Leto XXXVII Št. 9 Murska Sobota
6. MAREC 1986 CENA 80 DIN
O ženski in porodniški
NASLOV
Izpolnimo svojo volilno
pravico in dolžnost
Za nami so številne predvolilne aktivnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Na kandidacijskih zborih smo zaupali pomembne delegatske dolžnosti številnim sodelavcem in s tem izrazili željo, da bodo pota delegatskega, skupščinskega odločanja v četrtem mandatu še učinkovitejša. V Pomurju ugotavljamo, da je med kandidati za delegate ustrezna zastopanost mladih, žensk in predvsem strokovno usposobljenih.
To je pomemben pogoj, da bomo znali in zmogli premagati sedanje gospodarske težave, okrepiti moč Socialističnega samoupravljanja, predvsem pa uveljaviti vlogo in položaj delavca pri ustvarjanju in delitvi rezultatov, njegovega dela. Kandidacijske zbore, konference smo povezovali tudi z razpravo o kritični analizi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Povsod je izražena zahteva po večji osebni in kolektivni odgovornosti, po spreminjanju metod in oblik dela D PO, ki morajo pravočasno in- z vso odgovornostjo upoštevati pripombe in predloge članstva. To je toliko pomembneje v pripravah na kongrese ZSS, ZK, ZSMS in ZZB. Skratka, naj bo manj neplodnega sestankovanja in več neposredne akcije, ki vodi k napredku.
V Pomurju smo bogatejši za pomembno spoznanje. V vseh štirih občinah se je za samoprispevke ob uspešno izvedenih referendumih ponovno potrdila visoka solidarnostna zavest. S tem smo neposredno dokazali, da nam ni vseeno, kakšna bo naša
Kako dokončati kirurgijo v Rakičanu?
Zahteva Pomurcev po republiški solidarnosti upravičena
Na zadnjem zasedanju skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije so delegati med drugim obravnavali začasni finančni načrt za letošnje leto in srednjeročni program Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ker nobeden od omenjenih dokumentov ne vsebuje predvidenih sredstev republiške solidarnosti za dokončanje kiruiskega blo। a bo -nišnice v Rakičanu, kar je dolg iz minulega srednjeročnega obdobja, so pomurski delegati v svoji razpravi opozorili na obveznost republike. Gre za okrog 760 milijonov dinarjev po cenah s konca lanskega leta. Zahtevi Pomurcev po republiški solidarnosti delegati niso nasprotovali, zato je bil sprejet sklep, da se ta obveznost repubu' e dogovor o temeljih družbenega načrta SR Slovenije. V te namreč ni bilo mogoče določneje opredeliti obveznosti, er s znani načini vira financiranja. Zagotovilo Zdravstvene s uip	'
venije, kot tudi republiškega izvršnega sveta je, da repubhskassolidarnost bo, vendar se še ne ve, iz kakšnih virov. Zahteva Pomurcev je da bi ta sredstva čim prej dobili in da bi dela pn dokončanju . bloka potekala nemoteno. To tem bolj, ker se je s febru J _ , samoprispevek za gradnjo kirurškega bloka kot glavni virs . republiške solidarnosti ne bi bilo, bi na objektu, ki je v z J ,. nastala velika gospodarska škoda, razvrednotena pa bi viow|: ka solidarnost delovnih ljudi in občanov Pomurja, ki so J ogromna sredstva v gradnjo kirurškega bloka, sredstva pa z i j naPrej-	F. Maučec
20 odstotni popust v MORAVSKIH TOPLICAH
ob nakupu večjega števila vstopnic za Kopanje. Sindikalne in druge organizacije, izrabite priložnost.
Informacije po telefonu 48-210.
življenjska kakovost. Tako v praksi na najbolj neposreden način izražamo načelo opiranja na lastne sile. Uspešno teče tudi akcija zbiranja sredstev za opremljanje kirurgije. Z zbranimi sredstvi in s pomembno pomočjo širše družbene skupnosti v Sloveniji bomo bistveno izboljšali zdravstveno varstvo.
13. in 16. marca bomo izrazili našo volilno pravico in dolžnost. Poskrbimo, da bomo vsi pravočasno obveščeni o sestavi naših in skupnih delegacij. V veliko okoljih imamo odprte kandidatne liste. S tem je ustvarjena možnost, da izbiramo med več kandidati. Volilni odbori so dolžni zagotoviti tajnost glasovanja. Storimo vse, da bo, vsak vo-lilec oddal svoj glas.
Po volitvah nas čaka pomembna obveznost. Samoupravni organi in DPO so dolžne več storiti za sodelovanje v delu delegacij in delegatov, skratka za ustvarjanje vseh možnosti za uspešno delo delegacij in s tem večje učinkovitosti in možnosti vplivanja na odločitve.
V večji meri kot je bila dosedanja praksa moramo uveljaviti stalne kadrovske priprave na volitve.
Izpolnimo svojo volilno pravico in dolžnost z vso odgovornostjo. Dokazali bomo, da želimo aktivno sodelovati pri graditvi jutrišnjega dne in krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov kot pogoju za svobodno in ustvarjalno delo in življenje.
Boris PREJ AC, predsednik Pomurskega medobčinskega sveta SZDL
Srečanje z dr. Marjanom Senjurjem
Na katerega konja naj stavi Pomurje, smo vprašali našega tokratnega »znamenitega Pomurca« dr. Marjana Senjurja, dekana ekonomske fakultete Boris Kidrič v Ljubljani, ki je med drugim naglasil: »Kot ekonomist ne dam veliko na značilnosti, kot so razvojno obetavne, visoko tehnološke dejavnosti. To so naturalne kategorije, ki imajo lahko ekonomsko prednost, lahko pa ne. Zato se tudi nisem voljan vnaprej postaviti proti tekstilni industriji, niti proti kmetijstvu. Tudi dobre naravne možnosti me kaj dosti ne ganejo, če jih ni mogoče vnovčiti. Mislim, da se je treba usmeriti v iskanje takih dejavnosti, kjer je najugodnejše razmerje med končno ceno in stroški.« Vestnikov februarski intervju z njim lahko preberete na 4. strani.
Kako si natočiti bistro Muro iz kalnih valov? Svojeglavi so. Vsak hoče po svoje. Na enem bregu zeleni, na drugem energetiki. Vpijejo drug na drugega, a se ne morejo (nočejo!) sporazumeti. V bistvu pa je vsem jasno, da je reko vredno in potrebno energetsko izkoristiti. Vprašanje je le, kakšna bo ceha. Poglejte stran 11 in vse vam bo jasno.	(B. Z. Posnetek: Jože Šabjan)
V boju proti raku nismo več brez moči
Da bi rakavim bolnikom omogočili celostno — psihosomatsko — obravnavo, želimo v Pomurju organizirati onkološki dispanzer. Strokovna skupina dispanzerja bo bolnikom (ob povezavi z ustreznimi zdravstvenimi ustanovami) omogočala humanejšo vsestransko zdravstveno obravnavo. Ena izmed pomembnih nalog dispanzerja bo psihoonkološka dejavnost, namenjena vsem bolnikom, ki bodo to obravnavo želeli ali je bodo potrebni, ter njihovim svojcem.
Cilj te dejavnosti je reševanje čustvenih problemov, ki jih bolezen ob diagnozi rak skorajda obvezno ustvarja. In ko nas doleti ta vest, običajno do temeljev zamaje »naše svetove«. In često se vse, prej tako stabilno, varno, pomembno — skoraj že večno — v trenutku razblini. In v strahu, ki se nas loti, ostaja le moreči ZAKAJ. In zjutraj ZAKAJ, in opoldne, in v sanjah, in mimo njih. In tedaj se nas loti gnev. In ZAKAJ iz gneva — »zakaj ravno mene«. In ZAKAJ iz potrtosti, in ZAKAJ v potrtosti. In ZAKAJ iz upov v upe. IN ZAKAJ, ki pripelje do sprejetja diagnoze. In nato »kako sedaj« ? In vse bolj ostajamo sami, sami z gnevom, potrtostjo, upi in s sprejetjem. Lažje nam je, če so drugi ob nas. A naš rak je naš rak.
Ponovno
INPAK v Gornji Radgoni
Novi sejem, ki se bo začel 2. junija in bo trajal do 6. junija, je pravzaprav dopolnitev Kmetijsko-živilskega sejma v avgustu. Že nekaj let so se na tem specializiranem sejmu pojavljali tudi razstavljale! embalaže. Ti so dali tudi pobudo, da bi obnovili sejem embalaže, ki je bil v podobni obliki pred dvajsetimi leti v Ljubljani. Radgonski sejem ne bo konkurenca že uveljavljenim podobnim sejmom embalaže v Mariboru in Zagrebu, ampak njuna dopolnitev. Prav tako bo to koristna dopolnitev Kmetijsko-živilskega sejma, zato so sd v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odločili, da bo vsako sodo leto sejem v Gornji Radgoni, vsako liho leto pa v Mariboru.
O teh stvareh običajno molčimo; zdravstveni delavci, bolniki, svojci. In običajno drug drugemu iažemo. In če to pomirja — naj bo mir. A ko laž ustvarja še hujši nemir, bo treba reči in biti pripravljen. Reči odkrito, pazljivo, obzirno. Človek sliši, kolikor zmore.
In tako bomo v okviru psiho-onkologije začeli govoriti: o svojem doživljanju, o svojih strahovih, o sebi, o svoji borbi. Psihoonkološka dejavnost bo v začetku osredotočena le na KLUB (skupine) žena po operaciji raka na dojki. Delali bomo po vzorcu dela na onkološkem inštitutu --UKC v Ljubljani — njegovem psihoonkološkem oddelku. In
SOZD kmetijstva, živilske industrije, trgovine gostinstva in turizma MURSKA SOBOTA
Čestitamo vsem ženskam ob mednarodnem prazniku
8. marcu
Očetova dobrota je višja kot gora, materina dobrota je globlja kot morje, pravi japonski pregovor, irski, da za vsako mater sije sonce samo na njenega otroka, oba pa smo iz knjige Človek v zrcalu pregovorov izbrali zato, da v naročenem uvodniku pred dnevom žena izdvojimo za matere (predvsem pa otroke) najpomembnejšo pridobitev zadnjega časa pri nas — podaljšani porodniški dopust. Veliko (tudi odvečnih) besed je bilo izgovorjenih (in črk zapisanih) pred realizacijo, čeprav z izjemo materialnega drugih protiargumentov ni bilo. Pa še ta je vprašljiv, posebno če bi sešteli že samo ure in ure, izgubljene v prepričevanju o umestnosti podaljšane porodniške (ki jo drugod po svetu in v Jugoslaviji že imajo!) ter jim prišteli še stroške bolniškega dopusta za nego in varstvo otrok. Izračun bi se gotovo iztekel podaljšanemu porodniškemu dopustu v prid. Beseda dopust je pri tem sila vprašljiva, saj matere dojenčkov in ostalih otrok dobro vemo, da skrb za no-
žene bodo na srečanjih v skupini v razgovorih s strokovnjaki raznih medicinskih strok reševale ne le zdravstveno problematiko, pač pa vrsto osebnih, čisto človeških in hudo intimnih problemov.
In te, ki bodo želele, bodo sodelovale v raznih prostovoljnih oblikah laične pomoči drugim rakavim bolnikom — po vzorcu, ki ga bodo na osnovi svojih lastnih izkušenj oblikovale.
Njihovo delo in njihova srečanja bodo velikega zdravstveno in vzgojno preventivnega pomena, kajti pomagali bodo pri reševanju vrste problemov in tabujev, ki so v naših okoljih še vedno živi. Eden izmed teh je zastrašujoče prepričanje, da je rak bolezen, ob kateri je človek brez moči: da je diagnoza rak diagnoza smrti. In toliki so ti tabuji, da ne prisluhnemo sebi in svojemu telesu, tudi tedaj ne, ko se bolezen že zaznavno javlja; v fazi torej, ko
vorojenca v najnežnejši dobi ne zasluži takega naziva, ki spominja na brezdelje. Je bolj razdajanje kot dopustovanje in formulacijo si je gotovo izmislil moški, kot imajo le-ti največkrat odločilno besedo tudi ko gre za druga vprašanja.
Pa ne bi delili sveta na moškega in ženskega, čeprav je čas ob dnevu žena mnogokrat edinstvena priložnost, da opozorimo na mnoge netaktnosti pri delitvi dela tako v hiši kot na delovnem mestu, predvsem pa v politiki, kjer premalo uporabljamo prirojeni ženski instinkt in pridobljeno praktičnost pri reševanju mnogih, ne le po spolu določenih vprašanj. Tisto o štirih vogalih pri hiši na ženskih ramenih ni iz trte zvito in v takih domačijah je običajno več reda kot v svetu, ki ga označuje tekma za prestiž in z njim pogojene morije, kot so nesmiselne vojne, teror nad civilnim prebivalstvom in posamezniki, ki si, tako kot pokojni švedski premier Olof Palme, prizadevajo za demokracijo. Zanjo je potrebna zrelost, ki naj bi bila osnova tudi za odločitev, da v družini, ko mati ne doji, ali ni drugih razlogov, lahko dobi porodniški dopust tudi oče. V samoupravnem sporazumu o porodniškem dopustu to sicer drugače (in podrobneje piše), vendar o tem drugič, tudi z vidika, da sta za otrokov nemoten razvoj potrebna oba roditelja.
Tokrat pa še pripis, da je materinstvo le ena od (čeprav bistvenih) potrditev ženske, ki ji godi moževa in pozornost sodelavcev ter jo razneži sinov šopek, vendar ne le ob 8. marcu — dnevu žena, ki ima vse manj skupnega z Rozo Luxemburg in svojim izvorom ter življenjskim vsakdanjikom.
Brigita Bavčar
Kulturna obzorja na 5. strani Vestnika so tokrat v znamenju 12. srečanja plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij — Glasbena parada Radenci 86 ki je od 25. do 27. februarja potekalo v Radinu.
je pomoč še najlažja in najuspešnejša. In do zdravnika tako često prihajamo že v najhujših fazah bolezni. In iz teh in podobnih tabujev smo zdaj otrplo nemočni, ko bi bilo potrebno narediti samo korak, ali nesmiselno bezlja-vi, ko bi bilo treba govoriti le o strahu, nastalem iz tabujev. In iz strahu pred boleznijo tekamo zdravi od zdravnika do zdravnika, o strahu ne spregovorimo, izvidom ne verjamemo.
In v skupini: druga ob drugi, z boleznijo, vsaka s svojo zgodbo, manj osamljene, bolj hrabre in življenju predane — za vsak njegov trenutek v njegovi enkratno-sti, neponovljivosti in samo naši, z njegovo srečo in nesrečo. Da bomo v boju z boleznijo odpornejši, močnejši, manj bolni, zdravi!
Dispanzerja še nimamo. S psi-hoonkološko dejavnostjo bomo začeli v marcu.
dr. Nikica Stegmiiller-Tribnik, specialist-nevropsihiater
aktualno doma in po svetu
Olof Palme — žrtev atentata
Ponoči od petna na soboto je sredi Stockholma, zadet od krogle, med prevozom v bolnišnico, umri Olof Palme, švedski premier. Laže je bila ranjena tudi njegova žena Lisbet.
olof Palme, rojen leta 1927 je bil utemeljitelj švedske aktivne nevtralnosti, zagovornik urejanja odnosov med razvitimi in nerazvitimi. Nastopal je v imenu Švedske, njene socialdemokratske stranke in socialistične internacionale. Velikokrat je posredoval v mednarodnih sporih. Kot preprost človek, je tudi tokrat — in usodno — odklonil osebno varstvo, ko sta- bila z ženo v ne-
v
Se neznanke
Zima se noče posloviti, toda kljub temu je spomladanska setev vsak dan bliže. Za setev industrijskih rastlin je zagotovljenega dovolj kakovostnega domačega semena. Uvoziti pa bo potrebno seme povrtnin in okoli 7000 ton semenske koruze, ki je že tri desetletja nismo uvažali. Lanske poz-nozoreče sorte koruze je namreč v času cvetenja prizadela suša, zato je bilo bolj malo pridelka.
Za gnojenje in dognojevanje posevkov bo potrebnih 1,92 milijona ton sestavljenih rudninskih in dušičnih gnojil. Za zdaj ni težav pri preskrbi zaščitnih sredstev, nasprotno pa je mehanizacija premalo pripravljena. Največja neznanka pa so gospodarski ukrepi, ki bi morali spremljati ne le setev, ampak celotno pridelavo hrane. Tako naj bi dosegli spremembo neugodnih kratkoročnih posojil v dolgoročna, ugodnejši položaj kmetijstva v primerjavi z drugimi deli gospodarstva, nižje obresti itd. Marca naj bi sprejeli tudi novi zakon o regresiranju cen gnojil, zaščitnih sredstev in semen v naslednjih petih letih, kot je povedal sekretar splošnega združenja za kmetijstvo in živilsko industrijo Jugoslavije Tomo Kuzmanovski.
NIHČE PROTI...
»Soočeni smo s situacijo, kakršne svet do danes ni poznal. Prvič v svoji zgodovini se je človeštvo znašlo pred resnično svetovno krizo, ki zajema vsa živa bitja, ves rastlinski svet, ves sistem, v katerem živimo, in vse narode, male in velike, razvite in one v razvoju. Ta kriza je dobesedno stvar slehernika, saj prizadene posredno ali neposredno vsakogar,« je dejal generalni sekretar Združenih narodov na prvi svetovni konferenci o varstvu okolja leta 1972 v Stockholmu.
Varstvo narave je kot novo znanost utemeljil že leta 1866 biolog Ernst Haeckel. Več kot sto let je že poteklo od takrat, toda še leta 1970 skoraj 70 odstotkov prebivalcev razvitih inustrijskih dežel ni nikoli slišalo ali bralo o varstvu okolja, danes pa je takih manj kot 5 odstotkov.
Danes je torej drugače; ljudje niso proti nečemu, ampak so za nekaj. Ta nekaj pa mora biti takšen, da ne bo vznemirjal ne sedanjosti in ne prihodnjosti... Tako je tudi pri gradnji atomskih, vodnih elektrarn, jeklarn, tovarn aluminija.
kem stockholmskem kinu.
Olof Palme je že sedmi voditelj, države ali vlade, ubit v sedanjem desetletju. Leta 1981 so ubili predsednika Liberije, predsednika Bangladeša, iranskega in egiptovskega predsednika. Leta 1982 so ubili libanonskega predsednika, leta 1984 pa je postala žrtev atentata indijska predsednica Indira Gandhi. Poskušali pa so atentatorji v zadnjih petih letih ubiti še sedem drugih predsednikov držav in vlad, med njimi leta 1981 ameriškega predsednika Reagana in leta 1984 britansko ministrsko predsednico Thatcherjevo.
Napetost v Čadu
V afriškem Čadu je ponovno prišlo do nekakšnih intervencij libijske in francoske vojske. Uporniške sile, ki jih podpira Libija so z novimi ofenzivami prisilile sile predsednika Habreja k umiku. Habreja so denarno podprle ZDA, v glavno mesto Čada pa so prispeli tudi francoski padalci. Ni popolnoma jasna vloga libijskih sil, ki so okupirale severni del dežele. S tem se razmere v tej afriški državi hudo zapletajo in grozijo s požarom širših razsežnosti. O čadskih zapletih so pred dnevi razpravljali tudi v Organizaciji afriške enotnosti.
Nova deželna prestolnica
»Avstrijska zvezna dežela Spodnja Avstrija — največja med vsemi in z 1,2 milijona prebivalcev — ni imela svojega upravnega središča. Ze od leta 1921, ko so tudi Dunaj razglasili za deželo, je bil Dunaj tudi upravno središče dežele Spodnje Av-
Spet poziv k miru
Po enotedenski razpravi je Varnostni svet OZN soglasno sprejel resolucijo, ki poziva Iran in Irak naj takoj prenehata s sovražnostmi, umakneta čete na mednarodno priznane meje in dovolita posredovanje generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja.
V petih letih, kolikor traja iraško-iranska vojna, je to že šesti poziv varnostnega sveta.
Države članice Arabske lige so Iran obtožile, da zavrača vse mirovne in posredovalne pobude. Iran vztraja pri tem, da varnostni svet mora obtožiti Irak za začetek vojne. Večina članic varnostnega sveta se s tem ne strinja, saj se Iran že dve leti bojuje na iraškem ozemlju.
Palmejeva smrt je boleče odjeknila tako na Švedskem kot po vsem svetu.
Švedska varnostna služba je po umoru premiera Palmeja določila oborožene telesne stražarje za vodilne politike. Vršilec dolžnosti predsednika vlade Ingvar Carlson pa je ob tem dejal, da takšna praksa ne bi smela postati rutinska.
Zadnji pomemben politični umor na Švedskem je bil leta 1792, ko so blizu mesta, kjer je bil umorjen Palme, ubili kralja Gustava III.
strije. Že pred dvajsetimi leti se je pojavila zamisel o lastnem deželnem središču. O tem so se deželam odločali na nedavnem referendumu. V igri je bilo pet mest, največ glasov pa je dobil St. Polten, ki leži v osrčju Spodnje Avstrije.
Več od turizma
Po besedah podpredsednika ZIS Janeza Zemljariča bi v turizmu letos lahko zaslužili 200 do 300 milijonov dolarjev več kot lani, torej milijardo in 300 tisoč milijonov. V razgovoru s predstavniki turističnega gospodarstva, pridelovalcev hrane in nekaterih večjih trgovskih organizacij Hrvaške in Slovenije je bilo rečeno, da pridelovalci hrane na Hrvaškem doslej še niso sklenili niti enega sporazuma o preskrbi turističnega gospodarstva. To naj bi po Zemljaričevem mnenju vplivalo tudi na povečevanje zgub v kmetijstvu.
z—pismo iz beograda-----------------------------n
OMEJENOST
V Beogradu, kot tudi v drugih velikih mestih, se občani vse bolj množično ukvarjajo z vrtičkarstvom. Na vsakem neobdelanem prostoru med stolpnicami je vse več vrtičkov, lastniki počitniških hišic spreminjajo svoje cvetne gredice v nasade povrtnine, tisti, ki nimajo zemlje, jo kupujejo in sploh vsi poskušajo spremeniti svoje nedonosne rekreativne aktivnosti v donosne — z obdelovanjem zemlje.
Zanimivo pa je, da občinske in krajevne strukture nimajo nikakršnega smisla za spodbujanje takšnih aktivnosti, temveč jo samo tolerirajo — kot nekaj slabega, začasnega zaradi slabih časov, kajti sicer bi jo prepovedali, češ da je socialistično samo delo v svojem poklicu, kot da je proizvodno delo izven delovnega mesta in delovnega časa — sovražno. To pa je omejevanje občanovih, delavčevih proizvodnih pobud, negovanje nedela, med tem ko se hkrati na ves glas borimo za cenjenost dela, kar je zopet podcenjevanje dela, če delavca spreminjamo v borca in ga nenehno pitamo z vojno tehnologijo, ki nas priganja za frontno stabilizacijsko angažiranje, na nekakšne bojne in borbene linije, kjer se človeka ne ceni po delovnih rezultatih, temveč po bojevitosti v spopadih z nasprotniki, ki si jih je treba izmisliti, če jih ni.
Teza, da občan v mestu sicer lahko goji povrtnino ali kaj drugega, ne sme pa pridelkov prodajati, še pridela presežek glede na svoje družinske potrebe, je takšna omejevalna teza, ki kaže omejenost tistih, ki jo vzdržujejo v vsakdanjosti. To pa je tisto, o čemer pravi dr. Stojan Tomič, redni profesor fakultete političnih znanosti v Sarajevu: »Vse dokler posamezne inštitucije pojmujejo stabilizacijo kot stagnacijo, kot stagnacijo ali upočasnjeno gibanje, nimamo izhoda iz sedanjega stanja. Tako dolgo, dokler se politika zožuje na redukcijo in prepoved (redukcijo zaposlovanja, reducirano stopnjo proizvodnje in produktivnosti, reducirano šolanje, reducirano zadovoljevanje stanovanjskih in drugih potreb), ni izhoda iz sedanjega stanja, kajti revolucionarna politika je priložnost za nove nove prodore in gibanja. Ne kaže torej sprejemati dejstva, da bo prihodnje leto težje kot realnost, temveč je potrebno to realnost spreminjati.
Žal so se tudi funkcionarji že navadili nekakšne obrambne politike zadrževanja stanja, kakršno je, kar je v bistvu priznavanje omejenih možnosti in razvoja, ki niso rezultat sprejetih načel samoupravljanja temveč omejevanja aktivnosti in samoiniciativno prepovedanega ali politično nedovoljenega. Strah pred nevarnostmi krize, gospodarske ali katere koli druge, vodi k obrambniškemu delovanju tako posameznike kot forume, ki niso dovolj vizionarski, da bi v slehernem spopadu, sleherni krizi videli tudi priložnost za revolucionarne poteze, za revolucionarno velikopoteznost, ki jo je Tito izkazal v nekaj velikih kriznih trenutkih — 1937., .1941., 1948. in 1971. leta na primer.
V kriznih trenutkih je pač treba delati velike korake, da bi preskočili ali enostavno prestopili velike ovire, ustvariti razmere za uresničevanje novih vrednosti, ne samo braniti ustvarjene vrednosti. Vprašanje, ki ga Tomič postavlja, je torej, ali je stabilizacija rešitev za sedanje težave, če jo doživljamo kot stagnacijo, stanje na istem mestu, kot padec stopnje rasti proizvodnje in produktivnosti, kot upadanje zaposlenosti, kot počasna odplačila dolgov?!
Tomič pravzaprav kritizira ohranjeno distributivnost delovanja v naši družbi, ki še vedno blokira razmah samoupravljanja, ki bi, če bi lahko razpelo vsa jadra, zaplulo v prihodnost z uresničevanjem polne zaposlenosti, polnejšem izobraževanju in usposabljanju podmladka za sodobne in prihodnje potrebe družbe, polnemu reševanju stanovanjskih vprašanj in hitremu odplačevanju dolgov.
Ta kritika seveda ne drži za vse dele Jugoslavije in jugoslovanske prakse enako, drži pa vsekakor za vsako področje, ki na kakršen koli način ovira proizvodno in vsako drugo samoiniciativnost prebivalstva. Da takšnega načina delovanja na podlagi takšnega načina mišljenja pri nas ne manjka, vidimo vsepovsod okrog sebe in tudi iz primerjav z drugimi, ki se šele opredeljujejo za samoupravljanje kakšne podobne vsebine, kot je na primer videti iz prikaza beograjske televizije o sproščanju pobude občanov v snovanju proizvodnih aktivnosti, vseh tistih, ki jih pri nas samo toleriramo v raznih oblikah šu-šmarstva na bedni polorganizirani ravni, kot je na primer omenjeno mestno vrtičkarstvo.	yiklor Sirec J
v žarišču dogodkov
globus
SOSEDSKE ZDRAHE
Romuni in Madžari se ze nekaj časa pričkajo o tem, ali so Madžari v romunskem delu Transilvanije enostavno Romuni, ki govorijo madžarsko, ali pa so to Madžari. Prva trditev je romunskega, druga pa madžarskega izbora. Da bi bila zadeva še bolj zapletena, je treba omeniti še bolgarski način reševanja podobnih zadev. Tam so se — po uradni verziji — vsi »bolgarski muslimani« prekrstili v Bolgare. Rezultat: spor med Sofijo in Ankaro.
Takšno reševanje že samo po sebi občutljivega vprašanja, vnaša v balkanski prostor nemir in je potrditev trdoglavega dejstva, da človeku ni mogoče odreči pravice do narodnostne opredelitve, neglede na to, na kateri strani meje živi. V Evropi ni vojn, s katerimi bi popravljali politične zemljevide. Evropa se je sporazumela o miru, sodelovanju, o nespreminjanju meja in o zaščiti manjšin. Toda, vse vendarle ni tako in marsikje poskušajo z nekakšno novo formulo, kot je tista o »narodnostno čisti« Bolgariji, kije pripeljala do spora med Bolgarijo in Turčijo, že leta pa tli tudi med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Romunska stopnja »narodnostne čistosti« je v primerjavi z bolgarsko nekoliko blažja. V Romuniji so vsi prebivalci Romuni, čeprav nekateri pripadajo drugim narodnostim. S tem so umetno združili dva različna pojma: državljanstvo in narodnost, pri čemer ima prvo očitno večjo veljavo.
Ni še dolgo od tega, ko so ponovno trčila madžarska in romunska gledanja glede pripadnikov madžarske narodnosti v Romuniji in romunske na Madžarskem. Gre pa pri tem predvsem za 17 milijona Madžarov v Romuniji in le za kakšnih 35 do 40 tisoč Romunov na Madžarskem. Sekretar CK madžarske partije Sziiros je
pred nedavnim preko radia povedal, da se »po krivdi Romunije odnosi med obma državama, po srečanju med Kadarjem in Ceausescom leta 1977, niso izboljšali« in da bi po mnenju madžarske strani »ob strpnosti in dobri volji ter obojestranskem razumevanju« lahko rešili vsa odprta vprašanja. Sziiros je posebej poudaril, da mad-žarsko-romunska odprta vprašanja niso takšna, da bi jih bilo treba »internacionalizirati«, se pravi Budimpešta ne terja spremembe mej. Sziiros je Romuniji očital, da vodi v šolstvu in kulturi omejevalno politiko do Madžarov, prav tako tudi pri stikih med Madžari in »romunskimi Madžari«. Nekateri trdijo, da ima vsaka tretja madžarska družina ožjega sorodnika v Romuniji, stiki med njimi pa so možni samo v hotelih. Madžari sicer ob vsaki priložnosti poudarjajo, da so narodnosti pri njih in v sosednjih državah »most sodelovanja«.
Kako gledajo na to sosedsko zdraho v Bukarešti? Transilvanija je bila stoletja v sklopu Madžarske, precej časa pa tudi Romunije. Kakšen naj bi bil torej narodnostni značaj te pokrajine? Zgodovinarji obeh držav poskušajo »prešteti« tako Madžare kot Romune v Transilvaniji v zadnjih dveh stoletjih. Kako na zadevo gledajo Romuni, nazorno kažejo naslovi nekaterih člankov, tako na
globus
TORONTO — Pred ameriškim konzulatom v Torontu se je zažgal neki Marko Djukič (63) in s tem protestiral proti izročitvi Andrija Artukoviča Jugoslaviji. Djukič je pri tem dobil opekline tretje stopnje.
NEW DELHI - Do leta 2000 bo imela Indija milijardo in pol prebivalcev, Kitajska pa milijardo in 200 milijonov.
SOLUN — V rezervoarjih mazuta je prejšnji teden izbruhnil požar. Zgorelo je za več milijonov dolarjev mazuta in surove nafte.
LONDON — Kot je sporočil observatorij v Greenwichu je pred dnevi zaradi okvare padel v Tihi ocean deset ton težak sovjetski satelit Kosmos 1714.
MOSKVA — Beograjska zunanjetrgovinska organizacija Progres je v Sovjetsko zvezo prodala za 103 milijone dolarjev opreme za predelovalno industrijo in velike hladilnice.
KAIRO — Ob uporu pripadnikov egiptovskih policijskih sil je bilo v Kairu ubitih 15, ranjenih pa 300 ljudi. Uničenih je bilo nekaj javnih zgradb in na stotine avtomobilov.
COLDLAKE - Kanadsko letalstvo je iz bombnika izstrelilo manevrimo raketo, ki pa je takoj po izstrelitvi strmoglavila v Be-aufortovo morje.
WASHINGTON - 66-letnega vojnega zločinca, Ukrajinca Ivana Demjanjuka, ki je bil med vojno paznik v taborišču Treblinka znan pod imenom »Ivan Grozni«, so predali Izraelu.
TEHERAN — Tu so sporočili, da so iranske sile v zadnjih dneh zavzele 200 kvadratnih kilometrov iraškega ozemlja.
MANILA — Nova predsednica Filipinov Corazon Aquino je imenovala novo vlado v kateri je tudi nekaj dolgoletnih nasprotnikov prejšnjega predsednika Marcosa, ki so ga Američani s helikopterjem odpeljali v eno od ameriških vojaških baz na Filipinih.
primer Romania Literara: Madžarski šovinisti in revizionisti ponovno na delu, ali pa Contemporanul: Nevama igra potvarjanja zgodovine, in: Revizionistične ideje v publikaciji Madžarske akademije znanosti.
Bukarešta trdi, da Budimpešta poskuša dokazati madžarski značaj Transilvanije (po madžarsko Erdeljske) s »pačenjem zgodovinske resnice«, da »tiska laži« in da »napačno obvešča javnost« ter »ustvarja protirdmunsko razpoloženje na Madžarskem«. Takšne ocene romunskih zgodovinarjev se nanašajo predvsem na madžarske trditve o tem, da so »madžarska plemena, ki so se priselila na ozemlje današnje Transilvanije, naletela tam na Slovane in neka druga ljudstva, ne pa na Romune«. To so madžarske trditve na romunsko, ki pravi, da so »na tem prostoru že od nekdaj živeli Geto-Dača-ni, predniki sedanjih Romunov, in to še prej, preden so se priselili Madžari«.
Madžari, in tudi pripadniki drugih narodnosti, imajo v Romuniji svoje šole, časopise in folklorne skupine, toda kaže, da Madžarski to ni dovolj. Romunske oblasti menda že nekaj let ne reagirajo na madžarsko zahtevo, da bi v Bukarešti, kjer živi okoli 300 tisoč Madžarov, postavili Dom madžarske kulture, podobnega, kot ga imajo v romunskem glavnem mestu Francija, ZDA, Italija, ČSSR.
Na te sosedske zdrahe med Madžarsko in Romunijo z nič prevelikimi simpatijami ne gledajo tudi v varšavski zvezi, katere članici sta obe.
STRAN 2
VESTNIK, 6. MARCA 1986
od tedna
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS LENDAVA
MURSKA SOBOTA — V soboto, 1. marca, se je okrog 30 mladih zbralo v dijaškem domu Štefan Kovač v Murski Soboti na seminarju Mladi informator. Po teoretičnem delu, v katerem so se. seznanili z osnovami novinarstva, so se razdelili v dve skupini, ra-dijci so pripravili oddajo, ostali pa izdali bilten o problemih usmerjenega izobraževanja v Pomurju, bp
ZK gonilna sila in usmerjevalec
MURSKA SOBOTA — Potem ko so sprejeli ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o usmerjanju in uporabi skupnega dohodka, ki je bil v Pomurski banki dosežen po zaključnem računu, so delegati na zadnjem zboru osrednjo pozornost namenili razpravi in sprejemu zaključnega računa Pomurske banke za leto 1985. O njem so že prej razpravljali na konferencah poslovnih enot, na zboru pa so delegati poudarili, da želi imeti pomursko združeno delo uspešno in učinkovito banko, ki bo sposobna zadovoljevati potrebe svojih članic. Podatki za leto 1985 kažejo, da je bila Pomurska banka uspešna in učinkovita, takšno poslovno politiko banke pa bo treba ohraniti tudi v prihodnje.
RADENCI — V enem od največjih slovenskih zdravilišč, kije specializirano za zdravljenje bolezni srca in ožilja, je potekalo v petek in soboto, 28. februarja in 1. marca, 7. srečanje Kardiološke sekcije slovenskega zdravniškega društva. Udeležilo se ga je okrog 150 najboljših zdravnikov iz Jugoslavije ter gostje iz Švice, Nemčije in Italije, glavna tema telošnjega srečanja pa je bila Izhemične bolezni, bp
Poročilo o delu občinske organizacije Zveze komunistov Lendava in njenih organov v obdobju 1982—1986 je obsežno in (sa-mojkritično. V njem so prikazali številna področja delovanja partijskega članstva. Gre tako za družbenogospodarske odnose, politični sistem, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot tudi idejnopolitično in akcijsko usposabljanje ter organiziranost komunistov. Podobno so tudi četrtkovi programsko-volilni konferenci občinske organizacije ZK Lendava kritično govorili o aktivnosti članstva, pri čemer je-bilo ugotovljeno, da so bili komunisti lendavske občine gonilna sila in usmerjevalec na vseh prej omenjenih področjih delovanja, vendar pa so tudi priznavali, da uspehov ni bilo vselej; včasih zaradi premajhnih prizadevanj, velikokrat pa zavoljo ta-
ko imenovanih objektivnih okoliščin, ko so bili — zlasti v gospodarstvu — nemočni. Seveda pa bi delo Zveze komunistov bolj čutili, ko bi jih več delovalo v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Kot že nekajkrat je bila tudi tokrat izrečena kritika tistim, ki so sicer aktivni v svoji osnovni organizaciji; v kraju, kjer prebivajo, pa so pasivni, namesto da bi bili med prvimi v prizadevanjih za dobre medsebojne odnose, napredek kraja, krajevne skupnsoti ... Uspehov bi bilo še več, ko bi se bolj uveljavile nekatere oblike akcijskega povezovanja, na primer v okviru'aktivov neposrednih proizvajalcev, v interesnih skupnostih, krajevnih skupnosti.
Tačas je v lendavski občini v 54 osnovnih organizacijah 885 članov Zveze komunistov, kar je enako številu izpred štirih let. V
zadnjih letih so sicer sprejeli 76 novih članov, vendar je »saldo« enak, ker jih je v tem času 36 izstopilo, 20 so jih črtali in 23 izključili. Ena izmed osnovnih nalog v prihodnjem obdobju je torej tudi krepitev članstva, vendar ne za vsako ceno! Glede sedanje sestave naj povemo, da prevladujejo člani, ki imajo srednjo izobrazbo — teh je 42 odstotkov — dobra je tudi starostna sestava, saj je 64 odstotkov članov starih od 28 do 45 let.
V razpravi je na programsko-volilni konferenci sicer sodelovalo 20 razpravljalcev, ki so — kot že zapisano — samokritično ocenjevali aktivnosti, vendar se zdi, da je bil dan prevelik poudarek porabi (družbene dejavnosti), manj je bilo besed, kako boljše in več delati. Zanimivo je tudi, da se v diskusiji sploh niso do-
taknili kmetijstva, kar je ugotovil tudi član CK ZKS dr. Anton Vratuša, čeprav je — kot je dejal — pridelava hrane osnova za razvoj družbe in za socialistično preobrazbo vasi. Res je sicer, da je v poročilu o delu občinske organizacije o kmetijstvu napisano nekaj malega. To pa seveda ni vzrok, da sta v lendavski občini v Zvezi komunistov le dva kmeta.
Programsko-volilna konferenca je izvolila 30-članski komite, 9-člansko predsedstvo, statutarno in nadzorno komisijo ter tovariško razsodišče, prav tako pa tudi delegate za X. kongres ZKS, in sicer: Vlada Bratkoviča, Ivana Pamiča, -Štefana Soša, Anico Utroša in Marijo Zver, ter Rudolfa Leinerja za delegata na XI-IL kongresu ZKJ. Pa še to: predsednik OK ZKS Lendava bo še naprej Anton Horvat, novi sekretar pa je Alekdander Varga, izvršni sekretar pa je nekaj mesecev pred tem izvoljeni Štefan Berke.
Š. SOBOČAN
LENDAVA — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Lendava so na torkovem zasedanju razpravljali o osnutku družbenega načrta za obdobje 1986—1990, o osnutku odloka o proračunu občine, podano pa je bilo tudi poročilo o uresničitvi programov interesnih skupnosti v lanskem letu. Tako kot je to pač v navadi, je tudi tokrat skupščina sprejela nekaj odlokov: odlok o spremembi oziroma dopolnitvi statuta občine, potem o programu dela zborov skupščine v tem letu in odlok o ureditvenih načrtih za melioracijski območji Ka-saloš pri Lendavi in Dobrovnik. Bilo je tudi nekaj delegatskih vprašanj.
KAPCA: Na občnem zboru gasilskega društva so ocenili delovanje društva v lanskem letu in se dogovorili za aktivnosti v letošnjem. V lanskem letu niso imeli večjih požarov, vendar pa so se sproti urili za morebitne aktivnosti. V svoje vrste so pridobili tudi nekaj mladih. Letošnje leto bodo namenili največjo skrb izobraževanju gasilcev, izpopolniti pa nameravajo tudi opremo. Pomagali bodo tudi sosednjim gasilskim društvom.
LENDAVA: Skupščina občine je razpisala natečaj za priznanja, ki se podeljujejo posameznikom, organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim za zasluge pri razvoju gospodarstva, družbenih dejavnosti, družbenopolitičnega in društvenega delovanja. Letos bodo podelili 3 plakete občine in 5 priznanj. Priznanja občine za letošnje leto bodo podelili ob prazniku lendavske občine.
do tedna
dročju ter razvoja ZK v občini.
Nato so delegati nadaljevali delo v treh skupinah. V delovni skupini za družbenoekonomske odnose, so v razpravah namenili največ pozornosti gospodarskim vprašanjem. Tako so opozorili, da primarna delitev dohodka v gospodarstvu vedno bolj prehaja v škodo kmetijstva, s čimer je povezano prelivanje dohodka iz
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA SOBOŠKIH KOMUNISTOV
Ob zaupanju tudi odgovornost
(—SREČANJE Z MARIJO RODIČ----------
Težak, vendar zanimiv poklic
Vzrok, da smo obiskali Marijo Rodič iz Sodišinec ni le v tem, da je dolgoletna aktivna družbenopolitična delavka, ki je prejela že vrsto priznanj, temveč tudi (in predvsem) to, da je že petindvajset let zaposlena v carinski službi, v kateri so ženske marsikje še redkost. Tega sicer ne bi mogli trditi za Carinarnico v Gornji Radgoni, ki upravlja s 6 mednarodnimi in 8 maloobmejnimi prehodi ter dvema enotama za blagovno carinjenje, saj je od 114 zaposlenih kar 12 žensk.
Ko je Marija začela službovati kot carinica, so bile le tri ženske; od teh je ostala le ona in je ta čas tudi najstarejša zaposlena na mejnem prehodu v Goderov-cih od vseh žensk, ki delajo na mejnih prehodih v tem delu države. Čeprav je v začetku malo nasprotovala, skromna, kakor je, češ da noče biti v časopisu niti na radiu, nam je vseeno povedala marsikaj zanimivega. Rodila se je 1940 na Primorskem in na vprašanje, kako je prišla na drugi konec Slovenije, je dejala: »Že kot otroku mi je bil všeč poklic carinika. Živeli smo blizu mejnega prehoda v Novi Gori in vedno sem ob prehodu meje občudovala tamkajšnje uslužbence. Dve leti sem delala v tekstilni tovarni, nato pa sem se oglasila na razpis Zvezne carinske uprave. Seveda sem mislila, da bom dobila službo na mejnem prehodu
Kandidatna lista možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine v Murski Soboti, ki so jo podprli na seji OK SZDL, zaupanje pa je dobila tudi med delovnimi ljudmi in občani soboške občine, šteje 30 članov. V družbenopolitičnem zboru so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, in sicer iz vsake po 5 delegatov, razen SZDL kot frontne organizacije, ki ima 10 delegatov.
Novi družbenopolitični zbor sestavljajo: Aleksander ABRAHAM, 22 let, kmetovalec iz Šalo-vec; Irma BENKO, 34 let, organizator obveščanja ZCRD; Vik
z Italijo, vendar ni bilo tako.« Marija se je preselila v Prekmurja, tu je tudi spoznala svojega moža in se poročila. Za poročeno žensko z dvema otrokoma je bilo kar naporno opravljati tako zahteven poklic. »V začetku, ko sem prišla delat v Gornjo Radgono, smo se bolj težko razumeli z drugimi zaposlenimi, saj je bila večina iz drugih republik. Oni niso vedeli slovensko, jaz ne srbohrvaško. Kar pa se tiče kolegi-alnosti, moram sodelavce pohvaliti. Vedno so bili prijazni in priskočili na pomoč, če je bilo po-
Marija Rodič ima po petindvajsetih letih službovanja (fe vedno rada svoj poklic, ki ji je bil všeč že v otroških letih. Po dvanajstih urah službe na mejnem prehodu komaj čaka, da pride domov in da je lahko naslednji dan med domačimi. Posnetek: bp
Kdo so novi delegati soboškega DPZ?
tor CAR, 56 let, VK mlinar, IN-TES tozd Mlinopek; Rudi CIPOT 37 let, profesor matematike, OK ZKS; Štefan ČAHUK, 52 let Skupnost za zaposlovanje; Franc DERVARIČ, 39 let,ekonomist, Občinski svet ZSS; Karolina DRAVEC, 40 let, ekonomski tehnik, Mura tozd Perilo; Geza FARKAŠ, 38 let, gimnazijski maturant, OK SZDL; Milan FUJS, 29 let, ekonomski tehnik, OK ZSMS; Andrej GERENČER, 45 let, diplomirani ekonomist, družbeni pravobranilec samoupravljanja; Zina KEREC, 56 let, upokojenka iz Murske Soborte; Antonija KLEMENČIČ, 40 let,
Dokaj živahna razprava na programsko-volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov v Murski Soboti — med gosti je bil tudi član CK ZKJ Vlado Janžič — je potrdila, da je bilo minulo enoletno obdobje eno najaktivnejših v delu soboških komunistov. Ti so svojo aktivnost usmerjali predvsem v nadaljnje uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter pripravo srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih dokumentov. Gledano v celoti, gospodarski rezultati, kljub nekaterim ugodnim podatkom, v soboški občini ne vzbujajo optimizma. Zato je bistvenega pomena ocenjevanje vsebine in učinkovitosti delovanja komunistov v samoupravnih organih in na drugih pomembnih področjih vsakdanjega življenja in dela. Na to je v svojem uvodnem poročilu opozoril tudi predsednik OK ZKS Jože Vild, ko se je zadržal pri uresničevanju politike ZK na družbenoekonomskem in političnem po-
trebno, čeprav drugače delamo ženske popolnoma enakopravno tako kot moški.«
Ravno prejšnji dan je Marija Rodič delala 12 ur, zato je bila tega dne doma skupaj s hčerko in vnučkom. Tiste dni je bilo zelo mrzlo, ponoči tudi dvajset stopinj pod ničlo: »Seveda je poklic težak, saj si zmeraj zunaj, na nogah, pa če je mrzlo ali vroče. Po dvanajsti uri dela že komaj čakam, da pridem domov in si odpočijem. Toda, če imaš svoje delo rad, ti ni hudo prenesti tudi vseh težav, ki so povezane z
PTT prometnik; Evgen Koša, 38 let, predmetni učitelj, OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci; Janez KUČAN, 49 let, diplomirani ekonomist, sozd ABC Pomurka; Božo KUHARIČ, 46 let, diplomirani ekonomist, Mura; Ivo OREŠNIK, 65 let upokojenec iz Murske Sobote; Stefan OŠLAJ, 48 let, inž. konfekcije, Mura tozd Perilo; Franc PERTOCI, 37 let, kmetovalec iz Bakovec; Štefan PUHAN, 34 let, ekonomist, DS SS sozd ABC Pomurka; Kornel PUSTAI, 56 let, urar iz Murske Sobote; Darinka PUŠENJAK, 30 let, diplomirani pravnik, KG Rakičan; Ivan SMODIŠ, 27 let,
kmetijskih območij v industrijska središča. Kljub zagotavljanju, tudi v kongresnih dokumentih ZK, da je kmetijstvo prednostna gospodarska panoga, je zaznati neenakopraven odnos do njega, na kar želijo opozoriti širšo slovensko javnost. Ker so kadri šibka točka soboškega gospodarstva, so se v razpravi zavzeli
njim.« Cariniki nimajo nikoli (skoraj nikoli) vnaprej določenega delavnika, ko je potrebno, delajo tudi po 36 in 24 ur na dan. In to vse od aprila do konca avgusta ter v decembru. Poleg tega jih tudi prerazporejajo po delovnih mestih. Poleg mraza pozimi in vročine poleti morajo uslužbenci na mejnih prehodih neprestano vdihovati strupene izpušne pline, saj večina prehaja Čez mejo z avtomobili. Vendar cariniki nimajo beneficirane delovne dobe (miličniki na mejnih prehodih jo imajo), čeprav se že nekaj časa zavzemajo za to.
Kljub vsem težavam Marija službe ni menjala, saj, kot pravi sama, ni dobro pogosto menjavati službe — kjer delaš, delaj dobro. To je tudi njeno načelo, saj je na vprašanje, če je to, da živi v vasi, tik mejnega prehoda, kjer je zaposlena, dobro ali slabo za njen poklic, dejala: ».Meni je bilo vedno in mi bo vedno najpomembneje dobro opravljati svoje delo. Do vseh potnikov, ki prihajajo čez mejo, sem enaka. Mislim. da krajani to tudi razumejo.«
Marija je zelo priljubljena med ljudmi, zna organizirati marsikatero akcijo in razveseliti marsikatero družbo. Kako ji to uspeva, ob petindvajsetih letih ddovne dobe, dvema odraslima hčerkama in težavnem poklicu — to je njena skrivnost. . bp
ekonomski tehnik, OK ZSMS; Evgen SOLAR, 27 let, kovač, Panonija; Štefan ŠABJAN, 66 let, upokojenec iz Murske Sobote; Matija ŠERAK, 64 let, upokojenec iz Murske Sobote; Maja ŠERUGA, 26 let, zdravnica, PZC; Franjo ŠONAJA, 63 let, upokojenec iz Murske Sobote; Stefan TITAN, 42 let, mesar, Družbena prehrana; Bojana VEREN, 35 let, gimnazijski maturant, LB TPB; Jože VILD, 62 let, upokojenec iz Murske Sobote.
