— Ad dr m ji.
“NOVA DOBA” Sil 7 ht. Cluir A v*.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Na.šf lo v lom !eLu mora l>i(i:	tiViijsel	ii::uc' članov do
konvencije!
A* Second Class Matter April 15th, 1928, at Th# Pomt Offica at Cleveland, O, Under The Act of March Jrd, 1S7I. — Acceptance for-Mailing at »pedal rate of postage, provided for in Section 1103. Acl of October 3rd, 1517, authorized March ISih. 1325.
ŠTEV. 4.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 25TII, 1928. — SREDA. 25. JANUARJA, 1928.
VOLUME IV.
LETNIK IV.
I'ROBNE vesti iz
CLEVELANDA
| lo^k 27. januarja zvečer se **a redna mesečna seja zadkov društev J. S. K. Jed-SeJa v Clevelandu in okolici. W5* *30 to pot vršila v Slo-St,'rem Narodnem Domu na Ni. au ^Ve-> in se prične o U 0srnih zvečer.
i
y
'° letošnje predavanje Slo-L, Narodne Čitalnice v iNer ai^-u se bo vršilo v soboto
'»aš
28.
januarja. Predaval
ki Poznani dr. F. J. Kern,
!k.;, Otečeno poletje z večjo
ri*žbo
arneriških zdravnikov p v Poučne svrhe po Evro-■ ri tisti priliki je obiskal
' ti.
#»'
^°i° rojstno deželo Jugo-So 8ev'	svojega potovanja
Sie>-ni Evropi in po Jugo-i^tj '	nedvomno imel pove-
jif j. arsikaj zanimivega kajti ''e dober opazovalec. Ijdl L‘ •'Unio to, ampak kazal bo ^'l^ične slike, posnete v ^Vf! krajih. Predavanje se Nor • ° V dvorani št. 1, novo &D Je Slovenskega Narodne-% ^ na St. Clair Ave. Pri-%wlu 1,0 osmi uri zvečer.
na -^e Pr°sta za vsako-Vtil6 Za Predavanje zanima. dev, Narodna Čitalnica va-:t|ke (,andske Slovence in Slo-h>oi’.tu na večer 28. januarja !Uj0 dvorano. fn.o *
W.. košnjo skupno veselico t,vJo društva J. S. K. Jed-Asi,‘kem Clevelandu v 4- februarja zvečer v % j^ ern Del. Domu na Wa-
Ma'
p"
.Ji
i?
h °'
^ ^,ueiln‘ška seja Slov. Nar. !?elo a ^t. Clair Ave. se je . v sredo 18. januarja jg Je bila končana v če-
^elft.Ja.llUarj'a zvečer. Sta-katerih službena
se
, 1!‘ Potekla, so: Frank 't,	' Trbižan, Frank Vi-
ttl; °hn
Tauchar, Joseph
jji1'c°ri Abram, James W. Oglar, Frank Cer-
F.
P
'St, " r- Truger, Anton An-.' ra>ik Stopar, Frank
ali'n Janko N- Rogelj. Na Aj^ Ponovno izvoljeni so: ^ ?' t> edvešek, Vatro J. S, .lar*k Kovačič, John . dre.j Tekavc, John lr* E. Branisel.
0V - *
8 a banka, znana pod ^ S. North American f 19 Saving Co., je na Januarja zaključila Ktn110 kampanjo z lepim Namen kampanje,
TEDENSKI PREGLED
a#
iK0’1'
L Su
J1' a tri tedne, je bil pri-V* su ajveč mogoče novih it-5'*' Ko°tNensko bančno pod-.f. St].v^e Poročal predsed-lShl8kar, Je bila kampa-i; 'Sl°Vp°h l!Kpešna. ker je pri-0^ -'ki banki okoli četrt
eVe01.
*	Sa! Preje naložen p<:
nih
C1 PO
' arJev novih vlog.
»fV
t et
zavodih ali pa ,	drugih primernih
fyH s, nih krajih. Finan->v v ^encev in bratov ^i.<rnt>an• • ndii se je pri ^ ('etr^. 1 Pokazala v sijajni
■V* zWatTl^^0na nov‘b 'dog CHe L \ treh tednih, to •nji. bo	acJe solze. Upati
1 ^Upa;ava banke znala ,^°^0 -1®’ katero vživa
[h\h	m bo v Prvi vrsti
’t].^ ),n; ,^ati v finančnih
Kh*16 bo S0?1-' Upati je tu-L % eluha in slepa za ir .v, n - kulturnih 1 Sv°j način mnogo
(b;
aije
na j
se ljudstvo je našega, to-
strani)
V	POMOČ štrajkujočim pre-mogarjem vršijo se zadnje čase v raznih slovenskih naselbinah različne zabavne prireditve. Tako priredijo v White Valley, Pa., tri tamkajšna slovenska podporna društva na večer 28. januarja skupno veselico, katere čisti dobiček je namenjen v podporo štrajkujočih premogar-jev. To so dr. št. 116 JSKJ, dr. št. 232 SNPJ in dr. št. 142 SSPZ.
Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled v Cone-maughu, Pa. priredi isti večer, to je v soboto 28. januarja, veliko veselico v tamkajšnem Slovenskem Del. Domu. čisti dobiček te veselice je tudi namenjen v pomoč stavkujočim premoga r jem.
Rojaki v dotičnih krajih se bodo nedvomno v velikem števi-lu udeležili zabav, ki so prirejene v tak plemenit namen.
COVERNER države Ohio je izdal poziv na državljane, da prispevajo po svojih močeh v ublažitev bede, ki vlada med družinami stavkujočih premo-garjev te države. Rdeči križ, državni zdravstveni oddelek, državni vzgojni oddelek in državna milica so združeni v eno skupino v svrho pomoči bednim družinam štrajkarjev. Vse stroške za prevoz obleke in živil, kakor tudi vse stroške uprave bo plačala država, tako, da bodo vsi prispevki neokrnjeni dospeli v roke tistim, ki so res potrebni. Governor Donahey posebno pov-darja, da posledice štrajka najhuje zadenejo nedolžne otroke, ki morajo gladovati in prezebati, brez svoje krivde. Od vseh strani so že pričeli prihajati denarni prispevki, živež in oble ka.
PREDSEDNIK Coolidge, ki je prisostoval otvoritvi pan-ameriškega kongresa v Havani na Cubi, se je vrnil preko Floride nazaj v Washington. Delegaciji Zedinjenih držav, ki bo z zastopniki ostalih dvajsetih republik Srednje in Južne Amerike skušala priti do kar najlepšega sporazuma in prijateljskih odnošajev, načeluje Charles E. Hughes.
ZVEZNI SENAT je dne 19. januarja s 61 proti 23 glasovom odločil, da Frank L. Smith, ki je bil izvoljen zveznim senator-jeb iz države Illinois, ni opravičen do sedeža v senatu. Naj-večji vzrok za odklonitev je v dejstvu, da je Smith porabil okoli $400,000 v kampanji primarnih volitev.
UREDNIKI Scripps-Howard časnikarskega sindikata, ki la-stuje 26 velikih ameriških listov, so se zbrali v French Lick Springsu, Indiana, da se pogovore glede smernice letošnjih predsedniških volitev. Po daljšem razmotrivanju so se soglasno izrekli, da bodo za predsedniškega kandidata podpirali Herberta Hooverja, se’-danjega trgovskega tajnika. Pohvalno so se izrekli tudi o Alfredu E. Smithu, newyorškem governerju. Ako konvencija republikanske stranke postavi predsedniškim kandidatom Hooverja, demokratska konvencija pa Smitha, podpirali bodo Hooverja. Ako republikanska stranka ne nominira Hooverja, podpirali bodo Smitha, če ga demokrati postavijo predsedniškim kandidatom. Scripps-Howard časnikarski sindikat predstavlja v deželi veliko moč, ker lastuje sledeče liste: The New York Telegram, The Cleveland Press, The Pittsburgh (Dalje na 2. strani)
MNENJE ZDRAVNIKA 0 SMEHU
Znani zdravnik dr. Royal S. Copeland, ki je ob enem tudi zvezni senator iz države New York, redno piše članke zdravstvenega pomena za vrsto velikih ameriških listov. Njegovi članki niso suhoparni, ampak poljudni in mestoma zabeljeni z zdravim humorjem. Gotovo jih čitajo tudi mnogi naši rojaki v enem ali drugem velikih ameriških dnevnikov. Nedavno je bil priobčen članek. naslovljen “Laughter,” ki je vreden, da se z izčrpki istega v prostem prevodu seznanijo tudi čitatelji Nove Dobe.
“Neki moj stari prijatelj, znamenit zdravnik,” piše dr. Copeland, “zahteva od svojih pacijentov, da se morajo smejati. Morajo se smejati od srca po večkrat vsaki dan. Smejati se morajo, četudi ni posebnega vzroka za smeh. Ce se pojavi dobra šala, ki človeka sili k smehu, je isti toliko bolj učinkovit. Glasen, odkritosrčen smeh prezrači pluča, poživi srce, požene kri po žilah in povzroči, da vsi telesni organi delujejo boljše. Ta moj prijatelj ne more pustiti potrtih in v skrbi vtopljenih pacijentov iz svojega urada, ne da bi jim priporočal smeh kot dobro pomoč k ozdravljenju.
“Kar se mene tiče,” piše dalje dr. Copeland, “se v resnici bojim oseb, ki se nikdar ne smejejo. Ne vgm,. kaj bi jim rekel, niti kako bi se obnašal v njih navzočnosti.
“Ce kdaj srečate psa, ki je popolnoma miren in resen in vas samo gleda, spreletel vas bo neprijeten mraz po hrbtenici. Kako človeku odleže, če žival samo malo pomiga z repom, magari le za pol palca!
“Podobne občutke kot pred tako živaljo, seveda v milejši obliki, občutim, če sem vržen v družbo, kjer se nahaja oseba, katere obraz redkokdaj razneži nasmeh in ki se nikdar ne smeje. Hu, ali je to mrzla atmosfera !
“Seveda je mnogo ljudi, ki se smejejo v notranjosti. Edini izraz tega smeha se jim pokaže v gubicah očesnih kotov. Mogoče se ti ljudje zabavajo, toda k veselju družbe prav gotovo nič ne pripomorejo. Dalje -tak notranji smeh fizično telesu prav nič ne pomaga. Od takega notranjega smeha ima oseba prav toliko koristi, kot če bi od časa do časa vzdignila zastavo z napisom:	‘Jaz se sme-
jem.’ Dober, globok in glasen smeh odpre pluča, poživi in požene kri v očiščuječih curkih po vseh delih telesa. Deluje podobno kot požirek močnega likerja, toda ne pusti nikakih slabih posledic.
“Poskusite se parkrat nasmejati pred ogledalom. To bo dobra vaja za vas in čudili se boste, koliko bolj prikupijiv je vaš obraz, kadar je obžarjen od prostodušnega smeha.”
Besede dr. Copelanda so tako jasne in prepričevalne, da pač ne potrebujejo nikakega komentarja.
-------o--------
Morska, puščava.
V	južnem Pacifičnem oceanu je neka znanstvena ekspedicija odkrila “vodno puščavo”, kjer ni nikakega živega bitja. Na rdečem morskem dnu se vidijo tuintam kosti kitov in morskih volkov. Vsaka morska žival, ki jo valovi zanesejo tja, pogine.
VELIKO PODJETJE
NEKOLIKO STATISTIKE GLASOVI Z RODNE VSAK PO SVOJE
V	tej deželi smo sicer vajeni velikih podjetij, vendar se človek zavzame ko čita, da bo neki Američan zasadil z gumijevimi drevesi plantažo tako veliko, kot znaša skupna površina držav Connecticut in Rhode Island. Ta potjetni Američan je seveda naš Henry Ford, ki izdeluje avtomobile v milijonskih količinah in Šteje dolarje na več sto, morda na tisoč milijonov.
Skoro ves za avtomobilske obroče potrebni gumij se dobiva i/. mlečnega soka gumijevih dreves, ki rasto j v tropičnih krajih. Pred let| so dobivali ves potrebni gumij od divje rastočih dreves, danes pa prihaja iz kultiviranih plantaž. Te so v rokah angleških in nizozemskih podjetnikov, in ti lahko diktirajo cene Američanom, ki porabijo največ gumija.
Henry Ford pa se hoče tudi glede gumija osamosvojiti in je v to svrho izposloval od brazilske vlade koncesijo za tri ali štiri milijone akrov sveta v dolini reke Amazon v Braziliji. Podnebje je tropično. zemlja pa rodovitna, torej je pokrajina naravnost idealna za gumijevo plantažo. Predno im se načrt izvede, premagati bo treba velikanske zapreke. Kraji so nevarni, velikanski gozdovi brez poti in stez, okuženi z mrzlico in drugimi tropičnimi boleznimi, naseljeni s strupenimi pajki, kačami in krvoločnimi divjaki. Treba uo velike armade drznih mož in milijone dolarjev, predno se bodo na mestu tropičnih džungel košatili gumijevi nasadi.
Ze od leta 1926 se je po Fordovem naročilu mudil v tistih krajih profesor Carl Larue iz michiganske univerze, ki je svet pregledal in izgotovil prvotne načrte. In zdaj se bo pričelo s sistematičnim delom, ki je Fordova špecijaliteta. Pred armado delavcev, ki bodo napadli džungle, pojdejo strokovnjaki:	inženirji, gozdarji,
botaniki, poznavalci jemlje, ke-misti, železniški in mornariški eksperti, zdravniki itd. Najprej se bo zgradila moderna naselbina in v primerni oddaljenosti manjša središča za potrebščine. Te naselbine bo za-kladala s potrebščinami Fordova mornarica, katere ladje bodo redno plule med Severno in Južno Ameriko. Pozneje pri dejo morda v porabo tudi letala. Zdravniški eksperti bodo razkužili okolico in sploh vpeljali vse mogoče sanitarne naprave. Potem prične armada delavcev čistiti svet, sekati drevje in grmovje, graditi ceste in železnice. Nato bo seveda treba zemljo preorati in jo obsa-diti s semenom gumijevih dreves. Ko bo vsa ta velikanska plantaža obsajena in bo gumijevo drevje dorastlo, producirati bo mogla toliko gumija kot vse ostale gumijeve plantaže skupno.
Zamišljeno podjetje je naravnost velikansko in bo za vrsto let povzročalo samo stroške. Gumijeva drevesa morajo namreč biti najmanj pet let stara, predno se more pridobivati od njih mlečna tekočina, ki da surov gumij. Z desetim letom dosežejo drevesa svojo polno rodovitnost. Vse podjetje pa je vendar neke vrste loterija. V teku petih ali desetih let bo morda mogoče naravni gumij nadomestiti z umetnim. Dokazano je, da je mogoče napraviti umetni gumij iz različnih sno-(Dalje na 2. strani)
Statistika je sicer suhoparna reč, toda je poučna. Včasi je dobro, če si skušamo predo-čiti velikost dežele, katero smo si izbrali za svojo novo domovino. Izšli smo iz majhnih in ozkih razmer, zato večkrat tudi to velikansko deželo sodimo na privajen način, in ji s tem seveda delamo krivico. Vsi vemo, da naša Unija sestoji iz oseminštiridesetih držav, katerih nekatere so sicer bolj male, nekatere pa so večje kot je bila predvojna Nemčija. S številkami povedano meri naša Unija skoro 3,744,000 kvadratnih milj. Od atlantskega do paci-fičnega obrežja vozijo najhitrejši vlaki štiri do pet dni. Vsaka izmed 48ih držav ima obsežno avtonomijo, tako da se niti navadnega zločinca ne sme odgnati iz ene države v drugo, brez dovoljenja governerja. Različne države imajo različne zakone, toda državljan Zedinjenih držav ima domovinsko pravico v vsaki posamezni državi in sme v njej voliti, kakor hitro se tam nahaja predpisano dobo, ki je navadno eno leto. Ni treba nikakih prošenj v to svrho. Ako bivate predpisano dobo v gotovem mestu, ste tam meščan in državljan z vsemi pravicami, brez vseh drugih ceremonij. Razume se, da naseljenec mora najprej dobiti državljanske papirje, potem pa velja njegovo državljanstvo v vseh državah Unije. Nihče vas ne vpraša za potni list, ako potujete iz države v državo po opravkih ali za zabavo. En jezik in ene vrste denar velja povsod. Pri tem pa vam nihče ne brani izdajati listov ali knjig, v katerem koli jeziku, lahko ustanavljate neangleške šole, društva itd.
Ce pomislimo kaj počenjajo Lahi z našimi rojaki v Julijski Krajini, ki je njihova rodna gruda že številne generacije, moramo toliko bolj vzljubiti to deželo, ki nikogar ne preganja in šikanira radi njegove narodnosti.
Ta dežela je bila odkrita pred dobrimi 400 leti in naša republika je stara komaj 152 let. Ob svojem rojstvu, to je takrat, ko se je uprla angleški nadvladi, štela je nekako štiri milijone prebivalcev; danes jih šteje okoli 120 milijonov. Skupno bogastvo Zedinjenih držav se računa nad tristotisoč milijonov dolarjev.
Amerika je dežela dela in silno razvite industrije. Nekatera njena naravna bogastva so sicer že precej izčrpana, druga pa so komaj načeta. Kako visoko je razvita tu industrija, bomo najlažje povzeli iz nekaterih številk. Zedinjene države producirajo 80 odstotkov svetovne produkcije žvepla, 66 odstotkov jekla, 64 odstotkov cinka, 55 odstotkov surovega železa, železne rude in bombaža, 52 odstotkov lesa, 51 odstotkov bakra in 43 odstotkov premoga.
Od vseh avtomobilov na svetu jih ima Amerika 88 odstotkov in od svetovne zaloge denarnega zlata se nahaja v Zedinjenih državah 46 odstotkov. Zedinjene države imajo dalje po miljah računano 34 odstotkov vseh železnic na svetu, poleg tega pa več radio aparatov in telefonov kot ves ostali svet skupaj.
Konci decembra so pripeljali pepel Franja Supila iz Londona, kjer je veliki Jugosloven umrl, v šušak, od tam pa v Gruž. Tamkaj so spominu pokojnika izkazali čast vsi do*mači in tuji parniki, nahajajoči se v gruški luki, na trdnjavi pa je bilo izstreljenih 11 topovskih strelov. Nato se je razvil ogromen sprevod iz Gruža v Dubrovnik. Poleg mrtvaškega voza so korakali: dva jugoslovenska oficirja, dva jugoslovenska Sokola, dva hrvatska Sokola, dva novinarja in dva člana Hrvatske delavske zadruge, katere član je bil veliki pokojnik. V sprevodu so nosili 137 vencev, med njimi vence kralja, Narodne skupščine, vlade, osrednjega odbora JNU, mesta Zagreba, Sušaka, Dubrovnika in druge. Na čelu sprevoda so korakale čete vojske in mornarice.
Uradniki mestnega magistrata ljubljanskega niso nič kaj vedelo obhajali Novo leto. Dva dni prej je bil izplačilni dan in pri tej priliki je ostalo nad 50 mestnih uradnikov povsem brez plače, še mnogo večje število uradnikov pa so prikrajšali za 300 do 1200 dinarjev. Vzrok temu je gerentska vlada s komisarjem na čelu, ki ni poskrbela, da bi bil proračun za leto 1928 pravočasno odobren. V blagajni torej ni bilo denarja in uradniki bodo morali na svoje plače čakati.
