za letne hišice, material na mestu, po 28 din za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa prilika«.
11466-20
Posestvo v najem
oddam dobremu gospodarju. Velika hiša. veliko gospodarsko poslopje s hlevi za živino in prašiče. Sadni vrt. Posetve 100 mernikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Umno gospodarstvo«.
11692-20
Trinadstropna hiša
v sredini mesta ln pritlična hiša na Tržaški ce6tl naprodaj. Garso-nierka se odda v najem s 1. majem. Poizve se pri dr. Vrtačnlku. Trdinova 7.	11710-20
Pozor!
Upokojenci ln čebelarji, pozor! Nova hiša s sadonosnikom in vinskimi brajdami njivo, pašnikom itd. Pet km od Ptuja na sončni legi pripravljeno za upokojenca ali živčno bolne osebe, takoj naprodaj. Cena 50.000 din. Antonija Orešek. St. Vid. p. Ptuju.	1171120
Krasna nova vila
dvostanovanjska, sončna lega. ves komfort, plin. centralna kurjava, garaža. velik vrt. vredno en milijon, blizu Tivolija ln tramvaja, zaradi preselitve prodam za 820.000 din. Nekaj hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena najlepših«.
11713-20
Parcela
lepa in solnčna naprodaj na Kodeljevem. — Poizve se : Povšctova 47. Telefon 25-91 11580-20
Parcelo
vogalno prodam v centru. Šiške. Poizve se : Medvedova 17, levo.
11575-20
Hotel
ali kako drugo palačo v ceni 5.000 000 din kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gotovina 5 000.000 din«.
11607-20
Prodam parcelo
800 kv. m na Viču se v zahodna stran, sončna lega, 10 minut od tramvaja. strnjen sistem za enonadstropno hišo po 70 din. Naslov: Suvobor-ska 25.	11706 20
Lepa stavbna
parcela
v izmeri okrog 4500 kv. m ugodno naprodai — »
bližini Domžal. 5 minut od cerk\e in kolodvora. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.	11671-20
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem . Trata 6. Ob. št. tfid; Poizve se tam.
11617CS
Hišo
enonadstropno. 3stano-vanjsko, z mansardo v Ljubljani, prodam Po izve se GUnce c. VII.. št. 16-11.
11707 -20
Novozidana hiša
poceni naprodaj Vpra saj te pri Don i k Rupert Tezno pri Mariboru, Maistrova 165.
11702-20
Enodružinsko vilo
velik vrt. sončna lega. blizu parka ln glavne-ea kolodvora, prodam. Naslov v vseh osi. Jutra	11699-20
Kupim posestvo
manjše v okolici Mari bora. Grager Alojz. Ka-pla. pošta Brezno na Pohorju.
11698 20
Hišo z zemljiščem
v št. Vidu pn LJubljani za okrog 250.000 din kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Točen«.
11364-20
Hišo z vrtom
v Slškl za okrog 250 000 din kupim. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Točen«.
11363-20
Prodam hišico
7. nekaj zem je na Rašici tik ceste Ugodno za letovanje ali obrt. Ponudbe na Marijo Hočevar, Velike Lašče.
11426 20
Velika hiša
1926 zidana ln popolnoma cpremljena v Kranjski gori z gozdom, elektriko in vodovodom naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Ugodni plači ni pogoji«.
11412-20
Šeststanovanjsko
novo hišo
v Spodnji ài ski. nekaj korakov od postaje cestne železnice. — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra, s	11468-20
Kupim hišico
v Ljubljani, novejše zl-Jano, do 65.000 din. — Na«lov v vseh posloval Jutra.	11387-20
Hiša
enonadstropna, nekoofan« naprodai. — Smarski cesta, poleg šole. pošta Moste — Lj ubljtna.
U55J.»
Naprodaj posestvo
v neposredni bližini Slovenj gradca, sestoječe iz vtsokopitlične hiše s 5 sobami in pritiklinami. podkletena, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem ln zemljiščem preko 3' ; ha. arondlra-no, ležeče v ravnini ln ob glavni oesti. Ponudbe na podružnico Jutra Slovenj Gradec po »45«.
11393-20
Prodamo:
HISO. šeststanovanjsko, novozidano, nettodonos 30 000 din. Cena 520.000 Hl'^O. petstanovanjsko, n»voz.da..o nettodonos 30.000 din. Cena 600.000. VILO štiristanov&njsko, novozidano. nettodonos 30.000 din. Cena 550.000 din. Hipoteka 300.000. HIŠO Z LOKALOM, novozidano. dvo ln tro-sobno stanovanje. Cena 275.000 din. Hipoteka 90 000 din.
POSESTVO, vinogradno z letnim priaelko'.n do 200 hI vina. Cena din 320 000. Dolenjska. Brezplačne Informacije daje Realitetna pisarna
ADAMIČ, Ljubljana, Go-posvetska 7, vis-a-vls »Slamlča«.
11481-20
Hišo ali vilo
v Ljubljani 100 do 250 tisoč. Mirje, šiška. Bežigrad, kupim. Točen opis na ogl. odd Jutra pod »Vila do 250«.
11535-20
Kupim hišo
v LJubljani 40 do 80.000 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Plačam takoj.«
11534-20
Na Dolenjskem
kupim posestvo od 40 do 120 tisoč. Točen po ■ i!s in podatke zeiv.ljl-škc knjige poS'iile n& ogl. odd. Jutra pod šifro »Dolenjska stran*.
11533-20
V Dev. M. V Polju
prodam dvostanovanjsko hišo 104 pri kolodvoru.	11526-21
Lepo hišo
dvostanovanjsko z vsem komfortom. velikim vrtom in garažo v Šiški, takoj prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11558-20
Gozdiček
nad postalo Laze. 3 orali, naprodaj. Poizve se pn odvetniku dr. Tomšiču. Tavčarjeva 13.
11514-20
Stanovanjsko hišo
v Liubljani »OO— SOO.OOO kupim. Ponudbe z opisom ie poslati na <>gl. odd. Jutra pod šitro »Resen kupec«
11521-20
10 stavbnih parcel
v Ljubljani, kupim. Ponud be z navedbo katastrske občine. parcelne številke, mere in cene poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Amerikanec - Slovenec«.
11522-20
Novo hišo
dvostanovanisko prodam v S. Vidu za cerkviio. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11523-20
Kupim
večje, arondirano posestvo na Dolenjskem za ceno 100 do 500 tisoč. Obširen popis in podatke zemljiške knjige ie poslati na ogl. oddel. Jutra pod »Arondirano«.
11'06-20 V Ljubljani
kupim donosno hišo od 200 do 500 tisoč din. Sporočite vse podatke na ogl. odd. Jutra pod »Donosna hiša«.
1 1505-20
V Kranju
prodam novo zidano enonadstropno vilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »330.000«.
11500-20
PRODAMO
HIŠO. 4-stanovanjsko. mesečni 1300 din. Moste — Cena 160.000 din. HIŠO. dvostanovanisko. — Rožna dolina, lep vrt, Cena 162.000 din. HIŠO, 4-stanovanjsko. cca 800 kv. m vrta. Moste. Cena 200.000 din. VILO, dvostanovanjsko, — komfortno, Kodcljevo 600 kv. m vrta. Cena 300.000. VILO, 4-stanovanjsko, Bežigrad, popolnoma nova. Cena 460.000 din. HIŠO, 5-stanovanjsko. v šiški. donos 40.000 din. Cena 600.000 din. HIŠO 3-stanovanjsko. periferija Ljubljane, 10.000 kv. m zemlje, 650.000 din.