Milan Jerše
za tesnejše povezovanje kadrovske politike z usmerjenim izobraževanjem. Predvsem zato, kot so navajali, ker ne gre le za izobraževanje za soboško združeno delo, ampak tudi za širše slovensko zanimanje. Opozorili so tudi na krizne razmere v družbenih dejavnostih, predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov. Kot je dejal vodja delovne skupine Ernest Ebenšpanger, vsebina 12 ustnih in 2 pisnih razprav ni bila povsem odraz razmer v občini. Po njegovem mnenju je še premalo kritičnosti in samokritičnosti pri učinkovitejšem reševanju težav.
Delegati delovne skupine za uresničevanje političnega sistema pa so izrazili potrebo po konkretnejšem uveljavljanju osebne in kolektivne odgovornosti. Osnovna ugotovitev je bila, da je ZK. v soboški občini odigrala svojo vlogo, čeprav se je treba marsikje izogniti forumskemu delovanju. Več skrbi pa naj bi namenili tudi idejnosti vzgoje in izobraževanja ter uresničevanju dogovorjenih nalog na področju SLO in DS. V skupini za organiziranost, razvoj ZK in kadrovska vprašanja pa so menili, da bo treba metode dela prilagoditi aktualnim razmeram v naši družbi. Dejavnost znotraj ZK bi morali okrepiti zlasti v krajevnih skupnostih, kjer je kadrovska sestava osnovnih organizacij večinoma maloštevilna in stara. Zato bi morali biti v teh okoljih bolj delovni komunisti, ki so sicer povezani v delovnih organizacijah. Skrb vzbuja tudi podatek, da je
Programsko-volilna seja OK ZKS Ljutomer
V znamenju gospodarskih težav
Razprave udeležencev, so v glavnem temeljile na trenutnih gospodarskih težavah v občini Ljutomer. Poudarek je bil na treh panogah — kovinsko-predelovalna industrija, družbene dejavnosti in kmetijstvo. Razprava, pa tudi včasih dialog med posameznimi udeleženci sta na koncu jasno pokazala, da so se komunisti sicer aktivno vključevali v reševanje omenjenih problemov, vendar pa še vedno niso izčrpane vse možnosti. Izvzeti moramo seveda objektivne težave, ki so izven dosega moči na občinski ravni. Te težave pa so: neurejene razmere v kmetijstvu, položaj družbenih dejavnosti in njihova odvisnost od doseganja rezultatov gospodarjenja v občini in — kar je za občino Ljutomer še vedno značilno — industrija, ki temelji na delovno intenzivnih programih.
Zato je bilo v razpravi večkrat slišati tudi nekatere predloge, kako iz teh zagat. Kadrovska politika naj bi bila ena od temeljnih usmeritev prihodnjega razvoja, tudi uvajanje informatike, tudi v proizvodne procese, naj bi pripomoglo k hitrejšemu razvoju ljutomerskega gospodarstva. Kadrovska politika pa naj ne bi bila samo temelj v organizacijah združenega dela. Posebne razvojne službe ali ena združena na ravni občine bi lahko v veliki meri pripomogli k hitrejšemu prehodu iz težav.
Seveda pa se komunisti niso ubadali samo s težavami gospodarjenja, marveč so kritično ocenili tudi svoje delo. Na programskih sejah osnovnih organizacij so komunisti poglobljeno razpravljali o kritični analizi ter uresničevanju sklepov 16. seje CK ZKJ, kjer so bili doseženi nekateri uspehi. Nekoliko manj pa so bili komunisti aktivni pri obeh problemskih konferencah, ki so
med člani ZK opaziti zmanjševanje števila delavcev in mladih. Poudarili so tudi moralni lik komunista in sprejemanje v ZK, v okviru sozda ABC Pomurka pa naj bi bolj poskrbeli za sprejemanje kmetov v partijske vrste. Odločnejše premike si obetajo pri idejnopolitičnem usposabljanju članstva in akcijskem povezovanju komunistov.
V razpravo se je vključil tudi član CK ZKJ Vlado Janžič, ki je spregovoril o nujnosti večje učinkovitosti, enotnosti ter odgovornosti znotraj ZK. Enotnost, ki jo dosežemo na sestankih, se mora nenehno potrjevati v praksi, pa najsi gre za osnovne organizacije ali za organe ZK na vseh ravneh. To je po njegovem mnenju potrebno zaradi enotnosti samega družbenopolitičnega sistema. Po besedah Vlada Janžiča se ni moč odreči odgovornosti ZK za nastale razmere, zato je nujno potrebno razmejiti objektivno in subjektivno odgovornost. To je namreč povezano z večjo učinkovitostjo ZK v naši družbi.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo občinske organizacije. Za predsednika OK ZKS je ponovno izvoljen Jože Vild, za novega izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS pa Boris Stefanec. Soglašali so s 30-čIan-skim OK ZKS ter statutarno in nadzorno komisijo ter tovariškim razsodiščem. Nato so izvolili delegate za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ, na koncu pa sprejeli še programske usmeritve za delo občinske partijske orga-
nizacija.
Milan Jerše
jih pripravili na temo kadrovska politika in organizirano delovanje mladih.
Nekoliko je zaskrbljujoče tudi stalno zmanjševanje števila članstva Zveze komunistov v občini Ljutomer.
Iz vsega naštetega so si na programsko-volilni seji zadali tudi program dela, ki temelji na smernicah, ki pa jih bodo konkretno oblikovali sproti, kot bodo zahtevale naloge. Na seji so izvolili tudi novi 25-članski komite, ki bo iz svojih vrt izvolil tudi predsedstvo, za predsednika pa je predlagan Anton Kapun. Izvolili so tudi 5-člansko tovariško razsodišče, 5-člansko statutarno komisijo, 3-članski nadzorni odbor, za delegate na 10. kongresu ZKS pa so izvolili Stanka Ivanušiča, Oskarja Likarja, Liziko Prelog in Rudija Simoniča. Rudiju Lajner-ju pa so dali podporo za delegatsko mesto na kongresu ZKJ.
Dušan Loparnik
STRAN 3
VESTNIK, 6. MARCA 1986
Na katerega konja naj stavi Pomurje?
»Za lansko resolucijo (tj. v letu 1984 — op. B. Ž.) sem dejal, da je prava resolucija tisto, kar je Zvezni izvršni svet obljubil mednarodnemu monetarnemu skladu v svojem pismu o namerah. Kar je obljubil ljudem v Jugoslaviji, pa ga prav nič ne obvezuje. Ne obvezujejo ga tudi ugotovitve v tako imenovani javni razpravi. Aktivnost Zveznega izvršnega sveta teče ne glede na resolucijo. Zato je razpravljanje o njej nekakšen političen obred, morda celo v nekem smislu politična prevara, slepilo, ker se poskuša ljudem prikazati, da sodelujejo pri odločanju resoluciji, v resnici pa prav nič ne vplivajo.«
Dekan ekonomske fakultete Boris Kidrič v Ljubljani dr. Marjan Senjun, rojak in Stare Nove vasi v občini Ljutomer, nam je tako odvrnil na naslednje vprašanje: »medijska zvezda« — ne zamerite izrazu! — ste postali po opatijskem posvetovanju ekonomistov leta 1984, ko vam je nabito polna dvorana hotela Adriatic navdušeno in pritrjujoče ploskala zavoljo precedensa, ki ste si ga »privoščili« o resoluciji kot »razvojnem in ekonomskem dokumentu države« za leto 1985. Po vašem mnenju naj bi bila resolucija samo prevara, politična prevara, narejena le zato, da se o njej in ob njej govori. Kakšna je vaša sodba o resoluciji za leto 1986, saj je — če govorimo o slovenski — razvojni okvir tudi za posamezne regije in občine?
NE IMEJMO SE ZA ŽRTVENO JAGNJE!
Sicer pa so njegove sodbe nenavadno ostre in kategorične, tudi ko gre za regionalni razvoj in Pomurje. Naj strnemo le nekatere!« V principu gledano bi se razvoj regij moral podrejati razvoju republike. Zdi se mi, da ne bi bilo dobro imeti znotraj republike popolnoma samostojnih regij. Na Pomurje se ne bi smelo gledati kot na neko žrtveno jagnje, ki naj se stalno žrtvuje v korist nekoga drugega, zato bi morali razvijati tudi druge gospodarske dejavnosti. Druge možnosti ne vidim. Nihče nima pravice od njega zahtevati, da bi bilo nekakšen »prehrambeni rezervat« za druge in se zato ne bi moglo gospodarsko razvijati. Regija ne more imeti zaokroženega gospodarstva z vsemi značilnostmi zaokrožene gospodarske strukture. Jaz bi na Muro kar-stavil, ker je to dobra gospodarska organizacija, in je smiselno, da se dalje razvija in se vanjo investira. Posebno, če je sposobna, da se stalno tehnološko inovira. Vprašanje je, zakaj je Pomurje sploh manj razvito območje. Mislim, da objektivnih razlogov za to ni. Pri mešanih kmetijah gre po moje za prehoden pojav, čeprav si ne bi upal trditi, da je tako zelo prehoden, da bi že čez nekaj let izginil, ker se njegov smisel sčasoma spreminja. Ce ostane vse drugo nespremenjeno, tako kot je sedaj, ne vidim prihodnosti v razvoju drobnega gospodarstva v Pomurju.« Vsekakor sodbe, ki so vredne tehtnega razmisleka in razčlemb, kar bomo storili nekoliko kasneje.
»Jugoslavija se obnaša kot država, ki nima podpore svojih občanov, kot država, ki ni legitimna. Zastavlja si visoke cilje na področju ekonomskega in družbenega napredka in socialne solidarnosti. Namesto, da bi spodbudila svoje občane, da bi z varčevanjem, davki in prispevki podprli uresničevanje teh projektov, krade dohodek svojim delovnim ljudem z inflacijo, s tem pa prispeva k inflaciji in k širjenju družbene nemorale.« Upamo, da smo vaše misli dovolj točno povzeli iz Ekonomske politike! Diagnoza je huda, ostra in zveni osupljivo. Vredno bi jo bilo nekoliko pokomentirati!
To sem napisal predlani, ko je šlo za razlago naše inflacije. Sedaj to sploh ni več strokovno in politično zanimivo vprašanje; vprašanje je, zakaj ne ukrepamo odločno za odpravo inflacije. Zakaj ne, pa je razlaga še vedno deloma ista, kot sem jo dalza vzroke inflacije. Jugoslavija se še vedno obnaša kot država, ki nima podpore svojih ljudi, in si zato ne upa izvajati radikalnih ukrepov, ki bi bili potrebni za uspešen boj proti inflaciji. Izkušnje v svetu kažejo, da so ljudje pripravljeni podpreti tudi zelo radikalne ukrepe za odpravo inflacije. Tako je na primer argentinski predsednik Alfonsin zmagal na volitvah in dobil mandat za boj proti inflaciji. Njegova vlada se proti njej zares bori, in to z zelo bolečimi ukrepi. Zadnje volitve v Argentini so pokazale, da zaradi tega njegova vlada ni izgubila podpore ljudi, temveč jo je celo okrepila. Pred tremi leti bi vlada Milke Planinc dobila mandat od ljudi tudi za zelo radikalne ukrepe proti inflaciji. Prepričan sem, da bi jih ljudje podprli. Vendar si vlada ni upala ali ni mogla storiti, kar bi bilo treba storiti. Od takrat se tudi ta vlada obnaša kot vlada, ki nima mandata.
Kaj je pravzaprav sporno v politiki skladnejšega regionalnega razvoja?
Nekaj, kar velja za republiko kot regijo, ni nujno, da velja za regijo znotraj republike, saj so pogoji gospodarjenja nekoliko drugačni. Tako je na primer pretok delovne sile, kapitala in pro
izvodov med republikami precej manjši, kot naj bi bil v načelu znotraj ene republike. Tudi nekatere ugotovitve, ki veljajo za manj razvite v Jugoslaviji, ne veljajo v enaki meri za manj razvite znotraj republike. Zato politike regionalnega razvoja na ravni Jugoslavije ne moremo obravnavati na enak način kot znotraj republike. V tem smislu se mi zdi, da ima Slovenija prav, ko vztraja, da je znotraj nje poudarek na združevanju sredstev in dela oziroma v neposrednih gospodarskih povezavah, ki bi jih morala spodbujati tudi republika, po drugi strani pa je federacija postavila poseben sistem za razvoj manj razvitih. Vprašanje je, če ima Slovenija prav, ko hoče sistem, ki ga ima v tej zvezi v republiki, v celoti prenesti na razvoj manj razvitih v Jugoslaviji. To se mi zdi sporno. Mislim, da ni mogoče v celoti ukiniti osrednjega zbiranja denarja v Jugoslaviji, ki se porazdeljujejo za manj razvite republike. Kombinacija obeh teh sistemov je potrebna, medtem ko znotraj republike ni tako nujno, .da imamo oba sistema: centralno zbiranje sredstev in povezovanje na neposrednih ekonomskih osnovah.
Mar ne obstaja nevarnost — ali pa je ta docela izključena — da še prihaja (bi prihajalo) do uravnavanja regionalnega razvoja, če govorimo konkretno za Pomurje, z republiškega vrha?
Po moje ne, ker nimamo tako razvitega republiškega centralnega načrtovanja, da bi v enem središču nastajale ideje, ki bi jih potem skušali speljati v posameznih regijah. Izjema-je, ko gre za infrastrukturne objekte: energetika, prometne povezave. Pri tem običajno nastanejo velike ideje na republiški ravni. Na področju gospodarstva pa pravzaprav ne nastajajo v republiškem središču, ampak po regijah, v povezavi z velikimi gospodarskimi organizacijami. Te ideje imajo seveda svojo regionalno sestavino. Je pa tukaj načelno vprašanje. Ko Optimiziramo razvoj republike, je vprašanje, če ga optmiziramo z vidika celotne republike in se mora razvoj regije vključevati v ta republiški optimum ali pa bi morali gledati z vidika optimu-mov posameznih regij. V načelu bi se razvoj območij moral podrejati razvoju republike. V Jugoslaviji je ta problem veliko bolj pereč. Ali obstaja jugoslovanski optimum, ki naj bi se mu podrejali republiški optimumi? Pri nas je tako, da je republiški prvenstven in šele s tega vidika iščemo jugoslovanskega, kar je zelo težko speljati. Ne obstajajo jugoslovanski cilji, ki bi se jim naj podrejali republiški cilji, medtem ko za regijo to ne velja. Mislim, da obstajajo republiški cilji, ki bi se jim regionalna struktura morala prilagajati. Zdi se mi, da ne bi bilo dobro imeti znotraj republike popolnoma samostojnih regij-
Lahko pa so nekatere regije svojevrsten center za določene proizvodnje; pomurska na primer za agroživilski kompleks?
To že, saj to je verjetno v interesu republike. Tu ne vidim neskladja med republiškim in regionalnim interesom. Prav nasprotno.
Toda spet ne more biti zgolj »prehramben rezervat«, ki mu od zgoraj narekujejo cene kruha, mesa, mleka, sladkorja, po drugi strani pa se cene goriva, umetnih gnojil in krmil prosto oblikujejo.
To ne zadeva samo pomurskega kmetijstva, ampak je splošen problem v našem kmetijstvu. Na Pomurje se ne bi smelo gledati kot na neko žrtveno jagnje, ki naj se stalno žrtvuje v korist nekoga drugega, zato bi morali razvijati tudi druge gospodarske dejavnosti. Druge možnosti ne vidim. Če družba ustvarja neugodne razmere za razvoj kmetijstva, potem mora nositi že posledice.
Če se bodo nadaljevale, bi se moralo Pomurje počasi preusmerjati v druge dejavnosti. Nihče nima pravice od njega zahtevati, da bi bilo nekakšen »prehrambeni rezervat« za druge in se zato ne bi moglo ekonomsko razvijati. Dvomim, da bi se bilo kdajkoli pametno opreti izključno na kmetijstvo kot prednostno panogo. Trenutno je kmetij-’ stvo prednost v besedah, nekoliko manj pa v ekonomskih spodbudah. Mislim, da je tako samo začasno.
Skratka, ste zagovornik teze, da je — strateško gledano — ob kmetijstvu pametno razvijati tudi druge gospodarske panoge?
Za Slovenijo sem prepričan, da mora imeti ražnovrstno gospodarsko strukturo, da ljudje lahko delajo raznovrstne stvari in razvijajo raznovrstne sposobnosti. V tem primeru je gospodarstvo fleksibilno in se lahko hitro prilagodi novostim, ki se pojavijo bodisi pri povpraševanju ali pri tehnologiji. Podobno bi moralo veljati tudi za določe
no regijo, čeprav ne v istem pomenu, saj regija ne more imeti zaokroženega gospodarstva z vsemi značilnostmi zaokrožene gospodarske strukture. Da pa ena regija stavi v celoti vse na eno gospodarsko dejavnost, to pa je zelo nevarno. Poznamo zglede iz zgodovine, ko so bila določena gospodarska območja v celoti oprta na recimo premogovništvo in so postala zaostala območja. Podobno je bilo s tekstilno močno razvitimi območji, ki so hkrati z relativnim zatonom tekstilne industrije šla v gospodarsko nerazvitost. To vidimo v razvitih državah ... -
Načeli ste zanimivo vprašanje. V Pomurju namreč izjemno veliko stavimo na Muro in ni naključje, če slišimo med ljudmi: če Mura ugasne, se prihodnost pomurskega gospodarstva postavlja na kocko, kajti ta delovna organizacija je s svojim izvozom, prodori na tuja tržišča, trženjem, akumulativno sposobnostjo, takorekoč pojem dobrega gospodarja za jugoslovanske razmere.
Dr. Marjan Senjur, rojen 12. septembra 1944 v Stari Novi vasi (občina . Ljutomer), je srednjo ekonomsko šolo končal v Murski Soboti, ekonomsko fakulteto pa v Ljubljani. Bil je predsednik prleškega študentskega kluba. Magistriral je na ekonomski fakulteti v Zagrebu, doktoriral pa v Ljubljani. Strokovno seje izpopolnjeval v ZDA in Veliki Britaniji. Izvoljen je bil v docenta in na-' to za izrednega profesorja ekonomske fakultete za področje gospodarskega razvoja. Članke in raziskave s področja teorije in politike gospodarskega razvoja objavlja v •slovenskih in jugoslovanskih revijah, občasno pa tudi kakšno stališče ali mnenje v tednikih ali dnevnikih.
Ne vidim problema v Muri. Problem je v tem, da je samo Mura. No, tu je še Radenska in potem zunaj kmetijstva skoraj ni ničesar drugega, kar bi bilo pomembnejše. Drugo, kar je, je v težavah, na primer kovinskopredelovalna industrija, opekami-štvo. Problem torej vidim v drugih dejavnostih, ne v Muri, torej je potrebno krepiti druge dejavnosti. Kako pa to doseči, je vprašanje. Res je, da bo delež tekstilne industrije v Sloveniji moral upasti; to se dogaja tudi v razvitih državah. Se je pa mogoče v tej industriji posodobiti, imeti supermoderno in učinkovito gospodarsko organizacijo. Mura kaže, da to je. Jaz bi nanjo kar stavil, ker je to dobra gospodarska organizacija in je smiselno, da se razvija in se vanjo vlaga. Posebno, če je sposobna stalnih tehnoloških inoviranj. Nisem bil pristaš napadov na tekstilno industrijo, kot je bilo v Sloveniji svojčas moderno govoriti, češ da ta industrija nima prihodnosti, da uporablja delovno intenzivno tehnologijo. To je bilo v preteklosti res, ni pa nujno, da je tudi v prihodnosti. Na Zahodu tudi ni več tako delovno intenzivna dejavnost, kot je bila nekoč. Pri
šlo bo do velike selekcije znotraj tekstilne industrije. Pravzaprav smo ji že priča. Upati je, da bodo po tej selekciji ostali res najboljši izdelovalci in med njimi Mura.
Kaj sodite o dopolnilnih gospodarskih dejavnostih in tehnologijah, o čemer se veliko načelno govori — tudi v'okviru pomurskega gospodarstva — da bi se hitreje razvijalo in izšlo iz (proklamira-no) manjrazvitostnega položaja?
Vprašanje je, zakaj je Pomurje sploh manj razvito območje. Mislim, da objektivnih razlogov za to ni. Po moje je naravno bogato območje, ima plodno zemljo in zelo delovne ljudi. Eden od glavnih razlogov, da je nerazvito, je jugoslovanska ekonomska politika do kmetijstva, ki je v glavnem kmetijska območja držala v nerazvitosti in revščini, ker je pač imela tako strategijo industrializacije, ki je črpala sredstva iz kmetijstva. To se je danes pokazalo kot napačna strategija in se kaže povsod po svetu. Če rečemo, da bi se položaj kmetijstva v gospodarstvu opomogel, bi pri-
Srečanje z dr. Marjanom Senjurjem
»Problem bi bil, če bi Pomurje videlo edino možnost v tem, da bi stavilo vse na enega konja: proizvodnjo hrane in energije,« meni dekan ljubljanske ekonomske fakultete, pomurski rojak dr. Marjan Senjur. (Posn.: B. Ž.)
čakovali, da si bo opomoglo tudi Pomurje, ki je še vedno močno kmetijsko usmerjeno. Vidim pa določeno pednost Pomurja ne toliko v poceni delovni sili, ampak v dobri delovni sili.
Sodite med ekonomiste, ki dokazujejo, da je delovna sila v primerjavi z družbenim dohodkom in produktivnostjo na nerazvitih območjih dražja kot na razvitih.
To tezo sem uporabil za primerjavo med republikami. Ugotavljal sem, da je delovna sila, na primer na Kosovu in v Makedoniji, relativno draga, če upoštevamo njihovo produktivnost in število nezaposlenih in dejstvo, da pritekajo na ta območja precejšnja sredstva iz Jugoslavije. Upoštevati je treba, da gre za republike, ki so po naši politični ureditvi odgovorne za svoj razvoj in preveč zaprte ena do druge. Iste logike ni mogoče v celoti prenesti na regije v republiki Sloveniji. Ne trdim, da je v Pomurju delovna sila relativno draga. To se mi ne zdi bistveno, ker je pač velika možnost mobilnosti delovne sile.
Ne vidim smisla, da bi Pomurje vodilo politiko poceni delovne sile v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami. V sedanjih razmerah tudi ne vidim smisla, da bi se Pomurje relativno bolj usmerjalo v tako imenovane delovno intenzivne dejavnosti, češ da ima v tem ekonomske prednosti zaradi poceni in obilne delovne sile. Začasno prednost vidim v tem, da to območje razvija take gospodarske organizacije, kot . so Mura, kovinskopredelo-valnaindustrija, ki vse temeljijo na sposobni delovni sili v klasičnem smislu (disciplinirana in delavoljna) in iz te faze hitro pridejo v zelo moderno tehnologijo. Ne da preskočijo, ampak da postopoma preidejo, vendar ne prepočasi. Gre za dohitevanje, in to dohitevanje je lahko vedno hitrejše, kotpa če se prvi pelješ v koloni.
Pravzaprav že desetletja govorimo o pridnosti in dobroti tukajšnjih ljudi kot tudi, da je ta sestava delovne sile brez industrijske tradicije, še vedno v dobršni meri vezana na zemljo. Merimo pravzaprav na usodo mešanih gospodinjstev. Kako jih vključiti v strategijo dolgoročnega» razvoja regijskega gospodarstva?
Morda celo mislite, da bi bilo treba to mešano gospodarstvo počasi na nek način odpravljati. Nisem tega mnenja. Problem vidim v tem, da je zaenkrat produktivnost dela v kmetijstvu in industriji tako nizka, da ljudem ne zagotavlja samostojnega preživljanja. Zato se ljudje zaposlujejo v industriji. Pa tudi sama industrija ni tako produktivna, donosna, da bi ljudem omogočala tako velike dohodke, da bi lahko živeli samo od nje. V nekem smislu gre za prehodno obdobje. Ta prehod iz kmetijstva v industrijo ni skokovit. To gre postopoma. Mešane kmetije so prehod s pretežno kmetijskega prebivalstva na pretežno industrijsko prebivalstvo. Po moje gre za prehoden pojav, čeprav si ne bi upal trditi, da je tako zelo prehoden, da bi že čez nekaj let izginil, ker se njegov smisel sčasoma spreminja. Baje ljudje na Japonskem in v drugih državah v industriji dobro zaslužijo, pa ohranjajo mešane kmetije iz nekih drugih, ne ekonomskih, ampak svojih, človeških razlogov. Gotovo pa je treba mešana gospodinjstva vključiti v strategijo srednjeročnega razvoja, pa tudi do leta 2000. To gotovo, saj tega dejstva ni mogoče preskočiti. Ljudje se bodo še nekaj časa držali teh zadnjih korenin, ki jih imajo v kmetijstvu, to pa so ta mešana gospodinjstva.
»Poudarjanje kompleksa hrana—energija—surovine je rezultat izravnavanja materialnih bilanc in je v osnovi pasivna strategija razvoja. To sodi v področje gospodarske infrastrukture in kot tako omogoča razvoj, ni pa nosilec razvoja.« Še ena vaših ocen, ki dajejo misliti pokrajini ob Muri, kjer velik del razvojnih ambicij usmerjajo v proizvodnjo in predelavo hrane ter v pridobivanje in izkoriščanje naravnih bogastev.
Proizvodnja hrane, energije in surovin je nujno potrebna, brez tega ni ekonomske aktivnosti. To izhaja že iz vašega vprašanja. Ni problem v tem, če se Pomurje usmeri v proizvodnjo hrane in energije, ker ima pač za to naravne možnosti. Problem pa bi bil, če bi Pomurje videlo edino upanje v tem, da bi stavilo vse na tega konja. Prehrambena in surovinska proizvodnja je ta hip pri nas prednost, da se izravnavajo debalansi v strukturi proizvodnje, ki so nastali v preteklosti. Vendar, ko bo to ravnovesje enkrat postavljeno, bodo te dejavnosti zoper samo tisto, kar so: ene od dejavnosti, katerih delež v celotni zaposlenosti in proizvodnji upada. Dohodkovna elastičnost povpraševanja po teh proizvodih je namreč nižja od ena, kar pomeni, da se s povečanjem dohodka povpraševanje po teh proizvodih ne povečuje v enaki meri, kar duši, tišči cene teh proizvodov navzdol. Dolgoročno ni pričakovati ugodnih cen v tem sektorju. Pomembneje tudi to, da danes tehnični napredek poteka predvsem v industriji in nekaterih dejavnostih, ki že preraščajo industrijo, to je v tako imenovanih informacijskih dejavnostih. Vztrajanje pretežno pri proizvodnji hrane, energije in surovin ne bo omogočilo delovni sili v Pomurju, da se strokovno, tehnično in poslovno usposablja z delom in stopa v korak s tehničnim napredkom v republiki. Tega, kar ste odprli v prejšnjem vprašanju, zares ne gre zanemariti.
Kako vidite razvoi drobnega gospodarstva v Pomurju?
Ce ostane vse drugo nespremenjeno — tako kot je sedaj — ne vidim prihodnosti v razvoju drobnega gospodarstva v Pomurju. Drobno gospodarstvo je možno razvijati samo v povezavi z razvojem ostalega gospodarstva. Vedno mora imeti v ozadju povpraševanje po svojih storitvah. Vprašanje je, kje v Pomurju bi prišlo do tega povpraševanja, če ni razvita industrija oziroma gospodarstvo, če ni nekoga v družbenem sektorju, ki to povpraševanje spodbuja. Po moje bi lahko Mura okrog sebe organizirala roje kooperantov, če bi to hotela. Vendar je možno, da jo to ne zanima. Ravno v tem pa vidim prihodnost, da bi se namreč okrog neke gospodarske organizacije v družbenem sektorju organiziral roj kooperantov, manjših proizvajalcev, ki bi delali zanjo ali z njo. Okrog Ljubljane, kjer so številne možnosti za drobno gospodarstvo in kjer je povpraševanje po teh storitvah veliko.
Zdi se, daje drobno gospodarstvo v naši pokrajini izjemno divje, neorganizirano razraščeno, bolj naravnano vase, izrazito do
bičkarsko in bolj malo dopolnje-valno, namreč v tem smislu, da bi bilo podaljšek gospodarstva.
Kaj drugega tudi ni mogoče pričakovati, kot da bo skrbelo predvsem za svoj dohodek in lasten žep. Tega ne smete napadati. To vam mora biti izhodišče. Ljudem je treba omogočiti, da se s tem, ko skrbijo za lasten žep, vpletejo v organizirano mrežo gospodarjenja. Za to gre in’ ne za to, da bi bil zasebni sektor v blagor tej družbi.
Torej ga ne po vsej sili podruž-bljati?
To ne, ker je nevarnost, da obrežemo oziroma uničimo tisto, kar je najbolj značilno za drobno gospodarstvo, namreč iniciativnost in prilagodljivost. Kakor hitro to institucionaliziramo, spravimo v neke forme, podružbimo, uničimo iniciativnost.
Toda uravnavati ga je menda le potrebno?
Vsaka družba ima številne možnosti tega uravnavanja. Ena od teh je davčna politika, ki je lahko tudi na občinski ravni. Uravnavati je treba tudi povpraševanje po storitvah in izdelkih. Ni nujno, da divje vedno pomeni negativno, če je lahko koristno, saj ne vidim smisla, da bi morali vse strogo nadzorovati. Da se je ta sektor na nekaterih področjih divje razrasel, je krivda v tem, ker ga je družbeni sektor popolnoma zanemaril. Nihče ga ni usmerjal ali o njem razmišljal.
Nobena skrivnost ni, da se v pomurskem prostoru pretaka — naj bo legalno ali ilegalno — izredno veliko deviznih in dinarskih , sredstev. Gre za kapital, ki ga ne znamo izkoristiti. Znano je tudi, da imajo nekateri Pomurci na tujem devizne račune z milijardnimi vlogami.
To vprašanje bi lahko povezali z drobnim gospodarstvom. Tu se kaže, da zdomci nimajo v kaj vlagati, ali v glavnem v hiše ali v turistično-gostinske objekte. Čutijo oziroma mislijo, da ni povpraševanja po drugih storitvah, ker drugega tako ali tako ne morejo ustanoviti kot manjšo enoto drobnega gospodarstva. V tej regiji ni videti, da obstaja večje, organizirano povpraševanje po storitvah drobnega gospodarstva, zato tega denarja ne morejo naložiti. Drugo je vprašanje, kako ta sredstva angažirati za razvoj. Zamisel, naj bi kupili svoje delovno mesto, ga morda celo opremili s stroji in vsem potrebnim ter nato prišli v gospodarsko organizacijo, ni dobra. Zato ne, ker se bojim, da bodo nastali veliki problemi, saj bo tak delavec nujno moral imeti specifičen položaj. Torej v primerjavi z drugimi posebej zaščiten. Vse to se mi zdi celo ideološko sporno. Menim, da gre za privatizacijo in mislim, da bi se dalo sredstva zdomcev zbirati na bolj standardne načine, tako da bi zanje dajali ekonomske ugodnosti: za varčevanje v devizah plačevati ugodne obrestne mere, za naložbe v projekte udeležba pri dohodku in podobno.
Veliko vprašanj in dilem sva načela, ostaja morda še tole: koliko in kako ostajate zvesti Pomurju in kakšno je vaše mnenje o gospodarskih izkušnjah in spoznanjih, ki bi lahko iz regije šle v zakladnico slovenske ekonomske
misli?
Pomurju, predvsem pa rodni Prlekiji, ostajam zvest samo čustveno. Tam imam starše in sorodnike in na žalost vse manj prijateljev in znancev. Na moji govorici se še pozna prizvok pr-leščine in to mi bo ostalo. Kar zadeva gospodarske izkušnje, ki bodo ostale v zakladnici slovenske ekonomske misli, bo ostal bridek spomin na tisto fazo socialistične kmetijske politike, ki je eno od slovenskih območij s plodno zemljo in delovnimi ljudmi držala v gospodarski nerazvitosti in se posmehovala pomurskemu človeku s »kmetom«. Upam, da je ta zgodovinska krivica za nami. Sicer pa mislim, da sp naši ljudje — v Prekmurju in Prlekiji — nadarjeni za ekonomijo, da imajo sposobnost abstraktnega mišljenja, ki ga sicer zahteva ekonomska znanost. Na ekonomski fakulteti Borisa Kidriča smo kar trije univerzitetni profesorji iz Pomurja. Škoda, da Pomurci ne prihajajo več v Ljubljano študirat ekonomijo. Mislim, da je nepotrebna in nekoristna enostranskost pošiljati na izobraževanje svoje ekonomske kadre samo v en študijski center, na primer v Maribor.
BRANKO ŽUNEC
STRAN 4
Arča 1 sad
kulturna obzorja
GLASBENA PARADA RADENCI ’86
kulturni koledar
ZATIŠJE PRED
SPREMEMBAMI
Že dvanajstič zapored so se konec letošnjega februarja v Radencih srečali plesni orkestri radijskih hiš jugoslovanskih radio-televizijskih centrov. To, že tradicionalno srečanje, pa letos, vsaj po organizacijskih plati, ni prineslo nič novega. Nasprotno: vsaj z nekaterimi prireditvami je bilo okrnjeno. Ni bilo na primer jam sessionoo, ni bilo predstavitve najnovejših produkcij posameznih založb in radijskih študijev, vse drugo pa je potekalo po ustaljeni shemi in v že znanih in utečenih okvirjih. Tudi letošnje srečanje je bilo razdeljeno na tri večere. Prvega in drugega so plesni orkestri predstavili svoj zabavni repertoar, zadnji večer pa so prikazali tako imenovani big band jazz.
Prvi večer
Prvi večer je bil še najbolj miren in z najmanj pretresi. Sarajevski, skopski in zagrebški orkestri so po svojih zmožnostih in v skladu s svojim imenom prikazali pač tisto, kar znajo in zmorejo. Mogoče bi jim lahko celo očitali majhno nezanimanje ali celo »utrujenost« v njihovem izvajanju. Izstopal pa je vsekakor zagrebški plesni orkester z dirigentom Miljenkom Prohasko, pa še ta je v svojem polurnem programu navdušil le z dvema, mogoče tremi skladbami in obvezna priredba narodne pesmi — letos je bila to koroška Se rožce so žavo-vale — ni bila med njimi. No, o obvezni temi nekoliko pozneje. Tako, za prvi večer lahko zapišemo, da smo poslušali urico in pol dobre glasbe, vendar pa smo iz dvorane odšli nekoliko »prazni«.
Drugi večer — ali — še vedno bi nekdo lahko več
Najprej bi nekaj več prostora namenili letošnjemu gostu Radia big band Leipzig. Nasploh so jazzisti iz vzhodnih držav načeloma znani in dobri, s prefinjenim okusom in občutkom za to zvrst glasbe, in zato smo morda od le-ipziških glasbenikov pričakovali nekaj več. Trditev, da so to dobri glasbeniki, se je uresničila, vendar pa je vse to premalo. Kup dobrih glasbenikov, ki skupaj zaigrajo sicer tehnično dobro, za programsko izbran večer nikakor ne ustreza in lahko pokvari celoten vtis. In prav to se je dogajalo v sredo zvečer. Je že res, da je obdobje swinga eno takšnih stilskih obdobij, ki poslušalca pritegne, vendar pa za predstavitev — in to prvo predstavitev v Jugoslaviji — to nikakor ne zadošča. Tudi pevka Silvia Kottas, ki je štiri pesmi sicer odpela odlično, ni mogla spremeniti vtisa, saj so bile tri četrtine njenega nastopa iz obdobja swinga. Le zadnja pesem Ive Got The Music In Me — priredba pesmice Eltona Johna — je nekoliko skočila iz svojega okvirja. Škoda za tako dobre glasbenike, kot so saksofonist Konny Komer, kitarist Peter Peuker, Rudi Schadlich in pozavnist Henry Walther ter drugi. Malce več hrabrosti v programskem izboru bi popravilo okus.
Kaj pa drugi?
V nadaljevanju smo slišali se novosadski, beograjski in ljubljanski plesni orkester. In tole, kar bomo zapisali sedaj, ni noben lokalni patriotizem, kajti v sredo zvečer/je najbolj blestel Privškov Plesni orkester Radia Ljubljana. Prefinjen izbor programa, odlični solisti (Alojz Kranjčan — pozavna, Peter Ugrin — trobenta, Tone Janša in Andrej Arnol saksofonista,..) popolna skupna igra — vse to so odlike, ki jih nobeden od nastopajočih orkestrov ni zmogel hkrati. Uspelo je le Privškovemu orkestru. Tudi beograjčani so delovali nekoliko hladno. In ker so Ljubljančani pač nastopili zadnji, je bil celoten vtis večera nekoliko popravljen.
Zadnji večer je navdušil
Seveda ne vsak od nastopajočih. V četrtek zvečer so se namreč predstavili vsi nastopajoči s krajšim jazz programom, le gostje so pripravili nekoliko daljši nastop, ki pa je bil v veliki meri ponovitev prvega večera, in tudi o celotnem nastopu ne bi mogli reči kaj novega.
Je pa res, da so ta večer vsi drugi orkestri nastopili nekoliko bolj sproščeno, in zato so se razlike v kakovosti nekoliko
zmanjšale. Tudi programi so bili izbrani bolje in prav tu je prišla do izraza naša tipična jugoslovanska šola jazza, ki je na mednarodni sceni še vedno na visokem mestu.
Tudi za ta večer lahko napišemo, da je ljubljanski orkester najbolj navdušil.
Nekaj o nagradah
Že dalj časa se na teh srečanjih (v glavnem dirigenti) pomerjajo .tudi v priredbah narodnih pesmic narodov in narodnosti Jugoslavije. Letos je bila obvezna tema koroška narodna Še rožce so žavovale. Slišali smp zelo različne priredbe — od nekoliko šaljivih do tistih resnih, od slabih do dobrih. Čeprav je žirija napisala v svoji oceni, da so se prireditelji lotili dela z vso resnostjo, pa bi to trditev lahko in zlahka spodbili. Pa pustimo to — tudi letos je nagrado za najboljšo priredbo zasluženo pobral Jože Privšek s svojim velikim orkestrom.
Glasbeni oddelek Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je tudi letos razpisal nagrado za najboljšo zabavno koračnico. Sodelovali so vsi orkestri in zlato vojaško trobento za najboljšo koračnico je prejel zagrebški orkester z Miljenkom Prohasko, vse druge koračnice pa bo vojska odkupila.
Pa še sklepno razmišljanje
Čeprav smo že v začetku našteli nekaj pomanjkljivosti letošnje Glasbene parade, le-te niso bile mišljene tako kritično, saj že v samem odboru dalj časa razmišljajo o nekaterih novostih, ki naj bi jih uvedli na tem srečanju. Predvsem je najpomembnejše to, da bodo poskušali to zvrst glasbe približati tudi drugim ljubiteljem glasbe na območju srečanja — torej v Pomurju. Seveda so še drugi načrti, o katerih sicer nekaj govorijo, a kot kaže bi raje presenetili prihodnje leto, ko bo na vrsti 13, glasbena parada Radenci 87. Do takrat pa bo potrebno še nekoliko počakati in zdržati s tem, kar smo slišali letos in kar nam bo ostalo v spominu do drugega leta. Dušan Loparnik
MILJENKO PROHASKA
jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti
Mirno lahko zapišemo, da je Miljenko Prohaska ena izmed najpomembnejših in vsestranskih glasbenih osebnost, tovrstnega povojnega ustvarjanja v Jugoslaviji.
Dirigent, skladatelj, aranžer in kontrabasist je rojen v Zagrebu leta 1925. V njegovi mnogostran-ski glasbeni aktivnosti ni težko izbrati sodobne jazz ustvarjalnosti, izražene predvsem pri delu z velikim jazz orkestrom, za katerega je bil že od začetka najgloblje povezan.
Z devetimi leti se je začel učiti violino, vendar je že leta 1939 prvič nastopil v kvintetu ustnih harmonik Branka Kralja. Od takrat izvirajo tudi njegovi prvi stiki z jazzom. V začetku 40. let je začel igrati na kontrabas, z njim pa sodelovati z orkestri Zlatka Cernjula, Branka Milina, Veljka Ščukanca in Moše Marjanoviča. Po vojni se vpiše na srednjo glasbeno šolo Vatroslav Lisinski v Zagrebu in nadaljuje s študijem kontrabasa. Leta 1947 postane član Plesnega orkestra Zagreb, toda že leta 1954 postane njegov vodja.
Kot basist je igral tudi v manjših zasedbah, kot na primer v Zagrebškem jazz quartetu, s katerim je zaslovel tudi v tujim na festivalih jazza in turnejah (Bologna, Frankfurt, Comlain La-To-
Na zgornjem posnetku je sklepni trenutek dvanajstega srečanja plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij — Glasbena parada Radenci ’86, ki jo je povezovala Nataša Dolenc, s svojo značilno Intimo pa zaključil plesni orkester RTV Zagreb pod vodstvom dirigenta Miljenka Prohaske. bb
Posnetek: Dušan Loparnik
WALTER EICHENBERG - nosilec razvoja jazza v NDR
Letos je na 12. Glasbeni paradi kot gost sodeloval plesni orkester Radia Leipzig pod taktirko Walterja Eichenberga. vodil dve leti. Leta 1947 pa je presedlal v orkester Radia Leipzig. Najprej je bil solist na trobenti in član trobilne sekcije, nato pa več let glavni aranžer, dokler ni leta 1961 kot dirigent prevzel umetniškega vodstva tudi v evropskih razmerah znanega in uveljavljenega orkestra. Za svoje delo je dobil tudi več državnih priznanj in nagrad ta posebno priznanje mesta Leipzig.
Orkester in seveda njihov dirigent so bili v Jugoslaviji prvič. Na povabilo organizacijskega odbora JRT so se za nastop v Radencih še posebno vneto pripravljali, čeprav je bilo za njih jugoslovansko občinstvo, pa tudi igranje velikih orkestrov rtv centrov, velika neznanka.
Walter Eichenberg: »Moram povedati, da sem zelo zadovoljen s sprejemom in nasploh z vzdušjem, ki je tukaj v Radencih med glasbeniki. Navdušil me je predvsem način podajanja glasbe, sprejem lete pri občinstvu in navsezadnje izmenjava izkušenj med glasbeniki. To je vsekakor tudi za nas velikega pomena, saj si tako razširjamo obzorja. tudi na račun jugoslovanske . orkestrske glasbe.
Po dogovoru z organizatorji smo nameravali gostovati tudi v Mariboru, saj smo posebej za ta koncert pripeljali s sabo tudi našo estradno zvezdo Silvio Kottas, ki pa je potem na naše razočaranje, iz nam neznanih vzrokov odpadel. Tako smo nastopili že v sredo na paradi. Morali smo malce improvizirati, vključiti smo morali seveda tudi vokalno solistko, tako, da je vse skupaj izpadlo kot dobra generalka pred četrtkovim jazz koncertom. za katerega smo se temeljiteje pripravljali. Odziv občinstva je bil dober, kar me posebno veseli. Takšno srečanje plesnih orkestrov je zame nekaj povsem nove-
ur). Ob tem je izdal tudi nekaj albumov za znane evropske založbe gramofonskih plošč Phillips Atlantic, Fontana. Po razpadu Zagrebškega jazz quarteta začne sodelovati v kvintetu z istim imenom z Boškom Petrovičem in B P. Convention. Po poskusu sodelovanja z Popom Asanovičem v projektu jazz-rocka, se popolno posveti delu z orkestrom Radia Zagreb, ki ga že vodi nepretrgoma 35 let. S tem orkestrom je v letu 1962 nastopil na prvem festivalu jazza pri nas, na Bledu, in uvedel novo repertoarno politiko, osnovano na domačem ustvarjanju, ničkolikokrat pod vplivi folklornih melosov- naših narodov. Iz teh časov izvira tudi Intima — balada, po kateri je plesni orkester najbolj znan.
Mejnik v njegovem ustvarjalnem opusu je vsekakor sodelovanje z Modern Jazz quartetom, ki je vrsto let igral tudi njegove skladbe. Kot dirigent, aranžer je nastopil tudi na znanem festivalu jazza v Montereyu v ZDA, kjer je vodil All Stars zasedbo žal že pokojnega trobentača Donna Ellisa. To se je zgodilo prav na njegov rojstni dan, tako,
ga. Česa podobnega nisem namreč še nikoli doživel. Le na takšen način druženja in izmenjave izkušenj glasbeniki napredujejo v lastni ustvarjalnosti, da ne čepijo samo v studiih in stagnirajo.
Naša glavna naloga pri Radiu Leipzig je ta. da produciramo
— steber
KULTURNI NAGRAJENEC
daje ta trenutek zapisan z velikimi črkami v njegovem spominu.
Po dolgoletnem vodenju Big banda RT Zagreb je orkester pridobil specifičen zvok, po katerem ga je moč, zahvaljujoč originalnim aranžerskim pristopom Miljenka Prohaske, spoznati.
Na Glasbeni paradi v Radencih sodeluje že od njenega rojstva pred 12 leti. Po njegovem mnenju parada ni bila ustanovljena kot nekakšna konkurenca množici festivalov, ki so takrat potekali po vsej Jugoslaviji, temveč kot možnost, da se vsi glasbeniki, ki na teh festivalih sodelujejo, srečajo, izmenjujejo svoje izkušnje, s tem pa seveda največ prispevajo h kakovostnejšemu razvoju in oblikovanju tovrstne glasbene zvrsti.
V Prohaskovem glasbenem ustvarjanju, ki poleg jazza vključuje tudi filmsko in scensko glasbo, musical, je potrebno omeniti tudi delo v simfoničnem orkestru ter poučevanje.
Samo podatek, daje Miljenko Prohaska predsednik Društva komponistov Hrvaške in Zveze glasbenih združenj Jugoslavije, dovolj zgovorno priča o njegovem mestu na jugoslovanski glasbeni sceni.
V. C.
glasbo za vse radijske programe. To pomeni, da moramo biti vsestranski. Igramo plesno glasbo, pop, ves spekter zabavne glasbe, toda vedno, ko le moramo, namenimo vso pozornost jazzu, kar se lahko le tu vsak posameznik izživi s svojimi improvizacijami v polni meri. To je zame zelo pomembno. To opažam tudi tukaj, ko obrazi glasbenikov kar žarijo od zadovoljstva. Kar se tiče jazz scene v NDR, moram poudariti, da so bili po vojni tudi pri nas ogromni problemi. Vsak poskus igranja tovrstne glasbe je bil, kot v Jugoslaviji, označen kot ameriški vpliv. No, zdaj je vse v najlepšem redu, tako da v mnogih naših mestih, Leipzigu, Dresdnu. Jeni, posebno še v študentskih centrih, prirejamo jazz koncerte in festivale z. mednarodno udeležbo. Najbolj znan primer je mednarodni Dixieland fest v Dresdnu. Tudi naš basist Klaus Koch igra v mnogih mednarodnih zasedbah. Lahko rečem, da je zanimanje v NDR v vzponu.
Jazz ni proti združevanju narodov; nasprotno. Luis Armstrong, ki sem ga srečal dvakrat, je rekel »Če hočeš komu razložiti, kaj jazz sploh je, tega ne bo nikoli doumel, preden ga tudi sam ne bo doživel. To je pri jazzu najlepše, skratka to je čudovito.«
Tako je v pogovoru pripovedoval Walter Eichenberg na 12. Glasbeni paradi v Radencih, ki se je končala 27. februarja.
Tekst in foto: Vojči Celec
AVGUST POSAVEC
Kot prosvetni delavec in sedaj knjižničar na osnovni šoli v Gornji Radgoni ter predsednik Zveze kulturnih organizacij (njen član je že dolga leta, vse od ustanovitve) je neprestano v stiku s kulturo. Ze dvajset let, odkar je v Gornji Radgoni (prej je učil v Apačah in na Kapeli), deluje na tistem kulturnem področju, ki je povezano z njegovo izobrazbo, na področju literature in govorjene besede. Sestavil je mnoge scenarije (več kot 15) za razne proslave in literarne prireditve, mnoge od teh je tudi sam vodil.
Za delo, kakršno opravlja Avgust Posavec, mora čutiti človek nagnjenost, ki pa se nato preveri v samem delu. Potem, kot je dejal, ne bo pomišljal, če bo deloval v kulturi ali ne, niti za svoje delo ne bo pričakoval denarne nagrade. Dodal je še. da bi, če bi ves čas mislil le na to, dejavnost ostala ob strani, sam pa se ne bi razvijal kot osebnost.
Čeprav se zaveda relativnosti takšnih in podobnih priznanj, mu Kerenčičeva nagrada za prispevek k razvoju kulture v gornjeradgon-ski občini pomeni nagrado in priznanje za delo v desetih in več le-
PETEK, 7. MARCA
RADENCI — V počastitev dneva žena bo v Kongresni dvorani hotela Radin ob 17. uri proslava, ki jo pripravljajo domači recitatorji, pevski zbor in učenci srednje gostinske in osnovne šole.