Ta mesec enkrat prispe v Zagreb ameriški poslanik na jugoslovanskem dvoru g. Prince, ki bo ustrezajoč povabilu zagrebških znanstvenih krogov, priredil nekoliko predavanj o Slovanih v Ameriki in o slovanskih jezikih. Ameriški poslanik g. Prince, ki je znan učenjak, je bil, predno se je posvetil diplo-matični službi, profesor slovanskih jezikov na Columbia-uni verzi v Newyorku.
Narast prebivalstva-
Število prebivalstva na svetu se zviša vsaki dan za približno 50,000, ali okoli dvajset milijo nov na leto.
Po dramski predstavi, ki se je vršila na večer 14. decembra 1927 v ljubljanskem gledališču se je ga. Avg. Danilova po nesrečnem naključju ponesrečila na stopnjicah in si zlomila nogo. Želimo naši zaslužni umetnici okrevanje! Kakor poroča-no so morali go. Danilovo prepeljati v bolnico v svrho ront-geniziranja in operacije.
šestdesetletnico rojstva praznovala je gdč. Marija Rooso-va, učiteljica v pokoju. Jubi-lantinja. ki izhaja iz stare kranjske rodbine, se je posvetila pred 40. leti učiteljskemu poklicu. Službovala je najprej v Vačah pri Litiji in v Šenčurju, nakar je nastopila službo na mestni ljudski šoli v Kranju, kjer je učila 35 let. Pred dvema letoma je stopila v pokoj. Jubilantiji, ki se čuti še povsem čilo, zdravo in mladostno:	Na mnoga leta!
Jugoslovanskim oblastim v Subotici so madžarske oblasti naznanile, da je v Jugoslavijo pobegnila neka Marija Elpal, ki je polila spečega moža z bencinom in ga zažgala. Elpal se je prebudil, ko je bila že vsa postelja v plamenu. Skočil je skozi okno na dvorišče in se oprostil goreče obleke ter naznanil svojo ženo policiji. Ugotovili so, da je soproga prodala vse svoje drogocenosti in
(Dalje na 2. strani)
Narodna konvencija demokratske stranke se bo letos vršila v mestu Houston, Texas. Republikanci jo bodo letos mahnili v Kansas City, demokrati pojdejo pa še dalje proti jugu, ker jih menda še bolj zebe. Vsaj pred štirimi leti jih je.
*
Kolesa zadnje demokratske konvencije, ki se je vršila v New Yorku, so silovito hreščala in škripala in predsedniški voz več kot teden dni ni ganil nikamor z mesta, ker so nekateri vlekli naprej, drugi pa nazaj. Končno so vpregli “črnega konja,” ki pa razmikastenega voza tudi ni spravil daleč. Houston je središče oljne industrije in tam bodo imeli s čim mazati kolesa konvenčnega voza.
*
Morda so demokrati določili oljno središče za prostor narodne konvencije namenoma. Ni čuda, če hočejo demokratski delegati vsaj malo poduhati tisto olje, v katerem je republikanska administracija toliko časa plavala.
*
Neki angleški znanstvenik prorokuje, da bodo v petdesetih letih vse delo opravljale dresirane opice. Mi se bomo pa gimcali po drevesih in jim korenček strgali, kajpak.
♦
Veroučitelj je vprašal študenta, če se ravna po zapovedi, ki določa, da moramo ljubiti dvojega bližnjega.
“Seveda,” je odvrnil nadebudni mladenič, “ampak ladies first!”
V	Chicagu je bil pripeljen pred sodnika žepar, ki je bil zasačen v trenutku, ko je segel z roko v žep svojega bližnjega. Žep pa je bil prazen, torej tat ni mogel ničesar ukrasti in sodnik ga je oprostil. Ne hodite torej v Chicago s praznimi žepi, sicer vas utegne kakšen razočaran tat še v ječo poslati.
“Tvoj Johny je podoben kosu čipk,” je flaperica zabrusila svoji tovarišici.
“Na kak način?”
“Vedno ga najdeš okoli ki-kelj!”
*
Governerju države Indiane so baje svetovali intimni prijatelji, naj imenuje za wardena tamkajšne državne ječe, katerega izmed svoje družine ali pa vsaj dobrega prijatelja. Go-verner v državi Indiani namreč, ne ve ne ure, ne dneva . . .
*
Nekje v New Yorku so porotniki priznali $3,500 odškodnine policaju, katerega je neka ženska udarila po nosu. Kdo ve s čim ga je prasnila dražestna zastopnica lepega spola!
t-
Moderne ženske pravijo, da s pristriženimi lasmi kažejo svojo neodvisnost. Morda, ampak s prikrajšanimi krili kažejo vse kaj druzega.
*
Skavti v Mehiki so letalcu Lindberghu izročili tri odlikovanja, namreč red leva, tigra in orla. Fant je utrjen in je tudi ta čudna odlikovanja srečno prenesel, T^ar je razvidno iz dejstva, da se zna še vedno tako prijazno nasmejati kot prej.
*
Na nekem shodu je M. P. Tomsky, predsednik neke ruske unije, vprašal navzoče, zakaj obmetujejo govornike z gnilimi
Dalje na 2. strani
“j'to'Oa Doba
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
TRAIN GOING WEST
(A. J. T.)
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
•OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc.
Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
NO. 4.
Konvenčno leto.
Letošnje leto se bo zopet vršila redna konvencija J. S. K. Jednote. Od severa in juga, od vzhoda in zahoda se bodo zbrali zastopniki članstva, da začrtajo smernice nadaljnega delovanja naše organizacije. Pri vsaki organizaciji, pri vsaki ustanovi je potrebno od časa do časa kakšno izboljšanje. Z novimi časi nastajajo novi problemi. Vse dosedanje konvencije so predstavljale vedno višje stopnje k napredku, vsaka je na svoj način pospešila razvoj naše organizacije.
Zadnja konvencija, ki se je pred več kot tremi leti vršila v Lorainu, Ohio, je storila velik korak naprej, ker je postavila organizacijo na odločno nestrankarsko stališče in ji ustanovila lastno glasilo. Da je ta ukrep konvencije odgovarjal duhu časa, dokazal nam je izredno lep napredek, katerega more organizacija beležiti v pretečenih treh letih.
Nobena stvar na svetu pa ni nikoli popolna, vse kar živi, stremi po izpopolnjevanju in izboljševanju. Nič ni tako dobrega, da bi ne moglo biti še boljše. Iz izkušenj se učimo, oziroma bi se morali učiti vsaki dan. Z ozirom na organizacijo bi morali to, kar smo se naučili, sporočiti tudi drugim, tistim, katerim je napredek Jednote prav tako pri srcu kot je nam. Zato imamo svoje glasilo, da v istem razpravljamo, kje in kako naj bodoča konvencija napravi kakšne izpre-membe. Zelo važen problem bodo tvorili skladi bolniških podpor, ki nas od časa do časa vznemirjajo z izrednimi asesmenti. Drugi nič manj važen problem bo, kako pridobiti v organizacijo našo tu rojeno mladino, in jo v organizaciji tudi obdržati. In še marsikaj druzega je, glede česar bi bilo priporočljivo, da si člani, raztreseni širom te velike dežele, v glasilu izmenjajo svoja mnenja pred konvencijo. Delegati, ki se bodo zbrali na konvenciji, da končnoveljavno ukrepajo o bodočih smernicah J. S. K. Jednote, si bodo v teh razpravah izbistrili pojme, in posledica bo, da bodo ukrepi konvencije kar najbolj razmeram odgovarjajoči.
Ne odlašajte torej bratje in sestre, s tozadevnimi razpravami, kajti časa ni nič preveč. V zadnjih tednih pred konvencijo se ne da vse opraviti. Pa tudi več časa in prilik je zdaj v zimskem času za razmotrivanje in pisanje.
Pri vsem tem pa, bratje in sestre, ne pozabite, da smo si postavili kot cilj zvišati pred konvencijo število članov naše organizacije na 20,000. Nismo tako daleč od te številke, da bi je ne mogli doseči, posebno ker tudi vsak član mladinskega oddelka šteje za enega. Poskusimo vsi, vsaki naj skuša nekaj storiti v tej smeri, in če bo uspešen vsaj vsaki deseti, se bo skupni organizaciji veliko poznalo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mnogo naših bratov in sester je prizadetih po dolgotrajnem premogarskem štrajku. Nekateri ne morejo več plačevati svojih društvenih asesmentov. Ako jim že drugače ne moremo izdatno pomagati, poskrbimo vsaj toliko, da ne bodo črtani iz J. S. K. Jednote zaradi neplačanja asesmentov. Vsako društvo, katerega člani niso prizadeti po štrajku ali brezdelju, naj hi prispevalo v ta namen vsaj majhno svoto. Vsi taki prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. Darovi in darovalci bodo objavljeni v Novi Dobi, glavni tajnik pa bo poskrbel, da se iz nabranih prispevkov plača asesment za tiste člane, ki se pri svojih društvih prijavijo in izkažejo, da vsled štrajka ne morejo plačevati asesmentov.
Pridobivati dobre člane za organizacijo je važno delo. Prav tako važno pa je, da dobre in morda dolgoletne člane tudi obdržimo v organizaciji!
NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH.
Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremembi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena. Marsikaj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati
Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: —
Z lepo besedo se da, mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem.
Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi nasprotniku.
O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene.
Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih.
Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal.
Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine.
Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevati določbo' glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927,
in glasom katere sme vsak elan v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih.
Mrkega dne v januarju dobil sem med drugo pošto tudi cenik neke vrtnarske, oziroma semenske trgovine. V naglici sem ga površno prelistal in zdelo se mi je, da je posijalo solnce skozi slavna uredniška okna, dasi dobro vem, da jih pozimi ne doseže niti s prekljo. Živobarvne cvetlice in sočna zelen j ad, naslikana v ceniku, bila mi je kot dih sladke Vesne, kot nasmeh zlatega poletja tam za gorami. In črne, netopirjem podobne zimske misli so se izpremenile v gizda-ve in živahne pomladne metuljčke. Kako malega povoda je včasi treba, da nas vzdigne iz mračne vsakdanjosti ter nas na perutih domišljije povede v lep' še kraje, v srečnejše čase!
Nedavno sem se sprehajal v železniški čakalnici, čakajoč na vlak. Mehanično sem se izogibal s kovčegi otovorjenih potnikov, ki so vrveli semtertja, in prav tako mehanično sem poslušal železniške uslužbence, ki so naznanjali odhod vlakov v različne smeri. Domačega in brezbrižnega sem se počutil, kot da hodim tam vsaki dan. Naenkrat pa sem vzdignil glavo, kajti po čakalnici je zadonelo zategnjeno oznanilo: “Train going West. . .”, temu pa je sledila vrsta imen zapadnih mest. Čisto navadno železniško naznanilo o odhodu vlaka je to bilo, meni pa se je zdelo kot da godba igra ameriško himno in kot da se je iz zimske megle pokazala zvezdnata zastava in zaplapolala v zlatem solnčnem siju. Naš zapad predstavlja Ameriko, ka-koršno bi moral svet poznati. Vzhod in dober del srednjega zapada nosi vse preveč pečatov evropske zdražbarije, nezaup-nosti in prisiljene gospoščine. Zapad ima najmodernejša mesta z vsemi mogočimi udobnostmi, poleg nepokvarjenih naravnih krasot in prave ameriške gostoljubnosti, prostodušnosti in poštenosti. Ko " cujem besede “train going West,” se mi zdi, da se vozim preko obširnih pašnikov in pšeničnih polj, med temnimi gozdovi, skozi romantične skalne soteske, pod nebotičnimi snežniki, preko burnih gorskih rek in potokov, med puščavskimi kaktusi in jukami in duhtečim smrečjem, v kristalno čistem, solnčnem ozračju, po vedno zeleni pacifični obali, kjer zeleni rožmarin po vrtovih o Božiču, kjer plezajo mačice na vrbje že v januarju, kjer se košati redwood, naj starejše drevje sveta, kjer cveto najkrasnejše vrtnice, kjer lovor in veličastne palme valove v mehkih sapah večne pomladi.
Zapada, ki se po nepisanih postavah začne šele onstran reke Mississippi, v pravem pomenu pa šele v vznožju Rocky Mountains, niso razvili slabiči in tisti, ki se ne upajo od domače peči, ampak drzni in neustrašni možje. V velikih vzhodnih mestih smo natrpani pVegosto, drug drugemu smo na poti, malenkostni postajamo in se sovražimo, ne’da bi prav vedeli zakaj. Veličastni, s tisočimi izpremem-bami obdarjeni zapad ne vzgaja malih duš. Pravi tip Američanov najdemo najbolj pogosto le na zapadu in dobro bi bilo, da ga spoznamo. Komur čas in finančne razmere dovoljujejo, naj bi pozabil na evropske lonce mesa (katerih ni in jih ni bilo r/n nas) in naj Si gre ogledati naš zapad. Kdor hoče govoriti o Ameriki, naj bi se potrudil jo spoznati tudi od tiste strani, ki je najbolj ameriška. Kako čudovito je, ko se človek vozi za solncem proti zapadu in mora na gotove razdalje kazalec na uri potisniti za eno uro nazaj. Meni se zdi kot bi pri taki priliki vrgel pet let starosti z ram. Srečni ljudje, ki se odpeljejo proti zapadu in morejo pustit1 vse skrbi za seboj!
Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem se sprehajal po železniški čakalnici, in oči so se mi zameglile, ko je že-
Imenik uradnikov krajevnih društev, ki je navadno priobčen v zadnji izdaji vsakega meseca, je to pot izostal. Vzrok temu je, ker je treba celotni imenik na novo nastaviti. To in korigiranje drobnega tiska je zamudno delo, novi naslovi pa so bi>i poslani uredništvu nekoliko pozno za to izdajo. Novi naslovnik društvenih uradnikov bo torej priobčen v številki, ki izide 1. februarja, kar naj izvolijo društva vzeti na znanje. -----------------o--------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
kumarcami. Eden poslušalcev je mirno odvrnil, da gnilih ja-jec ni za dobiti, ker ne vtegnejo počakati, da bi se vsmradila, cvetja pa nimajo.
*
Nekateri zgodovinarji sodijo, da je bila faraonova hčerka, ki je našla Mozesa, v mlekarskem biznesu, ker je izvlekla mladega preroka iz reke Nil.
*
Včasi so se mladi dečki naučili kajenja cigaret od malopridnih dečkov na cestnih vogalih, dandanes pa se priuče te umetnosti od svojih sladkih prijateljic. Svet vendar postaja boljši. *
V Los Angelesu so porotniki do zadnje kapljice izpraznili kvort žganja, ki je predstavljalo evidenco, nakar so obtoženega butlegarja spoznali nekrivim. Bil je gotovo eden tistih redkih, ki tržijo dobro blago.
*
Neki bogataš v Chicagu je izročil tamkajšni univerzi milijon dolarjev, da se s to svoto omogoči znanstvenikom študirati kako bi bilo mogoče podaljšati človeško življenje. Eno dobro navodilo v tej smeri bi bilo morda, da človek, ki hoče dolgo živeti, pravočasno “mufa” iz Chicaga.
*
Znana igralka golfa, Glenna Corlett, priporoča mnogo gibanja dekletom, ki so zaljubljene. Morda je to vzrok, da so naše flaperice tako divje na ples.
bavi, ki se je pozneje razvila, je pa večina navzočih pozabila in odpustila vse prejšne muke. Saj smo končno vendar le dobre duše.
#
V četrtek 26. januarja zvečer se vrši redna mesečna seja Slovenske Narodne Čitalnice v Slovenskem Nerodnem Domu na St. Clair Ave.
*
Pretečeni teden je dospel na pardnevni obisk v Cleveland slovenski umetnik, slikar H. G. Perušek, iz Evanstona, 111. Obiskal je nekatere svojih številnih prijateljev in se oglasil tudi v uredništvu Nove Dobe. Upamo, da je tudi to pot odnesel lepe spomine iz naj večje slovenske naselbine v Ameriki.
#
Slovensko dramatično društvo Ivan Cankar je v nedeljo 22. januarja vprizorilo veseloigro “Matiček se ženi,” o kateri se lahko trdi, da je bila nenavaden uspeh. Igralci so bili, vsaj pri večerni predstavi, tako lobri kot malokdaj. Včasi je kakšna igra tako površno zma-šena skupaj, da gre gledalcu na jok od jeze in žalosti. Pri nedeljski predstavi pa so bili igralci nenavadno voljni in /.možni pokazati vse najbolje, kar igra vsebuje. Občinstvo je bilo videti izredno zadovoljno, in kar je pri tem še posebno razveseljivo, poset je bil mnogoštevilen kot že davno ne. Korist je vsestranska. Številna udeležba je prinesla več dohodkov, kar pomeni, da se bo
ečja svota mogla poslati štraj--cujočim premogarjem v pomoč. Dobro vprizorjena igra pa bo privabila marsikakega posetnica, ki navadno ne zahaja pogosto k igram, da bo prišel še irugič.
Jugoslovanska $£& Katol. Jednota
n-*——n—« i (ona	Inkorporirana 1-
Ustanovljena 1. 1898
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, U. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12tb A •> Duluth, Minnesota.	R<
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb-
2. 'nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo,
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Colo-
Zakonski možiček je pripovedoval svojemu enako vprežene-mu tovarišu, da je pred tednom vlomil ponoči v njegovo stanovanje ropar, kar je njegovo ženo tako prestrašilo, da že ves teden ne more nič govoriti.
Tovariš se je globoko zamisli!, nakar je potihoma vprašal, če je kje kakšna posredovalnica, kjer bi bilo mogoče roparje naročiti.	A.J.T.
 o-------------
VELIKO PODJETJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
vi, samo proces je predrag, da bi se umetni gumij izplačal. Ako se komu posreči proces izdelovanja umetnega gumija, ki ga bo napravil tako cenega ali cenejega kot je naravni, bo Ford po nepotrebnem zabil teške milijone dolarjev v brazilskih džunglah. Toda mož kot je Ford si lahko privošči tako zabavo in eksperiment. Ce dru gemu ne, bo podjetje koristilo vsaj državi Braziliji.
_______o-------
VESTI IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
rej tudi domačih denarnih zavodov.
Banket se je razvil v prav pri jeten družabni večer, a še lepši bi bil lahko, da so govorniki vpoštevali indirektna navodila bančnega predsednika. Ta je namreč v začetku dejal, da na tem banketu ne bo dolgih govoranc, ampak da bodo nekateri poklicani izpregovorili le po par kratkih besed- Temu poročilu je sledilo burno ploskanje, kar je bil najboljši dokaz, kako se navzoči bojijo dolgoveznih govorov. Dobesedno je predsednikov migljaj vpošteval le en govornik, par jih je bilo “zadovoljivih,” nekateri pa — no, saj veste kakšni so. V živahni za-
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	(
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P° Led-naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja 'n* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	.	-zpre-
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ifl membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clat>
Cleveland, Ohio.	inva^	I1
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosio i za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev. a|j obrnite na gl. tajnika. Novtf društvo se lahko ustanovi z 8 £1» članicami.	J
pravico zahtevati, da se na jugu izpolnujejo določbe 15. amendmenta.
 o—--------------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nato po svojem zločinskem dejanju zbežala v Jugoslavijo.
udarcem zlasti občutno podarskem polju.
f
lezniški uslužbenec poslednjič zaklical: Train going West . . , all aboard!
