SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST Št. 21, leto XXVI Cena 800 din za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE 29.decembra 1989 C OBČINA ČRNOMELJ 331. Odlok o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990 332. Ugotovitveni sklep 333. Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990 f 334. Sklep o lestvici davčnih osnov za davek od premoženja in premoženjskih pravic 335. Sklep o lestvici za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča 336. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1990 337. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989 338. Sklep o imenovanju občinske volilne komisij? 339. Odlok o volitvah v zbore skupščine občine Črnomelj 340. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Črnomelj 341. Odlok o pristojnosti in sestavi zborov skupščine občine Črnomelj OBČINA METLIKA 342. Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju naselij: Bojanja vas, Božakovo, Bušinja vas, Boldraž, Berčiče, Grabrovec, Krašnji vrh, Krmačina, Malo Lešče, Metlika, Rakovec, Radoviča, Slamna vas, Svržaki, Vidošiči in Železniki 343. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Metlika 344. Odlok o organiziranju javnega podjetja 345. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1990 346. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1989 / 347. Ugotovitveni sklep 348. Odlok o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Metlika v letu 1990 349. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Metlika in določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Metlika OBČINA NOVO MESTO 350. Odlok o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Novo mesto v letu 1990 351. Odlok o določitvi nalog, kijih od 1. 1.1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti VSEBINA 352. Odlok o lokacijskem načrtu primarne mestne mreže plinovoda v Novem mestu — 1. faza 353. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto 354. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto 355. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto 356. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 357. Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 358. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1990 359. Odlok o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto 360. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Novo mesto OBČINA RIBNICA 361. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1989 362. Odlok o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu družbenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 363. Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1990 364. Odlok o sestavi skupščine občine Ribnica, določitvi volilnih enot, pristojnosti zborov ter načinu izvolitve funkcionarjev skupščine občine Ribnica ter izvršnega sveta 365. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije v Ribnici OBČINA TREBNJE 366. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje 367. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1990 368. Odlok o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990 369. Odlok o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje 370. Odlok o volitvah v zbore skupščine občine Trebnje 371. Odlok o komunalnih taksah v občini Trebnje MEDOBČINSKE OBJAVE 372. Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veteri-narsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 _____________________________________________________________J Občina Črnomelj 331. Na podlagi 9., 51. in 52. člena zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 (Ur. 1. SRS, št. 41/89), določb zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. 1. SFRJ, št. , 47/83) ter 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj v letu 1990 1. člen „ S tem odlokom se zagotavljajo sredstva za skupne družbene potrebe v občini Črnomelj za izvajanje programov oz. nalog, kot sledi: a. Na področju družbenih dejavnosti: v zdravstvu: za denarna nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege, za povračilo potnih stroškov, za pogrebnine in posmrtnine, za investicije in druge naloge, ki niso vključene v zagotovljene pravice občanov na ravni republike; v izobraževanju: za zagotavljanje programov osnovnih šol in dodatni program, ki vsebuje program celodnevne šole, podaljšano bivanje, glasbeno šolo, amortizacijo in druge namene (kot vzdrževanje šol, inovacije, sofinanciranje manjših programov); v kulturi: za financiranje splošnih izobraževalnih knjižnic, za akcije naravne in kulturne dediščine za program ZKO, prireditve in proslave, investicije in druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v telesni kulturi: za sofinanciranje programov amaterskih telesnokultumih organizacij (vadbeni in tekmovalni programi), za izobraževanje kadrov, za sofinanciranje drugih telesnokultumih aktivnosti v okviru razpoložljivih sredstev; — v otroškem varstvu: za vzgojni program, določen po starostnih skupinah otrok, za družbeni prispevek k ceni dnevnega varstva otrok, za postopke ugotavljanja upravičenosti do družbenih pomoči otrokom ter za druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v socialnem skrbstvu: za enkratne in začasne denarne pomoči, za oskrbnine v splošnih in posebnih socialnih zavodih in za centre za socialno delo ter druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v raziskavah dejavnosti: za sofinanciranje raziskovalnih programov in pospeševanje raziskovalne in inovativne dejavnosti. b. Na področju gospodarske infrastrukture: — za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, in sicer za graditev solidarnostnih stanovanj, kreditiranje izgradnje družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, subvencioniranje stanarin ter obnovo solidarnostnih stanovanj; — za gospodaijenje s komunalnimi objekti in napravami skupne porabe, in sicer za varstvo in čiščenje voda, za preskrbo z vodo, za vzdrževanje mesta ter varstvo okolja; — za vzdrževanje in varstvo cest, in sicer za redno vzdrževanje lokalnih cest v občini Črnomelj, rekonstrukcijo lokalnih cest in polaganje asfaltnih zapornih slojev; — za program družbeno organizirane proizvodnje hrane, in sicer za pospeševanje organizirane proizvodnje hrane, premiranje pitanja živine in pridelava kmetijskih tržnih pridelkov in sofinanciranje pospeševalne službe; — za zagotavljanje osnovne preskrbe, in sicer za intervencije za zagotovitev nemotene preskrbe z osnovnimi živili občanov; — za program občinskih blagovnih rezerv, in sicer skrb in zagotavljanje za stalne blagovne rezerve osnovnih živil, natančneje določenih z zakonom; — za program požarnega varstva; — za program splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. člen Programi posameznih dejavnosti temelje na samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS občine Črnomelj za obdobje 1986—1990. 3. člen Prispevki za realizacijo programov se plačujejo: 1. Za področje družbenih dejavnosti: a. Prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka za: — raziskovalno dejavnost po stopnji 0,11% b. Prispevek iz osebnega dohodka za: — Zdravstveno varstvo po stopnji 0,92% — osnovno izobraževanje po stopnji 5,34% — kulturo po stopnji s 0,47% , — telesno kulturo po stopnji 0,20% — otroško varstvo po stopnji 1,71% — socialno skrbstvo po stopnji 0,90% 2. Za področje gospodarske infrastrukture: , a. Prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka: — za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva po stopnji 2% — za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe po stopnji 3,10% — za požarno varnost po stopnji 0,30% — za program družbeno organizirane proizvodnje hrane po prispevni stopnji 1,13% — za zagotavljanje osnovne preskrbe po stopnji 0,16% — "ža program občinskih blagovnih rezerv po stopnji 0,38% b. Prispevek iz nematerialnih stroškov: — za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po stopnji , 0,20% 4. člen Prispevki po tem odloku se plačujejo v proračun občine Črnomelj. 5. člen Zavezanci za plačevanje prispevka, osnove za plačevanje, postopek odmere, nakazovanje in pobiranje so določeni v republiškem zakonu o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu določene obveznosti iz dohodka za skupne in splošne potrebe v letu 1989, ki se uporablja tudi za realizacijo določb tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Pregled stopenj objavi v Uradnem listu SRS republiška uprava za družbene prihodke. Prispevne stopnje se pričnejo uporabljati od 1. J. 1990. Številka: 403-21/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ, l.r. 332. Na podlagi 4. odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev k Ustavi SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 32/89) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP I. Skupščina občine Črnomelj ugotavlja, da se s 1.1.1990, začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve, prenese upravljanje nalog samoupravnih interesnih skupnosti občine Črnomelj na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture ter kmetijske zemljiške skupnosti na izvršni svet skupščine občine Črnomelj, s čimer izvršni svet prevzame tudi odgovornost za kontinuiteto izvajanja nalog na navedenih področjih, tako v strokovnem kot operativnem smislu. II. Skupščinavobčine Črnomelj ugotavlja, da s 1.1.1990 preidejo skupne službe SIS občine Črnomelj začasno do reorganizacije, razen enote za zdravstveno skupnost, v sestav pristojnih občinskih upravnih organov in sicer: — v komite za družbeni razvoj, — v oddelek za splošno upravo in proračun, — v oddelek za ljudsko obrambo. Z navedenim dnem prevzemajo pristojni upravni organi tudi delavce skupnih služb SIS občine Črnomelj, prostore za delo, dokumentacijsko gradivo, sredstva za delo in financiranje. III. Od 1. 1.1990 naprej uveljavljajo prevzeti delavci skupnih služb SIS občine Črnomelj vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po samoupravnih aktih pristojnih upravnih organov. Delavci nadaljujejo z opravljanjem dosedanjih del ter drugih nalog v pristojnem upravnem organu do njegove reorganizacije, usklajene z novim zakonom. Za to delo prejemajo osebni dohodek, izplačan v skupnih službah SIS v avgustu 1989 in valoriziran po valorizacijskih količnikih, kot veljajo za upravne organe. Dokončno uskladitev osebnih dohodkov po kriterijih in merilih pristojnega upravnega organa je treba opraviti najpozneje do 31. 3. 1990. Številka: 014-1/89 Predsednik: Datum: 26. 12. 1989 skupšpčine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ, l.r. 333. Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84), zadnjega odstavka 2. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (SDL, št. 3/88) in sklepa občinske skupščine z dne 20. 6. 1989 je izvršni svet skupščine občine Črnomelj sprejel SKLEP o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990 in sicer: 1. A. Zazidano stavbno zemljišče: m2 mesečno din Stanovanjske površine: 1. cona: mesto Črnomelj o,05 2. cona: naselje Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica, Svibnik 0,04 3. cona: naselje Semič in Vinica 0,03 Poslovne površine: 1. cona: Črnomelj z ulicami: Kolodvorska, ul. Staneta Rozmana, Na utrdbah, ul. Mirana Jarca, ul. Pod lipo 0,09 2. cona: Ostale ulice v Črnomlju _ 0,07 3. cona: naselje Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica, Svibnik, Semič in Vinica 0,05 Za poslovne površine za družbene dejavnosti se plačuje nadomestilo v višini 30% zgoraj določene odmere. B. Nezazidano stavbno zemljišče^ Črnomelj, Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Svibnik, Kanižarica 0,01 2. V kolikor bo potrebno, bo izvršena še medletna valorizacija višine nadomestila glede na inflacijska gibanja. 3. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, upofablja pa se od 1. januarja 1990. Številka: 420-11/87 Predsednik IS: Datum: 28. 12. 1989 JOŽE MRZLJAK, dipl. oec., l.r. 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta z dne 6.10. 1988, objavljen v SDL, št, 15/88. 4. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od 1.1.1990 dalje. Številka: 422-69/86 Predsednik' Datum: 28. 12. 1989 JOŽE MRZLJAK, dipl. oec., l.r! 335. Na podlagi 2. in 7. člena odloka o davkih občanov na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) izdaja izvršni svet skupščine občine Črnomelj naslednji: SKLEP 334. Na podlagi 53., 65. in 73. člena odloka o davkih občanov (SDL, št. 8/85 in 20/85) izdaja izvršni svet skupščine občine Črnomelj naslednji SKLEP 1. člen V 53. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja in premoženjskih pravic valorizira s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji, ki znaša 302,2 za obdobje, ki je po dogovoru osnova za določanje količnika. osnova din % do 1,872.400 15 nad 1,872.400 do 3,744.600 24' nad 3,744.600 do 5,616.900 33 nad 5,616.900 do 7,489.300 42 nad 7,489.300 do 9,361.500 50 nad 9,361.500 do 11,233.900 58 nad 11,233.900 2. člen 65 V 65. členu omenjenega odloka se lestvice davčnih osnov za davek od premoženja (od stavb) valorizira z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini SR Slovenije, ki po navodilih republiškega komiteja za var-' stvo okolja in urejanje prostora znaša 3,03, pavšalni letni znesek davka za plovne objekte pa z letno stopnjo rasti mesečnega povprečnega čistega UD na zaposlenega v SRS, ki znaša 2,655 (Uradni list SRS št. 9/89 in 10/89). 1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: osnova din nad 37,851.700 nad 74,181.600 nad 148,234.600 nad 217,264.600 nad 289,690.700 nad 387,517.500 do 37,851.700 do 74,181.600 do 148,234.600 do 217,264.600 do 289,690.700 do 378,517.500 % davka 0,10 0,20 0,30 0,45 0,65 0,85 1,00 2. od plovnih objektov: osnova din nad 37,851.700 nad 74,181.600 nad 112,039.200 nad 146,614.200 nad 189,258.700 do 37,851.700 do 74,181.600 do 112,039.200 do 146,614.200 do 189,258.700 % davka 0,15 0,$5 0,55 0,75 1,00 1,25 3. od prostorov za počitek in rekreacijo: osnova din nad 37,851.700 nad 119,227.700 nad 198,724.400 nad 219,467.000 nad 387,517.500 do 37,851.700 do 119,227.700 do 198,724.400 do 291,467.000 do 387,517.500 % davka 0,20 0,40 0,60 0,90 1,20 1,50 1. člen V 2. členu odloka na promet nepremičnin se pod točko št. 2 lestvica za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 valorizira z indeksom 3,03, tako da se nova lestvica glasi: osnova din do 1.900 nad 1.900 do 5.700 nad 5.700 do 9.500 nad 9.500 do 11.300 nad 11.300 do 13.300 nad 13.300 do 15.100 nad 15.100 do 17.000 nad 17.000 nad 18.900 do 18.900 davek % din 15 285 + 20 nad 1.900 1,045 + 25 nad 5.700 1,995 + 30 nad 9.500 2,535 + 36 nad 11.300 3,255 + 42 nad 13.300 4,011 +48 nad 15.100 4,923 + 54 nad 17.000 5,949 + 60 nad 18.900 2. člen V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin se pod točko št. 3 lestvica od prometa gradbenih objektov, in sicer od razlike med gradbeno in prometno vrednostjo za 1 m2 površine objekta, valorizira z indeksom 3,03 in se glasi: davek osnova din % din do 20.800 10 nad 20.800 do 62.400 2.080 + 15 nad 20.800 nad 62.400 do 97.100 8.320 + 20 nad 62.400 nad 97.100 do 152.700 15.260 + 25 nad 97.100 nad 152.700 do 235.900 29.160 + 30 nad 152.700 nad 235.900 do 346.900 54.120 + 40 nad 235.900 nad 346.900 98.520 + 50 nad 346.900 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta, objavljen v SDL, št. 15/88. 4. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 421-6/87 Predsednik: Datum: 28. 12. 1989 JOŽE MRZLJAK, dipl. oec., l.r. 336. Na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj (SDL, 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela , ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1990 1. člen 4. plovni objekti: Za plovne objekte nad 8 — 9 m dolžine znaša davek 787.900 din m dodatno za vsak nadaljnji meter dolžine 311.000 din. Koristniki plovil, ki so zavezanci za ta davek, so dolžni napovedati osnove do 31. januaija vsako leto. Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1990 znašajo: v 000 din 767,207.400 — razporejeni prihodki 763,409.400 — nerazporejeni prihodki 3,798.000 II. člen \ Od prihodkov občinskega proračuna pripada rezervnemu skladu 0,5% proračunskih prihodkov. III. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj, ki je tudi pooblaščen, da višino proračuna usklajuje z gibanjem rasti splošne in skupne porabe. \ IV. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve in dajanju posojil oziroma plasmajev sredstev proračuna. V. člen Če bo dotok proračunskih prihodkov znatno zaostajal za planiranim, lahko izvršni svet med letom zmanjša ali zadrži uporabo sredstev za posamezne namene. Če bodo ob koncu leta nastale motnje ob zagotavljanju sredstev, lahko izvršni svet,zmanjšuje ali povečuje sredstva za posamezne namene. VI. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva se koristijo neposredno iz proračuna. VII. člen Proračunski uporabniki morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva se smejo uporabljati le za namene, za katere so dana. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom. VIII. člen Občinska skupščina opravlja prek izvršnega sveta nadzor nad pravilno in smotrno porabo proračunskih sredstev. Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu pošiljati finančne načrte, zaključne račune in vse druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju delovnih nalog. IX. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka. X. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990 dalje. Številka: 403-23/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ, l.r. 337. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I . SRS št. 39-461/74), na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) in na podlagi 3. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu (SDL, 17/89) je IS občine Črnomelj na seji dne 14. 12. 1989 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989 (SDL, št. 6/89, 11/89 in 17/89) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 39,730.589 din — razporejeni prihodki 39,341.089 din — nerazporejeni dohodki 389.500 din 2. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen ' Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija dalje. Številka: 400-1/89 Predsednik IS: Datum: 14. 12. 1989 JOŽE MRZLJAK, l.r. * 338. Na podlagi 23. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, 42/89) in 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela naslednji SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije I. Imenuje se občinska volilna komisija: PLEVNIK Darinka, predsednik PANJAN Anton, namestnik predsednika VARDIJAN Betka, tajnik ŽUNIČ Ivan, namestnik tajnika PEČJAK;POŽEK Marija, član MIKETIČ-VIPAVEC Jožica, namestnik člafla GARILOVIČ Mirjana, član VUKOVIČ Melita, namestnik člana STRMEC Jožica, član MARUŠIČ Verica, namestnik člana II. Mandat komisije traja 4 leta. III. Ta sklep začne veljati takoj. Številka: 108/1-90 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Čmomeli: MLADEN RADOJČIČ 339. Na podlagi 2. odstavka 18. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev od IX do LXXXIX k ustavi Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS od 32/89) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela naslednji ODLOK o volitvah v zbore skupščine občine Črnomelj I. SPLOŠNE DOLOČBE li člen S tem odlokom se do uskladive statuta občine Črnomelj z amandmaji k Ustavi Socialistične republike Slovenije ureja način in postopek volitev delegatov zbora združenega deto, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Črnomelj. Ta odlok ureja predlaganje kandidatov in volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine ter predsednikov in podpredsednikov zborov. Ta odlok ureja tudi predlaganje kandidatov in določanje kandidatov za predsednika izvršnega sveta skupščine občine ter določa sestavo izvršnega sveta in način volitev predsednika in članov izvršnega sveta» 2. člen Delegate v zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj volijo delovni ljudje v podjetjih, drugih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah opravljanja dejavnosti neposredno in s tajnim glasovanjem po volilnih enotah, ki so opredeljene v odloku o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore občinske skupščine. 3. člen Delegate v zbore krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj volijo delovni ljudje in občani neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem v volilnih enotah, ki so opredeljene v odloku o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore občinske skupščine. 4. člen Delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Črnomelj volijo delovni ljudje in občani neposredno s tajnim glasovanjem v volilnih enotah, ki so opredeljene v odloku o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore občinske skupščine. II. VOLITVE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE TER PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE 5. člen Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki njenih zborov (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji skupščine občine) se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma. 6. člen Skupščina občine izvoli izmed delegatov zborov predsednika in podpredsednika skupščine. Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine lahko predlaga skupina najman 8 delegatov enega ali več zborov. Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika ali en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov. Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, kije dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji. 7. člen Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora lahko predlaga najmanj 4 delegate ustreznega zbora. Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika zbora. Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne in se opravijo na seji zbora. Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, kije dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji zbora. 8. člen Postopek predlaganja kandidatov in volitev funkcionarjev skupščine občine podrobneje ureja poslovnik skupščine občine. Po načelih, ki so določena za predlaganje kandidatov in volitve, se v poslovniku skupščine občine uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z odpoklicem s funkcije. V poslovniku skupščine občine se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata pred potekom mandatne dobe, za katero je bil funkcionar skupščine občine izvoljen. 9. člen Funkcionarji skupščine občine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki opravlja naloge iz 196. člena statuta občine. III. SESTAVA IN VOLITVE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE 10. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. 11. člen Kandidate za predsednika IS lahko predlaga skupina najmanj 8 delegatov. Kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta. 12. člen Volitve predsednika, podpredsednika m članov izvršnega sveta se opravijo na skupni seji vseh zborov. Volitve predsednika in podpredsednika izvršnega sveta so tajne. . . Za predsednika, podpredsednika oziroma člane izvršnega sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji. 13. člen Postopek predlaganja kandidatov in volitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta podrobneje ureja poslovnik skupščine občine. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, začasno prenehajo veljati določbe statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80 in 14/82), ki se nanašajo na vprašanja, urejena s tem odlokom. 15. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja za volitve v letu 1990. Številka: 008-3/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC 340. Na podlagi 2. odstavka 18. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev od IX do LXXXIX k Ustavi Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS od 32/89) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82 je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela naslednji ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Črnomelj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo volilne enote za volitve delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Črnomelj. H. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 2. člen Zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj šteje 19 delegatov. Za volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj se določi 19 volilnih enot, v katerih volijo delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnosti ter v drugih oblikah opravljanja dejavnosti 19 delegatov. 3. člen Podjetja in druge organizacije in skupnosti se v volilne enote razvrščajo po enotni numenklaturni dejavnosti. 4. člen Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnosti volijo v volilnih enotah, in sicer: — na področju gospodarstva v 13 volilnih enotah 13 delegatov, — na področju družbenih dejavnosti v 2 volilnih enotah 2 delegata, — na področju družbenih organizacij in skupnosti v 1 volilno enoto 1 delegata. Delovni ljudje, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti in drugih dejavnosti, in pri njih zaposleni delavci volijo v 2 enotah 2 delegata. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ volijo 1 delegata po predpisih, ki urejajo volitve teh oseb. Gospodarsko področje 5. člen Za volitve delegatov s področja gospodarstva se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se voli, podjetja, v katerih se voli, ter podjetja, v katerih so sedeži volilnih enot. a. Na področju industrije in rudarstva 6 volilnih enot, v katerih se voli 6 delegatov, in sicer 1. volilna enota zajema podjetje Iskra Semič, v kateri se voli 1 delegat. 2. volilna enota zajema podjetje Belt Črnomelj, Kovinar Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Belt Črnomelj. 3. volilna enota zajema podjetje Gorenje Črnomelj, Unior Stari trg, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Gorenje Črnomelj. 4. volilna enota zajema podjetje Beti Črnomelj, Tekstil Adlešiči, Novost Črnomelj, Novoteks Vinica, Komet Stari trg, Planina Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Beti Črnomelj. 5. volilna enota zajema podjetje Rudnik Kanižarica, Elektro Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Rudnik Kanižarica. 6. volilna enota zajema podjetje IMV Črnomelj, Obrt Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež IMV Črnomelj. b. Na področju kmetijstva in gozdarstva 1 volilna enota, kateri se voli 1 delegat. 7. volilna enota zajema podjetje KZ Črnomelj, Belsad Črnomelj, Žito Pekama Črnomelj, GG Črnomelj, Črmošnjice in TOK, Koteks Črnomelj, Veterinarska postaja, v kateri se voli 1 delegat. Sedež KZ Črnomelj. c. Na področju gradbeništva 1 volilna enotavv kateri se voli 1 delegat. 8. volilna enota zajema podjetje Begrad Črnomelj, jCestno podjetje Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Begrad Črnomelj. č. Na področju prometa in zvez 1 volilna enota, v kateri se voli J delegat. 9. volilna enota zajema podjetje Jntegral promet Črnomelj ŽTP Železniška postaja Črnomelj,vZTP Želežniška postaja Semič, ZTP Nadzor-ništvo prog, PTT Pošta Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Integral promet Črnomelj. d. Na področju trgovine 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat 10. volilna enota zajema podjetje Dolenjka Črnomelj, Trgoavto Črnomelj, Petrol Črnomelj, Emona market Črnomelj, Tobak trafika Črnomelj, Delo trafika Črnomelj, Ciciban trgovina Črnomelj, DZS Knjigarna Črnomelj, Planika Črnomelj, Loto Črnomelj, Jugotehnika Čmojnelj, Seme trgovina Črnomelj, Dinos Črnomelj, Veletekstil trgovina Črnomelj, Kraš trgovina Črnomelj, Peko trgovina Črnomelj, Mavrica trgovina Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Dolenjka Črnomelj. e. Na področju gostinstva in turizma 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 11. volilna enota zajema podjetje Integral Gostinstvo Črnomelj, TTG kolodvorska restavracija Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Integral Gostinstvo Črnomelj. f. Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, obrti in osebnih storitev 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 12. volilna enota zajema podjetje Komunala Črnomelj, Obrtna zadruga Črnomelj, Brivsko-frizersko podjetje Črnomelj, Valjčni mlin Črnomelj, Varnost Črnomelj, AMD Črnomelj, AMZ Tehnična baza Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Komunala Črnomelj. g. Na področju financ 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 13. volilna enota zajema LB Črnomelj, ZS Črnomelj, SDK Črnomelj, Knjigovodski center Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež LB Črnomelj. Družbene dejavnosti 6. člen Za volitve delegatov s področja družbenih dejavnosti se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, organizacij, v katerih se voli, ter organizacije, v katerih so sedeži volilnih enot. a. Na področju izobraževanja, kulture in telesne kulture 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 14. volilna enota zajema obe OŠ Črnomelj, OŠ, Dragatuš, Stari trg, Vinica in Semič, OŠ s prilagojenim programom Črnomelj, Srednja šola Črnomelj, Dijaški dom Črnomelj, Glasbena šola Črnomelj, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Srednja šola Črnomelj. b. Na področju zdravstvenega varstva in socialnega varstva ena volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 15. volilna enota zajema zdravstveni dom Črnomelj, Lekarna Črnomelj, Dom starejših občanov, Center za socialno delo in VVO Črnomelj, Semič in Vinica, v kateri se voli 1 delegat. Sedež Zdravstveni dom Črnomelj. 7. člen ID. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 10. člen Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj šteje 19 delegatov. Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj $e določi 14 volilnih enot, in sicer obsega vsaka krajevna skupnost v občini Črnomelj 1 volilno enoto, v kateri se voli najmanj 1 delegat. 11. člen Za volitvedelegatov v zbor krajevnih skupnosti se določijo naslednje volilne enote. L volilna enota: KS Adlešiči voli 1 delegat 2. volilna enota: KS Butoraj voli 1 delegat 3. volilna enota: KS Dobliče — Kanižarica voli 1 delegat 4. volilna enota: KS Dragatuš voli 1 delegat 5. volilna enota: KS Griblje v voli 1 delegat 6. volilna enota: KS Griček Črnomelj voli 2 delegata 7. volilna enota: KS H. Starihe Črnomelj voli 2 delegata 8. volilna enota: KS Loka Črnomelj voli 1 delegat 9. volilna enota: KS Petrova vas voli 1 delegat 10. volilna enota: KS Semič voli 3 delegate 11. volilna enota: KS Stari trg voli 1 delegat 12. volilna enota: KS Talčji vrh voli 1 delegat 13. volilna enota: KS Tribuče voli 1 delegat 14. volilna enota: KS Vinica voli 2 delegata Sedeži volilnih enot so na sedežih krajevnih skupnosti. IV. VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 12. člen Družbenopolitični zbor skupščine občine Črnomelj šteje 19 delegatov. Za določitev delegatov v družbenopolitični zbor se določijo 3 volilne enote, in sicer: 1. Volilna enota obsega območje KS Heroja Starihe, Griček, Loka, Butoraj, Griblje, v kateri se voli 7 delegatov. Sedež Skupnost KS Črnomelj. 2. Volilna enota obsega območje KS Semič, Petrova vas, Talčji vrh, Kanižarica—Dobliče, v kateri se voli 6 delegatov. Sedež KS Semič. 3. Volilna enota obsega območje KS Dragatuš, Tribuče, Adlešiči, Vinica, Stari trg, v kateri se voli 6 delegatov. Sedež KS Vinica. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen / Po izteku mandatne dobe članov delegacije, ki so bili izvoljeni na volitvah leta 1986, preneha veljati odlok o razporeditvi delegatskih mest v zborih skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 3/86). 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Za volitve delegatov s področja družbenih organizacij in skupnosti se določi 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 16. volilna enota zajema delovno skupnost upravnih organov skupščine občine Črnomelj, delovna skupnost občinskih DPO Črnomelj, enota Temeljnega sodišča Črnomelj, postaja Milice, občinski štab TO, občinski odbor rdečega križa, v kateri se voli 1 delegat. Sedež delovna skupnost upravnih organov skupščine občine Črnomelj. \ 8. člen Za volitve delegatov s področij samostojnega osebnega dela se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se voli, ip sedeži volilnih enot. a. Na področju kmetijstva in gozdarstva se določi 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 17. volilna enota zajema vse delovne ljudi, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu in gozdarstvu, in pri njih zaposlene, v kateri se voli 1 delegat. Upravni organ pri skupščini občine Črnomelj. b. Na področju obrti se določi 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 18. volilna enota zajema vse delovne ljudi, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v obrti, in pri njih zaposlene, v katero se voli 1 delegat. Sedež obrtno združenje Črnomelj. 9. člen Za volitve delegatov s področja oboroženih sil SFRJ Jugoslavije se določi 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, 19. volilna enota zajema vse aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, v kateri se sžoli 1 delegat. Sedež Garnizija Črnomelj. Številka: 008-3/89 Datum: 26. 12. 1989 Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ 341. Na podlagi 2. odstavka 18. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev od IX do LXXXIX k ustavi Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. ,19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela naslednji ODLOK o pristojnosti in sestavi zborov skupščine občine Črnomelj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se do uskladitve statuta občine Črnomelj z amandmaji k ustavi Socialistične republike Slovenije začasno urejajo pristojnosti in sestava zborov skupščine občine Črnomelj. 2. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vseh vprašanjih in pristojnosti skupščine občine Črnomelj enakopravno na skupnih sejah, skupnih zasedanjih in ločenih sejah. SESTAVA ZBOROV 3. člen Zbor združenega dela šteje 19 delegatov. Sestavljajo ga delegati iz naslednjih področij — s področja gospodarstva 13 delegatov, — s področja družbenih dejavnosti 2 delegata, — s področja družbenih organizacij in skupnostih 1 delegat, — s področja samostojnega osebnega dela 2 delegata, — s področja oboroženih sil v JLA 1 delegat. 4. člen Zbor krajevnih skupnosti šteje 19 delegatov, pri čemer ima vsaka krajevna skupnost v občini Črnomelj v tem zboru najmanj enega delegata. 5. člen Družbeno politični zbor šteje 19 delegatov. D. PRISTOJNOSTI ZBOROV 6. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira skladno z odlokom o volitvah delegatov v zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil, — odloka o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru, — voli izmed delegatov zbora predsednika in podpredsednika zbora in razrešuje, — ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa in jim določa področje dela, — sprejema program svojega dela. 7. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo planske akte, s katerimi se izvaja politika družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja občine. Zbori sprejemajo družbene dogovore, odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo: — pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, — stapje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, — usklajevanje skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih dela, — ustanavljanje organizacij in podjetij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — zadeve s področja osnovega šolstva, poklicnega usmeijanja in zaposlovanja, razvoja kulturnih in športnih dejavnosti, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva ter otroškega varstva, varstva borcev NOB in drugih vojnih, vojaških ter civilnih invalidov in socialnega varstva, — zadeve s področja davkov, taks in drugih dajatev, — proračunske zadeve, — varstvo in izboljšanje čovekovega okolja, smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, urejanje prostora, vzdrževanje cest ter urejanje prometa na njih, — opravljanje komunalnih dejavnosti, smotrna stanovanjska gradnja ter varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine, — kadrovska politika, politika zaposlovanja in zagotavljanja socialne varnosti, — uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, — ustanavljanje in organizacija občinskih upravnih organov in njihovih strokovnih služb, — osebno delo, — uresničevanje samoupravljanja in programiranje razvoja krajevnih skupnosti, — uresničevanje in razvoj političnega sistema in družbenih odnosov, — sistem, organizacija in uresničevanje SLO in DSZ v občini, — družbeni sistem informiranja, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, — priznanje občine, podelitev domicila občine ter listine o pobratenju in prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami in mesti, — volitve in imenovanja, — program dela skupščine, — sprejemajo poslovnik skupščine občine, — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine, — volijo in glasujejo o odpoklicu predsednika, podpredsednika ter članov izvršnega sveta, — odločajo o spremembi območja občine, — odločajo o razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila, — odločajo o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejemajo statut občine, — imenujejo sekretarja skupščine in druge z odlokom določene funkcionarje, vodijo občinske upravne organe. 8. člen Zbor veljavno sprejme odlok, spošni akt in drugo odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora, če se s statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. ffl. KONČNE DOLOČBE 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, začasno prenehajo veljati določbe IX. poglavja statuta občine Črnomelj, ki se nanašajo na pristojnosti in delo zborov. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja za volitve v letu 1990. Številka: 008-3/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Črnomelj; MLADEN RADOJČIČ Občina Metlika 342. Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), navodila za izvajanje melioracije kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 22/81) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26.12.1989 sprejela ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju naselij: Bojanja vas, Božakovo, Bušinja vas, Boldraž, Berčiče, Grabrovec, Krašnji vrh, Krma-čina, Malo Lešče, Metlika, Rakovec, Radoviča, Slanina vas, Svržaki, Vi-došiči in Železniki 1. člen S tem odlokom se na predlog Mercator-Kmetijska zadruga Metlika uvede agromelioracijski postopek za izvajanje agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v delih k. o.: Božakovo, Bušinja vas, Bojanja vas, Drašiči, Grabrovec, Metlika, Rosalnice, Radoviča in Slamna vas. 2. člen Agromelioracijsko območje iz 1. člena tega odloka obsega 980,34 ha. Meje območij so vrisane v katastrskih preglednih kartah v merilu 1:5000, katerih po en izvod je na vpogled pri M-KZ Metlika in oddelku za družbenoekonomski razvoj občine Metlika. 3. člen Zemljišča na agromelioracijskih območjih so z družbenim planom občine Metlika trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Agromelioracija zemljišč je v skladu z družbenim planom občine Metlika za obdobje 1986—1990 in dolgoročnim planom občine Metlika za obdobje 1986—2000. 4. člen Agromelioracija obsega odstranjevanje kamenja, grmovja, izravnavo terena, urejanje poti, delno krčenje stelnikov oz. spreminjanje v rodovitna zemljišča, založno gnojenje in delno regulacijo potokov. 5. člen Agromelioracija se bo izvajala po etapah in skladno z investicijskim programom. Dela bodo predvidoma zaključena v letu 1991. 6. člen Investitor del za izvedbo agromelioracije je M-KZ Metlika, TZO Kooperacija. Investitor zagotovi sredstva od zveze vodnih skupnosti SR Slovenije v višini 80% od predračunane vrednosti nepovratno, 20% pa je udeležba lastnikov oz. imetnikov pravice uporabe zemljišč. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni posekati in odstraniti grmovje, odstraniti izruvano kamenje, zasuti nastale jame ter uporabljati zemljišče v skladu z investicijskim programom izvedbe agromelioracije. Če lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih agromelioracijskih del v roku, določenim s programom, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 113. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oz. uporabnika zemljišča. , 8. člen Kultura in način rabe melioracijskih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema investitor ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Za racionalno opravljanje agromelioracijskih del in organizacijo kmetijske proizvodnje na agromelioracijskem območju ustanovijo lastniki in uporabniki zemljišč melioracijsko skupnost. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi teh zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o proizvodnem sodelovanju z M-KZ Metlika. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 321-11/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 343. Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79,12/82,39/85,37/87 in 18/88) in 312. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Metlika 1. člen V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/80, 16/82 in 10/86) se 8. člen spremeni tako, da se glasi: »Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in so: 1. oddelek za družbenoekonomski razvoj, 2. oddelek za družbene dejavnosti, 3. oddelek za občo upravo, 4. uprava za družbene prihodke, 5. oddelek za ljudsko obrambo, 6. oddelek za notranje zadeve.« 2. člen 13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Oddelek za družbenoekonomski razvoj: — izdeluje planske dokumente, spremlja njihovo uresničevanje in predlaga ukrepe za njihovo realizacijo, — spremlja gospodarska gibanja in izdeluje potrebne analize, — spremlja izvajanje sprejetih sporazumov, dogovorov in sklenjenih pogodb s svojega področja dela in h katerim sta pristopila občinska skupščina in (izvršni svet, . — spremlja statistična raziskovanja in vodi statistiko za potrebe občine, — skrbi za izvrševanje predpisov in zakonitosti dela s svojega delovnega področja, — odpravlja uprave in strokovne naloge na področju kmetijstva, obrti, gozdarstva, lovstva in ribištva, — opravlja upravne in strokovne naloge na področju urbanizma, gradbeništva, varstva okolja, vodnega, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa in cest, premoženjsko pravnih razmerij ter opravlja administrativno tehnične naloge za sklad stavbnih zemljišč in upravno organizacijo.« 3. člen Za 13. členom se dodata nova 13. a in 13. b člen, ki se glasita: 13.a člen »Oddelek za družbene dejavnosti: — opravlja upravne in strokovne naloge s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, otroškega varstva, socialnega skrbstva, raziskovanja in zaposlovanja, — opravlja zadeve s področja dejavnosti rdečega križa, ZPM, — skrbi za varstvo borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne, — skrbi za varstvo grobov in grobišč borcev ter spomenikov in spominskih obeležij.« 13.b člen »Oddelek za občo upravo: — opravlja upravna, strokovna in administrativno-tehnična dela za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, — spremlja in analizira vse vrste porabe, — opravlja naloge glavne in sprejemne pisarne, — opravlja vsa finančno-računovodska opravila za potrebe državne uprave ter vodi evidenco premoženja, — skrbi za redno vzdrževanje stavbe in upravnih prostorov, — opravlja finančno-računovodska dela za sklad stavbnih zemljišč, — opravlja strokovni nadzor, — opravlja naloge s področja družbenega sistema informiranja.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990 dalje. Številka: 021-6/80 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r. 344. Na podlagi 20. člena in 196. b člena zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ, št. 77/88 in 40/89) je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela ODLOK o organiziranju javnega podjetja 1. člen Komunalna organizacija, KOMUNALNO GOSPODARSTVO Metlika, Cesta 15. brigade 2, se organizira kot javno podjetje (v nadaljevanju »podjetje«), 2. člen Sedež podjetja je v Metliki, Cesta 15. brigade 2. 3. člen Podjetje bo poslovalo pod naslednjo firmo: »KOMUNALA« Metlika, Cesta 15. brigade 2. Podjetje lahko spremeni firmo le s soglasjem skupščine občine Metlika. 4. člen Podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino: »KOMUNALA« Metlika, p. o. Cesta 15. brigade 2. • 5. člen Podjetje bo opravljalo naslednje temeljne dejavnosti posebnega družbenega pomena: — oskrba naselij s pitno vodo za gospodarstva, industrijo, gospodinjstva in druge uporabnike, — vzdrževanje in rekonstrukcija vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter ostalih komunalnih objektov in naprav, — odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, — vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje,,odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov ter storitev, — urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti v mestu Metlika, — urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic in otroških igrišč, — urejanje ulic in trgov ter cest mestnega značaja, — dajanje soglasij k prostorsko izvedbenim načrtom in k lokacijskim dovoljenjem, obvezno dajanje soglasij k projektni dokumentaciji in izvajanje strokovnega nadzora, — izvajanje strokovnih nalog v zvezi z investitorstvom za komunalne objekte, — izdelava hišnih priključkov, — pogrebne storitve in urejanje pokopališč v občini Metlika. Dopolnilna dejavnost: — opravljanje storitev plakatiranja, — opravljanje storitev na krajih za okrasitev ob priložnosti javnih shodov in prireditev, — opravljanje storitev z rovokopačem, — opravljanje storitev prevozov tovora s tovornimi vozili in traktorjem s prikolico. 6. člen Dejavnost podjetja se lahko spremeni samo s soglasjem skupščine občine Metlika. 7. člen Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje dejavnosti podjetja, mora podjetje pri opravljanju dejavnosti upoštevati tudi druge predpise skupščine občine, ki urejajo komunalne dejavnosti: — pogoje za oskrbo s pitno vodo glede na krajevne razmere, — pogoj za prednostno zadovoljevanje potreb posameznih kategorij za uporabnike komunalnih proizvodov in storitev, — pogoj in način rabe posameznih komunalnih objektov. — k ukrepom za odpravo motenj v poslovanju ali nesolventnosti, — cene komunalnih storitev se oblikujejo skladno z določili odredbe o določitvi največjih cen; odredbo sprejmejo pristojni organi občine. 13. člen Ugotavljanje dobička poteka skladno s predpisi, družbenimi dogovori in drugimi družbenimi usmeritvami, samoupravnimi splošnimi akti podjetja in njegovimi planskimi akti. Občina daje soglasje k delitvi dobička na del za akumulacijo in del za bruto osebne dohodke in skupno porabo ter k razporeditvi akumulacije. 14. člen Izguba podjetja iz prejšnjega leta se pokriva v tekočem letu: — iz sredstev rezerv podjetja, iz naslova zmanjšanja osnovnega kapitala podjetja, iz dotacij s kompenzacijo občine: — do višine izgube, ki nastane zaradi vpliva občine na cene, — do višine izgube, ki nastane zaradi vpliva občine na druge pogoje poslovanja. K sklepu o pokritju izgube daje soglasje občina. 15. člen Organi upravljanja se izvolijo v roku 1 leta od začetka veljavnosti tega odloka. Do izvolitve novih organov upravljanja v skladu z zakonskimi predpisi, opravljajo naloge organov upravljanja dosedanji organi. 16. člen Statut podjetja sprejmejo delavci na referendumu v roku 60 dni po sprejemu oz. veljavnosti tega odloka. K statutu podjetja daje soglasje skupščina občine. 