' ■■■■■■■■■■H j Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat Ljubljana, 19. avgusta 1988 številka 33, letnik 47, cena 400 dinarjev Kruh, to je res izdaja kako dobra, topla beseda. Koliko lepih, modrih je shin pregovorov seje o kruhu utrnilo človeku, odkar se ^ Naučil peči to dobroto. L.a> Miško Kranjec je napisal tudi - Kruh je bridka stvar. 0. 5e kako je res! Pri nas, ko se zadnje čase tako na hitro ^etavamo z izdajalci naroda in raznih skrivnosti, ni še ^ornur kapnilo, da se da morda tudi s kruhom kaj izdati. k °orštnerja omadežujejo z izdajalcem, ker je hotel lJ°du dobro, če je s to grdo besedo opljuvan Bučar, kini V dru£e£a’ kot da se konča licemerstvo in da Evropa J malce pomisli, v kako pogoltne gobce leti njen denar %kšno besedo naj potemtakem izumimo za tistega, ki si Irfjrvi drznil izustiti »socialni kruh, delavski kruh«?! t^eh, v kateri naj bi s supersončnimi frčoplani reševali “d * * * * Vi°j’ se Hdomačijo tako gnusni izrazi. Kajti, kaj je ta r^pvski, socialni kruh« ? Nak, to ni hlebec, ki s svojim sa-erP dokazuje, da smo vsaj socialna, če že ne ^lalistična dežela. Tudi ni to dišeča štruca, ki bi kot ^Podoba kazala, kakšne dobrote si pri nas lahko privošči Jfvec s svojim delom. 1, s£°d tega! Delavski kruh je beda, ki se že po enem dnevu ^radi, ki se drobi, je takoj star, je brez okusa. Je pa prCem, zato ga hitro zmanjka, zato ga neradi pečejo, ker ...malo navrže, zato ga nekateri pokupijo in mečejo *ar ^ke.je dandanašnji delavski kruh. Naša beda. Nekje adi neskladja cen, kot velijo umnosti naše politike, leti v svinjska korita. Nekje ga delijo na karte. Nekje nanj čakajo že sredi noči v vrsti. Nekje si še te revščine ne morejo več privoščiti, vsaj dosita ne. O čem pa govorimo? O možnostih in oblikah dotiranja. O načinu in pravičnosti porazdelitve. O potrebnih in ekonomskih količinah. Za kruh ? O čem pa naj bi govorili ? O zaslužkih, ob katerih bi bile takšnele bedne filozofije odveč. O pekih, ki se bodo tepli, kdo peče boljši, bolj zdrav, bolj dišeč kruh, vse te številne vrste, vse neverjetno bogastvo, pestrost, ki jo ponujajo žita. O polnih policah, ki se šibijo pod hlebci, pecivom, žemljami. Vidite, ker govorimo o prvem in ker sanjamo o drugem, je to ena največjih izdaj, kar sijih moja uboga pamet sploh zmore predstavljati. Ciril Brajer Med zadnjimi podražitvami je bila tudi podražitev kruha. Za nekatere morda najbolj boleča v zadnjem svežnju ukrepov. Obiskali smo Mercator - Pekarno Grosuplje in direktor Štefan Plankar nam je povedal, da so se podražile predvsem boljše vrste kruha. Osnovni, delavski, socialni ali kakor že pravijo kruhu iz moke 850 pa ima določeno ceno 380 dinarjev. Tedaj je imel na mizi zadnji Uradni list, ki z odredbo določa, da morajo vse pekarne speči vsaj 30 odstotkov tega kruha. »Tako je bilo že lani. Takrat smo s tem kruhom prav posiljevali ljudi, posebno trgovce. Potem pa se je izkazalo, da največ tega kruha resda pokupijo šole in delavske restavracije, zelo velik delež pa so imeli, in marsikje še vedno, kmetje, ki so ga kupovali za krmo. Kruha ni dobil tisti, ki mu je bil namenjen, ali pa ga ti niso marali. Seveda bomo tudi zdaj začeli peči 30 odstotkov osnovnega kruha. Izgubo, proizvodna cena je 1100 dinarjev za kilogram, bomo pač pokrili s posebnimi vrstami kruha. Cene tega namreč oblikujemo sami. Le mesec dni moramo počakati od prijave nove cene. Posebne vrste kruha smo prav sedaj podražili in stanejo od 1850 do 2500 dinarjev. Seveda ni samo moka dračja, ampak tudi elektrika, voda, transport, dodatki in še marsikaj. Za nove cene smo si izračunali dvoodstotno akumulacijo. Mislim pa, da bomo morali prav kmalu zahtevati nove cene. Na koncu pa je treba le povedati, da zahteva po osnovnem kruhu iz dneva v dan naraščajo in da bomo najbrž res kmalu vsi morali doseči tistih 30 odstotkov.« Obiskali smo tudi zasebnega peka na Dolenjski cesti v Ljubljani. To je Jožefa Magušar. »Za nas nove cene ne prinašajo nobenega dobička. Za ljudi pa je najbrž res težko, saj vsi godrnjajo nad cenami. Morda zaradi dopustov ali pa zaradi cen je naša proizvodnja padla skoraj za polovico. Posebno peciva gre zelo malo. Cen pa ne določam sama, ampak se držim tistih, ki so jih določili v Žitu.« Povprašali smo tudi v Mercatorju Grmadi v Savskem naselju. Ljudmila Gradišar, namestnica poslovodje, nam je povedala, da osnovni kruh sicer imajo in tudi pro-dajo, da pa kašnega posebnega povpraševanja ni. Ljudje so sicer »ropotali« ob podražitvi, vendar kruh še vedno kupujejo. Res pa je, daje količinska prodaja tako kruha kot drugih stvari v zadnjem času precej padla. Verjetno zaradi dopustov. Precej pa najbrž zaradi padca standarda. Ob posameznih, tudi napovedanih podražitvah, ne opažamo več posebne nakupovalne mrzlice. Ljudje najbrž nimajo denarja ali pa so že otopeli. Andrej Agnič DRUGA STRAN Sindikalni dolg delavcem Klub poletni vročini in inflaciji, ki nas vedno bolj pestita, se je vodstvo slovenskih sindikatov odločilo, da že prihodnji teden začne serijo regijskih posvetov o prenovi sindikata. Gre za izpolnitev dogovorov z junijske razširjene seje RS ZSS, na kateri so sindikalni delavci govorili o delavski organizaciji, ki bi naj družbo izpeljala iz kriznega položaja. Moramo se spomniti tudi julijske seje predsedstva RS ZSS, na kateri j e bilo kar precej polemike med sindikalnimi aktivisti, ker po razšiijeni seji ni še nihče poprijel za delo. Takrat se nam je zazdelo, da bodo prve ovire pri prenovi sindikatov prav v kadrih, ki so se naučili delati po starem in ki mogoče nimajo niti znanja niti volje delati tako, kot so se dogovorili na nekakšni konferenci slovenskih sindikatov. V predsedstvu slovenskih sindikatov so za posvete pripravili tudi osnutek operativnega programa nalog, ki naj bi pokazal, kako naj bi se sindikat iz sedanje državne in transmisijske organizacije prelevil v delavsko. Sindikalni delavci bodo na posvetih povedali, ali se s predlogi strinjajo, in najbrž tudi ocenili, ali so jih sposobni uveljaviti v svojih okoljih. Vodstvo slovenskih sindikatov med drugim predlaga spremembo družbenega dogovora o dohodku, ki naj bi odslej določal le globalna so-razmerja za delitev dohodka, vsa druga delitvena politika pa naj bi bila domena sindikata. Sindikat bo, kot vse kaže, takoj predlagal tristo dvajset tisoč dinarjev kot znesek najnižjega osebnega dohodka in zahteval ukrepe v ozdih, ki tega ne bodo mogli doseči. Oblikoval bo svoj solidarnostni sklad za pomoč in prezaposlovanje začasno nezaposlenih delavcev. V osnutku operativnega programa je zapisano, da gre pri tem predlogu za poskus iskanja odgovora na vprašanje, ki že dolgo bega članstvo in številne sindikalne delavce. Koliko je pravzaprav na boljšem delavec, ki je član slovenske sindikalne organizacije od tistega, ki se iz nje izpiše ali sklene, da mora vsa članarina ostati v osnovni organizaciji. Vodstvo slovenskih sindikatov predlaga tudi postopno zmanjševanje števila poklicnih sindikalnih delavcev in reorganizacijo delovne skupnosti RS ZSS, zahteva odpravo takšnih delovno proizvodnih tekmovanj, kot so se razvila v zadnjem obdobju. Zapisani so tudi predlogi o tem, kako bo sindikat uveljavljal svojo kadrovsko politiko in kako se bo postavil na čelo stavk, tudi tistih večjih. Če smo prav razumeli osnutek operativnega programa, lahko pričakujemo, da bodo posveti zato, ker je sindikalno vodstvo prepričano, da je treba z razčiščenimi pogledi čimprej spremeniti razmere v sindikatu in tako vrniti ugled organizacije med delavci in v širši javnosti. Sindikalno delo se torej ne more več začeti in končati na sestanku in torej tudi ne na teh posvetih, temveč je treba z delom in tudi z bojevanjem delavska hotenja čimprgj vnesti v vse družbene odločitve. Franček Kavčič Nepričakovani razplet stavke Stavka na delovišču v Nemški demokratični republiki se je za skupino 22 delavcev lendavskega Gorenj a-Imo končala povsem drugače kot so pričakovali: delodajalci so jim v hipu prečrtali vize v potnih listih in tako z njimi brezkompromisno pretrgali sleherno nadaljnje sodelovanje. Kljub želji naših monterjev, da bi se vrnili na delo, se Nemci niso premislili. Zato jugoslovanskim delavcem ni preostalo drugega, kot da se s svojimi potovalkami in — pametnejši za izkušnjo več — kaj drugega, kot vrnejo domov. Sicer pa, kot pravijo, se je že mnogim precej tožilo po rodni grudi. Ni kaj, na moč neslaven konec stavke! Sicer pa je pri vsej zadevi najbolj mučno to, da zna Gorenje na račun nezadovoljstva peščice svojih ljudi zgubiti precej zanimiv posel. To, da se bodo morali odpuščeni delavci zadovoljiti doma z bistveno nižjimi osebnimi dohodki, kot so jih imeli onkraj meje, je pri vsej stvari seveda drugotnega pomena. No, zdaj ko v Gorenju-Imo čakajo na razplet sramote, ki jim je precej zmanjšala ugled, imajo z omenjeno skupino delavcev težave tudi doma. Več kot polovico so jih zaposlili pri izdelavi strešnikov, preostale pa so poslali na teren. Delavci s takšno rešitvijo, kdo ve, zakaj, sploh niso zadovoljni. Spet mislijo, da se jim godi krivica. Prepričani so, da z njimi grdo ravnajo in da so za svoje delo, podobno kot v Nemčiji, preslabo plačani. Seveda, marsikaj z omenjenim primerom, nad katerim se vsekakor velja pošteno zamisliti, še ni jasno. Na dlani pa je — to bi bilo vsekakor težko zanikati — da se v Jugoslaviji še vedno mnogi igrajo z belim kruhom. Zdi se pa, da za takšne igrice že jutri ne bo več prave priložnosti. Andrej Ulaga Hongkonške razmere v trboveljskem Peku V obratu tržiškega Peka v Trbovljah izdeluje čevlje in drugo obutev 405 zaposlenih. Med njimi je največ žensk, tako kot skoraj v vseh tovarnah obutve. Tekoči trak, zadušljivo soparno ozračje v 18 let stari tovarniški dvorani, katere nizka streha se segreje tudi nad 35 sto-piiy, brez ventilatorjev, trdo, nečloveško garanje. Večina dela na normo. Izdelavni časi so izračunani do stotinke minute natančno. Delavke se zavedajo, da morago delati, če hočejo zaslužiti vsakdanji kruh. Toda za trdo prigarane dinarje ga lahko kupijo vsak dan manj. »Pestnajst let že šivam čevlje, zgornje dele, vedno eno in isto opravilo na tekočem traku, imam kvalifikacijo, najvišjo plačilno skupino, napeto normo presegam tudi za 50 odstotkov, med delom često ne utegnem niti na stranišče, ne kadim, pomalicam v nekaj minutah, pa kaj pomaga? Nič! V moji plačilni kuverti je bilo ta mesec 459 tisoč dinarjev,« je povedala ena izmed delavk. Poklicali smo jo po telefonu, pa ni imela časa govoriti med delom. »Disciplina, ta mora biti; pogosto se zgodi, da nam telefonist kar prekine pogovor. Pokličite me rege domov.