POSESTVO pri Litiji. 50 oralov, malo hribovito. —
Cena 75.000 din. PARCELO. 760 kv. m. Be
žigrad 95.000 din. GOZD. na Golovcu, smreka, bor, hrast in kostanj, izmera 26.000 kv. m — 52.000 din. Poleg navedenih nepremičnin imamo še mnogo večjih in manjših obiektov v prodaji. Vse informacije so cenjenim kupcem popolnoma brezplačne. Realitetna pisarna — PR1STAVEC FRANJO. Gosposvetska c. 3/1. Telefon 23-61.
11578-20
Stanovanje
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova S din. Najmanjši znesek 17 din.
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami in elektriko oddam mirni stran ki tik postaje Litija.— Poizve se Gradec 105.
11322-21
Komfortno
stanovanje
itlrlaobno, s kopalnico, primerno za zdravnika, oddam. Ponudbe na 03I odd. Jutra pod »Bežigrad	14629-21
Enosob. stanovanje
v novi hiši oddam — štrukelj Katar., št. Vid 6t. 43 pri Ljubljani.
11387-21
Dvosob. stanovanje
se odda ob Jurčkovi poti Ilovški Štradon 4. Mazi.
11504-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico oddam takoj. —-Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11513-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami v sredini mesta oddam s 1. juniiem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11502-21
Trisob. stanovanje
se odda z majem ali pozneje na Karlovški c. 20 I.
11490-21
Stanovanje
enosobno oddam s 1. junijem. Franc Vrhovec. Kavikova 3. Ogled od 8 ure do 11. ure.
11641-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, lepo oddam za 1. maj. Bregarjeva ul. Šiška.	11577-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, v novi hiši, nasproti drsališča Ilirije na Celovški cesti oddam za 1. avgust samo mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija«.
11546-21
Visokopritlično
stanovanje
štiri velike sobe, kopalnica. p in, elektrika, od dam za vselitev v avgustu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11634 21
Enosob. stanovanje
oddam v Florijan.ski ul. 31-1.	11593-21
Trisobno stanovanje
oddam pri bežigrajski šoli, vrt, balkon, za maj ali pozneje. 600 din Naslov v vseh posi. Jutra.	11585-21
Dvosob. stanovanje
v centru oddam. Interesenti
naj se z vsemi podatki oglase na ogl. odd. Jutra pod šifro »SOO«.
11726-21
Enosbo. stanovanje
s kabinetom. 5 minut od remize ugodno oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11583-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom. 5 minut od remize. ugodno od dam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
Stanovanjsko
sobico
se takoj odda v Prisojni ulici 3 II. des. (Tabor).
11414-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Dvosob. stanovanje
s kabinetom išče družina treh cdras'ih oseb v mestu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje ali visoko priti.«
10865-21a
Večje stanovanje
6 do 10 sob ali dvoje -tanovanj skupaj iščem za avgust aii prej. Ponudbe na og odd Jutra pod ;;Sončno stanovanje«.	10773-21a
Dvo- ev. trosobno
stanovanje
izven centra iščem za julij a i avgust. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Siguren plačnik« 11308-21 a
Upokojenka
-ama, išče za avgust 2 sobi ali sobo s kabine-toa. s pritiklinami ev. kopalnico in plinom v ceneru. Ponudbe nu oud. Jutra pod »Vdova-11346-21a
Dve sončni sobi
v centru, po možnosti s kuhinjo in balkonom išče starejša drž. uradnica za mesec julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina točna».
11460-21 a
D\ osob. stanovanje
sončno, iščem za 1. ju. nij. Ponudbe na og as. odd. Jutra pod »Izven centra«.	I1429-2la
Trisob. stanovanje
mansardno. komfortno, v bližini bežigrajske gimnazije oddam s 1. avgustom za 350 din manj-pil mati.šl družini ter nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno stanovanje .	11439-21a
Trisob. stanovanje
v centru ali v bližini tramvaja, v I. nadstropju, z večjimi sobami, kopalnico ln kabinetom, za takoj ali najkasneje za avgust išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«.
11459 21a
Stanovanje
išče vdovec brez otrok s sobo. kuhinjo in pritiklinami. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra .-tranka«
11525-21a Enosob. stanovanje
eventuelno s kabinetom — blizu mesta, išče za junij upokojen par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 450«.
M482-2M
Trisob. stanovanje
komfortno, sončno išče mit na stranka za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centar«.
11517-21a
Manjša družina
išče stanovanje sobe in kuhinje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Navedite ceno«.	11499-2 la
Sostanovalko
sprejme Jugovič Neža, — Novi trg 5, dvorišče.
11556-23
Bvo- ali trisobno
stanovanje
komfortno za mesec avgust iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Avgust«.
Il4?3-21a
Stanovanje
dve tìo tri sobe išče tričlanska družina ali pa vzame v najem vilo z vrtom junija ali kasneje. Pcnudbe na ogl. od. Jutra pod »Jugozapad-.
11645-21a
Sobo v centru
oddam. Istotam sprejmem sostanv)va:ko. Naslov v vseh posi. Jutra.
11638-23
Sobo
prazno, event opremljeno, z zajtrkom in uporabo kopalnice, oddam 1. maja. — Černetova ul. 30, visoko-pritličje.	11551-23
Dvosob. stanovanje
t kabinetom in kopalnico iščeta za 1. junij ali maj mlada zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«.
11564-21a Iščem za 1. maj
2—3 sobno stanovanje, — udobno, najraje v okolici Bežigrada, po možnosti visoko pritličje ali I. nadstropje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Točen reden plačnik«.
11550-21a
Encsob. stanovanje
b kabinetom ali brez, sončno in zračno v Lju b!ani iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna stranka-.
11631-21a
Dvosob. stanovanje
za pisarno v centru iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje - pisarna«.	Il672-21a
Stanovanje
dvo do .trisobno v centru ali v bližini za avgust iščeta dve solidni gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in hči.«	11703-21a
Sončno stanovanje
dvosobno, kabinet plin, v lepi vili prizemno. od dam samo boljši stranki odraslih oseb. Cena 750 din. Ogled od 2. do 5. Kocenova 6.
11712-21a
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Udobno lepo sobo
strogi center, vhod s stopnišča, novo moderno pohištvo, kopalnica, telefon, oddam boljše situiranemu gospodu. Informacije telefon 46-27.
11483-23
Mesečno sobo
separiran vhod, opremljeno za dve osebi, oddam 1. maja. Resljeva cesta 30.
11541-23
Garsonjero
v palači Dunav oddam takoj v najem. Informacije pri upravitelju hiše istotam.
11540-23
Opremljeno sobo
sončno, zračno event s celo oskrbo oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11515-23
Sobo
solnčno, čisto v I nadstr. s posebnim vhodom v vili se odda boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11509-23
Sobo
solnčno in zračno v centru oddam gospodu ali gospodični s 1 majem. Ogled 15. I dnevno od 10. do 15. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11508-23
Opremljeno sobo
oddam za 1. maj. Pleteršni-kova ul. 26/11. Sv. Krištof.