TEDENSKI PREGLED (Narioilevanin 1* 1. (Strini)
Press, The Cincinnati Post, The San Francisco News, The Washington News, The Indianapolis Times, The Covington Post, The Rocky Mountain News, The The Denver Evennig News, The Toledo News-Bee, The Columbus Citizen, The Akron Times-Press, The Birmingham Post, The Memphis Press-Scimitar, The Houston Press, The Youngstown Telegram, The Fort Worth Press, The Oklahoma City News, The Evansville Press, The Knoxville News-Sentinel, The El Paso Post, The San Diego Sun, The Terre Haute Post in The New Mexico State Tribune.
ZANIMIV je boj, ki se je za-'■el pojavljati med zagovorniki osemnajstega amendmenta in ljegovimi nasprotniki. Te dni je zboroval v Clevelandu koncil Federacije Churches of Christ in America. Predložena je bila resolucija, glasom katere se koncil izreče za izvedbo osemnajstega amendmenta. Delegati črncev iz juga pa so predlagali k resoluciji dodatek, da koncil priporoča izvajanje vseh imendmentov, posebno pa 14., 15. in 18. Štirinajsti amendment k zvezni ustavi namreč določa, da nobena država ne sme sprejeti in izvajati postav, i;i bi omejevale privilegije in imuniteto državljana Zedinjenih držav. Petnajsti amendment določa črncem enake pravice z belimi državljani. Na jugu sta ta dva amendmenta zelo malo vpoštevana, dasi tvo-vita del konstitucije že precej desetletij. Južni suhači so pa toliko bolj vneti za vsiljevanje osemnajstega amendmenta.
1 Na omenjenem cerkvenem koncilu so se torej ostro sprijeli glede teh amendmentov. Skoro istočasno so se kavsali v zveznem senatu zaradi 15. in .18. amendmenta. Senatorji iz mokrih severnih držav so pretili južnim suhačem, da bodo prisilili zvezno vlado, da izvaja 15. amendment na jugu in izposluje črncem enake pravice z belimi v resnici, ne samo na papirju. Ce imajo južni senatorji pravico vsiljevati določbe 18. amendmenta, imajo 'severni
V vasi Vinovo v Dalmaciji se je pojavilo mnogo volkov, ki so v dveh dneh raztrgali 160 ovac. Volkovi so začeli obkrožati tudi posamezne hiše v vasi in prežati na prebivalce. Tudi iz Hercegovine prihajajo poročila o velikih tolpah volkov. Organizirajo se veliki lovski pogoni.
Nedavno je v Ogorju ugrabil seljak Grgo mlado pastirico in jo odvedel na svoj dom. Naslednji dan je prišel njen oče z osmimi oboroženimi sosedi in vzel Grgu svojo hčerko. V bitki, ki je nato nastala, je bila devojka lahko ranjena. Mladi Grgo se je z vsemi močmi pulil zanjo, konečno pa je le moral kapitulirati pred močno premočjo.
Nedavno je odpustilo rudniško ravnateljstvo v Rablju 22 slovenskih delavcev. Med nji mi je šest družinskih očetov z več otroci. Rudnik jih je odpustil na brzojavni poziv prefekta v Vidmu, ker so bili vsi imenovani člani slovenskega prosvetnega društva. Orožni ki so spremili delavce z dela k rudniškemu ravnateljstvu, ki jim je takoj izročilo vse listine. Od tu so jih eskortirali k fašističnemu političnemu tajniku, ki jim je zapovedal, da morajo tekom štiri in dvajsetih ur zapustiti Rabelj.
Na njihova mesta so takoj postavili Italijane. Med delavstvom, slovenskim in nemškim (italijanskega je še zelo malo) vlada ogromno razburjenje.
Pred tedni so krčmo v Subotici padli trije
,v/ n oc’
Berk0',, #
razbojniki« ^ j:
krčmarja, ranili pet 2° pv
odnesli
denar.!3’,
precej ------ -	,
cija je drzne razboj** ^ stransko zasledovala res kmalu vlovila, -—- 0$. glavar tolpe, T'"~'	''
Ivan
pa se je do zadnjih
MarlS
•Pia
bol
bili
«se
Po
»ju
fa2
h
Pod
lav.
»e
H
Maj
Pra-
hej
«k!a
'is,
h
K
Z, .Cl, {° 61 % % H,
X
v
f*
^Ij
■V]
*i!0
C,
Drugi dan dopol1' ^ začele bolj 1 ^jl/j jemati, si je z z(^.j| *i -posredovanjem izpr0.
mu moči
* S
*jo h %
C
•S
i01t<
'Uti
pri svoji ljubici
nekem gospodarskem P
bližini Bačke Topole Nedavno noč je °r°^ obkolilo razbojnikovo šče. Ivan Bažinovič sC -pod posteljo in ko so stopili v sobo, je odda ; ^ kresom par strelov, sreči niso nikogar P ^ Vodji orožniške P®H-^1> uspelo, da se je Pr^! »1^ stelji ter ustrelil s^°Z*0t)iii njačo. Odjeknil je ^ krik in kmalu nato so j potegnili razbojnika 1	^
stelje polnezavestnega’ go-
ga v hrbet in pljuča-prepeljali na orožni3 co v Bački Topoli in jei moč nudil zdravnik. b<3pri: bojnik zopet osvestil-je vse svoje zločine te ^1 dal, da ga je njeg°v^ ii^
Mariška nagovarjala, pl. komandirja orožnis* ]j v Bački Topoli, da nemoteno izvrševal 1 ško obrt v okolici-
v
\
S
)v&
!■]
\
'tefi
H
%,
milost, da mu doV' poroko z Mariško,
olV*
zadnja leta živel konu. Zgodilo se
Je-
vi
-
sotnosti zdravnika
^ V (i
V raznih zagorskih krajih Dalmacije je vsled pomanjkanja živeža zavladala te dni huda lakota. Cele vasi nimajo niti skorje kruha. Najslabše je v okolici škradina. Načelnik občine je uvedel nujno akcijo, da prebivalstvu pribavi pomoč.
Kozoreja na Bovškem se je po vojni precej dobro razširila. Zadnje čase rapidno propada, ker se bliža izvajanje kozjega davka. Ljudje uvidevajo, da ima,jo nove zakonske določbe namen, uničiti kozorejo. Koze se prodajajo sedaj že po oO lir. Iz fašističnih ust se čuje dan na dan, kako da vlada skrbi za povzdigo obmejne dežele, v resnici pa ji zadaja Udarec za
skih uradnikov Je .„ vič na smrtni poste je z Mariško. Nato se^-^t1 govarjal s svojo žen0 0t eno uro po poroki P nil in izdihnil.
V J|
V
Nedavno so bil’ Bjelanovca obsojen1 denarne globe,
«o 3111 ker
A
bak brez dovoljenja-
............14,1	SV‘J.	i
J.
!*t
S
t*
%
V
Je
M
%
*
Ab.
lKlj
Vi
'S
0i>
pisarn^;
pa poslali h kralju lana Jovanetiča, 0141 njem pritožil kazni. Kralj je in kabinetna dala akt, ki oprošča u. ne kmete. Pred 0	$ , ^
kmet še potožil kra ■	^ <
denarja in	bo mora	g,.	dj	^
Kralj mu	je zato	5
1,000 dinarjev za Pu . j \
 ]	\ i*o
Koliko prahu v ^ ^ v
Znanstveniki so i*f	Ij^
povprečni	amerši <	^	1
vdiha letno toliko P1* 0' ša petkratna n j eg0'
!6v
DOPISI
žp
VE O PRAVILIH Chicago, III.
' fenikf0181 zač'eli 0fflašati (1°-
j h,,]-. ’ kako bi bilo treba iz-kilo^f nflša pravila, da ne bi a plačevati izrednih p <*tov v bolniški sklad. nju , ,Jern najboljšem prepriča-1 kilo treba opustiti dva h ,.a’ to je razred za dva in
^ore^g6
iM n‘Ške
?.aca b°ln p! enkost- Ce
Cd skla"
je ^ . nevne bolniške podpore, ^lad'16 ^r’P°r°čilo, da ostanejo in se razdeljeni tudi v bodoče
dnevne bolniške je član ali članica za en dolar dnev-podpore, se mu ne ega javiti za vsako se pa že ne od-a za dva in tri do-
vsaki razred sam vzdržuje.
jtv«
r«d-
P"’
IV*1'
K^.^Stva ' Je(lnote.
V
f'
ftl9tl (k v	John	Jurečič,
Zvon, št. 70, J. S
■—o--------
N ZDRUŽENJA DRU-U ’ SPADAJOČIH k j. s. v CLEVELANDU IN OKOLICI 'Cie* ki društev J. S. K. J. ioej^du in okolici se snide-^ter at na mesec, to je na dan, lilt s!fa naznani v glasilu taj-*«sta	društev.	Zadnji
V?,v letu 1927 J‘e bil v 4ve s*em Domu” na Holmes
Hi)V ^linwood, Ohio. To
V Sredo zvečer dne 28.
jfjli v ra 1927, in kakor bi mo-
lji vejše za vse člane in članice J. S. K. J.
Ker je namen skupnih društev v Clevelandu in okolici tako velikega pomena za J. S. K. J., je pričakovati od strani cenjenega članstva J. S. K. J. največje udeležbe pri prihodnji skupni veselici dne 4. februvarja t. 1. Dolžnost nas vseh je, ako hočemo upoštevati nasvet glavnega odbora, da se potrudimo, kar je največ mogoče, da dosežemo število 20,000 (dvajset tisoč) članstva do prihodnje naše konvencije.
Publicijski odbor: Rudolph Perdan, Valentine Kuhar, Mary Bradač.
sejo,
0^' J ^Vh!° Pravzaprav imenovati
#°jV°>tno
ilce'!h>iki
1 ie. *■
„	  ali	bolje re-
^,°bčni-zbor,” kakor že kadar se volijo [o ^ za nastopno leto. Ta-itJe izvolil tudi na zadnjem V iU skuPnih društev ves
^erega naloga bode de-
n Y korist naše * J ^.
ze omenjeno, namen društev je, da
P01
} ie
o'
orgamzaci-J., v letu 1928.
čustev je, da se fcfc* Upniki redno udeležu-jj S(icnih skupnih sej, kjer . ^motriva o ničemur
i
p oi°
A
*4
Vi
, or°:
i2P°>l
f;5VI
ŠK°. f se K
p,
dru-
o agitaciji za pri-le novih kandidatov, to
, *a članstva v našo pod-Or«anizacijo J. S. K. J.
i
tt^oij.^riiženja clevelandskih iSSo društev je, ustanav-S ,Va društva k Jednoti, po-
fc>
lrnanje pa mladino, da
mora biti jim poma-“angleško
^Hj0^stanavljati .j^uStva,” kar je in bo
Chicago, 111.
Skupna veselica društev J. S. K. Jednote v Chicagu, ki se je vršila v soboto. 14. januarja v Narodni dvorani na Racine Ave., je nepričakovano dobro izpadla. Udeležba je bila tako velika, da je bil vsak kotiček poln cenjenih nam gostov. Na ta večer se je pokazalo, kako je tukajšno članstvo J. S. K. Jednote priljubljeno pri drugih rojakih, oziroma, kako priljubljena so naša društva tudi med tistimi, ki niso njih člani. To je gotovo razveseljivo dejstvo, ki bo pripomoglo, da dobimo v vrste naše organizacije še tiste, kateri danes še niso. Največ gostov je bilo seveda iz Chicaga, toda obiskali so nas tudi sobrati od društva št. 94 J. S. K. Jednote v Waukeganu in društva št. 66 J. S. K. Jednote v Jolietu. Iz Readinga, Pa., smo opazili sobrata Johna Pezdirca, ki se je istočasno mudil v Chicagu kot glavni odbornik S. S. P. Zveze. Dalje je bil med nami Mr. Louis Železnikar, glavni odbornik K. S. K. Jednote; videli smo našega umetnika, slikarja H. G. Prusheka iz Evanstona, Mr. Perkota iz Clevelanda in več drugih gostov, katerih imen si nisem zapomnil. Veselica se je raztegnila do tretje ure zjutraj in drugi od drugega smo se poslavljali želeči še več takih prireditev v našo zabavo in v korist društev in J. S. K. Jednote v splošnem. Naj bo tem potom
H;
•K,
(0
J* Pomena za bodočnost
llje
KwiVr®te
et
lj,;
Prirejamo skupno v. veselice ali zabave, Vamen 'ie se Porabi ek od
rich. Sledil je šaljivi dvospev “Zračna cesta,” v katerem sta se dobro izkazala Annie Turk in Johny Kovach. Pod vodstvom pevovodje Mr. Račiča je pevsko društvo “Adrija” z občutki zapelo “Planinarico” in še eno za dobro mero. Slovansko himno ‘'Hej Slovani” sta prav precizno zaigrali na gosli sestrici Jurečič. Izredno je ugajala občinstvu deklamacija male Bernice Fajfar. Deklamacija se je nanašala na mladinski oddelek in je izzvala veliko navdušenje med navzočimi. Nato .je zopet nastopilo pevsko društvo “Adrija” in nam.nudilo duševni užitek kot pri prvem nastopu.
Sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote, je v daljšem govoru očrtal pomen in namen naše vzorne in nepristranske podporne organizacije. Mesto sobrata Joseph Pishlerja, glavnega tajnika, ki se prireditve radi zaposlenosti ni mogel udeležiti, je izpregovoril nekaj besed navzoči sobrat Matija Pogorelc. O pomenu našega lastnega glasila, o toleranci in bratskem duhu, ki vlada med dopisniki in o mladinskih dopisnikih je govoril urednik Nove Dobe. Prečitana je bila nato pozdravna brzojavka sobrata Pishlerja, glavnega tajnika J. S. K. Jednote, nakar je predsednik pripravljalnega odbora, sobrat F. S. Taucher s primernim govorom zaključil ofici-jelni del prireditve.
Temu je sledila prosta zabava, ki je, kakor že omenjeno, segala daleč v jutranje ure. Vsem udeležencem od blizu in daleč se najlepše zahvaljujemo za poset. Zahvalimo se tudi govornikom, pevcem in delavcem in pomočnikom tu ali tam, kajti vsi so vsaki na svoj način pripomogli k boljšemu uspehu prireditve. Ako ni bilo vse v redu in ako gostje niso morda bili v vseh slučajih točno postreženi, naj nam oprostijo. Namen je bil gotovo dober in morebitnih napak se bomo skušali prihodnjič izogniti. In še enkrat: najlepša hvala vsem skupaj!
Za pripravljalni odbor:
John Zvezich, tajnik.
braževalno društvo, ki drži Slovenski dom v Braddocku. Prvi dve društvi še nekaj napredujeta, čeprav so slabi časi, Izobraževalno društvo pa ne samo dremlje, ampak spi spanje pravičnega. To spanje pa ne bo dobrega prineslo za Slovenski dom. Torej rojaki v Braddocku, zbudite se in dovršite kar ste pričeli! Upam, da s temi vrsticami nisem nikogar razžalil, ker tega tudi nisem nameraval.
Naj omenim, da sta društvi sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote in društvo Napredek, št. 300 S. N. P. Jednote zaključili, da priredita skupno veselico na večer 28. januarja. Ta veselica se bo vršila v Slovenskem domu in se prične ob sedmi uri zvečer. Cisti dobiček iste je namenjen potrebnim štrajkujo-čim premogarjem. Vabim torej rojake in rojakinje v tej okolici, da nas omenjenega večera mnogoštevilno posetijo in pripomorejo k dobremu uspehu. Za potrebe grla in želodca bo v polni meri poskrbel pripravljalni odbor. Za tiste, ki se bodo želeli zasukati, bo pa Habičev Francelj na razpolago. Torej, na svidenje 28. januarja zvečer!
Dalje naj še omenim, da sem bil nominiran kandidatom za predsednika nadzornega odbora po društvu št. 31 J. S. K. Jednote. Ne bom se hvalil kaj znam, dasi sem bil v uradu od calumetske konvencije od glavnega porotnika do glavnega predsednika, rečem le, da bom deloval po najboljših možnostih v korist J. S. K. Jednote. Društvom, ki mojo nominacijo podpirajo se v naprej zahvaljujem in če mi dajo zaupnico s tem, da me izvolijo v urad, skušal se bom njihovega zaupanja vreden izkazati.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
John A. Germ.
predsednika nadzornega odbora J. S. K. Jednote. Kakor je bilo že omenjeno v zadnji izdaji Nove Dobe, je društvo enoglasno nominiralo sobrata Mihaela Rovanšek za kandidata v omenjeni urad. Po mojem mnenju je sobrat Roranšek zelo priporočljiv, kajti on je dobro izkušen pri društvu ali pri Jednoti. On je. bil večkrat kot delegat na konvencijah in štiri leta glavni predsednik J. S. K. Jednote. Radi tega je njemu tudi dobro znan urad predsednika nadzornega odbora. Ker je sobrat Mihael Rovanšek dobro izkušen in gotovo tudi zmožen za omenjeni urad, apeliram na vsa bratska društva, da glasujejo za njega v ta velevažen urad.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Martin Klučevšek, član društva sv. Alojzija, št. 36, J. S. K. Jednote.
prirejenih vese-e stroškov novo
; bokrjtj ,)lVah.'l6llih društev, ali za pri
Jbf
■cc	^ovih	članov v eno ali
t/l	Vo	spadajoče	k J. S.
I. h ki
Vjne
h
lllC'0lj \ h travniško preiskavo
skupnih društev
3Sl1 ci<! lij0 te(0
3 ie*1' di^ev
eU' \ e J'
’°,C«1
. ristople člane, najsibo mladinski odde-01icf uštva v Clevelandu ^adalje plača se vse. o pristopu člana
»j “et. Smukov
Yn‘ce
!iev J. S. K. J.
fitjL ^nih društev se vrši M a na mesec, kakor je w. enieno, toda, da
iil®	zastopnikom
Jo
k *
se
 ....... ena-
. lenjeno, da se seje 1 mesec drugje to je a 1 '°v. Nar. Domu na Ve-> drugič v Sloven->v0o,' na Holmes Ave. v i.'t>e]a ’ tretjič v Sloven-*tL em Domu na Wa-jjfe eko mosta, in tako “ X Sakem prostoru po -	Uidemo zopetna
CaebfnVorane-
t vesei; 0 omemtl> Pri-V ^ K CU zdruzen*h dru-a":'	' J- se vrši dne 4.
to bo prvo so-.	. - zvečer v Slo-
av«kem Domu
Za-
PA
■Selj^
m
a di
1 P°'
j
t §c / ,otne
t
X,
.lil1'
k1 . f
ir $j.
va
% °2arianP°llinwo(>d-
\ hltlstv0 že sedaj cenje-evelanda in oko-
S. kPar VSe brate 111
N i. •J
? 4»e-Se
h,, °v^bih C,1*m številu odzo-najSVtt’ katero povabilo eJše in najpomen-
da ne pozabi sra 4. febr. t. 1.
v; imenu društev J. S. K. Jednote v Chicagu izrečena najlepša zahvala glavnemu predsedniku in uredniku našega glasila za poset te prireditve; seveda zaslužijo vse priznanje tudi sobrati iz okoliških naselbin, ki so prihiteli med nas omenjenega večera. Sploh hvala vsem udeležencem, članom in nečlanom, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k dobremu moralnemu in gmotnemu uspehu. Ne bomo jim tega pozabili, in če se nam katerikrat prilika nudi, skusili j>’m bomo po možnosti povrniti.