SOBOTA, 8. MARCA
ŠALOVCI — V vaškem domu bo ob 13. uri nastop plesne in gledališke skupine ter pevskega zbora. Tako bodo domači kulturniki proslavili dan žena.
VUCJA GOMILA - V prireditveni dvorani bo ob 13. uri proslava, ki jo pripravljajo člani kuda in osnovne šole Fokovci.
BRATONCI - Ob 17. uri bo v počastitev dneva žena otvoritev prenovljene kulturne dvorane in nastop učencev osnovne šole 17. oktober iz Beltinec ter domačih izvajalcev.
GANČANI — V dvorani nekdanje osnovne šole bo ob 18. uri prireditev v počastitev dneva žena, na kateri bodo nastopili recitatorji, gledališka skupina s Klopčičevo igro Mati in pevski zbor domačega-kultumoume-tniškega društva.
SREDA, 12. MARCA
GORNJA RADGONA - MLADI MLADIM je naslov koncerta simfoničnega orkestra slovenske filharmonije in karavane sedmih avtobusov, ki se odpravlja v Cankarjev dom v Ljubljani na to kulturno prireditev.
kinematografi
Občinska Zveza kulturnih organizacij omogoča v času od 12. do 16. marca brezplačen ogled celovečernega dokumentarnega filma TITO OD BLIZU v vseh kinematografih občine Gornja Radgona.
V kinu Park v Murski Soboti bo 6., 7., 8. in 9. marca ob 16. in 19. uri na sporedu AMADEUS režiserja Miloša Formana. Film je velik umetniški dosežek in hkrati ena največjih uspešnic zadnjega desetletja. Posvečen je čudežnemu otroku, velikemu glasbenemu geniju Mozartu, ki sta ga vse življenje zlovešče spremljala ljubosumje in spletke sodobnika (prav tako glasbenika), vendar manj uspešnega Salierija. Zato je delo, katerega moto — Blagor povprečnim! — zvemo na koncu, vredno ogleda. Ponaša se z osmimi Oskarji in kopico drugih visokih mednarodnih filmskih nagrad, pa tudi z izredno dolžino filma.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Milan Kundera — NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA (Mladinska knjiga), Judith Krantz — MINISTROVA HČI (Tržaški tisk) in TISOČ IN EN RECEPT JUGOSLOVANSKIH KUHINJ (Mladinska knjiga).
razstave
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti bo od 8. do vključno 17. marca odprta mednarodna razstava z naslovom PIKA NOGAVIČKA IN NJENA AVTORICA ASTRID-LINDGREN, ki jo Pokrajinski in študijski knjižnici posreduje Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja.
tih v kulturi, saj je bilo njegovo delo večkrat pionirsko in morda niti ne vedno opaženo. Ko je kot mlad učitelj prišel poučevat v Apače, je tudi sam deloval kot amater — takrat so bili pač učitelji tako vzgojeni, da so morali kulturno delovati povsod, kjer je bilo mogoče. Tako je že igral v dramski skupini, vodil pevski zbor imsodeloval v narodnozabavnem ansamblu. Kot sedanji predsednik Zveze kulturnih organizacij ve. da pestita ljubiteljsko kulturo v radgonski občini dva problema, to je pomanjkanje prostora in s tem povezani denarni problem. To pa ovira širši razmah amaterske dejavnosti.
Bernarda Peček
VESTNIK, 6. MARCA 1986
STRAN 5
TOZD TRANSPORT DO AVTORADGONA BO LETOS USTVARIL Z MEDNARODNIMI PREVOZI ZA VEČ KOT MILIJON IN 190 TISOČ DOLARJEV DEVIZ
Kakšni so načrti ptt dejavnosti?
OBRAT TOKO ŽIŽKI
Nova in moderna vozila
Tudi v mednarodnem prevozu se pojavlja vse večja konkurenca, saj so se že uveljavljenim zahodnim prevoznikom priključile vse uspešnejše tovrstne organizacije z vzhoda, predvsem z Madžarske, Bolgarije in v zadnjem času tudi iz Turčije.
Zato morajo tudi v največji pomurski transportni organizaci-
stala, prav gotovo pomeni veliko obremenitev za to temeljno organizacijo. Vendar pričakujejo, da se jim bo vloženi denar — polovica je tujih blagovnih posojil, drugo pa združena sredstva temeljne organizacije in posojila dobavitelja domače opreme, kočevskega Itasa — kmalu obrestoval. V tej pajvečji pomurski tran-
Skupni načrt naložb v ptt dejavnosti Pomurja je v minulem letu znašal 199 milijonov 889. tisoč dinarjev; od tega je območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet prispevala okrog 44 milijonov dinarjev, drugo pa so bila sredstva delovne organizacije za ptt promet v Murski Sb-boti, in sicer v pretežni meri posojila, svoj delež pa je primaknila tudi Poštna hranilnica. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram pa je bil v krajevnih skupnostih ogromen interes za gradnjo krajevnih telefonskih
MED AVSTRIJSKO IN JUGOSLOVANSKO RADGONO BO KOMPAS ODPRL
20 mercedesovih vozil z nosilnostjo 25 ton bo izboljšalo kakovost storitev ter zmanjšalo stroške, saj porabijo manj goriva.
Posnetek: V. Paveo
ji skrbeti za svojo konkurenčnost, ki pa jo lahko dosežejo le z novimi modernimi vozili. Starejša vozila (nekatera so dopolnila 10 ali 14 let, nekaj vozil pa ima že čez milijon prevoženih kilometrov) večajo stroške vzdrževanja, ker pa je vzdrževanje le-teh vse težje, se kakovost storitev zmanjšuje. To je bil tudi glavni vzrok, da se je tozd Transport odločil za obnovo voznega parka. V letu 1985 so sprejeli (nujno) odločitev o nakupu vozil s čez 20 tonami nosilnosti, v letošnjem letu pa naj bi vozni park bistveno obnovili z vozili do 15 ton nosilnosti.
Prejšnji teden je iz Kočevja (kočevski Itas je montiral notranjo opremo) prispelo 32 novih vozil, 20 mercedesov z nosilnostjo 25 ton in 12 vozil Tam (5 z nosilnostjo 7 ton in 7 vozil z nosilnostjo 16 ton). 600 milijonov dinarjev, kolikor so nova vozila
športni organizaciji so z mednarodnimi prevozi lani ustvarili milijardo in več kot 722 milijonov dinarjev, z novimi zmogljivostmi pa bi povečali letni izvoz za skoraj 12 odstotkov. Tako bodo že letos ustvarili za milijon in 195 tisoč dolarjev deviz, za leto 1990 pa načrtujejo 2 milijona 390 tisoč dolarjev. Takrat bo delež v celotnem prihodku temeljne organizacije, ki bo ustvarjen z izvozom (mednarodnimi prevozi blaga), dosegel četrtino. Na račun novih vozil naj bi se namreč v tem srednjeročnem obdobju povečeval skupni obseg storitev po 5,5-odstotni letni rasti.
Poleg tega, da bodo z novimi vozili opravljali storitve bolj kakovostno, bodo voznikom omogočili boljše delovne razmere in s tem večjo varnost na cestah, porabili pa bodo manj goriva.
Bernarda Peček
Brezcarinsko trgovino
DUITY FREE SHOOP, kakor se glasi mednarodni naziv za podobne brezcarinske trgovine po vsem svetu, je bil pred kratkim odprt tudi na mednarodnem mejnem prehodu na Ljubelju. Poleg tega, da so prodajalne na mejnem pasu (praviloma na izstopni strani iz naše države), je za njih značilno predvsem to, da bodo imele na policah različno blago iz uvoza, seveda pa tudi nekaj kakovostnih domačih izdelkov (iz usnja in kristala), kajti kupci v brezcarinskih trgovinah bodo tako Avstrijci kakor Jugoslovani, pa tudi tuji prehodni gostje, ki jih je največ med poletno turistično sezono. Zato v poslovni enoti tozda Mejni turistični servis v Gornji Radgoni upajo, da bo trgovina (predvideno je bilo, da bo odprta že v teh dneh) odprla vrata na obe strani meje še pred začetkom sezone.
V zgradbi, ki stoji sicer na izstopni strani, kar ni najboljša lokacija, je že pripravljenih 30 kvadratnih metrov prodajnih in prav toliko skladiščnih prostorov. Njihova ureditev je do sedaj stala 10 milijonov dinarjev.
Drago Domajnko, vodja poslovne enote v Gornji Radgoni, je dejal, da prodajalna trenutno ne izpolnjuje vseh zahtev, ki jih takim trgovinam postavljajo zvezni carinski predpisi (npr. ograjen prostor), vendar upajo, da bodo v dveh mesecih rešili tudi ta problem. Kajti sovlagatelja, Kompas in Emona, imata pripravljene tako prostore in kot kadre.
B. Peček
omrežij, zato v zdajšnjem trenutku ne morejo slediti vsem potrebam. Zato v delovni organizaciji za ptt promet že razmišljajo o prednostnem vrstnem redu, ki bi ga uveljavili v posameznih krajevnih skupnostih, kjer imajo končne centrale in nekaj prostih zmogljivosti ter so uvedeni prenosni sistemi.
V letošnjem letu naj bi poštne storitve povečali za 2 odstotka, telegrafske za 4 odstotke, telefonske storitve pa bi v primerjavi z minulim letom povečali kar za 12 odstotkov. Na ta način bi lahko vključili večje število novih uporabnikov ptt storitev, zlasti še v telefoniji. Prav tako bodo povečali teleksni promet v poslovne namene. Največje načrte imajo z razširitvijo telefonskega prometa. Tako bi letos razširili krajevne centrale v Bodoncih za 160 priključkov, v Bogojini za 100 priključkov, v Beltincih za 192 priključkov, v Gornjih Petro vcih za 60, na Tišini za 184 telefonskih priključkov, predvidene pa so tudi nekatere obnove poštnih zgradb. V tretjem trimesečju letos pa naj bi v Križevcih pri Ljutomeru razširili centralo za 568 priključkov, v Rogašovcih pa za 160 priključkov. Poleg tega jih čaka razširitev vozelnih central v Ljutomeru za 400 priključkov, v Mačkovcih za 300, oprema za 400 priključkov v Gornji Radgoni je naročena, načrtujejo pa tudi razširitev vozelne centrale v Lendavi. V letošnjem letu naj bi začela obratovati nova 120-kanalna prenosna naprava med Gornjo Radgono in Mursko Soboto in Lendavo in Mursko Soboto, med Ljutomerom in Mursko Soboto pa so jo uvedli
že lani. Na ta način bi lahko vključili okrog 1200 novih telefonskih naročnikov in se s tem približali številki 11 tisoč telefonskih naročnikov v Pomurju.
Precej dela jih čaka tudi v
Lani 90
srednjeročnem
obdobju
odstotkov
GOSPODARSTVO LENDAVSKE OBČINE
1986—1990. Večino zadev so uskladili s posameznimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter vsemi štirimi pomurskimi občinami. Zagotovljena jim je večja družbena podpora, kar je zapisano tudi v republiških in zveznih dokumentih, zato z optimizmom zrejo na uresničitev srednjeročnega načrta razvoja ptt dejavnosti v Pomurju. V tem času bi se poštne storitve povečale za 1,6 odstotka, telegrafske za 6,2 in telefonske storitve za 10 odstotkov. Do leta 1990 nameravajo razširiti dve ptt enoti, s čimer bi dosegli eno poštno enoto na 4000 prebivalcev v regiji. Število telefonskih 'central bi ostalo enako, to je 33, pri čemer bi se martjanska priključila na moravsko centralo. V naslednjih petih letih računajo na 11,3 telefona na sto prebivalcev, kar je znatno povečanje, število telefonskih govorilnic pa bi povečali kar za 50, in sicer od zdajšnjih 75 na 125.
V srednjeročnem obdobju bodo precej denarja vložili v preselitev poštnoprometnega centra na drugo mesto, ker so zdaj prostorsko močno utesnjeni, po paketnem prometu pa so med vodilnimi v SRS. Poleg tega računajo na gradnjo prenosnih sistemov, razširitev in nakup opreme za vozelne avtomatske telefonske centrale, telegraske večkanalne naprave, medkrajevni kabel Murska Sobota—Lendava, preselitev ptt servisa na Bakovsko cesto itd.
Milan Jerše
V IZVOZ
V obratu Toka v Žižkih so imeli v lanskem Jetu poprečno zaposlenih 70 delavcev, ki so 90 odstotkov izdelkov namenili v izvoz. Še vedno je največji kupec Sovjetska zveza, kamor so poslali 19 tisoč ženskih torbic in kar 94 tisoč raznih vrst drobne galanterije, od tega največ denarnic. Denarnice pa so, kot kaže, zanimiv izdelek tudi za poslovnega "partnerja v Zvezni republiki Nemčiji, ki so mu v okviru tako imenovanega dodelavnega posla izdelali 30 tisoč denarnic. Sicer pa so delavke Toka izdelale še 20 tisoč denarnic in 10 tisoč torbic za domače tržišče. Ker so bili izdelki kakovostni, niso dobili nobene reklamacije. Kaže torej, da v sami izdelavi ni več težav in da so se delavke že dokaj izurile pri strojih. V lanskem letu so tudi nekako premostili problem okovja oziroma okvirov za torbice, saj dobavitelj, ni pošiljal vselej kvalitetnih izdelkov. K dobremu delu (in preseganju norme) spodbujajo tudi osebni dohodki, ki so v lanskem letu v poprečju znašali 56 tisoč dinarjev.
š. s.
/MURK
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA
Tozd Perilo, Murska Sobota
Tozd Oblačila, Murska Sobota
Tozd Zenska oblačila, Murska Sobota
Tozd Ženski plašči Murska Sobota
Tozd Oblačila, Ljutomer
Letošnji načrti
Industrija z rudarstvom bo tudi letos osrednji nosilec gospodarskega razvoja lendavske občine. Poleg vlaganj v posodobitev proizvodne opreme in uvajanje novih tehnoloških postopkov (Var-stroj, Planika, Lek, INA-Nafta) načrtujejo nekatere organizacije združenega dela še večje naložbe. V INA-Nafti bodo vložili precejšnja sredstva za ureditev naprav za predelavo primarnega bencina. Letos naj bi končali pripravljalna dela za postavitev prečiščevalnih naprav. Obnova rafinerijske peči pa bo pripomogla k večjemu energetskemu izkoristku. V tej delovni organizaciji bodo letos pripravili še projektno dokumentacijo za ureditev obrata za pridobivanje dimetiletra.
Že prihodnje leto naj bi ga pridobili 1200 ton. Načrtujejo pa še gradnjo hale s površino 2300 kvadratnih metrov, v kateri bodo delavnice za vzdrževanje strojev.
Če bodo v opekarni v Dolgi vasi zbrali sredstva, potem bodo uredili proizvodne prostore za okrasno in uporabno keramiko. Gre za dopolnilni program k izdelavi opeke.
V obratu Toka v Žižkih bodo zgradili prizidek za pripravo dela, s čimer bodo izpraznili del prostorov v šivalnici, kar bo omogočilo zaposlitev nekaj novim delavcem.
Utok Kamnik bo obnovil staro šolo v Kobilju in v njej uredil proizvodni obrat. Podoben obrat naj bi letos začel z delom še v Dobrovniku.
V lendavskem Indipu načrtujejo gradnjo 500 kvadratnih metrov velike dvorane, za katero bodo letos skušali dobiti načrte.
Za lendavsko kemično industrijo (INA-Nafta) pa bo letošnje leto velikega pomena tudi zato, ker bodo iz Zebanca (Medimurje) »pripeljali« plinovod, z njim pa domačo surovino — plin, ki je cenejši od uvoženega.
V gospodarstvu lendavske občine se bo letos predvidoma zaposlilo okrog 200 delavcev: v Planiki 56, INA-Nafti 54, Varstroju 39, Delozi 20 itd. Po najmanj 20 delavcev pa bi dobilo delo še v novih obratih v Kobilju in Dobrovniku.
Ker je na območju te občine še vedno veliko iskalcev zaposlitve, si bodo prizadevali pritegniti tudi investitorje od drugod.
S. SOBOČAN
| Milan Balantič 1919—1986 |
V torek, 18. februarja 1986, smo se na pokopališču v Lendavi poslovili od tovariša Milana Balantiča, našega občana, komunista, borca NOV. dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, prijatelja in sodelavca.
Zbrani smo bili v velikem številu, saj smo poslednjič izkazovali zahvalo in spoštovanje človeku, ki je vse svoje življenje namenil boju in prizadevanjem ter idealom delavskega razreda.
Rodil se je 26. julija 1919 v Kamniški Bistrici, osemletko je končal v Stranjah in v Kamniku se je izučil mehani-čarske obrti. Med služenjem vojaškega roka je po razpadu stare Jugoslavije leta 1941 padel v vojno ujetništvo. V letih
od 1941 vse do junija 1944je bil v taborišču Stalag III/A pri Berlinu, iz katerega je pobegnil in se takoj vključil v partizanske vrste NOV. kjer je dočakal svobodo in osvoboditev Jugoslavije. Boril se je v Kamniško-zasavskem odredu in v II. bataljonu III. VDV brigade. Iz borca je napredoval v vodnika in kmalu postal namestnik komandirja čete. Sodeloval je v štabu II. divizije in IV. brigade in v 113. letalskem lovskem polku v Ljubljani. Leta 1946 je bil na lastno željo demobiliziran.
Po osvoboditvi je kot personalni referent oziroma državni uslužbenec prevzemal odgovorne naloge in do leta 1951 ga srečujemo v rudniku Zabuko-vica ter v rudniku Črna-Kamnik kot tajnika, v Beogradu in Zemunu kot industrijskega poslovodjo ter pomočnika direktorja. Leta 1951 je bil premeščen v Lendavo, kjer je opravljal različna dela in naloge, začenši v takratni Proizvodnji nafte Lendava.
Milan je poleg strokovnega dela nesebično prenašal svoje znanje na sodelavce v najtežjih časih naše socialistične graditve. Aktivno je bil vključen v vse oblike družbenopolitične aktivnosti v občini in je kot komunist in izkušen politični delavec veliko prispeval k uresničevanju in uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter krepitvi samoupravnega položaja delavca in občana. Sodeloval je pri ustanavljanju prenekatere organizacije združenega dela v občini, njegova trdna volja in delovni elan sta mu pa omogočala, da zanj nikoli ni bilo pretežke ali neizvedljive naloge. Njegov borbeni duh mu ni dovoljeval, da bi tudi pozneje. ko je leta 1978 šel v zaslužen pokoj, počival in miroval. Še naprej smo ga srečevali kot aktivnega občana v delu krajevne skupnosti Lendava, v Socialistični zvezi, v delu komunistov in borčevski organizaciji, ki ji je z dolgoletnim delom in aktivnostjo v vodstvu ZZB v občini vtisnil trajen pečat nekdanjega borca NOV, danes pa borca za socialistične samoupravne odnose v delu in življenju ljudi in občanov.
Številna družbena priznanja in pohvale, ki jih je za svoje neumorno delo in aktivnost prejel, simbolizirajo vsaj del tega, kar je v svojem življenju da! in prispeval. Med drugim je prejel: orden dela s srebrnim vencem, medaljo zaslug za narod, plaketo občine, priznanje OF in še druga.
Krajani smo ga poznali tudi kot izjemnega tovariša, prijaznega krajana, skrbnega moža in očeta. Prijaznost je namenil vsakemu sogovorniku, znancu, prijatelju, sosedu, in tudi ko je opravlja! vodilne funkcije v združenem delu in družbenopolitičnih organizacijah v občini mu tega ni zmanjkalo, kot tudi ne pripravljenosti, da pomaga vsakemu, ki bi to pomoč potreboval.
Kot član ZZB in komunist je ostro zavračal oportuniste, kompromisarje in omahljivce, ki so težili k zlagani ali navidezni idejni in politični enotnosti. Sam se je zmeraj zavzemal za objektivno kritiko in za razčiščevanje vseh idejnopolitičnih in družbenih vprašanj našega razvoja. Prepričanje, da je le boj mnenj vodilo napredka, ga je spremljalo vse življenje.
Četudi je odšel, je ostal med nami lik človeka, revolucionarja, borca, komunista, prijatelja, sodelavca, očeta in moža, ki smo ga globoko cenili in spoštovali.
Občinski odbor ZZB NOV
Lendava
Tozd Modna konfekcija Gornja Radgona
gorenjewmmf
Iskrene čestitke ob dnevu žena!
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena iskreno čestitamo!
STRAN 6
VESTNIK, 3. MARCA 1986
kmetijska panorama
KLJUB TEŽAVAM V SOBOŠKI MESNI INDUSTRIJI LE 66 MILIJONOV DINARJEV IZGUBE
Z lastnimi napori do boljših rezultatov
Obračuni za poslovno leto 1985 so narejeni. Zbirnih podatkov o tem, kako je pomursko združeno delo poslovalo v preteklem letu, še ni, vendar iz podatkov v posameznih organizacijah združenega dela že lahko zaključimo, da so zaostreni pogoji tudi v letu 1985 vplivali na rezultate gospodarjenja.
V delovni organizaciji Mesna industrija v Murski Soboti pravijo, da so ob upoštevanju vseh težav, s katerimi so se srečevali v lanskem letu, z rezultati poslovanja lahko še kar zadovoljni. To velja predvsem za fizični obseg poslovanja, saj so kljub pomanjkanju živine na tržišču v klavnici zabeležili le za 13 odstotkov manjši obseg klanja kot leto prej, predelava pa je bila manjša za 17 odstotkov. V soboški Mesni industriji so lani zaklali 32.600 glav mladega pitanega goveda in 193.000 prašičev, s tem pa so bile klavne in predelovalne zmogljivosti zasedene z okrog 90 odstotki. Podatki, da so lani izdelali 3.700 mesnih konzerv, 4.000 ton klobas, 2.230 ton sušenega mesa, 236 ton delikatesnih izdelkov in 160 ton izdelkov kafilerije, dokazujejo, da je soboška Mesna industrija ena največjih mesnih industrij v Jugoslaviji in se zato srečuje s podobnimi težavami kot vse velike mesne industrije.
Se vedno pa niso zadovoljni s sestavo proizvodnje, saj odpade na me-
sne izdelke le 54 odstotkov proizvodnje, 46 odstotkov pa predstavlja prodaja svežega mesa. Prizadevanja kolektiva so zato usmerjena v večjo predelavo, v katero je vloženega več živega dela in ki dosega na tržišču tudi višje cene.
tovnem tržišču zaostrujejo in je prisotno nenehno padanje cen mesa in mesnih izdelkov. Tako je soboška Mesna industrija lani izvozila za 39 odstotkov več mesa in mesnih izdelkov kot leto prej, za to pa so iztržili le 7 odstotkov več dolarjev. Podatek, da
Ce bodo cenovna nesorazmerja še naprej ostala takšna, kot trenutno so, v Mesni industriji napovedujejo, da bodo v letošnjem prvem četrtletju »prigospodarili« izgubo, ki se bo merila v desetinah starih milijard. Odkupne cene živine namreč nenehno naraščajo, medtem ko so cene mesa in mesnih izdelkov že od lanskega novembra nespremenjene. Letos v prvih mesecih je položaj znatno težji kot v enakem lanskem obdobju, saj na tržišču primanjkuje živine in jo tudi zato morajo kupovati po višjih cenah, če ne želijo, da bi predelovalne kapacitete ostale neizkoriščene. Dejstvo pa tudi je, da so tudi stroški pitanja močno porasli in tudi rejci živine ne morejo prodajati pod lastno ceno. Položaj postaja zaskrbljujoč, pravijo v Mesni industriji, in nesmiselno je, da tega sistemsko pe uredimo in razrešimo. Takšna politika do mesnih industrij namreč spravlja mesarje v še hujše težave, vendar kaže, da se posledic še nismo dovolj zavedli.
Čeprav je njihovo prodajno območje takorekoč celotna Jugoslavija, se v Mesni industriji zavedajo, da samo na domačem tržišču ne morejo ostati, zato v zadnjih letih povečujejo prodajo na tujih tržiščih. Prav pri izvozu pa so priča zanimivemu gibanju, ki potrjuje, da se razmere tudi na sve-
so lani s prodajo 4.140 ton mesa in mesnih izdelkov zaslužili le 7 milijonov 600 tisoč dolarjev, kaže, da postaja izvozna usmeritev dohodkovno vse manj zanimiva in v zadnjem času tudi sprašljiva.
Če so v Mesni industriji še kar zadovoljni s fizičnim obsegom poslova-
V TO KOOPERACIJA PRI VG KAPELA SO IMELI ZDRUŽENI KMETJE OBČNI ZBOR
Kljub pozebi dobro gospodarili
Na občnem zboru TO Kooperacija smo slišali, da so združeni kmetje Vinogradniškega gospodarstva Kapela v letu 1985 zabeležili za 345 milijonov dinarjev celotnega prometa. Od tega je za 7,7 milijona čistega dohodka. Pozitivno poslovanje VK Kapela se kaže tudi v dejstvu, da so v razne sklade prispevali 3,20 milijona dinarjev.
Poslovni uspeh bi bil seveda precej boljši, če zaradi zimske pozebe ne bi pridelali le 18 odstotkov načrtovanih količin grozdja, saj jih je pozeba bolj prizadela kot druge vinorodne predele v SV Sloveniji, kjer so pridelali 48 odstotkov načrtovanih količin grozdja. V normalnih vremenskih razmerah pridelamo v Sloveniji 60 milijonov litrov vina, popijemo pa ga kar 120 milijonov. Prav zato smo v Slovenijo v letu 1986 zaradi pozebe v letu 1985 uvozili 400.000 hektolitrov španskega vina TORO. Vino smo
med drugim uvozili tudi zato, ker bomo del naših kakovostnih in vrhunskih vin tudi letos izvozili. Vino, ki smo ga uvozili, pa nas je stalo, dostavljeno v naše kleti z že plačano carino, 168 dinarjev za liter.
Direktor VG Kapela, Alojz Vogrinčič, je povedal, da VG Kapela v letu 1985, ko je poslovala v okviru sozda ABC Pomurka, po zaslugi dobrega obojestranskega sodelovanja s Pomurkino interno banko ni imela težav z likvidnostjo.
Na zboru kooperantov VG Kapela smo še slišali, da so njihovi srednjeročni in dolgoročni načrti pridelave usklajeni s tistimi v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka, zato načrtovane stopnje rasti posebej nismo zapisali.
Treba pa je omeniti, da v VG Kapela načrtujejo do leta 1990
osošiti in združiti 600 hektarjev zemljišč. Letno bodo, upoštevajoč sedanje cene za nakup mehanizacije, namenili ustrezno vrednost 20 milijonov dinarjev. Letno načrtujejo obnoviti tudi najmanj 4 hektarje vinogradov. Za obnovo govejih hlevov bodo letno namenili 4, za prašičje hleve pa 5 milijonov dinarjev.
Kot pomembno nalogo so si postavili tudi cilj, da v naslednjih letih zgradijo novo skladišče za reprodukcijske materiale. Naložba jih bo stala 30 milijonov dinarjev.
Na Kapeli tačas zbirajo tudi podpisnike za podpis 10-!etnih pogodb o oddaji grozdja družbeni kleti. Podpisniki bodo deležni znatnih regresov stroškov obnove vinogradov po pozebi. Vinogradniki zaenkrat ne kažejo prevelikega zanimanja za pomoč širše družbe, saj jih je pogodbe doslej podpisalo le 55.
Boris Hegeduš
nja, pa to ne velja za finančne rezultate. S prodajo vseh svojih proizvodov so lani ustvarili 36,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, po odbitku vseh stroškov in obveznosti pa jim je na koncu leta »ostalo« nekaj več kot 66 milijonov dinarjev izgube. Ta izguba za takšno delovno organizacijo sicer ne predstavlja veliko in so jo tudi v celoti pokrili z združevanjem sredstev znotraj sozda ABC Pomurka, vendar pa le kaže na to, da položaj mesne industrije ni urejen, saj se izguba pojavlja že vrsto let. V Mesni industriji so se tako zdaj ponovno znašli v položaju, da v poslovni sklad niso razporedili niti dinarja, kar jim povzroča težave pri financiranju tekoče proizvodnje in povečuje tudi stroške. Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev so samo lani za obresti plačali 1 milijardo 442 milijonov dinarjev, medtem ko so za osebne dohodke vseh 1.380 zaposlenih izplačali 891 milijonov dinarjev.__________
Osnovni razlog za takšen finančni položaj je seveda v neurejenih cenovnih razmerjih, saj so samo lani na ta račun izgubili več kot 800 milijonov dinarjev. Naj to ponazorimo le z nekaterimi podatki. V lanskem januarju so za kilogram mladega pitanega goveda plačali 232 dinarjev, v decembru pa že 388 dinarjev, kar pomeni, da se je odkupna cena povečala za 67 odstotkov. Le za spoznanje, 63 odstotkov, je to povišanje manjše pri prašičih, za katere so lani januarja plačevali v povprečju 221 dinarjev, v decembru pa jih je veljal kilogram prašiča že 361 dinarjev. Če k tem podatkom še dodamo, da je lani znašala povprečna lafštna cena svinjskega mesa 672 dinarjev, prodajna cena pa je bila 518 dinarjev, je znašala izguba pri kilogramu 154 dinarjev. Pri mladem pitanem govedu je bila ta izguba še večja, saj je razlika med povprečno lastno ceno (719 dinarjev) in povprečno prodajno ceno (524 dinarjev) znašala kar 195 dinarjev pri kilogramu.
V Mesni industriji se zavedajo, da posebnih ugodnosti od nikogar ne morejo pričakovati, zato so vse sile usmerili v lastna prizadevanja za boljše gospodarjenje, boljšo organizacijo dela, v tem trenutku pa se z vso resnostjo ukvarjajo s projektom, kako izboljšati učinkovitost poslovanja. Mnenja so, da vsi ti napori morajo dati boljše rezultate, vendar pa vseh težav, ki nastajajo zaradi neurejenih sistemskih rešitev, ne bodo odpravili.
Ludvik Kovač
V SOBOŠKI OBČINI
Komite za kmetijstvo
Na seji sveta za kmetijstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze v Murski Soboti je bila že v lanskem novembru dana pobuda, da bi v občini ustanovili komite za kmetijstvo, v katerega bi poleg kmetijstva vključili še gozdarstvo, vodno gospodarstvo, veterino, prehrano in morda še kakšno dejavnost, ki je tesno povezana s kmetijstvom. Takšen organ bi namreč lahko celoviteje obravnaval in reševal nekatera skupna vprašanja, veliko pa bi lahko prispeval tudi k hitrejšemu razvoju na tem področju.
To pobudo je že obravnaval tudi občinski izvršni svet in se zavzel
za to, da se v okviru občinskih upravnih organov ustanovi poseben komite za kmetijstvo.
Ta pobuda v Sloveniji sicer ni nova, saj svoje komiteje že imajo nekatere izrazito kmetijske občine (v severovzhodni Sloveniji npr. ptujska občina), zato je njegova ustanovitev v soboški občini toliko bolj upravičena. Osnovni razlog za ustanovitev komiteja za kmetijstvo je predvsem v težavah, ki so v zadnjem času v kmetijstvu, z združitvijo nekate-
rih služb pa bi te težave lahko tudi hitreje in učinkoviteje reševali. Seveda pa komite ne bi smel reševati te nekaterih uprav-
nih vprašanj, pač pa se bodo v okviru tega organa združevale in izvajale tud« naloge kmetijsko zemljiške zakonodaje, kme-tijskozemljiških operacij, pa tudi intervencij v proizvodnji hrane. V občini so mnenja, da bo takšen skupni organ lahko hitreje in učinkoviteje izvajal naloge, ki čakajo kmetijstvo v prihodnjem obdobju.
L, Kovač
Nagrade dobrim kooperantom
Po sklepu sveta kooperantov pri vinogradniškem gospodarstvu Kapela so najboljšim združenim kmetom VG Kapela na občnem zboru kooperantov podelili priznanja in nagrade. Za največ oddanega mleka na kravo (v količino ni všteta količina po-
rabljena za prehrano telet m potrebe družin rejcev) je prvo mesto osvojil Franc Slavič iz Slapti-nec, ki je od 6 krav oddal 19.255 oziroma 3.209 litrov mleka na kravo.
Priznanje in nagrado za drugo mesto je s 26.221 litri, ki jih je na
kravo v letu 1985 oddal 2.913 li-
SPLOŠNE VOLITVE, VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE IN REFERENDUM V KZ PANONKA
Na fotografiji nagrajeni kooperanti VG *a^'a
TO Kooperacija Marjan Fras in glavni direktor VG Alojz vognnctc.
trov, osvojil Janko Kurbus iz Okoslavec.
Za 4.737 kilogramov prireje-mesa mladopitanega goveda je prvo nagrado prejel Martin Miki, drugo mesto pa je za oddanih 4.185 kilogramov mesa v letu 1985 osvojil Feliks Šumak iz Ku-petinec.
Za 3.802 kilograma oddane pšenice na hektar (pridelek je bil večji) je priznanje in nagrado prejel Alojz Merčnik iz Stareši-nec, Janez Srečko pa je s 3.307 kilogrami oddane pšenice na hektar osvojil drugo nagrado.
Za najboljšega pridelovalca sladkorne pese so razglasili Petra Krefta iz Biserjanj, ki je na hektar pridelal 9,82 tdne biološkega sladkorja. Za drugega najboljšega pridelovalca pese je bil razglašen Stanko Sarkovič iz Stane-tinec, katerega povprečni pridelek je dosegel 7,79 tone biološkega sladkorja na hektar.
Boris Hegeduš
O položaju zasebnih vinogradnikov Prejšnji teden je predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner sprejel predstavnike društev vinogradnikov iz vse Slovenije. Društva so se pridružila pritožbi društva vinogradnikov Iju-tomersko-ormoških goric Jeruzalem zaradi — po njihovem mnenju —. nepravične delitve solidarnostnih sredstev, nesprejemljivih usmeritev in meril ter nedemokratičnih, celo protiustavnih postopkov ob lanski pozebi.
Po zadovoljivem neposrednem pogpvoru — temu so prisostvovali tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože Šušmelj, predsednik odbora za upravljanje z republiškimi solidarnostnimi sredstvi Jože Kaučič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih — so se dogovorili, da bodo predstavniki društev vinogradnikov in predsednik odbora republiškega solidarnostnega sklada uskladili različna stališča do sedanje delitve sredstev za pozebo, nakar bo odbor o tej delitvi najkasneje v. 14 dneh ponovno odločal.
Do konca marca letos pa bo Zadružna zveza Slovenije pripravila pogovor o problematiki zadružništva s posebnim poudarkom na vlogi zasebnih vinogradnikov in njihovih društev v slovenskem vinogradništvu glede njihovega položaja in samoupravne vloge v sedanjih zadrugah, Še posebno v organizacijah kooperantov pri kombinatih in vinskih kleteh, kot tudi' o odnosih teh organizacij do zasebnih vino-
gradnikov.
§. Kuhar
Volili bodo tudi kmetje
SPLOŠNE VOLITVE
Kmetje — združeni in individualni v soboški občini ter delavci TZO v okviru KZ Panonka, bodo na splošnih volitvah 16. marca 1986 volili:
— delegacijo zbora združenega dela;
— združeno delegacijo sisov za zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo;
— združeno delegacijo sisov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost.
Navedene delegacije volijo vsi kmetje, ki niso v delovnem razmerju. Skupaj s kmeti volijo tudi delavci TZO. Neposredno delo na voliščih, ki bodo na običajnih volilnih mestih, bodo opravljali posebni volilni odbori za volitve kmetov. Poleg »kmečkih volilnih odbo-,rov« bodo na voliščih še trije volilni odbori (morda kje še več), ki bodo opravljali naloge za volitve delegacij KS in DPZ.
Volitve v samoupravne organe TZO, KZ, SOZDA
V temeljih zadružnih organizacijah, združenih v KZ Panonka, bodo člani temeljnih zadružnih organizacij volili tudi svoje samoupravne organe. Tako bodo volili:
— zadružne svete TZO ter nadzorne odbore TZO;
— zadružni svet KZ in nadzorni odbor KZ ter disciplinsko komisijo ;
— delegacijo delavskega sveta sozda ter samoupravno delavsko kontrolo sozda ABC POMURKA;
— delegacijo zbora delegatov HKS.
Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov TZO oz. KZ ter sprejem skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih načrtov
Zaradi sprememb določenih zakonov oz. sprejema novih zakonov in sorazmerno visoke infl&cije so potrebne določene spremembe in dopolnitve pri statutu TZO, statut KZ, samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v TZO ter v samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij v KZ Panonka. Te akte smo sprejeli z referendumom konec leta 1977 ob reorganizaciji Obrata, za kmetijsko sodelovanje. Pri teh spremembah in dopolnitvah gre v bistvu za prilagajanje gospodarjenja sedanjim razmeram. Morda je še najpomembnejša sprememba oz. dopolnitev v tem, da se da pooblastilo zadružne svete TZO in zadružni svet KZ, da razdeli zbrana sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posameznim članom — zavarovancem. Zaenkrat se v ta sklad stekajo samo sredstva na podlagi pridobivanja mleka. Upamo lahko, da bodo odgovorni za to področje uspeli ta sklad razširiti tudi na druge pridelke, ki jih kmetje oddajajo!?
Vsaka organizacija združenega dela sprejema v tem času srednjeročne in letne načrte. Tudi v KZ Panonka smo si postavili določene cilje, ki jih želimo doseči v tekočem srednjeročnem obdobju. Tudi v teh težavnih razmerah bomo poleg ohranjanja sedanje živinoreje in poljedelstva poskušali doseči določen porast le—teh. V načrtih so razne nove gradnje oz. dograditve skladiščnih prostorov ter nakup ustrezne transportne in druge mehanizacije za lažje delo v skladiščih.
Večkrat smo na zadružnih svetih kot tudi na zborih članov po vaseh razpravljali o samoupravnem sporazumu o pravicah in obvezno^ -stih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta. Mislimo, da bodo razprave na terenu pokazale, da se k temu samoupravnemu sporazumu ne bo pristopilo, ker je sorazmerno velik odstotek tistih, ki bi samo plačevali prispevek, in sorazmerno zelo majhen odstotek tistih, ki naj bi prejemali ugodnosti.
Podrobneje smo Kmete z vsebino obravnavanih materialov seznanili na zborih po v^seh. Zakonska določila glede volitev samoupravnih organov določajo, daje potrebno volitve opraviti neposredno z glasovnicami. Spremembe in dopolnitve statusnih samoupravnih splošnih aktov pa se sprejemajo z referendumom. Pripravili bomo ustrezne glasovnice.
Na volitvah v samoupravne organe in referendume glasujejo samo člani TZO. Tudi te volitve in referendum bo opravljal isti »kmečki volilni odbor«; Zavedamo se, da je to za njih dodatna obremenitev, vendar so se samoupravni organi TZO in KZ odločili za ta način zaradi poenostavitve postopka. Prepričani smo, da bodo volilni odbori in volilne komisije to nalogo uspešno opravile.
Pripravil:
Jože Tivadar, pravnik
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO NA CANKOVI
Na republiškem tekmovanju Mladi in kmetijstvo — potekalo je 1. marca na Cankovi — je sodelovalo osem ekip, zmagovalk z občinskih in nato območnih tekmovanj. Tekmovanja organizirata Zadružna zveza Slovenije in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, letos pa so se republiškega udeležile ekipe iz Škofje Loke, Nove Gorice, Ormoža, Ljubljane Vič—Rudnika, Ljutomera, Sevnice, Šentjurja in Trebnja. .
Tekmovalci so se zbrali že dopoldne na Živinorejsko-veterinar-skem zavodu v Murski Soboti, kjer so jih predstavniki le-tega, izvršnega sveta skupščine občine in ABC Pomurke seznanili s problemi kmetijstva v Pomurju, nato pa so si udeleženci tekmovanja ogledali prostore Živinorejsko-veterinarskega zavoda ter usmerjeno kmetijo v Skakovcih. Kviz se je začel ob 17. uri v nabito polni dvorani gasilskega doma na Cankovi. Za sprostitev gledalcev in tekmovalcev so poskrbeli mladi glasbeniki, humoristi in učenci cankovske osnovne šole. Po končanem tekmovanju so kar tri ekipe imele enako število točk, tako da so morali, če so hoteli dobiti najboljše, trikrat postaviti dodatna vprašanja. Prvo mesto je dosegla ekipa iz Škofje Loke, drugo Trebnje in tretje Sevnica. Pomurska ekipa iz Ljutomera si je z ekipo iz Ormoža razdelila četrto in peto mesto.
bp
w
Nekoč mi j« dedek govori, da so ljudje pred zimo tako obvezali sadno drevje, da ga ša ovohati rasi
Časi se spreminjajo, jedilni je pester ta zajtrk hruška, za kosilo samo jonatanke, u spanje pa so mi najboljše breskve.
STRAN 7
VESTNIK, 6. MARCA 1986
SE VRAČAMO V LENINOVE CASE?
»Nikdar ni tak bilo da ni nekak bilo, pak ni vezda nebu da nam nekak nebu. Tak i vezda bude da nekak vse bude, kak biti bude bilo da bi biti bilo«.
(Miroslav Krleža)
Z udeleženci petega omizja o razvojni strategiji Pomurja do vstopa v tretje tisočletje smo se spoprijeli s tako imenovanim »Korenovim konceptom« o produktivnem zaposlovanju in življenjski kakovosti ter se opredelili do nekaterih alternativnih zamisli, ki se ponujajo pokrajini, da ne bi več v tolikšni meri zamujala razvojnega vlaka.
V KMETIJSTVU ZA VSE ZAPOSLENE NI VEČ PROSTORA?
Ugovore Alojza Kavaša, strokovnega sodelavca soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, sociologa, zoper omenjeni koncept, bi mogli povzeti z naslednjim: »Koren skuša dokazati, da se mora delovna sila iz kmetijstva preliti v industrijo, da bi tako prišli do takega števila kmetijskih proizvajalcev,, ki bi — po ameriški poti — proizvajali tržne presežke.. Vendar ta pot za Pomurje ni ustrezna in je treba, v skladu s konceptom življenjske kakovosti, iskati druge, alternativne možnosti za zaposlovanje in razvoj.«
»Trdim, da imam prav,« se ni dal Milan Koren, ekonomist, inženir kmetijstva, pomočnik direktorja v soboški Mesni industriji. »Življenjska kakovost in polna zaposlenost sta v določeni medsebojni zvezi in odvisnosti. Težko bomo govorili o prvem, če bo hkrati veliko brezposelnih oz. brez stvarnih možnosti in virov za preživljanje ... Kakorkoli obračamo, dejstvo je, da bi imeli danes v Pomurju manj brezposelnih, če bi dosedanji razvoj nekoliko drugače načrtovali... Vzemimo kmetijstvo! Daleč od tega, da bi šlo za ameriški koncept. Vsa sodobna literatura o agrarnih politikah tako Zahoda kot Vzhoda dokazuje in govori o tem, da se vrednost kmetijske proizvodnje povečuje s tem, da se vanjo vnaša vedno manj živega dela. Dejstvo je, da v kmetijstvu za vse zaposlene ni več prostora. To je edina logika. Zato je treba za te ljudi in prihodnje generacije produktivno zaposlenost poiskati nekje drugje v Pomurju, v novih dejavnostih, v delovno intenzivnih dejavnostih ... Ko smo naštevali, kaj pomeni življenjska kakovost, smo na drugem oz. tretjem mestu navedli varnost. To ni policijska zaščita, ampak varnost pri delu, preživljanju in uveljavljanju človeških potreb.«
LAHKO PRIDE DO PONO-
VNE AGRARIZACIJE
Kavaš je z ugovori nadaljeval. »Res je, kar trdite, da se živo de-
Nepozabne grozote in bitka s kozaki v Logarovcih!
KOSTANJ — v Ljutomeru na Glavnem trgu je kot pomnik NOB, nanj so vlasovci po bitki v Logarovcih 3. februarja 1945 obesili hudo ranjenega partizana Cirila Jureša-Maksa iz Bunčan.
Divjanje 346 kozakov v Prlekiji od septembra 1944 do marca 1945 je prineslo tej pokrajini nešteto grozot. Skoraj ni vasi ali naselja, kamor kozaki ne bi prihajali, stikali za partizani, ropali, ubijali in požigali domačije. Tako je prišlo do večjega spopada med kozaki in partizani pri Žalikovih v Logarovcih, kjer so se sestali sekretar okrajnega odbora OF za ljutomersko območje Branko Bernot ter člani tega odbora Stane Simonič, Ciril Jureš, Jožko Berden in Marija Petje ter član okrožnega odbora OF ljutomerskega območja Rado Pušenjak. Nameravali so prirediti miting v vasici Dobrava. Utrujena partizanska skupina je legla k počitku v Žalikovi domačiji. V zgodnjih jutranjih urah je okrog 40 vlasovcev obkolilo hišo, partizani so se umaknili na podstrešje in sklenili, da se borijo do zadnjega. Vlasovci so vdrli v hišo in se po preiskavi napotili na podstrešje; pred seboj so potiskali gospodarja hiše Žalika.
Vnel se je boj. Puška Cirila Jure-ša je smrtno zadela komandanta vlasovcev kapetana Schlidov-skega. Vlasovci so začeli streljati

lo izključuje iz neposrednega proizvodnega procesa. Nasprotujem pa vašemu konceptu, ko gre za Pomurje 2000. Tu so določene specifične zgodovinske zakonitosti, specifična oblika oz. vsebina prvič, na ravni posestne strukture, na ravni razvoja industrije v tej regiji, v razvoju tehnologije, kadrov in tako naprej. Trdim, da je vaš koncept ameriški zato, ker skušate na to posestno strukturo in gospodarsko sestavo pomurske regije, kjer je približno 80 odstotkov zemljišč v zasebni lasti, uveljavljati razvoj, ki bi izključeval živo delo. Menim, da je prav z intenzifikacijo znanja in živega dela (npr. programi kumaric, gladiol, semen) mogoče do lega 2000 v pomurski regiji organizirati proces kmetijske proizvodnje tako, da se ohrani delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu. Lahko pride do ponovne agrarizaije . ..«
Koren:: »Mislim, daje čas, da spoznamo, da nam te zgodovinske zakonitosti ne ustrezajo in jih je treba čimprej, v roku ene, ; največ dveh generacij, korenito spremeniti.	Posestno
Strukturo smo dejansko nasledili in ni pomembno od koga, nujno pa je, dajo čimprej spremenimo; v tem smislu, da bo tisti, ki obdeluje zemljo, obdeloval toliko, da bo njegovo delo produktivno. S tem ne trdim, da ni določenih možnosti, da se zaradi specifičnosti Pomurja te zadeve nekoliko ublažijo; v tem smislu, da bi se z večjo doslednostjo uveljavljale tudi tiste kmetijske proizvodnje, ki zahtevajo še več živega dela. Vendar mislim, da tudi to ni rešitev, ker je Pomurje že po svojih naravnih danostih kot nalašč — če odmislimo Goričko in del Slovenskih goric — za industrijsko kmetijsko proizvodnjo. In tako je tudi zapisano v strategiji razvoja Slovenije. V ponovno agrarizacijo ne verjamem in ne morem verjeti.«
KAJ BI PRINESLA SPROSTITEV ZASEBNE POBUDE?