« Ko se po napornem delavniku ženske vrnejo domov, izčrpane in utrujene, morajo doma opraviti še enega. Delajo v dveh izmenah, otroci so pogosto sami, saj tudi možje delajo v turnusih. »Kako ngj prživimo mesec s tem trdo zasluženim denarjem. Tri otroke imam, dva v vrtcu, zanju odštejem vsak mesec 180,000 dinarjev. Tudi za tretjega, ki je v šoli, odštejem kar veliko. Potem pa najemnina in stroški za trisobno stanovanje - zadnja položnica je bila »vredna« 170 tisoč dinarjev, brez vode in elektrike. Prete-kli mesec, ko ni bilo kolektivnih dopustov, smo zaslužile 50.000 dinarjev več, ta mesec pa...?« Osnove so izredno nizke. Kot nam je povedala Marija Slaparjeva, urednica časopisa v Peku, jih od 3500 zaposlenih kar okoli 800 zasluži manj, kot znašlo minimalni stroški za življenjsko košarico. Prevedeno v sindikalni jezik to pomeni manj od minimalnega osebnega dohodka, ki bi že junija moral znašati vsaj 320.000 dinarjev. Za stoodsotno doseganje norme zaslužijo tiste v najnižji, 6 kategoriji (brez minulega dela in dodatka za kakovost) le 201.000 dinarjev, v 16 (ta je mgvišja za delo na normo) pa okoli 300.000 dinarjev. Mnoge delavke, še posebej starejše, komaj zmorejo dosegati sto odstotkov. Sindikalni delavci(ke) zahtevajo, da se preve- Ljubljana, 19. avgusta 1988 trijo norme, da se z delavkami, kijih ne dosegajo, odgovorni pogovorijo in jim skušajo pomagati, da vodilni povedo, zakaj so za enako delo velikokrat različni izdelavni časi... Odgovorov še ni. Letos veljajo nove analitične ocene delovnih opravil. V nižjih skupinah niso skoraj nič popravljali, kvečjemu za eno mesto navzgor, glavni direktor (pred meseci je bilo slišati, da hoče odstopiti) je »pridobil« 5 skupin. Za plače ni denarja, pravijo vodilni, ko so jih na zboru sredi avgusta povprašali, zakaj morajo tako stiskati. Pri tem pa ni bilo odgovora, odkod denar za nekajdnevni »izlet« vodilnih ob letošnjem prazniku dela v Nemčijo, pa tudi za proslavljanje 85-letnice Peka, ki bo te dni. Najbrž bomo o delavkah trboveljskega Peka še kaj pisali, saj zgodba še ni končana. Sašo Novak Odbor podpisnikov družbenega dogovora za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji Na podlagi 51. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji je odbor podpisnikov družbenega dogovora 16. avgusta 1988 sprejel takole stališče Na podlagi določil resolucije za leto 1988 o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in na podlagi točke 1. 1. usmeritev za izvajanje družbenega dogovora v letu 1988 (Uradni list SRS, št. 26/88) je odbor podpisnikov družbenega dogovora za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji sprejel izhodiščne vrednosti bruto osebnih dohodkov (BOD) za obdobje od januarja do avgusta 1988 in znaša 6.900.000 dinarjev. Rast sredstev za bruto osebne dohodke v gospodarstvu SR Slovenije v obdobju januar-julij 1988 je v primerjavi s povprečjem leta 1987 129,1 odstotna. Demokracija je nevarnejša od lakote V prejšnji številki smo skušali dokazati, kako nevarno je lahko poigravanje z revolucionarnimi frazami. En stavek Staneta Dolanca je po mnenju mnogih strokovnjakov onemogočil normalno reševanje zapletenih in številnih težav na Kosovu. Parola o kontrarevoluciji je pač lahko opravičilo tolikim nesmislom. Kam to pripelje, dokazuje tudi ena naslovnih strani Duge, ki namiguje na divjega Albanca, ki koplje oči srbski princesi. Nič ne pomaga, da lahko v Danasu prebereš tehtno misel, ki to ovrže kot zgodovinsko neresnico. Prispodoba je svoje odigrala. V to oziroma takšno orožarno lahko seveda uvrstimo še marsikaj. Vse to silno gromovni-štvo politikov, generalov in v zadnjem času še »narodnih vodij« je na prvi pogled lahko celo zabavno. Za trezno glavo, ki se ji ljubi le malo pomisliti, je vse skupaj tako nesmiselno, da rfes lahko zbudi le posmeh. Toda, tudi to je nevarno. V času, ko ljudje stradajo, ko uvajajo prodajo kruha na kartice, kot denimo v Titovem Užicu, je pač vse manj treznih glav in tudi razmišljati se s krulečim želodcem ne da ravno najbolje. Zato se gro-movništvu ne kaže posmehovati. Treba ga je vzeti resno in se proti njemu boriti. Spet primer. Predsedstvo CK ZK Črne gore je »izrazilo resno zaskrbljenost nad celotnim dogajanjem v Sloveniji, ki da ni uperjeno le proti JLA...« Delavska enotnostJ. Predsedstvo republiškega partijskega L .rreaseusivu iepuuiisR.egd pui s] teja je kajpak resen organ, v njem sedijo r ^ ljudje. Naj se torej ob njihovi oceni le nasn> j ljudje, rsaj se torej od njinovi očem ic nemo ali vsaj posmehnemo? Lahko bi se, P bržkone ne bilo pametno. Ti resni ljudje v -jj organu namreč niso zarobantili in "izr‘ver nem organu namreč niso zarobantili m ^ resne zaskrbljenosti«, ker so ljudje lačni« $-cena kruha preti z množično lakoto in w , jili '-CllO. XVI ^ ---- lipi* v uvajanje kartic. Kje pa, visoki forum rep ke, v katero je pricurljajo že kar nekaj den . iz te grešne Slovenije, so se spravili nacY I iz te grešne blovenije, so se spravni ndU, pžs bliko, ki jim je do zdaj naredila le kaj dobree^ Saj nismo nobene posebne cvetke, toda c ^ zaveš, da v Črni gori množično odpuščajo lavce in da se druga za drugimi zapirajo v tovarn, daje devizna zadolženost glede na iz^| docela brezupna in nora, da je produktivn ^ na psu, da gre, skratka, vse po zlu - P0^61?^ pač šokira ocena partijskih vojskovodij. popolni bankrot in vse bolj brezupen p°|. je države, to jih niti ne moti. Resno jih s^rCja. »celotno dogajanje« v Sloveniji. Ker tem P°& j valjem ne moremo kar na pamet odreči ^ osnovne sposobnosti logičnega mišljenja, .j sklep ponuja sam po sebi: To, kar se v.Sl°ve rej dogaja (rekli so »v celoti«) jih skrbi in i f obsojajo, se bodo proti temu borili in nikjL. dopustili, kaj šele posnemali. Partijski šefi ne gore kanijo torej ubrati povsem druga^ pot od tiste, za katero se zavzema Slovenija- ^ ja, saj smo že rekli, da se sklep ponuja kar sa 4 Ciril BraP Jezik sramote Sobotna priloga Dela nam je 13. avgusta P stregla tudi z »Obrazložitvijo sodbe četveric J iz katere smo v zmedeni birokratski latovšd izvedeli, zakaj je bil Ivan Borštner obsojen ** 1 'fl štiri leta zapora, Janša in Zavrl na leto in P°‘ . Tasič na 5 mesecev. Če prepustimo komefl sodbe in njene utemeljitve pravnikom pa n1* kor ne moremo mižati, ko gre za jezik, v k3 rem je napisana ta obrazložitev. ||l Trinajsti avgust 1988 bi si moral zaporen sleherni Slovenec, ki da kaj na svoj rod, P njegovo zgodovino, jezik in omiko, kajti tok datum, ki bo v zgodovini zaznamovan s P mom v naših srcih. Resda omenjeno beseo v večjem delu tvorijo slovenske besede, tod3 še zdaleč ni slovenščina, ki nas je pospremil3 zibelke, s katero smo se srečali v šoli in v kat še dandanašnji občujemo Slovenci. To je SP, kedranščina najslabše vrste, ki rani naš nar° ni ponos. .. Delovi uredniki so v spremnem besedilo k pisali, daje »tekst prevod originalne sodbe ga je opravil sodni tolmač ljubljanskega v0!, P\ škega sodišča. Kot boste opazili bi bil potreben temeljite jezikovne obdelave. temu smo se odločili, da ga objavimo viz^t ; ku, saj so mnogi stavki jezikovno in vsebin3 . tako težko razumljivi, da bi lektorski P°se* lahko vnesli samo še več zmede«. _ .3i In prav so storili, kajti z objavo takšnek jezikovnega zmazka so na najboljši možni nJ čin slehernemu bralcu pokazali, kakšen 0 -m ima jurisdikcija v JLA do slovenskega Jepr(. kot naše narodne svetinje. Zakaj svetinje? r‘. ieP' prosto zato, ker je bil (in je še danes) prav j eden tistih poglavitnih dejavnikov, na po* dld katerega smo se Slovenci sploh lahko obli^ voli kot norod in do donošnjih dni tudi ^ Jezik Slovencem spričo naše majhnosti s tem nenehne ogroženosti bržda pomeni J1 ko več kot, denimo, drugim, večjim narode3 -nP' nicr' ugrofinskem in slovanskim jezikovnem . jem pomeni tudi nošo norodnostno id en tifi J prav v teh prvinah iskati vzroke za našo vei . (za koga mogoče celo pretirano) občutljivo3 pazljivost, ko gre za vprašanja našega jezijo Kaže, da se vsega tega sodniki v JBn zavedajo. Če bi se namreč zavedali, potok1., gotovo morali tudi vedeti, da njihovo jeziko' skropucalo prenekateremu Slovencu POItltm napad na njegovo narodnostno samobitno3 J državno suverenost. Če k temu dodamo še, J je sojenje v Ljubljani potekalo v naspr° .1 z vsemi ustavnimi in zakonskimi opredeb^ mi v srbohrvaškem jeziku, potem je na -- ^ da se je vojaško sodstvo, s tem pa tudi sa JLA, v tem pogledu znašla v nezavidljivo K - Ujivu ‘-jt tradiktornem položaju. Vojaška jurisdikcU3^.\ s svojim odnosom do slovenskega jezika P°J žala tiste poglavitne vrednote vsakega nar J in narodnosti v SFRJ, ki bi jih morala var0^ kot punčico svojega očesa, zaradi česar )e u(li tudi ustanovljena. Le to je lahko podlag3’ 0. kateri JLA lahko deluje kot integrativna i 1 r\ T *-» 7 ^ r-v 1 rt r\ At TU slovanska sila. Vsakršno drugačno ravn kamor pa nedvomno spada prevod (beri- j Ji* zek) »Obrazložitve sodbe četverici«, Pa ' ^ potiska v čase neke druge armade in J države, ki so se zanju klavrno končali- Zn nitega reka »history is magistra vitae« najiv še nikomur ni uspelo ovreči... 