Program veselice se je pričel z ameriško himno; tej je sledil kratek pozdravni govor predsednika pripravljalnega odbora, sobrata F. S. Taucherja. Izvrstna je bila deklamacija v pozdrav glavnim uradnikom, katero nam je podala Rosie 1). Dogan, članica mladinskega oddelka. Sledili so pozdravni go-| vori društvenih zastopnikov. ,Za društvo Zvezda, št. 170 J. S. K. Jednote je govorila predsednica sestra Frances Laurich' za društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote je govoril predsednik Andrew Spolar; za društvo Jugoslovan, št. 104 J. S. K. Jednote je navzoče pozdravil predsednik F. S. Taucher; društvo sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote v Waukeganu je bilo reprezen-tirano po svojem predsedniku na j Paulu Bartelu, ki je s kratkim pa dobro zamišljenim govorom izzval mnogo navdušenja; pozdrave od društva št. 66 J. S K. Jednote v Jolietu nam je sporočil sobrat Frank Strnisha član omenjenega društva.
Za navzoče člane mladinskega oddelka je v angleščini go voril sobrat William B. Lau-
Braddock, Pa.
Napisati hočem par vrstic, kako obstojimo Slovenci v tem kraju. Kar se dela tiče, je bolj piškavemu lešniku podobno. Lešnik se ti vidi od zunaj lep, ko pa ga stareš, ne najdeš niti črva v njem. Taka je z našim delom. Včasi ko pričnem delati, si mislim: prihodnja plača bo pa velika, ker ima veliko dni. Predno pa je završena, vidim, da manjka tri ali štiri dni in plača je tolika, da zadostuje komaj za žgance. To ni samo v eni industriji, ampak v vseh tukajšnih industrijah. Nekateri delajo po štiri dni v tednu, nekateri po tri, nekateri so pa ploh odprav)jeni za nedoločen čas. Taka prosperiteta se je pričela v januarju, 1928 in to na zimo, ko je treba gorke obleke in kuriva. Seveda kompa-nista ne zebe, če mi siromaki nimamo gorkih oblek in on ni lačen, če siromak kruha strada. Delavec je dober le takrat, ko je vsepovsod dovolj dela. Drugače pa nam mečejo drobtinice in včasi še teh ne. Pa zakaj je to? Pač zato, ker nisnup organizirani v eni celotni delavski organizaciji, ampak vlečemo vsaki v svojo stran. Ce bi bili vsi delavci organizirani v eni organizaciji, bi videli na kateri strani bi bila pravica. Ker pa nismo, se pa tolažimo s lem, da bo morda prihodnji mesec bolje, ali pa čez dva meseca, ali po predsedniški nominaciji itd. Samo da se tolažimo in upamo na bolje; enkrat bo že bolje, če prej ne, kadar pomr-jemo.
Kar se tiče društvenega napredka v našem kraju, se ne moremo posebno hvaliti. Društva imamo tri, namreč dVuštvo sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote, društvo Napredek, št. 300 S. N. P. Jednote in pa Izo-
Moxham, Pa.
Namenil sem se napisati par vrstic v list Nova Doba, glasila J. S. K. Jednote, ki mi je zelo priljubljeno, ker vedno mnogo koristnega in zanimivega priobčuje. Kar se dela tiče tu v Johnstownu in okolici, gre zelo počasi, komaj se toliko zasluži, da se živi, kdor ima po malo večjo družino, mu pa že ne zadostuje.
Na društvenem polju smo pa dobro preskrbljeni, imamo tukaj na Moxhamu štiri podporna društva, ki spadajo k različnim organizacijam, oziroma k jednotam, in vsa ta društva dobro napredujejo. Prejšna leta so se večkrat pojavili na sejah prepiri, nered je vladal med sobrati in društvi, a sedaj pa tega ni več. Vse se je izpre-obrnilo, naj si bo že društvene seje ali veselice, vse se vrši v najlepšem redu, da je veselje. Le tako naprej in napredek je zagotovljen.
Omeniti moram, da sem tudi član društva sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote v Cone-maugh, Pa. Ker sem pa pre cej oddaljen, se le malokdaj udeležim društvenih sej. Ude-lejil sem se letne seje dne 18. decembra, 1927, in začudil sem se, ko sem stopil v dvorano, kajti vdeležba je bila tako velika, da je bila dvorana polno nabita do zadnjega kota, nato opozori sobrat predsednik navzoče članstvo na red, nakar se je seja pričela. Seja se je vršila tako redno in mirno, da kot 20-letni član še nisem kaj takega videl. V prvi vrsti se je zahvaliti društvenemu odboru, potem pa ostalemu članstvu, da .je to mogoče. Pri tako veliki udeležbi tak red in mir, tu je dokaz, zakaj društve tako lepo napreduje, naj si bo že v Članstvu ali v premoženju. Društvo ima svoj lastni, lepo urejeni dom, da odgovarja vsej slovenski naselbini v Cone-maugh. Na omenjeni seji se je volilo tudi društveni odbor za leto 1928 in na dnevni red je prišla tudi nominacija za
Braddock, Pa.
Že enkrat sem poročal v Novi Dobi, kdo so novoizvoljeni uradniki društva št. 31 J. S. K. Jednote za leto 1928. Omenil sem tudi na koga naj se člani v bodoče obračajo v vseh zadevah, ki se tičejo tajništva. Poročal sem, da zunanji člani naj pošiljajo svoje asesmente na novoizvoljenega tajnika Franka Ponikvarja, in ne več name. Jaz sem zato odklonil kandidaturo, da nimam tega posla več na glavi, in moja dolžnost ni zdaj hoditi po poštnih uradih in bankah radi menjavanja denarnih nakaznic ali čekov. Tega posla sem imel že zadosti. Članstvo naj obvestila v našem uradnem glasilu Nova Doba vpošteva. Saj zato imamo vendar svoje glasilo. Torej, člani društva št. 31 J. S. K. Jednote, vpošteva j te to ponovno obvestilo, da ne pride do kakšnih ne-prilik.
moram sporočiti onim ki žele dobiti nomina-urad predsednika nadzornega odbora, in ki se obračajo na naše društvo, da bi jih podpiralo, da za enkrat se ne more nobenemu ustreči. Vzrok temu je, ker je naše društvo že nominiralo svojega kandidata za urad predsednika nadzornega odbora, namreč sobrata John A. Germ-a. Po našem mnenju je sobrat Germ prav tako zmožen za ta urad kot kateri drugi kandidat, ali pa še bolj. Sobrat Germ ima dosti skušenj, ker je bil več let član glavnega odbora in tudi glavni predsednik. Zmožen je slovenskega in angleškega jezika v govoru in pisavi, istotako je izurjen v računstvu toliko kot ti posli potrebujejo. Bil je uradnik pri raznih društvih in tudi večkratni delegat iz te naselbine. Torej mislim, da je za omenjeni urad sposoben in ga toplo priporočam v podporo društvom, ki nimajo lastnih kandidatov.
Z bratskim pozdravom
Martin Hudale, član društva št. 31 J. S. K. J.
pa se sosestram, da mi gredo na roke tudi v bodoče kot so mi šle v preteklem letu, ker tako nam bo mogoče največ storiti za povzdigo J. S. K. Jednote. Reči moram, da je bil v preteklem letu napredek prav povoljen v vseh društvenih ozirih. Tako upam, da bo tudi v tem letu, če bomo v sestrski ljubezni in medsebojnem spoštovanju skupno delovale. Kjer ni sestrske ljubezni in medsebojnega spoštovanja, se pokaže neizobrazba. ■ Z napadalnimi besedami nihče ne pokaže izobrazbe. Pokažimo, da smo v deželi civilizacije in vedno branimo čast našega društva in naše slavne J. S. K. Jednote.
Na redni seji meseca januarja je društvo sv. Ane, št. 133 podpiralo nominacijo sobrata Antona W. Indiharja, člana društva sv. Jožefa, št. 20, kandidatom za predsednika glavnega nadzornega odbora.
Sosestre prosim, da se kar največ mogoče udeležujejo društvenih sej, da bomo razpravljale o pravilih, ker letos se bo vršila konvencija J. S. K. Jednote. Končno želim vsem članicam mnogo sreče in uspeha v tem letu.
S sestrskim pozdravom Angela Verbič, tajnica.
Na seji društva Zvon, ki se je vršila v nedeljo 15. januarja, je bilo sklenjeno, da se tekoče leto prirede dve veselici, oziroma en piknik in ena veselica. Piknik se bo vršil v nedeljo 8. julija v Willow Spring-su pri sobratu J. Vidmarju. Veselica se bo vršila pa na Martinovo soboto. Chicaška društva naj to vpoštevajo in naj ne prirejajo veselic na omenjena dneva.
Pri tej priliki smo se tudi pomnili štrajkujočih premo-garjev in smo v pomoč njim darovali 810 iz društvene blagajne. K tej svoti so še dodali: sobrat John Zvezich $1; Joe Dremelj, W. B. Laurich in Andrew Spolar po 50 centov; John Jurečič, Charles Kapelj, Joe Jelina, John Debelak in Jacob Blutt pa po 25 centov.
Bratski pozdrav!
John Jurečič.
Dalje članom, cijo za
K.
Gfibert, Minn.
Članicam društva sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote, ki se zadnje seje niso udeležile, oziroma, ki so na potnih listih, naznanjam, da je bil za leto 1928 izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednica Mary Shaus, podpredsednica Barbara Špenko, tajnica Angela Verbič, blagaj niča Frances Lopp, zapisnikar! ca Mary Samich, nadzornice Mary Komatar, Julia Maloverh in Theresa Žgajnar. Društveni zdravnik je dr. Fred Barratt. Vsi v Gilbertu, Minn. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Community sobi (Bayle Block).
Tem potom se zahvaljujem sosestram, ki so mi ponovno poverile tajniški urad. Kar se-tiče mojega delovanja v preteklem letu, sem skušala storiti najboljše, kar je bilo v razmerah mogoče. Zagotavljam so-setre, da bom skušala tudi letos vršiti tajniške posle tako kot bo v največjo korist društva in Jednote. Priporočam
Claridge, Pa.
Društvo sv. Mihaela, št. 40, J. S. K. Jednote je za leto 1928 izvolilo sledeči odbor:	Pred
sednik Louis Lebar, Box 275; podpredsednik Andy Pračehek Box 361; tajnik Anton Koso-ijlav, Box 144; blagajnik Anton Jerina, Box 204 ;zapisnikar Frank Zupančič, Box 282; nadzorniki Rudolph Kosoglav, John Močnik in John Zupančič; zastavonoši Rudolph Jerina in Louis Bele; vratar Jakob Orel. Vsi v Claridge, Pa. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu. Začetek ob desetih dopoldne.
Vsi društveni člani so prošeni, da se točno udeležujejo sej;
čim več nas je na seji, boljše uspehe lahko dosežemo. Apeliram na vse člane, da pri vsaki priliki skušajo pridobivati nove ilane, tako v odrasli kot v mladinski oddelek. Vsaki oče, vsaka mati bi morala skrbeti, da so njuni otroci zavarovani v mladinskem oddelku J. S. K. Jednote. S tem se bo Jednota po-; mlajevala in njen obstanek bo^ z;isiguran. Večkrat se je že zgodilo, da so stariši verjeli 3ladkim besedam različnih zavarovalnih agentov, ki so obetali vse mogoče in nemogoče dobrote, če se je pa nesreča zgodila, niso dobili nič. Tudi še nisem nikoli videl, da bi biia kakšna zavarovalna družba poslala šopek cvetlic ali nočno stražo k odru pokojnega člana.
Naznanjam tudi, da so tukaj-šna društva po možnosti že prispevala iz svojih blagajn v pomoč stavkujočim premogarjem in njih družinam. Zdaj na 28. januarja pa priredijo ta društva skupno veselico v ta namen. Vršila se bo v Slovenskem Narodnem Domu in vsi rojaki te okolice so vljudno vabljeni, da nas posetijo - na omenjeni večer. Za okrepčila bo v polni meri poskrbljeno.
Z bratskim pozdravom
Anton Kosoglav, tajnik društva št. 40 J. S. K. J.
Chisholm. Minn.
Društvo Danica, št. 150 J. S. Jednote .je na svoji letni seji izvolilo za leto 1928 sledeči odbor:	Predsednica Mary Pu-
celj, podpredsednica Johana Dolinar, tajnica in organizatorica Annie Trdan; blagajničarka Mary Žurga, zapisnikarica Mary Sušnik, nadzornice Karolina Geržin, Angela Virant in Anna Mahne.
Cenjene sosestre, z novim letom smo pričele novo dobo društvenega dela. Glejte, da se boste številno udeleževale društvenih sej, kajti čim več nas je navzočih, več koristnega lahko ukrenemo za društvo in Jedno-to. In še nekaj ne pozabite. Gotovo ima vsaka izmed vas kakšno prijateljico, ki še ni članica našega društva, pa je zdrava in značajna in bi bila v ponos organizaciji. Dajte .jo nagovoriti, da se nam pridruži, kajti prijateljica prijateljico najlažje pridobi. Priznati je treba, da smo se pri našem društvu dosti dobro izkazale. Društvo j.e komaj tri leta staro, pa ima 83 članic v odraslem oddelku. Naš mladinski oddelek pa tudi šteje 25 članov in članic. To je za ta kratek čas dovolj lep napredek in to kaže, kaj se vse da napraviti, če vse sestre v pravem sestrskem duhu sodelujejo z odborom.
Sestrski pozdrav!
Annie Trdan. tajnica.
Chicago. Hi
Lep dan je bil 14. januarja, od ranega jutra do poznega večera. Okoli osme ure zvečer smo se že zbrali v Narodni dvorani na S. Racine Ave. in W. 18. St. Članstvo je bilo v splošnem veselo in zadovoljno, ker take prireditve so bolj redke v Chicagu. Slišali ali videti glavne uradnike J. S. K. Jednote v Chicagu, to se ne zgodi vsaki dan in napravi dober vtis na krajevna društva. Sobrat glavni predsednik in urednik našega glasila sta nam povedala dosti zanimivega, tako z ozirom na odrasli kot na mladinski oddelek.
Republic, Pa.
Društvo “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 J. S. K. Jednote je na svoji redni seji dne 15. januarja sklenilo, da vsak član prispeva mesečno po 25 centov, kar se porabi v podporo stavku-jočim premogarjem, ki so po dolgotrajnem štrajku pomoči res potrebni.
Sporočam tudi, da so se združila vsa tukajšna slovenska in hrvatska podporna društva, da v to svrho prirede skupno veselico. Ta skupna veselica se bo vršila 28. januarja v Hr-vatski dvorani v Republic, Pa. Začetek ob šesti uri zvečer. Člani vseh prizadetih podpornih organizacij in drugi zavedni rojaki so vabljeni, da se kar mogoče številno udeležijo te veselice. Na programu bomo imeli dobi;e govornike, med njimi tudi žensko govornico iz New Yorka. Da bo za lačne, žejne in plesaželjne v vseh ozirih poskrbljeno, to se razume samo ob sebi. Torej, da se vidimo 28. januarja na skupni veselici v Republic, Pa.!
Za veselični odbor:
Mike Unetich tajnik društva št. 171 J.S.K.J,
Meadow Lands, Pa.
Odgovor na dopis, katerega je pisala Agnes Žitko v Novo Dobo. Dopisnica ni pisala resnično, kar je vsem rojakom na Meadow Lands znano. Tukaj-šni premogarji nimajo še do danes nobene jacksonvillske pogodbe. Tukaj obratujeta dva mala rova, v katerih dela 14 delavcev, in to je delo za domačo kurjavo in tukajšni premo-
(Dalje na 4. strani)
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
gar, ki je zaposljen v dotičnih rovih, dobi 80 centov plače za vožiček, katerega mora s krampom nakopati. In kakor je nam znano, sta zaposljena samo dva Slovenca, katera pa zaslužita od pet do sedem dolarjev na teden. In potem naj si misli čitatelj, kakšna je ta jack-sonvillska plača. Mogoče bi nekateri čitatelj dopisa mislil, da je tukaj vse v redu. Torej ne svetujemo nobenemu rojaku, da bi prišel tukaj dela iskat, ker tukaj je štrajk.
Nadalje dopisnica omenja, da so bili premogarji čez leto za-posljeni na farmah, v tovarnah, v parkih, na cestah. Kolikor je tukajšnim rojakom znano, jih je bilo en par tako srečnih, da so mogoče zaslužili od $20 do $40 čez poletje. Kar je bilo drugih, so pa hodili za delom in ga niso dobili, ker ga nikjer ni bilo za dobiti.
Tam, kjer dopisovalka stanuje, živi tudi šest družin, katerih možje niso zaslužili niti centa skoraj v desetih mesecih. Dopisnica tukaj tudi omenja, da so tovarne v Canonsburgu in Washingtonu; ona mogoče ne ve, da so imeli dosti delavcev, ko so premogorovi obratovali. Kaj hočejo sedaj tovarnarji stare odstaviti in premogarje vzeti na delo? Dopisnica se lahko šteje za srečno, ker je njen mož dobil delo v tovarni že po prvem aprilu in dela vsaki dan.
Izvoljeni odbor na izvanredni seji, ki se je vršila 16. januarja, 1928:
Andrej Bajs,
Math Zalar,
Leonard Lenassi.
lje k Samostojnemu Podpornemu Slovenskemu društvu in Lovskemu in ribiškemu klubu. Vsa tri društva so mu položila na grob lepe vence.
Matija Pogorelc.
Rockingham, Pa.
Članom društva Ilirija, št. 145 J. S. K. Jednote sporočam, da je bilo na naši letni seji sklenjeno, da poleg običajnega asesmenta plača vsak član še 20 centov mesečno v društveno blagajno, ki je izčrpana. To velja za člane in članice in sicer za nedoločen čas.
John Zalar, tajnik društva št. 145 J. S. K.J.
Enumclaw, Wash.
Tem potom vabim na maške-radno veselico, katero priredijo v Krain dvorani tukaj sna slovenska društva skupno in sicer na 11. februarja. Začetek veselice točno ob osmi uri zvečer, Igrala bo izvrstna godba. Za maske so določene tri nagrade. Najlepši ali najpomembnejši par dobi $7.00 nagrade, drugi naj lepši par $5.00, in najbolj komični par dobi $3.00. Za dobro postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor. Vstopnina bo kot po navadi, to je 75 centov za moške in 25 centov za ženske. Vsi tukajšni in okoliški rojaki so vljudno vabljeni, da nas na omenjeni večer posetijo. Zabave bo dovolj za vse.
Za društvo Bratje Svobode, št. 162 J. S. K. Jednote:
Matt Petchnick, tajnik.
Center, Pa.
Društvo sv. Barbare, št. 33, J, S. K. Jednote je na svoji letni seji izvolilo za leto 1928 sledeči odbor:	Predsednik	An-
ton Eržen, podpredsednik Anton Pintar, tajnik Frank Schif-rar, blagajnik John Sifrar, or ganizator Frank Schifrar, nadzorniki Paul Kokel, John Jereb in George Pivk, Društveni zdravnik za Center je dr. Lawrence Creighton, za Renton pa dr. J. W. Hawes.