11491-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam. "Zriževniška 5-1.
11644-23
Prazno sobo
s štedilnikom iščem s 1. majem. Sem sama, mirna in točna plačnica. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mirna soba«.
11646 23a
Dve prazni sobi
z vso oskrbo išče dama s hčerko, pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalne«	11638-23a
Sobo
lepo opremljeno, solnčno, zračno, s posebnim vhodom odda boljšemu gospodu ali gospodični Iliaš, Gosposvet-ska cesta 10/11.
11569-23
Opremljeno sobo
s hrano oddam 1. maja v najem stalni osebi. Prule -Janežičeva 7.
11163 23
Soba
se takoj odda na Tabora. Na-s:ov v oglas. odd. »Jutra«.	11431-23
V najem oddam
2 prazni sobi v I. nad. z uporabo kopalnice boljšemu starejšemu go spodu, gospe j ali zakon cerna. Vprašati Linhartova Ul. 26-1.
11307-23
Sobo
z vso oskrbo oddam 2. osebama. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11598-23
Čedno sobico
novo opremljeno, s kopalnico, posebnim vhodom oddam boljši osebi Naslov v vseh posi. Jutra.	11597-23
Opremljeno sobico
oddam gospodični. Vi-dovdanska c. 1 dvorišče 2 nad. desno.
11321-23 Dve sobe
lepi čisti 1 opremljena 1 prazno oddam boljšemu solidnemu gospodu Krakovski nasip 14 Mia kar I. nadstr.
11341-23
Opremljeno sobo
v neposredni bližini ba novine oddam Bleivvei-sova 3-in. levo.
11319-23
Gospodični
oddam opremljeno sobo z uporabo kopalnice. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
11454-23
Opremljeno sobo
b posebnim vhodom od. dam s 1. majem. Vprašati od 14. do 16. ure na Bleivveissovi cesti 46 III. levo.	11457-23
Prazna soba
v centru s posebnim vhodom v I. nadstropju se o:!da Na-slov v oglas, odd. Jutra. 11448-23
Opremljeno sobo
lepo. oddam v vili pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11413-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam in sprejmem sostanovalko. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11410-23
Dve sobi
event. eno. s strogo se-pariranim vhodom oddani to'jr/mu gospodu Florijanska 31-1.
11530 23
Opremljeno sobo
s possbnim vhodom, lepo sov.čno odü .r; takoi ali s 1. majem v Langusti tU. 5 (Mirje) pri'eg Tržaške «st? in tramvajske proge.
11527-23
Sobo
lepo opremljeno, z elektriko oddam dvema gospodoma za 110 din mesečno za osebo. Zeliarska ul. 11/11. vrata 2, Trnovo.
11561-23
Na stanovanje
sprejmem v sredini mesta gospodično, ki je čez dan odsotna, za niz ko ceno. Bolha, Streli-ška <0-11.
11589-23
Lepo sobo
oddam s 1. majem. ev. tudi s hrano. Gospo-svetska 12-11.
11588-23
Malo sobico
s souporabo kopalnice s 1. majem oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11586-23
Sobo
lepo opremljeno oddam takoj gospodu. Stožice št. 141 11666-23
Sobo
s hrano za dve osebi oddam. Gostilna, Vegova ul. štev. 10.	11682-23
Opremljeno sobico
s souporabo kopalnice oddam 1. maja. Ruska cesta, vis a vis pivovarne, III. nadstropje, desno.
11686-23 Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom. Einspilerjeva 15.
11675-23
Dve sobi
z vso oskrbo takoj oddam. Mestni trg 13-1.
11614-23
Čedno sobico
belo opremljeno s prostim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
11648-23 Sostanovalca
takoj sprejmem. Vožarski pot, štev. l/I.
11688-23
Soba
za dva gospoda s hrano po 550 din mesečno. So ba za enega gospoda s hrano 600 din mesečno. Dolinšek, Karlovska 28.
11560-23
Opremljeno sobo
čisto, sončno oddam. — Naslov v vseh posi. Jutra.	11717-23
Stalni gospodični
oddam lepo sobo. Karlovska cesta 20.
11649-23 Opremljeno sobo
poseben vhod, elektrika, oddam. Rapotna ul. 6. Trnovo.	11652-23
Krasno sobo
svetlo, solnčno, parketirano s posebnim vhodom, takoj oddam. Poizvedbe pri hišnici Strossmayerjeva 7, Ljubljana.	11654-23
w^lÄAJ
V „JUTRU" J
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 3 din, tei 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 13.
Solnčno sobo
epo na Prulah, Kode -.o ali Vod nat z eno posteljo in otomano in uporabo kopalnice za 1. maj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo in čisto sobo« 10570-23a
Eno ali dvosobno
stanovanje
išče družina 2 oseb. Dr žavni uradnik tiha mir na čista stranka bližina kolodvora ali Tabora za 1. maja ali 1. junija. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11338-21a
■ Harmonij
®dobr nooharj bfsk sk dobro ohranjen kupim. Ponudbe na narodno šo lo Turnišče, Prekmurje.
11257-26
Pianine
znamke »Ehrbar«, zelo iepe, moderne, tudi na obroke proda: F. Bod-ner, Maribor, Tyréeva c. št. 6.	11361-26
Prazno sobico
s posebnim vhodom v bližini glav. kolodvora a i za Bežigradom iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -Drž. uradnik«.
11462-23a
Čisto sobo
štedilnikom od 100—150 din iščem za 1. maj ali ju nij. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zelo mirna«.
11497-23a
IV.
čakam pred K. Tivoli. Pridi gotovo !
11619-24
ipfflfyni
Harmonij
evropski sistem (Koty kiewitz) kupim. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Plačam takoj.«	11704-26
F ilateli) a
Zamenjavo filatel znamk
s serioznim zbiralcem se išče. — Dopisi na G. K. Mall, Düsse:dof 48. Nem čija.	11263-39
Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Sobo
v centru mesta s posebnim vhodom išče gospodična. Pismene ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.
11492
23a
Opremljeno sobo
z dvema posteljama — ščem. ponudbe na ogl. "dd. Jutra pod »Takoj 376«.
11611-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem. Ponve, be z navedbo cene na oglasni cdd. Jutra pod »Tehnik.«	11616-23a
Informacije
Izjava
Gospod Omerzu Karel, učitelj v Trbovljah je vložil proti meni tožbo radi razzai j en j a časti, žalitve preklicujem in jih obžalujem ter se mu zahvalim, da je tožbo umaknil. Znesek 500 din sem daroval Rdečemu križu, krajevnemu odboru v Trbovljah, šte-gar Drago, slikarski moj s. er v Trbov i ih
i:ieo-?i Prošnja
Vljudno naprošam osebe ki so bile priče avtomo bilske nesreče dne 16. oktobra 1939 okrog 7. zvečer na G'avnem trgu v Kamniku in pri kateri sem bil jaz težje po škodovan, da blagovoli jo nemudno sporočiti imena mojemu pravnemu zastopniku g. dr. Ivu Potokarju, advokatu v Kamniku ali na moj na slov. Vse stroške povr nem. Ivan Mihelin. — brivski pomočnik Stari trg pri Ložu.