1 Poleg tega, da nas je konstituiral kot nar° nam v klinu med romanskim, germanski cijo in z njo nacionalno samobitnost. Teg3 j Slovenci globoko zavedamo, kar pomeni, d3J, 1 ^SREDIŠČU POZORNOSTI con1*: resu1 met>: pab' ■ra? iS )ubli; nafla rep«' ireg3‘ čese ode vrata izvo* ^nost ;mte jih0' )ložal ;bile )Ogl3j i vsa) tore) t)0^6 2 najrazličnejšim j P' prelivanjem presežne vred-dp°: od bolj uspešnih po- ;ziP letij k slabšim in od gospo-pre. ;arstva k (pre) veliki prora- kov družbenega proizvoda, od tega 9 odstotkov kmetijstvo, v katerem je določen zemljiški maksimum. Zanimanje ljudi (realno negativne bančne obrestne mere in brez vrednostnih papirjev) za varčevanje je majhno, vlaganja tujega kapitala pa so preveč tvegana. Za gospodarski sistem pa je prav tako znano, da je v celoti regulati-ven, da so podjetja močno odvisna od političnih struktur zunaj gospodarstva in da v resnici zaviramo spontanost, iniciative, podjetništvo in ustvarjalnosti. Na dlani je, da je krizo sicer mogoče kratkoročno blažiti z ukrepi družbenega in gospodarskega sistema, dolgoročno pa je mogoče zmanjšati inflacijo le z reformo v vseh delih družbenega v sistema. Kot meni Egon Žižmond, bi morali v političnem sistemu dopustiti uveljavljanje različ- Rast deviznih rezerv Kot je na tiskovni konferenci povedal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije dr. Slobodan Stanojevič, se je izvoz v letošnjem prvem polletju Povečal za 15,2, uvoz pa zmanjšal za 0,6 odstotka. Konvertibilni izvoz se je povečal za 20 odstotkov, konvertibilni uvoz pa je bil tak kot lani. Tako so se devizne rezerve »zelo povečale«, emisija denarja pa je bila Večja od načrtovanega umika denarja iz obtoka. Na rast deviznih rezerv je vplival tudi ustavljen odliv kapitala za odplačevanje glavnice dolgov. Po mnenju Stanojeviča je devizna in dinarska likvidnost bank zelo »dobra«, toda sredstva gospodarstva so razporejena neenakomerno, pretok kapitala med bankami in gospodarstvom pa je premajhen. K temu lahko dodamo, da se bomo povečanja deviznih rezerv še bolj razveselili takrat, ko se naš izvoz bistveno ne bo povečal, vendar bomo z njim več zasluzili kot sedaj. Skratka, fizično povečevanje izvoza iahko le kratkoročno poveča devizne rezerve, ne more Pa jih za dalj časa. i -“'•vet k. (.pre; veiiKi prora-jeP* ionski porabi še vedno de-a]ej°> idejne osnove in insti-.ncionalna družbenogospo-rska ureditev pa so v bi- jP m iaH; ti f vel>‘ ioP kP itiot' fp ra Sl -ja J1 0° st P '<3' l P stvu nespremenjeni. nn st' se zatika p,K°t meni »mariborski« onomist Egon Žižmond, i Srečujejo korenito druž-lif1?0 reformo blokade v po-s, lcnem, družbenoekonom-suf1*1 'n gospodarskem si-niu. Kritično lahko ugo-»no, da monopol politična ,'Purhjske) elite, zrašče-di-a Partije z državo in ka-Vo?VaiVe na najodgo- n-PeJša mesta predvsem : Podlagi nih političnih interesov, idej in programov, saj je mogoče ekonomsko demokracijo razvijati le na podlagi politične. Bo inflacija le 95-odstotna? Poglavje zase je zdaj seveda novi model stabilizacijske politike, ki jo je zvezna vlada začela uveljavljati s sprostitvijo cen, uvoza in tečaja dinarja. Bomo njen cilj, to je predvsem bistveno znižanje inflacije, dosegli? Precej ekonomistov iz študij že zdaj ugotavlja, da bo ZIS (spet) spodrsnilo. Zakaj? Vlada namreč meni, da letošnjo proizvodnjo lahko povečamo, čeprav je bila jugoslovanska gospodarska rast v minulih sedmih letih med najnižjimi v svetu. Znano pa je, da naša proizvodnja ni prožna in da administrativno urejanje reprodukcije, številne pravne omejitve in neučinkovit gospodarski sistem ovirajo rast industrije. Kot meni dr. Davor Savin, bi moral ZIS odpreti gospodarski prostor za razmah proizvodnje v družbenem in zasebnem sektoiju že pred omejevalnimi ukrepi in odpraviti številne nesmiselne administrativne, uvozne in pravne ovire. Težko je veijeti, da bo splošna rast cen letos le 95-odstotna (sedaj je 190 odstotna), saj ima ZIS za dosego tega cilja le sedem mesecev časa. Kot lahko preberemo v zadnji številki biltena mariborskega inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo, je, na primer, britanski stabilizacijski politiki uspelo znižati inflacijo s 16,9 odstotka na manj kot 4 odstotke letno, vendar je za to potrebovala pet let! Naša vlada na primer razmišlja takole: zmanjšanje porabe bo prisilo podjetje h zniževanju cen, to bo zmanjšalo nominalni dohodek in porabo. Pozablja pa, da se bodo tako izgube gospodarstva povečale, proizvodna rast pa bo vse manjša. Skratka, zmanjševanja cen nikakor ne gre pričakovati, saj bo med drugim uvozna substanca iz meseca v mesec vse dražja, na rast domačih cen pa bo vplivala tudi (ne) donosnost izvoza. Dobro, ugovarjajo nekateri, rast cen bomo zavirali z omejevalno posojilno - denarno politiko. Pri tem pa pozabljajo, da je poleg »pravega« denarja v obtoku ogromna količina enakih na- domestkov v obliki nepokritih terjatev, menic brez kritja, menic, ki niso plačane v roku, neplačanih posojil, obresti in podobno. Kot ugotavlja Davor Savin, omejitvena denarna politika najprej prizadene gospodarsko rast, zaposlenost in izvoz, šele nato pa učinkuje na infla-cijo. Ce sklenemo, tako vlada kot podjetja in širša javnost še vedno ne vedo, kakšna bi morala biti naša razvojna strategija. Zlasti vlada bi morala jasno definirati, kaj hoče doseči na hitro in kaj v srednjem in daljšem obdobju, ne pa da vse skupaj meče v isti koš, kot da njeni ministri niso prebrali niti ene knjige o makroekonomski politiki v razvitih tržnih ekonomijah. Če pa »na vrhu« ne vedo natančno, kaj naj bi pravzaprav počeli, tega ne morejo vedeti niti »spodaj«, to je v podjetjih in vseh porah jugoslovanske družbe. Toda bodimo strpni. Če bo vladi res uspelo znižati inflacijo na načrtovanih 95 odstotkov, bomo začeli v njeno strokovnost verjeti. Sicer pa... Emil Lah Sotialna agonija Te dni je v javnosti odjeknilo nekaj dramatičnih informacij: o strahoviti suši, uničeni letini, o bitkah za kruh in podobno. A najprej naj omenimo tisto, ki jo je posredoval predsednik predsedstva Raif Dizdarevič,da je inflacija julija dosegla že 190 odstotkov, za skoraj 30 odstotkov več kot lani predvsem pa približno za 100 odsotkov več od tiste ciljne, za katero smo se dogovorili z Mednarodnim denarnim skladom. Posledice so lahko hude tudi na socialnem področju, saj to pomeni, da bi morali po dogovoru z MDS osebne dohodke precej zmanjšati. Že zdaj pa so ti dohodki v veliki večini na meji eksistenčnega minimuma, o čemer pričajo vesti o vedno novih in novih stavkah in izsiljevanjih večjih plač. Za povrh pa so se razkrile tudi vse luknje v naši dolgoletni pomanjkljivi socialni politiki, tako da jih zdaj poskušamo krpati z vso silo in raznimi administrativnimi ukrepi. Mednje bi lahko šteli tudi tako imenovani delavski oziroma socialni kruh z zagotovljeno ceno 380 dinarjev, kije trikrat nižja od ekonomske. Vendar pa tega kruha ravno zaradi neekonomičnosti pekarne ne pošiljajo dovolj na trg in zato so priče v nekaterih delih države pravcati srditim bitkam za te hlebce. Pri nas so ga omejili z dvema štrucama na posameznika. Kaže pa, da se pri tem ne bo končalo. Pojavil se je že predlog, naj bi vpeljali posebne trgovine za upokojence, ki so v mnogih delih Jugoslavije še posebej ogroženi del prebivalstva. V teh trgovinah bi morali kupci predložiti odrezke o pokojnini, da bi imeli pravico ceneje kupovati razna živila Lahko pa se kaj kmalu zgodi, da bomo poleg socialnega kruha doživeli tudi socialno mleko ali morda še kakšno drugo socialno živilo. Morda pa se bo kdo domislil tudi na ponovno uvajanje socialnih kart za najbolj ogrožene in ne nazadnje, na posebne kuhinje, ki bi ogroženim delavcem razdeljevale brezplačne obroke. Kaj žalostna podoba države, ki bi po svojih naravnih danostih lahko prehranila štirikrat več prebivalstva kot ga premore! Dejanska podoba pa je taka, da se v vse večjih dehh države otepajo z golim preživetjem. O kakovosti življenja v takšnih razmerah sploh ne moremo več niti govoriti. Vse to navajamo zato da bi čimbolj grobo ponazorili nemoč sedanjega sistema, da bi se pri prehajanju v tržno gospodarstvo spopadel z naraščajočimi socialnimi težavami, ki jih skuša reševati z zastarelimi in preživelimi oblikami pomoči. V družbi, ki še zmeraj zvečine temelji na razporejanju ustvarjenega dohodka, bi morala pametna politika znati prerazporediti denar tja, kjer bi se najbolje obračal, ne pa tja, kjer še naprej daje potuho slabemu gospodarjenju in s tem še nadaljnemu podaljševanju krize, kar vodi v nadaljnjo socializacijo gospodarstva. Pomembne rezultate je moč doseči že z ustreznejšim vodenjem ekonomske politike. Samo dobro stoječe gospodarstvo je spo-Šobno držati na svojih plečih dober in učinkovit sistem socialne politike, vse drugo vodi le v vsesplošno družbo revščine. Marija Frančeškin na moralno-politične jtji do »tistih više na ^jiil že (i ni hierarhični lestvici tjv^esetletja povzroča nega-Se 7° s®iehcijo kadrov, ki so ]; 2e »ičkolikokrat »izkaza- m 3l3s <0»' iai1 ■od; vA bil> ni #) 0* ufj 0e:l A1 iip ^ost' neznanjem> nestrokov-luntJ0; nesP°sobnostjo, vo-2a j02?0010 ah korupcijo. stp-^h^henGckonomski si-ben? Pa je 2»ačilno, da druž-Ush, ,sektor gospodarstva drnsvP3 °koli 87 odstotkov si rir,r.1?eSa proizvoda in da tavii hhčna elita tako zago-seb^ Politični monopol. Za-tuipi1 sektor je pravzaprav sistp v našem družbenem prj rnu’ njegove možnosti ti0 p “Poslovanju pa so moč-datelTej!jne' Zgovoren je po-Ust^^’- da 2asebni sektor ^a le okoli 13 odstot- DINAR SE NAPREJ HIRA . . . Po besedah generalnega direktorja trezorja NB Jugoslavije Velimira Drecuna bodo septembra prišli v obtok novi bankovci po 50.000 dinarjev. Če bi jih natisnili pred dvema letoma, bi bili vredni 105 dolarjev, danes pa komaj 17,8 dolarja! Skratka, kupna moč