O kakšnem posebnem napredku ne morem poročati, ker se daj je tu okoli premogarska stavka in naše društvo je zelo prizadeto, kajti naši člani so večinoma premogarji. Se jih je že precej oglasilo, da ne morejo plačevati društvenega asesmenta. Ne vem, kako bo, če bo stavka še dolgo trajala.
Z bratskim pozdravom
Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 J. S. K. J.
Joliet, lil.
Nikar ne pozabite priti na sejo društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ., ki se bo vršila v nedeljo popoldne 19. februarja! Pridite vsi: oče, mati, sinovi in hčere! To ne bo kar navadna seja, ker bo združena s pravo družabno veselico. In poskrbeli bomo, da bo res seja veselja. Ko bomo rešili bratsko in sporazumno društvene zadeve, pogovorili se bomo marsikaj zanimivega o nekdanjih in sedanjih časih. Dosti zanimivega se doživi tu vsaki dan, a nič manj zanimivo ni poslušati rojake, ki se pogovarjajo o dogodkih iz bosopetih let, ko so preganjali po zelenih pašnikih in šumah rogate voličke in hudomušne čade, sivke in liske. Posebno zanimivo je poslušati tiste, ki pridejo iz iste vasi, ter so bili nekaki pastirski kolegi. Ej, ali vam znajo nekateri pripovedovati !
Omenim naj, da se bo za tisto priliko organiziral začasni pevski zbor, ki nam zapoje nekaj domačih; Marička iz Treb njega bo pela “čez”. Tudi za lačne in žejne bo pripravljenih dovolj dobrot. Torej, ne zamudite te seje, come one, come all!
Zadnjo sejo, ki se je vršila 15. januarja so člani posetili v prav lepem številu. Slišali so o vsestranskem finančnem in moralnem napredku preteklega leta, ob enem smo dobro začeli novo leto, ker smo takoj na prvi seji sprejeli več novih članov v odrasli in mladinski oddelek. O, pri nas nismo zaspani! Nabrali smo tudi prilično svoto denarja v pomoč stavku jočim premogar-jem, ki so v resnici potrebni naše podpore.
Don’t miss this “entertainment-meeting”, kajti vsakemu bo lahko žal, če izostane. Pokažimo, da je naše društvo eno najživahnejših in najbolj veselih na srednjem zapadu. Pokažimo, da je ni lepše družabnosti daleč na okoli kot pri društvu 66 J. S. K. Jednote! Znamo delati in znamo se tudi veseliti. Torej, vsi na sejo 19, februarja!
Z bratskim pozdravom
John L. Živetz, tajnik.
omenjenemu povabilu odzove pod označenimi pogoji. Zdaj, bratje in sestre, je čas, da se zavzamemo in pomagamo sobratom, ki so že toliko časa na štrajku, da marsikateri ne more več plačevati svojih društvenih asesmentov. Tega ne smemo dopustiti, da bi bili radi neplačanega asesmenta črtani iz ene ali druge organizacije. Pomagajmo jim po najboljših močeh, da zmagajo v stavki, kajti ako so oni poraženi, bomo mi vsi prizadeti.
Pripravljalni odbor skupnih društev vabi torej vse cenjeno občinstvo iz tega okrožja, da kar mogoče številno poseti maška-radno veslico, katera se bo vršila 28. januarja v Slovenski dvorani na White Valley. Ne pozabite, da je dobiček te veselice namenjen v pomoč stavkarjem.
Za razna okrepčila bo v polni meji preskrbljeno, plesalcem pa bo vzdigala pete godba Dem-shar bratov iz Presto. Ti fantje so slovenskih starišev in bodo ob tej priliki prvikrat igrali v naši naselbini; kako se bodo izkazali, je najboljše, da pridete poslušat. Za maske je določenih več lepih nagrad. Pričetek veselice bo ob šesti uri zvečer. Vstopnina za moške je 75 centov, za ženske pa 25 centov.-Torej ne pozabite v soboto 28. januarja zvečer priti po možnosti vsi rojaki tega okrožja v Slovensko dvorano v White Valley, Pa.!
Za pripravljalni odbor:
Jurij Previc.
vilno navzoče na vsaki seji. Treba bo i-azličnih razmotrivanj in glasovanj.
Sestrski pozdrav!
Anna Kovach, tajnica.
ZAHVALA. -Petra in Pavla,
Lioydell, Pa.
- Društvo sv. št. 35 JSKJ v
Lloydellu se tem potom zahvaljuje društvu Vihar v Kraynu, Pa., ki nam je darovalo $8.00 kot pomoč za plačevanje asesmentov za štrajkarje pri našem društvu.
Za društvo št. 35 J. S. K. Jednote:
John Jereb, tajnik.
Lioydell, Pa.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ v Lloydellu, da so člani na redni seji dne 15. januarja odglasovali, da se asesment za mesec januar zniža za dva dolarja vsem enakopravnim članom in članicam. To se bo plačalo deloma iz društvene blagajne, deloma iz denarja, ki smo ga dobili iz gl. urada in deloma iz denarja, katerega je v to svr-ho darovalo društvo Vihar v Kraynu, Pa. Za ta dva dolarja znižanja za mesec januar bodo vpoštevani tudi oddaljeni člani našega društva. Tisti člani, ki niso v potrebi, zamorejo ta dva dolarja vrniti nazaj v društveno blagajno. Vse člane, ki delajo in niso v potrebi, prosim, da sporočijo tajniku društva, če so voljni pustiti tista dva dolarja društveni blagajni. Z bratskim pozdravom
John Jereb, tajnik dr. št. 35 JSKJ,
Youngstown, O,
članom društva sv. Antona, št. 108 JSKJ naznanjam, da sem zopet prevzel tajništvo za leto 1928. Stari tajnik mi je sporočil, da so nekateri člani zelo neredni pri plačevanju asesmenta. Iz tega vzroka opozarjam vse člane, da bom pobiral asesment do 25. v mesecu, in član, ki do tega dne ne bo plačal svojega asesmenta, bo enostavno suspendiran. Zakla-dal iz svojega žepa ne bom za ni kogar.
Tem potom sporočam, da se je kmalu po pričetku leta oglasila bela žena v društvenih vrstah in nam pobrala sobrata Nicka Vukšiniča. Umrl je 4. januarja in pogreb se je vršil dne 6. januarja v Youngstown, O. Kot vsako leto je bilo tudi na zadnji letni seji sklenjeno, da vsak član, ki se ne udeleži pogreba društvenega sobrata ali sosestre, plača dva dolarja v društveno blagajno. Sklenjeno je bilo dalje, da če kateri član ne bi hotel tega plačati, tajnik tudi rednega asesmenta ne sme vzeti od njega. Tiste, ki se niso udeležili zadnjega pogreba, opozarjam, da bom na prihodnji seji kolektal tudi to naklado. Toliko v vednost, da mi ne bo treba vsakega posebej opozarjati. člani, ki pošiljajo svoj asesment po drugih in ki se niso omenjenega pogreba udeležili, naj k običajnemu asesmentu dodajo še dva dolarja, ker sicer asesment ne bo sprejet. Kdor misli, da ima kakšne ugovore proti temu, naj pride osebno na sejo in jih pove. Vzrok za neudeležbo pri pogrebu je samo bolezen, torej so izvzeti le tisti člani, ki so na bolniški listi. Prosim članstvo, da to vpošteva.
Anton Nagode, tajnik,
Girard, Ohio:
S pota.
Dne 16. januarja je v North Chicagu, Ul- preminil rojak Anton Kogovšek, član . društva št. 94 J. S. K. Jednote v Wau-keganu. Pokojnik je bil star šele 42 let in je bival v Wauke-ganu, oziroma v North Chicagu 18 let. Doma je bil pokojnik iz vasi Žažar pri Vrhniki. Spadal je, kot omenjeno k društvu št. 94 J. S. K. Jednote, da-
White Valley, Pa.
Društvo št. 116 JSKJ v Del-montu, Pa., prejelo je od društva št. 142 SSPZ povabilo, da bi tukajšna društva napravila Skupno veselico, katere dobiček bi se porabil v podporo našim bratom, ki so na štrajku že od 1. aprila. To povabilo se je nanašalo na društvo št. 116 JSKJ, dr. št. 232 SNPJ in dr. št. 142 SSPZ. Kar bi bilo čistega dobička od veselice, naj bi si omenjena društva razdelila in vsako posamezno društvo naj bi poslalo dotično svoto na glavni urad svoje organizacije, ali na posamezna društva v štrajkarskem okrožju, ali kamorkoli. Vsako društvo naj bi izvolilo štiri člane v pripravljalni odbor, pripravljalni odbor pa izvoli še posebej tri člane, in sicer od vsakega društva po enega. Ti trije člani naj gredo po naselbini od hiše do hiše pobirat prostovoljne prispevke, ki naj bi se končno razdelili kot gori omenjeno.
Po kratki debati je društvo št. 116 JSKJ sklenilo, da se
Cleveland, O.
Na letni seji društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ je bi) za leto'1928 izvoljen sledeči odbor: Predsednica Mary Hribar, 718 E. 157th St.; podpredsednica Agnes Krall; tajnica Anna Kovach, 725 E. 156th St.; bla-gajnica Mary Laurich, 15717 Saranac Rd.; zapisnikarica Ivana Kapel; nadzornice Ivana Pust, Anna Pierce in Mary Vinšek. Društvena zdravnika sta dr. Perme in dr. Fowler.
Sklenjeno je bilo, da vsaka članica plača en dolar v društveno blagajno za pokritje društvenih izdatkov. Ta dolar mora biti plačan tekom prvih treb mesecev tega leta.
Naše društvo je tudi podpiralo nominacijo sobrata Rudolpha Perdana kandidatom za predsednika nadzornega odbora J. S. K. J.
Končno poživljam članico, da se številno udeležujejo društvenih sej, ker je vedno kaj za ukrepati, poleg tega je pa letos konvenčno leto, torej je dvakrat važno, da so članice polnošte-
Cleveland, O.
NAZNANILO zastopnikom društev JSKJ v Clevelandu in Okolici. — Naznanjam vsem zastopnikom, ki zastopajo društva v skupni akciji, da se bo vršila naša redna seja v petek 27. januarja ob 7.30 zvečer, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Na omenjeni seji imeli bomo za rešiti več važnih zadev, med drugimi tudi zadevo naše prihodnje veselice, ki se bo vršila 4. februarja v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
Upam, da se vsi zastopniki in zastopnice seje gotovo udeleže, da bo naš uspeh tem boljši.
Za odbor skupnih društev: Frank Kačar, tajnik.
Cleveland, O.
NOTICE to the representatives of JSKJ lodges in Cleve land and vicinity. — This is to notify all representatives who represent the lodges in federated action, that our regular meeting will be held on Friday, January 27th, at 7.30 P. M. at Slovenian National Home (old building, room No 4) St. Clair Ave.
On the above mentionec meeting we will have to dis-cusse several important affairs and one of them will be “our next dance”, which will be held Satuarday, February 4th in the Slovenian Working men’s Home on Waterloo Rd
I hope that all representa tives will be present, so tha our work will reach the bes of results.
For the Committee of Feder
ated Lodges:
Frank Kačar, Secretary
le pripravljene za nazadnje, so pa izostale. Ta neljubi slučaj je povzročil manager radio postaje, ko je pozabil sporočiti, da ima še več drugih za ta Večer. Zavoljo tega je bilo pev. dr. Prešeren polovico časa odvzetega. Ali prošen je pa, da kadar je zopet pri volji, da lahko pride zopet za pol ure na radio zapeti. Za kedaj se bodo zopet pev. dr. Prešeren odločilo, bo že pravočasno poročano.
Takoj, ko je bilo odpeto, Je bil pev. zbor Prešeren telefo-nično poklican, da bi se vdele-žil večerne šolske slavnosti, katera je prirejena za naseljence vseh držav, ki večerno šolo obiskujejo. Pev. dr. Prešernu je čast dana, da bi zastopal Jugoslavijo s tremi pesmicami. Pev. dr. Prešeren je z veseljem to povabilo sprejelo, da za-more širiti svojo slovensko pesem med tuje narode. Radoveden sem, ako bodo tudi Italijani na tej slavnosti, kako da jim bo slovenska pesem ugajala? Seve, da na pristni slovenski zemlji bi se ne smelo kaj takega pripetiti, tam v Julijski Kraj ini".
Nadalje moram izreči pohvalo Mladinskemu dramatičnemu klubu, ki je tako izvrstno svojo igro “Pri kapelici” izvršil, klub težkočam zaradi veliko premalega odra. Toraj, vsa čast naši mladini, ki se zaveda svoje narodnosti. Le tako naprej in napredek vam je zasiguran.
Da pa pev. dr. Prešeren ne bo opustilo svojih iger, oziroma predstav, je pa sklenilo, da priredi skupno s podp. dr. Ma-ije Device št. 50 KSKJ dne 29. jan. 1928 veselo-igro “Po dvanajstih letih”, točno ob 7.30 uri zvečer v Slov. Domu na 57th St.
Igra je jako zanimiva in smešna, posebno je smešno, ko se pri mladi in lepi punci vse ženi, bodisi mladi ali stari, vse jo hoče imeti. Umevno je pa, da stari po navadi vedno ta kratko vlečejo, ravno ista je tudi tukaj.
Toraj, dragi rojaki in rojakinje v Pittsburghu in okolici, ne zamudite te igre, in vam je jamčeno, da se boste v veselju vračali domov.
Sedaj pa moram zopet nekaj prihraniti za prihodnjič.
Z bratskim pozdravom,
Ivan Varoga.
Skupnih izdatkov je torej bilo $2,801.40.
Bolniške podpore smo prejeli od JSKJ v pretečenem letu $1,000.14. Društvena blagajna znaša $461.31. Toliko v nazna-nje bratom in sestram.
Dalje opozarjam člane in članice našega društva, ki bivajo v bližini katerega druzega društva JSKJ, da vzamejo prestopne liste k istim, ker tako zahtevajo pravila. Kdor teh določb ne bo vpošteval, lahko izgubi pravico do podpore v slučaju bolezni.
Tu bivajoče člane našega društva prosim, da se prihodnje seje polnoštevilno udeležijo, in sicer naj pridejo v našo dvorano, ki smo jo kupili sredi mesta. Ime dvorane je ostalo staro, namreč Green Hall. Vsak ve kje je to, torej naj člani pridejo na sejo polnoštevilno, ker bomo imeli polne roke dela in važne zadeve za rešiti.
Bratski pozdrav!
Ilija Sumon, tajnik.
(Z URADA GLAV. TAJN®*
PREMEMBE V CLANST ZA MESEC DECEMBER Odrasli oddelek.
Dr. št. 1.—Pristopili:
tine Babnik 28320, Mary
Jo*
S pota.
Mudeč se na skupni veselici chicaških društev JSKJ na večer 14. januarja, opazil sem med številnimi drugimi gosti tudi našega umetnika, slikarja H. G. Perušeka. Pri tem sem se domislil obiska na njegovem domu v Evanstonu na novoletni dan. Pri tisti priliki sem si ogledal številne njegove slike iz znanih mi krajev v New Mexico, Minnesote itd. Te slike niso kakšne fotografije, ampak delo umetnika, ki s čopičem pričara na platno to, kar fotografična kamera ne more. V njegovih slikah je življenje, takšno kot ga umetnik vidi v kraju, ki mu da motiv za sliko. Umetnik Perušek je ljubitelj narave, zato so njegove pokrajinske slike tako tipične, da človeka nehote zamamijo v daljne kraje juga ali severa, katere je večkrat prepotoval.
Naj še omenim, da je pri-prosto stanovanje Mr. Per uš ka in njegove družine skon
la 28303. Suspendiran: Koschak 19510.
Dr. št. 2.—Pristopil: Benko 28214. Suspend' Frank Orazem 27376.	^
Dr. št. 3.—Pristopila: renče Spelich 28193.	^
Dr. št. 9,—Pristopili: V. Spreitzer 28253, Marko 28254.	,id
Dr. št. 11,—Pristopili Weiss 28255.	.u:
Dr. št. 12.—Zopet jgj
Antonija 21037. Umrla Mary 21867.	jeti:
Dr. št. 13.—Zopet spjjg Draga Tandaric 21700, Tandaric 18067. Suspend1 Mary Prosser 20842.	.
Dr. št. 15.— Suspend111 Johana Straziscar 25548- ^ Dr. št. 18.—Pristopil:	.
Fortuna B 206. Suspe“ f M. B. Nickelson 17506-	^
zavarovalnino iz *
Adolf Simončič 22860 dirana:
nil
$1000: Louis Jelovchan Dr. št. 20.—Pristop^ via K. Tushar B 208.	^
k dr. št. 104: John J- 1 23735.
Dr. št. 21.— Suspend Agnes Sodia 23217.
Dr. št. 22.—Pristopn: Kobe 28256.	..	)0f
Dr. št. 25—Prists]!1 Capan 28194, John %0 ^ dich 28195, Francesa * 28196, Matt Kozar 282» -y Dr. št. 26.—pristopil* ■ f, Miklin 28287, Antonia re 28257, Joseph * $
28258. Zopet sprejet: Gerlovich 21474. Suspel’ /I ' Rose Salamon 26079> jjjtf Salamon, 27929. Umrli: Jj Galle 8957, Joseph 6595. Prestopila k dr- ^ j Anna Bara 27932. Prf dr. št. 108:	Rudolf	^
26002. Premenil zavar°
 __________ -	-	~	~	T	nlll&
Barberton, O.
Uro za uro, korak za korakom se bližamo usodnemu trenutku—smrti. Dne 11. jan. letošnjega leta smo zopet izgubili enega naših starih korenin. Zatisnil je oči in mirno za vedno zaspal naš pokojni sobrat Frank Škerl. — Pokojni je bil lan JSKJ 22 let. Za zadnjo bolezen je bolehal 13 mesecev, kateri je tudi podlegel. Doma je bil iz Cerknice, Notranjsko. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in petero otrok. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu iz hiše žalosti na pokopališče sv. Križa v Akron, O.
Pokojni je bil vzor moža, očeta in skrbnega gospodarja. Svoječasno je bival v Clevelandu, Ohio. Bil je član, in kolikor je meni znano, nekaj let tudi uradnik pri dr. sv. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ. Clevelandski Slovenci se ga gotovo še spominjajo. Zatem se je preselil v Barberton in tudi tukaj prevzel urad društvenega zastopnika. Zadnje čase, ko se je bil že malo postaral, je pa prepustil aktivno društveno delo mlajšim močem. V starosti 57 let nas pa jo za vedno zapustil. Naj mu bo lahko ame riška gruda!
Joseph Hiti,
tajnik dr. št. 44, JSKJ.
skrito med rastlinjaki, katerih nekateri so pa letos prazni, vsled slabe kupčije s cvetlicami. Okoli slikarjeve delavnice se zbirajo cele jate ptičev, posedajo po oknih in trkajo po šipah. Vsako jutro čivkajo toliko časa, da pride Mr. Perušek in razmeče sneg, da morejo priti do nalašč zanje preskrbljenega peska. Potem seveda pride mala njegova hčerka ali pa soproga, da natrosi drobnim krilatcem živeža. Ni čudno, da je okoli slikarjeve delavnice več ptičjega žvrgole-nja sredi zime, kot okoli palače marsikaterega bogataša poeti. Je pač tako, da kdor ljubi naravo, si bo povsod v naravi znal pridobiti prijatelje.