11240-31
Opozorilo
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za nobene dolgove, katere bi kdorkoli napravil na moje ime ter opozarjam, da tudi nihče nima pravice, razpolagati ali prodajati moje pohištvo, kar je edina moja last. — Rezi Lužar, roj. Pajk.
11516-31
Preklicna izjava!
Podpisana šuster Mar jana, Savlje 72, preklicujem vse, kar sem govorila v tovarni Vidmar zoper gospodično Heleno Cernilec, Mala vas 10.
11615-31
Izaublieno
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Prostovoljna dražba
posestva v Trzinu tik banovinske ceste se vrši ob 14. uri popoldne v Trzinu h. štev. 61 dne 13. maja 1940. Posestvo sestoji iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv in gozdov, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. Natančnejše pogoje in pojasnila se dobe v trgovini J. Praprotnik. Domžale, Ljubljanska cesta št. 108.
10141 32
Razno
Birmansko botro
za svojo hčerko išče po deželska mati zaradi po. manjkanja znanja. — Hčerka je v Ljubljani in bi šla letos rada k birmi! Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gledam na dobrosrčnost in ne na darilo.«	11424-37
Staro mlatilnico
v'eliko, nekaj litoželez nih jermenic instarega železa predam. Naslov v vseh posi. Jutra.
11303-29
Mizarski stroj
poravnalni in skobeljni, malo rabljen, kupim. — Ponudbe na oel. oddel. Jutra pod šifro »Mizarski stroj.	11316-29
Beseda 1 din. davelc 3 din, za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje r>o najvišjih cenah CERNI, luvelir Ljubljana IVolfova ulica
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Klavir
dobro ohranjen radi se Iitve prodam za 2000 din. Mahničeva ulica 16 Kodeljevo.	11309-26
Elektromotor
za izmenični tok, 220 volt, 20 PS, 960 obratov z zaganjačem; dinamo-motor 115 volt, 14 PS, 1700 obratov; dinamo-motor 110 volt, 4 PS. 850 obratov; plinski generator za oglje proda Am-brožič, Borovnica.
11475-29
Lokomobila
nova 100 k. s., 60 k. s., rabljena, 40 k. s., rabljena, vse svetovnozna-nih tovarn, naprodaj za takojšnji prevzem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«.
11469-29
Anker šivalni stroji
najmodernejši za gospodinje. &ivi!je, krojače, za entlanje ter robčke z dvema iglama, malo rabljene. »Veritas-. Cen-tralbobin od 300 din dalje. Triglav«, Reslieva cesta 16.	11046-29
Pletilne stroje
kratke št. 8, 10 ir> 12 kupimo. F. in M. Rozman, Ljubljana, Gospo ka ulica *-I.
11637-29
Vrtalni stroj
kombiniran s krožno žago. transmisija z ležaji Drodam. »Gradidom«. Sokolska 15. tel. 24-26.
11618-29
Šivalni strnii
JAX so naiboljši. Rablieni stroji od 690 din naprej. Ivan Jax in sin, Ljubljana, Tyrševa 36.
11658-29
Ilirski ovčar
samec z rodovnikom 1 leto star poceni napro daj. Pipan Celje.
11289-27
Pes doberman
mlad. zelo umen za dre siranje se ugodno proda. Sojerjeva 21, Drav Ije Ljubljana.
11601-27
Zelen papagajček
je ušel. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi 100 din na Kavčič, Gosposvetska 13-10.
11595-27
OREHOVA JEDRCA IN MED
dobite najceneje v me-darni Ljubljana. 7.idov ska ul. 6.	10744-33
Domačo slivovko
6000 litrov, po izredno nizki ceni prodam. — Vprašati pismeno: Vra-žič Štefan, Grletinec, Hum na Sotli pri Rogatcu.	11380-33
Krompir, slamo
reno prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridelki«.
11603-33
Vsaka beseda 2 din : davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Naimanjši znesek 20 din.
Poslovodja
razočaran v ljubezni želim znanja z gospodično a"i ločenko, ki je doživela enako usodo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Boljša bodočnost.«	11472-24
Inteligentna gospa
temperamentna, iz boljše družine, razočarana v zakonu in po krivdi moža materialno uničena. že'i spoznati dobro situiranega gospoda, ki bi ji srčno in tudi sicer stal ob strani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Sreča samo za enega .
11353-24
»Breg«
Dvigni pismo poštno-ežeče. Nujno!
11437-24
Damo
mlajšo, prikupno in obzirno želi spoznati in-ženjer. Dopise samo s sliko in polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perpetuusm mobile«.	11470-24
Vsaka beseda 2 din : davek 3 din. Za dajanje naslova i din. Najmanjši znesek 20 din.
Želim znanja
z gospodično Slovenko, čedne preteklosti, gospodinjsko izobraženo, staro 22 do 26 let z gotovino cca 100.000 din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Srečen zakon.«	11415-25
Starejša gospodična
čedne zunanjosti, samo stojna želi spoznati gospoda mirnega značaja, državnega uslužbenca starega okrog 50 let. — Dopise na podr. Jutra Celje pod »Mirno živ!je nje«	1129125
371eten ločenec
posestnik in obrtnik, bi želel spoznati gospodično ali gospo, ki ima nekaj kapitaa ter veselje do gospodinjstva in lepega doma Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na podruž. Jutra v Celju pod »Iščem ženo«.
11383-25
Samostojen obrtnik
Vsa narava se prebuja, a v meni je vse mrtvo, ako se dobi katera v ljubezni razočarana, tudi ločenke brez lastne kriv-ie niso izključene, ter bi si hotela skupno zdraviti srčne rane, naj se iavi na podruž. Jutra v Celju pod »Vrni mi veselje«.-.	11381-25
Samostojen hišni
posestnik
in upokojenec želi znanja z vdovo ali samko brez otrok, staro 48 do 60 let. v svrho ženitve 3 70.000 din gotovine. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Poštenost«.	11377-25
Gostilničar-ločenec
ne po svoji krivdi, inteligenten, srednjih let, išče istotako ločenko ali gospodično od 30 let naprej zaradi skupnega vodstva gostilne. 2eni-tev ni izključena, nekaj kapita'a zaželeno. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Pomlad«.	11362-25
29leten mladenič
trgovsko naobražen, se želi poročiti z dekletom, ki bi mu pomagala k ustanovitvi lastne trgovine. Ponudbe na ogl. ;dd. Jutra pod »Pogum .
11352-25
Otmeno, zanesljivo in diskretno
posredujemo ženitve in možitve boljših krogov. Imamo prvovrstne rodbinske zveze in odlično izbiro gospodičen, gospodov in gospa. Informacije pošljemo proti nakazilu 10 ain v znam kah. REZOR, Zagreb, pošta 3.
Gospodje intelektualci in trgovci
Slovenci
D. bili smo mandat za več od'i*nih slovenskih učiteljic, katere se žele omočiti. Kdor želi poročiti damo vzornih du ševnih. moralnih in etičnih kvalitet, naj išče informacije na REZOR. Zagreb, pošta 3.
Učiteljica Slovenk?
srednjih let. lepe zunanjosti, simpatična, vzor ne preteklosti, z doto 250.000 din. želi poročiti cdličnega Slovenca s sigurnim položajem. Informacije daje REZOR. /.agreb, pošta 3.