V dialog Kavaš-Koren se je vključila tudi sociologinja, vodja kadrovske službe v Muri Ivanka Klopčič, rekoč, da se bolj nagiba h Kavaševim razmišljanjem. »Sprašujem se, če nam je res najpomembnejši cilj polna zaposlenost ali pa zdravo zaposlovanje,
v slamnato streho, partizani pa so se branili. Kmalu sta bila ranjena partizana: v prsi Marija Petje, ki je močno krvavela, ter Stane Simonič v roko. Boj je trajal 5 ur, vlasovci so z raketami klicali na pomoč, saj so se njihove vrste redčile. Kozaki so v boju ubili gospodarja in gospodinjo Žalikova. Partizani so se odločili za preboj ognjenega obroča. Pri tem je padel Branko Bernot, Cirila Jureša so težko ranjenega zajeli. Mrtvega Jožka Berdena so vlasovci slekli in vrgli v naraslo Globetko. Pri preboju so se rešili Rado Pušenjak. Stane Si-monič in Marija Petje, ki se je zatekla v postojanko k Magdičevim v Logarovcih, a so jo vlasovci ranjeno izsledili ter ustrelili v Mariboru. Hudo ranjenega Cirila Jureša so po zverinskem mučenju 3. 2. 1945 obesili na kostanj na Glavnem trgu v Ljutomeru. Vlasovci so tudi požgali Žalikovo domačijo. V bitki z okupatorjevimi hlapci so junaško padli Branko Bernot-Aljaž iz Ljubljane, Jožko Berden-Rastko iz Babinec, Ivan in Katarina Žalik, lastnika hiše v Logarovcih, Ciril Jureš-Maks iz Bunčan in Marija Petje-Vida iz Litije.
ki ima osnovni motiv v tako imenovanem produktivnem zaposlovanju. Če bi to dosegli, potem tudi nizek odstotek nezaposlenih ne bi bil največje družbeno zlo. Kako to dosegati? Rekli smo: z industrializacijo ne. Pospešena industrializacija je bila razvojna zmota za Slovenijo in glede na njene naravne danosti tem bolj za našo pokrajino. Torej kaj? Treba je računati na postopnost procesov in razmere, ki bodo še lep čas ohranjale sloj polkmetov-poldelavcev in s tem zasebno posest, ki je ne bo mogoče kar na hitro odpraviti oz. vključiti v družbeni sektor. Prav tako gre za družbeno deblokado kar zadeva zelo pestre, raznolike možnosti pri zaposlovanju bodisi v drobnem gospodarstvu bodisi v nekih majhnih, kakorkoli že poimenovanih enotah, ki bi omogočale delo. Ne govorim o zaposlitvi kot je poznamo v inštitucional-nem smislu, temveč o delu, ki naj daje človeku dohodek za preživljanje. V družbi smo sicer zelo za to, toda na ravni konkretnega ravnanja smo takorekoč skorajda tam, kjer smo bili pred kakšnim desetletjem ali še več. Ovire se niso sprostile; ne kar zadeva predpise ne kar zadeva posojila ne kar zadeva druge družbene spodbude. Na primerih drugih socialističnih dežel (Kitajske, Madžarske) pa se lahko prepričamo, da so prav s sprostitvijo zasebne pobude bistveno prispevale k večjemu gospodarskemu učinku celotnega sistema, ki ga seveda dosegajo z neprimerno višjo motivacijo državljanov.«
Kaj o teh občutljivih, zahtevnih vprašanjih sodi psiholog? Izzvali smo poklicno svetovalko na skupnosti za zaposlovanje v Lendavi Angelo Marton. »Ravno v naši občini, se mi zdi, prevladu-
LETO 1945: ZMAGAL! SMO - OHRANITI REVOLUCIJO
Zorica Sečko
KOLONIZACIJA V OBMEJNIH VASEH SEVEROVZHODNEGA GORIČKEGA
Obmejne vasi severozahodnega Goričkega Fikšinci, Krama-rovci in Ocinje so bile pred vojno večinoma, Serdica pa v precejšnji meri, naseljene z nemško govorečim prebivalstvom. Tako je bilo v Fikšincih od 381 prebivalcev 17 Slovencev, v Krama-rovcih od 253 le 5, v Ocinju pa od 321 prebivalcev ni bilo nobenega Slovenca. V Serdici je bilo od 739 prebivalcev 447 Slovencev in 272 Nemcev. Tako so vaseh Kramarovci in Fikšinci imeli nemško šolo, v Serdici pa je bila slovenska osnovna šola in mejni prehod z Avstrijo.
To so bile vasi z rodovitno zemljo in dobro stoječimi kmetijami ter nekaj obrtniki. Cestna povezava je bila boljša z Avstrijo kot pa n. pr. z Rogašovci, kamor so so bile v zgodnji pomladi in pozni jeseni ceste zaradi velikega blata skoraj neprehodne oz. neprevozne. Tudi sicer so bili ti prebivalci bolj povezani s sosednjimi avstrijskimi vasmi kot pa s svojim slovenskim zaledjem Per-točo in Rogašovci. Slovenci, zlasti iz Serdice, so v veliki meri odhajali na sezonsko delo v Nemčijo, kjer so se prav tako močno navzeli hitlerjanskega duha. Prebivalci teh vasi so bili večinoma organizirani v dveh nemških organizacijah, in to Kulturbund in Volksbund, po čemer so jih nazi-vali kot Volksdojčerje. V te organizacije pa se je včlanilo tudi veliko Slovencev iz sosednjih vasi.
Toda bili so tudi taki Nemci, ki so bili nevtralni in niso sodelovali nikjer. Te vasi, in tudi- mnoge sosednje, so tako z navdušenjem sprejele prihod nemške vojske v aprilu 1941, saj so že vsa leta simpatizirali s tretjim rajhom in so mu bili peta kolona. Ko so Prekmurje zasedli Madžari, pa so te štiri vasi zahtevale priklju-čiev k Nemčiji in to tudi dosegle.
Tako so vasi Fikšinci, Kramarovci in Ocenje v celoti priključili k Nemčiji, Serdico pa do šole. Del Slovencev v Serdici pa je ostal narodno zaveden in tudi preganjan od nemških oblasti, nekaj
jejo manjše kmetije: dva, trije, štirje hektari. Med mladimi je že več zanimanja za kmetijske poklice. Zato bi morale kmetijske zadruge organizirati, izdelati, najti neki sistem za manjše kulture: kumarice, zdravilna zelišča ali kaj podobnega. Drugje, slišala sem, da na Dolenjskem, to že imajo, razvijajo in se da zaslužiti; z več vloženega živega dela. Tu bi bila prihodnost za mlade na kmetijah, kjer sicer silijo v poklice v industriji, hkrati pa še obdelujejo zemljo. Tako imamo polkmete in polproletariat. verjetno bi se dalo tudi s kakšno obrtjo doma, pozimi. Brezposelnost je velika in te ljudi moramo zaposliti. Ne moremo računati s tem, da bodo kar odšli drugam. Resda nekateri odhajajo, vendar bolj izobraženi, kajti doma si težko zagotavljajo socialno varnost. Tisti, ki pa imajo zemljo, ostajajo, tudi zaradi navezanosti nanjo.«
VZPOREDNICE MED GORIČKIM IN MAKEDONIJO
Šarika Kučan iz Mure je Korenu postavila naslednje vprašanje: »Dejali ste, da v kmetijstvu ni več možnosti za zaposlovanje. Ob tem je na Goričkem veliko kmetij, ki so neobdelane in slišati je, da bi lastniki prodali zemljo, a je noče nihče kupiti. Zakaj tega ne organiziramo, saj bi se tu po mojem mnenju dalo veliko pridelati in zaposliti več ljudi.«
»Imate prav,« je odvrnil Koren. »Za utemeljitev vašega razmišljanja bom povedal podatek iz Makedonije. Tu je milijon hektarjev zasebne zemlje neobdelane. Zakaj? Zato, ker je velik del teh kmetov ali ostarelih ali so si našli zaposlitev kje drugje,
pa tudiinterniranih. Fantje in možje iz teh vasi so morali v nemško vojsko, mnogi so postali tudi SS-ovci. Nekaj pa se jih je vojski odtegovalo in so se zlasti proti koncu vojne skrivali doma.
Na avstrijski strani čez Kučnico nedaleč od vasi Kramarovci je bilo med vojno tudi veliko nemško taborišče, in to kar na travniku pod šotori. Taboriščniki so bili pretežno angleški in ruski ujetniki, ki so jim Nemci dovoljevali pomagati tudi na kmetijah, in to tudi v omenjenih goričkih vaseh. 6. aprila 1945 je tudi v te vasi prišla Rdeča armada. Mnogi Nemci — domačini so pred njimi zbežali in se umikali skupaj z nemško vojsko. Zelo hudi boji so potekali v bližini Klbcha na avstrijski strani. Padlo je mnogo Rusov, ki so jih pokopali v gozdu pri Kramarovcih. Z rusko armado pa so se v teh vaseh naselili tudi agenti ruske tajne policije GPU, ki so na veliko aretirali moške iz teh vasi in jih zasliševali. Mnoge so odpeljali v Gradec, kjer so jim sodili. Krivi so dobili po 10 let robije, nekrivim so vrnili prostost. Kmalu po prihodu RA v te kraje so prišli tudi prekmurski partizani, ki so začeli organizirati OF in novo ljudsko oblast.
Ljudje teh vasi, ki so sodelovali z okupatorjem, seveda niso s simaptija-mi sprejemali nove ljudske oblasti.
Tako so tisti, ki so pobegnili na avstrijsko stran in občasno prihajali domov, širiji med ljudmi propagando o nestanovitnosti in začasnosti nove ljudske oblasti. To je našlo precej odziva med temi prebivalci, ki tudi sicer niso kazali posebne volje za sodelovanje z novo ljudsko oblastjo. Seveda so ti ljudje zvedeli tudi za odlok Avnoja z 21. novembra 1944, po katerem se narodnim izdajalcem zapleni celotno premoženje, njih pa izžene iz države. In tako je minstrstvo za kmetijstvo Slovenije določilo za izselitev in ponovno kolonizacijo tudi območje ob avstrijski meji, torej že omenjene vasi.
Že v juniju 1945 je bil izvršen popis premoženja v teh vaseh pri vseh nemških družinah. Popis je zajel vse od zemljišč, poslopij, opreme, orodja in živine. Pri slovenskih družinah tega
lastninsko pravico nad zemljo so ohranili in jo obdelujejo ali iz ljubiteljskih nagibov ali jo imajo kot rezervo za najhujše čase, ki še pridejo. Tačas so take razmere v kmetijskozemljiški politiki v Jugoslaviji. Od tod moje trdno prepričanje, da se mora tudi nekaj dejansko spremeniti; v tem smislu, da se bo tistim, ki so pripravljeni delati in že tudi ustrezno opremljeni, omogočilo, da bodo obdelovali večje površine od tistih, ki jih imajo zdaj s formalnega vidika lastništva, ali na kak drug način. Kar zadeva Goričko je pa tako: žal so posojila za nakup zemlje danes izredno draga. Delovne organizacije se torej odločajo za nakup predvsem tiste zemlje, ki je po svoji rodnosti najprimernejša. Dejstvo je, da so danes območja, kjer družbeni sektor ni več zainteresiran za nakup zemlje zavoljo njene cene in bi si morali zato najeti draga posojila. Tudi to je eden od elementov, ki govori v prid temu, naj bi to zemljo obdelovali okoliški kmetje.«
AGRARNO EKONOMIKO V SLOVENIJI NAJ NAREKUJEJO POMURCI!
Kavaš se je takoj živahno odzval: »Menim, da je nemogoče menjati posestno strukturo, saj so potrebne pravne >regule< oziroma prisilni družbeni ukrepi. Stokrat lažje je menjati program proizvodnje, ga prilagoditi. V Makedoniji ne obdelujejo zemlje zato, ker ni ustreznih programov. Poglejte Panonko! Ta >šiba< samo živinorejo — skupaj z ŽVZ — sladkorno peso, pšenico, koruzo. Nobenega alternativnega programa ni, ki bi bil za dvoživ-
Prihodnjič: Nadaljevali bomo z razčlenjevanjem koncepta o življenjski kakovosti in polni zaposlenosti ter vsebinsko napovedali šesto omizje o razvojni strategiji Pomurja do vstopa v tretje tisočletje; s sogovorniki se bomo še poglabljali v humanizacijo dela in življenjsko kako-vosl-	BRANKO ŽUNEC
popisa niso izvajali. Ti prebivalci tedaj še niso bili prepričani, da gre za izselitev. Prvi val izseljevanja nemških družin iz teh vasi se je izvedel 6. julija 1945, a ni zajel vseh nemških družin, temveč le družine članov Kul-turbunda in Volksbunda, ki so med vojno izrecno sodelovali z okupatorjem. Te družine so s tovornjaki odpeljali v Hrastovec in v Strnišče pri Ptuju (današnje Kidričevo). Tam so te družine preživele 3 mesece, v oktobru 1945 pa so jih izpustili in so se vrnili v svoje domače vasi. Toda med tem časom so na te kmetije že naselili nove priseljence — koloniste, ki so bili večinoma Prekmurci, med nimi tudi precej Romov. Ko so se nemške družine teh vasi vračale iz Hrastovca oz.
Strnišča in so našli na svojih kmetijah priseljene koloniste, je veliko teh Nemcev odšlo čez mejo v Avstrijo, ostale družine pa so živele po skednjih in pri družinah, ki niso bile izseljene. Te razmere so vzbudile malodušje pri mnogih priseljenih kolonistih, zlasti Prekmurcih, ki so enostavno zapustili dodeljene jim kmetije in odšli.
Druga, generalna in dokončna selitev nemških družin iz teh vasi pa se je začela 14. januarja 1946. leta. Tedaj so dokončno izselili vse nemško govoreče prebivalstvo teh vasi, ki niso . že prej pobegnili prek meje v sosednjo Avstrijo. Izjemoma so v teh vaseh ostale le tiste družine oziroma prebivalci nemške narodnosti, ki niso bili člani Kulturbunda in so med vojno sodelovali s Slovenci. Tako je v Fik-šincih ostalo 5 družin, v Kramarovcih 2 in v Ocinju 3 družine nemške narodnosti. Seveda ta izselitev ni potekala gladko in brez pretresov. Izseljene nemške družine iz teh vasi so s tovornjaki prepeljali v Mursko Soboto na vlak in nato prek Madžarske v Avstrijo. Potovali so do Dunaja, kjer pa jih zavezniška komisija ni hotela prevzeti. Ta jih je vrnila nazaj v Maribor, kjer so ostali precej časa. Maloštevilnim se je uspelo vrniti domov, večino pa so s ponovnim transportom odposlali v Avstrijo.
Sedaj je prišlo do postopne in organizirane kolonizacije, ki je trajal vse do julija 1946. Tako je bilo semkaj naseljenih 126 družin s 454 člani, od teh 89 družin iz Prekmurja, 6 iz Štajerske, 7 iz Koroške, 22 z Dolenjske in iz drugih pokrajin 2.
Tako je prišlo v Fikšince 45 družin s 139 člani, v Kramarovce 33 družin s 114 člani, v Ocinje 34 družin s 151 člani, v Serdico 12 družin s 46 člani in
ke. Tako jim pravijo politiki in to je zanje greh. Vsi svetovni" tokovi kažejo razvoj v tej smeri, mi pa se tega še vedno otepamo, češ da so to nepotrebni, kvarni elementi. Ravno tako kot v Leninovih časih, ko so govorili o kulakih.
Vi pa zdaj spet kulake; združevali bomo velika posestva in podobno. Tu je popolna gospodarska zmeda. Menim, da bi morali agrarno ekonomiko v Sloveniji diktirati Pomurci. Diktirati do neke mere, saj ne morem trditi, da bo v Sloveniji prevladala agrarna ekonomika Pomurja. Tu ne najdemo ustreznega koncepta, ki bi šel mimo dosedanjih projektov. Prej pa smo imeli celo lan. Zgodovinsko je pretrganost v razvoju vseh teh naravnih danosti, kulture obdelovanja ... Vse smo industrializirali, Čeprav spoznavamo, da to ne vodi nikamor, vseeno vztrajamo.«
Dialog se je nadaljeval. Koren: »To sta dve vprašanji: menjava lasništva nad zemljo • in programi, ki naj bi zaposlili čim več tistih, ki so že v kmetijstvu. Gotovo se menjave lastništva ne bomo lotevali s prisilnimi ukrepi, saj imamo o tem bogate izkušnje tako doma kot drugod. Obstajajo druga ekonomska merila in možnosti, da se lastništvo nad zemljo reši. Dejal sem že, da marsikdo čuva zemljo zavoljo skrbi o svoji prihodnosti in mu je to zadnja rezerva. Če bi v Pomurju uspeli ekonomijo organizirati tako, da bi bilo relativno dovolj delovnih mest in če bi ljudje vanje verjeli, bi se lažje odrekli zemlji, jo lažje prodali — ali sosedu ali družbenemu sektorju — in na ta način bi laže organizirali večje kmetijske obrate.« Ali res? Je ta proces mogoče začeti?
v Sotino 2 družini z 8 družinskimi člani. Tem družinam je bilo dodeljeno od 1 do 5 ha kmetijskih površin ali povprečno 3 ha na družino. Poleg zemlje so dobili stanovanjska in gospodarska poslopja od 2 do 3 glave goveje živine, od 2 do 3 prašiče, nekaj perutnine in razno poljedelsko orodje. Niso pa dobili gozdov, ki so jih imeli prejšnji lastniki, ti so prešli v državno upravljanje. To pa je povzročilo precej težav in prepirov, kajti kolonisti so ostali brez drv, lesa in stelje.
Kolonisti, zlasti z Dolenjske in Koroške so bili v velikem številu bivši borci NOV, invalidi in člani njihovih družin, Večinoma so bili po poreklu kmetje in vešči obdelave zemlje. Zlasti so se hitro znašli kolonisti Prekmurci. Kolonisti so se hitro vključili v družbeno življenje. Že leta 1946 so se pokazali prvi rezultati kolonizacije v teh vaseh. Večina je zemljo dobro obdelovala, mnogi pa so zaradi neveščega in površnega kmetovanja dosegli majhen pridelek. Večina teh kolonistov pa tudi ni imela sodobne mehanizacije, živeli so precej časa dokaj izolirano od sosednjih vasi, kamor so vodile zelo slabe ceste. Že naslednje, to je 1947. leto, so kolonisti ustanovili dve kmetijsko-obdelovalni zadrugi, in to KDZ Miška Kranjca v Fikšincih in KDZ Nastja Plešnik za Kramarovce—Ocinje. Včlanjene družine so v KDZ združile 209 ha obdelovalnih površin, za ohišnice po 50 arov, na družino pa je ostalo 49 ha zemlje. V KDZ je bilo organizirano kolektivno obdelovanje zemlje in delitev po vloženem delu, kar posameznikom ni ustrezala in so si prizadevali izstopiti. Šele leta 1953 je občni zbor KDZ sklenil, da se zadruge razpustijo.
Kolonisti so imeli vse prej kot lahko življenje. Poleg že navedenih težavnih okoliščin so bivši lastniki (Nemci) dokaj nemoteno še več let prihajali na oglede svojih bivših domačij in'grozili novim gospodajem. Šele po letu 1963 Se je ta dolinica nekoliko bolje prometno povezala z drugimi vasmi, ko je na tem območju kmetijsko gospodarstvo Rakičan tu širilo svojo posest na zemlji družin, ki so zapuščale te kmetije in se odseljevale. V prvih 20 letih po kolonizaciji se je odselilo iz teh vasi 49 družin ali 38 odstotkov z 225 družinskimi člani ali skoraj 50 odstotkov od naseljenih v letih 1945 in 1946.
Kolonizacija pa ima za prihodnost velik zgodovinski pomen, saj je utrdila slovenski živelj na tem skrajnem severozahodnem delu Prekmurja, kjer danes prevladuje slovenska narodna zavest.
STRAN 8
VESTNIK, 6. MARCA 1986
O AVSTRALIJI IN PODRAPOVIH Z GRADA NA GORIČKEM
V gornjem delu Grada, ki ima lep razgled na okolico, vodi pot do domačije Gjergjekovih — Podrapovih, kot jim pravijo po domače. Do njih smo prišli po naključju, ki mu je botrovalo srečanje z Vladom Smodišem, Panonkinim pospeševalcem sadjarstva, ki v zimskem času obiskuje kooperante in se z njimi dogovarja o pripravi nasadov. Na njih bodo rasle jablane, črni ribez, maline, višnje, robide; takoj, ko bo vreme to dopuščalo pa bodo pričeli z dognojitvijo in rezjo sadnega drevja. Kooperantov je dvainšestdeset, med uspešnejšimi pa je Gjergjekov Tone, ki smo ga obiskali.
kruha za lačna usta in je odšla v Francijo s trebuhom za kruhom, za njo pa je odšel še mož Alojz.
Sprejela nas je babica Kristina in pojasnila, da je zet odšel prodajat pujske, pritegnila pa z izjavo o tem, kako je zdaj, ko je pri nas bela zima, v Avstraliji vse v cvetju, saj je tam poletje. Prisluhnili smo ji in tako zvedeli, da se je pred kratkim vrnila iz Avstralije, kjer je bila na trimesečnem obisku pri sinu. Že dvaindvajset
let je v Melbournu in odzvala se je na eno njegovih številnih vabil, da ga obišče v novi domovini, v okolju, ki je povsem drugačno od rojstnega Goričkega.
H Gradu se je zdaj že priletna sogovornica priženila z Doliča. Potem, ko je rodila tri otroke, je ugotovila, da je pri hiši premalo
Čeprav se letos zima ne da in je snega še obilo, Tone Gjergjek, najuspešnejši proizvajalec črnega ribeza med Panonkinimi kooperanti v preteklem letu na tem delu Goričkega, pod strokovnim vodstvom pospeševalca sadjarstva Vlada Smodiša že ogleduje svoj nasad in načrtuje pomladni rez.
Vrnila se je po treh letih in trem je sledilo še osem otrok, ki jih je povila. Z leti so zapuščali domačijo, pred dvema letoma pa je preminil tudi mož in tako je pri hiši zdaj nepogrešljiva hči Anica z družino. Njen mož Tone je podjeten človek, ki zna poprijeti za delo, ker je v toplejših mesecih na delu v Avstriji, pa podpirata tri vogale pri hiši ženski. V kuhinji ima v glavnem besedo mati, povsod drugod pa hči, ki je odločna in delovna, predvsem pa ročna in hitra, kar se na kmetiji pozna. Čeprav zemlje ni veliko, le štiri hektarje, je s pridom uporabljena in po gospodarskih poslopjih sodeč je kmetija med bogatejšimi pri Gradu. V hlevih so namreč bekoni in plemenske svinje, odkup pa po gospodarjevem obrazu sodeč zadovoljiv, čeprav se cene tako hitro spreminjajo, da bi težko zapisali veljavno ob izidu Vestnika.
»Pa bi jo še kako potrebovali, kajti vedno je treba komu kaj sporočiti, pa naročiti v zvezi s pitanci, novim nasadom in drugim,« meni Tone Gjergjek. Pri-daja pa, da skoraj tako kot pri hiši telefon, potrebujejo v vasi trgovino, saj sta dve, ki ju imajo, slabo založeni in v njih ni moč kupiti niti najosnovnejših živil.
Pretesno pa je tudi obstoječe skladišče in radi bi zgradili novega na državnem posestvu, saj bo zdaj, ko bo sadežev z nasadov več, te potrebno primerno shraniti.
Zgledujejo se po Bodoncih in drugih okoliških središčih in navsezadnje je prav, d? razmišljajo o investiciji, ki bi za Grad pomenila pomembno pridobitev.
Prav vabljivo je to krajevno središče na Goričkem z idilično okolico in še vedno zanimivim gradom, po katerem se kraj imenuje, v njem pa se z Modnim salonom iz Velenja razvija tudi tekstilna industrija in je možnost za zaposlitev večja kot nekoč.
MERCATOR
IVI
Mercator
OBDARUJTE SVOJE NAJDRAŽJE!
UNIVERZAL LENDAVA
ČESTITA VSEM OBČANKAM
OB 8. MARCU
IN SE JIM ZAHVALJUJE
ZA ZAUPANJE.
Obiščite poslovalnice MERCATOR-UNIVERZAL, kjer imajo primerna darila ob prazniku žena in vse drugo, kar je potrebno za vaš dom!
Tone Gjergjek se je namreč s traktorjem vrnil s središča Grada, kjer je prodal prašičke, pridružila pa se je še žena Anica in se potrdila kot hitra in odlična gospodinja. Očitno je domačija zelo obljudena, saj se je v času našega postanka v njej izmenjalo več ljudi. Vseeno pa je bilo dovolj časa za pogovor o tem, kako pri Gjergjekovih in tudi na številnih drugih domačijah pogrešajo telefon. Čeprav so denar zbrali že pred tremi leti in je hišni gospodar telefonski odbornik, so še vedno brez telefonske zveze s svetom.
Med pogovorom o razvoju domačega kraja se je iz male šole vrnila z rumeno ruto opravljena hčerka in vnukinja Anita, ki je zvedavo premerila hišni obisk, o njenem bratu Vinku pa je pričalo le stensko odličje športniku 85 leta.
Gostoljublju odprte domačije je kljuboval čas in čeprav je bila zanimiva tema tudi gradbeništvo s katerim se gospodar Tone sezonsko ukvarja kot vodja gradbišč na Dunaju je pot vodila, nazaj na uredništvo, kjer je nastal pričujoči reportažni zapis.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
Članicam kolektiva in ostalim občankam
občine Gornja Radgona
iskreno čestitamo ob njihovem prazniku — dnevu žena!
DAN
ZENA
Prijat'li — ne sprašujte kam ! hitim drvim drhtim od ene k drugi zdaj letim da jo po buči ne dobim če spet - kot lani - zamudim

LE ŠE
IN SPET BO
8. MAREC
Brigita Bavčar Foto: Štefan Celec
V znamenju 20-letnice
Turistično olepševalno društvo Veržej bo letos slavilo 20-letnico delovanja. V znamenju jubileja bo letos precej prireditev. Tako so sklenili v petek zvečer na programsko-volilni konferenci tega najaktivnejšega turi-stično-olepševalnega društva v občini Ljutomer. Seveda so na tej konferenci najprej ocenili minulo sezono, ki je bila ena najuspešnejših doslej. Številne opravljene naloge — organizacija meseca narcis, uspešno tekmovanje za najbolj urejen turistični kraj, vzgoja pomladka, predavanja in druge pomembne naloge so članom tega društva še naprej spodbuda za aktivno delo. Seveda pa je razprava — člani so bili dokaj samokritični in kritični — pokazala, da bi se v Veržeju in okolici lahko še marsikaj izboljšalo in popravilo. Tako so na konferenci menili, da je še vedno premalo povezanosti s termalnim kopališčem v Banovcih. Tudi na področju kmečkega turizma in pri oddajanju turističnih sob imajo v tej krajevni skupnosti še veliko neizkoriščenih možnosti za razmah te zvrsti turizma.
Pred člani te organizacije pa bo letos še ena pomembna naloga. Društvo se bo aktivno vključilo v razprave o gradnji elektrarn na Muri. Zavedajo se namreč, da z nepremišljeno gradnjo lahko izgubijo marsikaj — od popravljenih kleti v hišah do njihovega najlepšega in najdragocenejšega simbola — narcisnih polj.
Za predsednika Turistično-olepševalnega društva Veržej so za eno mandatno dobo ponovno izvolili dosedanjega predsednika Erika .Mohorka, desetim članom so podelili priznanja za najlepše urejene hiše in okolico, Ludviku Bruncu pa posebno priznanje društva za aktivno delo.
Dušan Loparnik
VIDEM OB ŠČAVNICI
Aprila prvi krajevni praznik
>3. april, ko naj bi letos Videm-čani praznovali svoj prvi krajevni praznik, je bil vsa leta do sedaj praznik Osnovne šole 12. talcev. To pa letos ne bo edino slavje v Vidmu ob Ščavnici, kjer nikoli ne manjka kulturnega, zabavnega in športnega življenja. Poleg krajevnega praznika bo slovesno še ob 40-letnici lovske družine, gasilci pa bodo 22. junija praznovali kar 100-letnico delovanja.
Toliko o družabnem življenju. So pa v Vidmu tudi zelo delavni. Začnimo pri šoli, ki je (po besedah predsednika krajevne skupnosti Jakoba Kreftajv tem kraju največji problem.Kakor je oblju-
bljeno, naj bi z gradnjo začeli že letos. Še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja jim je ostal neizpolnjen načrt, to je ureditev telefonskega omrežja. Sedaj imajo v tem kraju 40 telefonskih priključkov, vendar je interesentov zanj štirikrat več. V dveh letih so postavili 2200 telefonskih drogov in nakupili kable, veliko dela pa je ostalo še za to leto. Na novo centralo s 16,0 priključki jih bodo priključili verjetno šele prihodnje leto, kot vse kaže, prej ni mogoče dobiti centrale.
Komunala je v večini krajev v Pomurju največji problem, zaradi nemodemiziranih cest gre v ta namen največ denarja in tudi dela. Tudi v Vidmu je veliko takih, po besedah tovariša Krefta, krajevnih stvari, ki jih bodo rešili s
Za Videm in njegovo širšo okolico je nujno potrebna trgovina. Direktor Mercator-Sloge iz Gornje Radgone je povedal, da so za trgovino v Vidmu že dobili načrte, ravno v teh dneh pa se dogovarjajo z dobavitelji opreme za ceno, tako da natančnih podatkov o vrednosti nove trgovine še ni. Komunalno urejeno zemljišče, ki je na dostopnem terenu sredi Vidma, je že priskrbela krajevna skupnost, prav tako bodo vaščani prispevali potreben les. 610 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih prostorov nove trgovine je kar velika naložba. Nekaj denarja zanjo bo Mercator-Sloga dobil iz lastnih sredstev, v glavnem pa s posojili interne banke, izvajalcev ter Ljubljanske banke Pomurske banke.
POZORNOST NEŽNOST IN TOPLINA so primerna čustva za ta dan - in morda darilo
n
Še letos spomladi naj bi začeli graditi novo trgovino za potrebe Vidma in širše okolice. Izbrana lokacija je nasproti stare trgovine.
z občutkom smo pripravili raznovrstna DARILA vseh naših blagovnih hišah in ostalih naših poslovalnicah
pa tudi DARILNI BON
je primerno darilo,ki ga lahko nabavite v različni vrednosti, v Blagovnici - Potrošnik,v Murski Soboti
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA
veletrgovina
murska sobota
skupnimi močmi. Za letos jih čaka še nedokončana cesta na Staro Goro, prav tako pa bodo morali ob prvem lepem vremenu dokončati avtobusno postajališče, ki so ga začeli urejati že lansko leto. Poleg cestne povezave bodo morali v kratkem posodobiti tudi mostove, ki so zaradi starosti in velikih obremenitev dotrajani.
V veselje otrok, še posebej pa staršev, so lansko leto zgradili vrtec za približno 50 otrok, Kmetijska zadruga pa je uredila trgovino z blagom, ki ga potrebujejo kmetje.
O družabnem življenju smo pisali že v začetku prispevka,poudariti pa moramo, da je Videm pravo kulturno središče. Ne le, da je veliko amaterstva, temveč tudi sami Videmčani radi spremljajo kakršnekoli prireditve. Kulturno društvo z dramsko, prosvetno in kino sekcijo, oktetom, turistično-olepševalno društvo, ki je bilo ponovno ustanovljeno v drugi polovici lanskega leta — vse to potrjuje, da je Videm pri organiz;ranju družabnega življenja lahko vzor mnogim krajem širom po Sloveniji.
B. Peček
STRAN 9
VESTNIK, 6. MARCA 1986
PETDESET SKUPNIH LET
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
Pred dnevi sta proslavila zlato poroko zakonca Metod in Marija Lovrec iz Moravec v Slovenskih goricah. Zlatoporočno listino in darilo občinske skupščine Ljutomer jima je izročila podpredsednica skupščine Marija Prelog ter jima zaželela še mnoga srečna leta.
Tekst in foto: Marija Tivadar
Tatovi najbolj cenijo glasbene inštrumente
V teh dneh praznujeta petdeset let skupnega življenja Marija in Jožef Horvat iz Lipe. Imela sta pet otrok, od katerih živijo še trije, imata pa tudi štiri vnuke. Zdaj oba kmetujeta; sta še čila in zdrava.
Foto: Jože Žerdin
Zanimivo je, da kljub slabemu vremenu, snegu in poledici ni veliko prometnih nesreč. Na upravi za notranje zadeve pravijo, da je to pač običajno, ker vozniki pazijo, kako vozijo. Kljub tem pa sta neprimerna hitrost in neprevidnost še vedno poglavitna vzroka za nesreče.
24.	februarja ob 9.50 je voznica osebnega avtomobila Alda Križanič iz Stročje vasi vozila iz Ljutomera proti Razkrižju. Ko je pripeljala v Stročjo vas, ji je nasproti pripeljal avtobus Certusa iz M. Sobote, ki ga je vozil Matija Vozlič iz Razkrižja. Pred srečanjem je Križaničeva preveč zavr-la, zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča pa je vozilo zaneslo pred avtobus. V trčenju se je Križaničeva hudo telesno poškodovala, lažje pa tudi Katarina Srša, potnica v avtobusu. Škode je za 1,5 milijona dinarjev.
24.	februarja ob 7.45 je voznik osebnega avtomobila Vladimir Čer iz Kuštanovec vozil iz Moš-čanec. proti Križevcem. V Moš-čancih se je srečaval z avtobusom Certusa, ki ga je vozil Kare! Car iz Brezovec. Vozili sta trčili, ker avtobus ni imel dobrih zavor, kar je bilo dokazano na izred
nem tehničnem pregledu. Materialne škode je za 400 tisoč dinarjev.
27.	februarja ob 15.10 je voznik kolesa z motorjem Štefan Lang iz D. Slaveč vozil po neprednostni cesti v D. Slavečih. Ko je pripeljal do lokalne ceste Grad—Večeslavci, ni upošteval prednosti in je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Ludviku Horvatu iz Lipovec. Lang se je hudo telesno poškodoval.
VLOMI
V noči na 24. februarje neznani storilec vlomil v osnovno šolo v Veržeju. V prvem nadstropju je vlomil in prišel v učilnico in fotolaboratorij. Iz glasbenega stolpa je ukradel ojačevalec, poškodoval kasetofon ter si nabral druge predmete v vrednosti 200 tisoč dinarjev. Delavci milice so izsledili Branka Lilka iz Jedlovnika (SO Maribor).
PES ODKRIL NEZAKONITI LOV
28.	februarja so v jutranjih urah delavci milice v Ljutomeru s službenim psom opravljali službo na terenu. V Podgradu je pes našel sledove krvi in po sledi prišel do stanovanja Marka Babiča
iz Podgradja. Pred hišo so delavci milice pregledali avtomobil in v prtljažniku našli ustreljeno srno. Babič je sicer lovec, vendar je srno ustrelil med lovopustom. Zoper Babiča je podana kazenska ovadba.
PRETEP V RADENCIH
Jože Sakač iz Boračeve je 28. februarja prišel vinjen na avtobusno postajo v Radencih.-V bifeju je bil tudi Janez Šolar Sakač ga je udaril. Šolar je udarec vr
— POBUDA, O KATERI VEDA RAZMISLITI —————————
INDUSTRIJSKA MILICA?
V organizacijah združenega dela opravljajo tako imenovano čuvajsko službo pretežno ljudje, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo delati težjih del. Prav je, da tudi takim omogočimo delo vendar pa je vprašanje, ali je tako delovno mesto res najbolj primerno zanje. Ce pod čuvajsko službo razumemo samo dela vratarstva (odpiranje in zapiranje tovarniških vrat, vpisovanje obiskovalcev v dnevnik, kontroliranje prihajanja in odhajanja z dela ...), potem so take osebe na teh mestih verjetno primerne. Seveda pa so tu še druge naloge, ki pa jih delovno manj zmožen človek najbrž teže opravlja ali pa jih sploh ne more. Gre za resnično čuvajsko službo, ki se seveda ne sme začeti in končati v vratarnici. V mislih imamo strokovno usposobljene čuvaje, ki bodo — zlasti v nočnih urah in ko tovarna ne obratuje — lahko hitro posredovali, če bo kje začelo goreti. ko bo uhajal plin ali druga nevarna snov, če bo čez ograjo ali skozi njo prišel neznanec s slabimi nameni... ne nazadnje: čuvaj naj bi obvladoval tudi delavce, ko gredo iz tovarne. So namreč primeri, ko sedanji čuvaji-vratarji poskušajo .potipati po žepih, aktovkah ..., vendar so manj uspešni zaradi svoje fizične slabosti. Včasih pa so tudi nemočni, ker se komu ne smejo zameriti.
Industrijska milica?! Ponekod jo imajo. V Ljubljani je to Varnost. Ob sedanjih razpravah o.takih ali drugačnih napadih na družbeno premoženje kaže tudi v Pomurju razmisliti, ali ne bi morda kazalo urediti čuvajske službe na ta način.
Š. SOBOČAN
nil, Sakač je padel po tleh in se hudo telesno poškodoval.
KAZEN ZA POŠKODBO PROMETNIH ZNAKOV
V prejšnji številki Vestnika smo poročali, daje neznani storilec poškodoval prometne znake na-magistralni cesti v Lomano-šah. Delavci postaje milice v G. Radgoni so ugotovili, da je to storil Branko Gabrijan iz Maribora. Zoper storilca so vložili kazensko ovadbo.
ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
KDR pri tozdu OŠ Odranci razpisuje dela in naloge hišnika-kurjača za nedoločen čas.
Pogoj:
končana poklicna šola za kurjača ali vsaj opravljen tečaj za kurjača centralnih kurjav. Kandidat mora biti usposobljen za manjša mizarska in inštalaterska dela ter ravnanje s stroji na šoli.
Rok prijav je 8 dni.
IB
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
W9SIM
GORNJA RADGONA n.sol.o.
Sozd INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, tozd Transport, objavlja prosta dela in naloge.
12 voznikov tovornjaka
Pogoji:
— končana poklicna šola za voznika tovornjaka,
—	opravljen izpit E kategorije,
—	vsaj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA OBVEŠČA STARŠE, DA BO
VPISOVANJE OTROK NOVINCEV
za šolsko leto 1986/87 v oddelkih:
1.	V Murski Soboti od 10. 3. do 15. 3. 1986 od 10. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo (izmenični oddelek, ki deluje en teden dopoldne in en teden popoldne v Prešernovi enoti). Vpisovanje bo v enoti Štefana Kovača 19 a.
2.	V Rakičanu 17. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
3.	V Lipovcih 18. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
4.	V Dokležovju 19. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
5.	V Bakovcih 20. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke dd 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
6.	V Beltincih 21. 3. 1986 od 13. do 16. ure in 22. 3. 1986 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
7.	V Krogu 24. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
8.	V Gančanih 25. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
9.	V Martjancih 26. 3 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
10.	V Melincih 27. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
11.	Na Pušči 28. 3. 1986 od 13. do 16. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
Zainteresirane starše prosimo, da vpišejo otroke v določenem roku, da bomo lažje oblikovali skupine.
Društvo invalidov, M. Sobota (namesto venca za pok. Vendla Lovenjaka iz Šulinec 86 in Mirka Titana iz Kroga, Brodarska n. h.) — 2.000,— din; Kraj, organiz. zveze rezerv, vojaških starešin Beltinci (namesto venca na grob umrlega člana Štefana Jeriča iz Gančan 173) — 2.000.— din; Marija Vuica, M. Črnci 53 (namesto cvetja na grob pok. soseda Stanka Čerpnjaka) — 3.000,— din; Gizela Pavlinjek, M. Sobota (v spomin •na pok. Emo Železen iz Sodišinec) — 2,000,— din; Sosedje — Škoberne, Brumen, Marič, Lazar, Ritolop, Vukan, Martinuzi, Šebjanič, Praček, Cigut (namesto venca za pok. Martina Gutmana, M. Sobota) — 20.000.— din; SDK, Ekspozitura Lendava (namesto venca za pok. Matijo Hozjana) — 2.000.— din; Slovensko kulturno-prosvetno društvo Mura, Rankweil, Vorarlberg Elek POCAK, — 15.000.— SCH; Elizabeta Fiirst, M. Sobota, Košičeva 1 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera iz M. Sobote) — 1.000,— din; Družina Božanič, M. Sobota Košičeva 1 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera iz M. Sobote) — 1.000.— din; Družina Krampotič, Ormož, Rakoševa 8 (namesto cvetja na grob .pok. Viktorja Cera iz M. Sobote) — 1.000.— din; Ernest in Jože Štivan, M. Sobota, Štefana Kovača 8 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera iz M. Sobote) — 5.000.— din; Marjeta Činč, Košičeva 3, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cera iz M. Sobote) — 1.000.— din; Štefan Šavel, Nemčavci (namesto cvetja ria grob pok. Vinka Pintariča iz M. Sobote) — 2.000.— din; Družina Jožeta Balažiča, Martjanci 31 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Bagarija, Borejci) — 2.000.— din; Družina Brunec, Dokležo-vje 166 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Brunca, M. Sobota) — 2.000.— din; Ter. skupnost zdravljenih alkoholikov, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožefe Brunec iz M. Sobote) — 4.000.— din; Družina Peterka, Krog (namesto cvetja na grob pok. Jožefe Brunec iz M. Sobote) — 2.000.— din; SGP Pomurje — Glavno skladišče M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Viktorja Benka) — 4.000.— din; Geza Šiftar, Vrazova 1, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Verone Bagola, Beznovci) — 1.500.— din; Elemir Hari, Križevci v Prekmurju 141 (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Novak, Križevci) — 2.000,— din; Vinko Raus, Bogojina 4 a (namesto cvetja na grob pok. Martina Gutmana) — 1.000.— din; Srečko Jakše, Maribor Sarajevska 3 (namesto cvetja na grob pok. Martina Gutmana) — 1.000.— din; Družina Gaberšek, Kuzma 27 (namesto cvetja na grob pok. Jurija Lenarčiča, Gor. Slaveči 12) — 2.000,— din; Frida Fartek, Kuzma 80 (namesto cvetja na grob pok. Deziderja Čurmana, Kuzma 75) — 1.000,— din; Družina Marič, Bogojina 94 (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Gaber, Serdica) — 2.000.— din; Aleksander Smodiš, Gor. Petrovci 69 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Vrešiča, Budinci) — 2.000.— din; Franc Pucko, Petrovci 5 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Vrešiča, Budinci) — 2.000.— din; Družina Grah, Gorica 14, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Viktorju Ceru, M. Sobota) — 3.000,— din; Družina Franca Kološa, Gorica 19 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Kuharja, Puconci) — 2.000.— din; Družina Kocen, Gorica 67, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Graha, Puževci) — 2.000,— din; Bruno in Mira Rituper, Radenci (namesto cvetja na grob pok. očeta Pavlice Brunec) — 3.000.— din; Ivan Vučko, Vladimirja Nazorja -8, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Marije Gone) — 1.000.— din; Štefan Bukovec, Cankarjeva 9, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Marije Gone) — 1.000.— din; Štefan Banfi, Vladimirja Nazorja 6, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Marije Gone) — 1.000.— din; Vzgojno-izobraže-valni zavod, Veržej 22 (namesto cvetja na grob pok. Antona Horvata) — 3.000,— din; Gizela Lanjšček, Suhi Vrh (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Pintariča) — 1.000.— din; Irena Papič, Murska Sobota^ (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Pintariča) — 1.000. — din; Družina Jožeta Kardoša, M_. Sobota, Grajska ul. 5 (namesto venca na grob pok. Bele Sapača, Žepovci) 3.000.— din; Delavci kirurškega oddelka in reanimacije tozda Splošne bolnišnice Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu dr. Antona Trčka) — 10.000.— din; Sekcija žena pri KK SZD Park Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Lojzkinemu možu (Janku Lešniku) M. Sobota) — 2.000. — din; Družina Kelhar-Šparaš (namesto venca na grob pok. Janku Lešniku,, M. Sobota) — 2.000,— din; Agata Legen, Bratonci (namesto venca na grob pok. Janka Lešnika, M. Sobota) — 3.000,— din; Družina Jakob, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Janka Lešnika, M. Sobota) — 2.000.— din; Antonija Plešovnik, upokojenka, M. Sobota, Cankarjeva ulica — 4.000,— din; Viktor in Irena Bukovec, Murska Sobota, Vrazova ul. 17 (namesto cvetja na grob pok. Janka Lešnika, M. Sobota) — 2.000.— din; Družina Nade Strehovec, Ljubljana, Celovška cesta (namesto venca na grob pok. Martina Gutmana, M. Sobota) — 3.000,— din; Družina Benčec, Černelavci (namesto šopka na grob pok, teti Ani Zelko, Pečarovci) — 1.500,— din; ABC Pomurka OOS Tov. mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca materi Jožeta Flegarja, Kupšinci) — 5.000.— din; OOS Pomurka, tozd Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi Štefana Flisarja, Markišavci 23) — 1.500,— din; Delavci FRS Avtoradgomt Gornja Radgona (namesto venca za pok. Geze Benka, očeta Ide Tisel, Podgrad) — 5.500.— din: Mura, DE Petrovci 328 brigada (namesto venca na grob pok. mame Hilde Časar) — 4.600>— din; OOZS Kroj M. Sobota (namesto venca za pok. očeta Marije Čurman) — 3.000,— din; Splošna bolnišnica M. Sobota — Urološka ambulanta (namesto cve
tja na grob za pok. očeta Antona Trčka) — 2.000,— din; Irena Božič, Brezovci 32 (namesto venca pok. Heleni Flisar) — 2.000,— din; Osnovna organizacija sindikata Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere Vere Lainščak iz M. Sobote) — 2.000.— din; Osnovna org. sindikata Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. sestre Helene Rovnič) — 2.000.— din; Pomurski tisk, OOS Kartonaža M. Sobota (namesto venca za pok. očeta sodelavke Lizike TurkM. Sobota) — 3.000.— din; ABC Pomurka, DO Agromerkur OOS Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Ivana Lunežnika) — 2.000,— din; Osnovna organizacija sindikata Radenska, tozd Naravno zdravilišče Radenci (namesto venca pok. Jožetu Žibku, Okoslavci) — 3.000,— din; Franc in Irma Drvarič M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Lunežnikovemu atu) — 2.000,— din; Potrošnik, TO Preskrba M. Sobota (namesto venca pok. očetu Irene Bohar, Čepinci) — 3.000.— din; Družina Hodošček-Per-kič, Zenkovci.(v spomin pok. Elizabete Šiftar, Zenkovci) — 3.000.— din; Delavci tozda Prašičereja Ižakovci 188 (namesto venca pok. mami sodelavca Franca Kolarja) — 3.150,— din; OOS SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavca Antona Vučka) — 2.500,— din; Jolanka Kovač, Moravske Toplice in Franc Kovač z družino iz Murske Sobote (namesto venca na grob za pok. Ano Rumič Tešanovci) — 2.000.— din; Štefan Veren z družino, Vaneča 35 (namesto venca za pok. Janeza Kučana, Suhi vrh 37) — 1.500. — din; Potrošnik OOS TO Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Marjete Vereš) — 3.000.— din; Družina Janeza Sreša iz Bratonec 167 (namesto cvetja na grob pok. Janka Lešnika iz M. Sobote) — 3.000.— din; Zoltan Felkar, Lucova 31 (namesto šopka za Eleka Smodiša, Čepinci) — 1.000.— din; Potrošnik, OOS TO Veleprodaja Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Lojzke Pintarič, Lipovci) — 3.000.— din; Potrošnik OOS TO Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Grete Marič, Sebeborci 47) — 3.000.— din; Družina Štivan Mučivnik, Maribor, Kraigherjeva 12 (namesto cvetja na grob pok. Viktorja Ceja iz M. Sobote) — 5.000.— din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA RAČUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
POSAMEZNIKI PRISPEVALI 472 TISOČ DINARJEV
V okviru akcije dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije bolnišnice v Rakičanu so posamezniki v lanskem letu prispevali okrog 472.000 dinarjev. Denar so prispevali: Karel Karba, MS, 9.900 din; Štefan Kosednar, MS, 8.000; Anton Kranjc, MS, 5.000; Milan Kuzma, Lendavske gorice, 2.000; Franc in Alojzija Ružič, MS, 3.000; Koloman Benkič, MS, 2.000; Alojz Žerdin, Lipa, 10.000; Franc Pivar, Lipa, 1.000; Marija Cigan, Lendavske gorice, 3.000; Janoš Bernard, Kapca, 5.000; Ladislav Seči, Turnišče, 15.000; Ana Baligač, Rakičan, 10.000; Karel Kolenko, G. Bistrica, 2.000; Jože Muhr, Lendava, 5.000; Sabina Kovačič, Ljutomer, 100.000; Terezija Smej, Bogojina, 15.000; Dušan Murovec, Grad, 2.000; Angelca Štam-berger, G. Radgona, 2.544; Jože Graj, Boračeva, 5.000; Jože Dravec, Turnišče, 6.000; Dušan Petrovič, Lendava, 2.000; Janez Benko, Do-majinci, 1.400; Viljem Jud, Radenci, 10.000; Cecilija Rajh, Ljutomer, 10.000; Štefan Mozer, Dobrovnik, 5.000; Majda Filipič in Franc Jur-ša, Ljutomer, 2.000; Dušanka Horvat, MS, 3.000; Jože Lopert, Lendava, 1.000; Franc Baligač, Beltinci, 1.000; Aloj Fihler, Bodonci, 2.500; Koloman Janko, Motvarjevci, 2.000; Štefan in Vera Kozel, Peskovci, 2.000; Emilija Kapun, Stročja vas, 1.000; Jože Gregorec, Puconci, 5.000; Franc Rogan, D. Slaveči, 5.000; Štefan Horvat, Nedelica, 1.000; Marjeta Antolin, Ižakovci, 1.500; Vilma Žibrik, Polatfa 1.000; Franc Štopar, Lendava, 2.000; Jože Lesjak, Mota, 1.000; Neimenovani pacient ZD Ljutomer 3.000; Jože Ozvatič, MS, 2.000; Bela Kučan, MS 1.500; Marija Donša, MS, 5.000; Martin Trček, Moščanci, 1.500; Polonca Magdič, Noršinci pri Ljutomeru, 3.000; Josef Vouri, Lochgau, ZRN, 7.286; Marjan Šiftar, Ljubljana, 5.000; Odon Toplak, Ljubljana, 5.000; Ida Dreflak, Domžale, 1.575; Stane Čurič, Ljubljana, 3.000; Karol in Fani Balajc, MS, 20.000; Jože Puhan, Černelavci, 550; Zdravko Železnjak, Benica, 3.000; Avgust Šadl, Ljutomer, 5.000; Janez Perš, MS, 784; Ivan in Katica Dolgov, MS, 5.000; Leopoldina Potrči G. Radgona, 2.000; Helena Jaklin, Lendava, 2.000; Antonija Plešovnik, MS, 3.000; Ivan Lihteneger, MS, 2.000; Hela Sreš, MS, 5.000; Marija Albert, MS, 2.800; Nada Turčič, Križevci pri Lj., 2.200; Štefan Bogdanič, MS, 5.000; Jožef Sobočan, Lendava, 1.000; Julijana Žižek, Beltinci, 2.000; Ivan Mesarič, MS, 1.500; in Frančiška Kuron, MS, 100.000 dinarjev. .