Matija Pogorelc.
Pittsburgh, Pa.
Zadnjič sem poročal, da bo dr. Prešeren dne 3. jan. pelo na radio in , sicer eno uro. Ali žalibože, je bil čas ravno za polovico prikrajšan. Zavoljo tega so bile samo 4 pesmi pete in 4 najboljše pesmi, ki so bi-
Ž
%
iz $500 na $1000: zek 23372. Premenil1 f.
liam J. Antloger
valnino iz $1000 na **
. 2l4'
Thomas Antloger 2462®'	»5.
Dr. št. 30,—PristoP1*- J * A. Kochevar 28215-^ (F ^JL rani: Nick Mezar 258 ’^ff ^ Mezar 25862, Anton	h
19559.	_	%
Dr. št.
John Sambol 5840.	j; ^
Dr. št. 32.—PrestoP1 L 9 %
št. 72:	Matt	Sternad	2	J	?
ry Sternad 9214.	Jo-	X
Dr. št. 33.—pristopi* •	0f
/ S
SusPeI1
Cesar 28259. Dr. št. 35.
. st. 3b—J 110	.Al'
Tomc 28197.	J !l;
Herminic, Pa
Društvo Veseli Slavček, št. 154 JSKJ je imelo leta 1927 skupnih dohodkov $2,801.40; od tega se je poslalo na Jedno-to $2,667.88, za plače odbornikov in dvorano sc je letno izdalo $113.41, izguba na članarini $14.32, razni stroški $6.79.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostnp vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu bratu
Nikolaju Vuksinič
Preminul je dne 4. januarja 1928 po parmesečni bolezni in je bil pokopan na Brier Hill pokopališču v Youngstownu, Ohio. Rojen je bil leta 1883 v vasi ču-rile pri Metliki, Bela Krajina. V Ameriki je bival 25 let. Tu zapušča le mene, v stari domovi ni pa brata Antona in več drugih sorodnikov. Spadal je k društvu sv. Antona, št. 108 JSKJ, katero mu je priredilo lep pogreb. Lepa hvala omenjenemu društvu za poklonjeni venec in za ves trud v bolezni in pri pogrebu pokojnika. Lepa hvala tudi predsedniku društva za nagrobni govor. Sploh hvala vsem sobratom in prijateljem za udeležbo pri pogrebu.
Ti pa, dragi brat, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda!
Joseph Vuksinič, žalujoči brat. Gary, Ind. dne 16. januarja 1928.
'Od
Joseph Porok 26679-	.	■ »a
Dr. št, 86.-PrW<<	-
nes
jet: John Tominac - ^ , . , pendirani:	Nick .c f, i ]:
21229, Joseph Kas^, ^ ^ Prestopil k dr. St. J i L J. Zupančič 27526. varovalnino iz $500	, J J' j
Stanley Kopitnik 22	■ yg
Dr. St. 37.-PrW“fs,^ A Brancelj 28321. z"p.e M ^ t' Matt Arko 24233,	bjjk.
18856, Louis Turk 2 J, T ton Strukel 27704. V j , ■ 5 Ciril Jevc I««6' V« J
john
24537,
m
Skok 24537 J J- rjft i 23466, Frank »g,.
Matt Valentič
j tj
Kranjc	13229,	t
13414,	Jacob	Jar^„gl.	w/0
Frances Jamnik, 2-—“ ^ j ^ pila k	dr. št.	1^’..	%	I),/6
zur 20681. Prestop1 .c j , i, • * 180: Vincent
Prestopil k dr. st- j|i f C?, Mohar	19544.	Pre*	219	H,ts
št. 35: Frank Arh*' ) na Arhar 9276.	A\i J L t
Dr. št. 39-P^l famja Bruketta 2S' f f,
nil zavarovalnino 1	.
$1500: George	J! \ J
Dr. št. 40. 1 Utzman 28198.	^
Vozel 3480.	sugpel1
Dr. št. 42.	'	aa ,,
Anton Gruden,	22	. ^pil1'
44.—Pr-i®;^)
Al)' T
Dr. št.
(Dalje na
MBE V ČLANSTVU
fV® I t ^adalievanie <z 4. strani)
I# I i?Zb0lt 28307’ Frank Zadel
^0SeP^ Konestabo 28304, m I FJS Wally 28306. Umrla: gj Skraba 17540.
.wIcmi,)’ ^5.—Pristopili: John 28261, Anton Ule pred t0f ’ J°hn Bacar 28263, Vic-
I iih 2»°Q?rak 28308’ JosePh Ro*
Dr v , Frank Cesnik 28310.
'	49.—Pristopila: Fran-
jj -lehar 28264
flD1 I Cfj
rpesljTjJ' 50.— Suspendirani: jlcick cofe n8 Ternuski 22388, Ja-ie ,.,asler 26063, Ignac Hu-
*1 ft,
lam 52.—Umrl: Joseph
31 OA
ši ;;
,«0#IMilp . ' °4. — Suspendiran:
M iA- ch 235M-
»yiJ1 j Bosti 8. ^7-—Pristopil: Louis ie^.^0 28311. Zopet spre-D,! Iai’y Kelly 26807.
' t- 58.—Pristopila: Katie
osf1
elcic 28265.
I I)j’ v, — W.
8	—Pristopili: Jose-
ph ile^ 28266, Joseph
f.28288.
I \ft\ 0J	—Pristopile: Mary
di^mj, 267’ Mai'y Sega 28268, ifttiP I D,.	1‘ Mary Papich 26954.
—Pristopila: Jela
T*« 2*229
:	‘	—Pristopili: Frank
28;
Se c5?lmovich 28272, John
gstorj^f 2o?7 28269, Nicholas Kaj J°hn Koren 28271,
^273. Prestopila k dr, f l)r ' Agnes Jurecic 20363. , IS,' 7L—Pristopili: John V, 28274, Leona Bradac pHk s’ ulia Bouha 28231. Zo-^uli® |John Velkovrh
jg,	,	• 75. —Suspendirana :
: 3^ Mr. A.iclnik 19103.
—Pristopil: John
?A k
j/,|> k' ' 77—Pristopile: Kath-
J^»^277 28276’ Margaret Ka-
i' Suspendirani:	Vid
S896; Luka Jelenič,
peH*$IV iuntla Kane 27693.
jt. *\v' 78‘—Pristopila: Ka-
’toP'1 mPt v^ar B 207. mlvM.. • st_ .
iS J $ )0' 1
418
id p ' 82.— Suspendirani: oVi^fs"'1 b»l>rse 12613, Anton Lin-\|. *9. Joseph Sterk 19902. bf.	Brulla 11259.
, j) - 83. — Suspendirani: ^ '^ 24580, Mary Popit ‘ke j, ožo Zivkovich 25470, 2o66GViltin 25609, Dan Go
^iiia	—Pristopila: Mol-
^ j 28l99_ Zopet sprejet: h 24173.
Jigjj' 86,— Suspendirane:
S l°929VidiC 16°47, Marj'
It Ory
i, Lv.	* —■ Suspendirani:
21517, Ivana Ba-Frank Rozman
ipy
V
y
il‘ V
. P
pe>1(
•UfV
sP'
h1’,
^ h	—Pristopili: Mar-
'■ 282m28290’ JosePh No' 'J, j, L Joseph Nose Sr.
*‘VhlvtTk,, Nose 28292'
492. V h% k 28293, Steve Ko-
K
f/
5
N1'	—Pristopili: An-
28279, Agnes Pal-
<VUlinšt- 9n
5	SaK	Suspendiran:
15. j k 'št ,,	25164.
,ii: Vi b,}W ^Pristopi 1 i: Pau-
tf’ I'V'n 282^6, John Zupec J1LJ Sta„'Ces Govekar 28234, hk' ŽoVnik 28233, Jernej uSPe54V %"2’ Williani Rupnik 6, J ^	90 ozlevcat' 28216.
V1 J lit ^2;^' Pristopil: Karo)
if	loi
■I ^	%	22594, John Stru-
J	Joseph Be-
?!■ °^fi ti lestopil k dr. št. Ai1"1?,? V ^ (i,°msich 2o999. Pre-K	št- 15: Frances
^	f
44;. lif't,, Cvbu. X°Pet sprejeta: oP
Suspendirani:
A^S.kL21719’ Mar 2*
ail>ho Jarc 20096, 24104, Jennie
• 7 h 22fif -	4’	Jennie
'j KS 2l'.«S,U8Pfndira"e:
6#-,5f'\^V1356, Ann“Pe'
O iv; "m ,J f ?■ t Kn
-liopet
spreje-
u#/ H' iog1!!”.220«0-
^■erif.u ristopili: Do-'>'■ & B 201, Joseph
k
■ril"1’
2»	282c-	dosepr
A John Goved-[V ^iii’i J rank Klobchar
H J' 107 PrU8S 2820°-eftiP«,.rr Suspendiran:
‘^cich
23092.
Dr. št. 108.—Zopet sprejet: Frank Kogovšek 19673.
Dr. št. 109.—Pristopil: John Mavrovich B 210. Zopet sprejeti: Ana Majnarich 27236, Ma tija Pribanich 22185, Rose Pri-banich 22798, Mike Stanich 24457. Suspendiran:	Joseph
Rebrovich 263007.
Dr. št. 110.— Suspendiran: Frank Mustar 20506.
Dr. št. 111.—Pristopili: John Yamnik 28202, Mary Yamnik 28203.
Dr. št. 114.—Pristopil: John Farone 28238. Suspendiran: John Žitnik 17491. Umrla: Elizabeth Smrekar 18393.
Dr. št. 116.—Pristopil: Edward Primožič 28312.
Dr. št. 119.—Zopet sprejeta: Caroline Gorenz 25003.
Dr. št. 120.—Zopet sprejeta: Marie Boldine 21644.
Dr. št. 122.— Suspendirani: Anton Kovach 19084, Josephine Kovach 20324, Anton Kovach 27634, Anton Glavan ^4168.
Dr. št. 125. — Pristopili: Math Paurovich 28219, Frances Geržina 28218. Suspendirana: Antonette Squok 26017.
Dr. št. 126.— Suspendiran: Nikolaj Penich 24637.
Dr. št. 127.— Suspendiran: Mike Oberstar 19924.
Dr. št. 128.—Pristopili: George Špehar 28239, Frank Podgoršek 28240.
Dr. št. 129.—Pristopila: Alice Petritz 28296. Suspendirana: Kristina Kaplan 22903.
Dr. št. 130.—Pristopila: Annie Kerzan 28241.
Dr. št. 131.—Pristopila: Anna Mohar 28220. Suspendiran: •Joseph Krajacich 22517..
Dr. št. 132.—Pristopili: Joseph Golob 28204, Mary Golob
28205, Mary Gorše 28221. Zopet sprejeti:	Mike Gerdanc
22167, Filipa Gerdanc 22166, Antonia Strlekar 24865. Suspendirani :	Matevž Skraba
24519, Dragotin Muscotta 23820, James Robič 23821.
Dr. št. 133.—Pristopila: Julia Germ 28281. Zopet sprejete: Lucy Plesha 27774, Mary Fine 22088. Suspendirane: Mary Raunikar 22014, Mary Tanko 22304, Frances Tanko 27092.
Dr. št. 136.—Pristopila: Mary Doles B 202. Suspendiran: Lawrence Grattan 24977.
Dr. št. 138.—Pristopil: Milan Miodrag 28282.
Dr. št. 140.—Pristopil: Victor Slavec 28242. Prestopili k dr. št. 84.: Felix Fabec 22499, Mary Fabec 26422.
Dr. št. 141.—Pristopile: Mary Boben 28323, Agnes Gaberšek 28322.
Dr. št. 142.—Pristopili: John Arbanas 28297, George Kosa-novich 28298, Milija Pasich 28299.
Dr. št. 143.— Suspendiran: Ivan Pavlovich 26660.
Dr. št. 144.—Pristopili: John Bahor B 203, Alex Špehar
28206, Arina Klobuchar 28207. Prestopili k dr. št. 109: Joseph Poje 39897, Mary Poje 19896. Prestopil k dr. št. 9: Mike Zu-nich 23600.
Dr. št. 145.—Zopet sprejeli: Karl Prokop 26096, Mike Janko 25846.
Dr. št. 148.—Suspendirani: Louis Fifolt 24454, Kristine Fifolt 24801, Frances Shuder 24927, Frank Solties 27423.
Dr. št. 149.—Frank Rosmon B 209. Suspendiran: John Ver-hovetz 27478.
Dr. št. 150.—Pristopile: Fanny Samsa 28208, Jessie Koche-var 28209, Mary Podlogar 28210, Annie Jakula 28222. Prestopil k dr. št. 109: Mary Kunstel «0924.
Dr. št. 151.—Zopet sprejet: Paul Sekulič 24610.
Dr. št. 154.—Zopet sprejeti: Joe Perun 24883, Steve Culi 26441. Suspendirana: Frances Murn 26098. Prestopil k dr. št. 37: Matt Karaga 26162.
Dr. št. 155. — Pristopila: Alojzija Ilovar 28211.
Dr. št. 157.—Pristopili: Fr. Modic 28243, Mike Skrabec 28245, Mary Modic 28244.
Dr. št. 158.—Pristopila: Genovefa Brian 28246.
Dr. št. 159.— Suspendiran: Mirko Vukich 25894.
Dr. št. 160.— Suspendirani: Angela Zadnik 25649, Anton •Jelarcic 25395.
Dr. št. 162. — Pristopili: Frank Kraupa 28314, Lucy Bo-sik 28313, John Princ 28316, Annie Kraupa 28315.
Dr. št. 163.— Suspendiran: Joseph Tavčar B 121. Preme-nil zavarovalnino iz $500 na $1500: John Janezich 25787.
Dr. št. 165.—Pristopil: John Mikulka 28283.
Dr. št. 166.—Pristopila: Mary Stroy 28317.
Dr. št. 169.—Zopet sprejet: Mike Lepschuck 26921.
Dr. št. 170.—Pristopila: Bertha Laurich B 204.
Dr. št. 171.—Pristopil: Anton Marinich 28284. Zopet sprejeti:	Tony Mavrovich
26292, George Mavrovich 26835, Mary Mavrovich 26836. Suspendirani:	Anna Premu-
zich 27714, Paul Petika- B 126. Umrl: John Korbar 26513.
Dr. št. 173.—Pristopil: Joseph Samida 28212.
Dr. št. 174.—Pristopil: Vinko Zupanich 28223.
Dr. št. 176.—Pristopili: Ivan Daus 28319, Rosa Klarich 28318.
Dr. št. 177.—Črtane: Anna Turk 27241, Helena Strojin 27065.
Dr. št. 179.—Pristopil: Josip Vicic 28213.
Dr. št. 180.—Pristopili: Anton Zbasnik B 205, William Ausec 28249, Frank Bizil 28251, Christine Brezovar 28248, Frank Drobinc 28247, Frank Merhar 28252, Daniela Žnidaršič 28250, Edward Smole 28285. Suspendirani: Jerry Brinovec B 197, Anna Bajt 25715, Mary Turk 27233.
Dr. št. 182.—Pristopile: Anna Kroteč 28224, Sophia Kroteč 28226, Barbara Profuzich 28225. Odstopile: Anna Jakša 27457, Johanna Jakša 27458.
Dr. št. 183.—Pristopil: Joseph Marinčič 28227. Zopet sprejeti: Sam Myers 27664, Mike Myers 27665, Steve Myers 27666.
Dr. št. 184. —Pristopil: Joseph Pishler Jr. 28228. Suspendirani: Frank Kovali 27725. Sylvester Rayer 27727.
Dr. št. 185. — Pristopili: Frank Peretin 28300, Jela Pe-retin 28301, Tony Terletski 28302. Suspendiran:	Steve
Sklopan 27837.
Dr. št. 188.—Suspendirani: Frank Alich 28013, Mary Godič 28016.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
NOVOPRISTOPLI ČLANI 'MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC DECEMBER 1927.
Dr. št. 2.—August Seliskai 9377.
Dr. št. 20.—Angelina Stupar 9401, Marion Stupar 9402.
Dr. št. 25.—Albin Kosuljan-dich, 9364; James Kosuljandich 9365, Rade Kosuljandich 9366. Dr. št. 35.— Henry Guzel
9403.
Dr. št. 44.— Annie L. Hiti
9415.
Dr. št. 45.—Anna M. Mohar
9404.
Dr. št. 66.—Frank Ivec 9405, Edward Papesh 9406, Victoria Papesh 9407. Frances Papesh 9408, Violet Papesh 9409, Sofia Papesh 9410.
Dr. št. 71.— Fannie Bovha 9396, Jennie Bovha 9397, John Bovha 9395.
Dr. št. 89. — Mary Stibi) 9411.
Dr. št. 94.—Gertrude Žnidaršič 9388, Rozalia Žnidaršič 9387, George Polich 9386, William Polich 9385, Ladislav Rupnik 9384, Emelie Rupnik 9383, Adeline Rupnik 9382. Dr. št. 106.—Frank Strukle
9416, Jennie Strukle 9417.
Dr. št. 111.—Emilija Yarn
nik 9375, Anna Yamnik 9376.
Dr. št. 116.—Frances Korce 9420, John Korce 9422, Rose Korce 9421, Paul Korce 9418, Dorothy Korce 9419.
Dr. št. 128.—William Špehar 9389.
Dr. št. 130.— Joseph Grilc 9412, Margaret Mersek 9423, Josph Mersek 9424, Mary Mersek 9425, Elizabeth Mersek 9426, Iren Mersek 9427, Martin Kerzan 9428, Joseph Kerzan 9429, Rudolph Kerzan 9430.
Dr. št. 132. — Lillian Ulic* 9398.
Dr. št. 144.—Elizabeth Bahor 9367.
Dr. št. 149.—Antonie Gorišek 9390.
Dr. št. 155.— Mary Ilovar 9368, Ludmila Ilovar 9369, Alojzija Ilovar 9370.
Dr. št. 159.—Josephine Me ze 9436.
Dr. št. 162.—Frances Bosik 9437.
Dr. št. 174.—John Germad-nik 9391, Sophie Luin 9392, Antonia Luin 9393, Terezija Luin 9394.
Dr. št. 180.—Anna Vrtovs-nik 9379, Frances Vrtovsnik
9380, Josephine Vrtovsnik
9381, Stanley Merhar 9378.
Dr. št. 185.—Charles Srbelj
9371, Frances Srbelj 9372, Jela Srbelj 9373, Vid Srbelj 9374, Helen Philipas 9413, Steve Philipas 9414, Anna Peretin, 9431, Helen Peretin 9432, Peter Peretin 9433, John Peretin, 9434; Kate Peretin, 9435.