11544-25
Trgovec
dobroidoče trgovine želi znanja resne osebe zaradi povečanja trgovine. z nekaj gotovine. — Ponudbe na og . oddel. Jutra pod »Zelena štajerska«.	11640-25
Kateri inteligent
srčno ku'turen go=pod s primerno eksistenco, hi noroAil 231etno b~li*<» dekle, čedne zunanjosti, dobro kuharico in gospodinjo. Le resne ponudbe pridejo v poštev na polnilnico Jutra v Celju pod »Iskrenost.
1170? 2-
Krojaški mojster
na'lepSih et že"i znania z resno mladenko od 20 do 28 let v svrho t?l;oj--n.ie ženitve. Prednost Mvilje z nekaj gotovine zaradi vzajemne obrti Ponud1?" ra podruž •Jutra v Mariboru pod : Cvetoči maj.«
11701-25 Vdov? brez ot^nlt
slednjih let. lastnica lepega posestva bi vzela gospodar stva va:enega moža v starosti 40 do 50 let s primeram imetiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Milijonska vrednost«.
11689-25
ŠPORTNI JOPIČI,
POLETNE
HLAČE,
NEPREMOČLJIVI PLAŠČI
TRENCH ZA DAME IN GOSPODE
Velika izbira
Nizke cene MAGAZZINI DEL »CORSO« Trieste Corso V. Em. III. Nr. 1 — Galleria Portici Mercanti Nr. 3
OTOMANE
po din 320.— j nudi
R. RADOVAN
tapetnlk
Mestni trg 13.
ireipJačen pouk * igranju 65
MARIBOR*. ^
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično filatiti ah barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica » SvedoJflcalnic
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — čudovit uspeh pri ranah opeklinah, ožuljenjih — volku — turih in vnetjih itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
|ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in nai cenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
I Sv. PETIt A V. 14
SREBRO, OK AUE KAMNE in vsakovrstne
ZLATO
kupuje do najvišjih cenah •JOS. E BERLE,
Ljubljana, Tjrševa c n.ilača hotela «Sinn*
Lesni industrijalci!
Parno žagr
pri Beogradu (Srem-ska Sava ) železnica, najprikladncjše mesto
damo v zakup: Opekarna Kovačica.
si s p e h o
na
cm o s: lat. ?
»JUTRU«
KLI SEJE
ENO VECBABVNE
JUGOGRAPIKA SV PET^A NASIPZ3
Dieselove motorje »GÜLDNER«
od 5. do 36. k. s. DOBAVLJAMO V DVEH DNEH
Zastopnik:
Giildner Motorenwerke AG.
BEOGRAD — ZELENI VENAC 6. Telefon 30274
DAMA
reprezentativna, perfektna v slovenščini in nemščini, vešča srbohrvaščine, stenografije in strojepisja, želi primerne namestitve kot tajnica ali slično. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in zaupna«. 4318
ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU
Vsak četrtek odhod lz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR in PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
Železniške kretnice
za normalni tir s kompletno
opremo — dva komada — naprodaj. Ponudbe prosimo pod »Skretnice« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Ekonomična vožnja na tehnično najbolj i/.popolnjenib
DKW motociklih
MODEL 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču.
Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW. motocikli, Ljubljana, Miklošičeva 30.
Krapinske toplice —
zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, ishias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posezone znatni popusti! Nizke cene in pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov.
Samo resni reprezentativni osebi ali podjetju ODDAMO
generalno
zastopstvo
in centralno skladišče za edinstven, povsem nov epohalni izdelek sedanjosti. Predmet je monopolske narave, naprodaj v masah. Zastopstvo in skladišče se razume za vso državo. Potrebna trgovska izobrazba in orga-nizatorni duh. Predmet absolutno brez konkurence, kupec vsakdo, en gros in en detail. Za prevzem potrebnega sortiranega skladišča je potrebna glavnica v gotovini din 200.000. Opozarjamo, da ne jemljemo v poštev nikake garancije ali vknjižbe. Interesenti, ki žele plasirati svoj kapital brez rizika, a proti visokemu zaslužku, in ki odgovarjajo vsem navedenim pogojem, naj naslovijo obširno razložene ponudbe na PUBLICITAS d. d.. Zagreb. Ilica 9, pod šifro »Bez-brižan i stalan posao«.	4316
Novi grobovi
Včeraj je umrl v Ljubljani na Vožar-skem potu 3. po dolgi bolezni Tomšič Matija, ki je 46 let zvesto služboval pri nekdanjem Samassi, odnosno pri Strojnih tovarnah in livarnah. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. — V ljubljanski bolnišnici je preminila ga. Josipina Rovanova, rojena Krančeva. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. izpred mrliške veže. — Dalje je umrla v Ljubljani ga. Nežika Stojanova. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob 16. izpred hiše žalosti. Tovarniška ulica 1. — Prav tako v Ljubljani je preminil sodni svetnik v pokoju g. Jurij Fajfar. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa. — Rajnkim blag spomin, žalujo-, čim sožalje!
Iz Škofje Loke
šl— Iz obrtnišKih vrst. Večina društev in javnih korporacij in teh ni malo v našem mestu, je že polagalo svojje letne račune ter izdelalo svoje delovne programe za tekoče leto. Iz raznih poročil in načrtov smo videli, da bo letošnje leto potekalo v živahni družabni povezanosti z najrazličnejšimi prireditvami. Uvod v ples družabnih prireditev vseh obstoječih organizacij v našem starodavnem prijaznem mestecu bo velika obrtniška tombola, ki se bo vršila v nedeljo 7. julija. Iz vrst obrtniškega oruštva smo čuli. da bo to vredna naslednica tombole iz leta 1936, ki je obsegala res dragocene dobitke. Na to prireditev se javnost že sedaj opozarja. — Obrtniška združenja, ki po prejetem odloku zbornice za TOI v Ljubljani čakajo na nadaljna navodila od nadrejene oblasti o končni ureditvi razmer v združenjih samih, so v skrajno neprijetnem položaju. Odločba, ki se je glasila na razpust vseh obrtniških združenj, ne pove nič točnega, kar bi bilo v zvezi z nemotenim smotrnim poslovanjem prizadetih združenj. Zato je lahko tudi nepoučenemu jasno, da nastaja splošen kaos v vrstah obrtnikov. Ako se ta rak-rana v vrstah obrtnikov prav kmalu ne izleči, namreč, da si obrtnik ne bo več pustil diktirati od zgoraj navzdol, bodo tudi njegova svoboda in vse njegove pravice teptane in omalovaževane. Apeliramo na merodajne činitelje, da napravijo konec slepomišenju v tako važni panogi našega gospodarstva.