STRAN 10
VESTNIK, 6. MARCA 1986
Sekcijska razprava o murski verigi hidroelektrarn v Radencih
Natočimo si bistro Muro iz kalnih valov
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV
IN AVTOMEHANIKOV
LJUTOMER
objavlja javno dražbo
Osebnega avtomobila GOLF JGL, letnik 1981, oktober, ki bo 15. 3. 1986 ob 10. uri na sedežu Združenja, Nade Rajh 15.
Izklicna cena je 500.000,— din, prometni davek plača kupec. Interesenti plačajo 10-odstotno varščino.
Pravzaprav bi morali poročati že z včerajšnje okrogle mize o tej isti problematiki v Cankarjevem domu v Ljubljani v znamenju »zaščitnega znaka« Mura je v moji deželi oziroma Rešimo Muro — varčujmo z energijo. Ker kaj takega iz več razlogov ni mogoče storiti, se skušamo bolj poročevalsko osredotočiti na vse tisto, kar se je v ponedeljek med 10. in 16. uro dogajalo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Takrat in tu so namreč pomurski medobčinski svet SZDL, medobčinska gospodarska zbornica in soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem pripravili sekcijsko razpravo o načrtovani gradnji hidroelektrarn na reki Muri in predvidenih spremembah v okolju. Vodilo: spodbuditi vsestransko strpno, strokovno utemeljeno razpravo ter zagotoviti celovito objektivno obveščanje javnosti.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA NA SREDNJI DRUŽBOSLOVNI IN EKONOMSKI ŠOLI MURSKA SOBOTA
Titova 4
razpisuje
prosta dela in naloge hišnika-kurjača za nedoločen čas Pogoji:
poklicna šola, opravljen izpit za upravljanje kotlov za centralno ogrevanje in trimesečno poskusno delo
Prijave za opravljanje razpisanih del in nalog z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po poteku roka za prijave.
Nastop dela 1. 4. 1986.
Na razpolago je hišniško stanovanje.
Kandidati naj se pred potekom roka za prijavo oglasijo v ravnateljstvu šole.
KAKO POTEŠITI ENERGETSKO LAKOTO?
ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE
POMURSKI TISK MURSKA SO BOTA - LEN DA VS KA 1
TOZD TISKARNA, TOZD KARTONAŽA, SKUPNE SLUŽBE telefon 22-210, telex 3322», računovodstvo 22-442. liro račun pri tdk mureko »obota 51000-607-70203
DELAVSKI SVET TOZDA KARTONAŽA
razpisuje
po določilih Pravilnika o delovnih razmerjih in na podlagi sklepa
DS tozda dela in naloge
zunanji predstavnik
za območje SR Hrvaške in severni del SR BiH.
Prijavljeni morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še posebne pogoje:
— višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta prakse ali
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovne prakse,
Z izbranim po razpisu sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-ka-drovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1.
S prijavljenimi, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo opravili pogovor.
»Ne smemo se zadovoljiti zgolj s stališči in načelnimi pripombami, pač pa zagotoviti, da bodo rešitve obdelane celovito in strokovno,« je menil prvi uvodničar in hkrati predsedujoči sekciji, predsednik pomurskega me-dobčinskega sveta SZDL Boris Prejac. Pri tem je imel v mislih zlasti predvideno izgubo kmetijskih površin in gozdov, možnosti izvajanja hidro- in agromelioracij, nadomeščanje izpada dohodka, ureditev vodnega režima in namakanje. Pred nekaj čez 200 zbranimi — smeli bi trditi, da se je tu znašel »cvet« slovenske (in jugoslovanske) energetske znanosti z najvidnejšimi pomurskimi politiki in gospodarstveniki ter predstavniki iz predvidoma najbolj ogroženih oz. prizadetih obmurskih vasi — je vnovič opomnil, da gre za stoleten vodnogospodarski projekt vseslovenskega pomena in je velik izziv tako za energetike kot za vse tiste, ki se uvrščajo med ognjevi-tejše zagovornike narave, bolj znane kot zeleni. Sicer pa sta vse to sila obširno, s številkami odstotki in preglednicami, ustno in pisno, poldrugo uro pojasnjevala vodja projekta inž. Peter Skok iz Elektrogospodarstva in glavni projektant inž. Janko Kovačec iz mariborskega inženirskega biroja Elektroprojekt. Mimogrede: končno sta le predložila pisno pripravljeno gradivo na 34 stra
neh o hidroelektrarnah na Muri, njihovem pomenu in vključitvi v okolje, na kar so Pomurci čakali več mesecev.
Energetsko lakoto bo treba potešiti in bitka za energijo se vse očitneje razplamteva. Toda kako? Za kakšno ceno? Od razpoložljivih primarnih virov je hidroenergija najžlahtnejša, najbolj čista in obnovljiva. Lignita je čedalje manj, na premog v lendavskem kotu je mogoče računati šele po letu 1990, o alternativnih energetskih virih (predvsem geotermalna energija) se bolj prepričujemo kot kaj konkretnega ukrenemo, skoraj podobno pa se dogaja z racionalizacijo porabe, ki jo imamo sicer ves čas na jeziku. Tako vsaj prepričuje Elektrogospodarstvo!
Med pozitivne vplive, ki jih bo povzročila gradnja hidroelektrarn, je inž. Kovačec uvrstil pridobivanje električne energije, zmanjšanje poplav ter večje možnosti za namakanje obrežnih kmetijskih površin, kar zavoljo izredno onesnažene Mure trenutno resda ni mogoče. Med negativne vplive pa šteje izgube večjih kmetijskih površin, dileme glede podtalnice, čemur se je menda mogoče s primernimi tehničnimi ukrepi izogniti, in spremembe v naravni dediščini oz. videzu pokrajine. »Načelno prideta.v poštev dva načina obratovanja hidroelektrarn na Muri: v verigi pretočnih hidroelektrarn ali v verigi pretočnih hidroelektrarn, obratujočih po principu pretočne akumulacije. Ravninski svet
onemogoča kakršnekoli akumulacijske ali črpalne hidroelektrarne,« je presodil glavni projektant.
DEMANTI O NEKI »RAVNODUŠNOSTI«
Po tem, ko sta se oglasila še Edvard Metličar, predsednik komisije pri medobčinski gospodarski zbornici, ki spremlja vse, kar se dogaja okrog nameravane gradnje murske verige hidroelektrarn — »ustanovili smo jo šele lani ob preveliki odmaknjenosti republiških organov ter odsotnosti nosilcev načrtovanja, razen Radenske, sozda ABC Pomurka in nekaterih društev (lovci, ribiči idr.)« — in Janez Ori s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, se je začela razprava. Žal, podobno kot uvodi, zelo monološko, referatsko obarvana, na sicer zelo strokovni, tu in tam kar preveč akademski ravni, kar ni dopuščalo dialoških, kaj šele polemičnih tonov. Razpravljalo je čez 20 udeležencev, predvsem iz republiških ustanov, veliko manj pa predstavniki iz obmorskih vasi, ki bodo neposredno prizadete. Tudi člani gibanja zelenih so se zdramili šele proti koncu sekcijske razprave. Vsi po vrsti so se dotikali zlasti vodnega režima, podtalnice, vprašanja, kako očistiti reko Muro, in podobnih.
Morda bi se tokrat ustavili pri pojasnilih glavnega direktorja delovnega kolektiva Radenske Ferija Horvata, organizacije, ki naj bi bila — kot je vtis v javnosti — ob predvideni gradnji murske verige hidroelektrarn prej ravnodušna kot ne, čeprav so na njenem območju v Radencih dragoceni vrelci mineralne vode v neposredni bližini reke Mure. »Mi smo že leta 1975 zahtevali, da se maksimalno zavarujejo vrelci mineralne vode, podtalnica in pitna voda, ter to posredovali radgonski občinski skupšči
ni. Leta 1979 smo, glede na novo inačico projektov,, ki je predvidevala kanal, ki bi bil speljan čez vrelčno območje, radgonski občinski skupščini posredovali pobudo, naj bodo take elektrarne v strugi reke Mure s čim manjšim vplivom na okolje. Ko smo leta 1980/81 zvedeli za ponovno spremembo projektov na akumulacijski sistem, smo temu nasprotovali. Naši strokovnjaki so bistveno prispevali k oblikovanju odloka občine Gornja Radgona o določitvi varstvenih pasov vseh vodnih virov, vključno z vrelci mineralne vode in ukrepih za njihovo zavarovanje. Na zahtevo Zavoda za ekonomiko in urbanizem smo konec lanskega leta sporočili pisno opredeljene pogoje ob predhodni uskladitvi stališč v krajevni skupnosti Radenci. Gre za naslednje: upoštevanje odloka o zaščiti vod, projekt zaščite mineralnih in pitnih vod, zaščita podtalnice, načrt zaščite okolja, zahteva po študijah možnih vplivov, ki še niso dovolj raziskani, na vrelce in podobno. V okviru poslovno-tehničnega sodelovanja z Geološkim zavodom iz Ljubljane smo konec leta 1985 ugotovili, da za zaščito vrelcev še ni vse narejčno. Na to smo neposredno opozorili EGS in o tem obvestili občinsko skupščino v Gornji Radgoni ter republiški komite za varstvo okolja, da je treba opraviti dodatne raziskave v neposredni bližini Radenec glede na možen vpliv na vrelce.«
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki sozda ABC Pomurka, Gozdnega gospodarstva, območne vodne skupnosti Mura in drugi in terjali strokovno utemeljene odgovore na vsa odprta vprašanja. Teh pa je — kot je pokazala skoraj 6-urna sekcijska razprava — še veliko in o njih se bomo podrobneje razpisali v posebni prilogi Vestnika konec tega meseca.
Branko Žunec
INTEGRAL
Tozd Promet in delavnice
INTEGRAL. Lendava
Razpisna komisija v tozdu Promet in delavnice, Lendava, objavlja
RAZPIS
prostih del in nalog
Vodje splošno-kadrovske službe.
Poleg zakonsko določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— znanja, pridobljena na višji ali visoki šoli pravne, upravne ali druge ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili ter za'dobo 4 let.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba tozda Promet in delavnice, Lendava (za razpisno komisijo), v 15 dneh od objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
n
resica tovarna pletenin ljubljana n. sol. o. B^^B
RAŠICA tovarna pletenin Ljubljana, n. sol. o., tozd otroške pletenine BELTINKA Beltinci, n. sol.o.
razpisuje
na osnovi sklepa delavskega sveta dela in naloge
1.	direktorja tozda
2.	tehničnega vodjo tozda
Za razpisana dela in naloge zahtevamo od prijavljenih kandidatov izpolnjevanje naslednjih pogojev:
Pod 1. .	...
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo tekstilne, pravne ali eko-nomske smeri	.. . .
— da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih nih mestih
— da so moralno in politično neoporečni
— da znajo enega od svetovnih jezikov
- dda so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje doloce-ne z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravni p razumi,	.
— da'imajo visoko ali . višjo izobrazbo tekstilne smeri
— da imajo najmanj štiri leta delovnih izkušenj n lovnih mestih,
— da so moralno in politično neoporečni
Mandata za razpisana dela in naloge trajata 41 eta.
Kandidati naj pisne prijave s potrebnimi dokazih JL, na na. zahtevanih pogojev vložijo v 15 dneh po o j č 3 _ z slov: RAŠICA, TOZD BELTINKA Beltinci. Štefana Kovača 3 oznako ->za razpisno komisijo«.	onravlieni
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ŽENSKA V MOŠKI MODI
Med nami živi IKA FUIS, ki raje kot govori oblikuje in pri svojem delu žanje velike uspehe. Murina modna oblikovalka je in vedno znova dokazuje, da pri oblikovanju moške mode v zadnjih letih nima konkurence. Ta ugotovitev ne drži le za Slovenijo, ampak za vso Jugoslavijo, in jo delimo s predsednico Janine žirije, ki je med pet najboljših modnih oblikovalk pri nas na sejmu Moda 86 v Ljubljani uvrstila tudi modno oblikovalko iz Murske Sobote in ji vročila zlato Jano. To priznanje je eno redkih osebnih (poleg prstanov na beograjskem modnem sejmu) in Iki pomeni več kot vrsta ljubljanskih zmajev in košut, ki krasijo vzorčno sobo Murinega tozda Oblačila, v katerem Ika Fuis združuje svoje delo. Zmotili smo jo prav tam sredi dela in jo po čestitkah na ljubljanskem sejmu mode povprašali o vtisih.
»Res je, pozdravljam to idejo revije Jana in njene urednice Bernarde Rakovec, da so prvič podelili nagrado kreatorjem za delo, in prav zato, ker je ta nagrada osebna, mi je zares draga.« Na letošnjem sejmu mode je kolekcija moških oblek; ki jo je,oblikovala, prejela tudi ljubljanskega zmaja. Ker ni prvi, je bilo zanimivo zvedeti, koliko jih je že v Murinih vitrinah, predvsem pa, koliko vloženega dela so zahtevali.
» To je že šesti zmaj in vključuje res precej vloženega dela, tudi marsikateri popoldan in večer,« je dejala, njene besede pa je potrdil tudi popoldanski telefonski klic, ko Ike Fuis nismo našli doma, ampak na delovnem mestu v te-
Modpa oblikovalka Ika Fuis je-prepričana, da je umetnost oblačenja v človekovem stilu, v tem, da zna nositi model, kot tudi vse drugo v življenju.
Foto: A. 1 Abraham
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL MURSKA SOBOTA
POZIVA
krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnostno občane, da predlagajo posameznike ter družbenopolitične in druge organizacije za dobitnike
PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
v občini Murska Sobota za leto 1986.
Priznanje se podeljuje za posebne družbenopolitične in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.
Predloge pošljite na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri Občinski konferenci SZDL Murska Sobota, najpozneje do 31. marca 1986 Občinski konferenci SZDL Murska Sobota.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL MURSKA SOBOTA
meljni organizaciji združenega dela Oblačila.
Priznanja in nagrade so torej plod trdega dela in odpovedovanja ?
»Kadar se delajo kolekcije, prebijem v tovarni večino dneva. Sedaj je kolekcija jesen-žima 86/87 končana in na vrsti je prodaja. Tudi ta zahteva svoje, o čemer nas je prepričal kratek postanek v vzorčni sobi. V njej so na ogled številni modeli, iz katerih je razbrati osnovne tokove moške mode za naslednjo zimo, nadaljujejo pa se značilnosti, v katerih znamenju bo modno oblečen moški že to poletje.
»Ležernost, poudarjena klasika in svobodna moda za mlajšo generacijo so osnovni trendi,« pojasnjuje sogovornica, v spominu pa je še svež izvirni »štant,« na sejmu Moda 86, ki je priznanje kot celota dobil predvsem zaradi razstavljenih moških oblek in z Muralisti prepričal prikaz na reviji v Festivalni dvorani. Prikazana modno-klasična je dejansko kolekcija za . malo globlji žep in je igra materialov. dezenov in oblikovanja.
Ika Fuis oblikuje v Muri že devetnajst let. Najprej je oblikovala del ženske in moško kolekcijo, sedaj pa se usmerja in dela le pri moški modi: športni, klasični in muralistih. Da so slednji predvsem za mlade, je razvidno z ulic in številnih prikazov na malih in velikih ekranih. Mura pa je z njimi med prejemniki najvišjih priznanj v svetu gospodarske propagande. Na vprašanje, če je delo modnih oblikovalk zadovoljivo vrednoteno, je njen odgovor da, zanimivejša plat poklica pa so tudi številna potovanja po svetovnih centrih mode: Pa-
rizu. Milanu. Firencah, Miinchnu, Londonu in drugod.
Pred kratkim se je vrnila s poti v Milnchen: Čeprav malce utrujena, je pristala na ponovno snidenje. Tokrat z objektivom in novico, da je bogatejša za grafiko, ki jo je za avtorstvo pri oblikovanju moške modne kolekcije prejela na XVI. mednarodnem sejmu Tekstil-mo-da-lepota v Sarajevu.
O potovanjih in modi pa je tako menila: »Najraje potujem v Italijo in se orientiram ter delam kolekcijo po italijanski modi, ker mi je osebno zelo pri srcu in je sprejemljiva za cesto. Je moda, ki je visoka in uporabna obenem, oblikovalno domiselna ter še lepa po vrhu.«
Deliti gre njeno mnenje, pridati pa tudi, da, čeprav je uspešna modna oblikovalka, njeno razmišljanje o delu v modni propagandi, s katalogi in podobnim, ni odveč. Zaradi spremembe in pridobljenih izkušenj pri oblikovanju.
Prav zaradi izkušenj smo jo pred koncem pogovora tudi pobarali, kako se počuti v majhnem mestu, kjer je veliko moralistov, muralisti pa so njegov sloves ponesli po vsej deželi pa tudi prek njenih meja, ter njenem odnosu do mode in oblačenja.
»Muralisti, to je dejansko moda, ki jo zahteva določena sezona. Vsak človek pa mora najti svoj stil oblačenja, zato je moj odgovor na to. da mora vsak znati nositi tisto, kar ima na sebi. Vsa umetnost oblačenja je v tem, da zna človek nositi model — kot pravzaprav vse v življenju.«
Brigita Bavčar
------* LEN D A V A -------------------
BANKA BO VEČJA
Leta 1971, ko so v Lendavi postavili novo poslopje je bilo v Ljubljanski banki zaposlenih 12 delavcev, saj bančno poslovanje še ni bilo tako razvejeno kot je zdaj. V zadnjem času pa je v tej bančni ustanovi v Lendavi prava utesnjenost, saj se je obseg poslovanja močno razširil, čeprav so uredili bančni podružnici še v Turnišču in Črenšov-cih. Zdaj so sklenili, da bodo banko razširili in v ta namen bodo zgradili 65 kvadratnih metrov velik prizidek. Ta naj bi bil gotov že v prvi polovici tega leta. Tako povečana banka bo dovolj velika za naslednje 10-letno obdobje, potem pa bo treba zgraditi novo banko.
Š.S.
VESTNIK, 6. MARCA 1986
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
New York je postal pretesen, zato bodo ob reki Hudson zgradili novo poslovno središče s številnimi nebotičniki (posnetek zgoraj). Seveda pa tudi stari del mesta - Manhattan ne sme zaostajati.. Do leta 1990 bodo tukaj zgradili najvišji nebotičnik na svetu — s 150 nadstropji, ob njem šest nebotičnikov s po 76 nadstropji in še 65-nadstropni-co za televizijo.
Eksotični strup za mrčes
Semena posebne vrste dreves, ki uspeva v Aziji in Afriki, lahko pomagajo v boju proti škodljivemu mrčesu. S tem so seznanili javnost strokovnjaki inštituta za biokemijo blizu Miinchna, potem ko so daljši čas proučevali te možnosti. V čem je pravzaprav njihovo delo?
Nemški znanstveniki so iz semen omenjenih dreves pridobili snov, ki so jo poimenovali azadi-rachtin. Delovanje tega rastlinskega izvlečka so opazovali na izbranih poskusnih vzorcih žuželk.
Znanstveniki ugotavljajo, da snov iz eksotičnih vrst dreves deluje na ta način, da se »vtihotapi« v kemično zgradbo določenih celic insekta, kjer zavre rast in prepreči razmnoževanje.
Za zdaj prizadevanja nemških znanstvenikov še laboratorijsko preizkušajo. Z nadaljnjimi analizami bodo skušali ugotoviti, kateri del omenjenega rastlinskega izvlečka učinkuje na žuželke na prikazani način. Kaj več spoznanj o tem bi jim dalo možnost za proizvodnjo sintetične snovi z enakim delovanjem. Raziskovanje otežuje dejstvo, da znanstveniki delajo z zelo majhnimi količinami snovi. Zaradi majhnosti žuželk morajo opravljati meritve celo na masi, manjši od milijardinke grama, zato so prav za te potrebe razvili posebno metodo natančnega merjenja.
Nekateri ob teh raziskavah postavljajo vprašanje, če ta snov morda ni škodljiva za sesalce in tako tudi za človeka. To je komaj verjetno, zatrjujejo znanstveniki, saj so hormoni in kemična zgradba pri insektih bistveno drugačni kot pri sesalcih. Navajajo še en dokaz: ta semena naj bi že od nekdaj uporabljali v ljudski medicini v Indiji, vendar ni še nihče omenil kakršnega koli škodljivega delovanja pri bolnikih.
V soboto de DAN ŽENA Šlo de pijan, tou se zna. Moja nede šla v krčmou, jesti, piti njej domou.
Mouž, podjetje, sindikat, rouže bodo telkokrat, ka z njimi nemo znali kama, tou dildi dobra je reklama.
Letos d en je nej ta pravi, malo de jih na proslavi.
Sto bi odo zdaj od kuče, poslušat takse velke guče.
Naj bou kakkoli bilou, moškon tildi de lepou. Gnes skrbi dente na stran, se najboukše vsem ženam!
Hudič se je naselil v Torinu
Kardinal Anastasio Balle-strero, triinsedemdesetletni torinski nadškof, je za svojo diecezo imenoval šest novih eksorcistov. Doslej so za izganjanje hudiča skrbeli trije eksorcisti in kazalo je, da je za dva milijona vernikov to dovolj. Toda pred nedavnim je eden od njih odšel v pokoj, drugi pa je preživel srčni infarkt (morda zaradi preobremenjenosti), zato je kardinal imenoval nove. Toda kar šest hkrati? Italijanska javnost se sprašuje, ali so se tega severnoitalijanskega mesta in njegove okolice nenadoma polastile sile pekla, demoni s Satanom na čelu. Pa tudi, ali je na pragu tretjega tisočletja sploh še smiselno govoriti o hudobcu, obsedencih, izganjanju demonov.
Kardinal Ballestrero je na vprašanje, zakaj je imenoval
V notranjost Sonca bi lahko namestili kar milijon naših planetov.
XXX
V 18. stoletju so črnilo kupovali v lekarnah.
drugje smo prebrali
V začetku preteklega stoletja je bilo na svetu samo petdeset mest, ki so imela več kot 100 tisoč prebivalcev.
XXX
Največji poznavalec in znalec jezikov je bil kardinal Giuseppe Mezzofanti (1774—1849). Prevajal je iz 114 jezikov, odlično je obvladal 39 jezikov, dobro pa še nadaljnjih 11.
Petnajstletni Hal Warden iz Nashvilla se januarja že drugič poročil. Na sliki je s svojo drugo ženo staro 14 let, in z 20-mesečno hčerkico iz prvega zakona. Pa se vendarle zgodi...
Umrl pri sto enaindvajsetih
Šigečijo Izumi z Isena na Tokunašimi (eden od Ošimskih otokov nedaleč od Tokia) je umrl, star skoraj sto enaindvajset let. Dve leti in pol je bil najstarejši človek v zgodovini Japonske (prejšnji rekord je imela Joso Kobajaši, ki je umrla leta 1964, stara sto osemnajst let, dva meseca in osemindvajset dni), potem ko se je pokazalo, da so znameniti stoštiridesetletniki s Kavkaza mnogo mlajši, pa je veljal tudi za najstarejšega človeka na svetu. Večina Japoncev je bila sveto prepričana, da se je Izumi zares rodil 29. junija 1865, saj o tem pričajo celo trije dokumenti, toda pred dobrim letom dni je izbruhnila velika afera; generalni direktor japonskega komiteja za stare ljudi Jusaku Kuroda je povedal, da so vaški dokumenti ponarejeni in da je Izumi star komaj sto štiri leta, seveda je bil to hud šok, saj je Japonska danes dežela ljudi z najdaljšo življenjsko dobo in Japonci so na to zelo ponosni, Šigečijo Izumi pa je bil simbol srečne starosti. Venomer so ga obiskovali novinarji, reporterji in številni turisti, tako da je Isen postal zelo znan kraj. Zato se je župan Fumijoši Mori takoj postavil v bran in vztrajno zatrjeval, da so dokumenti pristni. Toda strokovnjaki so dali prav Kurodi, japonsko gerontološko društvo že leta 1978 ni hotelo priznati Izumijevih let in tudi znani gerontolog Masami Fukuda, ki je stoletnika večkrat pregledal, je dvomil o njegovi starosti. Toda kakorkoli že, Japonci so biii na svojega Metu-zalem ponosni in imeli so ga radi, pa naj je bil star sto šest ali sto enaindvajset let.
nove eksorciste, in to kar šest, odgovoril takole: »Ustregli smo zahtevam čedalje večjega števila ljudi, ki prosijo za pomoč, in zapolnili praznino, nstalo zaradi eksorcistov, ki so odšli zaradi starosti ali zdravja.« Toliko pa jih je imenoval zato, da bi lahko bili vselej na razpolago, da bi se lahko spopadali z najrazličnejšimi primeri. Kardinal sodi, da je bolje več eksorcistov kot eden s »polnim delovnim časom«. Ko so ga novinarji vprašali, ali je Satan zares postal problem v Torinu, je odgovoril, da se je močno povečalo število ljudi, ki so prepričani, da so obsedeni, da so v oblasti demonov. Pravi, da je čedalje več ljudi, ki svoje težave pripisujejo silam pekla, da se jih vse več zateka po pomoč k duhovnikom in da jih je treba vse pozorno poslušati, jih to
lažiti in jih utrjevati v veri. Kardinal ni hotel povedati, kdo so novi eksorcisti, dejal je le, da so vsi zelo izkušeni in zelo pobožni duhovniki
LOČITEV
— Zakaj pa se ločuješ od moža?
— Zato, ker cele noči hodi po gostilnah.
— Kaj? Tudi on pije?
— Ne, mene išče ...
MULA SKOTILA MLADIČA
Pred 4 leti se je na Kitajskem skotila žrebica, ki je zbudila veliko pozornost med biologi. Njena mati je bila namreč mula, oče pa osel. Mladič pa je bil po malem podoben obema; rep in noge je imel oslovske, hrbet in vrat kot konj, glavo in ušesa pa kot mula. To je bil prvi znanstveno ugotovljen primer, da se je skotilo takšno bitje, saj biologi dobro vedo, da so mule neplodne in da same kot mešanke nimajo sebi podobnega potomstva in sploh tudi drugačnega ne.
Po štirih letih so se kitajski ge-neriki ob koncu preteklega leta lotili natančnejših raziskav o tem primeru. Mati mula je sicer že poginila, vendar imajo ohranjen njen genski material, žrebica pa se mirno pase in dela kot vprežno živinče. Le za očetom se je povsem izgubila sled.
Analiza kromosomov je pokazala, daje žrebica dobila od matere oslove in konjske kromosome, od očeta pa seveda samo oslove. Nerešena ostaja skrivnost, kako so se materini oslovski in konjski kromosomi lahko združili v plodno jajčece, dejstvo pa je, da je kromosomska sestava žrebetovih celic takšna, kakršne ni imelo doslej še nobeno živo bitje. Kitajski genetiki zato menijo, da gre za novo živalsko vrsto. Če se bo razmnožila, pa je seveda vprašanje. Poskusili bodo z umetno oploditvijo. Žrebico bodo križali ali z oslom ali s konjem. Kaj bo novega iz teh zakonov, pa bomo še zvedeli.
Vitamin C iz bakterij
Raziskovalci sporočajo, da lahko kar pozabimo na zimske nakupe limon in drugega sadja, ki je pač v tem času dokaj drago, saj bo na voljo dovolj zelo poceni tablet vitamina C. Odkrili so-namreč način, kako izdelovati ceneni vitamin C s pomočjo bakterij.
Zasluga za zanimivo in koristno odkritje gre ameriškim bio-inženirjem, torej strokovnjakom nove znanstvene panoge, ki se ukvarja z genskim inženirjem, torej strokovnjakom nove znan
med oseminštiridesetim in sedemdesetim letom, da so vsi izvedenci za teologijo, antropologijo in psihologijo. Novinar Stampe je kardinalu zastavil tudi takšno vprašanje: »V Torinu se potemtakem povečuje število tistih, ki mislijo, da so obsedeni, in ne tistih, o katerih to misli cerkev?« Nadškof Ballestrero je odgovoril: »Rekel bi da.« Vendar pa po njegovem mnenju Torino ni izjema. Opozoril je na okrožnico, ki jo je škofom razposlal kardinal Joseph Ratzinger, prefekt vatikanske kongregacije .za doktrino vere, ki svari pred neizvedenskim izganjanjem demonov, kar se v Italiji vse pogosteje dogaja. »Sicer pa je to v zgodovini verstev konstanta,«- je izjavil kardinal Ballestrero. »Kadar začne
vera pešati, narašča število nadomestkov.« Dejal je, da je v severni Italiji najmanj 50.000 ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z okultizmom.
Denar se nabira
Velika mednarodna akcija Live Aid, ki jo je začel irski glasbenik Bob Geldolf, da bi pomagal lačnim v Afriki, je doslej prinesla 92 milijonov dolarjev. Samo s koncertoma v Londonu in Philadelphii 13. julija lani so zaslužili 82 milijonov dolarjev. Dohodek od prodaje britanske plošče z naslovom Ali vedo, da je božič? je bil 10 milijonov dolarjev.
stvene panoge, ki se ukvarja z genskim inženiringom. Kar za štiri stopnje so skrajšali postopek pridobivanja askorbinske kisline, to je vitamina C, tako da zdaj ves postopek traja le dve stopnji. Osnovno nalogo opravi poseben encim, ki ga dobe s pomočjo bakterij.
Po klasičnem postopku so vitamin C pridobivali iz grozdnega sladkorja na ndčin, ki je v bistvu star že pol stoletja. Svetovna trgovina s to za zdravje pomembno snovjo sega v krepke milijone
Spodbuda za kirurge
Michael Ward, 29-letni poslovodja samopostrežne trgovine v mestecu Bridgen-du na jugu Walesa, je opravil senzacionalen podvig, ki bo prav gotovo spodbuda in ohrabritev za vse kirurge, ki so se specializirali za presajanje človeških organov. Ward, ki so mu pred dvema letoma in pol presadili tuje srce, je preživel tako hud telesni napor, da bi ga komaj vzdržal človek, ki nikoli ni bil pri zdravniku. Po naključju je namreč opazil dva mladeniča, ki sta v njegovi trgovini ukradla zaboj s steklenicami viskija in se nato spustilav beg. W'ard ni niti pomislil na svoje zdravje, ampak je takoj stekel za enim od tatov in ga zasledoval več kot en kilometer. Razdalja med beguncem in preganjalcem se je počasi manjšala, in ko je tat ugotovil, da ne bo ušel, je skočil v naraslo reko. Toda Warda to ni ustavilo, tudi sam je planil v ledeno mrzle valove in zmikavt mu bo za to vse življenje hvaležen, saj se je začel utapljati, v bližini pa ni bilo nikogar. Ward ga je po nekaj minutah zvlekel na breg. Tatvina je bila sicer majhna, tudi lov na tatu ni nič nenavadnega, posebnost je leto, da je bil lovec človek s tujim srcem.
dolarjev, zato niti ni bilo kaj1 dosti poskusov, kako bi vitamin C pridobivali na cenejši način. Šele vznik genskega inženiringa je opozoril, da je mogoče tudi tu narediti korak naprej.
Postopek je torej odkrit, vendar bo preteklo še nekaj časa, predno ga bodo vpeljali v industrijsko proizvodnjo. Največjo težavo predstavlja vprašanje, kako vzgojiti zadostno število bakterij, ki predelujejo navaden sladkor v encim, s katerim dobe vitamin C.
STRAN 12
VESTNIK; 3. MARCA 1986
za vsakogar nekaj
RAČUNALNIK
Blagajnik pride domov ves utrujen in reče ženi: — Se nikoli nisem bil tako zdelan.
— Kaj pa je bilo takega v službi?
— Ah, vrag vzemi računalnik! Pokvaril se je, pa sem moral na prste računati...
Američani, ki so si prihajali v Evropo ogledovat razne znamenitosti, so hoteli videti tudi Shawa, znanega pisca komedij. Zgodilo se je, da je neki radoveden turist vdrl v Shawovo delovno sobo in se predstavil:
»Gospod Shaw, prihajam naravnost iz New Yorka.«
»Prosim, sedite,« je mirno odgovoril pisatelj. »Verjetno ste zelo utrujeni.«
' Shaw se je nekoč ujel v lastno past. Poskušal je prepričati soprogo da moški presoja bolje kot ženska.
»Seveda,« je odvrnila gospa Shaw, »konec koncev si ti izbral mene, jaz pa tebe!«
Shaw je srečal prijatelja, ki mu je povedal:
»Zvedel sem, da ima pisec komedij Conrad že nekaj časa čudovito lepo ljubico.« Shaw je z običajno ujedlji-vostjo pripomnil:
»Res čudno! Prepričan sem bil, da pri Conradu spi samo občinstvo.«
ZAKAJ SO IGLAVCI ZIMZELENI?
S prihodom jeseni začne listje na drevesih rumeneti in odpadati, na iglavcih pa iglice ostanejo tudi pozimi zelene. Zakaj je temu tako?
List listavcev odpada, ko so dnevi krajši, zgubi svojo barvo, ker ni dovolj sonca. Spomladi se razvijejo popki, iz njih pa nastanejo listi. V iglavcih ta ciklus kasni glede na letno dobo. Popki se razvijejo pozno spomladi, iglice pa se razvijejo poleti. Od vrste iglavcev je odvisno, ali ostanejo iglice na drevesu 3 do 4 leta, to pa pomeni da so na enem steblu tri do štiri generacije iglic.
Jutro
VOZNIŠKA
Prvi voznik: — Težko je naše življenje, mar ne? Venomer si z eno nogo v zaporu, z drugo v grobu.
Drugi voznik: — Ti, s katero nogo pa potem pritiskaš na plin?
M
E
s •
E
c
cu
V 2
3 O « ji
z S P-
o-
O
C C g —
E c c’ 4»
ec-a k
8 s »
a es
4>
k
ud >2 S te >te S « _

es
E
o
... S N.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
OPREMLJANJE S
SREDSTVI ZA OSEBNO
IN SKUPINSKO ZAŠČITO
PISMO
— Naša pošta zares počenja nenavadne reči.
— Po čem to sklepaš?
— Pomisli: pred osmimi dnevi sem napisal priporočeno pismoj danes pa sem ga našel v žepu zimskega plašča ...
ELEKTRIKA
— Vanek, odkod pride elektrika?
— Iz pragozda.
— Kaj ti pride na misel? se razburi učitelj.
— Veste, ko je včeraj zmanjkalo elektrike, je oče dejal: »Glej, glej, stara, spet so tiste opice džungelske izključile tok!«
Popravilo kotlička v stranišču
Včasih v kotličku za splakovanje v stranišču nenehno curlja ali voda kar curkoma teče. Preden pokličite strokovnjaka si kotliček oglejte sami. Morda ga boste lahko popravili. Največkrat zar-
javi žica, ki drži vzvod plovca, tako da plovec več ne plava tako kot bi moral, da bi uravnaval z drugimi sestavnimi deli dotok vode. Za takšno popravilo potrebujete le košček žice, ki jo pote-
V okviru priprav za SLO in DS smo se predlani v Sloveniji lotili vsesplošne družbene akcije opremljanja s sredstvi za osebno in skupinsko zaščito. Ta sredstva so potrebna za zaščito prebivalstva pred vojnimi dejstvovanji kot tudi pri reševanju ob potresih, požarih ter drugih množičnih naravnih in ekoloških nesrečah. Po sprejetem odloku bi si delovni ljudje in občani morali zagotoviti minimalna sredstva za osebno zaščito, to je masko, zaščitno ogrinjalo, prvi povoj in osebni termoluminiscentni dozimeter do konca leta 1990, delovne in druge organizacije ter skupnosti pa do konca leta 1987. Pri nakupu sredstev za osebno in kolektivno zaščito naj bi bili deležni posojil ter nekaterih drugih ugodnosti, socialno šibkim občanom pa bi morali zagotoviti osebna zaščitna sredstva brezplačno ali z minimalno finančno soudeležbo.
RECEPT ZA VAS Hrustavčki iz možganov
V vodo dajte vegeto, margarino in prevrite. Med mešanjem postopoma dodajte moko in mešajte, dokler se zmes ne zgosti, in se ne prijema dna. Zmes nato ohladite in nalahno vmešajte jajca ter možgane, ki jih pred tem poparite z vročo vodo in jim odstranite žilice ter sesekljate. Na koncu dodajte drobtine, peteršilj, poper, muškatni orešček in limonin sok. Dobljeno zmes oblikujte v kroglice, povaljajte jih v moki in jajcu ter jih ocvrite v olju. Ponudite tople s solato ali tatarsko omako.
Za to jed potrebujete: 1 dl vode, 1 žlica vegete, 70 g margarine, 40 g moke, 60 g drobtin, 200 g možganov, 1 jajce, začimbe.
gnete skozi luknjico na istem mestu, kjer je bila zarjavela žica.
Voda na vrtu
Za zalivanje vrta potrebujemo vodo. Ne bo vam je treba dona-šati, če boste vodovod podaljšali od vodovodne pipe v hiši z gumijasto cevjo. Na koncu gumijaste cevi namestite staro vodovodno pipo. Cev dobro privežite na pipo z žico. Tako boste imeli pri roki pipo med samim zalivanjem in vodo boste lahko po potrebi odpirali in zapirali, ne da bi vam treba tekati k vodovodu. Tako se lahko izognete dragi inštalaciji za napeljavo vode na vrt. Potrebujete primerno dolgo gumijasto cev, primerno močno in ustreznega premera, da bo vzdržala vodni tlak.
V vseh pomurskih občinah so si izdelali programe opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, vendar akcija ni povsod stekla tako kot so jo načrtovali. Odziv je bil boljši v organizacijah združenega dela, med tem ko je bil slabši med občani. Redki so .bili tisti občani, ki so se odločili za nakup osebnega zaščitnega kompleta, ki pa tudi ni poceni, saj stane okrog 8.700 dinarjev. Občani tudi niso izkoristili kreditnih ugodnosti, to je, da ob nakupu osebnega zaščitnega kompleta plačajo samo prvega od osmih obrokov, ostale pa bi poravnali v naslednjih dveh letih. Pa tudi pooblaščena delovna organizacija ni pokazala
zanimanja in pripravljenosti za tak način prodaje. Prav tako nismo uveljavili priporočila Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, da bi materialno šibkim občanom brezplačno ali z minimalno soudeležbo zagotovili osebno zaščitni komplet, ker zato enostavno ni sredstev v občinah. Nekatere občine pa so že pred-lagale Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo, da bi v Sloveniji ustanovili republiški sklad, vendar so ostale osamljene. Kljub vsemu pa smo v Pomurju v preteklem letu vendarle uspeli kupiti nekaj kompletov zaščitne opreme. Tako so si v soboški občini organizacije združenega dela priskrbele nad 2.500 osebnih zaščitnih kompletov. Če k temu dodamo še tiste komplete, ki so bili kupljeni v okviru občinskega štaba civilne zaščite in teritorialne obrambe, potem se je to število precej povečalo. V radgonski občini je bilo lani kupljenih okrog 800 osebnih zaščitnih kompletov, v lendavski okrog 450, najmanj pa v ljutomerski občini.
Z akcijo opremljanja s sredstvi za osebno in skupinsko zaščito bo potrebno nadaljevati tako v organizacijah združenega dela kot med občani. V soboški občini razmišljajo, da bi že ob vpisu .otroka v šolo starši prispevali v poseben sklad določeni znesek od vrednosti otroške maske in tako postopoma opremili vse šoloobvezne otroke. Akcijo pa bo najbrž pospešilo tudi letošnje usposabljanje prebivalstva o zaščiti pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem.
Feri Maučec
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
5 NAJ
Vsako sreoo v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1.	Jeanny — Falco
2.	Sama boš ostala — Comet
3.	The sun alway’s shine on TV — A—HA
4.	Debela dekl’ca — Rendez vouz
5.	Dečko, ajde o’ladi — Poslednja igra leptira
Naš predlog:
Pomagajte drugovi — Oliver Mandič
Slovenci kremeniti — Agropop
Glasovnice — dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/I, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Madeže črnila na belem perilu boste lahko odpravili takole: Prekuhajte malo mleka in namočite vsak madež. Na koncu blago dobro operite v topli vodi, nato pa perite na običajen način.
Obleke iz kože se lahko likajo. Likajte pa z notranje strani z rahlo segretim likalnikom.
Ko perete volnene brisače ali krpe s resami, jih vložite v belo vrečko in šele potem v pralni stroj. Tako se rese ne bodo zavozlale ali strgale.
drobni nasveti
Stare neuporabne najlonske nogavice zrežite na vrvice, ki vam bodo koristile za vezanje cvetja ali sadik na vrtu.
Če želite spoznati, ali ima vaša sobna cvetlica dovolj vlage, potrkajte po loncu z roko. Če slišite top zvok, je vse dobro. Če pa je zvok oster, vaša cvetlica potrebuje vodo.
Občutljivo perilo se pere s tekočimi, blagimi pralnimi sredstvi. Ce tega nimate, uporabite nasvet naših babic. Voda, v kateri ste kuhali olupljeni krompir (nesoljeni), je dobra zamenjava za pralna sredstva. Perilo bo po pranju čisto in nežno.
NAŠA RISBA - VAS PRIPIS
Duhovite pripise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 13. marca. Naš naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Načrt za gradnjo hidroelektrarn na Muri. (Ciz)
— Besede, ki niso izpisane, so Cvet molka. (Metruk)
— Aha, to pa je gotovo delegatski brzojav. (Žnuderl)
— Pa so nam obljubili, da po volitvah in kongresih ne bodo ostale le besede! (Kaučič)
— Javne šifre za naslednja podražitve. (Tibaut)
saj se tudi sam s takimi rečmi uba — Gotovo šte mesar? — Ne, mizar.
JABOLKA
— Gospod doktor, pomagajte! Moj mož je nor na jabolka.
— Gospa, saj to je vendar priporočljivo, jabolko ima polno vitaminov.
— Že, že, gospod doktor, toda začel je jesti tudi tiste s
tapet

SESTAVIL MARKO NAPAST
SPREMEN-
LJIVOST
MESTO V JUŽNI TURČIJI
NAPRAV-(JANJE DRV
REKA
V JUŽNI
ANGLIJI
SEMITSKA BOGINJA, IZIDA
ER. LUKA OB ROKAV-SKEM PRELIVU
SNOV, KI DAJE -PRIJETNO AROMO
OSNOVNOŠOLSKA KNJIGA
KNJIGA
Z NASLOVI
ČRTALO, LINEAL							
NEMŠKA KNJIŽEV-NICA SEIDEL				PRVI DEL JALNOVIH »BOBROV« Ž.IME			
PRITOK RENA V ŠVICI					IVO ANDRIC PLAČILO NA RAČUN		
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGIJE		NASLADA OPOLDANSKI ODDIH V ŠPANIJI					
GLAVNA BABILONSKA BOGINJA						ELEKTRONSKO VODENA NAPRAVA	OLUŠČENA PROSENA ZRNA
FILMSKA IGRALKA ULLMANN				NEMŠKI DADAIST PEVKA UKRADEN			
ŽLAHTNI PLIN					OSNOVNA ŠOLA REDKO M. IME		
SREDIŠČE VRTENJA			NEMŠKO IME ZA REKO LABO ARGON				
VELIK ŠPORTNI OBJEKT							
LUKA V JUŽNI ITALIJI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Ingolič, Normani, admiral, VI, kare, gema, Uranija, R, jodat, ar, sobe, colt, LN. Ika, tat, jasnina, avtomat.
STRAN 13
VESTNIK, 6. MARCA 1986
13
križem kražem po naših šolah
ČOKOLADA ZA DOPISNIKE
SODOBNA KMEČKA POVEST
Strica Iveka imamo radi vsi apaški otroci. Vedno je nasmejan in ima lepo besedo za nas. Rad pa se z nami tudi pošali. V njegovem žepu je vedno kaka sladkarija, ki jo rad podari otrokom. No, Prešeren je nekoč otrokom delil fige, stric Ivek pa nam zdaj sladkarije.
Ko me je zadnjič srečal, sem bila posebej presenečena. Dejal mi je: »Betka, pri meni doma te že precej časa čaka čokolada. Le hitro pridi ponjo, da ti je moji vnuki ne bodo odkrili in pojedli.« Ker sem ga začudeno gledala z odprtimi usti, mi je pojasnil: »Ja, kaj ne veš, da dobi vsak apaški otrok, ki o naši vasi kaj lepega napiše v časopis, pri meni čokolado?«
»Ne, nisem vedela,« sem mu odgovorila. »Pa bi lahko šla kar sedaj z vami, ko se boste vračali iz trgovine?« sem ga radostno vprašala. »To bi bilo še najbolje. Kar pot pod noge in za menoj!« In ta-
Sodelovala sem pri akciji
V ponedeljek je k nam prišel stric in povedal, da bo ob štirih popoldne akcija čiščenja snega.
Poklicala sem sosedo, če pride k meni. Res je prišla. Nato sva vzeli lopato in metlo in sva šli pred garažo. Sami pri sebi sva si mislili, da to delo ne bo nikoli opravljeno. Ko sva prišli do polovice, sva počivali, a ne za dolgo. Po končanem delu sva šli na pločnik. Dostikrat je šel kdo mimo, bili sva jezni, ker nama nihče ni hotel pomagati. Ob petih je prišel očka. Medtem pa so nama prišli pomagat sosedje. Očka je zanje skuhal vino. Ko so pili, sva se midve igrali. Nato so odšli domov. Ko sem prišla notri, sem bila vsa premražena. Tudi roke so me začele boleti.
Bila sem srečna, ker tudi jaz lahko pomagam pri delu.
Teodora Zver, 4. č
OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
ko sem šla za njim. Doma je imel več čokolad.
»Veš, ti si lepo napisala o vaških raziskovalcih narave, zato si lahko čokolado izbereš sama. Ostali doslej še niso imeli take priložnosti. Morda boste vsaj vi otroci s svojim raziskovanjem narave dokazali neodgovornim odraslim, kakšna nevarnost preti naši vasi s speljano gnojnico iz Podgrada na naša polja. O elektrar-
MURA—
KRAVA
Krava molzna naša dosti mleka da, pijemo ga radi, da bomo vedno zdravi.
MRTVA REKA, KAM HITIŠ?
Bila si lepa, polna rib, ki so veselo plavale po vodni gladini. Vsak se je rad ustavil ob mlinih, ki so veselo ropotali. Tudi precej kopalcev si imela, ki so se ob tvoji biserni vodi predajali soncu. Toda to je bila preteklost.
Kako pa je sedaj? Tvoja nekoč biserna voda je postala onesnažena. Čedalje manj je kopalcev in ropotanje mlinov je že prava redkost. Kdo je kriv za vse to? Kdo drugi če ne človek! Postopoma je začel spreminjati svet ob Muri in tudi Muro samo. Kje so ptički, ki so te kratkočasili s svojim žvrgole-' njem? Spremenila si se in se boš še spremenila. Nekoč si ljudem predstavljala rešitev. Ali jim boš sedaj grozila? Povej, če to želiš! Molčiš, saj mi ne moreš odgovoriti. Zdi se, kot da iz tvoje globine prihaja komaj slišen glas, pritajen šepet: »Pomagajte mi, kajti sama se ne morem rešiti!« Te bomo obvarovali elektrarn? Moramo te, saj ne vemo, kakšne bodo posledice! Bodo poplave? Kakšna bo podtalnica? Na ta vprašanja ne moremo odgovoriti, toda zagotovo vemo, da bomo izgubili 1162 ha obdelovalnih površin, kar bo velika škoda. Od ostale Slovenije bomo ločeni z osem metrov visokim nasipom. Se pravi, da bomo živeli kot v provinci in izgledalo bo, kot da ne spadamo k Slove-
Šopek za mamo — Narisala Tatjana Balažič, 2. b razred, OŠ Turnišče.
nah v bližini nas pa ne bi rad niti govoril.«
Stricu Iveku sem se za darilo lepo zahvalila in z nasmehom odšla proti domu. Otroci, sedaj pa še vi: napišite čim več lepega o našem kraju, in tega vam ne bo zmanjkalo, pa tudi čokolada vas čaka.
Betka Čepin, 5. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Apače
Mura — temna reka tečeš v moji tej deželi. Vsako pomlad v svoje zavetje sprejmeš ptice štorklje, ki ponos so naše pokrajine. Ob gladinah tvojih lepi so šumeči gozdovi, vsako pomlad zvončki zacvetijo, lepi so tvoji stari mlini, pa še brod po tebi se prevaža. Zdaj pa te grenka usoda čaka, ker na tebi elektrarne hočejo graditi in se tvojih nemirnih valov polastiti.
Klavdija Sever, 5. b OŠ Cankova
Kra va je zbolela, mleka ni več imela, nismo ga več pili, pa smo drugo kupili.