Dr. št. 187. — John Sivic 9400, Frank Sivic 9399.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
0 TELEFONU
Dandanes ko lahko govorimo po telefonu čez Atlantsko morje, se nam morda zdi čudno, da so inženirji po vsem svetu pozdravljali z navdušenjem otvoritev 900 milj dolge telefonske žice med New Yorkom in Chicago. Telefonski promet med tema dvema mestoma je bil o tvor jen dne 18. oktobra, 1892. In zares je bil ta dogodek pomemben, kajti telefonski inženirji so se dolgo let borili proti težkočam telefoniranja na dolge daljave, ker je električni tok postajal postopno tako slab, da se je komaj čulo. Ta problem je rešil Jugoslovan, sloviti profesor Columbia univerze in iznajditelj Mihajlo I. Pupin. Ta naš proslavljeni širši rojak, ki se je priselil v Ameriko kot reven pastirski deček, je iznašel pripravo, obstoječo iz zvitka žic (Pupin’s coils), ki je v gotovih razdaljih spojena s telefonsko žico in oživlja moč električnega toka, tako da električni tok na koncu proge je ravno tako močan kot na začetku. Zato čuješ človeka, ki govori po telefonu iz velike daljave ravno tako dobro kot da bi se nahajal v istem mestu.
Še le 1. oktobra, 1925 pa je bila otvorjena prva direktna telefonska zveza čez ameriški kontinent. Nikjer na svetu ni takega telefonskega prometa kot v Združenih državah. Leta 1925 je bilo v Združenih državh približno 200 telefonskih pogovorov za vsakega prebivalca, približno 135 na Danskem, 105 na Norveškem in Švedskem, skoraj 12 v Cehoslovakiji in na Ogrskem in niti 10 v Italiji. Na Na Nemškem jih je bilo 31 in na Angleškem 25 za vsakega prebivalca.
Dandanes je malo hiš v ameriških mestih, ki bi bile brez telefona, pisarn in delavnic brez telefona pa sploh ni. Leta 1926 je bilo v Združenih državah 15 telefonov za vsakih 100 prebivalcev. Za njimi stoji Kanada z 12 telefoni. Edine druge države, ki imajo precej telefonov v razmerju s prebivalci, so v postopnem redu Dansko, Nova Zelandija, Švedsko, Norveško, Avstralija, Švica, Nemško, Angleško, Nizozemsko, Finsko in Avstrija.
Telefonski sistem v Združenih državah je privatno podjetje. Le majhen del telefonskega omrežja je izven velike skupine, znane pod imenom Bel! System in upravijeno od Ameri-
can Telephone and Telegraph Co. To družbo je izvirno ustanovil Alexander Graham Bell, škotski priseljenec, iznajditelj telefona. Družba je kmalu zedinila vse telefonske proge širom Združenih držav pod enotno kontrolo.	F.L.I.S.
OTVORITEV ERIE KANALA
Predno je v Združenih državah bilo železnic in cementiranih cest, se je blagovni promet dežele, ki je bila tedaj obljudena le ob atlantski obali, vršil večinoma po ladijah, ki so plule vzdolž obali in po rekah. Ko je blago prispelo do konca jezera ali reke, je bilo treba prekladati in prevažati ga na vozovih do prihodnje vodne poti, tu ga zopet prekladati na ladije in tako dalje, dokler ni prispelo tja, kamor je bilo namenjeno. Da se premagajo te ovire trgovino, so sklenili zgraditi kanale, da se ustvari nepretrgana vodna zveza med večjimi naselbinami, kakor tudi od krajev, ki imajo važne poljedelske ali rudniške produkte. Kot začeten korak v to smer je država New York sklenila zgraditi kanal, ki bi spojil jezero Erie z reko Hudson, oziroma mesto New York s svojim zaledjem.
Dne 4. julija, 1817 je. pri Rome, N. Y., začelo delo na Erie kanalu in 26. oktobra, 1825 je newyorški governor otvoril kanal prometu. Topovi ob kanalu so naznanjali veselo novico, da je voda iz jezera Erie začela tekati v reko Hudson. Kanal je stal nekaj čez sedem in pol milijonov, ker je bilo zares malo, ako pomislimo na veliko korist, ki ga je ta vodna cesta doprinesla za razvoj poljedelstva in trgovine.
Od tedaj so zgradili mnogo kanalov po vzhodu. Paralelne reke so bile spojene. Zgornji tok reke nad vodopadom je bil spojen z daljnim tokom potom prekopov, tako je bila omogo-po zgradbi železnic so kanali dobro služili kot dodatno prometno sredstvo. Dandanes pa z velikim razvojem železnic in z avtomobilskim prometom je mnogo kanalov postalo več ali manj potrebnih. F.L.I.S.
 o------------
Ameriški slavček.
Ameriško ime “mockingbird” bi se v slovenščino pravilno prestavilo “oponašajoči ptič” ali “oponašalec”, toda tega zanimivega ptjiča lahko z vso pravico imenujemo tudi ameriški slavček, ker njegovo petje .je skoro popolnoma enako petju evropskega slavca. Kakor evropski slavček, tudi mockingbird včasi prepoje vse noči. Najrajši se zadrži v nizkih mejah ob poljih in travnikih, kjer tudi gnezdi. Po “postavi” pa si evropski in ameriški slavček nista niti malo podobna. Evropski slavec je mal rjav ptiček, mockingbird pa je velik kot kos in sive barve.
Svoje ime je mockingbird dobil vsled svojih odličnih zmožnosti oponašanja. Podnevi, kadar je dobre volje, oponaša vrane, vrabiče, prepelice, kokoši, skratka skoro vsak glas, ki mu pride na ušesa. V toplih pomladnih in zgodnje-poletnih nočeh pa prepeva, kakor mu “narekuje srce” in takrat se lahko meri z vsakim slavcem.
Jaroslav Hasek:
Dobri vojak Svejk med svetovno vojno.
(Življenje in Svet). (Nadaljevanje)
Pridne kokoške.
Kokoši v Zedinjenih državah izležejo vsako sekundo 760 ja-jec, ali skoro 5i0,000 na minuto. O takem rekordu se že izplača nekoliko kokodakati.
Kaktusove jabolke.
Blizu mesta San Fernando, California, imajo kaktusov “sadovnjak,” ki rodi neke vrste jabolke. To sadje je okusno sveže, rabi se pa tudi za želi, sladkor in prezerve.
V razgovor se je vmešal suhec. Čuden pojav je, da so majhni, rejeni ljudje po večini dobrodušni in optimisti, medtem ko so suhi dolgini po večini dvomeči in nezaupljivi sitneži.
Zato je suhec rekel debelu-harju:	“Oh, ko bi mož le mo-
gel, bi bil sigurno zbežal.” “Zakaj bi bežal,” je pripomnil tovariš, “saj je tako in tako že prost, zunaj garnizije. V tem-le paketu imam.”
“Kaj pa imate prav za prav za vojnega kurata?” je vprašal suhec.
“Tega ne vem.”
“Tako, ne veš, pa se vzlic temu širokoustiš?”
Molče so zavili preko Karlovega mostu. V Karlovi ulici je zopet izpregovoril tolščak, obr-nivši se k Švejku:
“Ali veš, čemu te vodimo k vojnemu kuratu?”
“K spovedi,” je rekel Švejk ravnodušno, “jutri me nameravajo obesiti. Tako je tu navada in temu pravijo ‘duhovno tolažilo’.”
“Zakaj pa te hočejo zadrgniti?” je vprašal dolgin, medtem ko je tolščak sočutno pogledal Švejka.
Oba sta bila rokodelca s kmetov in rodbinska očeta.
“Tega ne vem,” je odvrni) Švejk z dobrodušnim smehljajem, “mi ni znano. Vse kaže. da je tako tako moja usoda.” ‘‘Rodil si se na nesrečnem planetu, to je,’ je strokovnjaško in sočutno pristavil tolščak. “Pri nas v Josefovem so za čas vojne s Prusi nekega vojaka tudi tako-le obesili. Prišli so ponj, ne da bi črhnili besedo o tem, kaj ga čaka. V Josefovu pa so ga kar potegnili na vislice.”
“Jaz bi dejal,” se je oglasil dolgin-dvomljivec, “da kar tako ne obesijo. Nekak vzrok mora že biti, da lahko svoje dejanje opravičijo.”
“Ce ni vojne,”- je rekel Švejk, “ga skušajo opravičiti, toda med vojno si s posameznim človekom nihče ne dela posebnih skrbi/ Ali padeš na bojišču ali pa te doma obesijo. To ali ono moraš!”
“Cuj, ali nisi morda kak političen?” je vprašal slokan. Njegov glas je zvenel tako skrbno, da se je čutila iz njega nastajajoča simpatija do Švejka.
“Političen sem zelo,” je rekel Švejk smeje.
‘Ali nisi morda narodni socialist?” Zdaj je začel tolščak postajati previden in se je brž vmešal v razgovor. “Nikar ne vprašuj,” je dejal, “povsod je mnogo ljudi, ki nas opazujejo. Ko bi lahko nekje med potjo snela bajonete, da se ne bi videlo tako nevarno! Saj ne boš zbežal? Naprtil bi nama hude preglavice. Ali si za to?” Tolščak se je obrnil k dolginu, ki je odvrnil potihoma:
“Bajonete pa bi res lahko snela, saj je vendar naš človek.”
Nič več ni bil dvomljivec. Dušo mu je napolnilo sočutje s Švejkom. Iskala sta primeren prehod, kjer sta urno snela bajonete in debeluhar je dovolil Švejku, da sme iti v isti vrsti z njima.
“Kadil bi rad, kaj?” je rekel, “saj ti bodo . . .” Hotel je povedati, da mu bodo dovolili ka-/liti, preden ga potegnejo na vrv, vendar se je naglo spomnil, da bi bile take besede netaktne in ni končal stavka.
Vsi trije so si prižgali sval-čice, nato pa so se jeli pomenkovati o domačih razmerah, o ženah, o otrocih, o kosu polja, o edini kravi.
“Jaz sem postal žejen,” je rekel Švejk.
“Lahko bi zavili kam na vrček piva,” .je dejal mali, ki je posnel po dolginovem pogledu, da se že v naprej strinja z vsakim pametnim predlogom. ‘‘To-
da skriti bi se morali v kak kotiček, da nas ne bi opazili.” “Pojdimo na Kuklik,” je predložil švejk, “puške lahko postavita v kuhinjo. Krčmar Seraboma je Sokol in se ni ničesar bati.
“Tam igrajo na gosli in na harmoniko,” je nadaljeval naš Švejk, “pa tudi uličnih punčar in druge dobre družbe, ki ne sme v reprezentantivne lokale, se precej natepe.”
Moža sta se še enkrat spogledala, nato pa je rekel dolgin:	“Pa pojdimo tja; Karlin
je še daleč.”
Med pot.jo je Švejk pripovedoval razne anekdote. Dobre volje so vstopili v Kuklik in storili tako, kakor je Švejk svetoval. Vojaka sta ostavila puške v kuhinji in vsi trije so šli v lokal, kjer so se oglašale gosli s spremljevanjem harmonike.
Neka gospodična, ki je sedela tesno ob trhlem mladeniču z gladko počesano frizuro, je hripavo pela praško predmestno pesem:
Imel sem dekle zasnubljeno, pa ga je drugi prevzel . . . Pri sosednji mizi je smrčal pijani prodajalec sardin. Na hipe se je vzdramil, udaril s pestjo po mizi in zamomljal: “Ne gre, pa ne gre,” in spet zaspal. Ondi pod zrcalom so sedele tri devojke in vabile nekega železniškega kondukterja: “Mladi gospod, kupite nam vermuta.” Pri godbi sta se dva gosta prepirala zastran Maričke, ki jo je bila snoči prijela patrulja. Prvi možak je videl to na lastne oči, drugi pa je trdil, da jo je opazil, ko je odhajala z nekim vojakom v hotel k “Valšum.”
Pri vratih je sedel vojak in razlagal vanj zaverovanim civilistom, kako je bil v Srbiji ranjen. Imel je obvezano roko in polne žepe svalčic, ki so mu jih bili nasuli poslušalci. Previdno se je branil, češ, da ne more več piti, a eden izmed častilcev, plešast starček, mu je venomer nalival kozarec. “Le pijte, vojak, kdo ve, ali se bomo še kdaj videli. Hočete, da vam katero zagodem? Morda tisto o siroti?”
To je bila pesem, ki jo je najrajši igral in pel ta plešasti dedec. In zares: kmalu so zacvilile gosli in harmonika je za-hreščala. Starcu so zalile solze oči in s tresočim se glasom je zapel:
Ko je k pameti prišlo, je za mater vpraševalo, je za mater vpraševalo . . .
Od druge mize je nekdo vzkliknil:	“Utihni vendar in
obesi gosli na klin. Mar nam je za tvojo siroto!”
In kot poslednji trumf so jeli pri nasprotniški mizi peti: “Slovo, oh, slovo, srce mi je bolno močno . . “Franta!” so zvali ranjenega vojaka, ko se jim je posrečilo prevpiti “Siroto.” “Pusti jih vendar in sedi k nam. Kaj boš ž njimi? Ali boš starca zabaval ?”
Švejk in oba vojaka so z velikim zanimanjem opazovali vse, kar se je godilo v lokalu.
Švejk se je spominjal lepih časov pred vojno, ko je češče posedal v tej krčmi. Videl je v duhu policijskega komisarja Drašherja, ki je službeno nadziral pristitutke v tem in okoliških lokalih. Punčare so se mu rade posmehovale. O njem so češče padle za temi-le mizami razne porogljive pesmi.
Med takim petjem se je bil nekoč Drašner nenadoma pojavil v lokalu. Kar žarel je togote in strogosti. Z njim je prišlo več civilnih stražnikov, ki so na njegov mig spodili vse goste v neki kot, kjer se je začela preiskava. Ko .ie vprašal Švej-I ka za legitimacijo, je rekel naivno:	“Gospod, ali imate poli-
cijsko dovoljenje?” Švejk seje spominjal nekega pesnika, j ki je posedal po ‘navadi ondi pod zrcalom in kljub hrupnemu di-jrindaju v krčmi mirno pisal pe-
(Dalje na 6. strani)
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
V
(Nadaljevanje)
ČETRTO POGLAVJE Mornarski kovček.
Takoj sem povedal materi vse, kar sem vedel, in morebiti bi ji bil moral povedati že davno prej. Nahajala sva se v nevarnem in težavnem položaju. Nekoliko njegovega denarja — ako ga je kaj imel — je gotovo pripadalo nam; vendar ni bilo verjetno, da bi tovariši našega kapitana, pred vsem ona dva, ki sem jih jaz videl, Črni pes in slepi berač, bili pripravljeni odstopiti od svojega plena v povračilo dolgov mrtvega moža. Ako bi se ravnal po kapitanovem naročilu ter odšel po Leviseya, bi ostala moja mati sama in brez varstva; radi tega nisem mogel misliti na to. Obema se je zdelo, da ni mogoče ostati dalje v hiši; pokanje premoga na mreži v ognjišču in tikanje ure naju je vznemirjalo. Okrog naju sva slišala namišljene stopinje in sva se strašila; vsak pogled na mrtvo truplo kapitana na tleh gostilnice me je spomnil na slepega berača, ki se gotovo klati v bližini, pripravljen, da se vrne — in lasje so se mi ježili od groze. . . Morala sva se hitro odločiti in sklenila sva iti skupaj odtod in iskati pomoči v bližnjem selu. Rečeno, storjeno.
Gologlava kakor sva bila, sva stekla v nastopajočo temo in mrzlo meglo; v veliki meri me je navdajalo s pogumom, da sva hitela v nasprotno smer od onega kraja, od koder se je prikazal slepec in kamor se je najbrže vrnil. Nisva dolgo hodila po cesti. akoravno sva se včasih ustavila, da sva se zopet prijela za roke in poslušala. Vendar ni bilo čuti nobenega nenavadnega glasu — ničesar drugega kakor pluskanje vode in krokanje vranov v gozdu.
V selu so že prižgali luči, ko sva dospela tja in nikdar ne bom pozabil, kako sem se razveselil, zagledavši rumeni svit v vratih in oknih; izkazalo se je pa, da je bila to vsa pomoč, ki sva jo mogla dobiti tukaj. Kajti živa duša ni hotela z nami do “Admirala Benbowa.” Čim bolj sva jim pripovedovala o naših križih in težavah, tem bolj so odpovedovali vsi od mladega do starega. Meni neznano ime kapitana Flinta, je bilo dobro poznano nekaterim izmed njih in je vzbujalo velik strah. Nekateri moški, ki so bili na polju na oni strani proti ..Admiralu Ben-bowu,” so se spomnili, da so videli več tujcev na cesti, in ker so mislili, da so tihotapci, so se jim umaknili' eden pa je videl majhno ladjo na onem kraju, ki so ga imenovali Kitova luknja. Reči moram, da jih je mogel vsakdo prestrašiti do smrti, samo da je bil kapitanov tovariš. In konec vsega tega je bil, da se jih je pač dobilo nekaj, ki so bili pripravljeni jezditi po Liveseya, ki je bival v nasprotni strani, da pa ni hotel nikdo pomagati gostilno braniti.
Pravijo, da je strahopetnost nalezljiva; na drugi strani nas pa ugovarjanje močno okrepi. Ko je sleherni utemeljil svoj izgovor, se je ojunačila moja mati in jim brala krepke levite; tudi je dejala, da noče izgubiti denarja, ki pripada njenemu osirotelemu dečku:	“Ako se nikdo izmed vas ne upa iti,” je rekla,
“Jakec in jaz se upava. Nazaj pojdeva po isti poti, po kateri sva prišla; vas pa bodi sram, vi veliki, nerodni in strahopetni možje. Odprla bova oni zaboj, četudi na mestu umrjeva. In lepa hvala za to torbo, gospa Crcssleyeva, v kateri prineseva naš postavno nam pripadajoči denar.”
Seveda sem bil takoj pripravljen iti z materjo. Začeli so vpiti, kako lahkomiselna da sva; vendar niti sedaj ni hotel nikdo z nama. Vse, kar so storili, je bilo, da so mi dali samokres za slučaj, da bi bila napadena in obljubili, da bodo imeli konje pripravljene, ako bi naju zasledovali na povratku; en deček pa je moral odjezditi k zdravniku po oboroženo pomoč.
Moje srce je močno utripalo, ko sva v mrzli noči krenila na to nevarno pot. Polna luna je vzhajala in razlivala svojo rudečo svetlobo skozi gorenje plasti megle; to .je pospešilo najino naglico, kajti jasno je bilo, da postane svetlo kakor po dnevi, ko se bova vračala in potem bi lahko vsaka straža opazila naš odhod. Plazila sva se ob potovih urno in brez glasu; ničesar nisva videla, niti slišala, kar bi utegnilo povečati najin strah, dokler se niso v našo veliko zadovoljnost vrata “Admirala Benbowa” zaprla za nama.
Nemudoma sem zapahnil zapah in bila sva v hiši v popolni temi sama s truplom mrtvega kapitana. Nato je mati našla in prižgala svečo in držeč se za roke, sva ša v gorenjo sobo. Kapitan pa je ležal na hrbtu, kakor smo ga pustili, z odprtimi očmi in z iztegnjeno roko.
“Potegni zastore dol, Jakec,” je zašepetala mati, “oni utegnejo priti in nas videti. Sedaj pa,” je rekla, ko sem izpolnil njeno željo, “morava dobiti ključ od kovčega; rada bi vedela, kdo naj se mrliča dotakne!” in vzdihnila je pri teh besedah.