dinarja na domačem in mednarodnem trgu še naprej pada, stroški za njihovo izdelavo pa naraščajo. Znašli smo se v absurdnem položaju, v katerem proizvodni stroški za kovinski dinar večkratno presegajo njegovo nominalno vrednost. Če se bo zgodilo, da bodo tudi proizvodni stroški papirnatega denarja večji od nomi-nalne vrednosti bankovcev, bomo morali v nakupe v »paru«; sosed bo kupil dva litra mleka, nekdo drug pa dva hlebca kruha, nato pa bosta zamenjala hlebec kruha za liter mleka. Dinarju potemtakem grozi, da bo izgubil še svojo zadnjo funkcijo, torej funkcijo plačilnega sredstva... Nekaj ni v redu Komu veijeti: ali Zveznemu izvršnemu svetu, kije na svoji zadnji seji »ugotovil«, da je varnost letalskega prometa pri nas večja kot kdajkoli doslej, ali kontrolorjem letenja, ki opozarjajo na nevzdržne razmere v letaliških stolpih in se zato boje najhujšega? Kot zdaj kaže, bomo za pravo resnico najbrž zvedeli šele 10. septembra ob 11. uri, ko naj bi »zemeljski piloti« organizirali generalni štrajk. Predstavniki stavkovnega odbora so sredstvom javnega obveščanja poslali sporočilo, v katerem med drugim pravijo, da se že leta in leta borijo za zaščito varnosti zračne plovbe v Jugoslaviji in za svoj - za zdaj - naravnost mizeren socialni položaj, vendar so njihova opozorila in zahteve vselej naletele na gluha ušesa. Kontrola letenja se napaja iz zveznega proračuna, vendar kontrolorji ne pritiskajo na sredstva iz budžeta, temveč jim gre za to, da bi dobili za svoje delo in naprave vsaj del tistega, kar jim gre iz zaslužka, ki ga sami ustvarijo, ko vodijo tuja letala v našem zračnem prostoru. Sleherno letalo, ki preleti naš zračni prostor ali pristane v Jugoslaviji, namreč plača za storitve kontrolorjev vsakič po 250 dolarjev. Ker je takih letal vsak dan tudi po 1.300, zaslužijo kontrolorji tudi do 50 milijonov dolarjev letno. Toda ZIS jim od tega nakloni kvečjemu slabo polovico, čeprav bi morali dobiti po Čikaški konvenciji in po pravilniku ICAO (mednarodne organizacije letalskih prevoznikov) ves ta denar in ga uporabiti za izboljšanje tehničnih, tehnoloških in drugih prvin kontrole letenja. Toda ne! Šestdeset odstotkov kontrolorjev nima rešenega sta- novanjskega vprašanja, nadalje je njihovo število daleč premajhno, kakovost kadra nenehno nazaduje, tehnična pomoč tej službi še nikoli ni bila tako slaba, kot je zdaj. Država je sicer kupila v tujini neke najsodobnejše (?) naprave, toda večji del jih je neuporabnih. Za ilustracijo: na brniškem letališču še danes uporabljajo zastarel ameriški vojaški radar, ker drugega ne dobijo. Pri tem pa je potniško letalstvo v nenehnem vzponu, prog je čedalje več, kompanije kupujejo najsodobnejša letala... »Sleherni poskus, da bi kontrolorji z metodami kontrole pretoka prometa in s pravilnejšim razporedom odvijanja poletov nad Jugoslavijo obvladovali položaj, nam je direktor Zvezne uprave absolutistično prepovedal, celo za ceno nove možne katastrofe, s čimer je neposredno ogrožena varnost zračnega prometa,« med drugim piše v sporočilu. Kontrolorji so tudi prepričanj, da je vodilni kader v Zvezni upravi za kontrolo letenja nesposoben, da bi lahko organiziral delo, kakršno zahteva današnji čas. Zato zahtevajo odstop svojega direktorja, posodobitev službe, večje osebne dohodke (zaslužijo tudi po 10-krat manj kot piloti!) in takojšnjo rešitev stanovanjskih problemov. Zvezni izvršni svet pa »ugotavlja«, daje varnost na našem nebu boljša kot kdajkoli doslej. Tu nekaj ne bo štimalo. Kaj? Resnico o tem bomo - kot že rečeno - najbrž spoznali 10. septembra, točno na 12. obletnico letalske katastrofe nad Vrbovcem ... Damjan Križnik 4' > N 7 DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 19. avgusta 1988 Delavska enotnost DETAJL IZ VEVČ - Doklej bodo rdeče številke še mazale bel papir? (Slika: Sašo Bernardi) sprejetih na delavskem sv, tu, sestavljali vodje UL*, OCOLOVIJCI*! V - , .1- kov. Kako pošteni so bu tem opravilu, se že kaze; ^ .« Pravi,1 lahko vsak hip pahne še grozeči intervencijski uvoz. Ne nazadnje pa se utegnejo upreti tudi Vevčani, češ, zakaj bi dajali plačo onim, ki so doma. Torej, kaj storiti?« Dušan Kogej, v.d. direktorja Papirnice Vevče, se je »ustrašil«, da gre za vprašanje kratkoročnega značaja, torej za takšnega, ki bi ga naj razrešili do 31. decembra letos. »Tako hitro to ne bo šlo,« je odvrnil, »ker gre zdaj že za 7000 starih milijard vredno naložbo in ker nas mo pa še videli...« # je v Papirnici pet let in d ^ že ves ta čas opozarjaj’ jj. zaposlujejo preveč nekv^ ficiranega kadra. da so hitro »nagnali«, .j pa da so enooki kralji n}1 slepimi, ki so pripon očai' sprejem v službo za domala vseh kolen.. • žlahto Sindikat se mora odlepiti od uradne politike Obema, Kogeju in Selan® stic čeli stn Ota; raz] >ior s i Poe Pa stii [Po liti; tolčejo po glavi grozljive, 920-odstotne obresti. Če se vi, je nato skočil na Miro Varšek, predsedn poslovodnega odbora soz Z izredne skupne seje IO RO sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Slovenije ni denarni sklad (IMF) proti tako veliki investiciji, ker da je bila večja od letnega kosmatega prometa«. NA POTEZI JE (SPET) STROKA »Kaj bi ve storile, če bi sedele na mojem mestu?« se je po dobrih treh urah burne »obravnave problematike ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v Papirnici Vevče in njihovem razreševanju« obrnil v levo proti predstavnicama družbenega pravobranilstva samoupravljanja in republiškega komiteja za delo že precej utrujen predsednik republiškega odbora sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti Slovenije Milan Deisinger. »Držite .se veljavnih zakonov in .presežnikom* čim prej poiščite nove službe!« se je glasil raport z desne. Da bo skupna izredna seja Izvršnega odbora RO in Konference sindikatov sozda Slovenija papir izredno napeta, je bilo pričakovati že zavoljo problematike, ki ji je bila namenjena; da pa je bila dobre tri ure in pol tako žolčna, sta že uvodoma poskrbela Bogdan Lipovšek in Tone Cimerman. Lipovšek, vodja skupine za razreševanje tehnoloških presežkov, je zborovalcem najprej na kratko orisal, zakaj so se odločili za takšno pot, ki smo jo v zadnjih dveh številkah našega časnika že podrobno opisali. Za osvežitev spomina torej le na kratko: Papirnica Vevče jev prvem četrtletju letošnjega leta »pridelala« 641 milijard starih dinarjev izgube, generator vseh teh rdečih številk pa je bil stoletnik PS II (papirni stroj II), ki ga je bilo zatorej nujno potrebno ustaviti. Rečeno (nazadnje maja 1988) - storjeno (1. avgusta)! Tako je ostalo brez dela 156 ljudi ali 15 odstotkov kolektiva. »Reševalna akcija je stekla v dveh smereh: v prvi smo sledili čisto podjetniški logiki, zraven pa - drugič - mislili na socialno-materialni vidik. Nobena od teh poti k razreševanju se ne drži »regelcev« obstoječe zakonodaje, je pa za oboje - tako za tovarno kot za »presežnike« - najbrž še najbolj humana,« je med drugim povedal Lipovšek in dodal, da bi lahko v primeru stečaja ostali na cesti dve tretjini zaposlenih, tako pa jih je (za zdaj) le 156 od skoraj 1.300-članskega kolektiva. »V teh 14 dneh je 80 delavcev iz te- ga spiska že v položaju, ko si lahko poiščejo službo drugje, v Papirnici sami pa smo že zaznali tudi nekaj t. i. sub-efektov, od katerih je nedvomno najpomembnejši ta, da se je izjemno povečala delovna disciplina. Pa ne iz ljubezni do dela, temveč zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta...« Boj med dvema ognjema Preden se je vevški film začel odvijati po že znanem scenariju, se je v precepu znašel tudi meščanski občinski sindikalni svet. »Smo za prestrukturiranje gospodarstva in njegovo modernizacijo nasploh, po drugi strani pa je naša prva dolžnost - skrb za delavce,« se je no gospodaijenje, zato pa tudi pojava tehnoloških presežkov ne. Še bolj pa se je med dvema ognjema znašel Tone Cimerman, predsednik sindikata vevških papimičaijev. »Če se ne bom strinjal s strukturo, bom tehnološki presežek, če ne bom držal z delavci, bom ekološki presežek,« je začel svoj nastop in ga Lipovškovemmu ugovoru, češ: »Tukaj ne bova polemizirala!« navkljub takole nadaljeval: »Stroka je naš sindikat zavestno postavila na stranski tir. Do besede je prišel šele tedaj, ko so ljudje dobili »odpovedi« v roke«. Kako lahko trdite, kako humani ste, je govoril, ko pa ste dali na spisek človeka, ki je že leto dni v bolniškem staležu in umira za rakom. Mu pomagate, da bo hitreje umrl? Ali pa: zakaj je tistega 1. avgusta dobila »pismo« delavka, ki bi bila 3. avgusta pri nas že natanko 33 let? »Pa tudi to ni čisto res, daje za 80 naših .presežnikov* že poskrbljeno. Kolikor vem, je doslej dalo odpoved samo pet ljudi. Drugi pač ne sprejmejo ponujenih Enooki kralji med slepimi Reakcije na izziv so bile tako silovite, da je moral predsednik Deisinger udariti po mizi. »Nismo se zbrali zato, da bi zaostrili položaj, temveč da bi ga rešili,« je povzdignil svoj glas. »Tudi drugim papirničarjem ne gre lahko; hodijo na robu globokega brezna, kamor jih na tem področju ne bo kaj spremenilo, ni možnosti, da bi splavali.« O tehnološkem presežku pa je izjavil naslednje: na dnevnih redih se je zadnjih deset let vedno znova pojavljala točka »nerentabilni obrati«, da pa bodo morali zaustaviti PS II, je nazadnje sam opozoril delavski svet že 28. januaija letos. In hkrati opozoril, da bodo — presežki! »Vsi člani delavskega sveta so tudi člani sindikata, zato se nikar ne sprenevedajte, da sindikat o vsem tem ni nič vedel!