ANDREJA ” KOCIPER,
4.	razred OŠ ODRANCI
Zimsko veselje na snegu
Zelo težko sem pričakoval zimske počitnice. Ko so se približale, sem postal nekam žalosten, ker ni bilo dovolj snega za smučanje in sankanje. Tudi v bolnico sem moral med počitnicami. Po vrnitvi se je moje veselje kar hitro kar hitro vrnilo. Dobili smo tako snega, da smo se lahko po mili volji sankali in smučali. Še prevale sem delal v snegu. Ko me je mamica opazila, me je strogo zmerjala. Sneg je bil tako velik kot gore, ki se premikajo v megli. Zaradi tega so bile počitnice podaljšane.
Zdaj spet hodimo v šolo in si obujamo samo še spomine na zimske dni.	JOŽEF KOCAN, 5. r.
OŠ BRATSTVO IN ENOTNOST,
PROSENJAKOVCI
niji. Naši predniki so se borili za priključitev Prekmurja k Sloveniji, mi ju pa hočemo ločiti. So se naši dedje borili za to, da bomo spet ločeni? Verjetno pa nam tudi ne sme biti vseeno, v kakšnem okolju bodo živeli prihodnji rodovi.
Razmišljam — koliko misli mi mrgoli po glavi, ti pa nemudno hitiš. Kam hitiš? Hočeš ubežati pred stroji, ki ti bodo spremenili podobo?
Marjanca Ferko, 8. r. OŠ Grad
8. MAREC
8.	marec — praznik, ki spomni se žena. Šopke bomo podarili, darila nakupili, potem pa na našo mamo pozabili.
MATEJA JEREBIC. 3. b.
OŠ ODRANCI J
Moja mama je najboljša
Moja mama je srednje močna. Ima kostanjeve lase. Rada se smeje. Po srcu je zelo dobra in vesela.
Zjutraj vstane ob pol petih. Naje se, se preobleče in umije. Ob petih gre v službo. Zaposlena je v tovarni Mura. Rada šiva, zato si je izbrala ta poklic. Ob desetih imajo malico in opoldne telovadne vaje. Po končanem delu jo vedno počakam. Zato je tudi vesela. Nato greva po sestrico.
Ko bo šla iz službe, jo bom vedno čakal. Moja mama je najboljša mama. Boris Muger^ 4, č
OŠ Edvard Kardelj,
M. Sobota
Moja mama dimnikar
Z mamo sva bili v Murski Soboti. Prav tisti dan pa je prišel k nam dimnikar. Ker ni bilo nikogar doma, je odšel naprej. Kar tri dni s? je mama spraševala, zakaj ga tako dolgo ni k nam. Potem se je odločila, da bo peč očistila kar sama. Zgodaj, ko sem še spala, sem zaslišala nekakšno škrabljanje. Mislila sem, da je veter. Pa ni bil.
Mama je že čistila dimnik. Bila je vsa črna. Naenkrat je začutila nekaj zelo mehkega. Mislila je, da je to smet in jo je z rokami vzela ven. Ko pa je videla, da je to miš, se je zelo ustrašila. Spustila jo je iz rok. Žival je bila mrtva. Vrgla jo je v smeti. Pozneje sem ji rekla, da sem miš ponoči slišala v dimniku. Obe sva se smejali.	.
Ko je bilo črno delo opravljeno, seje na vratih prikazal dimnikar.	Irena Cbr, 4. a
OŠ Bakovci
Iz dneva v dan je poležavala in postopala, da so ji oboleli udi, da si je vsaj za en samcat hipec zaželela iz umazane in lojnate kože. Tedajci jo je iznenada prešinilo, da bi se vendar lahko šla k Verici okopat, kako, da se ni že prej spomnila! Pohitela je ob potoku in nato po shojenem, koder je Verica gotovo še vsak večer šla do mlekarne in nazaj. Iskala je v snegu sledove njenih drobcenih korakov in nekako vznemirjena razmišljala o srečanju. »Tudi za mano je požvižgava!,« bo reklo dekletce, pa se niti okrenita nisem. Že takrat sem vedela, da niso nikakršni cirkusanarji, temveč . . .« Temveč, kaj? je pomislila. Nekako drugačni ljudje so, ji bo poskušala pojasniti, narejeni iz vsega po malem, tako da nikoli ne veš; ne moreš reči recimo, kmet je kmet, in tak bo lazil naokoli do groba.
»Jejžešna!« je zapel žanska na dvorišču in nato ni več spravila besedice iz sebe, dokler ni izza priprtih vrat stopila Verica. »So te nagnali?« se je začudilo tudi dekletce.
Nežka se je smehljala, a ni zamerila te drobcene ošabnosti. »Če nočeš ti meni, sem se pa sama odpravila malce naokoli.«
»Jejžešna!« je zopet zapela ženica, »kaj si bodo pa ljudje mislili?« A potem jo je vseeno, oziraje se na sosedova dvorišča, zrinila skozi vrata, ki so vodila naravnost v prostorno kuhinjo. Vsilila ji je postanek kosila in kozarec mleka, nato pa sedla za zapeček in oprezala k mizi, kjer sta klepetali Nežka in Verica.
»Pa nikar ne skrbite zame,« je jel Nežki presedati pomilovalni pogled, »saj niso zamorci . . .«
»Saj, saj,« je ženska sklenila roke pod predpasnikom, »lahko tudi, da so dobri ljudje.«
»Eden je pri sosedovih krade! kokoši,« se je Verica zaupljivo nagnila k Nežki.
»No, no,« se je sprenevedala ženica, »morebiti pa le ni bil ta. Zlobni jeziki marsikaj pravijo.«
»Pravijo — pravijo — a kaj to meni mar!« se je namrdnita Nežka. »Kmalu pojdem in potem jim bodo spet drugi na jeziku.«
Tedajci sta mati in hčerka pomolčali, kakor bi se zavedali, da sta zinili prenekatero preveč.
»Še nihče se ni rodil, da bi bi! vsem dobrodošel,« je modrovala Nežka, kakor bi se jima hotela maščevati, »še nihče se ni poročil, da bi bilo vsem prav in še nihče ni zapusti! grunta, da bi si ga vsem po volji razdelili.«
»Saj, saj,« je zopet vzdihnila ženica in se s košarico zrnja odpravita na dvorišče.
»V Avstrijo pojdem!« je takojci šepnilo dekletce. »Na pomlad.«
»Vobljubljeno deželo!« je rekta Nežka, a Verica ni razbrala posmeha. »Za natakarico, kuharico, kaj takega,« je kradoma pojasnjevala, »ne samo za čez leto, zazmeraj.«
»Potem lahko greš že zdaj,« je menila Nežka, »poleti je tam težje za pose!.«
Toda Verica je hotela prav na pomlad, kajti do tedaj je to čudežno potovanje še mogoče prestaviti na jesen, in jeseni na naslednjo pomlad, in tako vse do tiste pomladi, ko bo že prepozno. Nežka je poznala te večne tolažbe in včasih je bila nevošljiva temu nenehnemu upanju, ki je v svoji slepoti bodrilo za vse težaške in kakor jajce jajcu podobne si kmetiške dneve. »Morda pa res poj-deš,« je rekla prizanesljivo. »Mato je že treba kdaj pogledati naokoli.«
»Ip če pridete kdaj s cirkusom v Avstrijo!« se je dekletcu kar smejalo.
»Nobenega cirkusa ne bo več v mojem življenju,« se je spričo te naivnosti zresnila. »V mesto pojdem in zaposlila se bom. Mogoče se vpišem v kako večerno šolo.«
Tako sta potem med prerekanjem in postavljanjem pogreli vodo, da se je Nežka okopala in očedila. Ko si je pri štedilniku sušila lase, je ženica zopet brkljala okoli nje in jo gledala, kakor da se odpravlja v smrt. »Veliko jih je že takole odšlo v svet,« je pravila, »a ne pomnim, da bi se katera vrnila z avtomobilom 'in družino... Z otrokom, kvečjemu!«
»Tudi to je nekaj,« je skomignila Nežka, »so jih vsaj imela iz ljubezni.«
»Jejžešna! Pankrti — pa iz ljubezni?« je vzkliknila ženica. »Kajpa govoriš, ljubo dete?« In je jela pogledovati po hčerki, ki je bila zdaj zopet vsa tiha in plaha.
Nežki so bili vsi ti govori nekakšno prikrito zadoščenje; kakor bi odložila vse pomisleke in vsej vasi dopovedovala, da je dobro izbrala. »Vem, da se ne bom nikoli trkala zaradi tega,« je zagotavljala. »Bi naj mar za zmeraj ostala na zemlji?«
»Saj, saj, kakor je pač komu sojeno,« je prikimavala ženska, in Nežka je vedela, da je zamolčala vse materinske besede, ki so ji gotovo rojile po glavi. »Ali zdaj vidiš to nesrečo?« bo požugala hčerki. »AH zdaj vidiš to zaletavo pamet?«
»Zdaj pojdem,« se je Nežka prestopila k vratom. »In pazite na Verico!«
»Tvoji materi porečem, da ti je dobro,« je pohitela ženica za njo.
Stopila je v hlad, ki se ji je zagrizel spod še ne povsem posušenih las in si potihem požvižgavala. Mogoče je Kobza že doma, je pomišljala, morda že jutri pojdem proč in nikoli več mi ne bo treba poslušati teh bedastih pogovorov. Nato je pomislila na svoje jezikave odgovore in se ponarejeno zakrohotala v neskončno ravnino.
Že od daleč je opazila, da ga še zmeraj,niso izpustili, kajti pri ognju pred šotorom sta posedala samo Jopi in oče Valent. »Prekleti,« je jeknila,
»samo do tega jim je, da zmeraj zapahnejo nedolžnega!« Zato je sklenila, da pojde že jutri do policijske postaje — vse jim bo povedala, oči jim bo izpraskala, pa naj jo potlej oklenejo in pretepejo.
»Sva mislila, da ti naša družba ni več po volji!« je zmajal žalostni klovn že od daleč.
»Pa sva ti pojedia večerjo,« je zamrmral bivši direktor.
»Zdaj pa nama od samega dobrega kruli po želodcu,« se je zarežal Jopi.
»Škoda, da nismo ljudožerci!« je pripomnila Neža in odšla v prikolico.« Ni marala, da bi opazita solze.
Poštar Markov je pricapljal do naselbine, kakor bi se vsa vaška ščeneta zapodila za njim. Zastal je pred Nežo, se nekako čudno priklonil in odprl veliko usnjeno torbo, potem pa se je lopi/ po čelu in jo znova zaprt. »Navada,« je pojasnit opravičujoče, »pravzaprav je zadeva taka, da nihče ni hotel, pa so mene poslali...«
»Kdo neki?« je pomislila.
»Onipač... tvoj stric in ženske ...« je zamen-cal, privzdignil kapo in se popraskal po temenu. »Mogoče pa že veš, so rekli?« In jo je vprašujoče premeril od nog navzgor.
Nežka se je zbegano nasmehnila.
»Jaz, kot poštar, sem pač vajen prinašati takih vesti... Pravzaprav je zadeva taka, da je tvoj oče že vso noč na parah ...
»Mrtev?« je Nežka zgrabila Markova za torbo.
»Ferek Vrajoski, da... šele davi so ga našli,« je momljal, kot da sam ne veruje novici, ki jo je prinesel.
Nežka se je še zmeraj oprijemala torbe in strmela v poštarjev skrbno izbriti obraz. »Obesil se je,« je mrmra!. »Naj ti ne povem takoj, so rekli. »Nato je pograbil torbo, jo vrgel za ramo in odpta-hutal dva tri korake vstran. »Domov moraš. To bi se spodobilo!« je reke! zdaj trdo in odtočno, potlej pa se je zasukat in odhitel. Nežka je gledala njegove črne podplate, ki so se enakomerno vzdigovali iz snega, njegove široke, skrbno zlikane hlače in velikansko torbo, ki je kljub hitri hoji tičala na njegovem hrbtu kakor smešna polžja hišica. Ko je prišel do poštije se je kradoma ozrl čez ramo, potlej pa kakor da je še pospešil korak. »Moj oče se je obesil,« si je rekla s povsem naravnim glasom. »Ni mogel prenesi hčerkine sramote, pa si je nataknil štrik. Zdaj ga ni več!« I/ prsih jo je stisnilo, da je zahlastalaza zrakom, nato je krčevito stekla v sneg, a se je lede ni na vdrta in je obtičala do koten v zametu. Sedla je in zahlipala.
»Nezdravo jb!« je zašepetal Jopi in jo pokrit čež hrbet z razcefrano odejo. »Vprikolici bom podkuril, da se ogreješ.«
Dovolila je, da jo je odvede! do pograda in ji sezul čevlje. »Nočem jokati!« je skorajda zacvilila. »Ker nisem ničesar kriva!« Nato je bolščala v rjasto pločevino pod oknom in zdelo se ji je, da vidi v packah majave postave starih pogrebcev.
»Te krivde se ne da odpraviti kar tako,« je tiho reke! žalostni klovn. »Stvarem moraš priti do dna v globjem, naj rečem, filozofskem smislu . . . A najprej moraš žalovati.«
Zopet jo je posilil jok. Jopi je slonel na pručki ob oknu in strmel skozi šipo. »Obesit se je, ker te je hotel kaznovati,« je rekel, ko se je nekoliko pomirila. »To so taki ljudje . . .«
»Moj oče ni tak človek,« je kriknita. »Moj oče, je razumeš! In zdaj . . .«
»Zdaj ga ni vem« /e povzdignil Jopi in sunkoma stopi! skozi vratca. »Prinesem ti štrik in lahko se še sama zadrgneš, da se ne boš predolgo mučila« je reke! odzunaj.
’Obsedela je in se prepustila mislim, ki so so rojevale druga za drugo in obenem minevale, da sčasoma niti ni več natančno vedela, kaj se je pravzaprav zgodilo. Oče je mrtev, ali pa jo na ta način poskušajo spraviti domov? Ne, to bi bilo gotovo pre krut o, pa tudi spomniti se ne bi . . . Torej, oče je mrtev in zdaj bo morata domov k materi . . . Zvlekla je svoje cunje iz predalov in jih poskušala stlačiti v torbo, a je tudi sredi tega posta kmalu obsedela in sedela prekrižanih rok, ko je oče Valent že zdavnaj prilezel v prikolico in teget na nasprotni pograd.
»Domov moram,« je rekta, »še pred večerom.« Toda potem se je kmalu stemnilo in vedela je, da ne pojde nikamor. Zdaj je največ ljudi, si je pravita. Prišli so ga gledat ... in mene čakajo, da bi mi dati vedeti.
»Zdaj spi,« je tiho reke! oče Valent, »v snu je rešitev. Jaz to najbolj vem.«
Ko se je zjutraj predramila, niti ni takoj pomislita na včerajšnji žalostni dogodek, toda ko je potem ugledala starčev sočutni obraz in se spomnila, 'so ji pošle moči, da je tako napol oblečena sedla in skrila obraz v dlani. Ko bi vsaj prišel Kobza, si je zaželela, ko bi priraca! poštar in naznanit, da si je vse skupaj izmislil! Toda resničnost je bita taka, neizprosna: tam čez poltretji kilometer vstran teži na veliki zakonski postelji očetovo iznakaženo trupto in okoli njega prežijo črni obrazi, ki pričakujejo hčerkino zadnje slovb. »Poglej jo! Niti solze ni pustila,« bodo šepetali. »Morilka!« bodo pravili. »Morilka!« bo rekta mati.«
»Nikamor ne pojdem ?« se je vprašujoče ozda k očetu Valentu. »Nepošteno bi bilo, če bi mu hodila na grob.«
VESTNIK, 6. MARCA 1986
STRAN 14
SMUČANJE
OBČINSKO PRVENSTVO V SMUKU NA PERTOČI
Športno društvo Mladost s Pertoče organizira v nedeljo, 9. marca 1986, ob 9.00 v sodelovanju z Občinsko zvezo ža telesno kulturo Murska Sobota na Pertoči odprto občinsko prvenstvo v smuku. Prijave zbirajo na tel. štev. 78 631 v gostilni Partl, Pertoča. Udeleženci pa se bodo lahko prijavili tudi pred začetkom tekmovanja.
OBČINSKO PRVENSTVO V BIATLONU
V Bakovcih je bilo prvo občinsko prvenstvo v biatlonu. Pripravili so ga odbor za šolski šport in strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO ter komisija za športno dejavnost pri ZRVS Murska Sobota. Tekmovanja se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali so na 2 do 6 km dolgi progi.
REZULTATI - ML. PIONIRKE: 1. G. Bočkaj, 2. L. Barber, 3. N. Horvat; ML. PIONIRJI: L B. Buzeti, 2. B. Vereš, 3. F. Jančar; ST. PIONIRKE: 1. S. Tivadar, 2. S. Baler, 3. M. Fister; ST. PIONIRJI: 1. V. Lukač, 2. T. ŠtefanCc, 3. B. Čizmazija; ML. ČLANI: 1. J. Šmitho-fer, 2. E. Titan, 3. B. Perkič in ST. ČLANI: J. Koudila, 2. J. Gajšek, 3. J. Rožman.
J.R.
S tekmovanja v biatlonu v Bakovcih. Foto: FM ’
SMUČARSKI TEK OD MURSKE SOBOTE DO KROGA
Brodarsko društvo Mura iz Kroga ter Športno društvo Pomurje iz Murske Sobote sta ob ugodnih vremenskih razmerah pripravili od Agroservisa v Murski Soboti do broda v Krogu prvo uradno tekmo v smučarskem teku.
Med 15 tekmovalci, ki so premagovali približno 7 km dolgo progo, se je najbolje odrezal Miran Vereš — sicer znano kajakaško ime, ki je prišel šele dan pred tekmo s priprav za tekme na vodni gladini.
Rezultati: 1. Miran Vereš (Krog) 28,44, 2. Silvo Domjan (Braton-ci) 34,21, 3. Vinko Pajnhart 38,05, 4. Andrej Brinar (oba Krog) 38,30, 5. Jože Gajšek (Murska Sobota) 39,26.
tg
V SOTINI 85 SMUČARJEV_________________________
Gasilsko društvo in krajani iz Sotine so v nedeljo pripravili tekmovanje v slalomu, veleslalomu in smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici. Udeležilo se ga je 85 smučarjev, ki jih je spremljalo nad tisoč gledalcev. V slalomu je zmagal Štrtak pred Kovačem, oba od Grada in Valečem iz Sotine. Tudi v veleslalomu je bil najboljši Strtak pred Kovačem in Janičem iz Sotine. V smučarskih skokih pa je zmagal Maruč iz Ropoče pred Giderjem iz Ocinja in Kovačem od Grada. Najboljši skok je bil dolg 21,5 metra.
— DVORANSKI HOKEJ-----------------------
ABC POMURKA TRETJA
V MARIBORU
Na prvem mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju, bil je v Mariboru, so hokejisti ABC Pomurke osvojili tretje mesto med devetimi ekipami iz Avstrije, ZR Nemčije, Hrvaške in Slovenije. V svoji skupini so premagali ekipo Ludwigshafna s 3:2 (Časar, Zelko, Fujs) in Partizan I. Cankar Maribor s 5:0 (Časar 3, Mesarič, Kerman), osvojili prvo mesto ter se skupaj z Jedinstvom iz Zagreba (državni prvaki) in Modlingom (Avstrija) uvrstili v finale. Srečanje z Mbdlingom so izgubili s 6:8, (Časar 4, Fujs in Kerman), z Jedinstvom pa z 2:6 (Zelko, Fujs). S tem je bila končana sezona dvoranskega hokeja, le v aprilu bodo hokejisti sodelovali še na turnirju v Gradcu v okviru Graškega sejma. Sedaj pa se bodo pomurski hokejisti začeli pripravljati za letno sezono.
L. Z.
—KOŠARKA"------------------------------*
Pomurje v finalni skupini
Odigrano je bilo zadnje kolo v drugi slovenski moški košarkarski ligi — vzhod. Pomurje iz Murske Sobote je gostovalo v Slivnici m premagalo istoimensko ekipo z 80:77. Strelci pri Pomurju: Juteršnik 24, Štihec 19, Merklin 11, Titan 7, Sakovič 6 in Marinič 5. Radgona pa je doma izgubila š Ptujem, tesno s 84:88. Najboljši strelci pri Radgoni: Lah 22, Fridau 20 in Škof 11. Košarkarji Pomurja so zasedli tre-‘tje mesto in se uvrstili v finalno skupino, kjer bo sodelovalo 6 ekip: Rogaška, Kovinar, Pomurje, Zagorje, Elektra in Šentjur. Zmagovalec se bo uvrstil v enotno republiško ligo.
POMEMBNA ZMAGA SOBOČANK
V prvenstveni tekmi slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja v Murski Soboti premagala ekipo Slovana iz Ljubljane s 65:55. Koše za Pomurje so dosegle: Govorčin 30, Kardos 15, Koren 12, Bore 6 in Drožina 2.
ŠPORT Ob
—ODBOJKA -------------
Prvi del Elradtr
Končan je bil prvi del tekmovanja v občinski rekreacijski odbojkarski ligi Gornja Radgona, kjer sodeluje 9 ekip. Po prvem delu je brez poraza na prvem mestu ekipa Elrada.
Elrad	8	8	0	16:0	16
TP0	8	7	1	14:4	14
Veterani	8	6	2	12:6	12
P. Videm	8	4	4	9:8	8
Elektro	8	4	4	8:9	8
ZSMS Radenci	8	3	5	9:10	6
PM GR	8	3	5	7:11	6
Avtoradgona	8	1	7	3:15	2
P. Negova	8	0	8	2:16	0
— NAMIZNI TENIS----------
Cven in Partizan H prvaka
Sklenjeno je bilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v prvi in drugi skupini. V prvi občinski ligi Ljutomer je zmagal Cven, v drugi pa druga ekipa ljutomerskega Partizana. Najboljši igralci so bili: Sklizovič (15/0), T. Ficko (16/4) in M. Ficko (22/6).
I. obč. liga
Cven Kamenščak	10 8 2 44:30 16 10 7 3 47:31 14
Grlava	10 7 3 43:32 14
Partizan	10 4 6 33:39 8
Branoslavci	10 2 8 29:43 4
Cezanjevci II. obč. liga	10 2 8 28:46 4
Partizan li	12 12 0 60:15 24
Cven II	12 10 2 56:23 20
ŠPŠD Cven	12 8 4 44:29 16
Križevci	12 6 6 41:38 12
Razkrižje	12 3 9 24:46 6
Grlava II	12 2 10 20:50 4
Partizan lil	12 1 11 11:55 2 S. Žunič
—KOŠARKA---------------------
Najboljši 0VIZ MS
Sklenjeno je bilo medobčinsko tekmovanje za starejše pionirje in pionirke v okviru Festivala pionirske košarke. Največ uspeha so imeli predstavniki OVIZ-a, ki so zmagali v obeh konkurencah. Najboljši strelci: Gomboc (Radgona) 102, Kolenc (Lendava) 90 in Maučec (Veržej) 73 košev.
Pionirji
OVIZ MS	6	6	0	277:192	12
Radgona	6	4	2	307:226	10
Veržej	6	2	4	221:291	8
Lendava	6	0	6	219:315	0
Pionirke
OVIZ MSI 4 4 0 321:59 8 OVIZ MS II	4 2 2 107:191 6
Radenci	4 0 4 70:248 4
—KEGLJANJE---------—
Poraz Radenske v Mariboru
V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški kegljaški ligi je Radenska izgubila dvoboj s Konstruktorjem v Mariboru z izidom 5.159:5.366 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Radenske je bil tokrat Hari Steržaj. Podrl je 949 kegljev. Sledijo: Smodiš (914), Mirjo Steržaj (897), Kučan (816), Horvat (796) in Kovačič, 787 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska v Ljutomeru z vodečim Gradisem iz Ljubljane.
—ODBOJKA ------------
ZMAGI RADENEC IN LJUTOMERA
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige — vzhodna skupina, so Radenci v derbi tekmi za vrh lestvice premagali ekipo Franja Malgaja s 3:2, Ljutomer pa je premagal Braslovče s 3:1. V tekmovanju žensk je ekipa Celja v Beltincih premagala Pomurje s 3:1. V naslednjem kolu igrajo : Celje : Ljutomer, Braslovče : Radenci in Prevalje : Pomurje.
-.1 IDO--------------
DRUGI POZIVNI TURNIR
V Lendavi je bil drugi pozivni turnir pionirjev in mladincev Pomurja. Udeležilo se ga je 41 tekmovalcev. Rezultati — pionirji - do 32 kg: 1. Kavčič (MS), 2. Čeh (Lj.), 3. D. Vehab (MS) in Habjanič (Lj.); do 35 kg: 1. Ci-kajlo (MS), 2. Žbul (Ca.), 3. Ma-zouri in Kuplen (MS); do 46 kg: 1. Vrbančič (Lj.), 2. D. Rituper (MS), 3. Štotl (MS) jn Kralj (Lj.); do 52 kg: 1. Breznik, 2. Petkovič (oba Le.), 3. Šiška (MS) in Forjan (Le.); do 58 kg: 1. Leščuk (Le.) 2. Gjerkeš (Lj.), 3. T. Vehab in Pucko (MS); nad 58 kg: L Berden (MS), 2. J. Ortman (Lj.), 3. Šadl (MS) in Recek (Le.). Mladinci — do 53 kg: 1. Breznik (Le.), 2. T. Vehab (MS), 3. Štotl in Šiška (MS), do 57 kg: 1. Duh (MS), 2. Veldin (MS), do 71 kg: L Vnuk (Le.), 2. Berden (MS), absolutna: 1. Vnuk, 2. Kulčar (oba Le.) 3. Veldin (MS) in Petkovič (Le.).
T. K.
HM POLKREPKOHB  MM MM MM
 Benkovič odličen tretji I
Mladinski zvezni pozivni turnir YU TOP 12, ki je bil na Ravnah, trem Sobočanom, z izjemo Benkoviča, ni prinesel pričakovanih rezultatov, posebno še prvemu in drugemu z odprtega zveznega turnirja v Kranju — Kuzmi in Benku, ki nista vzdržala psihičnega pritiska vloge favoritov, pa tudi njuna igra ni bila najboljša. Kljub vsemu so uvrstitve Sobočanov, odlično tretje mesto Benkoviča ter peto Benka in osmo Kuzme dobre ter še vedno ostajajo med kandidati za državno mladinsko reprezentanco.
Robi Benkovič je dosegel rezultat 7:4 in osvojeno tretje mesto je doslej njegov največji uspeh. Če v zadnjem kolu ne bi po nepotrebnem izgubil s Prudkovom, bi osvojil celo drugo mesto, saj je drugouvrščenega Jakšiča premagal z 2:0. Borut Benko je, kot že tolikokrat doslej, tudi tokrat podlegel bremenu favorita ter dosegel rezultat 6:5, kar je bilo dovolj le za peto mesto; kako nezanesljivo je igral, pove podatek, da je izgubil srečanji z zad-njeuvrščenima Giavaškom jn Kožokarjem, premagal pa zmagovalca turnirja in letošnjega republiškega članskega prvaka Jamška iz Fužinarja. Zmagovalec odprtega zveznega turnirja Ivan Kuzma je dosegel rezultat 5:6, kar je bilo dovolj le za osmo mesto, igral je slabo in nezbrano in tudi on izgubljal z najslabšimi igralci. Zvezni kapetan Skakič je po turnirju dejal, da še vedno računa z Benkom in Kuzmo kot kandidatoma za državno mladinsko reprezentanco, vendar'bosta morala na državnem posamičnem in ekipnem prvenstvu doseči neprimerno boljše rezultate, če
želita obleči dres z državnim grbom.
V. BEDIČEV MEMORIAL
M. U.
MURSKA SOBOTA ZA LAS BOLJŠA OD RADGONE
N Murski Soboti je bilo v soboto tekmovanje v streljanju z zračno puško za 5. Bedičev memorial, ki ga je pripravila Občinska strelska zveza Murska Sobota. Sodelovalo je šest ekip, med njimi druga ekipa Murske Sobote izven konkurence. Največ uspeha je imela ekipa Murske Sobote (Š. Balaško, F. Balaško, V. Horvat in J. Horvat) in z 2.185 krogi zasedla prvo mesto pred Gornjo Radgono, 2.184, Ljutomerom, 2.168, Ormožem, 2.101 in Lendavo, 2.060 krogov. Druga ekipa Murske Sobote pa je dosegla 2.182 krogov. Med posamezniki je bil najuspešnejši Janez Horvat (MS), ki je s 561 krogi osvojil prvo mesto pred Ljubom Špindlerjem (Ljutomer), 560, in Antonom Kocbekom (GR), 556 krogov. To je bila tretja zmaga ekipe Murske Sobote na Bedičevem memorialu. Sobočani so zmagali v letih 1983, 1985 in 1986, Ljutomerčani pa leta 1982 in 1984.
V počastitev 8. marca — dneva žena bo v soboto v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Poleg strelk pomurskih oočin bodo nastopile še strelke iz ormoške in ptujske občine. V nedeljo pa bo v Murski Soboti pomursko tekmovanje za zlato pu-
STRELSTVO-------------------
DOGOVOR ZA BOLJŠE DELO
Na letnem občnem zboru Občinske strelske zveze Gornja Radgona, na njem je bilo 30 delegatov iz šestih strelskih družin, so ugotovili, da se je v zadnjih letih število aktivnih strelcev zmanjšalo od 700 na 400, kar pripisujejo pomanjkanju strelišč, orožja in kadrov. Strelske družine so čakale na aktivnost občinske zveze, ki pa vsega sama ne
zmore. Za zgledno strelsko družino v radgonski občini so omenjali SD Jovo Jurkovič iz Vidma, medtem ko so v večini ostalih družin pozabili na delo z mladimi. Poseben problem predstavlja neustrezno zračno strelišče v Gornji Radgoni in razdejano malokalibrsko strelišče v Radencih. Predlagali so, da je potrebno najprej modernizirati zračno
V NEKAJ VRSTICAH .
ŠD ŠULINCI - Na letnem občnem zboru Športnega društva Šulinci so ugotovili, da so v dvoletnem delu dosegli vidne rezultate, saj so se uveljavili na raznih področjih. Poseben pomen pa dajejo zimskemu športu. Tako so uspešno izvedli vaške zimske igre na snegu. Sprejeli so program dela za letos in si izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Ernesta Škerlaka. (Š. Časar).
NOGOMET — Nogometaši Mure so se vrnili z enotedenskih priprav na spomladanski del tekmovanja v slovenski ligi v Medu-linu. Med pripravami so odigrali prijateljske tekme. Izidi — Mura : Jennersdorf 2:3, Mura : SIo-boda (Var.) 3:1, Mura : Banjole 2:2 in Mura : Arsenal (Kragujevac) 4:1.
SAH Na prvem šahovskem dvoboju med člani Radenske iz mesta Murske Sobote in zunanjimi člani so zmagali Sobočani z 2,5:1,5 točke. .
--STRELSTVO---------------------------------------
Tišina in SCT za prvo mesto
V vseh skupinah občinske strelske lige Murska Sobota so opravili 10. kolo. V skupini A vodi SD Tišina pred SCT Murska Sobota, obe ekipi imata po 20 točk in se borita za naslov prvaka. Sledijo: Panonija 17, Grafičar Murska Sobota in Gančani po 14, Sebeborci 12 točk itd. V skupini B pa je na prvem mestu ekipa Mure iz Murske Sobote z 20 točkami pred Skakovci in Gederovci po 18, Tišino B 16, Noršinci B 14 točk itd. Med posamezniki vodi Branko Bukovec s 3721 krogi pred Janezom Horvatom, 3689, Martinom Karom, 3643, Davorinom Paničem, 3606, in Francem Giderjem, 3588 krogov. V občinski pionirski ligi je na prvem mestu ekipa Noršinec s 95 točkami pred Šalovci, 89, in SCT Murska Sobota, 71 točk. Med posamezniki vodi Andrej Horvat s 1653 krogi pred Sašo Šmidlehnerjem 1622 in Robertom Ivaničem 1619 krogov.
strelišče v Gornji Radgoni, kjer bo prihodnje leto Festival bratstva in enotnosti. Prav tako so se delegati zavzeli za to, da je potrebno čimprej urediti malokalibrsko strelišče v Radencih, v Hercegovščaku pa dograditi strelišče za druge vrste orožja. Na občnem zboru so podelili priznanja mojstrom-strelcem za lansko leto. Prejeli: so jih Janko Strgar, Janko Kralj, Anton Kocbek, Ivan Gregom in Jože Šemen. Zlato puščico občine Gornja Radgona je za letošnje leto osvojil Janko Strgar. Občinsko strelsko zvezo Gornja Radgona bo še naprej kot predsednik vodil Anton Kocbek iz Vidma ob Ščavnici.
F. Matko
.	.	AERO KLUB MURSKA SOBOTA .....
Obstoj si zagotavljajo z lastnim delom
gorenjegtedl
Članicam kolektiva in vsem ženam vse najlepše ob njihovem prazniku — 8. marcu, dnevu žena!
Aero klub Murska Sobota, ki je edinstvena tovrstna organizacija v Pomurju, ima razvito pestro dejavnost. V okviru kluba delujejo jadralna, motorna, padalska in modelarska sekcija, ki skrbijo za šolanje motornih pilotov, padalcev, modelarjev itd. Letalska dejavnost je v prvi vrsti namenjena za dobro kondicijsko pripravljenost pilotov, saj mora vsak pilot v letni sezoni naleteti najmanj 25 ur. da obdrži vse kondicijske funkcije, ki zagotavljajo varnost letenja, pa seveda tudi za doseganje dobrih športnih rezultatov in osvajanj športnih značk. Člani Aero kluba Murska Sobota so se lani udeležili raznih tekmovanj in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Na republiškem, jadralnem prvenstvu članov v Ajdovščini je Pfeifer zasedel peto, na državnem prvenstvu v Celju pa šestnajsto mesto. Na republiškem jadralnem prvenstvu za mladince v Novem mestu pa je bil Kramberger šesti. Na republiškem padalskem prvenstvu v Lescah je Karas zasedel šestnajsto mesto. Lep uspeh pa so padalci Aero kluba
Murska Sobota dosegli na tekmovanju pobratenih mest v Paračinu, kjer je bil Vidovič drugi, Pojbič četrti in Karas šesti, ekipno pa so osvojili drugo mesto. Na republiškem tekmovanju motornih pilotov v Mariboru je ekipa Aero kluba
IZ DRUŠTEV
Murska Sobota, ki sta jo sestavljala Vogrin—Šeruga in zasedla dvanajsto mesto, Pfeifer— Škrilec pa štirinajsto. V natančnem pristajanju pa je ekipa soboškega Aero kluba (Vogrin—Škrileč) na republiškem prvenstvo motornih pilotov Branko Ivanuš v Portorožu zasedla prvo mesto. V okviru Aero kluba Murska Sobota deluje letalska šola, ki usposablja lastne kadre od začetnikov do učiteljev letenja. kar je tudi izredno pomembno za nadaljnje uspešno delo v klubu. V svojih vrstah imajo tačas štiri učitelje jadralnega letenja ter po enega učitelja motornega letenjb in padalstva.
Letalstvo je zelo draga dejavnost, ki jo v Aero klubu Murska Sobota financirajo iz dveh virov. Prvi in glavni vir sredstev si zagotavljajo s proizvodnim delom članov v delavnici kluba. S tem delom so si lani ustvarili 6,500.000 dinarjev, dotacijo pa so dobili v višini 2.200.000 dinarjev. Z lastnim delom in požrtvovalnostjo članov si torej v Aero klubu Murska Sobota zagotavljajo svoj obstoj. Zato prav gotovo zaslužijo vso pohvalo.
Tudi v prihodnje bodo v klubu posebno skrb namenjali vzgoji mladih kadrov in sodelovali na raznih tekmovanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Letos bodo tudi organizator republiškega mladinskega prvenstva jadralnih pilotov in gostitelj že tradicionalnega usposabljanja gojencev letalske gimnazije Maršal Tito iz Mostarja. V Aero klubu Murska Sobota pa se bodo začeli pripravljati na praznovanje 40-letnice uspešnega delovanja kluba, ki ga bodo proslavili prihodnje leto.
F. M.
VESTNIK, 6. MARCA 1986
STRAN 15
Radijski in televizijski spored od 7. do 13. marca
PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDR ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 7. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
9.00 Tednik. 10.00 Pesem giba: Ruski balet (do 10.25). 11.55 Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos (do 15.00/30). 16.00 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj Lj. 17.25 Poročila. 17.30 Oživele strani, 10. — zadnji del nanizanke TV Skopje. 17.50 Merlin, 5. del nemške nadaljevanke. 18.15 Stres: Stres-fenomen, 1. del izobraževalnega niza. 18.45 Risanka. 19.00 Danes obzornik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Avtomanija. 1. del dokumentarne serije. 21.00 Priština: Izbor jugoslovanske popevke za pesem Evrovizije, prenos. 22.40 TV dnevnik. 22.55 Pod krinko, 8. del ameriške nanizanke.
OPOMBA:
Basel: SP v rokometu (m), tekma za 3/4 mesto, če igra Yu, posnetek 2. polčasa
ljubljanska bartka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli,
17.25
16.00 Dober dan,
Kronika reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 21.00 Izbor pesmi za Evrovizijo, 23.20 Dnevnik, 23.35 V petek ob desetih.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Družinski red, 12.05 Šport, Otroški in mladinski red, 18.00 Avstrija v
Tv v spo-
16.30 spo-sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.15 Moda, 21.20 To so bili časi, 22.05 Umetnine.
Drugi program
19.30 Čas v sliki, 20.15 O nastanku in minljivosti zvezd, 21.00 Obrazi Evrope, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.40 Šport, 22.45 Jezdeci na dolge proge (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Za upokojence; Izdajalec, TV film. 15.15 Šolska TV. 16.20 100 mojstrovin. 16.30 TV spored za 3 dni. 16.35 Strategija zmage, sovjetska serija. 17.40 TV ogledalo. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telepodij; Je -težko biti žena? Kabaret. 21.10 Beseda, glasba, slika. 22.00 Očetje rami, dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.25 Tenis: Beograd — Davisov Pokal. 16.45 Otroški program: Risanke: Pegaso Kid. Opera Narave — dokumentarec. Osamljeni jezdec - TV film. 18.30 Pacific international Airport — TV  film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprti prostor. 20.30 V senci velikega hrasta — TV nadaljevanka II. del. 21.40 TVD vsedanes. 21.50 Časovni stroj. 22.40 Športni včer. Tenis: Davisov pokal — Beograd. Rokomet: Evropsko prvenstvo — Basel. Smučarski skoki — Kulm — svetovno prvenstvo
TV koordinacija
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 8. marca (sobotna reportaža), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
8.00 Poročila, Otroška matineja — ponovitev oddaj. 9.50 Mati gre v Ameriko, dokumentarni film. 10.15 Čarobna vrvica, oddaja iz niza Čirule—Čaru-le. 10.20 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska — 1. oddaja. 10.50 Ščepec širnega sveta: Zelišča, ponovitev 13. zadnjega dela angleškega izobraževalnega niza. 11.15 Ljudje in zemlja, ponovitev. 11.55 Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos (do 15.00/30). 15.55 Vroče poletje — L del dokumentarne oddaje iz niza Boj za obstanek. 16.20 Poročila. 16.25 Ziirich: SP v rokometu (m)—tekma za 1/2 mesto,- prenos. 18.00/15 Kratki film. 18.30 Knjiga. 18.45 Risanka. 19.00 Danes Turistični globus. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Anina zgodba, kanadski film. 21.35 TV dnevnik. 21.50 Ženska v NOB, dokumentarna oddaja. 22.45 Videogodba.
i TV ZAGREB
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 11.55 SP v smučarskih skokih, 15.10 Sedem tv dni, 15.40 Narodni običaji, 16.10 Poročila, 16.15 Tv koledar, 16.25 SP v rokometu, 18.00 Košarka: Partizan — Zadar, 18.30 Iz prve roke, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 En človek, ena žena (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Od našega dopisnika, 23.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.15 Vaški monarh (film), 15.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.05 Plesni gala, 23.05 Ameriška glasbena lestvica.
Drugi program
12.00 Šport, 15.45 Kdo me hoče?, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Povračilna igra (film), 21.55 Šport, 22.30 Lov na človeka (film).
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran, pon. 8.50 Za otroke. 10.55 Ponovitve. 14.15 Direndaj. 14.55 Začimbe, cimet. 15.20 Poročila. 15.25 Knjige pred kame-
16.00 Plesi, čačača.
ro.
16.25 SP v rokometu. 18.05 Srečanje z morjem. 18.35 Popevkarska TV lestvica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra v dvorcu, trodejanka. 22.00 Narodne za zbore. 22.05 Jubilej Zs, Thury. 22.45 Poročila, himna.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.25 Tenis — Beograd: Davisov pokal. 16.25 Rokomet — svetovno prvenstvo — finale. 18.00 Smučarski skoki: Kulm. 18.55 Tv — novice. 19.00 Smučarski skoki: Kulm. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Sobota v družini. 20.30 9. sinfonij LUDWIGA VAN Beethovna. 22.00 TVD — vsedanes. 22.10 Portreli italijanskih solistov — Uto Ugi. 22.50 SRH nepredvidenega. 23.30 Zdravnik in pacient — mladinska oddaja.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (tema: Pred volitvami, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) .
TV LJUBLJANA
8.40 Poročila. 8.45 Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja, Risanke. 10.00 A. Ivanov: Večni klic, 8. del sovjetske nadaljevanke. 11.10 Večer slovenske narodnozabavne glasbe — 1. oddaja. 11.55 Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos. 15.30 Carmen, baletna oddaja španske TV. 16.20 Poročila. 16.25 Življenje ob meji, skupna oddaja MTV-studio Pecs in ljubljanske TV. 17.20 Pod lipo, prenos iz Martincev pri Sremski Mitroviči in iz Žabnice pri Kranju. 18.50 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 9. del nadaljevanke TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.45 Jazz na ekranu: Ansambel Quate-briga — 2. oddaja. 22.10 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Ne
deljsko dopoldne, Kmetijska oddaja, Vzgojna oddaja,
12.00
13.00
13.30
Zdravstvo, 14.00 Mali koncert, 14.15 Skrivnost črnega zmaja, 15.15 Nedeljsko popoldne, 17.25 Maščevalčeva prisega (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled, 21.30 Morje, ljudje, obale, 22.00 Dnevnik, 22.20 Tv galerija.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 15.00 Gikor v velikem mestu (film), 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Salander (Ljudska igra), 21.45 Zemlja živi, 22.30 Nočni studio. Drugi program
17.40 Band Aid — film, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ognjeni zmaj (film), 21.55 Dinastija, 22.30 Šport, 23.00 Martirij svetega Sebastjana.
8.35 Spored za otroke. 13.40 Ciklus L. Basti: Po-dnevna tema, madžarski č/b film. 15.25 Oglejmo si skupaj. 15.55 Srečno, Gy. Rozsa. 16.50 Na dveh jezikih, skupni spored Ljubljanske in Madžarske TV. 17.40 Poročila. 17.45 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Poročila. 20.05 Akcijska skupina, kriminalka. 21.05 MIDEM, 86. 21.50 Moji rojstni kraji. 22.45 Poročila, himna.
TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 14.15 Tenis — Beograd — Davisov pokal., 16.30 Risanke. 17.30 Veliki greben. 18.00 Osamljeni jezdec — tv film. 18.30 Ščepec širnega sveta — dokumentarec. 19.00
Smučarski skoki
Kulm.
19.30 Sivi dom — TV nadaljevanka. 20.30 Prevara v San Franciscu — TV film. 21.30 Ta-tort - TV film. 23.15 SRH nepredvidenega — TV film. 23.45 Pogled na svet.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 10. marca (šport), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Pesem giba: Jazz balet in Jerome Robbins. 9.40 Naši olimpijci: Smučarski tekači (do 10.30). 15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Bela vrana. 17.50 Lutko-mendija, 6. del nadaljevanke TV Novi Sad. 18.15 Izročila, oddaja TV Sarajevo o ljudskih običajih. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 8. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 21.40 Glasbeni večer. 22.30 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Naš prijatelj Tito, 2. del otroške serije. 8.45 Oživele strani, otroška nanizanka TV Skopje. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pota spoznanj. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.25 Dinastija, 89. del ameriške nadaljevanke. 22.20 Čas knjige.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Haj-duški gaj (tv drama), 21.30 Mali koncert, 21.45 Argumenti, 22.15 Dnevnik, 22.35 En avtor, en film, 22.55 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 Korajža dvoma.
Drugi program
17.30 Biotehnologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Schilling, 22.05 Beli parnik (film).
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
14.15 TV — novice. 14.25 Uboga Klara — TV film. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 115.45 36. Festival Sanremo. 16.30 Otroški program. Risanke: Pegaso Kid, Op.era narave — dokumentarec. 18.00 Zdravnik in Otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 TV — novice. 19.00 Odprta meja — Oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Morilčeva sled, igrajo: Zbignijew Cybul-ski, Tadeus Szmit, režija: A. Scibot. 22.0 TVD — vsedanes. 22.10 Film: Morilčeva sled — Nadaljevanje II. del. 22.40 Delta. 23.30 Nanizni tenis.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 11. marca (pogovor v živo, Predstavljamo vam, ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Pred izbiro poklica: Poklici v turizmu in gostinstvu. 9.30 Človekovo telo: Koža. 9.55 Slikarstvo XX. stoletja: Zlomljene oblike (do 10.25). 16.00 TV mozaik Šolska TV, ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 M PF Celje’85 2. oddaja. 18.00 Periskop. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Posavski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 D. Jančar: Veliki briljantni valček, 2. del TV priredbe predstave Drame SNG Ljubljana. 21.40 Integrali. 22.55 TV dnevnik.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 18.15 Otroški in mladinski spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 21.00 Kino za groš (film), 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Filmski forum, 22.45 Serpi-co (film).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 kviz, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse ali nič (zabava), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Klub 2.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Madžarska pusta, pon. 9. in 10. dela. 10.45 Predsednica, 'TV film. 14.55 Šolska TV.
16.05 Poročila. 16.10 TV univerza. 17.10 Železnica v Sibiriji, reportaža. 17.40 Ne le za žene! 17.55 TV spored za 3 dni. 18.00 Diagnoza. 18.30 Agrarni svet. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Parmska kartuzija, 2. del. 21.00 Studio ’86.
22.00 Ponujam gospodarstvu. 22.50 Tv dnevnik, himna.
VESTNIK
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara — telefilm. 15.10 Film: Morilčeva sled. 16.45 Otroški program. Risanke: Pegaso Kid Veliki greben — TV film, Osamljeni jezdec — TV film. 18.30 Pacific international airport - TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Diplomatske skrivnosti — TV film. 21.40 Oblast in družba' — dokumentarec. 22.40 TVD — vsedanes. 22.50 Športna oddaja.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 12. marca (gospodarska tema), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 - »21-232« - pro-pagandno-glasbena oddaja. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
	TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.00 Etbin Kristan: Kato Vrankovič, posnetek predstave SSG Trst. 16.10 TV mozaik ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Poročila. 17.30 M. Druon: Deček z zelenimi prsti — 1. del. 17.45 Ko se korenin zavemo: Prva partizanska pomlad, 6. del dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Celjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Nedolžni svetniki, španski film. 21.55 Dokumentarec meseca: Varuh. 22.25 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 17.25 TV dnevnik. 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 18.15 Beograd na filmu, izobraževalna oddaja. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert v galeriji sanu, resna glasba. 20.55 Premor. 21.00 Oskar Herman, dokumentarna oddaja. 21.45 Dubro jutro, Jazzarji.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoii, 13.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.46 kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gi-’bljive slike in film, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tolovaj in ljubi bog (film), 21.50 Videoteka.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Znana divjina, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz in Du-ce, 21.15 Čas v sliki, 21.35
Kulturni Francija 22.30 (film).
žumal, 21.45 pred volitvami, Osemnajstletniki
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Delta, pon. 10.35 Prepovedana preiskava, pon. 15.35 Šolska TV. 16.35 Poročila. 16.40 Som, kratki film. 17.10 Svet jezika. 18.00 Ferenc Liszt, pon. 6. dela madžarske serije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje, 8. del: Lakatoševa vlada. 21.10 Umetnina tedna. 21.15 Parabola. 21.50 Pro-glašavam vas za doktorja, dokumentarna serija. 22.55 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
18.30 Pacific international airport — TV film. 18.55 TV — novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD - stičišče. 19.50 Rugby Time. 20.30 Film: Skrivnost, igrajo: J. L. Trintignant, M. Jo-bert, P. Noiret režija: R. Enrico. 22.00 TVD — vsedanes. 22.30 Film: ZOU TOU.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v četrtek, 13. marca (kulturna, Iščemo odgovore na naša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Pekinško prepovedano mesto, japonski dokumentarni film. 15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Danes volimo. 17.30 Zgodbe o Po-luhcu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika, 10. del nanizanke. 17.45 Potovanje skozi osončje: Jasnejša slika Jupitra, 10. del ameriškega niza. 18.15 Mozaik kratkega filma: Zlata mrzlica, sovjetski film (Čb). 18.35 Risanka. 19.00 Danes, Severnoprimorski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 F. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 1. del angleške nadaljevanke. 22.05 TV dnevnik. 22.20 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Svojega telesa gospodar, jugoslovanski film (Čb).
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Kvizkoteka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Via mala (nadaljevanka), 21.55 Dvojni svet (TV film).