Takoj sem se po kolenih splazil dol. Na tleh tik njegove roke je ležal majhen košček papirja, ki je bil na eni strani počrnjen. Nisem mogel dvomiti, da je bilo to črno znamenje; ko sem ga prebral, sem na drugi strani našel napisano z lepo, razločno pisavo tole kratko sporočilo:	“Do	desetih	zvečer	imaš čas.”
“Do desetih je imel časa, mati ” sem dejal in ravno, ko sem izgovoril te besede, je udarila stara ura na steni. Ta nenadni glas naju je pretresel; vendar pa je bila novica dobra, kajti ura je bila šele šest.
“Sedaj pa, Jakec,” je rekla mati, “ključ!”
Preiskal sem njegove žepe drugega za drugim. Nekoliko drobiža, naprstnik, ntekoliko sukanca in debele šivanke, kos zvitega tobaka, nož z zakrivljenim ročajem, žepni kompas in škat-ljica za vžigalice je bilo vse, kar se je nahajalo v njih in že sem začel obupavati.
“Morda ga ima okolu vratu.” je opomnila mati.
Premagal sem močno nevoljo in odprl njegovo srajco pri vratu in tam sva naša ključ, obešen na koncu mornarske vrvice, ki sem jo prerezal z njegovim nožem. Ta uspeh naju je navdal z novim upanjem in brez obotavljanja sva hitela po stopnicah v malo sobo, v kateri je tako dolgo prebival in kjer se je nahajali kovčeg od dneva njegovega prihoda.
Na zunaj je bil kakor vsak drug mornarski kovčeg; velika črka “B” je bila z razbeljenim železom užgana na pokrovu in vogali so bili nekoliko obtolčeni in poškodovani kakor od dolge, mnoge uporabe.
“Daj mi ključ,” je rekla mati; in akoravno je bil zaklep nekoliko trd, ga je vseeno obrnila in naglo vrgla pokrov nazaj.
Mogočen duh tobaka in smole nama je buhnil nasproti; vendar ni bilo zgoraj videti nič druzega kakor zelo dobra obleka, skrbno osnažena in zložena. “Nikdar je ni nosil,” je rekla mati, Pod njo pa -so ležale najraznovrstne j še stvari vse križem — kvadrant, pištola, kos paličastega srebra, stara španska žepna ura ter nekoliko drugih, manjših stvari brez posebne vrednosti in večinoma tujega dela. dvoje kompasov z vdelano medenino in pet ali šest čudnih zapadnoindijskih školjk. Pozneje sem večkrat premišljeval, čemu je nosil te školjke s seboj v svojem nestalnem, hudobnem in nikdar varnem življenju.
Razen tega srebra in drobnjave nisva našla ničesar, kar bi imelo kako vrednost. Spodaj je ležal kos jadrovine, ki je bila v marsikaterem pristanu pobeljena od morske soli. Nepotrpežljivo jo je potegnila mati na stran; pokrivala je poslednje stvari, ki so bile v' kovčegu; v povoščeno platno zavit sveženj, ki se je zdel od papirja, in vrečica iz jadrovine, v kateri je zažvenketalo, kakor da bi bilo zlato v njej, ko sva se je dotaknila.
“Pokazati hočem tem lopovom, da sem poštena ženska,” je rekla mati. “Vzeti hočem samo toliko, kolikor mi gre in niti vinarja več. Daj mi torbo gospe Crossleyeve.” In nato je začela naštevati znesek kapitanovega dolga iz mornarjeve vrečice ter ga metati v ono, ki sem jo jaz držal.
To pa je bila dolga in težka naloga, kajti denar je bil iz vseh držav in vseh velikosti: dubloni; luisdori, gineje in pijastri in ne vem kaj še je bilo pomešano vsevprek. Gineje so bile najbolj redke in le z njimi je znala urediti moja mati svoj račun.
Ko sva naštela nekako do polovice dolga, sem naenkrat položil roko na njeno ramo; začul sem namreč v tihi, mrzli noči glas, ki mi je pretresel mozeg in kosti — udarjanje slepčeve palice po zamrznjeni cesti. Prihajalo je vedno bližje in bližje in midva sva zadrževala sapo. Nato je močno udarilo po vratih gostilnice in potem sva slišala, kako je pritiskal kjuko in je zapah ropotal, ko je nasilnik poskušal vlomiti; nato je bilo dolgo časa vse tiho, dokler se ni končno zopet začulo udarjanje palice, ki se je v nepopisljivo najino veselje počasi izgubivalo in sled-ijič popolnoma utihnilo.
“Mati,” sem rekel, “vzemite vse in odidiva!”
Bil sem prepričan, da so se morala zdeti zapahnjena vrata slepcu sumljiva in da bodo privabila v kratkem celo sršenovo gnezdo nad nas. Nikdo, kdor ni videl tega strašnega slepca, ne bi mogel verjeti, kako hvaležen sem bil, da sem jih bil zaprl.
Četudi se je nahajala moja mati v velikem strahu, vseeno ii hotela privoliti v to, da bi vzela samo en vinar več, kakor ji je šlo in se tudi na noben način ni hotela zadovoljiti z manj. Davno še ni sedem,” je ugovarjala, “spoznam svoje pravice in jih tudi hočem imeti.” Sedaj se je naenkrat začul kratek, debel glas piščalke, ki je odmeval daleč na okoli. To pa je bilo dovolj /.a naju dva in več kakor dovolj.	.	,
“Vzamem, kar imam,” je rekla in skočila na noge.
“Jaz pa to-le, da bo račun poravnan,” sem dejal in pobral sveženj.
V naslednjem trenutku sva že tipala po Vstopnicah dol, pu-itivši gorečo svečo pri izpraznjenem kovčegif; hitro sva odprla vrata in zbežala. Niti za trenutek prekmalu nisva odšla. Megla je hitro izginjala in mesec je že popolnoma jasjno svetil po gričih na okoli; samo na dnu doline in okoli gostilne se je še vlekla tanka megla, ki je zakrivala prve korake našega bega. Mnogo prej kakor na pol pota proti selu, zelo malo onstran vznožja 2'riča pa sva inp^Ja dospeti v polno mesečino. In to še ni bilo vse; na naša ušesa so že udarjali glasovi hitrih korakov in ko sva se ozrla v ono smer, sva zapazila neko luč, ki se je zibala sem in tja, se vedno bolj bližala in pričala, da je eden izmed prihajačev nosil svetilko.
i D«lie nrihodnlič*
-----------O---------
DOBRI VOJAK SVEJK
(Nadaljevanje iz 5. strani)
še popolnejša in učinkovitejša *!sredstva). Na ta način — je rekel — si človek zasigura vsaj dva meseca miru in počitka v bolnici, če pa rano slini, utegne ostati tudi pol leta; nekatere morajo sploh odpustiti iz vojske.
Sloki vojak, ki je že popolnoma izgubil duševno ravnovesje, si je dal na stranišču vbrizgati petrolej pod kožo.
Ko se je zvečerilo, je Švejk sam opozoril, da je treba vstati in nadaljevati pot k vojnemu kuratu. Mali dobrovoljček, ki so se mu noge že malce opotekale, je ugovarjal, češ, da lahko vojni kurat še čaka. Tudi dolgin se je pridružil tovariševemu razumnemu mnenju. Švejku pa ni nič več ugajalo na Kukliku in je spremljevalcema zapretil, da pojde sam.
Tako so tedaj šli, vendar je moral Švejk obljubiti, da se bodo med potjo še kje ustavili.
In res so vstopili v neznatno kavarno, kjer je tolščak prodal svojo srebrno uro, da bi lahko 3e dalje veseljačil.
Odondot ju je moral Švejk peljati pod pazduho, kar mu je delalo hude preglavice. Vojakoma so klecala kolena, vzlic temu pa sta venomer moledovala, da naj pojdejo še kam, Tolščak bi bil kmalu izgubil zavitek za vojnega kurata, take da ga je moral Švejk sam vzeti v roko. Kadar se je bližal kak častnik ali podčastnik, ju je moral Švejk opozoriti, da ni bilo škandala. Tako so trudoma in po Švejkovi zaslugi vendarle dospeli v Kralovško ulico, kjer' je bival vojni kurat.
Švejk je stražnikoma nataknil bajoneta in jima je dajal s sunki pod rebra znamenja, da naj vendar vodita njega, ne pa on njiju.
V prvem nadstropju, kjer je
srni, ki jih je prebiral prostitutkam.
Švejkova spremljevalca pa niso vezali s tem lokalom spomini na zašle čase. Prišla sta v čisto nov svet. Obema je vse, kar sta videla in čula, na moč ugajalo. Tolščak se je prvi navdušil zanj, zakaj stara reč je, da majhni, tolsti ljudje niso nagnjeni samo optimizmu, ampak tudi k epikurejstvu. Slokan se je nekaj časa boril s samim seboj ; kakor pa je bil prej izgubil svojo nezaupljivost, tako je zdaj kmalu zavrgel poslednje predsodke.
“Meni bi se hotelo plesa,” je rekel po petem pivu, opaziyši, da vlada pri plesu precejšnja svoboda.
Debeluhar se je docela udal nasladi. Tik njega je sedela punčara in žlobudrala opolzke besede. Oči so mu nemirno švigale.
Švejk je pil. Dolgin se je najprej malce izplesal, nato pa se je vrnil k omizju v spremstvu svoje plesalke. Zdaj so pili, plesali, brez nehanja pili in kar zalivali svoje ne prensž-ne družice. V ozračju prodaj r e ljubezni, nikotina in alkohola je krožilo staro geslo:	“Kaj
nam mar, naj pride povodenj za nami!”
Popoldne je prisedel k njim neki vojak in ponudil, da jim jim za pet kron zastrupi kri, tako da pridejo takoj v bolnico. Ima s sabo injekcijsko brizgalko in jim vbrizga v noge ali v roko petrolej. (To je bil v avstrijski vojski vrlo razširjen pripomoček, da so vojaki prišli v bolnico. Toda petrolejev vonj je posameznike izdal, zato so pozneje upeljali bencin. Še kasneje so uporabljali v ta namen eter z bencinom ter druga,
bila na vratih posetnica z napisom “Otto Katz, Feldkurat,” je prišel odpirat neki vojak. Iz sobe so se culi hrupni glasovi, vmes med njimi pa žvenkljanje steklenic in kozarcev.
“Wir — melden — gehorsam
— Herr Feldkurat,” je rekel trudoma dolgin in strumno salutiral vojaku na pragu — “ein
— Paket — und ein Mann ge-bracht.”
“Zlezite no naprej,” je rekel vojak, “kje ste se ga neki tako nalezli . . . Gospod feldkurat je tudi . . .” Vojak je pljunil in odšel s paketom. Dolgo so čakali v veži. preden so se odprla vrata. Vojni kurat ni stopil, marveč uprav priletel na hodnik. Bil je v telovniku in je držal v roki cigaro.
“Torej ste prišli,” je rekel Švejku, “to se pravi: privedli so vas! E — ali imate vžigalice V”
“Ponižno javljam, gospod vojni kurat, da jih nimam.”
“E — zakaj pa nimate vžigalic? Vsak vojak jih mora imeti, da si lahko prižge. Vojak, ki nima vžigalic, je . . . Kaj je?”
“Je, ponižno javljam, brez vžigalic,” je odgovoril Švejk.
“Zelo dobro, je brez vžigalic in ne more nikomur prižgati. To je prvo, no, zdaj pa denimo drugo. Ali vam ne vonjajo noge, Švejk?”
“Ponižno javljam, da ne.” “Da, to bi bilo drugo. Zdajle pa tretje:	pijete li žganje?”
“Ponižno javljam, da žganja ne pijem; čislam pa rum.” “Prav, poglejte si zdaj tegale vojaka. Izposodil sem si ga za nocoj od obrlajtnanta Feld-hubra, to je njegov ‘pueflek.’ Pa mož noče piti, je ab-ab-ab-stinent, zato pojde z marškom-panijo. Ta-takega človeka ne potrebujem. To ni ‘pueflek,’ to je krava. Samo krava pije vodo in muka kakor vol.”
“Ti si abstinent,” se je obrnil k vojaku, ‘da te ni sram, bedak, Človek bi ti jih par zasolil.” Vojni kurat je jel meriti oba Švejkova spremljevalca, ki sta se trudila, da bi stala v predpisani vzravnani pozi, pa sta se vendarle šibila pod težo pušk in še drugih, notranjih bremen.
“Vidva pa sta pijana,” se je začudil vojni kurat. “Nalezla sta se ga v službi, zato vaju dam zapreti. švejk, vzemite jima puške in ju odpeljite v kuhinjo, kjer ju toliko časa stražite, da pride patrulja, ki bo tepca odvedla. Takoj bom telefoniral v kasarno.”
Tako so se tudi tu potrdile Napoleonove besede:
“V vojni se vsak trenutek iz-preminja položaj.”
(Dalje prihodnjič.)
PARNIKI
Sezona potovanja v stari kraj se bliža in zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom boste odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da vam pomagamo pri odločevanju, navajamo tu najboljše parnike, čas njihovega odhoda ter njih evropski pristan:
27. ja'n. Aquitania ..........Cherbourg
4. feb. Paris ................  Havre
7. feb. Pres. Wilson ............Trst
11. feb. Leviathan ..........Cherbourg
24. feb. Olympic .............Cherbourg
25. feb. Paris ..................Havre
25. feb. Saturnia (nov) ...........Trst
2. mar. Berengaria  Cherbourg
9. mar. Majestic ...........Cherbourg
17. mar. lie de France (nov), ....Havre Naše velikonočno skupno potovanje.
20. mar. Pres. Wilson .............Trst
23. mar. Aquitania ...........Cherbourg
24. mar. Leviatha'n ..........Cherbourg
24. mar. Paris ...................Havre
31. mar. Majestic ............Cherbourg
31. mar. Saturnia (nov), ..........Trst
4. apr. Berengaria .........Cherbourg
7. apr. He de France (nov), ....Havre
14. apr. Leviathan ..........Cherbourg
18. apr. Aquitania ..........Cherbourg
21. apr. Paris ...................Havre
21. apr. Majestic.............Cherbourg
28. apr. lie de France (nov) Havre
Naše majniško skupno potovanje-
2. maja Mauretania  Cherbourg
5. maja Saturnia (nov), ..........Trst
Naše tržaško skupno potovanje.
9. maja Aquitania............Cherbourg
12. maja Majestic ...........Cherbourg
12. maja Paris ..................Havre
15. maja Pres. Wilson ............Trst
19. maja He de France ...........Havre
23. maja Mauretania  Cherbourg
30. maja Aquitania .......... Cherbourg
2. jun. Rotterdam ............Boulonge
2. jun. Majestic ...........Cherbourg
2. jun. Paris ...................Havre
9. jun. He de France ...........Havre
Naše poletno skupno potovanje.
9. jun. Saturnia ................Trst
IZŠEL JE Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1928
Cena s poštnino vred
50^
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NKODVjf1 SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI.
Je najbolj razširjen list v Ameriki; dona^a v ^ nje svetovne novosti, na,J0,n» izvirna poročila iz stare ,(■ vine; mnogo šale in Pre.'(°v manov najboljših pisatelJe •
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poS*'l* Vsa pisma naslovite a*'
GLAS NARODa,
82 Cortlandt St, New York.1*
Is
ANTON _ ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	**
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Pc'r y jli vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Afflf1,1" stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stro^0 spadajoče posle.
933 E. 185th St.	Cleveland, Oh«*
S
v
'se
%
1	Največja	in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amer^. ((i
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v’ in izdelkov dobite pri nas.
j	FRANK	ČERNE
J	6033	St.	Clair	Ave.	in	930	E.	7'Jth	St.,	Cleveland, O. v
SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAV^
priredimo	*
dne 25. februarja 1928 “SATURNIA*
z najnovejšim parnikom Cosulich prpue	1	^
ki je največji motorni parnik na svetu. Tedaj bo odplul prvič vt-preko (Iibraltar-ja, MaKseilles. Neapolj-a. Patras-a in Split-a v TrflV ,vSe dospel v 12 dneh. “SATURNIA” ima 35,000 ton prostornine in J** 'V r*itte Kantno opremljen. Mi imamo rezervirane za takrat, lepe kaliine v vS‘‘
Cena do Trsta zn:
navadni III. razred $105.00 srednji II. razred $125.00 redni II. razred $150.00 TEM CENAM JE PRIŠTETI SE VOJNI DAVEK $5.00
VELIKONOČNI »¥ELEf
s parnikom
“PARIS”
priredimo dne 24. marca 1928 ( 1. A. M.)
Kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi in piše zn pojal'' fl
6S| h v
SAKSER STATE BANK p
82 Cortlandt St.,	New	York)	^
Vabilo na veselico
ki.
ike
.ari* »r
katero priredi Slov. pevsko in izob. društvo BLED 28. jan"1 v Slov. Del. Domu, Conemaugh, Pa. Vstopnina za moške ske 25e. Cisti dobiček veselice je namenjen v podporo šlr3) premogarjem. K obilni udeležbi vabi
Poleg navedenih parnikov je še dosti drugih. Pišite po naš Vozni red in cene vožnje na posameznih parnikih.
Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo.
Za nadaljna pojasnila glede skupnih i'n drugih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čimprej na
Slovensko banko
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42nd Street New York, N. Y.
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA
Na parniku “Paris” se v duhu še enkrat poslavljam od svojih številnih prijateljev in znancev v Milwaukee, Wis., med katerimi sem živel nad 20 let. Vsem kličem:	“Pozdrav-
ljeni in na svidenje v beli Ljubljani!”—Dalje se ob tej priliki zahvaljujem za posebne usluge zlasti Johnu Lenko, Joe-u Mraz, ter tudi Franku Tamše, Franku Zajc in Franku Limoni in njegovi soprogi. Vsem najlepša hvala! Končno se želim zahvaliti še tvrdki Zakrajšek & češark v New Yorku, kajti njen uradnik me je pričakoval na postaji kljub zgodni uri in v uradu sem bil od vseh prijazno sprejet in postrežen. Oskrbljen z vsem potrebnim sem na večer istega dne odšel na parnik skupno z drugimi zadovoljnimi potniki. Uradnik te tvrdke nas je spremil prav v naše kabine. Na podlagi lastne izkušnje torej priporočam tvrdko Zakrajšek & češark svojim prijateljem ter ostalim rojakom širom Amerike.—Egid Šenk.
Imam na zalogi žc ^
LUBASOVE HAR
vseh vrst in	■
ške, kranjske in ° . 4W ne; tri in krat, trikrat iu uglašene.	j
Imam na zalog' čeke, glasove, n°ve mehove in druge .	^
dele. Cene harm»nl znatno znižal
štirivrttjj^
r
po?fl J
Pišite po cenik '	^
ALOIS SKl^/; Jev
S
s
323
Kdmt matopmn
LUBASOVIH HARMON*** Driav*n
Epsilon Pl.,
Edini mstopnik f /
irj
110""
(Lepe I tiskovine
=	a	t
ca vaša dni8W®>
S	posameznike,	/;	hjtn	v
ne prireditve d
| po nizkih	^
= T >rri *lovensW.a,> f karal v Z jed. t nl i* dobit« ob
E nesljivo in
I
'S
H’
S
il.
ti
%b°
| točno postre'
8e priporočam
jakom, trgovce^ pbJ like. Prevzame kot najmanjs8
| Ameriška D0^,,
6117 St. Cl^ o,
clevelanP,))(()|/     ................
...MM
*X
hi
S
h
1% I v m\
S
Sl