17. člen poslovodni organ se imenuje v roku 60 dni od sprejetja statuta. Do imenovanja poslovodnega organa v skladu s tem odlokom opravlja naloge tega organa dosedanji direktor. 8. člen Za opravljanje dejavnosti se organizira: enota vodopreskrbe za oskrbo uporabnikov v naseljih s pitno vodo, vzdrževanje rekonstrukcije in gradnja vodovodov, inkaso vodarine; enota splošne komunale za zbiranje, odvažanje in nadzorovano odlaganje odpadkov, vzdrževanje deponije, vzdrževanje objektov skupne porabe kanalizacije, čistilnih naprav, pokopališč in grobišč; enota za izvajanje finančno računovodskih, tehničnih in personalnih ter ostalih splošnih opravil. 9. člen Podjetje odgovarja s sredstvi, s katerimi razpolaga (polna odgovornost), razen s sredstvi, ki niso, oz. so v omenjenem pravnem prometu. Občina odgovarja za obveznosti podjetja do višine vloženega kapitala. Višino vloženega kapitala občine potrdita izvršni svet in zbor delavcev podjetja. 18. člen Če ni s tem odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine drugače določeno, izvršuje pravice in dolžnosti občine iz tega odloka izvršni svet skupščine občine Metlika. 19. člen Ta odlok začne veljati 8.dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-2/83 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r. 10. člen V podjetju se oblikuje nadzorni odbor, ki ima 6 članov. Izvršni svet skupščine občine imenuje 3 člane nadzornega odbora, ostale člane pa imenuje zbor delavcev. 345. Na podlagi 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela'in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela 11. člen Nadzorni odbor nadzira poslovanje podjetja, pregleda letno poročilo, letni obračun in predlog za delitev dobička. O ugotovitvah nadzora nadzorni odbor pismeno obvesti zbor delavcev podjetja in izvršni svet skupščine občine ter pri tem opozori na morebitne opustitve zbora delavcev in direktorja. 12. člen Poleg primerov, ki so posebej navedeni v tem odloku, daje skupščina občine soglasje tudi: — k statusnim spremembam podjetja in aktom, s katerimi se določijo, — k imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa, — k pogodbi o združevanju sredstev zaradi skupnega poslovanja ter pridobivanja različnih vrst in oblik sredstev za poslovanje podjetja, — k predlogom planskih aktov in delovnih programov podjetja, — k poročilu poslovodnega organa o uresničevanju planov in delovnih programov, \ — k obračunu in zaključnem računu, — k investicijskim odločitvam, — k odločitvam o sklepanju kreditov, kreditnih poslov, ki presegajo vrednost 30% poslovnega sklada podjetja, — k poslom o razpolaganju s sredstvi podjetja, ki presegajo vrednost 15% poslovnega sklada, — k sklepom o cenah proizvodov in storitev, — k prevzemanju odgovornosti za druga podjetja, ODLOK o proračunu občine Metlika za leto 1990 1. člen Občinski proračun za leto 1990 obsega: v 000 din — skupne prihodke v znesku 329,980.739 od tega: razporejeni prihodki 329,439.739 nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 541.000 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna se izloča 0,50% sredstev v rezervni sklad občine Metlika. 3. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Metlika, kije tudi pooblaščen, da višino proračuna usklajuje z gibanjem splošne in skupne porabe. 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve in dajanju posojil oziroma plasmajev sredstev proračuna. 5. člen Če bo dotok proračunskih prihodkov znatno zaostajal za planiranimi, lahko izvršni svet med letom zmanjša ali zadrži uporabo sredstev za posamezne namene. 6. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 7. člen Vsi prihodki, kijih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od tiskovin ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabljati za materialne stroške in posebne namene. 8. člen Da bi izvršni svet lahko opravljal nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s tem proračunom, mu morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune. Izvršni svet da lahko tudi posebno zahtevo za podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje. 9. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov v posebnem delu proračuna je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990. Številka: 400-1/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 346. Na podlagi 9., 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1989 1. člen / 1 V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1989 se 1. člen spremeni in se glasi: »Občinski proračun za leto 1989 obsega: — prihodke v znesku 26.014.500.000 din — odhodke v znesku 25.131.500.000 din — tekoča proračunska rezerva 883.000.000 din«. 2. člen Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 347. Na podlagi 4. odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev k Ustavi SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 32/89) je skupščina občipe Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26.12. 1989 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP I. Skupščina občine Metlika ugotavlja, da se s 1.1.1990, začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve, prenese opravljanje nalog samo- upravnih interesnih skupnosti občine Metlika na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture ter kmetijske zemljiške skupnosti na izvršni svet skupščine občine Metlika, s čimer izvršni svet prevzame tudi odgovornost za kontinuiteto izvajanja nalog na navedenih področjih, tako v strokovnem kot operativnem smislu. / ' II. Skupščina občine Metlika ugotavlja, da s 1.1.1990 preidejo skupne službe SIS občine Metlika začasno do reorganizacije v sestav pristojnih občinskih upravnih organov, in sicer: — v oddelek za družbenoekonomski razvoj, — v oddelek za družbene dejavnosti, — v oddelek za občo upravo. Z navedenim dnem prevzemajo pristojni upravni organi tudi delavce skupnih služb SIS občine Metlika, prostore za delo, dokumentacijsko gradivo, sredstva za delo in financiranje. III. Od 1 1. 1990 naprej uveljavljajo prevzeti delavci skupnih služb SIS občine Metlika vse pravice in obveznosti iz delovnega razmeija po samoupravnih aktih pristojnih upravnih organov. Delavci nadaljujejo z opravljanjem dosedanjih del in nalog v pristojnem upravnem organu do njegove reorganizacije, usklajene z novim zakonom. Za to delo prejemajo osebni dohodek, izplačan v skupnih službah SIS v avgustu 1989 in valoriziran po valorizacijskih količnikih, kot veljajo za upravne organe. Dokončno uskladitev osebnih dohodkov po kriterijih in merilih pristojnega upravnega organa je treba opraviti najpozneje do 31. 1. 1990. IV. Ta sklep začne veljati z dne 1.1. 1990. Številka: 014-4/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., 1. r. 348. Na podlagi 9., 51. in 52. člena zakona o zagotavljanju'sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1990 (Ur. list SRS, št. 41/89), določb zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. list SFRJ, št. 47/83) ter 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1989 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Metlika v letu 1990 1. člen S tem odlokom se zagotavljajo sredstva za skupne družbene potrebe v občini Metlika za izvajanje programov in nalog, kot sledi: L Na področju družbenih dejavnosti: , — v zdravstvu: za denarna nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege, za povračilo potnih stroškov, za pogrebnine in posmrtnine, ter druge naloge, ki niso vključene v zagotovljene pravice občanov na ravni republike; — v izobraževanju: za zagotavljanje programov osnovnih šol, podaljšano bivanje, celodnevna osnovna šola, glasbena šola, amortizacijo in druge na- in druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v telesni kulturi: za sofinanciranje programov telesnokultumih organizacij (vadbeni in tekmovalni program), za izobraževanje kadrov, za sofinanciranje drugih telesno-kulturnih aktivnosti v okviru razpoložljivih sredstev; — v otroškem varstvu: za vzgojni program, določen po starostnih skupinah otrok, za družbeni prispevek k ceni dnevnega varstva otrok, za postopke ugotavljanja upravičenosti do družbenih pomoči otrokom ter za druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v socialnem skrbstvu: za enkratne in začasne denarne pomoči, za oskrbnine v splošnih in posebhih socialnih zavodih in za Centre za socialno delo ter druge naloge v obsegu razpoložljivih sredstev; — v raziskovalni dejavnosti: za sofinanciranje raziskovalnih programov in pospeševanja raziskovalne in inovativne dejavnosti. 2. Na področju gospodarske infrastrukture: — za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu na področju graditve solidarnostnih stanovanj, kreditiranju izgradnje družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, subvencioniranju stanarin ter obnovo stanovanjskega fonda; mene (vzdrževanje šol, inovacije, sofinanciranje manjših programov); v kulturi: za financiranje splošnih izobraževalnih knjižnic, za akcije naravne in kulturne dediščine, program ZKO, prireditve in proslave, investicije — za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, in sicer za varstvo in čiščenje voda, za preskrbo z vodo, za vzdrževanje mesta ter varstvo okolja; — za vzdrževanje in varstvo cest lokalnega značaja, rekonstrukcijo lokalnih cest in njihovo modernizacijo; — za program družbeno organizirane proizvodnje hrane, in sicer za pospeševanje organizirane proizvodnje hrane, premije za pitanje živine in pridelava kmetijskih tržnih pridelkov ter sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe; — za zagotavljanje osnovne preskrbe, intervencije za zagotovitev nemotene preskrbe z osnovnimi živili; — za program občinskih blagovnih rezerv, zagotavljanje stalnih blagovnih rezerv osnovnih živil natančneje določenih z zakonom; — za program požarnega varstva; — za program splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. člen Programi posameznih dejavnosti temelje na sporazumih o temeljih planov SIS občine Metlika za obdobje 1986—1990. A. V 3. člen Prispevki za realizacijo programov se plačujejo: 1. ZA PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI a. prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka: — faziskovalna dejavnost po stopnji 0,10% b. prispevek iz osebnega dohodka: — za zdravstveno varstvo po stopnji 'i 0,96% — za osnovno izobraževanje po stopnji 5,40% — za kulturo po stopnji 0,36% —r za telesno kulturo po stopnji 0,30% — za otroško varstvo po stopnji 2,00% — za socialno skrbstvo po stopnji 1,15% 2. ZA PODROČJE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE a. Prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka: — za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva po stopnji — za gospodaijenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe po stopnji — za požarno varnost po stopnji — za program družbeno organizirane -proizvodnje hrane po stopnji — za zagotavljanje osnovne preskrbe po stopnji — za občinske blagovne rezerve po stopnji b. Prispevek iz nematerialnih stroškov: — za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po stopnji 4. člen Prispevki po tem odloku se plačujejo v proračunu občine Metlika. 5. člen Zavezanci za plačevanje prispevka, osnove za plačevanje, postopek odmere, nakazovanje in pobiranje so določeni v republiškem zakonu o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 ter se uporablja tudi za realizacijo določb tega odloka. I 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Pregled stopenj objavi v Uradnem listu SRS republiška uprava za družbene prihodke. Prispevne stopnje se začnejo uporabljati od 1. 1. 1990. I ' . . Številka: 403-19/89 Predsednik Datum: 26. 12. 1989 skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK. dipl. inž., 1. r. * 349. Na podlagi 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX. do LXXXIX.k ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89), zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89), zakona o političnem združevanju (Ur. list SRS, št. 42/89) in 239. člena v zvezi z 240., 241. in 242. členom statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12.1989 sprejela ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Metlika in določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Metlika I. SPLOČNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa volilne enote za volitve delegatov v zbore skupščine občine Metlika, število delegatov, ki se voli v posamezni volilni enoti, in druga vprašanja v zvezi z oblikovanjem volilnih enot. H. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 2. člen Zbor združenega dela sestavlja 13 delegatov. Za volitve'delegatov v zbor združenega dela se določi 12 volilnih enot. , 3. člen Volilne enote za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se oblikujejo po področjih dela, in sicer: I. s področja gospodarstva 9 volilnih enot, v katerih se voli 10 delegatov, 2. s področja družbenih dejavnosti 2 volilni enoti, v katerih se volita 2 delegata, 3. s področja družbenih organizacij in skupnosti 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat. 4. člen Število delegatskih mest v zboru združenega dela se določi neodvisno od števila delovnih ljudi v temejnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ob upoštevanju zastopanosti v zborih vseh delovnih ljudi določenih družbenih področij in družbenega dela. 5. člen Za volitve delegatov s področja gospodarstva se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti: a. Na področju industrije in rudarstva 5 volilnih enot, v katerih se voli 6 de- legatov, in sicer: 1. volilna enota Beti 2 delegata 2. volilna enota Komet 1 delegat 3. volilna enota Novoteks 1 delegat 4. volilna enota Novoles 1 delegat 5. volilna enota l delegat — IMV Suhor — IMP Nosilec volilne enote je IMV Suhor. b. Na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva in vodnega gospodarstva 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, in sicer: 6. volilna enota 1 delegat — Mercator-Kmetijska zadruga — Ljubljanske mlekarne — Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD Gozdarstvo Črnomelj —revirno območje Nosilec volilne enote je Mercator-Kmetijska zadruga. c. Na področju gradbeništva, prometa, zvez. ter stanovanjske in komunalne dejavnosti 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, in sicer: 7. volilna enota l delegat — Komunalno gospodarstvo — GIP Pionir — pošta Metlika — pošta Suhor — pošta Gradac i — Vektor — ŽTO Novo mesto — Železniška postaja Metlika — ŽTO Novo mesto — Železniška postaja Gradac Nosilec volilne enote je Komunalno gospodarstvo. d. Na področju trgovine, gostinstva in turizma 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, in sicer: 8. volilna enota 1 delegat — Mercator — Kmetijska zadruga, splošno trgovsko podjetje — Metalka — Novotehna — Elektrotehna — Kokra-Dekor in Kokra-Detajl 2,00% 3,50% 0,30% 0,80% 0,10% 0,10% 0,30%. — Josip Kraš , — Peko — Alpina — Delo / — Tobak — Žito — Petrol — Integral Nosilec volilne enote je Mercator — Kmetijska zadruga, splošno trgovsko podjetje. e. Na področju obrti, osebnih storitev in financ 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegata, in sicer: 9. volilna enota 1 delegat — Obrtna zadruga — Elektro — samostojni obrtniki — Ljubljanska banka, TDB, PE Metlika — Beogradska banka, agencija Metlika — SDK, enota Metlika Nosilec volilne enote je Obrtna zadruga. 6. člen Za volitve delegatov s področja družbenih dejavnosti se določita naslednji volilni enoti s številom delegatov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti: a. Na področju izobraževanja, kulture, vzgoje, telesne kulture, umetnosti in informiranja ena volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, in sicer: 10. volilna enota 1 delegat — osnovna šola XV. SNOUB-Belokranjska Metlika — osnovna šola Ing. Janeza Marentiča Podzemelj — Belokranjski muzej — Slovenski gasilski muzej — VVZ-Otroški vrtec — knjižnica Nosilec volilne enote je osnovna šola XV-SNOUB-Belokranjska Metlika. b. Na področju socialnega in zdravstvenega varstva 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat, in sicer: 11. volilna enota 1 delegat — dom počitka — center za socialno delo — Zdravstveni center Dolenjske — zdravstveni dom Metlika — Zdravstveni center Dolenjske — Dolenske lekarne — lekarna Metlika Nosilec volilne enote je Dom počitka. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v SDL. Številka: 013-1/86 Datum: 26. 12. 1989 Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž., l.r. Občina Novo mesto 350. Na podlagi 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89), določil zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o proračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 (Uradni list SRS, št. 42/89) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/89 in 14/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto na seji 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Novo mesto v letu 1990 1. člen Ta odlok določa vrste in stopnje prispevkov, ki se v skladu z zakonom o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in poračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 (Uradni list SRS, št. 42/89) plačujejo v občini Novo mesto v letu 1990 za zagotavljanje skupnih družbenih potreb. Prispevne osnove in način plačila posameznih prispevkov določa v prvem odstavku tega člena navedeni zakon. 2. člen 7. člen Za volitve delegatov s področja družbenih organizacij in skupnosti se določi 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegata, in sicer: 12. volilna enota 1 delegat — upravni organi občine — postaja milice — politične organizacije —1 Zavod SR Slovenije za rezerve — Gradac — odvetniki in delavci v odvetniških pisarnah — družbene organizacije in društva — občinska služba skupnosti za zaposlovanje — občinski štab teritorialne obrambe Nosilec volilne enote so upravni organi občine Metlika. III. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 8. člen ’ Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 13 delegatov. Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti se določi 13 volilnih enot. Volilna enota za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti je krajevna skupnost. Za družbene dejavnosti se plačujejo prispevki: a. iz dobička oz. dohodka po prispevni osnovi: — za raziskovalno dejavnost po stopnji b. iz bruto osebnega ohodka: — za otroško varstvo po stopnji — za osnovno izobraževanje po stopnji — za socialno skrbstvo po stopnji — za kulturo po stopnji — za telesno kulturo po stopnji — za zdravstvo po stopnji 3. člen Za gospodarske dejavnosti se plačujejo prispevki iz: a. dpbička oz. dohodka po prispevni osnovi: — za pospeševanje proizvodnje hrane po stftpnji — za občinske blagovne rezerve po stopnji — za intervencije v osnovni preskrbi po stopnji b. dobička oz. dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka: — za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji — za komunalno gospodarstvo po stopnji — za cestno gospodarstvo po stopnji 0,19% 2,32% 5,05% 0,53% 0,56% 0,47% 0,70% 0,38% 0,15% 0,05% 2,762% 1,302% 1,104% IV. VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 9. člen Družbenopolitični zbor šteje 13 delegatov. Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor se določi 1 volilna enota za območje celotne občine Metlika. V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organizirani v politične organizacije, ki so ustanovljene v skladu z zakonom o političnem združevanju. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE , 10. člen Ta odlok se uporablja v pripravah in izvedbi volitev 1990. Po izteku mandatne dobe članov delegacij, ki so bili izvoljeni na volitvah 1986, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov in razporeditvi števila delegatskih mest v skupščini občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/86). 4. člen Iz nematerialnih stroškov po osnovi bruto osebnih dohodkov se plačujejo prispevki: — za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po stopnji 0,345% — za varstvo pred požarom po stopnji 0,516% 5. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin na območju občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89), odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in za blagovne rezerve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/88), odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov SIS materialne proizvodnje občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /85) in drugi občinski akti, ki so v nasprotju s tem odlokom. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990 dalje. Številka: 403-04/89 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, l.r. 351. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o določitvi nalog, ki jih od 1.1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti, in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov (Uradni list SRS; št. 42/89) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/79 in 5/82) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Novo mesto na seji 27. 12. 1989 sprejeli ODLOK o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti 1. člen Ta odlok določa naloge, kijih od 1.1.1990 do uveljavitve nove zakonodaje na področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture opravljajo organi, kijih skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti imenujejo za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj skupščini občine Novo mesto in njenemu izvršnemu svetu (v nadaljevanju: odbor). 2. člen Na področju osnovnega izobraževanja odbor: — odloča o razdelitvi finančnih sredstev za izvajanje osnovnošolskega programa v skladu z obsegom in nameni, ki jih določi občinska skupščina, — odloča o standardih, normativih in cenah izobraževalnih programov. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti imenuje tudi odbor za gradnjo dograditve in opremljanje osnovnih šol, ki sprejema in izvaja program gradnje, dograditve, investicijskega vzdrževanja in opremljanja osnovnih šol, ter odloča o tistem delu referendumskega programa, ki obsega graditev in dograditev osnovnošolskega prostora. ' ' 3. člen Na področju otroškega varstva odbor: — odloča o razdelitvi finančnih sredstev za izvajanje družbenega varstva otrok v skladu z obsegom in nameni, ki jih določa občinska skupščina, — določa osnove in merila za enotno vrednotenje vzgojno-varstvenega programa v občini in odloča o ceni stpritev. 4. člen Na področju socialnega skrbstva odbor: — odloča o delitvi finančnih sredstev za izvajanje programa socialnega skrbstva v skladu z obsegom in nameni, ki jih določi skupščina občine, — določa osnove in merila za oblikovanje cen in odloča o ceni storitev v domu starejših občanov in o normativih za opravljanje programov ostalih izvajalcev. 7. člen Na področju raziskovalne dejavnosti odbor: — odloča o porabi sredstev za raziskovalno dejavnost v skladu z obsegom in nameni, ki jih določi občinska skupščina, — odloča o nagradah s področja raziskovalno-inventivne dejavnosti. 8. člen , Na področju telesne kulture odbor: — odloča o razdelitvi sredstev za izvajanje telesnokulturnih programov v skladu z obsegom in namenom sredstev, kijih določi občinska skupščina, — na podlagi veljavnih moril določa prioritete športnih panog v občini, — skrbi za uveljavljanje dogovorjenih normativov in standardov na področju telesne kulture. — odloča o razdelitvi finančnih sredstev, določenih v skupščini občine za naloge, kijih iz objektivnih razlogov ni mogoče vsebinsko dokončno opredeliti v programu telesne kulture za leto 1990. 9. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva odbor: — odloča na drugi stopnji o pravicah in obveznostih s področja stanovanjske solidarnosti, — sprejema ukrepe za izvedbo programov s področja stanovanjskega gospodarstva. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti imenuje komisijo za odločanje na pivi stopnji o pravicah in obveznostih s področja stanovanjske solidarnosti. 10. člen Na področju komunalnega gospodarstva odbor: — določa osnove in merila za sklepanje sporazumov z izvajalskimi organizacijami za dejavnost kolektivne komunalne porabe, — določa osnove in merila za oblikovanje cen storitev oziroma višine povračil za opravljanje programov kolektivne komunalne porabe, — odloča o razpisu in razdelitvi sredstev za programe krajevnih skupnosti po sprejetih kriterijih in merilih, — sprejema ukrepe za izvedbo programov s področja komunalnega gospodarstva. 11. člen . , Na področju cestnega gospodarstva odbor: — odloča o razpisu in razdelitvi sredstev za programe krajevnih skupnosti po ' sprejetih kriterijih in merilih, — Sprejema ukrepe za izvedbo programov s področja cestnega gospodarstva, — določa osnove in merila za oblikovanje cen storitev oz. višine povračil za vzdrževanje in varstvo lokalnih cest. 12. člep Na področju kmetijstva odbor: — daje soglasje k osnutkom prostorsko izvedbenih aktov, -— daje soglasje k lokacijskim dokumentacijam, — sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih vidikov planskih aktov občine. 13. člen Na področju intervencij, v osnovni preskrbi odbor: sprejema ukrepe za izvedbo programov pospeševanja proizvodne hrane in intervencij v osnovni preskrbi. 5. člen Skupščina SIS socialnega varstva ustanovi poleg odbora še komisijo za vprašanje socialne varnosti invalidov in komisijo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov: — odloča o razporeditvi sredstev za izvajanje programov v invalidskih organizacijah in društvih v skladu z obsegom, ki ga določi občinska skupščina, — obravnava problematiko varstva invalidov v občini in usklajuje programe s področja socialne varnosti invalidov, — daje soglasje za ustanovitev invalidske delavnice. Komisija za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic: — odloča o uveljavljanju socialno-varstvenih pravic s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva in stanovanjske solidarnosti, odloča o prispevkih koristnikov socialno-skrbstvenih storitev in storitev otroškega varstva. 6. člen Na področju kulture odbor: — odloča o delitvi finančnih sredstev za izvajanje kulturnih programov v skladu in nameni, kijih določi občinska skupščina, —’ odloča o razdelitvi finančnih sredstev, določenih v skupščini občine za naloge, kijih iz objektivnih razlogov ni mogoče vsebinsko dokončno opredelili v programu kulturnih dejavnosti za leto 1990. 14. člen Na področju požarnega varstva odbor: — sprejema ukrepe za izvedbo programov požarnega varstva, 15. člen Organi in komisije iz 2. do 14. člena tega odloka morajo vsake tri mesece poročati o svojem delu izvršnemu svetu. 16. člen Konkretne akte (odločbe, sklepe...), ki se nanašajo na uresničevanje posamičnih pravic, podpisujejo predsedniki odborov in komisij iz 2. do 14. člena tega odloka. Vse ostale konkretne akte v zvezi z izvajanjem nalog iz 2. do 14. člena tega odloka podpisujejo predstojniki pristojnih upravnih organov. * 17. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990 dalje. Številka: 014-03/89 Datum: 27. 12. 1989 Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 352. Na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 27. 12. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o lokacijskem načrtu primarne mestne mreže plinovoda v Novem mestu — 1. faza I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt primarne mestne mreže plinovoda v Novem mestu — 1. faza, ki ga je izdelal Razvojno raziskovalni center, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod št. LN 8602, v decembru 1989. Lokacijski načrt obsega tekstualni del in grafične priloge. Potek trase plinovoda, lege objektov na trasi, zmogljivosti in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, kategorije polaganja plinovoda in drugi elementi so določeni z opisi in grafičnimi prikazi v lokacijskem načrtu. 2. člen Lokacijski načrt določa del primarne mestne mreže plinovoda v Novem mestu in obravnava: — območje poteka trase plinovoda od merilno regulacijske postaje Novo mesto (v nadaljnjem besedilu tudi: MRP) do Krke, TOZD Tehnoservis v Ločni, — območje poteka trase plinovoda od MRP Novo mesto do Industrije motornih vozil Novo mesto in Novolesa v Gotni vasi, — območje poteka trase plinovoda od MRP Novo mesto do GIP Pionir Novo mesto, tekstilne tovarne Novoteks Novo njesto, Krke, tovarne zdravil Novo mesto, TOZD Izolacije, Opekarne Zalog in Novolesa v Straži, — merilno regulacijske postaje IMV, Pionir, Novoteks, Krka Izolacije, Opekama in Novoles v Straži, — trase elektro kablov do merilno regulacijskih postaj. 3. člen Trasa plinovoda poteka po naslednjih parcelah oz. delih parcel: L Odcep MRP Novo mesto — Krka TOZD Tehnoservis: 888/2, k. o. Bršljin; 72 pot, 70,79 pot, 73,74,76,77,78 pot, 743,745,747,746,830 cesta, k. o. Novo mesto; 992/20, 992/21, 992/22, 992/31, 992/30, 995/5 k. o. Bršljin. 2. Odcep MRP Novo mesto — MRP IMV in Novoles: 888/2, k. o. Bršljin; 72 pot, 70, 79 pot, 73, 74, 76,77, 78 pot,' 743, 830 cesta, 745,747,746, 748, 749, 750 k. o. Novo mesto; 992/42, 992/41, 1125/3 cesta, 1006/4, 1005/1, 1005/2, most, k. o. Bršljin; 1347 pot, 207/2,208/1,1246 pot, 209/1,210/1,1247/4 cesta, 217/4, 1251 pot, 190/1, 194, 190/5, 190/6, 189/2, 1252 pot, 185/1, 186/1, 1345/1 cesta, 259/11, 1266/2 pot, 278/5, 275 k. o. Ragovo. 1400 cesta, 1305/1,1305/2,1305/4,1312/1,1312/2,1313,1315,1317, 1316 stp., 1318 stp., 1319, 1321 stp., 1324 cesta, 1363 k. o. Kandija; 3. Odcep MRP Novo mesto, MRP Pionir, MRP Novoteks, MRP Krka Izolacije, MRP Opekarna Zalog in MRP Novoles: 888/2 k. o. Bršljin; 72 pot, 70,71,67,92,93 cesta, 96,97,133,132,134,135,137,136,141, 142, 158,149,157, 148,153 cesta, 161 pot, 162,158, k. o. Novo mesto; 1146/2 cesta, 169/3,170/8,169/7 cesta, 170/7 parkirišče, 1168/1 cesta, k. o. Bršljin; 176, 175, 174, 178, 183, 180, 250 pot, 289, 293, 294/1, 294/2, 297/1 cesta, 296,303,304,308 pot, 405 parkirišče, 406 železnica, 309,311,312 cesta, 313, k. o. Novo mesto: 1258, 1259, k. o. Bršljin; 18, k. 314 železnica, 315, 316 pot, 319 pot, 322, 318, k> o. Novo mesto 1147/1 potok, 118/2, 118/1, 115/3 stp., 116/1, 219/4, 219/3, 116/2, 220/2, 219/2 stp., 220/1, 220/4, 1162/3 cesta, 221/2, 224/1, 225/5, 225/6,225/4,225/1,224/2,1014/1 pot, 238/1,238/5,238/4,238/2, 240/3,302,250,251,258,287,285,278/3,278/2,421,1034 pot, 422, k. o. Bršljin; 2097/3, 2096, 2093, 2197/11 cesta, 2092/3, 2092/2, 2092/1, 2089, 2087/2,2086/1, 2107,2108,2016,2218/1 pot, 1693/2,1693/1, 1692, 1690, 1689/3, 1689/1, 1695/1, 1697/1, 1697/4, 2218/2 pot, 1682, 1701/1, 1701/2, 1701/3, 1701/4, 1704, 1705, 1706, 2232/1, potok 1644, 1647, 1645, 1639/2, 1585/1, 1589/2, 1593, 1639/5, 1595, 1636/2, 2215/2 pot, 1609/9, 1609/4, 1609/1, 1609/13, 1609/12, 1609/6, 1609/3,1609/11,1609/10,2197/7,1476/2,1473/3,1473/4, 2252/2 železnica, 2210/2 pot, 1416/2, 1404/1, 1401, 1399, 1391/1, 1391/2, 1384, 1375/2, 1376 1359, 1351, 1346, 1335, 1330/2, 1321, 1316, 1307/1, 1302/2, 1298/1, 1288/1, 1279/1, 1274/1, 1265/1, 1260/7, 1260/3, 1249/1, 1244/1, 1235/1, 1230/1, 1216/1, 1208/1, 1203/2, 1194/2, 1189/2, 1180/2, 1177/2, 1172/2, 1171/2, 1160/2, 1151/2, 1156/2, 1139/2, 1134/2, 1131/2, 1126/2, 1124/2, 2197/1 cesta, 1092/2, 2197/19, 1092/1, 1092/4, 1090/2, 1088/2, 1084/2, 1080/3, 1080/4, 1079/2, 2204 pot, 1076/1, 1072/1, 1069/2, 1069/3, 1068/1, 1065/2, 1060/1, 1059/2, 1054/1, 1056/2, 1049/3, 1049/2, 1025/1, 1025/2, 1034/2 1002, 1001, 2252/1, železnica, 1003/2, 2197/22,998,996/1,995/3,995/2,995/1,992/1,974/3,974/7,2240 cesta, 2252/1 železnica, 937, 397 stp., 396 stp., k. o. Gor. Straža; 4. člen v Merilno regulacijske postaje s funkcionalnimi zemljišči ter dostopi so predvideni na naslednjih parcelah oziroma delih parcel: — MRP IMV na zemljišču pare. št. 1301 in 1304, k. o. Kandija; — MRP Pionir na zemljišču pare. št. 293, k. o. Novo mesto; — MRP Novoteks na zemljišču pare. št. 116/2, k. o. Bršljin; — MRP Krka Izolacije na zemljišču pare. št. 238/4, k. o. Bršljin; —■ MRP Opekama na zemljišču pare. št. 1609/10, k. o. Gor. Straža; — MRP Novoles Straža na zemljišču pare. št. 937, k. o. Gor. Straža; 5. člen Trase elektro priključkov do MRP potekajo po naslednjih parcelah oziroma delih parcel: — do MRP IMV po zemljišču pare. št. 1301, k. o. Kandija; — do MRP Pionir po zemljišču pare. št. 293, k. o. Novo mesto; — do MRP Novoteks po zemljišču pare. št. 116/2, k. o. Bršljin in 1147/1, 335, 358, k. o. Novo mesto; — do MRP Krka Izolacije po zemljišču pare. št. 238/4-, k. o. Bršljin; — do MRP Opekarna po zemljišču pare. št. 1609/10 in 1610/4, k. o. Gor. Straža; • — do MRP Novoles Straža po zemljišču pare. št. 937, k. o. Gor. Straža. II. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 6. člen Cevovod: Cevovod bo vkopan in bo zgrajen iz jeklenih brezšivnih cevi. Premer cevi plinovoda od MRP Novo mesto do Krke TOZD Tehnoservis v Ločni je 200 mm, delovnih tlak bo 20 barov. Premer cevi plinovoda od MRP Novo mesto do MRP IMV in tovarniškega območja Novoles v Gotni vasi je 150 mm, delovni tlak pa bo 20 barov za Industrijo motornih vozil in 3 bare za Novoles. Premer cevi plinovoda od MRP Novo mesto do odcepa za Zdravstveni center Dolenjske, na Mestnih njivah, je 250 mm, naprej do MRP Pionirje 200 mm, do MRP Novoles v Straži pa 150 mm, delovni tlak bo 6 barov. Zemeljski plin je v temperaturnem razredu T i in eksplozijski skupini A. 7. člen Merilno-regulacijske postaje: V merilno-regulacijskih postajah bo tlak reduciran, in sicer: — v MRP IMV: 20/3 bar — v MRP Pionir, Novoteks, Krka Izolacije, Opekama in Novoles Straža 6/3 bar Merilno-regulacijske postaje IMV, Novoteks, Krka Izolacije, Novoles Straža so kioski tipa B, merilno-regulacijski postaji Pionir in Opekama sta kioska tipa C. Kioski tipa B so tlorisne velikosti 1,76 m x 4,80 m ± 15%, višine 3,20 m z ravno streho. Kioska tipa C sta tlorisne velikosti 1,76 m x 3,80 m ± 15%, sicer pa v enaki izvedbi kot kiosk tipa B. Funkcionalna zemljišča merilno-regulacijskih postaj so tlorisne velikosti: — MRP IMV, Novoteks, Krka, Novoles Straža 10,80 m x 13,80 m ± 15% odstopanje, — MRP Pionir in Opekama 10,80 x 12,80 m ± 15% odstopanje. Ograjena so z žično mrežo minimalne višine 2,20 m. Površine znotraj ograje so v makadamski izvedbi, z 20 cm utrjenega tampona in nasute s peskom debeline 5 cm. Meteorne vode z utrjenih površin in objektov merilno-regulacijskih postaj se speljajo v obstoječo meteorno kanalizacijo. 8. člen Za čas gradnje plinovoda je predviden delovni pas širine 8,0 + 6,00 m; pas širine 8,0 m je namenjen za montažo cevovoda in gradbiščno komunikacijo, pas širine 6,0 m pa za deponiranje humusa in izkopa. Na območjih pozidave se naj širina delovnega pasu prilagodi delovnim razmeram. Po zgraditvi plinovoda je v 1,5 m širokem pasu od osi na obe strani cevovoda prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m. Kjer poteka plinovod po gozdnih površinah ali sadovnjakih, ostane v tem pasu trajna poseka, ki jo vzdržuje upravljalec plinovoda. 9. člen Na vseh tangiranih zemljiščih je potrebno po izgradnji plinovoda vzpostaviti prejšnjo rabo zemljišča, površine v pasu 1,5 m levo in desno od osi plinovoda pa urediti v skladu z omejitvami, določenimi v 8. členu tega odloka. 10. člen Minimalni odmiki plinovoda od obstoječih zgradb (pod tem pojmom so po TGL predpisih mišljeni objekti, v katerih se zadržujejo ljudje in za katere se pri gradnji v smislu predpisov zahteva soglasje) so določeni na podlagi kategorij polaganja plinovoda skladno s TGL predpisi, pri čemer le-ti znašajo: kategorija minimalni odmik (m) varnostni koeficient 1 15 1,5 2 10 1,6 3 5 1,8 Kjer plinovod poteka na področjih goste naseljenosti, velja, ne glede na kategorijo polaganja: varnostni koeficient tlak (bar) minimalni odmik (m) 1,8 6 5 1,8 10 10 1,8 25 10 Od navedenih določil je dopustno odstopanje: le pri lokalno pogojenih križanjih plinovodov, če področje križanja ni daljše od 200 m. Kategorije polaganja plinovoda so razvidne iz grafičnega dela lokacijskega načrta. Gradnja novih zgradb je prepovedana v pasu 15,10 oz. 5 m, odvisno od kategorije polaganja, določene po TGL predpisih. 11. člen Trasa plinovoda in prečakanje z železnico, vodotoki in cestami morajo biti vidno označena s predpisanimi oznakami in opozorilnimi znaki, skladno s TGL predpisi. 12. člen Kovinski deli cevovoda so zaščiteni s katodno zaščito. Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se po izgradnji plinovoda vgradijo stalna merilna mesta. Lokacije napajalnih postaj in anodnih ležišč se določijo na podlagi opravljenih meritev in bodo določene s projektom za izvedbo., FII. POGOJI GLEDE KOMUNALNE IN DRUGE UREDITVE OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA DELOVANJE PLINOVODA 13. člen Dostopi do merilno-regulacijskih postaj bodo po dostopnih cestah v asfaltni ali makadamski izvedbi, širine 3,0 m, iz tovarniških kompleksov, razen dostop do MRP IMV, ki se lahko uredi tudi z magistralnce ceste M4. , 14. člen Vse merilno-regulacijske postaje so priključene na električno omrežje nizke napetosti. Trase priključkov so razvidne iz grafičnih prilog lokacijskega načrta. IV. POGOJI KRIŽANJA PLINOVODA Z OBSTOJEČIMI IN PREDVIDENIMI KOMUNALNIMI IN DRUGIMI OBJEKTI IN NAPRAVAMI 15. člen Križanja plinovoda z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi in drugimi objekti in napravami so razvidna iz grafičnih prilog in tekstualnega dela lokacijskega načrta. Pri projektiranju in izgradnji plinovoda pa morajo biti upoštevana določila TGL predpisov in pogoji soglasodajalcev. Pogoji soglasodajalcev so: 1. Vse vodotoke, kijih prečka trasa plinovoda na reguliranem delu struge, je dovoljeno prečkati tako, da bo teme cevovoda 1,0 m pod obstoječim dnom struge. Vsa prečkanja je treba v tehnični dokumentaciji prikazati in predvideti sanacijo struge na mestih prečkanja, oziroma vzpostaviti prvotno stanje. 2. Vsa prečkanja plinovoda z vodotoki, ki še niso regulirani, je potrebno obdelati v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja ter uskladiti s projekti predvidenih regulacij in na projekte pridobiti mnenje Območne vodne skupnosti Dolenjske; za vodotoke, kjer ti projekti še niso izdelani, je potrebno vsako prečkanje izvesti v skladu s pogoji Območne vodne skupnosti Dolenjske. 3. Ob prečkanju plinovoda z vodotoki morajo biti dela izvedena tako, da se ne bomo ustvarjale začasne ali stalne mrtvice. 4. Za križanje železniške proge s plinovodom je potrebno izdelati projekt, pri čemer morajo biti upoštevane določbe 13. člena pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov ter postavljanja naprav v varovalnem programu pasu železniške proge (Uradni list SRS, št. 2/87); k projektu mora investitor pridobiti soglasje Železniškega gospodarstva Ljubljana, ŽTO Novo mesto, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto. 5. Zaradi predvidene elektrifikacije železniške proge morajo biti vse podzemne kovinske naprave in instalacije plinovoda zaščitene v skladu s predpisi pred vplivom blodečih tokov elektrovleke, nadzemni deli pa ozemljeni. 6. Za projektiranje in izgradnjo plinovoda pri paralelnem poteku in križanju z elektroenergetskimi objekti, nadzemnimi vodi in kabli je treba upoštevati: a. določila pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 KV do 400 KV (Uradni list SFRJ, št. 65/88), b. tehnične pogoje zaščite podzemnih metalnih cevovodov, zaradi vpliva elektroenergetskih naprav, JUS N.CO. 105 (Uradni list SFRJ, št. 68/86), c. pogoje za katodno zaščito DIN 57 150/VDE 0150/4.83, d. določila tehničnih normativov za izgradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (Uradni list SFRJ, št. 51/73, člen 216 — 221), e. določila TGL 190-354/01 pravila za polaganje plinovodov; — določila VDEW 30/66 Si 7. Kichtlimen fur hoschspannugabeeinflusste Roherleitungen 237.1-7, f. pogoje katodne zaščite DIN 57 150/VDE 0150/8.75; katodna zaščita cevovoda mora biti takšna, da ne škodi bližnjim elektroenergetskim objektom. Pri kontrolnih meritvah mora prisostvovati predstavnik elektrogospodarstva Slovenije, g. vplive katodne zaščite na EE objekte, h. kvaliteta elektroenergetskih naprav (ozemljitev) mora ostati po izgradnji plinovoda enaka kot pred njo (ugotoviti z meritvijo), i. stroški za kontrolne meritve o vplivu na ozemljitve bližnjih elektroenergetskih naprav pred in po končani izdelavi katodne zaščite gredo v breme investitoija plinovoda. Pri križanju plinovoda z vodovodom mora biti teme plinovoda minimalno 0,50 m izpod vodovodnih cevi; v križanjih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o obstoječih komunalnih napravah, je potrebno vodovod in kanalizacijo sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno zagotoviti s projektno rešitvijo oziroma ob izvedbi. 8. Pri vseh križanjih plinovoda z obstoječim vodovodom in kanalizacijo mora investitor oziroma projektant predvideti ustrezno zaščito komunalnih vodov pred deformacijami in lomi cevi. Kjer bo dostop z gradbeno mehanizacijo potekalprek komunalnih naprav, mora investitor poskrbeti za ustrezno ureditev prehodov. Detajl zaščite obstoječih komunalnih naprav mora biti sestavni del projektne dokumentacije. 9. V primeru, da bodo pri gradnji poškodovane komunalne naprave, jih je investitor dolžan sanirati v skladu s pogoji upravljalcev teh naprav. 0. Prečkanja moderniziranih vozišč morajo biti izvedena s prevrtanjem oziroma podbitjem cestnega telesa. Makadamsko vozišče je dovoljeno prekopati; prekop se izvede v dveh delih z ustrezno prometno signalizacijo, ali v enem delu, pri čemer mora investitor urediti ustrezen obvoz. Vse prekopane javne prometne površine je potrebno po izvršnem posegu vzpostaviti v prvotno stanje. 11. Prečkanje reke Krke se izvede z obešanjem plinovoda na mostno konstrukcijo na magistralni cesti M 4 v Ločni. Nameščen mora biti tako, da se svetli prostor pod mostom ne bo zmanjšal in da ne bo kvaril celotnega izgleda mostu. Obremenitev voda na vpogib ne sme biti prekoračena. Konstrukcijsko mora biti mostni plinovod izveden tako, da se pri vzdolžnem razteganju mostu ali zaradi pomikanja mostu nastajajoče napetosti ne prenašajo na plinovod. V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 16. člen Za zaščito pred požarom, eksplozijo in uhajanjem plina je potrebno izvesti naslednje ukrepe: — zaščita pred strelo na spremljajočih objektih plinovoda mora biti izvedena s strelovodi in ozemljitvijo, < — ob spremljajočih objektih plinovoda morajo biti postavljene opozorilne table o prepovedi kajenja in vnašanja ognja, — nepoklicanim mora biti onemogočen dostop do con nevarnosti, zaposleni pa morajo upoštevati varnostna pravila, — pri montažnih delih na plinovodu, ki križa prosti električni daljnovod 110 KV, je potrebno cevovod v času trajanja celotnih del ozemljiti. 17. člen V času gradnje plinovoda je potrebno odpadke zbirati in odvažati na deponijo komunalnih odpadkov Leskovec. Odpadna olja je potrebno zbirati in odvažati na recikliranje. VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA 18. člen Plodno zemljo mora izvajalec del kopati ločeno od ostalega izkopa in jo deponirati v delovnem pasu ob trasi. Po končanih delih jo mora razgrniti na prekopane površine. Deponiranje presežka izkopa zemljine mora izvajalec izvajati v skladu z rešitvami v lokacijskem načrtu. 19. člen V primeru, da bi gradnja plinovoda negativno vplivala na obstoječo izrabo vodnega vira, mora investitor poskrbeti za ustrezno nadomestno oskrbo. 20. člen Vse pogoje, ki bodoposledica izgradnje plinovoda po tem lokacijskem načrtuje investitor dolžan sanirati. Prav tako je investitor dolžan pridobiti od lastnikov zemljišč soglasja: — za uporabo zemljišč med gradnjo plinovoda, — za omejeno rabo zemljišč po izgradnji plinovoda, — za uporabo zemljišč za potrebe vzdrževanja plinovoda. Za vso nastalo škodo ob izgradnji plinovoda in zaradi omejene rabe zemljišča odgovarja v celotni investitor. V zvezi s posekom gozda na območju poteka plinovoda seje investitor dolžan ravnati po veljavni zakonodaji. Na zemljiščih, na katerih so predvidene merilno-regulacijske postaje, mora investitor pridobiti pravico uporabe. 21. člen Investitor mora pri gradnji in obratovanju plinovoda upoštevati predpise o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa, določene z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). 22. člen Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije in pri izvedbi plinovoda zagotoviti rešitve, ki so po predpisih zahtevane za gradnjo objektov v VII. stopnji po MCS. VII. TOLERANCE 23'. člen Odstopanja od tlorisnih gabaritov merilno-regulacijskih postaj in njihovih funkcionalnih zemljišč so določena v 7. členu tega odloka. Odstopanja od trase plinovoda so dopustna za širino delovnega pasu v okviru parcel, zajetih v tem lokacijskem načrtu. Pri realizaciji tega lokacijskega načrta so dopustna tudi večja odstopanja od zgoraj opisanih, v primerih, ko se zaradi geoloških ali geomehanskih razmer ugotovi ekonomsko in tehničnd bolj utemeljene rešitve. Za vsa večja odstopanja je potrebno pristojnemu upravnemu organu predložiti: kopijo katastrskega načrta za območje spremembe; situacijo poteka nove trase s prikazanimi rešitvami za prometno in komunalno infrastrukturo; prikaz posega glede na veljavne planske dokumente; odstopane izjave lastnikov zemljišč ali dokazilo o pravici razpolaganja s potrebnimi zemljišči. Ta večja odstopanja pa morajo biti tudi skladna s pogoji in soglasji, ki so bila že pridobljena k temu lokacijskemu načrtu. VIII. ETAPE IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA 24. člen Gradnja po tem lokacijskem načrtu ni predvidena etapno, potekala bo v obdobju od leta 1990 do 1992. IX. KONČNE DOLOČBE 25. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravlja Uprava inšpekcijskih "Služb Novo mesto. 26. člen Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbaniziem in varstvo okolja občine Novo mesto in na zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-06/89 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mestp: FRANCI ŠALI, l.r. 353. Na podlagi 1. člena in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65,12/69,7/70 in 7/72), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,42/85 in 47/87) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto 1. člen V 2. členu odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89, 5/89 in 8/89, v nadaljnjem besedilu: odlok) se doda nov 4. odstavek, ki se glasi: 1 »Izvršni svet skupščine občine Novo mesto se pooblasti, da s sklepom med letom tekoče mesečno revalorizira višino komunalnih taks, v skladu z rastjo indeksa cen na drobno, objavljenega v Uradnem listu SFRJ.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se Od 1. 1. 1990. Številka: 423-02/81 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tar. št. 1 Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori se plača za vsak uporabljeni m1 površine dnevno 24.000 din za opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti se plača za vsak uporabljeni m2 površine dnevno 7.200 din Tar. št. 2 Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine Novo mesto se plača turistična taksa: 1. od nočitev v krajih Novo mesto, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Otočec: — za domače goste 18.000 din — za tuje goste 38.000 din 2. od nočitev v ostalih krajih: — za domače goste 14.000 din — za tuje goste 28.000 din Višina turistične takse za domače in tuje goste se poveča namensko za žičnice za 2.000 din. Turistična taksa po tej tarifni številki se uporablja od 1. 1. 