Drugi program
17.00 Šport, 17.15 Evropski nacionalni parki, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Kavarna Central.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Nekje in nekoč, zgodovinski kabaret. 15.35 Šolska TV. 16.40 Poročila. 17.00 Perpe-tuum mobile, za otroke. 17.40 Rezerviran čas. 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Marion, francoski film. 21.05 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.55 Portret, Gy-brgy Kepes. 22.20 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara — telefilm. 15.10 Film: Skrivnost. 17.00 Otroški program, risanke: Pegaso Kid, Veliki greben — Tv film, Osamljeni jezdec c- Tv film. 18.30 Pacific international airport — TV film. 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče,
19.0 Kulturna panorama. 20.30 Film: Jules in Jim igrajo: Jeanne Moreu. Oskar Werner, režija: F. Truffaut. 22.25 TVD -vsedanes. 22.35 Variete. 23.45 Košarka Limoges: Limoges — Cibona.
STRAN 16
VESTNIK, 6. MARCA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 6. marca 1986	Št.: 7
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
62.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota
63.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Lendava
64.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Gornja Radgona
65.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični -zbor Skupščine občine Ljutomer
66.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letu 1986
67.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Gornja Radgona
68.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Radoslavci
69.	Sklep o sprejemu dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
70.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci
62
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Murski Soboti objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Murska Sobota, ki obsega naslednje kandidate:
22. SMODIŠ Ivan
23.	SOLAR Evgen
24.	ŠABJAN Štefan
roj. 1959, predsednik Občinske konference ZSMS, M. Sobota, Cankova 13
STRAN 17 VESTNIK, 6. MARCA 1986
1.	ABRAHAM Aleksander
2.	BENKO Irma
3.	CAR Viktor
4.	CIPOT Rudi
5.	ČAHUK Štefan
6.	DERVARIČ Franc
7.	DRAVEC Karolina
8.	FARKAŠ Geza
9.	FUJS Milan
10.	GERENČER Andrej
11,	KEREC Zina
12.	KLEMENČIČ Antonija
13.	KOŠA Evgen
14.	KUČAN Janez
15.	KUHARIČ Božo
16.	OREŠNIK Ivo
17.	OŠLAJ Štefan
18.	PERTOCI Franc
19.	PUHAN Štefan
20.	PUSTAI Kornel
21.	PUŠENJAK Darinka
roj. 1964, kmetovalec, Šalovci 192 roj. 1952, odgovorna urednica Radia M. Sobota — slovenski program, Kopitarjeva 5
roj. 1930, tajnik samoupravnih organov, INTES — TOZD Mlinopek, Dankovci 22
roj. 1949, sekretar predsedstva O K ZKS M. Sobota, Brezovci 2 b roj. 1934, vodja strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, M. Sobota, Moše Pijade 10 roj. 1947, predsednik Občinskega sveta ZSS, M. Sobota, Černelavci, Jurčičeva 11
roj. 1946, referent nabave pomožnega materiala, MURA — TOZD Perilo, M. Sobota, Proletarskih brigad 11 roj. 1948, predsednik OK SZDL, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 40 roj. 1957, sekretar Občinske konference ZSMS M. Sobota, M. Sobota, Lendavska 17 a
roj. 1941, družbeni pravobranilec samoupravljanja, M. Sobota, Prešernova 17
roj. 1930, upokojenka, M. Sobota, Cankarjeva 41
roj. 1946, PTT prometnik, DO za PTT promet, M. Sobota, Titova 19 roj. 1948, ravnatelj Osnovne šole Bratstva in enotnosti Prosenjakovci, M. Sobota, Vrtna 3
roj. 1937, član kolektivnega poslovodnega organa SOZD ABC Pomurka, M. Sobota, Temlinova 8
roj. 1940, generalni direktor DO Mura, M. Sobota, Miklošičeva 37 roj. 1921, upokojenec, M. Sobota, Naselje Borisa Kraigherja 17 roj. 1938, direktor TOZD Perilo, M. Sobota Miklošičeva 85
roj. 1949, kmetovalec, Mali Bakovci 102
roj. 1952, strokovni sodelavec za ekonomiko, plan in analize v DS SS SOZD ABC Pomurka, M. Sobota, Zorana Velnarja 25
roj. 1930, zasebni obrtnik — urar, M.
Sobota, Cankarjeva ul. 38
roj. 1956, vodja splošno pravne službe DS SS KG Rakičan, M. Sobota, Lendavska 23
25.	ŠERAK Matija
26.	ŠERUGA Maja
27.	ŠONAJA Franjo
28.	TITAN Štefan
29.	VEREN Bojana
30.	VILD Jože
roj. 1959, kovač, DO Panonija, Andrejci 22
roj. 1920, upokojenec, M. Sobota, Titova 25
roj. 1922, upokojenec, M. Sobota, Cankarjevo naselje 52
roj. 1960, zdravnica — PZC M. Sobota, M. Sobota,. Zorana Velnarja 31 roj. 1923, upokojenec, M. Sobota, Prešernova 62
roj. 1944, poslovodja, TOZD Družbena prehrana M. Sobota, Tropovci 1 roj. 1951, devizni referent, LB, Temeljna pomurska banka M. Sobota, M. Sobota, Oktobrske revolucije 1 roj. 1924, upokojenec, M. Sobota, Prešernova 12
Listo kandidatov je predložila Občinska konerenca SZDL Mur-
ska Sobota.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986.
V Murski Soboti, 24/2-1986.
Občinska volilna komisija v Murski Soboti.
Tajnik:
VINČEC Martin, 1. r.
Člani:
BANIČ Milan, 1. r. ČERNELA Franc, L r. STVARNIK Jože, 1. r.
Predsednik: BENKO Mirko, 1. r.
63
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Lendavi objavlja na podlagi 78. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Lendava, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Franc Bobovec, 1957, strojni tehnik, Mostje 72
2.	Vlado Bratkovič, 1959, gozdarski tehnik, Lendava, Kidričeva 7 _
3.	Breda Bukovec, 1961, dipl, ekonomist ZT, Lendava, V. Nazorja 10
4.	Štefan Dragošič, 1937, dipl. ing. kmetijstva. G. Lakoš 6
5.	Štefan Ftičar, 1944, predmetni učitelj, Črenšovci 7/a
6.	Helena Gal, 1951, učiteljica, Radmožanci 53
7.	Mirko Hajdinjak, 1927, kmetijski tehnik, Lendava, H. Mohorja 10
8.	Elizabeta Horvat, 1946, učiteljica, Lendava, Naselje Prekmurskih brigad 6
9.	Ivan Jarni, 1946, KV kovinostrugar, Trimlini 61
10.	Jože Maje, 1950, pravnik, Lendava, Tomšičeva 7
11.	Pavel Nemet, 1930, ekonomski'tehnik, Kobilje 30
12.	Cvetko Pečelin, 1928, upokojenec, Petišovci, Ul. 22. junija 80
13.	Evgen Pinter, 1935, KV soboslikar, Lendava, Gregorčičeva 1
14.	Jože Raščan, 1959, gimnazijski maturant, Turnišče, Št. Kovača 24
15.	Miroslav Škalič, 1958, gimnazijski maturant, Mala Polana 22
16.	Štefan Šoš, 1952, dipl, sociolog, Dolga vas 1/a '
17.	Aleksander Varga, 1951, dipl, ekonomist, Lendavske gorice 244
18.	Ivan Vučko, 1963, kmetovalec, Srednja Bistrica 16
19.	Marija Zver, 1937, predmetna učiteljica, Turnišče, Št. Kovača 25
20.	Marjan Žerdin, 1954, KV orodjar, Lendava, Tomšičeva 3
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Lendava.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986.
V Lendavi, dne 25. 2. 1986
Občinska volilna komisija v Lendavi.
TAJNIK:
Marija Hajds, 1. r.
ČLAN:
Nikolaj Šabjan, 1. r.
Hajrudin Rosič, 1. r.
Janez Lešnjak, 1. r.
PREDSEDNIK:
Ferenc Hajds, 1. r.
64
Občinska volilna komisija vGornji Radgoni objavlja na podlagi 87. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Gornja Radgona, ki obsega naslednje kandidate:
L Alojz ARZENŠEK, roj. 1923, kmetovalec, Vratja vas 1
2.	Tone BRUS, roj. 1927, upokojenec, Trubarjeva 4, G. Radgona
3.	Boris EDŠID, roj. 1960, preds. OK ZSMS, Črnci 33, Apače
4.	Marjan EDŠID, roj. 1959, vodja skladišča, Ptujska c. 5
5.	Franc FAŠALEK, roj. 1948, kmetovalec, Lastomerci 17
6.	Peter FRIDAU, roj. 1942, direktor, Strma ul. 10, G. Radgona
7.	Drago HORVAT, roj. 1948, vodja kadrovske službe, Porabska 6, G. Radgona
8.	Drago KOCET roj. 1959, krojač, Apače 22
9.	Dimitrij KOJIČ, roj. 1937, vodja proizvodnje, Nikola Tesla 16, Radenci
10.	Milena MAROVIČ, roj. 1948, tajnik samoup. organov, Vodnikova ul. 4, Gor. Radgona
11.	Edvard METLIČAR, roj. 1943, načelnik odd. za urbanizem, Titova 11, Radenci
12.	Tone MLAKAR, roj. 1956, tehnolog, projektant, Črešnjev-ci 44
13.	Marjan NEUVIRT, roj. 1952, preds. OS ZSS, Porabska 6, G. Radgona
14.	Irena PETEK-FERENC, roj. 1955, analitik-pjaner, Kidričevo nas. 8 Radenci
15.	Tatjana PETEK, roj. 1962, pravnik, Črešnjevci 131, G. Radgona
16.	Štefanija ROŽMAN, roj. 1947, zobni tehnik, Št. Kovača 1, Radenci
17.	Alenka SEMLE1Č roj. 1956, vzgojiteljica, Apače 3
18.	Janko SLAVIČ, roj. 1943, direktor. Mladinska 5, G. Radgona
19.	Zdravko STOLNIK, roj. 1948, izvršni sekretar OK ZKS, Panonska 32, Gor. Radgona
20.	Marija ŠEDIVY, roj. 1941, preds. OK SZDL, Šlebingerjev b. 19, G. Radgona
21.	Milan TIŠLER, roj. 1955, referent nabave, Biserjane 21, Videm
22.	Dušan ZAGORC, roj. 1952, strokovni delavec OIS in ORS, Partizanska 37 Gor. Radgona
23.	Stanko ŽELEZNJAK, roj. 1954, delavec, Plitvica 4, Apače
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Gor. Radgona.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 16. 3. 1986.
V Gor. Radgoni, dne 26. 2. 1986
Občinska volilna komisija v Gornji Radgoni
Tajnik: PETEK Feliks, 1. r.
Člani:
KRALJ Janko, 1. r.
KUŠAR Janez, I. r.
KOVAČIČ Viktor, 1. r.
Predsednik: BORKO Branko, 1. r.
65
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Ljutomeru objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljutomer, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Angela FARKAŠ, 1947, kmetovalka, Radoslave!
2.	Angelca FRAS, 1940, predmetna učiteljica, Veržej
3.	Franc GALUNDER, 1919, upokojenec, Veržej
4.	Franc JAGRINEC, 1963, ključavničar, Sp. Kamenščak
5.	Franc JURŠA, 1953, živilski tehnik, Branoslavci
6.	Anton KAPUN, 1932, dipl, veterinar, Ljutomer
7.	Ksenja KAPUN, 1961, tehnik farmacije, Ljutomer
8.	Dušan KOSI, 1957, gimnazijski maturant, Presika
9.	Oskar LIKAR, 1945, dipl, oec., Križevci
10.	Janez MAGDIČ, 1925, upokojenec, Krapje
11.	Marko MILIČ,1945, strojni tehnik, Križevci
12.	Anita OSTERČ, 1966, šivilja, Logarovci
13.	Boris PAUŠNER, 1965, gimnazijski maturant, Ljutomer
14.	Bojan RAZLAG, 1955, strojni tehnik, Ljutomer
15.	Dragica ROPOŠA, 1961, kmetijski tehnik, Veržej
16.	Cilka SAVIČ, 1950, predmetna učiteljica, Ljutomer
17.	Matija SEVER, 1943, dipl. ing. agronomije, Cven
18.	Sonja SEVER, 1960, medicinska sestra, Ljutomer
19.	Irma SIMONIČ, 1924, upokojenka, Ljutomer
20.	Franjo ŠTEBIH, 1925, pravnik, Ljutomer
21.	Franc ŠTIH, 1948, kmetovalec, Noršinci
22.	Anton VRBNJAK, 1961, mehanik, Ključarovci
23.	Ciril ZAJNKOVIČ, 1945, mlekarski tehnik, Gibina
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Ljutomer.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16/3-1986.
V Ljutomeru, dne 24/2-1986
Občinska volilna komisija v Ljutomeru
Tajnik: Franc HERGA, 1. r.
Člani:
Marjan BELOVIČ, 1. r.
Leopold HORVAT, 1. r.
Nace ŽUNIČ, 1. r.
Predsednik:
Ivo ŠUMAK, dipl, pravnik, 1. r.
66
RESOLUCIJA O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUTOMER V LETU 1986
L GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V OBDOBJU 1981 — 1985 IN KLJUČNI PROBLEMI ZA NADALJNJI RAZVOJ
V obdobju 1981 — 1985 se zaradi neustrezne gospodarske strukture in bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja ne uresničujejo nekateri ključni razvojni cilji v občini. Zlasti počasnejša od načrtovane je bila rast industrijske proizvodnje (v obdobju 1981 — 1985 je znašala povprečna letna rast okrog 1,8 %). V prvih letih tega srednjeročnega obdobja je vzroke za počasnejšo rast proizvodnje iskati v slabi oskrbi z repromateriali na domačem trgu, v zadnjem letu pa v bistveno zmanjšanih prodajnih možnostih. Tudi ostale ekonomske kategorije, kot so družbeni proizvod, dohodek in sredstva za akumulacijo so v tem obdobju dosegale počasnejšo rast (v obdobju 1981 — 1985 je znašala letna povprečna rast družbenega proizvoda 0,3 %).
Izgube v gospodarstvu so začele naraščati v letu 1984, v letu 1985 pa so že višje od sredstev ustvarjenih za akumulacijo in reprodukcijo. Posledice teh negativnih gibanj se kažejo v pomanjkanju sredstev za tekoče poslovanje in za investicijska vlaganja, v zastareli opremi, v zaostajanju v razvoju na področju gospodarske infrastrukture in v nekaterih nerešenih problemih na področju družbenih dejavnosti.
Vsled tega so možnosti za nadaljnji razvoj občine v letu 1986, pa tudi v naprej zelo omejene. Iskati jih bo potrebno v večji izrabi razpoložljivih proizvodnih in drugih zmogljivosti ter naravnih danostih, £ kvalitetnejšem gospodarjenju, posodobitvi opreme in tehnoloških procesov. Večji povdarek mora biti dan tudi znanju in razvoju raziskovalnih dejavnosti in uvajanju novih proizvodnih programov. Možnosti za uvajanje le-teh so v lastnem razvojnem delu, še večji meri pa v okviru poslovno-tehničnega povezovanja z večjimi OZD izven obči-ne.: Pri pospeševanju kooperacijske proizvodnje moramo izkoristiti tudi vse možnosti za ustanavljanje manjših proizvodnih enot, ki bodo prevzele proizvodne programe, ki ne sodijo v veliko-serijski način ^proizvodnje in ki bi z nadaljnjim razvojem lahko postale osnovi za 'razvoj novih dejavnosti v občini.

2.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
Z resolucijo za leto 1986 oblikujemo v občini temeljne usmeritve in naloge na področju celotne reprodukcije. Pri tem izhajamo iz smernic za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
V letu 1986 bomo uresničevali naslednje ključne cilje in naloge:
—	nadalje bomo razvijali, utrjevali in poglabljali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
—	povečali proizvodnjo z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter z uvajanjem sodobne oprerhe in tehnologije,
—	pospeševali izvoz blaga in storitev zlasti na konvertibilno področje,
—	izboljšali produktivnost dela in zmanjšali proizvodne stroške, z manjšo porabo energije in z boljšim izkoristkom materiala in delovnega časa,
—	skrbeli bomo za produktivn.o zaposlovanje, presežke delovne sile pa prekvalificirali,
. — večje aktivnosti bodo usmerjene v odpravljanje žarišč izgub v občini in finančno konsolidacijo gospodarstva,
—	organizacije združenega dela v občini in iz razvitejših območij bodo združevale sredstva za prioritetne naložbe, ki bodo zagotavljale tudi dodatne zaposlitve,
—	modernizirali in posodabljali bomo gospodarsko infrastrukturo in sicer tako, da bomo vključevali tudi sredstva občanov .preko občinskega ih krajevnih samoprispevkov,
na področju'družbenih dejavnosti bomo v skladu z materialnimi možnostmi še nadalje razvijali program usklajevanja ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom,
—	skrbeli bomo za smotrno rabo prostora, za varovanje kmetijskih zemljišč, okolja ter naravne in kulturne dediščine,
—	krepili bomo zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovni sestavini socialističnega samoupravnega razvoja.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
V letu 1986 pričakujemo, da bo gospodarska rast v občini nekoliko počasnejša, kot je predvideno na podlagi razvojnih usmeritev za obdobje 1986—1990. Zaradi še vedno prisotnih težav, ki se nahajajo na področju kovinsko .in lesno predelovalne industrije ter v kmetijstvu načrtujemo v letu 1986 naslednje materialne okvire razvoja v primerjavi z republiko:
	Občina	SRS
družbeni proizvod — realno	1,5 1	2,5
industrijska proizvodnja		2,4
kmetijska proizvodnja	3-4	2,5 1
zaposlovanje — dodatno	0	
izvoz — realno	10	7-8
produktivnost dela	1,5	1-1.5
STRAN 19 VESTNIK, 6. MARCA 1986
Število zaposlenih se v letu 1986 ne bo bistveno povečalo, saj bo potrebno v okviru dodatnega zaposlovanja v prvi vrsti reševati presežke delovne sile v organizacijah, ki poslujejo z izgubo. Večje zaposlitvene možnosti pričakujemo le na področju zasebne obrti.
Kljub predvideni počasnejši gospodarski rasti si bomo z doslednim uresničevanjem opredeljenih ključnih ciljev in nalog ter z izvajanjem učinkovitejših ukrepov za sanacijo poslovanja v tistih OZD, ki poslujejo z izgubo prizadevali za hitrejši razvoj občine.
V politiki delitve dohodka bodo OZD skrbele za ustvarjanje akumulacije in sicer tako, da bi se v strukturi dohodka ohranil vsaj delež teh sredstev, ki je bil dosežen v letu 1985.
Sredstva za osebne, dohodke in skupno porabo delavcev v OZD bodo v letu 1986 ohranila realno raven osebnih dohodkov iz leta 1985, oz. se bodo oblikovala v skladu z določili resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih bodo ohranila realno raven, dogovorjeno z resolucijo za leto 1985. Pri tem bodo SIS družbenih dejavnosti presežke sredstev iz leta 1985 poračunale v letu 1986. Raven osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih bomo v okviru razpoložljivih materialnih možnosti še naprej usklajevali z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo v globalu ohranila največ realno raven iz leta 1985.
4.	RAZVOJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH 4.1. Aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
Ena najpomembnejših nalog v letu 1986 bo povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Organizacije združenega dela načrtujejo 10% realno rast izvoza. V skladu s politiko gospodarskih odnosov s tujino bodo organizacije, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv, deležne olajšav pri plačevanju davka iz dohodka TOZD in pri združevanju sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Deležne bodo tudi posebnih stimulacij.
Nujnost povečanja izvoza bodo v letu 1986 narekovale manjše možnosti prodaje doma. Zato bo razen klasičnega izvoza potrebno razvijati tudi druge oblike sodelovanja, to je kooperacijska proizvodnja, poslovno-tehnično sodelovanje in drugo.
Banke bodo izvoz na konvertibilno področje pospeševale s kratkoročnimi posojili.
4.2.	Zaposlovanje in kadrovska politika
Na področju zaposlovanja bomo še naprej sledili politiki produktivnega zaposlovanja in omogočili zaposlovanje predvsem delavcem, ki bodo končali šolanje in že zaposlenim delavcem, katerih delo bo zaradi tehnoloških’sprememb oz. drugi vzrokov postalo v posamezni temeljni organizaciji nepotrebno.
Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo dosledno povezano z dogovorjenimi programi in materialnimi možnostmi v teh dejavnostih.
V vseh sredinah bomo skrbeli za čim večjo vključitev štipendistov in pripravnikov v delo, ter si prizadevali za take kadrovske spremembe, ki bodo prispevale k izboljšanju izobrazbene strukture^aprr slenih.
4.3.	Naložbe v gospodarstvu
V letu 1986 bodo organizacije združenega dela izvajale investicije v skladu z materialnimi možnostmi. Načrtovane investicije v skladu z materialnimi možnostmi. Načrtovane investicije se v glavnem nanašajo na nabavo opreme. Večje investicije, ki so predvidene v družbenem planu občine za leto 1986 so:
—	melioracije na območju Kozarica—Virje na površini 350 ha in na območju Kokoriči na površini 108 Ha — izvajalec KZ Ljutomer— Križevci.
—	V letu 1986 se. bodo tudi dokončno ocenile vse možnosti za izvedbo melioracij na območju Razkrižje—Pristava.
—	DO Mlekopromet — razširitev in posodobitev linije za proizvodnjo sira Ementalec,
—	DO Ljutomerčan — obnova vinogradov na površini 22 ha,
—	DO Ljutomerčan — pričetek izgradnje skupnih skladiščnih prostorov,
—	KZ Ljutomer—Križevci TOZD Mursko polje — obnova sadovnjakov na površini 5 ha in nakup zemlje,
—	DO Servis vozil in kmetijske mehanizacije — pričetek gradnje proizvodne hale.
Poleg omenjenih investicij načrtuje večina OZD vlaganja v nabavo sodobne strojne in ostale opreme. V letu 1986 so predvidena tudi investicijska vlaganja v zasebni sektor kmetijstva in sicer v obnovo vinogradov na površini 8 ha, v rekonstrukcijo hlevov in nabavo kmetijske mehanizacije.
5.	RAZVOJ PO POSAMEZNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA
5.1.	Industrijska proizvodnja
Rast industrijske proizvodnje v letu 1986 je predvidena le v višini 1 % in je manjša kot je načrtovana v republiki. Osnovni nalogi na področju industrije, kot tudi na področju ostalega gospodarstva sta povečanje izvoza in izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
V kovinsko predelovalni industriji bodo naloge v zvezi s sanacijo DO Tehnostroj Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije v letu 1986 zelo zahtevne. Ukrepi bodo usmerjeni v premostitev problemov glede zaposlitve delavcev, ki predstavljajo trenutno tehnološki višek in v ukrepe za finančno sanacijo, ki bo obsegala pokrivanje izgube iz leta 1985 in zagotovitev virov sredstev za tekoče poslovanje v letu 1986. DO bo nadalje iskala možnosti za trajnejše oblike poslovanja z večjimi OZD v kovinsko predelovalni industriji in si na ta način zagotovila dopolnilni proizvodni program, ki jim bo omogočal nadaljnji-razvoj. Obstoječi proizvodni program bo dopolnjevala, v okviru SOZD Agros pa bo razvijala in širila kooperacijsko proizvodnjo.
LTH Škofja Loka TOZD Vitrina bo v letu 1986 dopolnjevala proizvodni program in povečala obseg proizvodnje za okrog 50 % ter dodatno zaposlila 10 delavcev. Investicijska vlaganja so predvidena v posodobitev opreme.
Na področju lesno predelovalne industrije se bodo izvajali obstoječi proizvodni programi, ki se bodo dopolnjevali z naročili za izvoz. Prednostna naloga bo pospeševanje konvertibilnega izvoza, od katerega bo odvisen obseg poslovanja.
V tekstilni in usnjarski industriji bo proizvodnja sledila zahtevam trga, tako glede kvalitete kot mode. Prioritetna naloga je izvoz in povečanje konkurenčne sposobnosti, saj se tako doma, kot tudi na tujem na tem področju pojavljajo še številni drugi proizvajalci. Investicijska vlaganja so predvidena v zamenjavo in posodobitev opreme in v sovlaganja za zagotovitev surovin na domačem trgu.
Na področju farmacevtske industrije se bo v Krki TOZD ISis povečal fizični obseg proizvodnje za 3 %, zaposlenost bo ostala na ravni letošnjega leta. Na področju investicij je predvidena delna zamenjava iztrošene opreme.
Na področju industrije gradbenega materiala in predelave plastičnih mas, bo v Križevskih opekarnah v letu 1986 z dokončanjem rekonstrukcije proizvodnje strešne opeke bobrovec, povečana proizvodnja te opeke. Večji delež te proizvodnje bo namenjen v izvoz.
V DO Imgrad TOZD PME in v TOZD MGE bo proizvodnja v letu 1986 potekala v okviru obstoječega proizvodnega programa. Posebni poudarek bo dan nadaljnjemu širjenju in razvijanju kooperacijske proizvodnje, kar bo dodatno omogočalo nekoliko hitrejšo rast proizvodnje. Investicijska vlaganja so predvidena v opremo.
Na področju živilsko predelovalne industrije bo obseg proizvodnje odvisen od obsega primarne kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju. Tako bo predviden odkup mleka v letu 1986 omogočil povečanje proizvodnjo sira za okrog 5 %. V DO Mlekopro-
met je v letu 1986 predvidena posodobitev in obnova linije za proizvodnjo sira ementalec.
Emona TOZD Agroplod bo v sodelovanju z DO Emona commerce v letu 1986 izdelala in uvedla osnovni program primarne dejavnosti, ki bo zagotovila TOZD-u nadaljnji razvoj. V okviru DO bo sodelovala pri pripravi blaga za izvoz, pri pripravi blaga iz uvoza za potrebe domačega trga in opravljala različne storitve na področju skladiščenja. Razvijala bo tudi področje trgovine in maloobmejni promet z Madžarsko. V letu 1986 bo pristopila k izgradnji industrijskega tira.
5.2.	Kmetijstvo
V kmetijstvu bomo v,letu 1986 nadaljevali z intenzifikacijo proizvodnje. Načrtovano 3—4% rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli s smotrno izrabo vseh razpoložljivih površin, z izboljšanjem kvalitete zemljišč ter večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in mer. Pospeševali bomo nakup zemlje v družbenem sektorju.
Po setvenem načrtu za leto 1985/86 je na področju družbenega sektorja zasejano s pšenico 350 ha površin, predvideni pridelek bo znašal 1925 ton. Pridelek koruze bo znašal 4.248 ton, sladkorne pese pa se bo na površini 230 ha pridelalo 9.660 ton.
Individualni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma zasejali s pšenico 1.100 ha površin in dosegli proizvodnjo 4.950 ton, s koruzo bo zasejano 2.050 ha površin in dosežen pridelek okoli 12.300 ton.
Preko kmetijskih zadrug se načrtuje odkup 3.600 ton pšenice, najmanj 650 ton koruze in ves pridelek sladkorne pese, ki bo znašal 12.600 ton.
V živinorejski proizvodnji bo v družbenem sektorju dosežena naslednja proizvodnja: 2.172 ton prašičev, 6.500/tisoč komadov valilnih jajc in 4.500/tisoč komadov enodnevnih piščancev. Od zasebnih kmetijskih proizvajalcev bo odkupljeno 8.300/tisoč litrov mleka, 2.826 ton prašičev in 1.575 ton govejih pitancev.
5.3.	Gozdarstvo
Gozdarstvo bo v skladu z gozdno gospodarskimi načrti izvajalo gospodarjenje z gozdovi.
Osnovna naloga v letu 1986 na tem področju bo tekoče vzdrževanje in obnavljanje gozdov. Predviden odkup lesa iz zasebnega sektorja bo znašal 1.000 m3.
V družbenem sektorju bodo v okviru predpisanega etata posekali okrog 1.800 m3 lesa.
5.4.	Gradbeništvo
Na področju gradbeništva si bo organizacija PGP Ljutomer prizadevala, da bo preko razpisov dobila čim več dela, tako v občini kot tudi izven. S predvideno nabavo lahke mehanizacije bo delno izboljšala opremljenost in posodobila postopke gradnje. Povezovala se bo s proizvajalci gradbenega materiala in nosilci stanovanjske gradnje.
5.5.	Trgovina in politika cen
Na področju trgovine si bomo prizadevali za čim boljšo preskrbo, predvsem z osnovnimi življenjskimi artikli in blagom široke potrošnje.
Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer bo v letu 1986 pristopilo k adaptaciji obstoječih prodajnih prostorov v Ljutomeru.
Z združevanjem sredstev za občinske blagovne rezerve bomo zagotovili večjo popolnjenost predvsem s tistimi artikli, ki so neobhod-no potrebni za nemoteno preskrbo.
V leto 1986 se prenaša nerealizirana naloga iz leta 1985, to je izgradnja silosov za blagovne rezerve.
Politika cen bo slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih, organizacije združenega dela pa bodo samostojno, odvisno od razmer na trgu oblikovale cene izdelkom in storitvam.
5.6.	Gostinstvo in turizem
Na področju gostinstva in turizma bomo izboljšali kakovost in razširili raznovrstnost turistične ponudbe s predstavitvijo kulturne in naravne dediščine, z vključevanjem lovskega, izletniškega in kmečkega turizma.
Radenska TOZD Jeruzalem bo v letu 1986 nadaljevala s pripravami na nadaljnjo izgradnjo turistično-rekreacijskega centra v Banovcih, ter vlagala sredstva v povečanje zmogljivosti in gostinske ponudbe v mestu Ljutomer.
V popestritev turistične ponudbe se bo vključeval tudi zasebni sektor. Turistična društva v KS bodo skrbela za urejeno in bolj vzdrževano okolje.
5.7.	Drobno gospodarstvo
Na področju zasebnega sektorja bo ena izmed osnovnih nalog v letu 1986 pospeševanje deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini, v zvezi s tem pa tudi zagotavljanje poslovnih prostorov za razvoj te dejavnosti. V mestu Ljutomer je v naslednjem letu predvidena adaptacija prostorov na Glavnem trgu, s katero bodo pridobljeni trije lokali.
Posebna skrb bo namenjena kadrovski problematiki v samostojnem osebnem delu (vzpodbujanje štipendijske politike pri samostojnih obrtnikih, zagotovitev delovne prakse v času šolanja, možnost opravljanja zaključnih izpitov za pridobitev kvalifikacije).
Obrtna zadruga Prlekija bo pridobivala nove člane, katerim bo nudila predvsem kvalitetno nabavno prodajno službo, jih povezovala z OZD in na ta način skrbela za širjenje in razvoj kooperacijske proizvodnje. Svojim članom bo zagotavljala tudi poslovne prostore.
Na področju družbenega sektorja bo DO Servis vozil in kmetijske mehanizacije dopolnjevala in širila servisno dejavnost. V letu 1986 bo pričela opravljati tehnične preglede vozil v Lendavi.
Proizvodnja nadgradenj bo v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja s TAM razširila na nove proizvode, ki bodo že v letu 1986
predstavljali 25 % skupne proizvodnje. V letu 1986 naj bi se pričela tudi izgradnja proizvodne hale in nabava strojne in druge opreme.
6.	RAZVOJ GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
Predpogoj za hitrejši razvoj celotne družbene reprodukcije je tudi razvita gospodarska infrastruktura. Zato se bodo zaradi omejenih materialnih možnosti v investicijska vlaganja na tem področju vključevala tudi sredstva prebivalstva preko občinskega in krajevnih samoprispevkov.
Na posameznih področjih se bodo izvajale naslednje naloge:
6.1.	Stanovanjsko gospodarstvo
Na področju družbene gradnje se bo v letu 1986 na lokaciji Stari trg — Ormoška cesta zgradilo 20 stanovanj in poslovni prostori v velikosti 820 m3. Na omenjeni lokaciji se bo pričela še izgradnja 10 stanovanj, skupnih prostorov ter poslovnega lokala.
Večja skrb bo namenjena prenovi stanovanjskega sklada, predvsem z vidika racionalne porabe energije.
Začelo se bo s prenovo stanovanjskega objekta Vardov grad.
V skladu z republiškimi izhodišči bo samoupravna stanovanjska skupnost sodelovala pri sprejemu enotnih izhodišč in meril za prenovo in sanacijo stanovanjskega sklada, zagotovila pogoje za ustanovitev informacijskega sistema na tem področju in se vključevala v oblikovanje in obračunavanje stanarin.
Skupnost bo sodelovala pri reševanju nastanitvenih kapacitet graditeljev hidrocentral na Muri.
6.2.	Komunalna dejavnost
V letu 1986 bodo potekala zaključna dela na vodovodu Cven-Mota, ki bodo obsegala namestitev avtomatike. Pripravila se-bo dokumentacija za izgradnjo kanalizacije in namestitev centralne čistilne naprave na Ščavnici in pristopili k urejanju novega odlagališča za odvoz komunalnih odpadkov na Razkrižju. Redno se bo izvajalo vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov skupne rabe.
6.3.	Cestno gospodarstvo
Na področju cest se bo izvajala rekonstrukcija okrog 3 km lokalnih in regionalnih cest, ki so zajete v referendumskem programu za obdobje 1986—1990. Redno se bo izvajalo vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest.
6.4.	Kmetijska zemljiška skupnost in skupnost za pospeševanje kmetijstva
V letu 1986 bodo v okviru kmetijske zemljiške skupnosti aktivnosti usmerjene predvsem v izvajanje agromelioracij na območju Koza-rice—Virje, ki so predvidene na površini 350 ha. Skupnost bo usklajevala tudi naloge na področju posegov v kmetijski prostor, zato bo izdelala agrokarto.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v skladu z nalogami, ki so bile sprejete v okviru Slovenije izvajala, tudi v letu 1986 sprejeti program interventnih ukrepov pri pospeševanju tržne kmetijske proizvodnje.
6.5.	Vodnogospodarstvo
Na področju vodnogospodarstva bo Območna vodna skupnost »MURA« v letu 1986 nadaljevala z rednim vzdrževanjem objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov in izvajala javno službo.
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 bo skupnost v letu 1986 pričela z regulacijami na območju Kozarice—Virje.
6.6.	PTT Promet
Na področju PTT prometa bo v letu 1986 na pošti v Ljutomeru montirana terminalna oprema za denarno poslovanje z občani in razširjena VATC za 600 priključkov.
6.7.	Elektrogospodarstvo
Elektro Maribor TOZD G. Radgona bo v letu 1986 pristopila k izgradnji nalog sprejetih v SaS o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Program načrtovanih del zajema rekonstrukcijo nizko napetostnega omrežja, izgradnjo transformatorskih postaj na območju, kjer so se napetostne razmere bistveno poslabšale, ter rekonstrukcijo 10 kV daljnovodov na 20 kV napeljano napetost.
6.8.	Požarna varnost
Na področju požarne varnosti se bo v letu 1986 financirala dograditev orodjišč za potrebe gasilskih društev in izgradnja vodnih zajetij na območjih, kjer ni zadostnih količin vode.
Prav tako se bo nadaljevala nabava gasilske opreme, izobraževanje kadrov ter ostale naloge, ki izhajajo iz Zakona o požarni varnosti.
Nadaljevala se bo tudi izgradnja gasilskega doma v Ljutomeru.
7.	NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V letu 1986 bodo v samoupravnih interesnih skupnostih in izvajalskih organizacijah nadaljevali z izvajanjem programa kakovostnega prestrukturiranja in prilagajanja materialnim možnostim. Sredstva iz programa družbenih dejavnosti bodo v letu 1986 ohranila realni obseg sredstev iz leta 1985 in bodo zagotavljala usklajevanje rasti osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom.
Na posameznih področjih si bomo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
7.1.	Šolstvo
V osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa, ki je opredeljen z zakonom o osnovni šoli, zato bo osnova za financiranje dogovorjeni standard na območju Slovenije, na načelih vzajemnosti in solidarnosti. V šolskem letu 1985/86 se bo pouk
STRAN 20 VESTNIK, 6. MARCA 1986
odvijal v 100 oddelkih, od tega je 8 oddelkov celodnevne šole. Število vključenih učencev bo 2.221.
Dogovorjeni program se bo izvajal v enakem obsegu kot v letu 1985.
Postopoma se bodo izenačevali pogoji šolanja učencev, zato se bo v skladu z referendumskim programom za obdobje 1986—1990, v letu 1986 pristopilo h gradnji prizidka pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih.
Na področju usmerjenega izobraževanja se bo v šolskem letu 1986/87 izvajal na srednji šoli družboslovne smeri »Fran Miklošič« v Ljutomeru družboslovno-jezikovni program v osmih oddelkih in en oddelek naravoslovno-matematične usmeritve.
7.2.	Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bo delovalo 35 oddelkov v katere bo vključeno 618 predšolskih otrok. Od tega bo 227 otrok vključenih v celotno pripravo za vpis v osnovno šolo, 23 otrok pa bo vključenih v 120-urni skrajšani program priprave na šolo. Za boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet bomo pričeli izvajati programe alternativnih oblik varstva in vzgoje predšolskih otrok.
Sredstva za otroške dodatke bodo ria podlagi sistema solidarnosti omogočala sprotno valorizacijo teh prejemkov.
7.3.	Zdravstvo
V zdravstvu bomo z razvijanjem racionalnejših oblik zdravstvenega varstva ohranjali doseženo raven. Prednostne naloge v letu 1986 bodo v osnovnem zdravstvenem varstvu hitrejši razvoj medicine dela, mladinskega zobozdravstva in mentalne higiene, v bolnišničnem zdravstvenem varstvu pa internistična dejavnost in reanimacija.
Dodatno se bo zaposlovalo le na najbolj deficitarnih področjih.
Iz sredstev združene amortizacije se bo nabavljala in obnavljala dotrajana nujno potrebna medicinska oprema.
V okviru zdravstvene skupnosti se bodo v letu 1986 še zbirala sredstva za dograditev kirurškega bloka v Rakičanu.
7.4.	Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bo dana prednost preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu s povdarkom na skrbi za otroke in družino, starejše občane ter duševno in telesno prizadete osebe. Pri zagotavljanju vseh oblik pomoči se bodo upoštevala določila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarnostnih pravic. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo tudi v letu 1986 zagotavljala sredstva za delovanje delavnice pod posebnimi pogoji.
Z dograditvijo prizidka pri Domu v Lukavcih se bo zaradi povečanja števila oskrbovancev dodatno zaposlilo okrog 17 delavcev.
7.5.	Kultura
Občinska kulturna skupnost bo v letu 1986 svoje prizadevanje usmerila v uresničevanje kulturnega programa,,ki ga izvajajo poklicne kulturne ustanove in kulturna društva.
Na področju varovanja kulturne dediščinese bo v naslednjem letu pristopilo k obnovi spomenikov in dvorca Železne dveri. V ta namen bo Kulturna skupnost Slovenije zagotovila 80 % potrebnih sredstev, ostalih 20 % bomo zbrali v občini.
7.6.	Telesna kultura
Telesnokulturna dejavnost se bo izvajala na področju množičnih dejavnosti, rekreativno tekmovalnega športa, vrhunskega športa in bo organizirana v športnih društvih in klubih.
Z izgradnjo večnamenskega prostora pri osnovni šoli v Križevcih in predvidene nadaljnje izgradnje teh prostorov pri osnovni šoli v Cezanjevcih in Ljutomeru bodo dani tudi boljši pogoji za razvoj te dejavnosti. Zato bo morala biti tudi posebna skrb namenjena vzgoji strokovnega kadra. Skupnost bo v letu 1986 sofinancirala obnovo športnih objektov.
, 7.7. Raziskovalna skupnost
Raziskovalna skupnost bo v letu 1986 sofinancirala razvojno raziskovalna dela, kijih bo predlagalo združeno delo in ki so v skladu s sprejetimi usmeritvami v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990.
Skupnost bo skrbela tudi za nadaljnji razvoj inovacijske dejavnosti.
8.	SPLOŠNA PORABA
Uresničevanje politike na področju splošne porabe v občini bo urejeno z dogovorom o splošni porabi občin v SR Sloveniji.
Občinski upravni in pravosodni organi bodo skrbeli za racionalno in učinkovito izvajanje svojih nalog ter s postopno posodobitvijo in modernizacijo dela zmanjševali stroške poslovanja in delovanja.
9.	DAVČNA POLITIKA
V letu 1986 se bo tudi davčna politika vključevala v proces spodbujanja ustvarjalnega dela ter produktivne rabe sredstev delovnih ljudi in občanov, s tem da bomo z davčnimi olajšavami spodbujali predvsem vlaganje sredstev v izboljšanje in širitev materialne osnove dela, zaposlovanje delavcev in družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
Uprava za družbene prihodke občine bo ostreje posegala na tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela in s povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in kontroli dohodkov ter doslednim izvajanjem kazenskih sankcij, zagotavljala večjo davčno disciplino.
10.	BANČNA POLITIKA
Banka bo tudi v letu 1986 pod ugodnejšimi pogoji kreditirala izvoz in kmetijsko proizvodnjo ter dajala prednost naložbam, ki bodo
usmerjene v izvoz in kmetijsko proizvodnjo. Banka bo s svojo politiko pospeševala dohodkovno povezovanje med OZD. Na področju kreditiranja občanov bo banka pospeševala stanovanjsko izgradnjo, razvoj drobnega gospodarstva in zasebnega kmetijstva.
11.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Vse posege v prostor bomo izvajali v skladu s politiko urejanja prostora in opredeljenimi.nalogami in cilji iz srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov.
Zagotovili bomo varovanje kmetijskih zemljišč in drugih dobrin splošnega družbenega pomena ter poskrbeli za varstvo okolja.
V letu 1986 bo izdelan predlog za ureditev centralnega odlagališča odpadkov v Ljutomeru.
Z vidika varstva okolja bomo pred izgradnjo hidroelektrarn na Muri, na osnovi izdelanih študij pripravili pregled prikazanih vplivov na okolje in okvirno sodelovali, da bodo odstranjeni vsi negativni vplivi.
12.	POLITIKA SKLADNEJŠEGA RAZVOJA OBČINE
Nadaljevali bomo s politiko skladnejšega razvoja vseh območij v občini in ustvarili možnost za intenzivnejši razvoj tistih, ki v razvoju zaostajajo.
V ta namen bomo predvsem preko programov SIS s področja gospodarskih in družbenih dejavnosti, z združevanjem sredstev OZD in prispevki občanov pospeševali posodobitev in izgradnjo cestnega, vodovodnega in električnega omrežja, ter skrbeli za nadaljnji razvoj družbene infrastrukture izgradnjo in posodobitev šol, vrtcev, kulturnih domov in telesnokulturnih objektov. Referendumski program za obdobje 1986—1990, ki delno zajema naloge iz zgoraj navedenih področij se bo začel izvajati v letu 1986.
Na področju gospodarskih dejavnosti bomo pospeševali predvsem na manj razvitih območjih razvoj drobnega gospodarstva, turizma in organizirane kmetijske proizvodnje, za kar bodo skrbeli vsi podpisniki, ki jih za navedena področja določa Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1986—1990.
V letu 1986 se bo začel izvajati dogovor o financiranju dejavnosti v krajevnih skupnostih, sprejet za obdobje 1986—1990, ki bo urejal področje financiranja funkcionalne dejavnosti v KS, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov ter zagotavljanje sredstev za financiranje razvojnih programov na manj razvitih območjih občine Ljutomer.
13.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Nadaljevali bomo s krepitvijo družbene samozaščite ter varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov. V skladu z materialnimi možnostmi bomo izpopolnjevali sistem obrambno-za-ščitnega usposabljanja ter povečali sposobnost nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah.
14.	NOSILCI IN UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG
Za ižvajanje nalog iz resolucije so odgovorni Vsi samoupravni organi in nosilci planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kakor tudi Izvršni svet in Skupščina občine ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini.
V ta namen bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti pripravile svoje dokumente o izvajanju plana v letu 1986 in pri tem upoštevale usmeritve in naloge občinske in republiške resolucije in njunih spremljajočih dokumentov.
Izvršni svet SO Ljutomer bo sproti spremljal, analiziral in,poročal skupščini občine o izvajanju nalog opredeljenih s to resolucijo, zato zavezuje vse nosilce planiranja, da vsake tri mesece poročajo o uresničevanju načrtovanih nalog, zlasti s področja zaposlovanja, gibanja fizičhega obsega proizvodnje, investicijskih vlaganj ter o realizaciji ostalih nalog predvidenih v letu 1986.
15.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	usklajeni plani OZD, SIS, KS za leto 1986,
—	plan izvoza in uvoza po OZD za leto 1986,
—	setveni načrt,
—	načrt zaposlovanja po OZD za leto 1986,
—	plan investicijskih naložb za leto 1986
—	dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1986,
—	dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občine,
—	dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990,
—	odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1986,
—	program izvajanja politike cen v občini Ljutomer za leto 1986,
—	obrambno razvojni načrt občine za leto 1986.
Številka: 30—1/82
Datum: 17/2-1986
Predsednik
Skupščine občine Ljutomer
Emil KUHAR, 1. r.
67
Na podlagi 205. in 324. člena Statuta občine Gor. Radgona je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Spremeni in dopolni se statut občine Gor. Radgona, Ur. objave št. 41/81.
2.	člen
— 2. odstavek 36. člena se spremeni tako, da glasi:
»Delegacije se oblikujejo, volijo in odpokličejo v skladu s predpisi o volitvah in delegiranju v skupščine«.
3.	člen
2.	točka 51. člena se spremeni tako, da glasi:
»Delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, oblikujejo svoje delegacije skupaj z delavci v zadrugah oziroma organizacijah združenega dela, s katerimi trajneje sodelujejo«.
Za drugo točko 51. člena se doda nova 3. točka, ki glasi:
»Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugi podobni dejavnosti delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupno z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno 10t poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo delegacije v skladu s predpisi o volitvah in delegiranju v skupščine«.
— Zaporedje ostalih točk 51. člena se ustrezno spremeni.
4.	člen
IX. Poglavje — Splošna ljudska, obramba in družbena samozaščita se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
1.	Občina organizira splošno, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in ugotavlja, da se obrambni in samozaščitni interesi družbe uveljavljajo na vseh področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti in v vseh oblikah samoupravnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov, v primeru agresije pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev TO, narodne zaščite, civilne zaščite in službe za opazovanje in obveščanje ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter za delo v vojni in izrednih razmerah.
2.	Občina se organizira in pripravlja za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo, za'reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizira TO, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerja obrambne priprave in družbeno samozaščito, delovanje vseh delavcev, delovnih ljudi in, občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje ob naravnih in drugih nesrečah za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
3.	Pravice in dolžnosti občine na področju SLO in DS razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo pokrajinski organi za SLO in DS, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina
—	svet za SLO in DS
—	komite za LO in DS
—	izvršni svet SO
—	upravni organ za LO in drugi upravni organi
—	občinski štab za TO
—	občinski štab za civilno zaščito
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
4.	Za odkrivanje in spremljanje vseh vrst naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti vojnih akcij, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne in druge dobrine ter za obveščanje o teh nesrečah in nevarnostih organizira občina službo za opazovanje in obveščanje. ,
Organizacijo in delovanje službe za opazovanje in obveščanje določi izvršni svet skupščine občine.
5.	Za uresničevanje nalog na področju SLO in DS sodeluje občinska skupščina s skupščinami občin Pomurja: Lendavo, Ljutomerom in Mursko Soboto ter z njimi skupaj ustanovi pokrajinski odbor za SLO in DS kot skupni medobčinski organ.
Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih
priprav ter aktivnosti in ukrepov družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Pomurja.
6.	Skupščina občine imenuje skupaj s skupščinami občin Lendava, Ljutomer in M. Sobota, na predlog Medobčinskega komiteja ZKS za Pomurje, tudi pokrajinski komite za SLO in DS.
- Pokrajinski komite za SLO in DS ocenjuje varnostne in vojno politične razmere in na tej podlagi usmerja in usklajuje obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite pokrajine v skladu z nalogami, ki so mu jih poverile občine ustanoviteljice.
5.	člen
— v 4. alineji 237. člena se za besedami enot za zveze črtajo besede:
»in sistema za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje« in se nadomestijo z besedami: »službe za opazovanje in obveščanje«.
6.	člen
— 2. odstavek 239. člena se spremeni tako, da se njegov zadnji stavek nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Predsednik in podpredsednik sta izvoljena, če sta dobila večino glasov delegatov vsakega zbora«.
7.	člen
V 1. in 4. vrsti 249. člena se za besedo »odlokom« dodata besedi »ali sklepom«.
8.	člen
V 252. členu se številka »9« nadomesti s številko »13«.
9.	člen
Besedilo 253. člena se črta.
10.	člen
V četrtem odstavku 254. člena se besedili 19. in 21. alineje spremenita tako, da glasita:
—	»določa organizacijo službe za opazovanje in obveščanje in organizacijo upravnih zvez v občini ter način delovanja in uporabe zvez v vojni, v izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti«.
—	»predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta za pripravo teritorialne obrambe, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, upravnih zvez ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za zagotovitev blagovnih rezerv in za financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so skupnega ali posameznega pomena za obrambno, varnostno in samozaščitno pripravljenost občine«.