Iz Gustanja
g— Gozdni požar. V soboto popoldne je bil zaporedoma dan alarm. Najprej se je vnel gozd v bližini trga, last trgovca Brun-dule. Ta požar se je posrečilo še pravočasno omejiti. Kmalu zatem pa je začelo goreti v gozdu posestnika Hartmana na Brdinjah. Tu so gasilci priskočili na pomoč s primernim orodjem ln so ogenj zadušili. škoda je znatna.
g— žrt-ev dela. V guštanjski jeklarni se pri pečeh pogosto pripeté večje ali manjše poškodbe. V valjarni so delavci zaščiteni pred švigajočimi žarečimi kačami na ta način, da nosijo jeklene oklepnice na nogah. Franca Ulška je od valja segreta palica zadela v levo nogo in mu do kosti prežgala kite in meso. Prepeljali so ga takoj v slovenjgraško bolnico.
g— Tihotapci in ubežniKi. Zadnji čas je pobegnilo nekaj tihotapcev ln zapeljancev, ki so se zbali kazenskih posledic. Zapeljani so bili od zvodnikov. Pri večjem transportu sta bila zajeta kolovodja organizirane družbe neki Strmec in njegov porna-gač Wasserfall, ki sta zahtevala od vsakega zapeljanca za kažipot po 50 do 100 din. Neka dva druga človeka pa sta plačala za prehod čez mejo vsak po 500 din.
g— Nove hiše. Od prevrata do letos sta zrasli v Guštanju samo dve novi stavbi, bilo pa je več popravil. Letos utegne biti gradbena sezona zelo živahna, štirje zasebniki bodo zgradili lične domove, Bra-tovska skladni ca zgradi ambulanto, Gasilski dom bo povečan in bo dobil v nadstropju veliko dvorano, da bodo potem v trgu kar tri dvorane za prireditve. Cesto so začeli prelagati, da se Izogne prometu po ozkih ulicah, cestišče je že od lani na-voženo, trasa je zdaj dovrSena, na njo so pričeli letos dovažati kamenje iz občinskega kamnoloma. Vsa nadaljnja dela pa so kar naenkrat prenehala, čujemo, da je ba-novinsko cesto do Holmca prevzela država. Treba bo urediti zadevo s krediti tako, da se bo gradnja nadaljevala.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
i
SCHNEIDER
IZAGPEB. NIKOUCčVA tOi
ZAHVALA
Hvaležnost mi narekuje, da se javno zahvalim gospodu primariju dr. Bajcu Otonu, specialistu za kirurgijo na strokovnjaško izborno uspeli skrajno nevarni operaciji.
GIJŠTIN MARTA Ljubljana, Staničeva nL 8
f
Zapustil nas je po dolgem trpljenju naš blagi oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
MATIJA TOMŠIČ
ZVONOLIVAR
Pogreb bo v ponedeljek 29. aprila 1940, ob 14. uri iz hiše žalosti, Vožarski pot 3, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 27. aprila 1940.
Rodbini: TOMŠIČ In VIVODÄ
filetta §ettò(ke Cepote
Ali naj vam vaši sivi lasje pokvarijo mladost in življensko veselje? Da hi vas zaradi teh nesrečnih sivih las imeli za staro ženo in da bi z vami nepravično ravnali?
Äe, in spet ne! Odstranite sivino las z Imedio, spremenite barvo vaših las, ostanite mladi in lepi!
M media je dovršena pariška barva, s katero boste odstranili sive lase, Imédia daje novo lepoto, daje „tisto nekaj", kar inoske privablja.
ŠALEŠKI, MISLINJSKI IN SAVINJSKI
DOLINI naznanjam, da sem odprl v
ŠOŠTANJU s 15, aprile m
steklarska delavnico
Bogata in popolna založba vseli vrst šip in okvirov itd. Sprejemam vsa steklarska dela. — Priporočam s.
REZ AR IVAN, sti Mar
ŠOŠTANJ (v hiši g. Iv. Bin koli.i)
Natečaj !
Večja parna pekarna potrebuje
strokovnjaka
vodilnega uradnika, ki se spozna v izdelavi keksov. — Ponudbe s prepisi spričeval o strokovni sposobnosti in službovanju, kakor tudi s pozivom na reference nasloviti pod šifro: »Industrija hleba in keksa na »SEDMO SILO , Beograd, poštni pretinac 728.
Opr. štev. I 0 60 40.
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. !d6
že 35 let je v prometu Popovičeva
Dobro idoča trgovina na debelo in drobno išče sodelujočega
končanjema
z gotovino din 100.000. Ponudbe pod »Lep promet na ogl. odd. Jutra . 1322
^ ssa
proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, šamot ln ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
„MATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tvrševa cesta 36-a t Seron 27-1« — Br/.ojavi MATERIAL
V vseh strokovnih trqovinah. gospod....
POIZKUSITE!
Druge kreme ne boste hoteli več uporabljati. Zahtevajte brezplačen vzorec! Jugoflora a. d. Beograd, Cetinjska ul. 2fi

(ti *-sin
: • : , W Bml
-•trojne stroke S E IŠČEJO za veliko podjetje v provincijskem m.-stu / . konstrukcijo strojev. Reflektanti morajo biti jugoslovanski 'ržavljani. neoporečni; prednost imajo oni s prakso v kon-i. ;i in risanju in kateri so vešči v tolerantnem sistemu. ■ stalno, plača dobra, po sposobnosti, a po predhodno ; ;p šn< izdelanem enomesečnem poskusnem delu, katero se plača, 1-, tildi vsi potni stroški v slučaju nesprejema. — Prošnje nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inžineri 40«.
MARKOVE KAPL JICE
že več kot 150 let preskušene in priznane kot najboljše zdravilo za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka Itd. če bolujete na želodcu — 1 steklenica din 11.--pišite takoj na:
Gradsko ljekarno,
ZAGREB, Gorn ji grad 5
Ofil. S. br. 1990d9i">
RADI VELIKE 1ZBIKE NIZKE CENE!
Vrtne
sončnike
izdeluje
poeenši od Din 108
Bela Fettmann, ZAGREB.
Masarvkova 9.
TAJNO ZIDNO BLAGAJNO
--T-^pr	p vloma in požara varno, mora danes imeti vsako boljše
? rs«	I, stanovanje, vsaka moderna hotelska soba, vse sobe v kopa-
« T ^^	B liščih in letoviščih! Trgovci in obrtniki, Vaš denar in Vaše
- f^M	H knjige imejte spravljene v najcenejši in kiju' temu najbolj
'^üi F^t	R varni blagajni! Cene zmerne, vsakomur de ;.gijive! — Prvo-
*	' p, vrstne refei enee na razpolago.
Za podrobnejše informacije obrnite se še danes na
GLAVNO ZASTOPSTY O
„JUGOKASsE"
špec. tvornice blagajn, oklopnih tresorjev in vrat za zaklonišča, varnih pred
bombami in strupenimi plini
Ljubljana Gledališka ui. 12
V zapuščinski stvari po g. žugelj Nikolaju, župniku v pokoju, v ; Dravljah h. št. 143. se bo v zapuščino spadajočo nepremičnino vlož- j 110 število 612 d. o. Dravlje, Ki obstoji iz na stavbeni parceli štev. i
S stoječ.• hiše z dvoriščem in pare. štev. 32/8 njiva, vsled tus. •sklepa z dne 20. IV. 1940 prodalo na
prostovoljni sodni dražbi.,
ki se bo vršila v sredo dne 1. maja 1940 ob 9. uri dopoldne v pisarni UŠLAKARJA IVANA, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg h. št. 8. kot sodnega komisarja.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vaclij 10% izklicne i cene po 73.965 Din 50 p, ki je enaka cenilni vrednosti in pod katero se nepremičnina ne proda.
.Natančnejša pojasnila se poizvedo v pisarni podpisanega sodnega komisarja. Kralja Petra trg h. št. 8, kjer so na vpogled tudi draž-
beni pogoji.
UšLAKAR IVAN. javni notar kot sodni komisar
f
Redka prilika!