1990, do tedaj pa se uporablja višina turistične takse po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/89). Taksa se plačuje za bivanje na območju občine, vendar za največ 30 dni neprekinjenega bivanja. Plačila turistične takse so oproščeni: 1. otroci do dopolnjega 7. leta starosti, od 7. do 15. leta starosti pa 50%, 2. tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. Takso obračunava in pobira gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do vsakega 5. v mesecu prijaviti upravi za družbene prihodke in vplačati na ustrezni račun proračuna. Turistična taksa se plača tudi v primeru brezplačne oddaje prenočišča. Tar. št. 3 Za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene, se plača: > — za vsak m2 dnevno 24.000 din Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik javne površine. Tar. št. 4 Za uporabo vsakega glasbenega avtomata v javnih lokalih se plača letna taksa 20,000.000 din. Taksni zavezanec je organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija oz. skupnost ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, čeprav ni lastnik glasbenega avtomata in ima v svojem lokalu glasbeni avtomat. Taksa po tej tarifni številki se plačuje le od uporabe glasbenih avtomatov (juke-box), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drug mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, kasetofoni ipd.). Med glasbene avtomate po tej tarifni številki se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski ali televizijski sprejemniki. Javni lokali so poslovni prostori (gostilne, restavracije, kavarne, nočni lokali, obrati družbene prehrane, bifeji ipd.), kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gostje. Tar. št. 5 Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letna taksa: — elektronski igralni avtomati 25,000.000 din — za biljard (navadni avtomati) 50,000.000 din — za druga igralna sredstva 10,000.000 din Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev. Taksa se ne plača za uporabo balinišč in kegljišč. Glede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca se uporabljajo določila, ki veljajo za tarifno številko 4. Tar. št. 6 Za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, se plača komunalna taksa: — letno od m2 5,000.000 din — za reklamne svetlobne napise od m2 letno 5,000.000 din — za vitrine, v katerih se predstavlja blago zunaj poslovnega prostora oz. se predstavlja dejavnost, letno 5,000.000 din Plačila komunalne takse po tej tarifni številki so oproščene organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oz. skupnosti pri opravljanju športne, turistične, kulturne in humanitarne dejavnosti, oz. dejavnosti, kije namenjena mladini. Komunalne takse po tej tarifni številki se ne plačujejo za napise firm na lastnih zgradbah, ki so po zakonu ali odloku občinske skupščine obvezni. no v skladu z 9. členom tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče.« 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89). 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-02/87 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 355. Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79,12/82, 39/85,37/87 in 18/88) in 270. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto 1. člen V odloku o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/86 in 2/88) se črta 7. člen. 2. člen Črtajo se besede »samoupravnih interesnih skupnosti« v 8., 10., 13., 14., 23., 24., 25. in 27. členu. Tar. št. 7 Za uporabo javnega prostora za začasne namene se plača naslednja taksa: — od vsakega kioska, stojnice, cirkusa ali druge začasne uporabe javnega prostora se plača za vsak m2 dnevno 36.000 din — od gradbišča, prekopa, itd. za vsak m2 dnevno 24.000 din 354. Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto ' ' 1. člen \ 2. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88, v nadaljnjem besedilu: odlok) se spremeni in dopolni tako, da se: — pika na koncu 1. odstavka nadomesti z vejico in doda: »ter na območjih, za katera je sprejet prostorsko izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem«; — v 2. odstavku na I. območju se doda: »KS Mali Slatnik«; —r v 2. odstavku na III. območju se doda: »Muhaber in Stopiče«. 2. člen V 8. členu odloka se v 5. skupini za šifro »0802 Turistično posredovanje« doda nova šifra »130132 medicinska rehabilitacija«. 3. člen V 13. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Mesečna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6., 7. in 10. člena tega odloka sešteje in seštevek pomnoži s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča, določe- 3. člen V 12. členu se črtajo besede »kolegijski upravni organi«. 4. člen Črta se podpoglavje »kolegijski upravni organi« (13., 14., 15. in 16. člen). 5. člen Pred 17. členom se črta naziv podpoglavja »individualni upravni organi«. 6. člen Dopolni se 18. člen, tako da se glasi: »Individualno vodeni upravni organi so: — sekretariat za družbeni razvoj, — sekretariat za urbanizem in varstvo okolja, — sekretariat za občo upravo, — sekretariat za ljudsko obrambo, — sekretariat za notranje zadeve, — uprava za družbene prihodke, — geodetska uprava«. 7. člen Spremeni in dopolni se 23. člen, tako da se glasi: »Sekretariat za družbeni razvoj: — sodeluje pri pripravi delovnih programov izdelave planskih aktov občine, — sodeluje pri pripravi ekonomskih in socialnih sestavin planskih aktov občine, — spremlja izvajanje obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih družbenega plana občine, in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanja razvoja, — spremlja in analizira tekoča gibanja na področju gospodarstva, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami, — v okviru pristojnosti občine opravlja naJogj>^kxlročja industrije, gozdar- stva, rudarstva, veterine, obrti, trgoviuč^gSstinstva, turizma, lova, ribolova, prometa blaga in storitev, > — v okviru pristojnosti občine opravlja naloge na podp&ju šolstva, socialnega varstva in skrbstva, otroškega varstva, kulture;telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in zaposlovanja, — v okviru pristojnosti občine opravlja naloge za izvajanje sprejete politike na področju kmetijstva in intervencij v preskrbi, — opravlja strokovna in administrativna opravila za odbore za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter o dajanju mnenj in predlogov skupščini in izvršnemu svetu na področju iz 6. in 7. alineje tega člena, — spremlja in analizira gibanja na področju skupne in splošne porabe ter razporejanja dohodka, oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi statistične raziskave, — pripravlja osnutke in predloge odlokov, odredb in drugih aktov ter drugo gradivo za občinsko skupščino in izvršni svet.« 8. člen Spremeni in dopolni se 24. člen, tako da se glasi: »Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja: — opravlja naloge v okviru pristojnosti občine na področju gradbeništva, — opravlja strokovna in administrativna opravila za odbore za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov skupščini in izvršnemu svetu na področjih iz prve alineje tega člena, — opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o javnem redu in miru, o parkiranju motornih vozil-in o komunalni urejenosti, — opravlja administrativno-tehnična in druga opravila za sklad stavbnih zemljišč.« 9. člen V 26. členu se dodata novi alineji, ki se glasita: »— opravljanje strokovnih in administrativnih nalog za izvajanje sprejete politike na področju požarnega varstva, — opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov skupščini in izvršnemu svetu na področju požarnega varstva.« voanega gospodarstva. Komunalnega, stanovanjskega in cestnega gospodarstva ter stanovanjskih razmerij, prometa in zvez, varstva okolja, energetike, premoženjsko-pravnih razmerij, opravlja upravne naloge na področju urejanja prostora, 10. člen Spremeni in dopolni se 31. člen, tako da se glasi. »Za usklajeno urejanje notranje organizacije in sistemizacije del in nalog, določanje enotnih nazivov za skupine in podskupine del in nalog v upravnih organih ter zahtev glede strokovne izobrazbe ter drugih pogojev za opravljanje del in nalog v upravnih organih, se kot splošna načela neposredno uporabljajo določbe dogovora o skupnih osnovah za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih v SR Sloveniji.« 11. člen Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi: »Delavci delovnih skupnosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti, ki po zakonu prenehajo, se vključijo v delovno skupnost upravnih organov in nadaljujejo z delom v tistih upravnih organih, ki prevzamejo njihove pristojnosti. Delovno razmerje v upravnih organih sklenejo delavci iz prejšnjega odstavka s 1. 1. 1990. S tem dnem prevzamejo upravni organi tudi sredstva za delo in financiranje, pravice in obveznosti ter arhiv in dokumentacijo samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti, ki po zakonu prenehajo.« Črta se 43. člen. 12. člen 13. člen Upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom v treh mesecih po njegovem sprejemu. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-01/89 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 356. Na podlagi 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, 5/79,14/82) in 22. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89) je skuščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 12. 1989 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990— 1994 I. Skupščina občine Novo mesto imenuje za mandatno obdobje 1990—1994 občinsko volilno komisijo v naslednji sestavi! 1. predsednik: Dušanka Weiss, sodnica Temeljnega sodišča Novo mesto, enota v Novem mestu — namestnik predsednika: Jurij Picek, sodnik Temeljnega sodišča Novo mesto, enota v Novem mestu v 2. tajnik: Branka Bukovec, sekretarka izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto — namestnik tajnika: Miloš Šuštar, sekretar sekretariata za občo upravo občine Novo mesto 3. člani: Tomislav Kocuvan, namestnik sekretaija sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto Alojz Pucelj, direktor geodetske uprave občine Novo mesto Franc Beg, vodja skupne službe SIS družbenih dejavnosti — namestniki članov: Jožica Žnidaršič, sekretarka OK ZSMS Novo mesto Martina Vrhovnik, pomočnica sekretaija sekretariata za občo upravo občine Novo mesto Darko Bohte, referent za obrambne priprave v komiteju za družbeni razvoj občine Novo mesto II. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 008-01/89 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 357. Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 25. in 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20/85) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora dne 5. 12.1989, zbora krajevnih skupnosti dne 5.12.1989 in zbora združenega deja dne 5. 12. 1989 sprejela SKLEP o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 I. Javno se razgrnejo grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990. II. Grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskega akta iz I. točke tega sklepa bodojavno razgrnjeni v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do 18. ure. , Javna razgrnitev traja 40 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. III. Javne obravnave prostorskih sestavin osnutka planskega akta iz L točke tega sklepa bodo v vseh krajevnih skupnostih v občini Novo mesto, v času javne razgrnitve. IV. Razpored javnih obravnav bo objavljen v Dolenjskem listu. v/ Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge rta krajih razgrnitve ali na samih javnih obravnavah ali pa jih pošljejo na naslov: Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto. VI. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave. Predsednik Številka: 30-01/86 skupščine občine Novo mesto: Datum: 5. 12. 1989 FRANCI ŠALI, l.r. 358. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski lisi št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27.12.1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1990 1. člen S proračunom občine Novo mesto za leto 1990 (v nadaljevanju: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih in skupnih potreb v občini Novo mesto. 2. člen Občinski proračun za leto 1990 obsega: — skupne prihodke.............................. 2,876.175,915.000 din — razporejene prihodke......................... 2,875.021,915.000 din — tekočo proračunsko rezervo.........................1.154,000.000 din Izvršni svet skupščine občine Novo mesto v okviru obstoječih virov prihodkov med letom 1990 usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov z rastjo cen na drobno in v skladu z družbenim dogovorom o zmanjšanju deleža sredstev za splošne družbene in skupne potrebe v narodnem dohodku in v okviru rasti dogovoijene splošne porabe po dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1990. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se izloči 0,1% sredstev v stalno rezervo občine. Novo mesto. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med nosilce, oziroma porabnike proračuna v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Novo mesto ali njenega izvršnega sveta, oziroma s pogodbo med občino Novo mesto in porabnikom ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za v proračunu opredeljene namene. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom in organizacijam v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih zagotavljajo v letu 1990: sredstva, kijih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ, in za njegovega namestnika, — sredctva za materialne stroške, — sredstva za opremo in amortizacijo, ■* — sredstva za posebne namene. 7. člen Sredstva za delo se organom in organizacijam dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti in ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. 8. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom in organizacijam zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev in vrednosti točke, ki jo določi izvršni svet. Ta sredstva se na podlagi sklepa izvršnega sveta povečujejo med letom za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov. 9. člen Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se organom in organizacijam dodeljujejo v okviru potreb in možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom in organizacijam dodeljena le na podlagi pismenih zahtevkov. 10. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delo na podlagi programa, ki ga potrdi izvršni svet. 11. člen Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik občinskega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen Organi in organizacije ter drugi uporabniki občinskega proračuna so dolžni izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so"jim odobrena iz občinskega proračuna. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegla z občinskim proračunom določena sredstva. Organi in delovne skupnosti teh organov smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. 13. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, razporejene za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna niso med letom doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Novo mesto in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 14. člen Vsi prihodki, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve, oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 15. člen Prihodke, kijih ustvarijo iz plačil za storitve oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po prejšnjem členu tega odloka, praviloma uporabljajo za informacijski razvoj, amortizacijo in materialne stroške naslednji uporabniki: — uprava inšpekcijskih služb, — geodetska uprava, — uprava za družbene prihodke, — sekretariat za občo upravo, — občinski sodnik za prekrške. 16. člen Prihodke, kijih ustvarita iz plačil za storitve po 14. členu tega odloka, lahko uporabljata za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednja organa: — zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, — sekretariat za notranje zadeve. 17. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 18. člen Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu predložiti predračune in finančne načrte za leto 1990 ter zaključne račune za leto 1989 najkasneje do 15. marca 1990. Organi iz 15. in 16. člena so dolžni predložiti izvršnemu svetu v soglasje okvirni program storitev, kijih bodo opravljali za druge uporabnike v naslednjem letu. Dodatno so organi in organizacije dolžne predložiti upravi za finance do 15. marca 1990 tudi podatke in analizo zaključnih računov, skladno z navodilom uporabe. 19. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov; 2. o uporabi sredstev rezervnega sklada skupščine občine Novo mesto do višine 200,000.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potrebe v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 39/74 in 4/78); 3. o uporabi tekoče oproračunske razerve občinskega proračuna: sredstva tekoče proračunsko rezerve se bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v občinskem proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na ravni občine, — za naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva za zadostnem obsegu; 4. o uporabi sredstev rezervnega sklada za premoščanje likvidnostnih težav občinskega proračuna » , 20. člen Uprava za finance opravlja nadzor: — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe sredstev, — nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotav-Jjajo iz občinskega proračuna. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima izvršni svet pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun. Če uprava za finance pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabniku ni ustrezno, je dolžna obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe. 21. člen Uprava za finance je pristojna, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti občinskega proračuna. 22. člen Nosilci sredstev po organih so: intervencije v gospodarstvu in spodbujanje razvoja manj razvitih območij« za fiostavko: — varstvo pred požarom; 8. sekretariat za notranje zadeve v okviru «sredstev za posebne in druge namene« za postavko: ' s — preventiva in vzgoja v prometu; 9. geodetska uprava v okviru »sredstev za splošno komunalno rabo« za postavko: — geodezija; 10. sekretariat za občo upravo v okviru »sredstev za družbene dejavnosti« za postavke; — kadrovske podpore, , — priznavalnine borcem NOV, — mrliško-ogledna služba, — druge potrebe za borce NOV; v okviru »sredstev za splošno komunalno rabo« za postavko: — vzdrževanje vojnih pokopališč in grobov; 11. uprava za finance v okviru »sredstev za posebne in druge namene« za postavko: — odplačilo kreditov; v okviru »sredstev za stalno proračunsko rezervo« za postavko: — stalna proračunska rezerva. 1. občinska skupščina v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko: — sredstva za družbenopolitične organizacije 2. izvršni svet v okviru »sredstev za posebne in druge namene« za postavke: — investicije in vzdrževanje objektov, — sprejemi delegacij in drugi reprezentančni stroški, — občinski praznik; 3. sekretariat skupščine v okviru »sredstev za posebne in druge namene« za postavki: 1— sejo skupščin, svetov in komisij, — stroški tiska in objav; 4. sekretariat za družbeni razvoj v okviru »sredstev za spodbujanje razvoja, intervencij v gospodarstvu in spodbujanje razvoja manj razvitih območij« za postavke: — proizvodnja hrane, — blagovne rezerve, — osnovna preskrba, — ukrepi za zatiranje stekline, . -— usposabljanje in varstvo kmetijskih zemljišč; v okviru »sredstev za družbene dejavnosti« za postavke: — osnovno izbraževanje, — raziskovalna dejavnost, — kultura, — telesna kultura, — otroško varstvo, ' — socialno skrbstvo, — zdravstveno varstvo; 5. sekretariat za urbanizem in varstvo okolja v okviru »sredstev za splošno komunalno rabo« za postavke: — stanovanjska izgradnja, — komunalno gospodarstvo, — cestno gospodarstvo; 6. zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje v okviru »sredstev za splošno komunalno rabo« za postavko: — urbanizem in prostorsko planiranje; 7. sekretariat za ljudsko obrambo v okviru »sredstev za spodbujanje razvoja, 23. člen Sredstva, ki so v proračunu razporejena za funkcioniranje krajevnih skupnosti, se bodo le-tem dodeljevala po merilih, za katera se sporazumejo krajevne skupnosti in izvršni svet. 24. člen Takse na promet parkljerjev in kopitarjev so v celoti vodijo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto. Nosilec teh sredstev je veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. 25. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti občinskega proračuna, razen za delo organov, lahko občina Novo mesto najame posojila pri bankah, vendar največ do višine 1/12 predvidenih prilivov sredstev proračuna za leto 1990. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet skupščine občine Novo mesto. 26. člen Če bodo prihodki v letu 1990 doseženi v manjšem obsegu, kot so predvideni z bilanco prihodkov, bodo za kritje primanjkljaja 2.000,000.000 din uporabljena sredstva rezervnega sklada občine v skladu s 3. točko 39. člena zakčrna o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva, ki bodo uporabljena za kritje primanjkljaja, bo občina v letu 1991 vračala v sredstva rezervnega sklada z dbdatnim 0,1% izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja. \ 27. člen Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1990. Številka: 400-01/89 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1990 ZBIRNA BILANCA (v 000 din) vrsta PRIHODKI znesek NAMEN ODHODKI znesek 1 prihodki od davkov od OD 151.823,700.000 1 sredstva za delo upravnih organov 2711839,745.000 2 prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev 2 sredstva za poseb- ter nepremičnin 115.248,600.000 ne in druge namene 35.042,410.000 3 prihodki od davka na pri- 3 sredstva za SLO hodek od premoženja 7.706,500.000 3 in DS 50.709,930.000 4 prihodki od taks 7.378,000.000 4 sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu 132.664,286.000 5 drugi prihodki 2,594.019,115.000 5 prenesena sredstva drugim orga- nom in organizacijam 28.993,600.000 6 sredstva za družbene dejavnosti 1,556.427,600.000 7 sredstva za druge splošne družbene potrebe 795.345,844.000 1 8 izločanje sredstev v rezervo 2.940,000.000 9 drugi odhodki 2.212,500.000 SKUPAJ PRIHODKI 2,876.175,915.000 SKUPAJ ODHODKI 2,876.175,915.000 359. Na podlagi 2. odstavka 18. člena ustavnega zakona (Uradni list SRS, št. 32/89) in 213. člena v zvezi z 222. členom statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o sestavi in pristojnostih zborov skupščine občine Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določi sestava skupščine občine Novo mesto, pristojnosti in delo njenih zborov, volitve predsednika in drugih funkcionaijev skupščine ter volitve predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto. H. SESTAVA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO 2. člen Skupščino občine Novo mesto sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. \ 3. člen Zbor združenega dela šteje 32 delegatov, in sicer: — 25 delegatov s področja gospodarstva, od tega 4 delegate delovnih ljudi, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom ali z zasebnim podjetništvom, in pri njih zaposlenih delavcev; — 5 delegatov s področja družbenih dejavnosti; — 1 delegat s področja finančno-tehničnih in poslovnih storitev; — 1 delegat s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter oboroženih sil SFRJ. — zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo, — kulturo in telesno kulturo, — informiranje v občini, — varstvo ljudi in premoženja, — SLO in DS, — poimenovanja cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine, — spremembe območja katastrskih občin; 4. ustanavljajo: — občinske upravne organe, organizacije in strokovne službe ter določijo njihovo organizacijo, — organizacije in podjetja, kadar je tako določeno z zakonom, — krajevne skupnosti ter odločajo o spreminjanju njihovih območij; 5. volijo, imenujejo in razrešujejo: — predsednike in člane delovnih teles občinske skupščine, — člane sveta za SLO in DS, — predsednika in sodnike sodišča združenega dela, 1 —- javnega pravobranilca in njegove namestnike, — družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike, — občinske sodnike za prekrške, — sodnike porotnike, — druge funkcionarje ter — člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom oz. drugim predpisom; 6. opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta, upravnih organov in služb; 7. opravljajo druge zadeve, ki niso v pristojnosti drugih družbenopolitičnih skupnosti ali njihovih organov. 9. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji: 1. volijo in razrešujejo: — predsednika skupščine občine in podpredsedndika skupščine občine, — predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine 2. imenujejo in razrešujejo: — funkcionarje, ki vodijo upravne organe, — sekretarja skupščine občine. 4. člen Zbor krajevnih skupnosti šteje 32 delegatov, tako da ima vsaka krajevna skupnost v zboru 1 delegata. 5. člen Družbenopolitični zbor šteje 32 delegatov. 6. člen Skupščina občine Novo mesto določi volilne enote za volitve delegatov v zbore skupščine občine ter število delegatov, ki se volijo v posamezni volilni enoti, s posebnim odlokom. III. PRISTOJNOSTI IN DELO ZBOROV 7. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vseh vprašanjih, o katerih po tem odloku odločajo zbori na skupni seji. * 8. člen i Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: 1 1. sprejemajo statut občine, poslovnik skupščine občine ter letni program dela skupščine občine; , 2. odločajo o: — spremembi meja občine, — povezovanju z drugimi občinami in medobčinskem sodelovanju, — podelitvi priznanj skupščine občine; 3. sprejemajo odloke in druge akte, ki urejajo: — družbenoekonomski razvoj občine, — proračunsko porabo, — razpis občinskega posojila, občinskega referenduma ter uvedbo samoprispevka za območje občine, — komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, izkoriščanje zemljišč in dobrin v splošni rabi, gospodarjenje s prostorom, prostorsko planiranje in urbanizem, varstvo človekovega okolja ter naravne in kulturne dediščine, — kmetijstvo, gospodarjenje z gozdovi, obrt, — gostinstvo, turizem, blagovni promet, druge gospodarske dejavnosti, promet in zveze ter varstvo rastlin in živali, — otroško varstvo, osnovno izobraževanje, poklicno usmerjanje in zaposlovanje, 10. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega področja zahteva od izvršnega sveta poročilo in postavlja vprašanja. Poročila in druga pojasnila lahko zahteva tudi od funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ. 11. člen Zbori, ki enakopravno odločajo, praviloma zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora, če s statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. 12. člen Način glasovanja, priprava predloga dnevnega reda, potek in vodenje sej zborov oz. skupščine ter druge zadeve v zvezi z organizacijo in delom občinske skupščine se natančneje določijo s poslovnikom skupščine. Poslovnik natančneje določa tudi postopek za izdajo odlokov, drugih aktov občinske skupščine, usklajevalni postopek med zbori in druge zadeve v zvezi z akti občinske skupščine. IV. VOLITVE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE TER PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV ZBOROV 13. člen Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki jihTzvoli izmed delegatov v zborih skupščine. 14. člen Kandidata za predsednika skupščine občine in za podpredsednika skupščine občine lahko predlaga skupina najmanj 8 delegatov skupščine. V postopku predlaganja kandidatov lahko posamezni delegat nastopi kot sopredlagatelj le enega kandidata za vsako od funkcij. 15. člen Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov. Za predsednika oz. podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, kije dobil večino glasov navzočih delegatov na skupni seji. Ce je v prvem krogu dobilo več kandidatov enako število glasov, se določi z žrebom, kateri izmed njih se uvrsti na seznam kandidatov za drugi krog glasovanja. Če nihče ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. 16. člen Vsak zbor ima predsednika in podpredsednika zbora, kiju zbor izvoli izmed delegatov v zboru. 17. člen Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlaga skupina najmanj 5 delegatov zbora. V postopku predlaganja kandidatov lahko posamezni delegat v zboru nastopi kot spredlagatelj le enega kandidata za predsednika oz. podpredsednika zbora. Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne in se opravijo na seji zbora. Izvoljen je kandidat, kije dobil večino glasov navzočih delegatov na seji zbora. Če nihče od kandidatov ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se opravi drug krog glasovanja po načelih, ki veljajo za volitve predsednika skupščine občine. 18. člen Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki njenih zborov se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. 19. člen Predsednik skupščine občine in predsedniki zborov ter podpredsednik skupščine občine in podpredsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine občine. \ 20. člen Skupščina občine ima sekretarja. Imenujejo ga zbori občinske skupščine na skupni seji na predlog predsednika skupščine občine. 21. člen Naloge predsednika skupščine občine, podpredsednika skupščine občine, predsednikov in podpredsednikov zborov, predsedstva, sekretarja skupščine občine ter podrobnejše določbe o načinu volitev opredeljuje poslovnik skupščine občine. V. SESTAVA IN VOLITVE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE 22. člen Izvršni svet skupščine občine sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi skupščina občine ob izvolitvi. 23. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga skupina najmanj 8 delegatov skupščine, člane sveta pa kandidat za predsednika izvršnega sveta. 24. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta izvolijo delegati na prvi skupni seji. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih delegatov. 25. člen Kandidat za predsednika izvršnega sveta mora v roku 7 dni skupščini občine predlagati kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta. ! 26. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta se volijo na skupni seji. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili večino glasov delegatov v zborih. 27. člen Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zaporedoma. 28. člen Kdo izmed izvoljenih funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta bo funkcijo opravljal profesionalno, določi skupščina ob izvolitvi. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati členi statuta občine Novo mesto od 212. do 256. (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79, 14/82). 30. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od volitev v letu 1990. Številka: 011-02/63 Predsednik Datum: 27. 12. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. 360. Na podlagi 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS (Uradni list SRS, 32/89), člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89), 213. člena v zvezi z 222. členom statuta občine Novo mesto (SDL, 5/79 in 14/82) in 6. člena odloka o pristojnostih in sestavi zborov skupščine občine Novo mesto (SDL, št. 21/89) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa volilne enote za volitve delegatov v zbore skupščine občine Novo mesto, število delegatov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti, in druga vprašanja v zvezi z oblikovanjem volilnih enot. II. voliLne enote za zbor krajevnih skupnosti 2. člen Zbor krajevnih skupnosti šteje 32 delegatov. 3. člen v Volilna enota za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti je krajevna skupnost. III. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 4. člen Zbor združenega dela šteje 32 delegatov. Za volitve delegatov v zbor združenega dela se določi 28 volilnih enot. 5. člen Volilne enote za delegiranje delegatov v zbor združenega dela se oblikujejo po področjih dela, in sicer: 1. s področja gospodarstva 22 volilnih enot, v katerih se voli 25 delegatov; 2. s področja družbenih dejavnosti se oblikujejo 4 volilne enote, v katerih se voli 5 delegatov; 3. s področja finančno-tehničnih in poslovnih storitev 1 volilna enota, v kateri se voli 1 delegat; 4. s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter oboroženih sil SFRJ se oblikuje 1 volilna enota, v kateri se voli enega dejegata. Število delegatov zbora združenega dela in število delegatov v posamezni volilni enoti je določeno glede na število delavcev, ki delajo na posameznem področju dela in glede na pomen področja dela za razvoj občine. 6. člen Za volitve delegatov s področja gospodarstva se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti: I. na področju industrije in rudarstva 22 volilnih enot, v katerih se voli 25 delegatov, in sicer: 1. volilna enota: IMV Revoz 2. volilna enota: IMV, razen Revoza 3. volilna enota: Krka, tovarna zdravil Novo mesto — delavci, ki delajo na področju gostinstva in turizma 4. volilna enota: Krka, tovarna zdravil Novo mesto — vsi ostali delavci 5. volilna enota: Novoles 6. volilna enota: Labod 7. volilna enota: Novoteks 8. volilna enota: :— Tovarna obutve Novo mesto — Beti Mirna peč 9. volilna enota: — Iskra Novo mesto — Iskra Žužemberk 10. volilna enota: — Iskra Hipot Šentjernej — Iskra Upori Šentjernej 11. volilna enota: — Elektro Novo mesto — Kremen Novo mesto — Opekarna Zalog Novo mesto — Tiskarna Novo mesto — Strešnik Dobruška vas — Žito — Kovinar 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat b. na področju kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva in ribištva: 12. volilna enota: Gozdno gospodarstvo Novo mesto 13. volilna enota: — Mercator, KIT KZ Krka Novo mesto — Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto — VGP — Ribogojnica Dvor — Ljubljanske mlekarne c. na področju gradbeništva: 14. volilna enota: GIP Pionir 15. volilna enota: — Cestno podjetje Novo mesto — Gradbenik Žužemberk — Obrtna zadruga Hrast — Obrtna zadruga Metlika č. na področju prometa, zveze in turizma: 16. volilna enota: Gorjanci 17. volilna enota: PTT 18. volilna enota: - — BTC — Transjug — Vektor — ŽTO — .AMZS Otočec — Interevropa — Globtur — Kompas d. na področju trgovine: 19. volilna enota: 2 delegata — Emona Dolenjka — Mercator — Novotehna — Mladinska knjiga * — Standard konfekcija Zagreb — Varteks Zagreb — Pivovarna Union — Koka Varaždin — Seme Beograd — Slovenijašport — Peko — Zmaga — Borovo — Alpina — Planika — Astra — Toko — Zavod SR za rezerve — Eksportdrvo Reka — Tobak — Mesnica Litija — Optika Maribor — Koteks-Tobus — Loterija — Droga Portorož — Elektrotehna — Elektronabava Ljubljana 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat — Petrol — Kurivo e. na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti: 20. volilna enota: 1 delegat — Komunala — Varnost — PGE — Dinos — IGM Sava Krško — DPB Novo mesto — RRC Novo mesto f. na področju obrti, osebnih storitev in zasebnega podjetništva v občini: 21. volilna enota: 2 delegata g. na področju kmetijstva v občini: 22. volilna enota: 2 delegata 7. člen Za volitve delegatov s področja družbenih dejavnosti se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti: a. na področju zdravstva in socialne varnosti: 23. volilna enota: 2 delegata — Zdravstveni center Dolenjske Novo mesto — Uprava za zdravstveno varstvo — območna enota Novo mesto 24. volilna enota: 1 delegat — center za socialno delo — dom starejših občanov — medobčinska organizacija slepih in slabovidnih — medobčinsko društvo slušno prizadetih — občinski odbor Rdečega križa — društvo upokojencev Novo mesto — SPIZ b. na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in telesne kulture: 25. volilna enota: i delegat — osnovne šole — VVO Novo mesto — občinska zveza prijateljev mladine 26. volilna enota: ) delegat — srednje šole — Dom za učence Majde Šilc — Zavod za izobraževanje in produktivnost dela — študijska knjižnica — glasbena šola — Dolenjski muzej — Zgodovinski arhiv — enota za Dolenjsko in Belo krajino — ZTKO Novo mesto — ZKO Novo mesto — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine — Radio — DIC — dopisništva tiska in RTV 8. člen Za volitve delegatov s področja fmančno-tehničnih storitev, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter oboroženih sil SFRJ se določi: 27. volilna enota: 1 delegat — Zavarovalna skupnost Triglav — SDK — Ljubljanska banka — Beograjska banka — Jugobanka 28. volilna enota: 1 delegat — upravni organi občine — UIS — politične organizacije — javno pravobranilstvo — MGZ za Dolenjsko — ZRVS — ostala društva — Temeljno sodišče — enota Novo mesto — Temeljno javno tožilstvo — enota Novo mesto — občinski sodnik za prekrške — uprava za notranje zadeve — družbeni pravobranilec samoupravljanja — sodišče združenega dela — zapori '— odvetniki in delavci v odvetniških pisarnah — SKS in tajniki KS — carinarnica — strokovna služba skupnosti za zaposlovanje — Dolenjski letalski center — AMD Novo mesto Počitniška zveza Slovenije in študentski servis Hidrometeorološki zavod Slovenije k I zveza lovskih družin Dolenjska turistična zveza garnizija Milana Majcna Novo mesto Dom JLA vojno ustanoviteljska ustanova Partizan Novo mesto pokrajinski štab TO za Dolenjsko občinski štab TO 362. Na podlagi prvega odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) sta na skupnem zasedanju zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela 9. člen V volilnih enotah, v katerih je združenih več organizacij in skupnosti, se udeleženci medsebojno dogovorijo, kdo bo nosilec. ODLOK o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu družbenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 IV. VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 10. člen Družbenopolitični zbor šteje 32 delegatov. 11. člen Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor se določi občina kot volilna enota. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Po izteku mandatne dobe članov delegacij, ki so bili izvoljeni na volitvah leta 1986, preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/86). 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 011-02/63 Datum: 27. 12. 1989 Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. Občina Ribnica 361. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74,4/78,38/81 in 25/85) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1989 1. člen V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/89) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1989 obsega prihodke v znesku 22.202,508.800 din. Od tega je po posebnem delu proračuna razporejenih 21.980,484.760 din in v tekočo proračunsko rezervo 222,024.040 din.« 2. člen Bilanci prihodkov in razporeditev prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se za leto 1989. 1. člen S tem odlokom se določajo prispevki za skupne družbene potrebe v letu 1990 na ravni občine Ribnica v obsegu, kije nujen za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ter za doseganje drugih temeljnih ciljev družbenega razvoja, določenih z družbenim planom občine Ribnica za obdobje 1986—1990. 2. člen Stopnja prispevkov za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti, ki se zadovoljujejo na ravni občine, se določi za: 1. Prispevek iz dohodka in prispevek iz dohodka za: — raziskovalna dejavnost 0,03% 2. Prispevek iz osebnega dohodka za: — osnovno izobraževanje 5,42% — otroško varstvo \ 1,46% — socialno skrbstvo 0,57% — zdravstveno varstvo 0,20% — kulturo 0,40% — telesno kulturo 0,27% 3. člen Stopnje prispevkov za skupne družbene potrebe na področju gospodarske infrastrukture, ki se zadovoljujejo na ravni občine, se določijo za: 1. Prispevke iz dobička in prispevke za: — solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva 2,1% — gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe 5,00% — požarno varnost 0,30% — pospeševanje proizvodnje hrane 0,307% — intervencije v osnovni preskrbi 0,10% — občinske stalne blagovne rezerve 0,207% 2. Prispevki iz nematerialnih stroškov za: — splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 0,25% 4. člen Glede načina zagotavljanja sredstev, načina plačevanja in poračuna sredstev zastaranja obveznosti, vračila nepravilno ali preveč plačanih prispevkov iz obrti ter obveznosti posameznih zavezancev in prenehanje zakonitih predpisov se uporabljajo določila zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu J 990 in o poračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1990 dalje. Številka: 01-FL-402-13-89 Datum: 27. 12. 1989 Predsednik skupščine Občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 363. Številka: 0 l-FL-402-13-89 Datum: 27. 12. 1989 Predsednik SO Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. Na podlagi 1., 16. in 23. člena zakona o financiranj u splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, 39/74 in 4/78) ter v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) sta na skupnem zasedanju zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1989 sprejela ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1990 1. člen S proračunom občine Ribnica za leto 1990 se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb in skupnih družbenih potreb v občini Ribnica. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1990 v višini 503.315,000.000 din se razporedijo za: — obveznosti po posebnem delu proračuna 502.332,000.000 din — stalna proračunska rezerva 983,000.000 din Izvršni svet občine Ribnica v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s porastom cen na drobno in po kriteijih dogovora o financiranju splošne porabe na ravni občine v SR Sloveniji. Pregled prihodkov proračuna in njihove razporeditve sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, kije sestavni del tega odloka. 5. člen Za izvajanje določil iz 3. in 4. člena ter zakonito in smotrno uporabo proračunskih sredstev je odgovoren izvršni svet skupščine občine Ribnica. Za odredbodajalca proračuna se določita predsednik izvršnega sveta in podpredsednik izvršnega sveta, oziroma predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun. 6. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo pri finančnem poslovanju upoštevati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo na račun proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1990, in tudi ne ustvarjati obveznosti za proračune naslednjih let. / / 7. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O tem obvesti občinsko skupščino in ji predlaga ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Izvršni svet skupščine občine Ribnica je pooblaščen, da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve, — o uporabi stalne proračunske rezerve v primeru nezakonitega dotoka sredstev za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti, — o prenosu neuporabljenih sredstev v proračunsko rezervo, če ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena v celoti. 9. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki proračuna ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna. 10. člen / Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe in o tem seznanja izvršni svet. 11. člen Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun se pooblašča, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve take tekoče likvidnosti proračuna. 12. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti občinskega proračuna lahko občina Ribnica najame posojilo pri bankah, vendar največ do višine ene dvanajstine nepredvidenih prilivov sredstev za leto 1990. 13. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990. Številka: 01-FL-402-6-89 Datum: 27. 12. 1989 Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 364. Na podlagi 2. odstavka 18. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, 32/89), 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) ter v zvezi z amandmajem XXXVI k Ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27.12. in 28.12.1989 sprejela ODLOK o sestavi skupščine občine Ribnica, določitvi volilnih enot, pristojnosti zborov ter načinu izvolitve funkcionaijev skupščine občine Ribnica ter izvršnega sveta I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok začasno do uskladitve statuta občine Ribnica z ustavnimi amandmaji k Ustavi SR Slovenije in iz tega izhajajočimi zakoni SR Slovenije, določa sestavo skupščine občine, sestavo in pristojnosti zborov, volilne enote za volitve delegatov v zbore in ureja še druga vprašanja s tem v zvezi. Odlok ureja predlaganje kandidatov in volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine kakor tudi predsednikov in podpredsednikov zborov. Odlok ureja tudi predlaganje kandidatov za predsednika izvršnega sveta skupščine občine, določa sestavo izvršnega sveta in način predlaganja in volitev podpredsednikov in članov izvršnega sveta. H. SESTAVA SKUPŠČINE OBČINE 2. člen Skupščino sestavljajo: — zbor združenega dela, ki šteje 22 delegatov, — zbor krajevnih skupnosti, ki šteje 25 delegatov, — družbenopolitični zbor, ki šteje 17 delegatov. i ' 3. člen Delegati se volijo v zbore skupščine občine Ribnica na neposrednih in tajnih volitvah v volilnih enotah. III. PRISTOJNOSTI ZBOROV 4. člen Vsi zbori: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, so enakopravni in na skupnih zasedanjih obravnavajo, sprejemajo odloke in druge splošne akte ter odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, ki so opredeljene z Ustavo SR Slovenije. Zasedanja zborov sklicujejo predsedniki zborov. 5. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor delujejo tudi na skupnih sejah. Na skupni seji zbori: — sprejemajo statut občine, — sprejemajo poslovnik skupščine občine, — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta, '— imenujejo funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, — imenujejo sekretarja skupščine in izvršnega sveta. Skupno sejo vseh zborov sklicuje in vodi predsednik skupščine. 6. člen Zbor veljavno sprejme odločitev z večino navzočih delegatov, če sicer ni določena višja stopnja soglasja. Kadar zbori skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora, če sicer ni zahtevana višja stopnja soglasja. 7. člen Zbori lahko sklepajo, da bodo oblikovali svoja stališča do aktov, ki so v postopku odločanja v zboru občin skupščine SR Slovenije. Stališča zborov so skupna usmeritev za delo delegatov iz občine v posameznem zboru skupščine SR Slovenije. IV. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 8. člen V zboru združenega dela volijo delegate delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih. Pri oblikovanju volilnih enot in določanju števila delegatskih mest za posamezna področja se upošteva število delovnih ljudi in pomen, ki ga ima posamezno področje za družbeni razvoj. 