11.	člen
— 258. člen se spremeni tako, da glasi:
»Za predsednika, podpredsednika in člana izvršnega sveta so izvoljeni kandidati, ki dobijo večino glasov vsakega zbora občinske skupščine«.
12.	člen
— v 1. alineji 5. odstavka 272. člena se besede: »v vojni in v izrednih razmerah nadomestijo z besedami: »v neposredni vojni nevarnosti in vojni ter v izrednih razmerah«.
13.	člen
—	v 3. odstavku 275. člena se besedilo 8. alineje spremeni tako, da glasi: »pripravlja organizacijo in skrbi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter dopolnilno opazovalno omrežje«.
—	v 10. alineji pa se besedilo za besedami »v civilni zaščiti« spremeni tako, da glasi: »službe za opazovanje in obveščanje in v narodni zaščiti«.
14.	člen
— 279. člen se spremeni tako, da glasi:
»Za opravljanje strokovnih nalog in drugih opravil za zbore občinske skupščine, izvršni svet in njuna delovna telesa ter za kadrovsko službo se lahko ustanovijo strokovne službe«.
Številka: 011-2/80-SO
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
68
Na osnovi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 28. člena statuta krajevne skupnosti Radoslavci je skupščina krajevne skupnosti Radoslavci, na seji dne 14. 2. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti sprejela
STRAN 18 VESTNIK, 6. MARCA 1986
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Radoslavci
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Radoslavci za naselja Radoslavci, Godemarci, Precetinci in Sitarovci. Referendum bo v nedeljo dne 16. 03. 1986 od 07. do 19 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom, v predvideni višini 9.000.000, dinarjev, se razdelijo v razmerju 45:45:10 in sicer se nameni 45 % za začetek gradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti 45 % za modernizacijo ceste v Radoslavcih in gramoziranje krajevnih cest 10% pa izgradnjo orodjišča in pravilo gasilslcega doma v Prece-tincih.
3.	člen
Sredstva, ki se zberejo nad predvidenim zneskom iz drugega člena se v celoti uporabijo za financiranje referendumskega programa.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 09. 1986 do 31. 08. 1991.	'
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Radoslavci od v tem členu navedenih osnov, v naslednji višini:
—	3 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil;
—	3% od neto pokojnin;
—	7 % od katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek;
—	3 % od davčne osnove in neto OD iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti;
—	3 % od povprečnih OD v občini v vsakem preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
6.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju KS Radoslavci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter čas za katerega se samoprispevek uvaja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Radoslavci.	'
9.	člen
Za razporejanje s samoprispevkom zbranih sredstev se pooblašča svet krajevne skupnosti, ki je tudi odgovoren za izvajanje referendumskega programa.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, kateri je dolžna najmanj enkrat letno poročati svet krajevne skupnosti.
10.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku in delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, če so v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Radoslavci.
11.	člen
Rezultati o izidu referenduma se ugotavljajo skupno za celotno krajevno skupnost Radoslavci, ne pa po posameznih voliščih ali vaseh.
12.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki vsebuje naslednje besedilo:
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 16. 03. 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za začetek gradnje telefonskega omrežja na območju KD Radoslavci, za modernizacijo ceste v vasi Radoslavci in gramoziranje krajevnih cest ter za izgradnjo orodjišča in popravilo gasilskega doma v Precetincih.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, Ki stalno prebivajo na območju KS Radoslavci, od v sklepu navedenih osnov v naslednji višini:	-%
—	3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja oz. nadomestil;
—	3 % od neto pokojnin
—	7 % od katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek;
—	3 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti;
—	3 % od povprečnih OD v občini v vsakem preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom KS Radoslavci.
14.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija krajevne skupnosti. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
15.	člen
Poročilo o izvedbi referenduma in o rezultatih glasovanja objavi volilna komisija.
16.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Radoslavci sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina volilcev iz območja krajevne skupnosti odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
17.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v LIradnih objavah pomurskih občin.
Radoslavci, 14. 02. 1986
Predsednik skupščine KS
Franc Tomanič
69
Na osnovi 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS št. 1/80) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 12. 1985 sprejela
SKLEP o sprejemu dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
1.
Sprejme se dolgoročni plan občine Lendava za obdobje od leta 1986 do 2000.
t
2.
Sestavni del dolgoročnega plana občine Lendava je kartografsko gradivo, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1367/85. Celotna dokumentacija je na vpogled na Komiteju za družbeno planiranje in Oddelku za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve občine Lendava.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Datum: 12. 12. 1985
Številka: 30-3/81
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
70
POPRAVEK
Sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci.
V Sklepu o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci, objavljenem v Uradnih obj., št. 5 z dne 20. 2. 1986 se:
1)	4. člen pravilno glasi:
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od L 6.1986 do 31. maja 1991.
2)	6. alinea 5. člena pravilno glasi:
2%mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Bratonci, 21. 2. 1986	S/
Predsednik Skupščine
KS BRATONCI
Jerebic Štefan, 1. r.
Tedenski koledar
PETEK, 7. marec — Felicita SOBOTA, 8. marec — dan žena NEDELJA, 9. marec — Frančiška
PONEDELJEK, 10. marec — Makarij
TOREK, 11. marec — Krištof
SREDA, 12. marec — Doroteja
ČETRTEK, 13. marec — Kristina
kino
LJUTOMER
8.	marca ob 19.30 ter 9. marca ob 17.15 in 19.30 ameriški film: MOJE PESMI, MOJE SANJE;
12.	marca ob 17.15 in 19.30 ameriški film: SMOKI IN RAZBOJNIK, 3. del.
ČRENŠOVCI
7.	marca ob 18. uri film: DESET ZAPOVEDI I. DEL in ob 20. uri Tlim: POKVARJENEC;
8.	marca ob 19. uri film: JEZUS KRISTUS SUPERSTAR;
9.	marca ob 15. uri film: POKVARJENEC ter ob 17. in 19. uri film: DESET ZAPOVEDI, I. DEL;
13.	marca ob 19. uri film DRAGA KATRIN.
prodam
MESEČNE JAGODE, vzpenjajo se po opori do 2 m, rodijo od aprila do novembra, plod je velik in lep (velikost jajca), okus in vonj po gozdnih jagodah, prodam. Prenašajo vse temperature in ne pozebejo. Pošljem najman 20 sadik po 35 din z navodilom za sajenje. Sadijo se v začetku marca. Milanka Milutinovič, Od-žaci, 37240 Trstenik. M-OP PLINSKI ŠTEDILNIK prodam za 30.000 din. Šiftar, Murska Sobota, Okt. revolucije 15. Ogled po 14. do 16. ure. M-977 VRSTNO HIŠO Z VRTOM V MURSKI SOBOTI prodam. Naselje 14. divizije 9. M-978 FIAT 125 P ter mopeda APN 4 in AVTOMATI K 3 M prodam. Murski Petrovci 23. M-979 VHODNA VRATA, nova, prodam. Branko Novak, Tropovci 17. M-980
RENAULT 4, letnik 1983, prodam. Telefon 24-388 po 16. uri. M-981
OTAVO UGODNO PRODAM. Puževci 34. M-982
KITARO, KOPIJA FENDER, prodam. Telefon: 48-200. M-984 PLUG, 10-colni, in TRIREDNE BRANE prodam. Rogašovci 44. M-985
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Gornja Bistrica 150. M-986
ZA RENAULT 4 PRODAM, SEDEŽNE PREVLEKE, zelenkaste, zadnje zavesice, klinasti jermen, glaceol in oljni filter, vse novo, ter žensko poročno obleko št. 42 prodam. Flegar, Murska Sobota, Vrtna 6. M-987 20 PAROV DVOJNIKOV -SLEMENJAKOV prodam. Ska-kovci 56. M-989
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Ignac Horvat, Gornja Bistrica 125. M-990 NOVO STANOVANJSKO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, ob glavni cesti prodam. Telefon: (069)74-531 dopoldne ali popoldne: 74-256. M-991
SENO V BALAH PRODAM. Skakovci 52. M-992
TELICO, brejo devet mesecev, in gradbeno parcelo ter njivo prodam zaradi bolezni lastnika. Mačkovci 30. M-993
10 STOJIŠČ Z REŠETKAMI ZA GOVEJO ŽIVINO (GA-BERJEV NAVEZ), prodam. Meolic, Mali Bakovci 22, telefon : 76-046. M-994
KRAVO prodam. Beltinci, Panonska 101. M-996
VINO — (lendavsko, mešano) prodam. Mala Polana 63.M-1016
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega “tednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jam Dominko, Jože J, ,	‘.. (Jon;sn:
vač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Ste[a"
štvo), Branko Žunec, Endre Gbnter (tehnični urednik) Nevenka in Marjan Maučec (lekto j L Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 e e o i. J ;	,
21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek
skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; doPIsmštvo Gornja Radgona 74-597, dopism-štvoPLend8ava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročemh popisov m ^ografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino>322 ASch, 46 DNU 24 Can dol 18 USA dol 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoč račun pri SDK Murska Sobota	51900—603 — 30005.	Devizni račun pnJugobanki Ljubljana
50100—620—00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa pro.zvodov.
KAVČ IN DVA FOTELJA PRODAM. Košar, Murska Sobota, St. Rozmana 6. M-996 BALIRANO KRMO prodam. Murski Črnci 32. M-997
LADO 1500, letnik 1978, ugodno prodam. Krajna 16. M-999
DVE BREJI KRAVI PRODAM. Domanjševci 9. M-1000
LADO 1300, letnik 1983, prodam. Mladinskih delovnih brigad 1, telefon: 21-572. M-1001 KORUZO NA STORŽIH PRODAM ali zamenjam za drva. Velika Polana 123 d. M-1.002 TOMOS 14 M, letnik 1983, ugodno prodam. Drago Škodnik, 69263 Kuzma 56. M-1003
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN 8 HA ZEMLJE BLIZU MURSKE SOBOTE, pri asfaltni cesti, prodam. Informacije po 18. uri. LINZ, telefon: 9943-732-271-837. M-883 BREŽNO KRMO, večjo količino, prodam. Josip Žibek, Štrigo-va 114. IN-18880
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, registrirano do 17. decembra 1986, prodam. Janko Brumen, Slamnjak 34. IN-18879 OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG,' letnik 1976, registriran, prodam. Cena 120.000 din. Rudolf Činč, Kokoriči 29, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18879 TRAKTOR IMT 542, s kabino, skoraj nov, prodam. Babinci 10, p. Ljutomer. IN-18877
KRAVO IN TELICO, breji devet mesecev, prodam. Franc Osterc, Vučja vas 26. IN-18875 ENODRUŽINSKO HIŠO V LEPEM PREDELU 1<1URSKE SOBOTE Z VELIKIM VRTOM IN SADNIM DREVJEM PRODAM. Možna obrt in nadzidava. Samo resni interesenti se naj oglasijo na naslov v upravi lista. M-1004
FIAT 126 P, letnik 1976, prodam. Turnišče, Rožna 6. M-1005 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK ISKRA VENERA (kromiran) prodam. Cena 25.000 din. Radenci, Kapelska 28. M-1009 PEČ EMO CENTRAL 23 ugodno prodam. Puconci 47. M-1012 ZASTAVO 101, letnik 1981, prevoženih 36.000 km, prodam. Štefan Serdt, Tišina 19 a. M-1013 TRAKTOR URSUS C 355 prodam. Stanko Zver, Lipovci 70. Ogled po 14. uri. M-933 TELICO, brejo devet mesecev, in kravo, staro sedem let, brejo osem mesecev, prodam. Franc Horvat, Dolnja Bistrica 39. M-1030
NSU 1000 (po delih) in varilni transformator, 400 amp., prodam. Trnje 60. M-1031
FIAT 850, karoserija 750, star tri leta, prevoženih 15.000 km, ugodno prodam. Žitek, Satahov-ci 33. M-1032
ZASTAVO 1300, letnik 1981, prodam. Jože Kološa, Dolnji Slaveči 3a. M-1034
KRAVO PRODAM. Krog, Murska 47. M-1038
TRAKTOR ZETOR 7011, nov, prodam. Bokrači 14 ali telefon 72-542. M-1040
MALE PUJSKE PRODAM. Franc Kuhgr, Tišina 16. M-1041 OBIRALEC ZA KORUZO SIP, enovrstni, prodam. Kelenc, Dolnja Bistrica 108, p. Črenšovci. M-1043
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Informacije popoldne: telefon 21-306. M-1044
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Murska Sobota, Prešernova 6. M-1045
ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA prodam. Murska Sobota, Mladinska 8. M-1046 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Fokovci 1. M-1048
ŠPORTNE VOLANE ZA: FIAT 850 ŠPORT, ZASTAVO 750, S1MCO in NSU ter gume 165 x 13 prodam. Dankovci 26. M-1049
RENAULT 18, kovinsko modre barve, z dodatno opremo, prodam. Informacije: Perič, Ljutomer, Kajuhova 2, telefon: 82-641. In-18856
GOLF DIZEL, 12/1982, 32.000 km, prodam. Murska Sobota, Ju-ša Kramarja 24, telefon: (069) 23-951. M-1057
AVTO WARTBURG, letnik 1978, registriran do decembra 1986, ter balirano kakovostno seno, 3 t, prodam. Korovci 24, telefon: 76-693. M-1056
BALIRANO SLAMO in prikolico za prevoz živine prodam. Kupšinci 69. M-1066
Za okras vašega vrta pridelujem in prodajam najnovejše kmetijske pridelke:
— Buče velikanke, katerih teža je do 100 kg in so okusne za prehrano. Cena semena je 30 dinarjev.
— Najnovejša vrsta paradižni-ka-paprike (paradižnik kot paprika), ki doseže dolžino ploda od 18 do 20 centimetrov. Z ene sadike se dobi od 10 do 15 kilogramov. Je zelo okusen za prehano in se dobro hrani v hladilniku. Cena semena je 10 dinarjev. Paradižnik velikan doseže težo do 1,2 kilograma. Cena 1 semena je 10 dinarjev.
— Najnovejša vrsta stročjega fižola z dolžino stroka do enega metra, je zelo okusen za prehrano in se dobro 1 rani v hladilniku. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Paprike velikanke, ki dosežejo težo do 400 gramov. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Kumare velikanke z dolžino čez 60 cm, rastejo ob opori. Po potrebi jih lahko režemo za solato, a še dalje rastejo. Okusne so za prehrano in obstojne v hladilniku. Rodijo do novembra. Cena enega semena je 40 dinarjev.
— Seme osleza (hibiskusa), grškega izvora, je hranljiv in okusen. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Nova vrsta dinj kanadskega izvora; so zelo okusne in sladke, obstojne v hladilniku in odlične za pripravljanje. Cena enega semena je 20 dinarjev.
Po pošti vam pošljem za najmanj 1.000 dinarjev semen, ki jih želite. Pri vsaki pošiljki pošljem tudi navodila za gojenje vseh navedenih pridelkov.
Selena Radičevič, Moravska 252, 36210 Vrnjačka Banja. M-PO
Prodajam najnovejšo sorto:
— Posebnih jagod »humelove«, rastejo ob opori. Rodijo od maja do novembra. Plodovi so veliki in okusni. Cena sadike je 40 dinarjev.
— Najnovejšo vrsto malin ameriškega izvora »moling ek-sploit«. Plod kot velika sliva. Cena sadike je 40 dinarjev.
— Novo vrsto stročjega fižola, zraste do 1 m, kumaric, dinj in osleza (hibiskus), cena semena je 20 dinarjev.
— Novo vrsto paradižnika-pa-prike, paradižnika velikana, paprike velikanke, cena semena je 10 dinarjev.
— Buče velikanke, cena semena je 30 dinarjev.
Semena pošljemo takoj, maline in jagode, od 15. marca. Zraven dobite tudi navodilo. Milka Radičevič, Štulac, 36210 Vrnjačka Banja. M-OP
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22 prodam. Ceza-njevci 17 a, p. Ljutomer. IN-18884
PELARGONIJE ZA OKNA IN BALKONE ŽE PRODAJAMO. Vrtnarstvo Gyorfi, Murska Sobota. M-1033
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO IN NJIVO NA KRAJNI prodam. Informacije: Šoštarec, St. Rozmana 15, Murska Sobota.
M-1051
KRAVO, staro štiri leta, kontrola A prodam. Tešanovci I. M-1053 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Krig, Murska 104. M-1054
ZASTAVO 101 LUX, tehnični pregled marca 1987, prodam. Vlado Šeruga, Murska Sobota, Prešernova 5. M-1055 BALIRANO SENO, kravje omo-de in sod za gnojnico, 1200 1, prodam. Nemčavci 3. M-1064 ZASTAVO 101 prodam. Andrejci 17 a. M-1063
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 39. M-1058
TRAKTOR FERGUSON 558 S KABINO prodam. Viljem Muller, Skakovci 60. M-1060
FIAT 125, karamboliran, tudi po delih, prodam. Puconci 97 a. M-1065
RENAULT 5 prodam. Beltinci, Ravenska 18. M-1067
FIAT 126 P, letnik nov. 1976, ga-ražiran, prodam. Naselje ljudske pravice 47, M. Sobota, v soboto ali nedeljo. Telefon: 22-528. M-1068
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 + 2), prodam. Telefon: 25-417. M-1070
DIANO in AMI prodam za rezervne dele. Dolnja Bistrica 92. M-1071
MOPED AVTOMATIC 3 prodam. Murski Črnci 33. M-1072 BALIRANO KRMO IN BOROVE PLOHE, debelina 5 cm, prodam. Šalamenci 85. M-1073 ELEKTRIČNO KITARO SOLO PRODAM. Ogled po 16. uri. Lipovci 32. M-1074
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, novo, 3,5 KW, in magnetofon GRUNDIG prodam. Murska Sobota, Lendavska 19 a, telefon: 24-702, popoldne. M-1075 FIAT 125 P, letnik 1983, prevoženih 34.000 km, prodam. Grad 64. M-1077
MINI FARMO za intenzivno rejo kuncev, 12 kletk s kotišči, 16 kletk za odstavljence in 32 kletk za pitance, 3-etažno, s popolno vodovodno napeljavo, ugodno prodam. Tel. 73-468. M-1078 KOZO PRODAM. Reščič, Čreš-njevci 144. GR-12554.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Irena Skuhala, Križevci 15 pri Ljutomeru. IN-18882
TRAKTOR FERGUSON 567, nov, s priključki, prodam. Stanko Heric, Radoslavci 36. IN-18881
GOLF, letnik december 1981, prodam. Marjan Hajdinjak, Spodnja Ščavnica 16. Gornja Radgona. M-1020
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Bučečovci 24. M-1021
OJAČEVALEC TOTEL, KASETOFON AIWA IN GRAMOFON HITACHI prodam. Telefon: 24 189. M-1022 NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA prodam. Nemčavci 1 a. M-1023
MOTOR Z MENJALNIKOM ZA FIAT 124, generalno obnovljen (kompletno), prodam. Bojan Kisilak, Poznanovci 53, p. Mačkovci. M-1024
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE TAM STADLER, 25.000 kalorij, prodam ali zamenjam za večjo. Filovci 27. M-1025 ZASTAVO 101 GTL, 5 vrat, staro eno leto, ugodno prodam. Telefon popoldne: 21 547. M-1026 KRAVO PO IZBIRI IN PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE (DVEH), prodam. MAGYAR, Mahovci št. 14. M-1027 POSESTVO Z 2 HA ZEMLJE NA SONČNI LEGI DAM ZAČASNO V NAJEM Z VSEM INVENTARJEM. Pozneje možen odkup. Prosečka vas 56. M-1028
HARMONIKO, 120-basno, malo rabljeno, prodam. Ižakovci 155. M-1029
kupim
TRAKTOR STEYR 18 ali 28 KS, dobro ohranjen, kupim. Flegar, Murska Sobota, Vrtna 6. M-987
AMI 8, dobro ohranjen, kupim. Telefon po 16. uri: (069) 72 513. M-I0I7
BOČNO KOSO ZA STEYR 18, rabljeno, kupim. Jože Rojko, 62233 Zg. Ščavnica. M-1059 100 BAL BALIRANE SLAME kupim. Telefon: 77 075. M-1061
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZMiVMA
23. februarja 1986 nas je mnogo prerano, komaj v 33. letu starosti, tiho in brez slovesa, za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Vinko Car
iz Cankove 83
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, delavcem PTT podjetja, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, njegov grob pa zasuli s cvetjem in venci, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in govorniku sodelavcev UVP TOZD za vzdrževanje prog Maribor.
Cankova, Domajinci, Ljubljana, Nova Gorica, Avstralija, 25. II. 1986
Žalujoči: oče, mama, bratje Henrik, Štefan, Karel in Branko z družinami, sestra Nada z družino in brat Jože
sobe
OPREMLJENO SOBO S KOPALNICO VZAMEM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-1052
razno
PSA, starega šest let, mešanec, primeren za čuvaja na kmetiji, podarim dobri družini. Jože Benkovič, Bogojina 62. M-969 OSAMLJEN MOŠKI, star 56 let, želi spoznati žensko iz Murske Sobote ali bližnje okolice za skupno življenje. Naslov v upravi lista. M-972
PREMOŽEN MOŠKI, nemškega rodu, star 35 let, nealkoholik, išče dobro žensko — Slovenko. Pišite ne bo vam žal. Odgovorim na vsako resno ponudbo s fotografijo. Ponudbo pošljite na naslov: POSTFACH 1320, 8860 Nordlingen, Nemčija. M-1007
za boj proti raku
Namesto cvetja pokojnemu Janku Lešniku iz Murske Sobote so prispevali: Štefan Sreš, M. Sobota 3.000 din, Mišo Sreš, Dobrna 2.000 din, Tončka Obal, Beltinci 3.000 din, stanovalci Razlagove in Kopališke ulice v Murski Soboti 10.000 din;
VGP Ljubljana, namesto venca na grob pok. inž. Ladislava Cerarja iz Maribora 5.000 din.
Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku.
Ponovno prosimo tiste delovne organizacije, ki še niso poravnale članarine za leto 1985, da to store čimprej.
poroke
Franc FLISAR, kmetovalec, Moravske Toplice, Vinska graba 24 in Štefanija KERČMAR, delavka, Ratkovci 31; Andelko JANJIČ, obratni elektrikar, Prosenjakovci 71 in Marta HORVAT, konfekcijska tehnica, Prosenjakovci 71; Boris PUHAN, monter centralne kurjave, Bogojina 159 in Gabrijela PUHAN, kartonažerka, Bogojina 113; Ludvik GRABAR, delavec, Križevci 34 in Majda FICKO, kmetoval-ka. Boreča 7; Marjan ZRINSKI, kmetovalec, Ženavlje 54 in Olga SMODIŠ, kmetovalka, Adrijanci 81; Štefan RANTASA, zidar, Bakovci,Partizanska 14 in Antonija ČADEŽ, delavka, Brezje pri Dobravi 60; Jožef VIRAG kartonažer, Rakičan, Lendavska 1 in Marija ČONTALA, delavka, Rakičan, Lendavska 13; Vlado SEVER, absolvent VEKŠ, Murska Sobota, Žitna 15 in Natalija SUKIČ, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Naselje MDB 3.
Jože ŠADL, elektrotehnik, Kruplivnik 9 in Marija SRAKA, ptt prometnica, Lipa 221; Jožef VINČEC, steklarski delavec, Mala Polana 6 in Milena. Pl VAR, medicinska sestra, Bratonci 31; Jožef OZVA-TIČ, prodajalec, Vanča vas 21 in Ida ULEN, administrativna tehnica. Lipovci 121; Dominek ROZMARIČ, avtomehanik, Veržej 154/a in Katarina MLINARIČ, vzgojiteljica, Dokležovje 92; Boris Rogač, kuhar, Cerknica, Cesta 4. maja 92 in Brigita ČERNEL, medicinska sestra, Dolenjska vas 34; Adolf HORVAT, zidar, Turnišče, Št. Kovača 15 in Jožefa LUKAČ, prodajalka, Dokležovje 44/a; Albert FRANKO, strojni ključavničar, Markišavci 10 in Lilijana TUŠKEJ, knjigo-veška delavka, Melinci 116/a; Štefan Voroš, lesni tehnik, Beltinci, ravenska 3 in Martina LOVRENČEC, likalka, Martjanci 81; Anton IVANIČ, likalec, Dolenci 36/a in Albina GERGAR, konfekcijska de-lovodkinja, Križevci 12.
Vsem sodelavcem, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec
Vinko Car
s Cankove
Od pokojnika smo se poslovili v torek, 25. februarja.
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Tozd za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor IN NADZORNISTVO PROGE MURSKA SOBOTA
IZGUBIL seje pritlikavi ŠNAU-CER, sive barve, sliši na ime BIMBO. Vse informacije sporočite na naslov: Recek, Cankova 48, ali Gornji Črnci 36 a. M-1014 V NEZNANO SE JE ZATEKEL LOVSKI PES PTIČAR, rjave barve, sliši na ime ARA. Vse informacije sporočite po telefonu: 76 409 ali 76 407. Gider, Petanjci 68. M-1035
BELEGA MAČKA POGREŠAMO. Informacije sporočite (za zelo lepo nagrado) na naslov: Nemeš, M. Sobota, Titova 8. M-1036
ENOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, centralno ogrevano, menjam za nedograjeno ali starejšo hišo. Naslov v upravi lista. M-1019
LOKAL ZA FRIZERSKI SALON V MORAVSKIH TOPLICAH dam v najem. Telefon: (069) 26 434. M-966
CVETJE ZA DAN ŽENA DOBITE V CVETLIČARSTVU GYORFI NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE. M-1033
Pomursko društvo za boj proti raku
O
STRAN 21
VESTNIK, 6. MARCA 1986
' Če hi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi oče. ne bi črna zemlja krila.
\ SPOMIN
8. marca minevajo tri žalostna leta, odkar je prenehalo biti srce dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Lutarja
iz Turnišča
Boleče so ure in dnevi, ko se te spominjamo. Zakaj nam je usoda vzela to, kar smo imeli najraje?
Žalostna je resnica, da te ni več, a v naših mislih in srcih boš ostal do konca naših dni. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob!
ŽALUJOČI: VSI. KI SMO TE IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
27. februarja 1986 nas je v 31. letu starosti zapustil naš dragi sin, oče in brat
Stanko Veren
Ob tragični in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in botrini, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala sodelavcem Komunalnega podjetja M. Sobota za denarno pomoč, cvetje in izrečene poslovilne besede. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govornici KS Mačkovci za tolažilne poslovilne besede.
Prisrčna zahvala tovarišici in tovarišu iz vrtca ter sostanovalcem za šopke cvetja.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče '
Anton Varga
iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu kakor koli pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna zahvala zdravnikom in osebju internega oddelka v Rakičanu. Zahvaljujemo se tudi duhovniku g. Škaliču za pogrebni obred.
Lendava, Ljubljana, 25. februarja 1986
Žalujoči: žena Sidonija in sin Pubi z družino
Lani t. čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solze iz oči.
(Gradnik)
V SPOMIN
11. marca bo minilo leto, polne bolečine in žalosti, naša draga žena, mama in stara mama
Pavla Mdr ec roj. Cmor iz Moravskih Toplic
Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate, na tvojo ljubezen, dobroto in plemenitost bo živel y naših srcih.
• Hvala vsem, ki seje spominjate s cvetjem in prižiganjem sveč.
ŽALUJOČI: NJENI NAJDRAŽJI
Žalujoči: sin Boštjan, hčerka Vanja, mama Marija, ter brat in sestre z družinami
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Jožeta Podleska upokojenega sodnika iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin na pogrebu, darovali cvetje ali prispevali za gradnjo bolnišnice, nam pa izrazili sožalje.
Hvala tudi zdravnikom ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, predsedniku Temeljnega sodišča v Murski Soboti Ladislavu Pentku in predstavniku Krajevne skupnosti Stefanu Merklinu za poslovilne besede, godbenikom, pevcem ter stanovskim kolegom za častno stražo.
Posebej se zahvaljujemo sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih.
ŽALUJOČI: žena Sidonija ter sinova Silvo in Jože z družinama
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 69. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama, prababica in sestra
Marija Seršen
iz Kobilja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so jo med boleznijo obiskovali. Posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, zdravniškemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, dr. Vašu in patronažnim sestram, ki so ji lajšali bolečine, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Ivanu Sajku za poslovilne besede ter vsem', ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani poti ter darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Vsem še enkrat — naša najlepša hvala!
Žalujoči: mož Franc, sinovi Gusti, Pali in Pištek, hčerki Tera in Mimika ter brat Pi-šta z družinami
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE - ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE,
ZAHVALA
16. februarja 1986 nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababi-
ca
Ljudmila Sadi
roj. Čahuk
s Cankove
Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: hčerke in sinovi z družinami
ZAHVALA
20. februarja nas je v 89 letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Apolonija Kolmanič
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu za vso skrb in nego, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
’ ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
Marija Horvat
iz Velike Polane
Ob tem težkem trenutku se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Štefanu Zerdinu za poslovilne beseda ter kolektovom OŠ Miško Kranjec, TOBAKA M. Sobota in Deloze iz Velike Polane.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Velika Polana, 17. februarja 1986
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
STRAN 22
VESTNIK, 6. MARCA 1986
V SPOMIN
ME
9. marca mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda iztrgala od nas dragega moža, atija, sina, brata in zeta
Jožeta Špilaka
iz M. Sobote
Mnogo prerano je ugasnilo tvoje mlado življenje. Pogrešamo te! Hvala vsem, ki ste ga ohranili v svojih srcih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta in brata
»S
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 8. letu starosti za vedno zapustil ljubi sinek, bratec in vnuk
Tonček Filipič
iz Radoslavec
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali številne vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala kolektivu in pionirjem Osnovne šole Franc Belšak iz Bučkovec za pripravljeni pogrebni obred, poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku za. pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: atek in mama, bratca Robi in Boris, dedek in babica ter drugo sorodstvo
Ignaca Tomca
iz Lipe
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga obiskovali na njegovem domu, darovali vence in v druge dobrodelne namene in ga spremenili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.' spomnite se. kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Štefan Banko
iz Sebeborec 120
Ob boleči izgubi se iskren^ zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno Feriju Banku in Feriju Žibriku, ki sta mu bila v pomoč ob vsakem času njegove težke bolezni, vsem sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala med. sestri Vidi Pirling, ki ga je v najtežjih trenutkih njegove bolezni negovala na domu.
Hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za žalostinke, predstavnici KS in GD Sebeborci za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z ženo Emico in vnukinja Andreja
ZAHVALA
Praznina je v naših srcih, kajti tebe naša draga mama, babica in prababica
Marija Senčar
roj. Bertalanič iz Kroga
ni več med nami. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala družini Karas ter družinama Alojza Fistra in Antona Fistra. Iskrena hvala kolektivoma ZGEP Pomurski tisk tozd Kartonaza in SDK M. Sobota, predstavnici KS za poslovilne besede, g. župnikoma za pogrebni obred in govor ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 94. letu starosti zapustila draga mama, babica, prababica, praprababica in sestra
Terezija Kozic
roj. Kerčmar iz Peskovec 3
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom in drugim sovaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Iskrena hvala dr. Kiršnerju za obiske na domu, g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, tov. Maruši za poslovilne besede ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Terezija, vnuk Jože z ženo Karolino, pravnuk Jožek, vnukinja Irma z družino, vnuk Ludvik z družino ter brata Karel in Janez z družinama
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je po kratki bolezni v 82. letu zatisnil trudne oči naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
Ivan Trplan
upokojeni čevljar iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala govorniku KS Turopolje, g. duhovniku za obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in 'prababice
Judite Sukič
iz Martinja 44
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, poslovilne besede, govornikom in duhovniku za globoko izražene tolažilne besede in pevcem. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem.
Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Žalujoči: hčerka Ana, sinova Štefan in Jože z družinama, sestra Veronika ter bratje Peter, Štefan in Jože z družinami, vnuki Tadej, Jože, Marija in Lidija z družinami, vnuki iz Kanade ter pravnuki
V 60. letu starosti nas je
Ne jokajte ob mojem grobu, !e tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA	. J	x .
nenadoma, za vedno zapustil nas dragi moz, oce, dedek, brat, stric in svak
Ferdinand Vrečič frizerski mojster v pokoju iz M. Sobote
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je tiho, kakor je živel, za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek
Jože Zrim
iz Kuzme 8
, ., . ,. .	,.	,	VQPm sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prija-
Ob tej boleči izgubi se zahvaljuj	teh težkjh trenutkih stali ob strani,
ŽALUJOČI: TVOJI NAJDRAŽJI
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, organistu, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Mariču za ganljive besede. Iskrena hvala vsem sovaščanom Kuzme in Doliča, ki ste nam priskočili na pomoč.
Vsem že enkrat — lepa hvala!
Kuzma, 21. februarja 1986
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica z možem Stankom, hčerke Marta, Neža, Irena in Marija z možmi, vnuka Kristjan, Zlatko, Mario, Andreja in Ervin
VESTNIK, 6. MARCA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
KOT
Gradili bodo vaški dom
Vas Kot sodi med manjša naselja v lendavski občini, vendar pa so Vaščani dokaj aktivni — tako pri urejevanju komunalnih problemov kot v delovanju družbenopolitičnih organiazcij. Pred nedavnim so se dogovorili, da bodo letos začeli graditi vaški dom, ki naj bi bil namenjen delovanju mladih, gasilcev in društev. Pripravljene imajo že načrte, vaščani pa bodo poleg denarnih sredstev prispevali tudi les za ostrešje in gramoz. Po predračunih bi gradnja vaškega doma stala 1,5 milijona dinarjev. Večji del sredstev bodo zbrali sami, nekaj pa bosta prispevali tudi občinska gasilska zveza in kulturna skupnsot.
Jani D.
Letošnji februar je pokazal zobe
NAŠLI SKUPNI JEZIK S KRAJANI IN ZDRUŽENIM DELOM
V noči od 27. na 28. februar so na Hidrometeorološki postaji v Rakičanu izmerili najnižjo temperaturo v letošnji zimi, saj se je živo srebro v termometru spustilo kar na minus 23 stopinj Celzija.
Nič topleje ni bilo v prejšnjih dveh nočeh, ko so namerili minus 22 oziroma minus 21 stopinj. Tako smo v Pomurju občutili pravcato sibirsko zimo, ki se je nadaljevala tudi v jutranjih urah, pa tudi čez dan se ni kaj prida ogrelo. Zanimivo pa je, kot smo zvedeli na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani, da letošnji februar niti ni rekordno mrzel. Prebivalce Murske Sobote in njene okolice je še bolj zeblo 23. februarja leta 1929, ko se je temperatura spustila celo na 29,2 stopinje pod ničlo. Zelo
mrzlo je bilo tudi 16. februarja 1956, ko so namerili minus 28,6 stopinje Celzija, pa 2. februarja 1963, ko se je živo srebro spustilo na minus 26,2 stopinje, 15. februarja leta 1940 so namerili minus 26 stopinj, L februarja leta 1954 pa je bilo minus 23,4 stopinje.
Povejmo, da so lanskega januarja v Murski Soboti izmerili minus 24 stopinj. Čudno je le, da je letošnja zima pritisnila ravno ob koncu februarja, strokovnjaki pa so napovedali izboljšanje vremena v marcu.
Končno prostor za shajanje mladih
Milan Jerše
DOGODEK V KRAJU
ZELEZNA ŽUPANIJA
NEMCI IMAJO ISTE PRAVICE
Poleg porabskih Slovencev in Hrvatov živijo v sosednji Železni županiji na Madžarskem tudi pripadniki nemške narodnosti. Ponekod so naseljeni celo v istih krajih — Slovenci in
Nemci na Dolnjem Seniku, Hrvati in Nemci v okolici Szotn-bathelya in Koszega. Kakšen je njihov položaj? Na kratko nam ga je orisala ena izmed aktivnih narodnostnih funkcionarjev iz vrst nemške narodnosti Magdalena Unger, sicer učiteljica na novi osnovni šoli v Monoštru.
»Pripadniki nemške narod-
nosti živijo v Železni županiji v okolici Monoštra (Rabafiizes, Rdndk, Dolnji Senik), poleg tega pa še v okolici Szombathe-lya (Pomoapati, Pernau, Va-skeresztes) in v Koszegu. Položaj Nemcev je podoben kot ga imajo Slovenci in Hrvati, živijo pri nas. Imajo iste pravice in enake možnosti za razvoj. Zelo so delovni, in to sta ugotovila tudi partija in državno vo.dstvo. V Železni županiji sicer nimamo nobene gimnazije z nemškim učnim jezikom, toda na Madžarskem so tri, in sicer v Budimpešti, Baji in Pečuhu, kjer lahko otroci nadaljujejo šolanje v svojem maternem jeziku. Tudi v Koszegu je en oddelek z nemškim jezikom in otroci, ki bi radi naprej študirali nemščino, si iahko tam poglabljajo svoje znanje. Nemščino pa poučujejo na osnovnih šolah v Rabafiizesu, Monoštru II, na Gornjem Seniku in Gornjem Čatarju ter v Koszegu. Položaj nemškega jezika sicer ni najbolj zadovoljiv, ker v vaseh, kjer živijo Nemci, hitro napreduje asimilacija. Samo ena možnost je, da bi jezik ohranili, to je lahko samo z dvojezičnim poukom. Tako bi lahko otroci ohranjali in razvijali svoj materni jezik, ki se ga doma na-
V Beltincih so zadnji dan februarja krajanom predstavili dvoje ne najbolj svežih novosti Pomurske založbe (obe sta bili že predstavljeni v Murski Soboti pred tedni) — dr. Jožeta Zadravca Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju in Franca Novaka Slovar beltinskega prekmurskega govora. Predstavitev so oplemenitili s petjem domačega moškega zbora.
O obeh knjižnih izdajah smo v našem listu že pisali, zato le nekaj besed o dogodku v Beltincih.
Kulturnoumetniško društvo, ki tovrstne dogodke organizira, je tudi tokrat poskrbelo za dobri dve uri prijetnosti. Dr. Zadravec je s svojim pripovedovanjem o ljudskem zdravilstvu in njegovi vrednosti v Prekmurju spodbudil prisotne tako, da niso le vpraševali, ampak sami dajali sodbe o tovrstnem zdravljenju in svojih izkušnjah.
Franc Novak, tudi iz Beltinec, ni doživel izdaje svojega slovarja, na predstavitev ni mogel priti tudi dr. Vilko Novak, njegov brat, ki je zbrano slovarsko gradivo uredil in strokovno dopolnil (zdaj pa, kot smo zvedeli, pripravlja slovar književne prekmurščine), zato pa je k prijetnemu pogovoru pripomogel tretji Novak — Peter, sin avtorja, ki je po očetovi smrti moral po stričevih navodilih delo dokončati. Delo pri slovarju ga je navduši-
URI NA PLES
V SKAKOVCE.
IGRAL BO ANSAMBEL
RANDEZ VOUS
učijo od staršev.«
J. Graj
VABLJENI!
RADI BI REZERVAT
Na letnem občnem zboru so člani društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec ugotovili zadovoljivo aktivnost V minulem
idatno listo DPZ
lom acij ani gali •te-
nih so in-
benqn^Wnega zbora pa Ivo' *n 5e r110®0' kandidatu zs »dstva skupščin samoupjjfF nih ngeresnih skupno^^mza vzgojonF"WWH!?vanje naj bi \ vodil Kare! Makovecki, kulturo Marjan Čenar, telesno kulturo Milan Bratkovič, raziskovalno dejavnost Andrej Janc, otroško ^^ka. zdravstve
preds' sa za sto J Anto.
N; konf tudi den' prct stv?
MADE IN

In še močni kandidati za vodstva skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. (Vestnik št. 8, str. 3 v članku Potrdili kandidatno listo DPZ)

lo, in kot je povedal na predstavitvi, se bo v prihodnje verjetno ukvarjal z ljubiteljskim raziskovanjem preteklosti, ki se čedalje bolj zgublja v razvalinah naših gradov.
BELTINCI
J. š.
Osnovna organizacija ZSMS Radenci je ena največjih v krajevnih skupnostih, saj bi se jih na sestankih lahko zbralo kar 300. Zaenkrat jih je aktivnih bolj malo, verjetno je vzrok za to tudi pomanjkanje primernega prostora za shajanje. Zato se jih je tudi na konferenci, ki so ju imeli konec februarja v Dijaškem domu v Radencih, zbralo le okrog, petdeset. Pomembneje pa je, da so se sestanka udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in največje organizacije združe-ne»f ds|l v tem kraju — Radenske.
Spet nekaj sredstev za bolnišnico
Na nedavni razširjeni seji beltinskega kulturno-umetniškega društva so se med drugim pogovarjali o proslavi ob dnevu žena in o pripravi kulturne prireditve katere izkupiček bodo namenili za nadaljnjo izgradnjo kirurgije. Dogovorili so se, da bo prireditev 21. marca, v programu pa bodo sodelovale vse sekcije društva, mešani pevski zbor in pevke ljudskih pesmi.
Bogat kulturni program bodo pripravili tudi za 8. marec; sodelova-
li bodo malčki iz vrtca in učenci osnovne šole.
A. H.
letu in številne uspehe posameznih gojiteljev v sodelovanju na pomembnih razstavah ptic. Organizacijsko vključujejo tudi člane iz lendavske občine, sicer pa se je iz Slavčka razvilo samostojno društvo v Murski Soboti. Iz njihovega letnega poročila je potrebno omeniti še prizadevanje, ki je zajeto že v naslovu društva — varstvo ptic. Da bi zunanjim pticam pomagali v zanje čedalje težjih življenjskih razmerah, zlasti pozimi, sodeluje društvo Slavček z osnovnima šolama v Turnišču in Beltincih. Poleg vzgojnega dela z mladino se lotevajo tudi povsem konkretnih akcij — izdelave valilnic za posamezne vrste zunanjih ptic, izdelave krmilnic in priprave ptičje piče za zimski čas.
Skrajni čas je že bil, da se nekaj stori za radensko mladino, je bilo večkrat slišati. Samo volja mladih ni dovolj, če jim ni zagotovljeno najosnovnejše — prostor za shajanje. Začasno rešitev jim je ponudila krajevna skupnost, saj se bodo lahko dvakrat na teden sestajali v njihovih prostorih, ki pa za kaj drugega niso primerni. Želja mladih iz Rade-nec je, da bi ustanovili svoj Klub mladih. S pestrim programom dela bi pritegnili tudi večje število mladincev, ki v Radencih, čeprav le-ti slovijo doma in na tujem kot najlepši turistični kraj, niso našli prostora zase. Pomoč jim je obljubila tudi Radenska, saj bi bila ena od stavb, ki je v kratkem ne bodo več potrebovali, kar primerna za potrebe OO ZSMS.
Na konferenci so mladi izvolili tudi novega predsednika, za presenečenje pa so poskrbeli dijaki Srednje gostinske šole, ki so pripravili skromen banket, in na njem pokazali pridobljeno zna-
nje.
bp
OBNOVLJENI IN RAZŠIRJENI PROSTORI LJUBLJANSKE BANKE, POMURSKE BANKE, POSLOVNE ENOTE V GORNJI RADGONI
ZA BOLJŠE POSLOVANJE
V Gornji Radgoni so v petek, 28. februarja, odprli nov objekt v poslovni enoti Ljubljanske banke, Pomurske banke, v katerem
bodo lahko uspešneje opravljali bančne posle za potrebe članic in drugih naročnikov. Obnova in razširitev poslopja pa omogočata
GOSTILNA SINIC ZENKOV-Cl VABI 8. MARCA OB 19.
»Nove prostore smo si želeli že nekaj let tako uslužbenci kot tudi občani,« je dejal v svojem otvoritvenem govoru vodja poslovne enote Jože Rogan. Posnetek: bp

tudi boljše poslovanje z občani, saj bo odprtih več bančnih okenc.
Gradnjo sta v največji meri podprli članici Radenska in Kmetijska zadruga Gornja Radgona, in čeprav so prejeli gradbeno dovoljenje šele avgusta prejšnje leto, nato pa je mariborski Projekt izdelal načrte, je Splošno gradbeno podjetje Pomurje (skupaj s kooperanti) pod nadzorstvom Zavoda za ekonomiko in urbanizem v zelo kratkem času končalo gradnjo. Pisarniška oprema, ki sojo izdelali v Obrtni zadrugi Prekmurka in v Stolu Kamnik je razporejena tako, da omogoča odprtje dodatnih ban-čniških okenc. Starih prostorov je 210, novih pa 334 kvadratnih metrov. Gradbena dela so stala okrog 52 milijonov dinarjev, oprema pa okrog 7 milijonov.
Novi, estetsko opremljeni prostori, so tudi galerija v malem, saj krasijo stene dela priznanih pomurskih umetnikov Logarja, Hauka, Mesariča in Červeka.
B. Peček
IZ OLJARNE IN MLINA
Novost v delu društva je priprava vzgojno zabavne prireditve ptijčje gostovanje, ki je bila letos prvič, in pomeni tudi enega izmed virov dohodka za čedalje večje stroške društva. Pri teh jim precej pomaga krajevna skupnost, ki jim je zagotovila dobre prostore. V razpravi so dognali, da bodo stroške delovanja dokaj zmanjšali, če se bodo tesneje povezali z društvi za varstvo in vzgojo ptic v okolici, obenem pa se nadejajo tudi boljših gojitvenih rezultatov.
Iz dokaj obsežnega letnega delovnega načrta omenjamo poskus organizacije rezervata za zunanje ptice. V ta namen so že zaprosili KG Rakičan za manjši gozdiček med Beltinci in Ganča-ni.	J. Š.

V zimskem času, posebno še v februarju, v mlinih ne meljejo zrnja ampak bučnice. Delo je zanimivo in vtise vam posredujemo v sliki in besedi, nastali pa so v Forjaničevem mlinu v Dolnjih Slavečih. Lastnika mlina, ki je bil grajen 1925. leta, sta pravzaprav dva; ker je eden pokojni, ima drugi polovico v najemu in dela za dva, posebno zdaj, ko je bučno olje iskano.
Bučnice je treba najprej stehtati. Dnevno tako od 400 do 500 kilogramov bučnega semena, ki ga vozijo v mlin vaščani iz bližnje okolice Dolnjih Slaveč. Eden izmed treh na tem delu Goričkega je, zato dela v njem nikoli ne zmanjka. Merica za mlinarja — ta pa je 16 odstotkov od semena ali končnega izdelka.
Pri mletju bučnih semen v moko ima v slaveškem mlinu glavno besedo seveda mlinar — Herman For-janič. Je sicer bolj redkobeseden, kar v mlinu ni čudno, saj se mora v njem govoriti vsaj dvakrat, ker hrup preglaša povedano.
S posluhom za modo
V Beltinki, ki zaposluje 411 ljudi. imajo vedno posluh za ponudbo in s tem večjo prodajo svojih izjemnih pletenih izdelkov vedno širšemu krogu kupcev. Poleg modnih revij zet krajane, predvsem pa za jubilante med zaposlenimi v tem Rašičinem tozdu, so se odločili za nov propagandni pristop — za naročila izbranih modelov po katalogu. Po besedah direktorja Fete Ismajloviča so se za tak način prodaje, ki je drugod po svetu že zelo priljubljen, odločili v težnji, da bi zadovoljili tudi tiste kupce, ki med ponujenimi modeli v trgovini ne najdejo pravega. Če na primer ne ustreza številka, barva ali pa ko-lekcijski model, katerih je v tej Specializirani prodajalni v zadnjem času vedno več. Iz kataloga, ki bo na vpogled, bo moč izbrati željeni model in ga naročiti ter v
nekaj dneh tudi kupiti. O tem. da je izbira velika in kakovost Rašiči-nih pletenin zajamčena, ni potrebno posebej pisati. Dodati pa le, da je bila Rašičina kolekcija pletenin na minulem Sejmu mode 86 v Ljubljani med najboljšimi, njihova modna kreatorka Nataša Mandeljc je dobila posebno priznanje za ženski program na sarajevskem sejmu Tekstil-moda-lepota. za celotno postavitev pa zlato Biljano.
Pred bližnjim dnevom žena se v Beltinki. ki je pretežno ženski delovni kolektiv, pripravljajo na kulturno proslavitev tega praznika, obenem razmišljajo o tem. kako bi tudi v prihodnje prireditve popestrili s prikazi svojih modelov, pri čemer se angažirajo predvsem mladi, ob pomoči Osnovne šole 17. oktober in krajanov Beltinec.
B. Bavčar
F
V pražarni, ki je poseben del mlina, zmlete bučnice lastniki in tisti, ki jim pomagajo, pazljivo mešajo s »kencami«, da se ne prižgejo. Pri ceni, ki ga ima bučno olje (1500 do 1800 dinarjev za liter), bi bilo to zares škoda, pa tudi okusno je!

In navsezadnje najpomembnejši del postopka — ko priteče bučno olje in ga je treba prestreči v za to pripravljeno posodo. To počne Jože Skodlar iz Gornjih Slaveč, za katerega je delo v mlinu sezonsko opravilo, za lastnike bučnic pa zaključek dela v oljarni in mlinu.
Brigita Bavčar
Posnetki: Štefan
Celec