« je končal. Za njim je Ana Selan, vodja kadrovsko-splošnega sektoija Papirnice Vevče, opisala kronologijo dogodkov (o tem smo podrobneje poročali v predzadnji številki Delavske enotnosti), ob tem pa še dodala: »Sindikat je imel gradivo, vendar se v problematiko reševanja ni vključil. Pa četudi bi se, spisek tehnoloških presežkov gotovo ne bi bil drugačen, kot je, ker so ga po merilih, Slovenija papir. - . čez,« je skozi okno Don) sindikatov pokazal proti k ravankam, »dobrih sto k1* h h »e, 2S tne >o *k( lo metrov odtod, imajo P0^0^ Ike, iiiCLiuv c/uiuci, iiiiaj. v no tovarno papirja, kot J 'v vevška. Pripravlja se na J ; | ^ dermzacijo, da se bo enakovredni ^ leta lahko vključila na evropsko tržiš če, ki tedaj razen kakovos in konkurenčnih cen ne t) poznalo nobenih mej. Na v®' Ijo je imela četrtino potreb nega denarja, razvojni Pr°, gram pa tak, da so se na. njim navdušile vse tri oko*1! ške banke. Pri posodobil bo oproščena vseh »neP®' trebnih« dajatev, ker ta? poznajo davek le na dpD' ček. Kaj pa pri nas? Dina pada, konvertibilna valnta narašča, za nameček jo. .” biš pa s kolom po glavi z 920-odstotnimi obrestni Se bomo tako šli prestrukt? riranje?« Povedal je tud1’ kam približno to pelje: tovarna papirja iz Titovega Dr[ vaija, ki sodi v sklop krškega Vidma, da za celulozo ve kot dobi za papir! lo Mc Pr; ko va] sai sk, Pr; to str Jii *k: ti. sk Po sir ti] So kr to- tj Pc Sindikat danes Ladimir Brdih \i DELAVCEM VRNITI OBLAST Po »obravnavi problematike ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v Papirnici Vevče in njihovem reševanju« naj bi se na 7. redni seji sestala še konferenca sindikatov v sozdu Slovenija papir, ki naj bi obravnavala rezultate gospodarjenja ozdov celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije za obdobje januar - junij 1988. Ker pa se je seja RO zavlekla do 13.40 ure, so sejo konference preložili. v razpravo vključila Marija Fedran, predsednica občinskega sveta SZ Ljubljana Moste-Polje. »Zato smo podprli vevško .perestrojko*, v isti sapi pa zahtevali, naj jo izpeljejo kar najbolj človeško.« V nadaljevanju je pojasnila, da se je OS ZSS pri razreševanju »primera Vevče« znašel v težavnem položaju predvsem zaradi nedorečenosti sedaj veljavne zakonodaje, ki ne upošteva deklariranega prehoda na trž- del v drugih delovnih organizacijah, ker bi dobili manjšo plačo kot pri nas, kjer ne delajo nič.« Cimerman je nato med drugim očital občinskemu sindikatu, da se je pretesno povezal z vodilnimi strukturami v Papirnici, svojemu vodstvu pa, da na ničkolikokrat zastavljeno vprašanje, koliko jih dnevno stanejo tuji monterji novega papirnega stroja, doslej še ni dobil odgovora. »Slišati je pa tudi, da je bil mednarod- V sindikatu niti teoretično niti praktično nismo razčistili, kaj je delavski razred in kakšni so njegovi enotni interesi. Imamo dogmatsko sliko o delavskem razredu kot trdni, monolitni socialno interesni kategoriji, ki ni odvisna od gibanj v gospodarstvu in ne od družbenih odnosov, razvoja kulture itd. Druga pomembna ugotovitev je, da je sindikat transmisija za prenašanje odločitev in direktiv partije, še bolj pa transmisija države, saj je v preteklosti pomagal pri vodenju njene ekonomske politike. Tudi če ta transmisijska vloga ni zapisana v statutu sindikata, pa je gotovo v zavesti kadrov. Iz analiz, ki smo jih naredili v zadnjem času, vidimo, da je sindikat hierarhijsko in piramidalno sestavljena organizacija. Pri nas prevladuje teritorialno načelo organiziranosti, kije po mojem mnenju velika napaka. V analizi političnega sistema smo se namreč dogovorili, da bi morali okrepiti funkcionalne vidike in načine povezovanja v sindikatu. Sindikate dejavnosti oziroma panog smo resda organizirali, vendar ne zato, da bi v njih lahko ljudje zadovoljevali svoje interese, temveč zato, ker tako zahteva statut. Prepričan sem, da bi morala biti vloga sindikatov dejavnosti v prihodnje bistveno pomembnejša. V njih se namreč kažejo in izražajo interesi ljudi in te lahko potem v zvezi sindikatov sintetiziramo v splošne in skupne interese. Kadrovska politika kaže stopnjo avtonomnosti sindikata oziroma drugih organizacij. Po mojem mnenju doslej sindikat te avtonomije ni imel. Mislim, da moramo takoj odpraviti zmedo, ki je nastala z mandati funkcionarjev in z omejevanjem števila teh mandatov. Po mojem mnenju morajo ljudje voliti in ocenjevati, glede na to, ali je nekdo dober predsednik v njihovi organizaciji. Takšna ocena in odločitev ljudi naj bo tudi podlaga za podaljšanje mandatov. Gle' i, 4a la]e da i/ali' liri,6 ste1] nfie6 iča1’ 3bte Lpni v sindikatih Ljubljana, 19. avgusta 1988 Delavska enotnost 5 $tiCj: da pomeni inve- oeijJa’ so jo v Vevčah za-StrulPred tremi leti — pre- itwUriranje’ ^er soc11 Pre_ PaPir v višji cenovni »otnsk* Hjt zaključil. eko-s ^. K1 del svoje zanimive, PodleVilnimi Primerjavami ha KrePljene razprave, nato st^-Prošaltal« na sindikali-Uj a° struno: »Sindikat se Ij^^odlepiti od uradne po- ^°tegovali se bomo a vsakega delavca i, ^riaj je nastopil Jože Steg-Zse ^^an predsedstva RS k- »Zal sindikat res po-^ ai zelo malo; ne glede na r Pa ne bomo pristajali na ^Piišljanja izvršnih svetov « °d občinskih do republi-ja Sa in zveznega — ki vidi-j Prestrukturiranje gospo-"Tstva zgolj skozi denar, ne an°' trio6 ini15 rzda ite16 otea Ka' job' Pa ^01J. oenar, ne t J6 ‘V v skozi Ijodi,« je začel. fllO' 992. dno rži^: ros1' 5 bO IVO-reb- pro-nad roli' lite1 ep°' tate obi' inaf lute do-■j Š6 tmi! ktu- udi-to-Dr-ške-ve6 l Vevčah so za »presežni-l" 2a zdaj kar dobro poskr-.]> Pri modernizaciji pa so 1° malce pozabili. Ali dru-I Ce. vodilni so na to prema-. računali.« Menil je, da bi fJr0ral biti »spisek« pravza-l neke vrste napotilo za bkor toliko produktivno . Poslitev, hkrati pa obžalo-’ da so se na njem znašli si/110 ljudje, ki so bili organ-,f° Povez3!!! s PS II, ne pa 'o h i^no vsi iz tovarne. Za-s) da je bila selekcija eno-Vj,anska. »Za ljudi, ki zaradi s. .J® sile postanejo tehnolo-jj iPresežlci, se je treba bori-jjl , ^^Isvrcdno je, d.3 st6 po-»./'deli za njihovo material-Sj Varnost. Mi v republiških (j^dikatih pa jim bomo nu-s ..Polno pravno pomoč, če , Jim je zgodila kakršnakoli t'vica. Nasploh pa je reši-j v nastalih vprašanj v tem, ljudi čimprej nekje žalimo, sicer utegne kaj kmalu priti do konflikta med tistimi, ki vsak dan hodijo delat in onimi, ki so na — za nas — prisilnem dopustu.« Pa ne zgolj zaradi morebitnega konflikta takšne vrste, nasploh velja: edina zakonita varianta je ta, da delavcem v Papirnici Vevče čimprej najdejo (nove) službe, kajti merila za »spisek« so bila po mnenju strokovne službe RS ZSS pripravljena na hitro in strokovno oporečno — kajti: • 169. člen noveliranega ZZD določa, da delavcu ne more prenehati delovno raz-meije, če njegovo delo ni več potrebno zaradi tehnoloških izboljšav. OZD mora planirati prezaposlitev ali preusposobitev teh delavcev v OZD ali izven OZD in za to tudi zagotoviti sredstva. S svojimi sredstvi sodelujejo tudi skupnost za zaposlovanje, vendar le, če OZD pravočasno planira tehnološke presežke (37. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti); • 131. člen noveliranega ZZD in 47. člena noveliranega ZDR pa določata obveznost OZD, da na podlagi sporazuma organov upravljanja zagotovijo delo v neki drugi OZD delavcem, katerih delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi združitve TOZD. Prezaposlitev teh delavcev je torej obveznost OZD in ne dolžnost delavcev samih. Delo mora biti ustrezno delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Na potezi je torej spet stroka... Damjan Križnik Stavka mariborskih delavcev in vloga sindikata ALI VODIJO POGAJANJA H KOLEKTIVNI POGODBI Poglabljanje gospodarske in družbene krize, zaostrovanje socialnih razmer, negotova prihodnost delovnih ljudi, organizacij združenega dela in skupnosti v tržnih razmerah, nezaupanje v sposobnost sistema in njegovih ustanov za učinkovito reševanje aktualnih vprašanj so glavni vzroki za stavke. To so bile tudi prvine, ki so eni največjih letošnjih stavk, stavki v Mariboru, poleg socialnega dali tudi izrazito politično obeležje. Velja dodati še nedopustno slabo, večkrat tudi enostransko obveščenost delavcev o težavah ozdov, v katerih so zaposleni, pa tudi o socialnih, družbenih in ekonomskih dogajanjih. Iz prvih političnih ocen dogodkov, ki so med 21. in 24. junijem vzburkali ozračje v štajerskem glavnem mestu in dodobra presenetili tudi sindikat in druge družbenopolitične organizacije Maribora, deloma pa tudi širše, veje ugotovitev, da niso prestale preskusa legitimnosti. Stavka v Mariboru je pokazala, da sindikat (pa tudi druge družbenopolitične organizacije) nimajo dovolj opore med delavci. Potrjuje se mnenje, ki gaje bilo slišati tudi na razširjeni seji RS ZS Slovenije, da je sindikat v mnogih okoljih preveč po- 'Ssna Ivkovič Predstava na odprti SCENI ede idi- li6 os- lih6 po- ek6 lav- jete ,rti- ga /eri :zfli /za- i ne ud- ki6 ib6, /ez* ^ra- lite :aj° seti /es1 to6 lite ev. tn6 sti- ite; b1 ;te, .ro- m ivi- in- Ite" Lje, Prl Ur3r°retičn0 ln praktično je povsem raz-^vivo, da se je sindikat organiziral od sfe°^ rjavzdol, torej kot del političnega si- WT f^hia. Zatorej ga je že danes treba graditi tu; ^fganizacijo delavcev, kar seveda izhaja I*" - 1 dolgotrajna, temveč razlog za takojšen sli ' Mihovih življenjskih interesov. Mi-tli'n, da nismo na prepihu samo v sindika-(j "^niveč tudi v vseh drugih organiziranih v."h družbe. Kriza, ki je splošna ne sme ^®l°m z vsem starim in za takojšnje družno delo. indikat je toliko močan, kot so močni fei ^°V' sestavni deli. Zveza sindikatov to-s/a® naore biti močna, če niso močni njeni (j j1 kati. Današnja organizacija in metode So n 0rganov zveze sindikatov Hrvatske pa ?rav. nasprotne. Predsedstvo in svet zve-be ‘2dlkatov Hrvatske pa so prav nasprot-(L^edsedstvo in svet zveze sindikatov <}Q atske sta zanemarjala usklajevanje in diwVore za delo v republiških odborih sin-'bor r ' ^ePuhliški odbori sindikatov bi stv .omogočati stalen dialog med član-dial111 ^višjimi sindikalnimi organi. Ta dko ® Pa.je tudi podlaga za avtentično poli-Oi T?lndikalnih organov na republiški rav-s { h^Pnblišlci odbori sindikatov seveda t0vI7 n® bi ogrožali enotnosti zveze sindika-2gr’lernveč bi omogočali, da se ta enotnost r}6] 31 lz pluralizma specifičnih interesov deiQ cev v dejavnostih. Morali bi izboljšati Hajj .Or§anov sindikatov dejavnosti v obči-na medobčinskih ravneh. Po mojem ^ciii U d' morah te odbore, ki so v organi-‘b o], siernalohrat povsem formalni opustiti konkretno komunikacijo med tov 'n republiškimi odbori sindika- ti sini o Sa namreč dokazuje, da višji orga-tvjg x1cllkai;a veliko tehtneje rešujejo vpraša-,jCianstva kot nižji organi sindikata. 