9. člen Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih kakor tudi zaposleni na področju samostojnega osebnega dela volijo v 15 volilnih enotah 22 delegatov za zbor združenega dela, in sicer: — na področju gospodarstva v 8 volilnih enotah 12 delegatov, — na področju družbenih dejavnosti v 3 volilnih enotah 3 delegate, — na področju družbenih organizacij in skupnosti ter ustreznih samostojnih poklicev v 1 volilni enoti 1 delegat, — na področju samostojnega osebnega dela v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti v 2 volilnih enotah 5 delegatov, — na področju oboroženih sil JLA v 1 volilni enoti 1 delegat. Za posamezna področja se določijo naslednje volilne enote in število delegatov v skladu s kriteriji iz 8. člena tega odloka: Na področju industrije: 1. volilna enota podjetje INLES Ribnica in se voli 3 delegate (sedež: INLES Ribnica); ■ 2. volilna enota ITPP Ribnica, DONIT, Pletilnica Sodražica, SATURNUS, obrat Hrib Loški potok, in se voli 1 delegat (sedež: ITPP Ribnica); 3. volilna enota SUKNO, tekstilna tovarna Jurjeviča, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, obrat Hrib Loški potok, Pletenina, PE Sodražica, in se voli 1 delegat (sedež: SUKNO, tekstilna tovarna Jurjeviča); 4. volilna enota podjetje RIKO Ribnica in se voli 3 delegate (sedež: RIKO Ribnica). Na področju kmetijstva in gozdarstva; 5. volilna enota Gozdarstvo Jelenov Žleb, Gozdarska kooperacija Ribnica, Posestvo Snežnik — obrat Ribnica, Kmetijska zadruga Ribnica, Veterinarski zavod — delovna enota Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: Kmetijska zadruga Ribnica). Na področju prometa in zvez: 6. volilna enota EUROTRANS Ribnica, ŽTP Novo mesto — sekcija za vzdrževanje prog — nadzomištvo proge; ŽTP Novo mesto promet — železniške postaje na območju občine Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: EUROTRANS Ribnica) Na področju trgovine, gostinstva in turizma: 7. volilna enota Mercator, trgovsko podjetje Jelka Ribnica, Borovo, prodajalna v Ribnici, Tobak Ljubljana, prodajalna v Ribnici, Dom ESKIM, PE Sodražica, ABC LOKA prodajalna v Ribnici, ONA-ON, prodajalna v Ribnici, PETROL, servis Žlebič, Kompas, poslovalnica v Ribnici, ČZP DELO, prodajalna v Ribnici, in se voli 1 delegat. Na področju osebnih storitev in komunalne dejavnosti: 8. volilna enota komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica, Kovinar, poslovna enota Ribnica, ELEKTRO, enoti v Ribnici in Sodražici, in se voli 1 delegat (sedež: Komunala Ribnica). Na področju izobraževanja in kulture: 9. volilna enota osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica, osnovna šola Jože Petek Ribnica, osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica, osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški potok, glasbena šola Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica). Na področju zdravstvenega varstva: 10. volilna enota Zdravstveni dom Ribnica, Lekarna Kočevje — enota v Ribnici in se voli 1 delegat (sedež: Zdravstveni dom Ribnica). Na področju socialnega varstva: 11. volilna enota vzgojnovarstvena organizacija Majda Šilc Ribnica, Center za socialno delo Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: VVO Majda Šilc Ribnica). Na področju družbenih organizacij in skupnosti in ustreznih samostojnih poklicev: 12. volilna enota uprava občine Ribnica, strokovne službe političnih in družbenih organizacij, občinski sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Ribnica, LB gospodarska banka z ekspoziturami na območju občine Ribnica, Stanovanjsko komunalna banka, ekspozitura Ribnica, Beogradska banka, agencija Ribnica, Zavarovalna skupnost Triglav, Predstavništvo Ribnica, Avto moto društvo Ribnica, delovni ljudje strokovnih služb krajevnih , skupnosti, Rdečega križa, občinskega štaba za teritorialno obrambo Ribnica in se voli 1 delegat (sedež: uprava občine Ribnica). Samostojno osebno delo na področju kmetijstva in gozdarstva ter obrti: 13. volilna enota združeni kmetje in se volijo 3 delegati (sedež: Kmetijska zadruga Ribnica); 14. volilna enota Obrtno združenje Ribnica, obrtn/ki, in volijo 2 delegata (sedež: Obrtno združenje Ribnica); 15. volilna enota aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v JLA in se voli 1 delegat (sedež: Garnizija JLA Ribnica). V. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 11. člen Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti se določi 19 volilnih enot. 12. člen Za posamezne krajevne skupnosti se določijo naslednje volilne enote in število delegatov v odvisnosti od števila volilcev v posamezni krajevni skupnosti, in sicer: v Krajevna skupnost Dolenja vas: 1. volilna enota: Rakitnica, Grčarice, Grčarske Ravne, Blate, Kot pri Rakitnici, 1 delegat; 2. volilna enota: Dolenja vas, Lipovec, Makoša, 2 delegata; 3. volilna enota: Prigorica, 1 delegat. Krajevna skupnost Ribnica: 4. volilna enota: Nemška vas, Goriča vas, Hrovača, Otavice, 2 delegata; 5. volilna enota: Sajevec, Bukovica, Dane, Zadolje, 1 delegat; 6. volilna enota: Jurjeviča, Kot, Breže, 1 delegat; 7. volilna enota: Breg, Grič, Dolenji Lazi, 1 delegat; 8. volilna enota: Žlebič, Sušje, Slatnik, Gorenji Lazi, 1 delegat; 9. volilna enota: Ribnica, 4 delegati. Krajevna skupnost Sodražica: 10. volilna enota: Vinice, Zapotok, Sinovica, Preska, 1 delegat; 11. volilna enota: Zamostec, Lipovščica, Ravni dol, Nova Štifta, 1 delegat; 12. volilna enota: Sodražica, Jelovec, Gora, 2 delegata; 13. volilna enota: Žimarice, Podklanec, Globelj, 1 delegat. Krajevna skupnost Loški potok: 14. volilna enota: Retje, 1 delegat; 15. volilna enota: Hrib, 1 delegat; 16. volilna enota: Travnik, Srednja vas, Šegova vas, 1 delegat; 17. volilna enota: Mali log, 1 delegat; 18. volilna enota: Krajevna skupnost Sv. Gregor, 1 delegat; 19. volilna enota: Krajevna skupnost Velike Poljane, 1 delegat. Sedeži volilnih enot so sedeži njihovih krajevnih skupnosti. VL VOLILNA ENOTA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 13. člen V družbenopolitični zbor volijo delegate delovni ljudje in občani na območju občine Ribnica. Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ribnica se določi eno volilno enoto in sicer območje občine Ribnica. Sedež volilne enote je pri občinski volilni komisiji v Ribnici. 14. člen Vsaka volilna enota ima eno ali več volišč. Število in mesto volišča določi občinska volilna komisija. VIL VOLITVE FUNKCIONARJEV SKUPŠČINE IN ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE 15. člen Skupščina oziroma zbori skupščine občine Ribnica izvolijo na prvi skupni seji oziroma zasedanju iz vrst izvoljenih delegatov predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika ter podpredsednike zborov. Volitve so tajne. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov so izvoljeni za dobo štirih let. Za isto funkcijo so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 16. člen Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščiije predlaga skupina najmanj sedem (deset) izvoljenih delegatov, pri čemer predlagatelji niso nujno delegati istega zbora. 17. člen Kandidate za predsednika in podpredsednika zborov predlaga skupina delegatov ustreznega zbora, ki mora šteti za zbor krajevnih skupnosti pet delegatov, za zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa tri delegate. 18. člen Predlog kandidature za posamezne funkcionarje predlagatelji lahko predložijo pisno pri občinski volilni komisiji s kratko obrazložitvijo in pismenim soglasjem kandidata. Skupina delegatov lahko poda predlog kandidature ob prisotnosti kandidata tudi na sami volilni seji. 19. člen Za predsednika in podpredsednika skupščine oziroma zborov je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor nihče od kandi- datov he dobi ustrezne večine glasov pri prvem glasovanju, se volitve izvedejo po dvokrožnem sistemu. VIII. VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA 20. člen Izvršni svet sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika in šest članov, ki se izvolijo za dobo štirih let. Na isto dolžnost so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 21. člen Predlog za mandataija izvršnega sveta postavi skupina delegatov na isti način in v istih rokih, kot je predvideno za predsednika oziroma podpredsednika skupščine. 22. člen Za mandatarja je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor nihče od kandidatov ni dobil večine glasov, se volitve na isti seji izvedejo po dvokrožnem sistemu. , 23. člen Kandidate za podpredsednika in člane izvišnega sveta predlaga izvoljeni mandatar na isti ali prvi prihodnji seji skupščine. 24. člen Volitve za funkcionarje skupščine ter predsednika in člane izvršnega sveta so tajne. Izvršni svet se voli kot celota na listi kandidatov. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Po izteku mandatne dobe članov delegacije, ki so bili izvoljeni na volitvah leta 1986, preneha veljati odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ribnica s spremembami (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/78 in 5/82). Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati ustrezne določbe statuta občine Ribnica in poslovnika skupščine občine Ribnica (SDL, št. 11/78 in 2/82). Številka: 01-FL-008-9-89 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skuščine občine Ribnica: , FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 365. - Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85), 165. člena statuta občine Ribnica (SDL, št. 11 /78 in 2/82) ter v zvezi z XXXIX. amandmajem k ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 27.12.1989 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1989 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije v Ribnici I. Razreši se dosedanjo sestavo članov in namestnikov volilne komisije: 1. Blaž Volf, Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Kočevju 2. Janez Gorše, Kot 16, Ribnica 3. Angelca Rus, Ul. Jožeta Petka 8, Ribnica 4. Janez Mihelič, Zavoda 18, Sodražica 5. Dušan Lavrič, Prijateljev trg 13, Ribnica 6. Stanka Putre-Divjak, Breg-Grič, Ribnica 7. Nuša Orel, Trg V. Vlahoviča 6, Ribnica 8. Miran Lavrič, Opekarska 44, Ribnica 9. Karmen Tanko, Prečna 3, Rirbnica _ 10. Matjana Radivojevič, Urbanova 8, Ribnica II. V volilno komisijo se imenujejo: za predsednika: Blaž Volf za namestnico: Lada Lunder za tajnico: Karmen Tanko za namestnico: Olga Tanko za člana: Tomaž. Kumelj za namestnico: Metka Tramte za člana: Zvone Janež za namestnico: Andreja Hojč za člana: Mirko Anzeljc za namestnika: Ciril Pucelj III. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štev.: 01-008-9-89 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. Občina Trebnje 366. V skladu z določilom 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89), na podlagi 19. in 45. člena zakond o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79,12/82,39/85,37/87 in 18/88) in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1989 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje , 1. člen V odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/80,5/83 in 22/87 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se 6. člen spremeni tako, da se glasi: »V mejah svojega delovnega področja opravljajo posamezni upravni organi tudi strokovne naloge za sklade, KS, DPO ter družbenopravne osebe po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. S sporazumom se določi obseg in vrsta nalog, kijih opravljajo za posamezne uporabnike, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti.« 2. člen 15. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti opravlja upravne in strokovne zadeve na področjih: vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva in varstva, varstva kulturne in naravne dediščine, kulture in telesne kulture, varstva borcev in vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, urejanje spomenikov in spominskih obeležij borcev ter druge zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti opravlja nadzor nad pravilno uporabo predpisov v upravnem postopku, pisarniškem poslovanju, o strokovni izobrazbi in izpopolnjevanju delavcev, ki opravljajo dejanja v upravnem postopku, nad izvajanjem predpisov o organizaciji in delu upravnih organov ter nudi strokovno pomoč pri zakonitosti dela podjetij s področja družbenih dejavnosti, opravlja občinske kadrovske zadeve in personalne zadeve ter izobraževanje delavcev, skrbi za modernizacijo in uvedbo enotnega informacijskega sistema v upravnih organih, pripravlja samoupravne splošne akte delovne skupnosti upravnih organov, opravlja naloge za samoupravne organe in ureja delovna razmerja delavcev upravnih organov ter organizacij-sko-tehnične, pomožne naloge gospodarjenja z zgradbami in opremo uprave ter družbeno prehrano, naloge gospodarjenja z zgradbami in opremo uprave ter družbeno prehrano, naloge sprejemne in glavne pisarne ter arhiva, administrati vno-tehnične naloge za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta in samoupravnih organov delovne skupnosti ter protokolarne zadeve za skupščino in izvršni svet. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti izvaja sistem družbenega financiranja prek sistema javnih financ. Javno financiranje izvaja prek proračuna, škladov in skupnosti. Opravlja računovodske naloge družbenopolitične skupnosti, skladov in skupnosti s področja gospodarskih in družbenih dejavnosti, sklada za ljudsko obrambo in teritorialno obrambo ter računovodstvo drugih organov in organizacij na podlagi sklenjenega sporazuma. Opravlja analitične in normativne naloge s področja javnih financ in računovodstva za organe upravljanja organov, organizacij, skupnosti in skladov. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti pripravlja normativne akte in strokovna gradiva s svojega delovnega področja, administrativno-tehnične naloge pa opravlja tudi za področje gospodarske infrastrukture.« 3. člen 16. člen odloka se dopolni z besedilom, ki se glasi: »Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja poleg nalog iz dosedanjega odloka še strokovne ter upravne naloge s področja požarnega varstva.« 4. člen 21. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja upravne in strokovne zadeve na področjih: urbanizma, urejanja prostora in varovanja okolja, posega v prostor in smotrno izrabo prostora, urejanja stavbnih zemljišč, stanovanjskega in komunalnega ter vodnega gospodarstva, prometa in zvez, gradbeništva, premoženjsko-pravnih zadev in prometa nepremičnin, pridobivanja stavbnih zemljišč, energetike, rudarstva, industrije, obrti in drobnega gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterine, lovstva in ribištva, turizma in gostinstva, prometa blaga in storitev, družbene kontrole cen ter oblikovanje občinskih blagovnih rezerv in druge zadeve na gospodarskih področjih. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja strokovne zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja in spremljanja izvajanja planskih aktov, pripravo prostorskih delov planskih aktov, na oblikovanje predlogov razvojne politike v občini, usklajevanje in spremljanje vseh oblik porabe, analiziranje stanj na posameznih področjih družbenega dela, usklajevanje programov razvoja krajevnih skupnosti ter zbiranje in obdelavo statističnih podatkov. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravlja normativne akte in strokovna gradiva s svojega delovnega področja.« PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE i , 5. člen Upravni organi opravljajo vse naloge, za katere so pristojni po tem odloku, razen tistih, za katere bo z odlokom občinske skupščine ali s sklepom izvršnega sveta določeno, da jih opravljajo organi, ustanovljeni na podlagi določila 6. odstavka 12. člena ustavnega zakona. 6. člen Delavci delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ki so opravljali dela in naloge, katera se na podlagi tega odloka enotno organizirajo v upravnih organih, pridobijo status upravnega delavca na dan 1.1. 1990 in se razporedijo skupno z delavci upravnih organov na dela in naloge v skladu z začasno sistemizacijo del in nalog upravnih organov, dokončno pa s sprejemom sistemskega zakona. 7. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da uredi organizacijske in pravno-formalne zadeve, ugotovi nerešene zadeve v posameznih upravnih organih in strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti in KZS ter zagotovi kadrovske in prostorske pogoje za učinkovito delo upravnih organov v organiziranosti po tem odloku. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990 dalje. Številka: 04- /89-10 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine občine: NACE DEŽMAN 367. Na podlagi 9., 12. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjskilist, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28.12.1989 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1990 1. člen S tem odlokom se določi proračun občine Trebnje (v nadaljevanju: občinski proračun), iz katerega se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v letu 1990. 2. člen Občinski proračun za leto 1990 obsega: — skupne prihodke v znesku 66,483.200 din — razporejene prihodke v znesku 66,383.200 din — tekočo proračunsko rezervo v znesku 100.000 din 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 0,17% sredstev izloči v rezervni sklad občine Trebnje. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če s tem odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Trebnje ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med občino Trebnje in uporabnikom ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, kije sestavni del tega odloka. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom in drugim uporabnikom proračunskih sredstev v letu 1990 v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slpvenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo: — sredstva, kijih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika; — sredstva za materialne stroške; — sredstva za opremo in amortizacijo in — sredstva za posebne namene. 4 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju proračuna. V programih dela morajo biti posamezne delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine po vrsti zahtevnosti, stopnji in vsebini odgovornosti ter pogojev za delo na podlagi samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Če se ob normalnih pogojih za delo ugotavljajo večja odstopanja od odločenega programa dela, se temu ustrezno zvišajo ali znižajo akontacije sredstev. 9. člen Če se med letom znatno spremenijo delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 10. člen Izvršni svet skupščine občine Trebnje lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo po planu. 11. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1990 ter zaključne račune za leto 1989 najpozneje do 15. marca 1990. 12. člen Izvršni svet lahhko začasno spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejanja za posamezne namene v okviru skupnih razporejenih sredstev proračuna. 13. člen Občinski organi in drugi uporabniki družbenih sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog s svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem odlokom. Sredstva smejo uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 14. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna občine Trebnje obveznosti, ki bi presegale s proračunom občine Trebnje za leto 1990 določena sredstva. ' 15. člen Vsi prihodki, kijih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 16. člen Prihodke, kijih ustvarijo iz plačil za storitve, oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po 15. členu tega odloka, lahko upravni organi uporabljajo za infor- -macijski razvoj, amortizacijo in materialne stroške. 4. odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke. 18. člen Orga, pristojen za finance, je pooblaščen, da: — odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 19. člen Sredstva, ki so v proračunu predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo dodeljevala po merilih, kijih pripravi izvršni svet in sprejme skupščina. 20. člen 17. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, kije pooblaščen, da: 1. v primeru neenakomernega dotoka prihodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada; 2. omeji proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu, in dinamiko Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1990 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1990 in sta sestavni del tega odloka. 21. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1990. 3. spreminja namen in višino sredstev, ki.so v proračunu razporejena za po- Številka: 402-03/89-10 samezne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razpore- Datum: 28. 12. 1989 jenih sredstev; BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV OBČINE TREBNJE ZA LETO 1990 Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN (v 000 din) prihodki znesek splošni razpored prihodkov znesek 1 2 3 4 prihodki iz davkov iz OD 3,598.700 sredstva za delo upravnih organov sredstva za posebne in druge namene za delo 8,711.600 prihodki od dav. od prom. proiz. in storitev ter prih. od davka na promet nepremičnin 7,116.300 upravnih organov sredstva za ljudsko obrambo 1,794.200 prihodki od drugih davkov 240.000 in družbeno samozaščito sredstva za intervencije v gospodarstvu 753.600 13,535.400 prihodki od taks 240.000 sredstva prenesena drugim drugi prihodki 46,809.900 uporabnikom proračuna sredstva za družbene dej. 911.100 39,597.100 dopolnilna sredstva 8,478.300 sredstva za druge splošne družbene potrebe 791.100 izločanje sredstev rezerv drugi odhodki 114.400 274.700 SKUPAJ PRIHODKI ' 66,483.200 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 66,483.200 368. Na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 ter na podlagi statuta občine Trebnje je skupščina Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1989 na predlog izvršnega sveta skupščine občine Trebnje sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za 1. člen Za zagotavljanje sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje v letu 1990 plačujejo podjetja in druge organizacije, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, organizacije, ki opravljajo družbene dejavnosti, in drug? pravne osebe ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, prispevke po tem odloku. 2. člen Prispevki za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti, ki se uresničujejo na ravni občine, se plačujejo po naslednjih stopnjah: I. prispevki iz osebnega dohodka za: 1. neposredno otroško varstvo 1,65% ' 2. osnovno izobraževanje 5,16% 3. kultura , 0,46% 4. telesna kultura ~ 0,24% 5. socialno skrbstvo 0,64% 6. zdravstvo 0,69% II. prispevek iz dobička in iz dohodka: — za raziskovanje 0,10% 3. člen Prispevki za skupne družbene potrebe na področju gospodarske infrastrukture, ki se zadovoljuje na ravni občine, se plačujejo po naslednjih stopnjah iz dobička in iz dohodka za: 1. solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva 1,86% 2. gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe 1,14% 3. pospeševanje proizvodnje hrane 0,70% 4. intervencije v osnovni preskrbi 0,05% 5. blagovne rezerve 0,25% 6. za ceste 1,32% 4. člen Prispevki iz nematerialnih stroškov se plačujejo za: 1. program splošne ljudske obrambe 0,345% 2. za požarno varstvo 0,224% 5. člen Prispevki iz 2. do 4. člena tega odloka se plačujejo od osnove in na način, ki je določen z zakonom o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990. • Uprava za družbene prihodke občine Trebnje vodi odmero, evidenco in izterjavo prispevkov po tem odloku za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov. 6. člen Izvršni svet skupščine občipe Trebnje določa potrebne spremembe prispevnih stopenj iz 2. in 3i člena v okviru s proračunom določenih sredstev za namene po tem odloku. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1990. Številka: 403-023/89-10 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine pbčine: NACE DEŽMAN 369. Na podlagi 18. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 32/89) in 203. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1989 sprejela ODLOK o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščino občine Trebnje sestavljajo: 1. zbor združenega dela, ^ 2. zbor krajevnih skupnosti, 3. družbenopolitični zbor. 2. člen Volilne enote za posamezne zbore skupščine občine in število delegatov, ki se volijo v posameznih volilnih enotah, se določi z odlokom o volitvah v zbore skupščine občine Trebnje. 3. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine enakopravno na skupni seji. 4. člen Delovno področje zborov je določeno tako, da zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine, razen o tistih, o katerih na podlagi tega odloka odločajo vsi trije zbori enakopravno na skupni seji. D. PRISTOJNOSTI ZBOROV 5. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira skladno z odlokom o volitvah v zbore skupščine občine Trebnje. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil, — odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru, — voli izmed delegatov zbora predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešuje, — ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa in jim določa področje dela. t 6, člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji enakopravno sprejemajo planske akte, s katerimi se izvaja politika družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja občine. Zbori sprejemajo družbene dogovore, odloke in druge splošne akte, s katerimi se ureja: — pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, — stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, — usklajevanje skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih dela, — ustanavljanje organizacij in podjetij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — zadeve s področja osnovnega šolstva, izobraževanja odraslih, poklicnega usmeijanja in zaposlovanja, razvoja kulturnih in športnih dejavnosti, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva ter otroškega varstva, varstva borcev NOB in drugih vojnih, vojaških ter civilnih invalidov in Socialnega varstva, — zadeve s področja davkov, taks in drugih dajatev, — proračunske zadeve, — varstvo in izboljšanje človekovega okolja, smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, urejanje prostora, vzdrževanje cest ter urejanje prometa na njih, — opravljanje komunalnih dejavnosti, smotrno stanovanjsko gradnjo ter varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine, — kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in zagotavljanja socialne varnosti, — uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, — ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in njihovih strokovnih služb, — osebno delo, — uresničevanje samoupravljanja in programiranja razvoja krajevnih skupnosti, — uresničevanje in razvoj političnega sistema in družbenih odnosov, — sistem, organizacijo in uresničevanje SLO in DSZ v občini, — družbeni sistem informiranja, — družbeno varstvo samoupravnih pravič delovnih ljudi in občanov, — priznanje občine, podelitev domicila občine ter listine o pobratenju in prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami in mesti, — odločanje o spremembi območja občine, — odločanje o razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila, — odločanje o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejemajo statut občine, — imenovanje sekretarja skupščine in druge z odlokom določene funkcije, ki vodijo občinske upravne organe, — volitve in imenovanja, — program dela skupščine ter sprejemajo poslovnik skupščine občine Trebnje. 7. člen Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, zasedajo skupaj, glasuje pa vsak zbor ločeno. Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. m. KONČNE DOLOČBE 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, začasno prenehajo veljati določbe V. poglavja statuta občirte T rebnje, ki se nanašajo na pristojnost in delo zborov. 9. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 013-02/89-10 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine 9bčine: NACE DEŽMAN 370. Na podlagi 18. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89), 4. člena zakona o volitvah v skupščine in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št.9/79,16/80,1 /82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1989 sprejela , ODLOK o volitvah v zbore skupščine občine Trebnje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok začasno do uskladitve statuta občine Trebnje z ustavnimi amandmaji k Ustavi SR Slovenije in določbami zakona o volitvah v skupščine določa sestavo skupščine občine in število delegatov v zborih ter volilne enote za volit-- ve delegatov v zbore in ureja druga vprašanja v zvezi s tem. Ta odlok ureja predlaganje kandidatov in volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine ter predsednikov in podpredsednikov zborov. Ta odlok ureja tudi predlaganje kandidatov in dpločanje kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine ter določa sestavo izvršnega sveta in način volitev predsednika in članov izvršnega sveta. n. SESTAVA SKUPŠČINE OBČINE 2. člen Skupščino občine sestavljajo: — zbor združenega dela, ki šteje 19 delegatov, — zbor krajevnih skupnosti, ki šteje 16 delegatov, in — družbenopolitični zbor, ki šteje 16 delegatov. m. VOLITVE DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE 3. člen Delegati se volijo v zbore skupščine občine na neposrednih in tajnih volitvah v volilnih enotah. A. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 4. člen V zbor združenega dela volijo delegate delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih. Pri oblikovanju volilnih enot in določanju števila delegatskih mest za posamezna področja dejavnosti se upoštevata število delovnih ljudi in pomen, ki ga ima posamezno področje za družbeni razvoj. 5. člen Zbor združenega dela skupščine občine Trebnje šteje 19 delegatov. Za volitve delegatov v zbor združenega dela se določi 13 volilnih enot. 6. člen Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih volijo v 13 volilnih enotah 19 delegatov, in sicer: — na področjih gospodarstva v 9 volilnih enotah 11 delegatov, — na področju družbenih dejavnosti v 1 volilni enoti 2 delegta in — na področju družbenih organizacij in skupnosti v 1 volilni enoti enega delegata. ' Delovni ljudje, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu in gozdarstvu, volijo v eni volilni enoti 3 delegate. Delovni ljudje, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v obrti in drugih dejavnostih in pri njih zaposleni delavci, volijo v eni volilni enoti 2 delegata. 7. člen ' Za posamezna področja se določijo naslednje volilne enote in število delegatov, ki se voli v volilni enoti: а. na področju gospodarstva: L volilna enota: — Trimo Trebnje Nosilec volilne enote je Trimo Trebnje. 2. volilna enota: — Dana Mirna — Kolinska Mirna — Putnik Trebnje — Kremen Novo mesto, obrat Mirna Nosilec volilne enote je Dana Mirna. 3. volilna enota: — Iskra, Elektroliti Mokronog — Induplati, Konfekcija Mokronog — Zmaga, proizvodnja Mokronog — Elektrodistribucija Krško, nadzorništvo Mokronog Nosilec volilne enote je Iskra Mokronog. 4. volilna enota: 1 delegat — Mercator Rožnik, TOZD Gradišče Trebnje — Žito Ljubljana,-TOZD Pekarna, in slaščičarna Novo mesto, Pekarija Trebnje — Emona Dolenjka Novo mesto, prodajalne v občini Trebnje — Novotehna Novo mesto, prodajalne in servis Trebnje — Borovo, prodajalna Trebnje — Državna založba Slovenije, prodajalna Trebnje — TTL —- TOZD Tobak Ljubjlana, prodajalna Trebnje — Petrol Ljubljana, enote Trebnje, Mokronog — KK Sevnica, mesnica Mirna — Kmetijska zadruga Metlika, bife Mirna — ČGP Delo, kiosk Trebnje in Mirna Nosilec volilne enote je Mercator Rožnik, TOZD Gradišče Trebnje. 5. volilna enota: 1 delegat — IMV Mirna — Agrostroj, obrat Milan Jvlajcen Šentrupert — Stanovanjska zadruga Šentrupert Nosilec volilne enote je IMV Mirna. б. volilna enota: 2 delegata 1 delegata 2 delegata 1 delegat — Tesnila Trebnje — Elma Čatež — Hrast Šentlovrenc Nosilec volilne enote so Tesnila Trebnje. 7. volilna enota: / i delegat — Novoles, proizvodnja in predelava polimerov Trebnje — Novoles, ploskovni elementi Račje selo Nosilec volilne enote je Novoles, proizvodnja in predelava polimerov Trebnje. 8. volilna enota: \ delegat — Komunala Trebnje / — Elektro Novo mesto, nadzorništvo Trebnje — PTT Novo mesto, enota Trebnje — LB-TDB Novo mesto, poslovna enota Trebnje — Zavarovalna skupnost Triglav, enota Trebnje , — Cestno podjetje Novo mesto, delovišče Trebnje — Surovina Maribor, PE Trebnje — BB — TBL, poslovna enota Novo rpesto — agencija Trebnje — SDK Novo mesto, ekspozitura Trebnje — ŽTO Novo mesto, postaja Trebnje — ŽTO Novo mesto — nadzorništvo prog Trebnje Nosilec volilne enote je Komunala Trebnje. 9. volilna enota: „ i delegat — Labod, TOZD Temenica Trebnje — Krojaško podjetje Trebnje Treles Trebnje — Kemija-Impex Ljubljana, obrat Veliki Gaber Nosilec volilne enote je Labod, TOZD Temenica Trebnje. b. na področju kmetijstva, gozdarstva in obrti: 10. volilna enota: 3 delegate Delovni ljudje in kmetje, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizaciji združenega dela s področja kmetijstva: — Mercator KIT, Kmetijska zadruga Trebnje — veterinarska postaja Trebnje —! Perutnina Zalog, obrat Martinja vas — EmonaLjubljana, prodajalne, in Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarne — zbiralnica Trebnje — Gozdno gospodarstvo Novo mesto — TOK Trebnje — GG Brežice — TOK Sevnica — enota Mokronog in Gozdno gospodarstvo Brežice, TOZD Puščava Nosilec volilne enote je KZ Trebnje. c. na področju družbenih dejavnosti: 11. volilna enota: 2 delegata — osnovna šola Jože Slak-Silvo Trebnje t- osnovna šola dr. Petra Držaja Veliki Gaber +- osnovna šola Zapadno-dolenjskega odreda Mirna +- osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert — osnovna šola Jančka Mevžlja Mokronog — vzgojno-varstvena organizacija Trebnje — center za izobraževanje in kulturo Trebnje — delovna skupnost skupnih služb VIO Trebnje — zdravstveni center Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje — Lekarna Trebnje Nosilec volilne enote je Osnovna šola Jože Slak-Silvo Trebnje. d. na področju družbenih organizacij in skupnosti: 12. volilna enota: 1 delegat Delovne skupnosti upravnih organov občine — Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Trebnjem — Postaja milice Trebnje, — OK SZDL — OK ZKS — OS ZSS — OO ZZB NOV — OK ZSMS — občinski štab TO — OO RK — odvetniška pisarna Žura in — odvetniška pisarna Bandelj — strokovna služba krajevne skupnosti Mirna in Trebnje — center za socialno delo Trebnje — občinska skupnost za zaposlovanje Trebnje — Kazensko poboljševalni dom Dob pri Mirni (Uprava doma in IO Pohorje) — vojna pošta št. 8907/3 Mokronog Nosilec volilne enote je delovna skupnost upravnih organov občine Trebnje. e. na področju samostojnega osebnega dela: 13. volilna enota: 2 delegata — delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov in so povezani v skupnosti za volitve — Greda Mirna — Unitehna Trebnje N — Obrtno združenje Trebnje Nosilec volilne enote je Obrtno združenje Trebnje. B. VOLILNE ENOTE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 8. člen Zbor krajevnih skupnosti šteje 16 delegatov. Za volitve delegatov v zbor KS se določi 16 volilnih enot. 9. člen V zbor krajevnih skupnosti volijo delegate delovni ljudje in občani v KS. Volilna enota za volitve delegatov KS je območje KS. Vsaka KS ima v zboru po 1 delegata. 10. člen Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje se določijo naslednje volilne enote: 1. volilna enota: KS ČATEŽ 2. volilna enota: KS DOBRNIČ 3. volilna enota: KS DOL NEMŠKA VAS 4. volilna enota: KS KNEŽJA VAS 5. volilna enota: KS MIRNA 6. volilna enota: KS MOKRONOG 7. volilna enota: KS RAČJE SELO 8. volilna enota: KS SELA ŠUMBERK 9. volilna enota: KS SVETINJE 10. volilna enota: KS ŠENTLOVRENC 11. volilna enota: KS ŠENTRUPERT 12. volilna enota: KS ŠTEFAN 13. volilna enota: KS TREBELNO 14. volilna enota: KS TREBNJE 15. volilna enota: KS VELIKA LOKA 16. volilna enota: KS VELIKI GABER C. VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 11. člen V družbenopolitični zbor volijo delegate delovni ljudje in občani na območju občine. 12. člen Družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje šteje 16 delegatov. Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje se določi ena volilna enota za območje občine Trebnje. IV. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE, PREDSEDNIKI IN PODPREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE 13. člen Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki njenih zborov (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji skupščine občine) se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma. 14. člen Skupščina občine izvoli izmed delegatov zborov predsednika in podpredsednika skupščine. Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine lahko predlaga najmanj 8 delegatov enega ali več zborov. Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov. Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, kije dobil večino glasov vseh delegatov. 15. člen Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora lahko predlaga najmanj 5 delegatov ustreznega zbora. Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika zbora. Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne in se opravijo na seji zbora. Za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen tisti kandidat, kije dobil več glasov delegatov. 16. člen Postopek predlaganja kandidatov in volitev funkcionarjev skupščine občine podrobneje ureja poslovnik skupščine občine. Po načelih, ki so določena za predlaganje kandidatov in volitve, se v poslovniku skupščine občine uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z odpoklicem s funkcije. V poslovniku skupščine občine se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata pred potekom mandatne dobe, za katero je bil funkcionar skupščine občine izvoljen. 17. člen Funkcionarji skupščine občine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki opravlja naloge iz 128. člena statuta občine. V. SESTAVA IN VOLITVE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE 18. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta. 19. člen Kandidata za predsednika IS predlaga predsedstvo skupščine občine. Kandidate za podpredsednike in člane izvršnega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta. K predlogu kandidatov za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ter člane izvršnega sveta da mnenje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. i 20. člen Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta se opravijo na skupni seji vseh zborov. Za predsednika, podpredsednike oziroma člane izvršnega sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma. 21. člen Postopek predlaganja kandidatov in volitev predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta podrobneje ureja poslovnik skupščine občine. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Po izteku mandatne dobe članov delegacij, ki so bili izvoljeni na volitvah 1986, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov in razporeditev delegatskih mest v skupščini občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/86). 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, začasno prenehajo veljati določbe statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86), ki se nanašajo na vprašanja, urejena s tem odlokom. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. / Številka: 008-03/89-10 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine občine: NACE DEŽMAN 371. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1/82 in 3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.12.1989 sprejela ODLOK o komunalnih taksah v občini Trebje 1. člen V občini Trebnje se plačujejo komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev: 1. za začasno prebivanje turistov in potnikov (turistična taksa), 2. igralnih sredstev v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard in podobno), 3. glasbenih avtomatov v javnih lokalih. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. , 2. člen Taksni zavezanec je organizacija združenega dela in druga organizacija ter skupnost, pravna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. 3. člen V primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane taksna obveznost z dnem namestitve takšnega predmeta oziroma pričetka uporabe, preneha pa s pretekom meseca, v katerem je zavezanec obvestil upravo za družbene prihodke občine Trebnje o odstranitvi takšnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, da taksni zavezanec takšnega predmeta ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Zavezanec je dolžan upravi za družbene prihodke prijaviti nastanek taksne obveznosti v 15 dneh od njenega nastanka, če ni v taksni tarifi drugače določeno. 4. čien Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse. 5. člen Komunalne takse plačujejo zavezanci v gotovini vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno. Takse, ki so določene v letnih zneskih, se plačujejo polletno vnaprej in zapa- ’ dejo v plačilo 1. 1. in 1. 7. v letu, z rokom plačila 30 dni. 6. člen Za prisilno izterjavo komunalnih taks veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov. 7. člen Pravica izterjati komunalno takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti taksa plačana, pravica do povrnitve preveč plačane komunalne takse pa v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila taksa plačana. 8. člen Komunalne takse se zbirajo na ustrenem računu občine Trebnje. I. TARIFNE ŠTEVILKE 4. Organizacije in zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: a. število, nočitev, b. višina plačane takse. 5. turistične takse so oproščeni: — otroci do 7. leta starosti, — vojni in delovni invalidi, • — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, — člani zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in člani zveze gluhonemih, — udeleženci šolskih ekskurzij, — osebe na letnem dopustu pri svojih ožjih sorodnikih, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev, — člani počitniške zveze in zveze tabornikov. 6. Domači gostje imajo pri plačilu turistične takse 50-odstotni popust. 7. Turistična taksa se zbira na posebnem podračunu sklada stavbnih zemljišč in se uporablja za pospeševanje in razvoj turistične dejavnosti, zlasti za izvajanje naslednjih nalog: turistične informacije in propaganda; turistične prireditve; turistična vzgoja in izobraževanje prebivalstva, zlasti mladine; sodelovanje pri izvajanju celovite turistične in informaeijsko-propagandne dejavnosti; ureditev okolja v krajih z večjim turističnim prometom; in za druge naloge, ki imajo za cilj pospeševanje in razvoj turizma. Tarifna številka 2 Taksa za uporabo igralnih sredstev v. javnih lokalih se plača letno in je izražena v točkah. Osnova za vrednotenje točke je enaka kot v točki 3 tarifne številke 1: a. Za avtomatsko kegljišče se obračuna višina takse v vrednosti 200 točk od steze. b. Za druga igralna sredstva pa višina takse v vrednosti 300 točk. 1. Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so: razni stenski avtomati, namizni nogometi, maijance, biljardi in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev. 2. Taksa se ne plačuje za uporabo balinišč in kegljišč, razen avtomatskih. 3. Za uporabo igralnih sredstev v družbenih prostorih se takse ne plača, razen v tistih prostorih, ki služijo pridobitveni dejavnosti. 4. Javni lokali so poslovni lokali (gostilne, restavracije, menze, okrepčevalnice), kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, ki so namenjeni za shajanje članov društva. 5. Taksni zavezanec je organizacija ali občan, ki ima v svojem lokalu igralna sredstva, ne glede na to ali je lastnik igralnega sredstva ali ne. Tarifna številka 3 „ Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno talrca v višini 200 točk. Osnova za vrednotenje točke je enakakot v točki 3 tarifne številke 1. Taksa se plačuje le od uporabe glasbenih avtomatov, ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na drug mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, magnetofoni, radijski sprejemniki, televizorji). 2. Za uporabo glasbenih avtomatov v društvenih prostorih se taksa ne plača, razen v tistih prostorih, ki služijo pridobitveni dejavnosti. 3. Glede opredelitve javnih lokalov in taksnih zavezancev se smiselno uporabljajo določila iz 4. in 5. točke tarifne številke 2. I D. KAZENSKE DOLOČBE Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 din se kaznuje pravno osebo in posameznika, ki s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov, opravlja obrtno ali drugo dejavnost, če v predpisanem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katero je predpisano plačilo komunalne takse. Z denarno kaznijo od 125.000 do 250.000 din se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki v predpisanem roku ne prijavi predmet ali storitve, za katero je predpisano plačilo komunalne takse. 9. člen III. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Tarifna številka 1 10. člen 1. Na območju občine Trebnje se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Za začasno bivanje po tem odloku se šteje bivanje ki traja do 30 dni. 2. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Trebnje. Takso obračuna in poberejo gostinska, turistična ali druga organizacija ter zasebniki, ki oddajajo turistične sobe. Pobrano takso za pretekli mesec je potrebno do 5. v mesecu odvesti na podračun sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje. 3. Turistična taksa za začasno bivanje se plačuje dnevno in je izražena v toč-kah. Osnova za vrednotenje točk je tuja valuta, plačljiva v dinarski protiv-rednosti po srednjem tečaju na dan odhoda gosta (vrednost 1 točke je dinarska protivrednost 1 DEM). Za nočitev v penzionu, gostiščih, campingih in zasebnih sobah se obračuna višina turistične takse v vrednosti 1,5 točke. Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so pristojni uprava za družbene prihodke občine Trebnje in pristojni inšpekcijski organi uprave inšpekcijskih služb. 11. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/83), odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 1 /85), odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/86), odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/87), odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/88) in odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/89). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 4 f7-01/89-10 Predsednik Datum: 28. 12. 1989 skupščine občine: NACE DEŽMAN Medobčinske objave 372. ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 1. člen Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka, ki so bile določene z odredbo o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 (SDL, št. 18/89 z dne 24. 11. 1989) se povečajo za 50%. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 (SDL, št. 18/89). Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 207. člena statuta občine Črnomelj, (SDL, št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/85), 282. člena Statuta občine Metlika, 258. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) ter 209. člena statuta občine Trebnje (SDL, št. 9/79,16/80,1 /82 in 3/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 20.12.1989 po predhodnem soglasju izvršnega sveta skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje, sprejel 3. člen Ta odredba začne veljati dne 1.1. 1990. Številka: 38-02/87-2 Predsednik Datum: 20. 12. 1989 izvršnega sveta SOB Novo mesto: ADOLF ZUPAN, l.r. t. \ L / r v - ^ r s i i V \ I / SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST l • o b č I n t ČRNOMELJ METLIKA NOVO MESTO RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto. Glavni urednik Drago Rusija, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24. p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1 /72 od 15.11. 1084) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.