Refka prilika!
Ugodno se proda
Hotel — restavracija — kavarna
v letoviškem kraju v Sloveniji (Gorenjska) z zimsko in letno sezono. Nova zgradba — nezazidanega zemljišča še okrog 20.000 m-. Komfortna oprema, centralna kurjava, topla in mrzla voda v vseh sobah. Sobni, kuhinjski in restavracijski inventai. — Naslov da uprava lista pod šifro »2,000.000«.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnni Pevska in glasbena društva, POZOR!
Zapustila nas je naša ljubljena
Mežika Stojan
K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 4. uri
popoldne iz hiše žalosti. Tovarniška ulica 1.
Koncettg?!
iavir
— Spindler, Maribor, Smetanova 29 III. tipa Schweighof er Wien, poceni naprodaj
T.n: TXlGnDGDGODGDODDDDDDDDDGC
Vsi dobri frizerji barvajo lase z Imé-dio, radi vam bodo dokazali, da so res uporabili Imedio... da ne bi bilo razočaranja!
NARAVNA BARVA ZA LASE
odobrena od Min. Nar. Zdravja br. 20902 36
Zahtevajte od nas brezplačno knjižico o barvanju las L'OREAL - ODDELEK J
♦
Zagreb I	Poštni predal 3
INSERIRÀJTE V »JUTRU« !
žalujoči ostali
• ■.. t..'.-
Dotipela je naša mama. stara mama, sestra, teta. svakinja in tašča,
gospa
ina Roimn
roj. KRANC
Na njeni poslednji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 29. aprila 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — GORICA, dne 27 aprila 1940.
ZORA BERLOT, roj. ROVAN — hči in družine: BERLOT, ROVAN, BIS A TL in CARGO

v	najnovejših vzorcih
v	največji izbiri
v	najboljši kakovosti in po najnižjih cenah
CENIK ZASTONJ
največja domaČa trgovska hiša v jugoslaviji
CELJE 20
klobuki. čevlji. nogavice. rokavice, kravate. robci, dežniki

k U M
Diti
raireda 4©.

Kdor nima še sreč/c za kolo, raj si sedaj izbere poljubno številko y glavni fr.oHekturi
Ir ^
m\ Uhi
\ , A , jfcUt •'
fJMIII ll'll > ' llillll lili ' I II II1HTP1
v Uubl.&nh Bethavnova is L 14
Za one pa, ki srečke prvega razreda ze imajo, je čas -a obnovitev!
MICHEL ZKVACO:
i 9
ttOMAJN
•>Senor Tenorio,« je rekla vojvodinja, »videti je, da ste član seviljskega plemstva, ki je najbolj udvcrIMvo na vsem svetu. Ce bi me Francoz tako ljubil, kakor vi pravite o sebi, bi si gotovo štel v do i/nest, da mi neposredno po tem, ko mi je rešil živiienje ne govori o svoji ljubezni... A naši pariški plemiči kažejo v teh rečeh neko plahost, ki je junaki z one strani gorà ne poznate.«
Zavrnitev je bila huda, čeprav je vojvodinja Runska ublažila njeno strogost z ljubkim nasmeškom in šegavim poudarkom glasu. Toda ubožica ni vedela, s kakšnim trdovratnežem ima opravka.
Tzkv."rjaveč je skril roge, toda svojega namena ni opustil.. .
Ko se je tisti večer odzval vabilu, je bil kavalir, kakršnega si je mogla vojvodinja le želeti. Na vse pretega jo je zabaval s svojim izvrstnim tekom in svojo bistroumno zgovornostjo . . .
Plavko, vlačugo iz krčme pri ,Bel-Argentu', je bil seveda pozabil.
In Le onoro? ... O, zadeva z njo je bila samo odložena.! Adelajda de Runes je bila omožena s svojim bratrancem Henrikom Francem de Runes. Ljubila sta se od mladih nog. Odkar sta bila pred dvema letoma dosegla cerkveni izpregled in se
poročila, je rasla njuna iskrena in globoko ljubezen iz dneva v dan. Ustvarjena drug za drugega, drug drugemu enaka z lepoto, mladostjo in duševnimi nagnjenji, sta bila vzorna dvojica, ki so jo vsi občudovali. Vsak izmed njiju je bil popolno zrcalo, v katerem se je mogel diugi ogledovati in spoznavati. Adelajda in Franc sta oboževala drug drugega. Življenje brez Adelajde bi se bilo zdelo Adelajdi nemogoče...	*
Francu nesmisel; življenje brez Franca bi bilo Adelajdi nemogoče ...
Takšna je bila mlada žena, ki jo je don Juan štirinajst dni zaporedoma vsako popoldne obiskoval in" ki je v tem času petkrat kot prijatelj in brat sedel za njeno mizo.
Za svoiih petnajst vsakdanjih obiskov se je don Juan petnajstkrat od glave do nog na novo oblekel, in sleherna njegovih oblek je bila prava mojstrovina izbranega okusa.
Prav tako je prijezdil vsak dan na drugem konju, in žival, pred katero je vratar Runskega dvorca na stežaj odprl velika dvokrilna vrata, je bila vsakikrat tako dovršeno l?pa, da so se poznavalci na cesti ozirali za njo.
Pri slehernem obisku sta spremljala dona Juana dva služabnika v bleščeči opravi; že po vnanjosti jima je bilo videti, da mora biti gospodar zelo imeniten plemič.
Don Juan se je kar prvi dan drznil ponuditi vojvodinji lep demant, ki je bil vreden vsaj pet aii šest tisoč über in vdelan v umeten zlat prstan.
Vojvodinja ga je seveda brez obotavljanja zav.-nila, rekoč:
»Ne zamerite, senor Tenorio. z vojvodo sva drug drugemu enkrat za vselej obljubila, aa bova do i smrti nosila samo lepoticje, ki si ga vzajemno j podariva.«
»Torej vržem ta kamen še nocoj v Seino,« je odvrnil don Juan. »Kupljen je bil za vas in se ne bi prilegal nobeni drugi na svetu .. .«
Tako je rekel, a prstan in demant je kakopak obdržal ;namesto da bi se pogreznila v globino reke, sta romala za polovično ceno k prekupčevalcu.
Don Juan je trosil denar, ne da bi ga štel. Toda kakor mnogi drugi zapravljivci, je znal tudi v potrati računati. Vselej, kadar si je izbral novo obleko, je tisto, v kateri je bil prejšnji dan, z izgubo prodal šivankarju, ki ga je oblačil. S konji je bilo enako.
Tako se je zgodilo, da je bil don Juan, ko se je zaporedoma pokazal v petnajstih oblekah in zbudil videz, da ima polno konjarno žlahtnih dirkačev, ob koncu svoje pustolovščine še vedno lastnik enega samega konja in ene same obleke.
Vendar je bilo zdaj v očeh mojstra Gregorja in njegove ženice ustanovljeno, da je don Juan Tenorio pravljično bogat. V gostilni pri »Vedeževalki« so se bolj ko kdaj vdajali prepričanju, da smejo takemu odličniku neomejeno zaupati.
Kar se tiče služabnikov, ju je bil don Juan najel za mesec dni, torej za dobo, ki se mu je zdela
več ko zadostna, dad oseže naravni in samoumev-n namen svoje pustolovščine ter zapelje ubogo vojvodinjo.