1 neustrezna kadrovska selekcija tako v politiki kot v sindikatu je pomemben vzrok za krizo. Nepravi človek na mestih, na katerih se zahteva delo, pogum in boj, je izredno škodljiv. Takšnih delavcev je veliko, tako v sindikatu kot v politiki in tudi v vodstvih delovnih organizacij. Zato bomo morali v kadrovski politiki na široko odpreti vrata za demokratično razpravo o kadrih, ki je do sedgj potekala večinoma le za kulisami. V ustavi in zakonu o združenem delu je sindikat utemeljen kot organizacija monolitnega delavskega razreda, ki na oblasti zmore reševati vsa vprašanja. Zaradi tega so se nekateri tudi spraševali, zakaj sploh še sindikat, če je delavski razred že na oblasti. Kriza, ki traja že skoraj deset let in ki jo zlasti čutimo pri padanju standarda pa tudi pri delitvi osebnih dohodkov, kaže, da je samoupravljanje za delavce vse bolj imaginarno in da ne vemo več nad čem imajo delavci oblast. Zdi se mi, da smo pozabili, da se družba razvija tudi iz protislovnih interesov in spopadov in da brez tega ni poti naprej. Mi pa smo si obetah, da nas bo fiktivna enotnost delavskega razreda sama pripeljala v komunizem. Zdaj pa vidimo, da so neizkoriščene možnosti izražanja interesov delavskega razreda pravzaprav pripeljale do neenotnosti razreda in da je zato zgodovinska naloga vseh subjektivnih sil, zlasti pa sindikata, da poišče skupen imenovalec za nov razvoj proizvodnih sil in proizvodnih odnosov. Moje izkušnje, delam v gostinstvu, kjer je tudi veliko sezonske delovne sile, kažejo, da nimajo delavci povsem enakih interesov. Vendar je stopnja skupne zavesti odvisna od organizacije kjer se ti interesi izražajo in od te organizacije je odvisna tudi nadaljnja aktivnost, ki mora voditi k skupnemu razvoju. vezan s poslovodnimi sestavi, še posebej pa tam, kjer je sindikalno vodstvo v ozdu »profesionalno«. V Tamu, kjer je bilo pravzaprav žarišče stavke, ki je kasneje prerasla tovarniške plotove, je sindikat sicer še pred izbruhom nezadovoljstva razpravljal o njem in tudi predlagal rešitve, tudi za osebne dohodke. Prav tako so bili »legalno« izvoljeni sindikalni funkcionarji med stavkajočimi delavci, se z njimi pogovarjali in iskali rešitve, vendar je to kaj hitro postalo jalovo delo. Stavkajoči niso jemali sindikata za svojo organizacijo, ampak so sindikalne delavce postavljali med poslovodne in druge »zunanje dejavnike«, proti katerim so stavkali. Večina dosedanjih stavk, tudi mariborska, je pokazala, da se sindikat prepozno vključuje v stavko. To govori, da so težko uresničljive usmeritve, zapisane v osnutku stavkovnih pravil, naj bi sindikat vodil in pripravil stavko, ustvarjal možnosti za demokratičen dialog, za dosledno uresničevanje zahtev delavcev in za ustvarjanje razmer, ki bi omogočile čimhitrejši konec stavke in nadaljevanje proizvodnje. Le s takim delovanjem sindikata je mogoče, kakor je rečeno v politični oceni, ugoditi zahtevam delavcev in stavko izrabiti za spreminjanje razmer, hkrati pa preprečiti poskuse manipuliranja z delavci in njihovimi interesi. To je še posebej pomembno, ko pride do spontane stavke, ki objektivno daje večje možnosti za politično manipuliranje, sgj se stavkajočim na ulici pridružijo tudi drugi ljudje, ki skušajo izrabiti stavko za uveljavljanje njihovih, često povsem drugačnih hotenj. Vse to aktualizira usmeritve razširjene seje RS Z S Slovenije, tako glede zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sindikata, kakor tudi glede kadrovske politike. Pri tem je seveda zelo pomembno, kdo in v čigavem imenu vpliva na izvolitev sindikalnih funkcionarjev (predvsem v ozdih) in kakšni sindikalni aktivisti opravljajo najpomembnejše dolžnosti. Pokazalo seje tudi, da sindikati niso uspeli usmeriti svojega dela v čimhitrejše uresničevanje v stavki zahtevanih in sprejetih - dogo-voijenih odločitev. Ne gre, da bi se utapljali v dolgih analitičnih političnih ocenah stavk, temveč predvsem, da sindikat s politično prisilo v pogovorih s »partnerji« doseže, da bodo odpravili glavne vzroke za nezadovoljstvo delavcev. Taka »pogajanja« pa so potrebna na vseh ravneh, tako s poslovodnimi delavcih v ozdih kakor tudi z izvršnimi sveti, gospodarskimi zbornicami ... Izboljševanje razmer v Tamu pa vendarle že kaže na nekatere dobre izkušnje. Odgovorni so začeli intenzivno iskati rešitve za izhod, ki so ga dali slutiti že pred stavko. Tako so banke odobrile Tamu investicijsko posojilo za razvoj in izdelavo novega, sodobnega motoija oziroma projekta 515, in za preusmeritev proizvodnje. Znova pa se zapleta pri plačah. Tamov sindikat je pred- lllliilliillllliillll lagal ponovni dvig osebnih dohodkov (glede na povečanje življenjskih stroškov za najmanj 10 odstotkov, poslovodne strukture pa so »ponudile« le 5,5 odstotka. »Pogajanje« je potekalo na seji delavskega sveta in izid je bil: 8,5 odstotka. Pač pa se sindikalni delavci niso pustili peljati povsem žejne čez vodo. Kot je povedal Albert Vodovnik, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije, so naložili poslovodnim delavcem, naj oni razlagajo izid pogajanj in povedo delavcem, zakaj ta trenutek ne »zmorejo« več, kot so dali. Sicer pa je, po besedah predsednika sindikata dejavnosti, podobno v večini slovenskih ozdov črne in barvne metalurgije, kovinsko predelovalne in elektroindustrije. Sindikalni aktivisti pogosto oozaijajo, da omejevanje izplačil osebnih dohodkov, kot ga je opredelila zvezna vlada, ne zdrži več pritiskov, kajti ciljna inflacija je že dosežena, z delom zasluženi« denar pa ne zadošča niti za »enostavno« delavčevo reprodukcijo. Naj pogostejše so zahteve, naj se rast osebnih dohodkov uskladi do konca leta, daje potrebno doseči uveljavitev najnižjega osebnega dohodka, ki so ga sindikati določili za junij v višini 320 tisoč dinarjev, avgusta pa bi moral biti (glede na velike skoke življenjskih stroškov) že precej višji. To pa pomeni, da bo v slovenskih sindikatih še naprej voditi bitko za uveljavljanje zahtev in zagotavljanje gmotne varnosti delavcev. V sindikatu kovinarjev menijo, da bo potrebno tako povečati odgovornost poslovodnih delavcev, da bodo takšen dohodek (ne da bi koreniteje posegli v delitvena razmerja) v ozdih tudi dosegali. Ob vsem tem se bo potrebno resno vprašati, kaj pomeni predlagana odprava zakona o združenem delu in kakšne bodo posledice; organiziranost in delovanje sindikatov, ko bo začel delovati trg delovne sile. V republiškem odboru sindikata dejavnosti že razmišljajo o reorganizaciji, predvsem na temelju večje strokovnosti. Sašo Novak Položaj upokojencev v tem letu TEŽAVNO SOPIHANJE ZA DRAGINJO Slovenski upokojenci si lahko oddahnejo. Ob koncu meseca bodo dobili za desetino višjo pokojnino in to za nazaj, od 1. januarja, kar bo skupaj naneslo več kot poldrugo pokojnino. Resda hitra rast cen in življenjskih stroškov spodjeda njihovo realno vrednost, kljub temu pa je položaj slovenskih upokojencev, kot zatrjujejo izvedenci na Zvezi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdaj povrečno vendarle dober — celo stabilnejši v primerjavi z redno zaposlenimi delavci. Pokojnine so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dokaj dobro sledile rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Tako so se doslej povečale trikrat: marca za 30 odstotkov, aprila za 15 in junija prav tako za 15 odstotkov. S četrto, 10-odstotno avgustovsko uskladitvijo pokojnin bo doseglo skupno povišanje pokojnin 89,1 odstotka. Po tej uskladitvi bo povprečje vseh pokojnin, izplačanih v prvih osmih mesecih letos, doseglo 407.000 dinaijev. Tako bodo povprečne starostne pokojnine 456.700 dinarjev, invalidske 357.400 in družinske 332.300 dinaijev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo 321.734 dinaijev, najvišja pa 1.525.066 dinarjev. Zdajšnji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč zasnovan tako, da naj bi pokojnina upokojencu, ki je delal polno pokojninsko dobo, kar najbolj zagotavljala gmotno in socialno varnost. Postopen prehod na drugačen način izračunavanja pokojninske osnove (ta se ja začel leta 1987), predvsem pa obvezno sprotno usklajevanje pokojnin z gibanji osebnih dohodkov vseh zaposlenih, ugodno vplivata na realno vred- nost pokojnin. Po drugi strani pa neugodne gospodarske razmere povzročajo, da spremembe ne dajejo predvidenih sadov; skratka, pokojnine vse teže sopihajo za draginjo. Med 62.926 starostnimi upokojenci je le 37,9 odstotka takšnih s polno pokojninsko dobo. Povprečna starostna pokojnina teh upokojencev je bila julija 500,041 dinaijev. Invalidskih upoko- jencev, ki so uveljavili pokojnino s polno pokojninsko dobo, je bilo izredno malo, vsega 317 ali 0,4 odstotka. Njihova povprečna pokojnina je bila julija 455.032 dinarjev. Uživalcev družinske pokojnine, ki so uveljavili pravico do te pokojnine po umrlem, je bilo 7.033 ali 9,6 odstotka vseh uživalcev družinske pokojnine. Povprečje teh pokojnin je bilo julija 398.380 dinaijev. Po podatkih sodeč je povrečna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo višja od povprečja starostnih pokojnin za dobrih 47 odstotkov! Pri invalidskih pokojninah je razlika nekoliko manjša, vendar še vedno dokaj visoka, saj znaša 38 odstotkov. Pri družinskih pokojninah pa je razlika kar 58 odstotna. V obdobju od januarja do julija je pokojnino prejemalo 308.261 upokojencev. Med njimi je bilo 160.886 ali 52,2 odstotka starostnih, 74.496 ali 24,2 odstotka invalidskih in 72.879 ali 23,6 odstotka uživalcev družinskih pokojnin. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število uživalcev pokojnin povečalo povprečno za 5,5 odstotka. Zaradi ekonomskih ali tehnoloških presežkov je v nekaterih delovnih organizacijah čutiti pritisk na upokojevanje starejših delavcev oziroma vse več je predlogov za dokup delovne dobe. Gmotni položaj upokojencev se pokaže v drugačni luči, če ga pogledamo celovito. Od več kot 300.000 slovenskih upokojencev jih je julija (najnovejši podatki še niso na voljo), ker 45,6 odstotka prejemalo do 310.000 dinaijev pokojnine, več kot 41 odstotkov je prejemalo pokojnino v višini od 310.001 do 510.000 dinaijev, od 510.001 do 830.000 dinaijev pokojnine je dobilo nekaj več kot 11 odstotkov vseh upokojencev, najvišje pokojnine od 830.000 do 1.205.000 dinaijev pa je prejemalo 1,7 odstotka slovenskih upokojencev. Varstveni dodatek, ki ima v zdajšnjih razmerah pomembno vlogo pri zagotav- Palestinti še brez vlade Odločitev jordanskega kralja Huseina, da se odreče vsem pristojnostim za nadaljnje urejanje palestinskega vprašanja, je vodstvo PLO sprejelo s presenečenjem. Jordanski kralj je med drugim sklenil, da Jordanija ne bo več dajala plač palestinskim uradnikom na Zahodnem bregu, prav tako tudi ne bo več izdajala Palestincem svojih potnih listov. Jaseiju Arafatu in njegovim sodelavcem tako ne preostane drugega kot da razglasijo palestinsko vlado v izgnanstvu, ki naj bi zastopala palestinske interese. Ena glavnih.težav je ta, daje malo verjetno, da bodo v mednarodni skupnosti priznah to vlado zlasti tisti, ki lahko najbolj vplivajo na dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda ne le Palestinci, tudi izraelsko vodstvo je presenečeno zaradi Huseinove odločitve. Če že ne zaradi drugega, zato, ker se o usodi Zahodnega brega odslej ne bodo mogli pogovarjati z Jordanijo niti na tajnih pogajanjih. Jordanija je postala »pristojna« za Zahodno obalo reke Jordan leta 1948, po uveljavitvi resolucije Združenih narodov o razdelitvi nekdanje Palestine na židovski in arabski del. (Takrat je v administrativno upravo Egipta prišla tudi Gaza.) Do junijske vojne leta 1967 so Jordanci opravljali administrativno poslovanje na tem ozemlju, pri čemer je bila izrazita vehka samostojnost lokalnih (palestinskih) oblasti. Ko so v junijski vojni 1967 Izraelci zasedb Zahodni breg, Gazo in Golansko planoto, so se razmere zapletle. Jordanskemu kralju so posamezni arabski voditelji celo očitah, da nasprotuje palestinski pravici do samoodločbe in ustanovitvi samostojne palestinske države. Nazadnje je take očitke kralj Husein shšal junija na arabskem vrhu v Alžiriji, kjer ga je Jaser Arafat med drugim spomnil, da so le tri države (Velika Britanija, Pakistan in Irak) priznale jordansko suverenost nad Zahodno obalo. Husein se je — kot kaže — tudi naveličal vsakovrstnih zagotovil arabskih držav o podpori palestinskemu osvobodilnemu boju in prizadevanjem za razrešitev bližnjevzhodne krize. Te obljube so namreč praviloma ostale zgolj zapisane v različnih listinah, denarne pomoči pa ni bilo od nikoder. Jorda- nija je na primer plačevala na leto 60 milijonov dolarjev palestinskim uradnikom, ki službujejo v telesih lokalne oblasti na Zahodni obali. Ta prispevek so na alžirskem vrhu prezrli in sklenih, da bo denarno pomoč Palestincem na Zahodnem bregu prejela le PLO. Prav tako Jordanci niso dobivah pomoči kot država, ki je v neposrednem sporu z Izraelom, čeprav so se o tem Arabci »trdno« dogovorih leta 1979. Nova okoliščina, ki je botrovala Huseinovi odločitvi, je palestinska vstaja na zasedenih ozemljih, ki z nezmanjšano silovitostjo traja že od decembra lani. Gre predvsem za umor mlajših Palestincev, ki niso več pripravljeni prenašati ponižujočega položaja »državljanov brez države, vlade in državljanskih pravic«. Ne glede na to, daje vodstvo PLO razglasilo, da poteka ta vstaja pod njegovim nadzorstvom, je res, da seje začela brez neposrednega soglasja in odločanja PLO. Tudi sklep o razglasitvi neodvisne palestinske države so na zasedenih ozemljih sprejeli prej kot je o tem razpravljal vrh PLO. Ta okohščina kaže na precejšnjo neenotnost v palestinskih vrstah, kar je dodatna ovira za dosego ciljev, kijih postavljeno voditelji palestinskega boja. K temu je potrebno dodati nasprotujoče si interese posameznih arabskih držav (zlasti Sirije), ki skušajo palestinski boj uporabiti tudi za svoje potrebe. Jaser Arafat je v sedanjih okohščinah presodil, da se mora odločno postaviti na stran tistih, ki na zasedenih ozemljih v izredno težkih razmerah izražajo dejanske interese palestinskega ljudstva. Napovedal je, da bo v kratkem razglasil ustanovitev palestinske vlade. Obenem je vAman poslal svoje odposlance, da bi jordanskega kralja prepri-čah, naj svoje odločitve o prenehanju jordanskih pristojnosti na Zahodni obali ne uveljavi takoj. Če bo Husein to pobudo sprejel, bo od Arafata najbrž zahteval več realizma pri ocenjevanju različnih pobud za razplet bližnjevzhodne krize, in še posebej pri urejanju palestinskega vprašanja. Ludvik Škoberne ZLOBNA Spet na liniji Dopust se je iztekel in dežurni zlobec že spet s polno paro grabi na liniji izvajanja permanentne revolucije. Bojazen, da bi zaradi stikov z zahodno delavsko gospodo kaj popustila njegova razredna ost, je bila res odveč. Prav nasprotno: spričo borih prihrankov od osemdesetodstotne plače se je njegov razredni čut samo še izostril. Sonja živi v zmoti Prav zato dežurni nikakor ne more razumeti, kgj so se šli nekateri mlajši kadri med njegovo odsotnostjo. Denimo, tale Sonja Lokar. Človeku ne gre v glavo, kako je lahko za hrvaški Danas izjavila kaj takega: »Ni je sile, ki bi mogla po legalnih poteh ustaviti demokratske procese v Sloveniji ih Jugoslaviji«. Še hujše pa je bilo tole: »Zato izbojevati se za ustavnost in zakonitost dejansko pomeni izbojevati se za demokracijo v tej državi«. Kot da Sonjo nihče ni podučil, kako smo sploh prišli na oblast, kot da ne bi vedela, da se je naša veličastna pot v social-zem začela šele potem, ko smo dah vsem vedeti, da za nas sodišča in podobne buržoazne navlake ne veljajo, kajti mi priznavamo samo sodišče partije. Jurisdikcija v JLA Treba je priznati, da je v tem pogledu poleg našega Slobodana Miloševiča še ena redkih 'ustanov, ki dosledno stopa po naši poti, prav jurisdikcija v JLA. Dokaz za to je po obsodbi na Roški in več kot enomesečnem bivanju za rešetkami priobčil v Mladini nihče drug kot naš odkriti notranji sovražnik in specialni vojščak Janez Janša: »Odvetniška zbornica je lahko ugotavljala samo tiste kršitve zakona, ki so bile evidentne in ki so se zgodile do trenutka, ko so se za mano zaprla vrata na Prešernovi. Če primerjam njihove ugotovitve z vsem ravnanj državne varnosti, potem n’ ram reči, da je takrat marših tera kršitev ostala skrita oce javnosti.« Strohnela v političnem grobu ie V tem pogledu nam moralo tudi novomeška po11, ka, ki je Sonjam in njej P0“°„. nim tičicam in tičkom P0*43,, la, da sodišče partije še m v staro šaro. Medtem ko J ljubljansko temeljno javno t žilstvo šele te dni vložilo 0 tožnico zoper akterje v nov meški gradbeni aferi, sta ne danji župan Boštjan Kovač’ in prav tako nekdanji predse“ nik zbora združenega dela J že Preskar že zdavnaj strohn la v političnem grobu. Lenin ostane . Da, da, kako bridko se mot' jo tisti, ki mislijo, da bo šloVS gladko z nekakšnimi legit’1!1’ nimi potmi, z ustavnostjo j3 zakonitostjo in ne vem s čltn še vse. Brez nas in našega s°,' dišča se bodo lahko samo P®3 nosom obrisali. Primer, kolik" veljaš, če si naš človek, imanj" tudi v naši hiši. Ob tisoč mik jardah družbene škode se d°' slej nikomur niti po naključj" ni skrivil las na glavi. Prav za' to imava s sodelavcem Brajer' jem še toliko večjo morala" obveznost, da iztrgava j* krempljev stečajne mase ose?' no zapuščino, ki nama jo r zapisal naš dragi pokojni Ja' nez Voljč. Obljubljava, da s,e doprsnega kipa Lenina in ki' pca kmetice s srpom in prek' tarča s kladivom v roki nik"' mur ne bova dovolila dotakn1' ti. Predobro se namreč zave-dava neprecenljivega pome”3 tega edinega imetja, s katerisj bo po stečaju še razpolag"1 osemdesetčlanski kolektiv Delavske enotnosti. Dežurni zlobec: t t S t ] 1 š t 1 c t t s a s f t t k P r c s 2 1 2 a t c a r 1 k 1 t 1 1 5 1 j s Ijanju gmotne varnosti upokojencev z najnižjimi pokojninami, je v prvih sedmih mesecih dobivalo v povprečju 50.719 ali 16,5 odstotka vseh upokojencev, med katerimi je največ družinskih. Najnižja pokojnina z? Na SPIZ so pripravili analizo gibanja realne vrednosti osebnih dohodkov in pokojnin v Sloveniji v obdobju 1978 do 1987. Najpomembnejši izsledki: realna vrednost čistih osebnih dohodkov se je povečala leta 1978 in 1979 nato pa pet let zapored zniževala in se znova povečala v letih 1985 in 1986. V letu 1987 pa je znova padla. Pri pokojninah pa se je realna vrednost prav tako povečala v letih 1987 in 1979. Povečanje je bilo nekoliko nižje kot pri osebnih dohodkih. V naslednjih petih zaporednih letih tudi pri pokojninah beležimo padanje realne vrednosti. V letih 1981, 1983 in 1984 je bilo znižanje realne vrednosti pokojnin večje od osebnih dohodkov. Bistveno večje povečanje realne vrednosti pokojnin pa beležimo — zaradi ugodnejših medletnih uskladitev — v letu 1986, še bolj pa v letu 1987, ko je realna vrednost pokojnin v Sloveniji dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih. polno pokojninsko dobo, ^ v tem obdobju doser 292.485 dinaijev, kar je Pre cej več od julijskega zaja111 j čenega osebnega dohodi Nižjo pokojnino od tega ZH6" ska je dobivalo 117.294 up0, kojencev ali 38 odstotka vseh. Do varstvenega doda ka pa je bilo upravičeni ’ j odstotkov teh. Če si neko*1' ko podrobneje pogleda”5" pokojnine teh upokojeno”' vidimo, da so nizke pre"j vsem zato, ker so ti upok° jenci uveljavili pokojni’1"j s krajšo pokojninsko dob0; Nič čudnega torej, če J v zadnjem času vse več za*! tev po usklajevanju pok? nin v enakih zneskih, s c' mer naj bi bili cenovni uda za vse upokojence enaki- f drugi strani pa se pojavlja) ■ med zaposlenimi razmisli i nja o tem, da so nekatere P° j kojnine previsoke, da se n pokojninsko in invalidsk j zavarovanje namenja PTell j lik del osebnega dohodi Vsekakor ni mogoč prilag3 j jati pokojninskega siste”1 trenutnim neugodnim spodarskim razmeram, a”! pak je treba v njem iska najboljše rešitve. Sistem P° kojninskega in invalidske? zavarovanja ne more in 15 sme težiti k takemu upok jevanju, da bi že upokojen z najnižjo pokojninsko do° omogočil lagodno življenj j Še manj pa bi smeli dovol’ J da delavec, ki je 40 let tr garal ali pa ga je bolez predčasno prisilila v uPvij. jitev, ne more s svojo P°K°J0I nino živeti človeka dostoj | življenje. Marija Fran Ljubljana, 19. avgusta 1988 DGldVSlCd GVIOtllOSt mje'5 i rt0' rsika' oče1* nguie ooli0 odob' ika«3’ ni*3 ko Je noto- 0 ob-novo- 1 neb' dseo-la J0’ ohne- moti' |0vse rm jo in 5 čii* ;a ^ 3 pO« olik0 nai*0 mib-e d°' jučj* iVza-rajef rali1.0 a oseb-jo je i Ja- la s° n k1' irole-nikO' akni' zave- nen* erikj laga* jktiv Kul‘ > Vu9o v Ameriki Kako kaže kosel stoletja tvp ° ^etlb1 od ustanovi-iti Yugo-America s. Prodajanja yuga na ameri-*: j.1*1 tržišču so le imeli prav . ll. ki so leta 1985 skeptič-gledali na ta naš posel L.°letja. Kljub temu pa le ne ttiogij re£j (jg so imeii p0.. Polne ietih; 5aVe< ^0 vU av lu v sc vcunu , °daja. Resda z nihanji, to- let k°ma Prav> kajti po treh . llh podjetja Yugo-America .Vedno živi, kot je tudi res, * se ta avto v ZDA še vedno 5r°daja. Rese a vendarle... hkrbi nas nekaj drugega: . edtem kot prodaja yugov največjem avtomobil- ta o. rn trgu na svetu zastaja 1 celo pada, beleži nepo-|,edna konkurenca iz Južne joreje s svojimi avtomo-*tcki znamke hyndai ne-, ehno rast prodaje. Medtem Je v prvih šestih mesecih podaja yugov padla v pri-JjJavi z enakim lanskim odobjem celo . za 38,9 od-otkov, je Južnokorejcem . Osla za 17. Impozanten pa tudi podatek, daje Crvena ihtava prvo leto prodala na rPeriškem avtomobilskem jSU le 10.000 yugov, hyun-Pa kar 160.000. Kot piše igriški dnevnik z visoko I bklado »US today« naj bi |.tos Južnokorejci prodali Iar 300.000 svojih avtomobi-v, medtem ko naj bi se Jugoslovani zadovoljili le s 30.000. Crvena zastava je v treh tih prodala podjetju Yugo-f^derica skupaj 131.000 IJrgov, v prvem letu le t' 000, v drugem 43.000, lani J-000 in letos doslej 21.000. se je dogajalo s prodajo v ZDA, bo brž jasno, če .^gledamo podatke podjet-s ruga-Americe, ki je ča-Oisu Automotive News sporočilo, da je lani prodalo samo 27.033 avtomobilov, kar pomeni, da je ostalo neprodanih kar kakih 30.000 yugov. Podpredsednik Cr-vene zastave Radivoj Ando-novič je o tem dejal, da »nihanja prodaje na ameriškem avtomobilskem trgu niso nič nenavadnega, kar velja tudi za prodajo yugov«, ki Kragujevčane niso presenetile. Andonovič dodaja, da v teh oscilacijah vidi dokaz več, daje lahko priti na katero koli tržišče, veliko težje pa na njem tudi ostati. Svoje mnenje je podkrepil z dejstvom, da podobne in celo še večje padce prodaje kot Yugo-America beležijo letos tudi drugi evropski izvozniki avtomobilov v ZDA, kot na primer Audi, Porsche, Saab, Volvo, BMW in drugi. To naj bi se doggjalo predvsem zaradi nizke vrednosti dolarja in obilne ponudbe. Zanimivo pa je, da v Kragujevcu ne komentirajo gibanje prodaje avtomobilov svoje neposredne južnoko-rejske konkurence. Prav tako v Šumadiji ni zaznati skrbi spričo dejstva, da je lastnik večinskega dela delnic ter ustanovitelj podjetja Yugo-Americe Malcolm Bricklin te prodal podjetju Mabon Nugent Co. in da je to dejanje beograjska ekonomska politika prekomen-tirala takole: »Nihče ne opušča posla, ki prinaša dobiček«. Sploh so v Crveni zastavi kljub porazni (za yugo seveda) primerjalni analizi med yugom in hyudaiem nerazumljivo mirni. So mogoče prepričani, da bo prodaja njihovih avtomobilov pod ugodnejšimi pogoji (750 do- larjev popusta in prodaja na posojilo) do konca leta naraščala, kar se je zgodilo prejšnji mesec, ko so prodali 4000 yugov? Drugo veliko in verjetno glavno vprašanje pa je prihodnost jugoslovanske avtomobilske proizvodnje v Ameriki nasploh. Zastava jo vidi za zdaj v nenehnem izpopolnjevanju modela yuga, v yugu cabrioletu, ki naj bi bil z 8300 dolarji še enkrat dražji od klasičnega modela in v floridi, ki naj bi veljala nekaj manj kot 10.000 dolarjev. Stvar je tembolj vprašljiva, če vemo, da je pred nedavnim zaprl svojo tovarno jett in golfov v Pennsylvaniji celo naju- spešnejši evropskki proizvajalec avtomobilov v razredu floride volksvvagen. So afriške plače na eni in pospešena modernizacija na drugi strani zadostna aduta v rokah Kragujevčanov? Ali nas bo tudi še zaradi svoj čas razvpitega posla stoletja vse skupaj še hudo bolela glava? Za dokončen odgovor na ti vprašanji bo očitno potrebno čakati še nekaj časa, posebej, če gre verjeti enemu od urednikov ameriške revije Automobil, ki je med drugim zapisal: »Jugoslovani bodo zganili tudi nebo in zemljo, da bi obdržali to vozilo na ameriškem tržišču!« Ivo Kuljaj Papir /e najveija pridobitev naše revolutije Če bi pred nekaj leti javno in resno izjavil, da je naša družbena ureditev (ki je politiki tako ogabno rečejo »politični sistem») slaba in da jo je treba spremeniti, bi tvegal svoj sežig na grmadi ideološke pravovernosti ali pa vsaj nevaren očitek spogledovanja s sovražnimi elementi. Če pa kaj takega izjavimo danes, se praviloma za to nihče sploh ne zmeni. Drugače je seveda, če se kdo obregne ob drugo največjo pridobitev , jugoslovanske revolucije, kot je na primer JLA. Je to dobro,^ če te nihče ne gnjavi, ko rečeš, da je treba ureditev temeljito spremeniti? Seveda iy! Zakaj? Zato, ker to nepreganjanje ni posledica prodora demokratičnih nazorov in uveljavitve človečanskih svoboščin, temveč neverjetne ravnodušnosti organov in posameznikov za usodo te ureditve in družbe. Samo kadar tega ali onega neposredno »napadeš«, bo zagnal grozen hrup o tvoji zlonamernosti in nevarnosti, sicer pa splošno naslovljeno kritiko zlorablja za razglašanje demokratičnosti »sistema«. V narekovajih zato, ker to po moje sploh ni več sistem, sistem je namreč urejena in delujoča celota. Ena od značilnosti urejene in delujoče celote je tudi, da ima vse, kar se v njej dela in dogaja, svoj smisel in učinek. Ob tej priložnosti bi se rad pomudil še pri eni lastnosti našega sistema: v mislih imam neverjetno hiper-produkcijo najraznovrstnej-ših papirnatih artiklov, ki jim pravimo ustava, zakon, sklep, stališče, resolucija, ocena, poročilo, analiza, informacija in tako naprej brez konca in kraja, kar bralec sam dobro ve. Za šalo bi lahko postavil trditev, da je jugoslovanska revolucija imela doslej dve fazi: oboroženo in papirnato. Ne bi rad resno razlagal, kako je v resnici s prvo, saj je danes akutna predvsem druga. Če ne bi ravno vodilni jugoslovanski komunisti (pa ne sedanji, marveč oni, ki so zasnovali novo Jugoslavijo!) z osebno izkušnjo spoznali, da brez dela in akcije ni nič, tedaj me ne bi čudila njihova osupljiva zaverovanost v moč govorjene in zlasti pisane besede. Razmišljanje o vzrokih za to zablodo, ki nas je stala vsaj dvajset let normalnega razvoja, nas bo enkrat pripeljalo do presenetljivih spoznanj in ne ravno laskavih ocen o vodilnih protagonistih naše povojne družbe. Ker pa se tu s tem niti ne morem niti nočem ubadati, se bom zadovoljil samo z ugotovitvijo, daje papirnati boj za socialistično samoupravljanje posledica predvsem dvojega: težnje po poveličevanju lastnih zaslug in dosežkov ter odnosov, ki glavnim predstavnikom oblasti zagotavljajo ohranitev odločujočega monopola, in pa relativno zgodnjega spoznanja, da je (rekli boste, daje to naivno!) lažje govoričiti in pisariti kot pa delati in da beseda potegne za seboj manjšo odgovornost kot dejanje... rečemo Katastrofa (da, z veliko začetnico!). Če ne prej, ali si se zdaj, dragi bralec, začel spraševati, koliko denarja zmečejo skozi okna (seveda denarja, ki si ga tudi ti, vsaj tako upam, ustvaril v potu svojega obraza) posamezniki in organi, ki jim je dano, da odločajo o tem, kakšna in katera gradiva (papirje) bodo nekje pripravili in po kakšnih poteh in postopkih bodo o njih govorili, sklepali,...? Saj jim ne moremo očitati, da kradejo denar, gradijo vile, šolajo otroke v tujini itd. A denar mečejo skozi okna brez premisleka in brez obzira do onih, ki nimajo pisanih pooblastil, da bi mogli o tem neposredno odločati. Tudi sam sem imel priložnost opazovati, koliko energije (denarja) je bilo zapravljene za to, da bi nekje našli za odtenek boljšo besedico, da bi (če poenostavim) sestavili sijajen papir, ki bo nato kot mrtvorojenec obtičal v enem od neštetih predalov kiklopske državnopolitične birokratske hidre. Ko pomislim na kakšen politični kongres, sprejem ustave ali npr. opevanega zakona o združenem (?) delu, se mi vselej zdi, daje ustvarjalcem potem, ko so naredili čudo- čitev onega, kar je tam lepo zapisano. Tako je končni vtis hočeš-nočeš takšen, da smo ljudstvu spet natresli na pogled privlačnih otrobov in preden bo ljudstvo pogruntalo, da v otrobih ni ničesar, si bomo že še izmislili novo papirnato igro. vit papir, popolnoma zmanj kalo moči in volje za uresni )0’ ' seg*3 pr* iM )dKa .zn*1 UP0' tko/ jdaj. ice'1 rre* ok* ni*" )b0; ■e ie zak' jkoJ' s 0l: ida*1 i.P° $ > pO' e V isk° ev* dk*: ag* eiP3 g°' ar*: ka11 P°j :egaj i r’c| )k°' nd, nj* lit* .rd° ze* ,k0' s s s t j' l c t