Vkljub svojemu preudarnemu računanju pa je don Juan vendarle potreboval za pričetek ljubezenske vojne precejšnjo vsoto denarja. To vprašanje je razpletel na kaj preprost način.
Tisti dan. ko je rešil vojvodinjo Runsko, med dogodkom, ki smo ga opisali, in večerjo, na katero je bil povabljen, se je v največji naglici zglasil pri grofu de Loraydanu ter ga ogovoril nekako takole:
»Vem, dragi prijatelj, da z menoj vred želite, da se ugrabljenje Leonore de Ulloa kar moči hitro izvrši. Takšnega podjetja pa se na žalost ne morem lotiti brez sredstev, in teh v Parizu nimam odkod vzeti, ker sem pozabil svoj denar v Sevilji. Če vam je torej do tega, da vas hitro rešim na-mestnikove hčere, in če mi je po drugi strani, kakor ste izvoliil reči, vaša denarnica res odprta, bodite tako dobri in posodite mi pri tej priči dvajset tisoč liber. ki jih potrebujem za najino skupno srečo.«
Loraydanu. ki je bil izvrsten računar, se je zdela vsota sicer nekam obilna, vendar tega ni pokazal, ampak je z vso ljubeznivostjo in »pri tej priči« ustregel želji Juana Tenoria.
Tako je napočil petnajsti dan.
Čudno ljubosumje, ki ga je don Juan že od prvega trenutka čutil proti vojvodi Runskemu, se je bilo izpremenilo v sovraštvo.
fr**-*.j T.
M O š K ! !
i-ri spolni nesposobnosti, pri spoi
ni slabosti
poskusite .ulule
hormonski
»HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseli lekarnah. 30 i>:iul 84 din, 100 pilul 217 din. 30! pilul 560 din. Zahtevajte sami prave m originalne HORMO-SEK? oiluìe! Po pošti öisKretno razpo šilja
Lekarna Bahovee. Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. «tem. la Doratori^ »VIS-VISIT» Zagreb Langov trg 3
Osi rfff f3. '-■' 584b-'.»'-
SCTgi

Znani SALV AT ČAJ proti žolčnim kamenom ln bolez-uu nim žolčnega mehurja se ' ' dobi pri glavnem zastopniku trni Lekarna pri Sv. Ivanu. Za-\\\\\ greb, Kaptol 17. — Zastonj pošl jemo prospekte o zdravljenju.
O. c. i- bi. 27870-1936 Rn 3487
Zaliv
€3 e
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli materi Vertnik Amaliji. — Dovoljujem si predvsem trgovskim in pridobitnim krogom toplo priporočati pristop k tej kulantni in človekoljubi ustanovi, ki nudi posmrtninsko
zavarovanje proti cenenim prispevkom.
MARIBOR, dne 26. aprila 1940.
VERTNIK VLASTA s. r., hčerka
ti
tiš
I
RS?
PAHORJE
r
;
fšf*
VAŠE NAJBOLJ OBISKANO KOPALIŠČE IN LETOVIŠČE NA HRVATSKEM PRIMORJU
Izredno lepa plaža, zmerno primorsko podnebje, čist in svež zrak. Hoteli od prvorazrednih do najskromnejšili. Zadostno število zasebnih sob. Zahtevajte prospekte od potniških uradov. — Vsa navodila in prospekte pošilja na zahtevo brezplačno:
Občinski turistični odbor CRIXVEMCA (HRVATSKO PRIMORJE)
HOTEL THERAPIWÄ - m>iE.Li raiit/uKMwj
vodilna hotela v Primorju. Ista uprava Palače hotela v Zagrebu.
Prijetno boste bivali v prvovrstnem hotelu
dom dr. seidla
Zmerne cene! Zahtevajte prospekte!
s PJOTR • RASPUTIN ; ČRNA VOJNA Thamoson; SIVKO Maferfeva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.	Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALSIŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA tJL. ft
lis ti!
za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi
^^ P Sever Rudolf,
■ l.j>!bljan:i. Marijin trg Z
SKA DARILA ure, verižice, obeske itd«
Solidna postrežba!
dobite najceneje pri
ŽEJN RASTISLAV —
LJUBLJANA — MESTNI TRG 20.
preje škopek.
urar
Binkoštni izlet lahko napravite na BMW motorju,
če se takoj zanimate za enega izmed komadov, ki so
še na razpolago pri zastopstvu BMW: Ing. G. TÖNNIES — Ljubljana — Tjrševa cesta 33.
Tel. 27-62.

Naznanjam, da sem se preseEl s svojo soboslikarsko delavnico i? Križevsišške ul. 6 na Breg št. 14. v Ljubljani.
Se toplo priporočam svojim strankam
ŠUŠTERŠIČ EGIBIJ
si nabavite najceneje in garantirano
solidno izdelavo pri tvrdki strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo!
Golmajer
□ □ □
j^j Za svojo belilnico in apreturo platna iščemo agilnega,
mlajšega, energičnega
□
□	ki je vešč nekoliko v kemiji. Nudi se mu prilika, da se teme-
□	ljito vpelje v stroko in če bi odgovarjal, dobi stalno name-
□
poanccnüka višjega mojstra
Q ščenje. V poštev pridejo samo domačini s primerno izobrazbo, q
Q a oni s prakso imajo prednost. Ponudbe z navedbo nastopnega □ □ roka, dosedanjega zaposlenja in plačilnih pogojev poslati na ~~ H	ogl. odd. Jutra pod štev. »4306«.

PRODA SE V LJUBLJANI
debro vpeljana

barv
LAKOV in materijalnega blaga
Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Priložnost«.
S"2Ì
otok VIS
založna klet: LJUBLJANA, Celovška 43
TEL. 41-34 točimo pristna viška vina na debelo:
vugava — dingač — opolo
BELO
č E N O
RAZPIS
KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA NA JESENICAH razpisuje
pismeno ponudbeno licitacijo za dela
iz umetnega kamna pri grafeji nove bolnice na Jesenicah
Razpisni pripomočki so na razpolago proti plačilu zneska din 40.— pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah.
Ponudbe je treba oddati v pisarni Krajevne bratovske skladniee na Jesenicah dne 31. maja 1940, najkasneje do 12. uie.
Na Jesenicah, dne 26. aprila 1940.
INSERIRAJTE V »JUTRU« !

f
V neizmerni žalosti potrta javljam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je moj nadvse ljubljeni soprog, oziroma brat, zet, svak in stric, gospod
Jožef Mastnak
LASTNIK KAVARNE »CENTRAL«
po kratki, težki bolezni v Gradcu v ponedeljek 22. aprila umrl.
Posmrtni ostanki mojega dragega soproga so bili položeni dne 24. aprila ob 15.30 uri v Gradcu k večnemu počitku.
Maribor, Gradec, Zagreb, Kamnik, dne 27. aprila 1940.
Globoko žalujoča soproga LEOPOLDINA MASTNAK roj. MUGGENAUER, v imenu vseh ostalih sorodnikov
■t.t -«. - 1
.. .... fiv-ir-'
- f,**
Urejuje Uavorm tiavijeo. - izdaja aa konzorcij »Jutra* öiaako Virant, — üa ISiarociiio tiskarno (\ dL kot tiskaraarja Fran jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani.