FR

FRANC JOŽEF I.

cesar avstrijski.

V spomin 60letnice Njegove vlade

spisal slovenski mladini

FR. HUBAD,

C. KR. DEŽELNI ŠOLSKI NADZORNIK.

V Ljubljani.

Izdala in založila ,,Družba sv. Cirila in Metoda",

1908 .

03004-3  2 -^\

Franc Jožef I., cesar avstrijski.



\g\S^S~^r" ©

Cesarska pesem.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike:

S habsburškim bo trononr

Sreča trdna Avstrije.

Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno, zvesto stoj;

Če bo treba, pa desnico

S srčnim upom dvigni v boj!

Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni:

Vse za dom in za cesarja,
Za cesarja blago, kri!

Meč vojščaka naj varuje,

Kar si pridnost zadobi,

Bistri duh pa premaguje
Z umetnijo, znanostmi!

Slava naj deželi klije,

Blagor bod’ pri nas doma:

Vsa, kar solnce je obsije,
Cveti mirna Avstrija.

vedno

2

Trdno dajmo se skleniti:

Sloga pravo moč rodi;

Vse lahko nam bo storiti,

Ako združimo moči.

Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega:

Živi cesar, domovina,
Večna bode Avstrija!

In s cesarjem zaročnica;

Ene misli in krvi,

Vlada milo cesarica,

Polna dušne žlahtnosti.

Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli:
Franc Jožefu, Lizabeti,
Celi hiši habsburški!

Slovenska cesarska pesem.

Mi ponosni smo vojaki,

Iz Slovenskega doma.

Po telesu smo junaki
In pogumnega srca.

Za pravico ostre meče
V boju sučemo krepko,

Ko pa kri sovražna teče,

Vsi zavriskamo glasno:

Bog ohrani nam cesarja,
Ljube Avstrije vladarja!

Naj sovražnika prihruje
Kakor listja in trave,

Naš pogum ne omaguje,

Nam ne trepeta srce;

Kakor skala vsi stojimo
Zoper moč sovražnih čet,

In ko zmago zadobimo,

Krepko se razlega spet:

Bog ohrani nam cesarja,
Močne Avstrije vladarja!

Vse pod solncem kmalo mine,
Vse se stara, vse mrje,

Pa ljubezen ta ne zgine,

Ona vekomaj cvete;

4

In- ljubezen za Avstrijo
V srcu hrani vsaki nas,

Naše želje se glasijo

Danes kakor slednji čas:

Bog ohrani nam cesarja,
Krasne Avstrije vladarja!

Blagor neba naj razlije
Se nad Avstrijo krasno,

Zlata sreča vsem naj sije,

Ki pod njenim ščitom so;

Vez edinosti  naj^združi
Nas, sinove njene, vse,

Drug rad drugemu naj služi,
Vseh pa geslo bodi le:

Bog ohrani nam cesarja,
Slavne Avstrije vladarja!

Predgovor.

— €-*■§* —

§  Predraga mladina!

adar pride god preljubih vaših starišev, spominjate
se z veseljem vseh dobrot, katere so vam storili
v mladem vašem življenji; veselega srca stopate pred
nje in se jim zahvaljujete za trud, kteri so imeli z vami
in prosite Boga z gorečim srcem, naj jim povrne obilo,
kar so storili za vas.

Ali za vas ne skrbe le ljubi vaši stariši; za nas
vse, za stare in mlade, za reveže in bogatine deluje
noč in dan, skrbi že celih petdeset let naš presvitli
vladar, cesar naš

Prane Jožef I.

Mnogi izmed nas videl ga je leta 1883., ko je
potoval med nami, ko smo se spominjaj šeststoletnice,
odkar nam vlada slavna habsburška rodovina. Tedaj
klical je narod slovenski navdušen: „Živio !“ svojemu
cesarju in vsako srce priseglo je Njemu in Njegovemu
rodu zvestobo na veke.

— 6  —

Za Njega in za Njegove prednike prelivali so naši
očetje svojo kri že na mnogih bojiščih, za Njega in
Njegove potomce bodemo darovali mi in naši otroci,
ako bode treba imenje in življenje.

Da bodete pa spoznali svojega Očeta še bolje,
opisati vam hočem njegovo življenje v kratkih potezah.

Cesarjeva mladost,

f lilo je predpoldnem leta 1830. dud 18. avgusta.
) Tedaj se je peljala kočija iz cesarskega grada
SchOnbrunna v mesto Dunaj. Nadvojvoda Franc
Karol, drugi sin tedanjega cesarja Franca I., dirjal je
k svojemu očetu naznanjat, da se mu je rodil prvi sin.
Vesel objame cesar svojega sina, topovi zagromd po
mestu, Franc Karol pa sede hitro zopet v kočijo, da bi
se peljal nazaj v Schonbrunn k svoji ženi in svojemu
sinu. Po ulicah se je gnelo vse polno ljudi. Učenci so
vreli ravno iz šole. Z navdušenimi klici pozdravljalo je
ljudstvo mladega očeta, vsak mu je hotel razodeti svojo
radost, vsak se je gnetel proti vozu, da bi mu pokazal,
kako ga veseli, da se je narodil naslednik cesarju, kajti
stareji cesarjev sin Ferdinand ni imel otrok. Vesela se
je zbirala mladina na potu nadvojvode, vesela je tekala
za vozom in pozdravljala priljubljenega nadvojvodo.
Tega je gnalo srce v Schbnbrunn nazaj k svojemu
sinu; [ko pa vidi, da teka mladina za njim, da bi si
pokvaril lahko kak deček svoje zdravje tekaje za
vozom, reče kočijažu: „Ne vozi tako hitro; dečki so že
vroči, prehladili se bodo sicer!“ Mirnim korakom se je
peljal dalje, ljudje so vriskali in klicali od veselja, ko
so čuli take besede.

— 8  —

Poldne je že bilo, ko se je pripeljal nadvojvoda
zopet v SchOnbrunn. Tedaj je bil star 28 let, mož
čvrste, krepke postave, ljubeznivost sijala mu je iz oči.
Njegova žena je bila Friderika Dorotea Sofija, hči Jožefa
Maksimilijana, kralja Bavarskega, s katero se je bil
poročil 4. novembra leta 1824.

Istega dne, kterega se je rodil naš cesar, se je
vršilo v dvorni kapeli na Dunaju sledeče. Sedovnik
poroča tako: „Leta 1830. sem bil na Dunaju. Dne
18. avgusta ob desetih zjutraj sem ravno hotel stopiti
iz zakristije dvorne kapele pred altar, kar pride dvorni
služabnik s poveljem: Prvi duhovnik, ki stopi k maši,,
naj bere sv. mašo na mnenje cesarjevo! Kakošno je te
mnenje, mogel sem si misliti, saj se je bila raznesla
govorica po mestu, česa pričakuje presvetli cesar. Prav
iz srca sem prosil Boga, naj usliši prošnje celega ce¬
sarstva ter naj pokloni nadvojvodi dediča. Tako me je
presunilo ta trenotek, da so mi tekle med povzdigo¬
vanjem solze iz oči. In res! Komaj pridem v zakristijo,
sem že zvedel veselo novico, da je dobila nadvojvodinja
v Schonbrunnu mladega princa, Franca Jožefa I., naj-
milostnejega cesarja!“

Že nadvojvoda Franc Karol, oče našega cesarja,
si je bil pridobil s svojo ljubeznivostjo srca vseh svojih
podložnikov. Reveži so ga spoštovali kot svojega očeta,
kajti rad je delil ubožcem, rad je pomagal tudi pridnim
obrtnikom. On je bil pokrovitelj nižjeavrstrijskemu obrt-
nijskemu društvu. Če je le zvedel, da je prišel kdo v
zadrege brez svoje krivice, hitro mu je pomogel. Nekega
dne peljal se je s svojim adjutantom na sprehod v
Prater, v velik gaj, kamor se hodijo Dunajčanje najraje
sprehajat. Ko se peljeta mimo neke gostilne, zapazi
nadvojvoda, da je zaprta, „Kaj pomeni to?“ vpraša

— 9 —

svojega adjutanta. Ker mu ta ni vedel odgovora, pošlje
hitro, ko prideta domu, slugo povpraševat, kaj je s krč¬
marjem. Še tisti dan mu poroči sluga, da je krčmar
obubožal, ker je trla bolezen njega in njegovo obit el j,
da je dolžan kakih 400 gld., ter da so mu zaprli kremo,,
ker so ga upniki rubili. Kmalu potem se pelje nad¬
vojvoda zopet v Prater. Krčma je bila že zopet odprta,,
krčmar je stal na pragu in pozdravljal z veselim srcem
nadvojvodo. Ta mu je bil plačal dolgove, ker je zvedel,
da krčmar ni sam kriv svoje nesreče.

Koliko je dajal za bolnike, za slepce, za sirote, za
gluhoneme in za druge nesrečneže, se ne da povedati,
ker je dajal tako, kakor veleva sveto pismo, naj levica
ne ve, kaj daje desnica. Mnogokrat je obiskal celo sam
kakega reveža, da mu je pomagal. Zato ga je pa lju¬
bilo tudi ljudstvo nad vse, imenovalo ga je le „očeta
revežev 41 . Kjer se je le pokazal, pozdravljalo ga je
ljudstvo tako spoštljivo in tako prijazno, da so se čudili
tujci. Nadvojvoda sam je odzdravljal tudi najnižjemu;
če je hodil po ulicah Dunajskih, nosil je klobuk navadno
v roki, da bi le ne prezrl kakega pozdrava.

Tak je bil oče našega cesarja in mati njegova
bila je verna družica svojemu možu.

Od svojih starišev naučil se je mladi nadvojvoda
Franc Jožef že zgodaj usmiljenja do revežev. Posebno
rad ga je imel njegov ded, tedanji cesar Franc I. Skoro
vsak dan morali so pripeljati mladega vnuka k njemu.
Sam ga je poučeval ali se je pa igral ž njim. Komaj
je znal „Franci“, tako ga je imenovala cesarska rodo¬
vina, dobro tekati, kupil mu je cesar puško in sabljo
z malo vojaško opravo. Kadar je prišel potem k dedu,
moral je marširati po povelju dedovem in sukati svoje
orožje, kar se je prav lepo podalo dečku.

— 10  —

Nekega dne bil je mladi nadvojvoda v Laksen-
burgu. Vesel je tekal po tratah, vozil je svoj voziček,
nakladal je seno nanj in se je radoval, kakor se radu-
jejo otroci. Večkrat je pa pogledal z milim očesom
vojaka, ki je stražil ob vratih.

Kmalu se pripeljeta cesar in cesarica obiskat svo¬
jega vnuka. Vesel jima teče „Franci“ nasproti. Pa hitro
pocuka svojega deda za suknjo ter pravi: „Daj mi kaj
za vojaka; revež je!“ Cesar se nasmeje, ter mu da
bankovec. Maliček teče k vojaku, pa mu ponuja denar.
Ali vojak prezentira s puško, denarja pa ne vzame, ker
je to prepovedano straži. Dolgo ponuja dečko: „Vzemi,
vzemi F Ker pa se vojak ne gane, steče Franci žalosten
k dedu, ter mu toži, da vojak neče denarja. „On na
straži ne sme vzeti denarja. Deni mu denar v torbo za
patrone, ki mu visi na hrbtu!“ Vesel steče deček zopet
k vojaku. Ali, o joj, torba visi previsoko, on ne more
do nje. Cesar Franc vzdigne torej svojega vnuka, cesarica
Karolina pa odpre vojakovo torbo, da položi „Franci“
bankovec vanjo. Vesel ploska v roki ter pravi: „Sedaj
pa ta mož ni več revež !“ — Radosten ga objame cesar;
drugi dan pa pošlje k polku, pri kterem je služil ob¬
darovani vojak, prašat, kak človek je ta. Od polkovnika
zve, da je eden izmed najboljših mož, in da podpira od
svoje .anale plače še svojo revno mater. Sinova 'ljubezen
do matere gane cesarja v srce. Hitro pošlje svoto de¬
narja, ktero je trebalo za odkup moža. Oprosti ga torej
vojaštva, obdaruje ga bogato ter ga pošlje materi na
dom. Tako je pomogla dobrosrčnost mladega nadvojvode
dobremu sinu od vojakov. Stara mati in njen sin živela
sta še dolgo srečna in vesela, kajti cesarjeva milost
jima je ostala naklonjena in lastna pridnost je pomnožila
sinu premoženje, da je umrl kot pošten in bogat kmet.

11  —

Razven Franca Jožefa podaril je Bog nadvojvodi
Francu Karolu še tri sinove : Ferdinanda Maksa, kasne-
.jega cesarja Meksikanskeda, Karola Ludovika in Ludo-
vika Viktorja in eno hčer Marijo Ano, ktero je pa po¬
kosila smrtna kosa že v petem letu njene starosti.

Hitro teko leta. Kmalu pride za otroka čas pouka
in učenja. V prvih letih je vodila pouk grofica Marija
Lujiza Sturmfelder. Bila je stroga, a tudi ljubezniva,
njeni učenci so jo imeli radi tudi še, ko jim ni bila
več varuhinja. Vedno so se je spominjali nadvojvode
radi. Ko je ležala grofica že na smrtni postelji, obiska-
vali so jo mladeniči ter so ji kazali, kako radi jo imajo.
— Ne zabite torej tudi vi, preljubi otroci, onih, kteri
«o vas vodili v mladih vaših letih!

Ko so bili odrasli nadvojvode, dobili so svoje od-
gojitelje: Grof Henrik Bombelles postal je vodja vsem;
nadvojvoda Franc Jožef pa je bil izročen posebno še
grofu Ivanu Koronini-ju. Kdor bi namreč mislil, da
sinovom iz cesarske rodovine ni treba truditi se v mla¬
dosti, varal bi se. Oni so namenjeni, da vladajo v svoji
moški dobi, od njih je odvisen blagor cele države; zato
se morajo pripravljati že od mladih nog za težavni posel.
Posebno cesarjevič, naslednik na prestolu očetovem, se
mora izuriti v vseh strokah uradovanja. On, ki naj bode
nekdaj vrhovni vodja cele armade, mora poznati svojo
vojno na vse strani; on, ki naj bode nekdaj naj viši
sodnik, mora poznati temeljito pravo sodnijsko in poli¬
tično; on, ki naj zapoveduje šolstvu, mora poznati vse
stroke šolstva od naj višjega do narodnega. On se mora
seznaniti z obrtništvom, z razmerami trgovine, s kmetijo
in z rudarijo in z vsemi vednostmi, kolikor se jih goji
po prostrani državi, da more vladati. Posebno avstrijski
cesarji gledajo že od nekdaj na to, da se priuče njihovi

— 12  —

sinovi že v mladosti pravih načel, po kterih se treba
ravnati vladarju, da mu ni treba poslušati le svojih
svetovalcev, ampak da more soditi o vsaki stvari tudi
sam. Kakor drugi mladeniči, mora se izobraziti cesar¬
jevič tudi v vednostih, kterih se uče drugi po narodnih?
srednjih in visokih šolah in vrhu tega se mora še na¬
učiti jezikov svojih podložnikov. Saj ne gane človeku
srca nič toliko, kakor če govori cesar njegov v mate¬
rinem njegovem jeziku ž njim. Le poprašajte one može
ki so že govorili sami ž njim, kako milo jim je bilo
pri srcu, ko se je cesar sam po avdijenciji poslavljal od
njih s prav slovenskim : Srečno!

Mladi nadvojvoda Franc Jožef se torej ni učil le
latinščine, grščine, francoščine in angleščine, ampak tudi
skoro vseh jezikov avstrijskih: madjarščine, češčine, polj¬
ščine, italijanščine, srbo-hrvaščine itd. Se ve, da pa pri
tem svojega telesa ne sme zanemarjati; le zdrav duh v
zdravem telesu more zadostovati dolžnostim vladarjevim.
Zato je velevala že slavna Marija Terezija odgojiteljem
svojih otrok, naj jih utrdijo na duhu in na telesu ter
naj jih ne razvadijo na nobeno stran.

Franc Jožef sicer v mladih svojih letih ni mogel
misliti, da bo postal cesar, kajti njegov oče bil je ce¬
sarjev drugi sin; ker pa njegov stric, kasneji cesar Fer¬
dinand (od 1. 1835—1848), ni imel otrok, moglo se je
misliti, da bi postal njegov oče cesar in za njim tudi
on sam; zato se je moral pripravljati že od mladih nog
za težavni ta posel, akoravno ni bil gotov, da bo nosil
kadaj cesarsko krono.

Zato so napravili za njega in za brate njegovi
odgojitelji natančen dnevni red. Že ob šestih zjutraj
začenjal se je po letu pouk; natanko so bile določene
ure za veronauk, za jezike, za zgodovino, za računstvo,

— 13

za naravoslovstvo, za igro kakor za telesne vaje. Tako
prihodnji cesar že od mladosti nima skoro urice, v
kteri bi mogel delati, kar bi se mu ljubilo. Zamuditi
ne sme niti minute, kajti natančnost je najlepši kinč
vladarjev.

Mladi „Franci“ je bil vedno natančen. Ob minuti
je bil vedno na svojem mestu. Še sedaj se tujci ne
morejo načuditi, da ga nikdar ni treba čakati. Če pravi,
ob ti ali oni uri pridem sem ali tja, pride ob ti uri,
naj sije solnce ali naj pada dež, toča ali sneg z neba.
Tudi v tem oziru nam bodi torej on vzvišen vzgled.

Komaj je bil star dvanajst let, znal je že najslav¬
nejše evropske jezike in jezike raznih narodov, katerim
je zdaj vladar. V telesnih spretnostih se je odlikoval že
tudi. Ko je praznovalo društvo strelcev v Salzburgu
1. 1841. svojo slavnost, zadel je Franc Jožef, tedaj
enajstleten deček, s prvim strelom ravno v sredo. To
je navdušilo strelce tako, da so ga imenovali takoj za
svojega častnega člana.

Zanemarjal pa med tem tudi obrtnijskega pouka
ni. Obiskaval je s svojimi učitelji razne obrtnijske za¬
vode, tovarne itd., da se je poučeval sam o razmerah
raznih obrtov. Posebno ga je zanimalo steklarstvo, t. j.
kako se dela steklo. Sam je spisal večji spis o tej
umetnosti.

Kadar je prišel čas počitka, vadil se je najraje
se svojimi pajdaši, mladima grofoma Bombelles-oma in
mladim Koroninijem in z drugimi v bojnih igrah. Po
vrtu v Schonbrunn-u igrali so dečki. Franc Jožef jim
je bil vojvoda. Bojevali so se med seboj, da je bilo
veselje gledati, kako so se iskrile oči mlademu princu.

Te otroške igre niso trajale predolgo. Kmalu je
trebalo tudi za njega uriti se resno v orožju. Polkovnik

14 —

Hauslab mu je bil učitelj. Da se nauči vojaških ved¬
nosti, moral je začeti kakor prostak. Obleči je moral
opravo pešca in vaditi se v njej ; a ne sam, ampak z
novinci, da je poskusil sam, kako treba ravnati z no¬
vinci, da je poskusil sam, kako treba ravnati z ljudmi,
kteri pridejo ravno med vojake. Ko se je naučil sam
hoditi po vojaški in rabiti puško kakor vsak drug
prostak, vadil se je opravila vsake šarže, ter se tako
privadil voditi vedno večje krdelo do cele kompanije,
kasneje do polka itd.

Ko se je bil izuril kot pešec, vadil se je kot
konjik. Tudi tu moral je obleči opravo prav pripro-
stega ulanca, svojega konja ni smel imeti, jahati je
moral na navadnem konju kakor vsak drug konjik. Ja¬
hati se je bil učil sicer že prej, ali ni mu šlo ravno
predobro izpod rok. Sedaj pa, ko se je moral kazati
na jahališču med prostimi vojaki, šlo mu je bolje. V
nekaterih tednih sedel je v sedlu kakor pribit, da so
se mu čudili častniki, ko je kazal svojemu očetu svojo
spretnost na konju ter dirjal pred njim in sukal svoje
orožje kakor star vojak. Ta spretnost se vidi nad njim
še dandanes, pokazal jo je pa tudi sam leta 1851., ko
je prišel ruski car obiskat ga na Dunaj. Tedaj se je
splašil adjutantu ruskega čara konj. Ljudstvo je kričalo
od strahu, ko je obležal jezdec brez zavesti na tleh
in je skočil konj splašen med ljudi. Ali cesar sam
zgrabi preplašenega konja s krepko roko za uzdo ter
ga ukroti.

Tudi kot topničar moral je začeti Franc Jožef na
najnižji stopinji. V priprosti opravi moral je sesti na
top ter se vaditi posla vseh številk, katere imajo opra¬
vila, predno je top gotovo za strel. Tedaj topov še niso
basali od zadej kakor sedaj; od spredaj sta morali po-

— 15

rivati številki 1. in 2. smodnik in kroglo v cev. Tako
opravilo ni bilo ravno brez nevarnosti. Lahko bi se
zgodilo, da se vname smodnik, ko ga porivajo z dro¬
gom v cev. Ali vendar mu tudi tega opravila niso
opustili, da se navadi le na tanko vsega. Tudi pri top¬
ničarjih je opravljal posel vsake posamezne šarže. Vse
te vaje so mu bile na dobro. Spoznal je, koliko je
vredno natančno spolnjevanje vsakega povelja tudi
malenkostnega. Ob enem se je okrepčal tudi na telesu,
postal je neustrašen pa vendar premišljen mladenič, ki
je spoznal svojo moč, ter jo je znal rabiti tudi o pra¬
vem času.

Da se seznani tudi z opravki vojakov po trdnja¬
vah, pošlje ga oče v Olomuc, kjer se je moral plaziti
po rovih, v kterih delajo mine, kakor vsak drug vojak.

Med tem, ko se je vadil vojaških spretnosti pa ni
opustil drugih naukov. Učil se je vrh tega civilnega
in kazenskega, cerkvenega in političnega prava in mo-
droslovja, kajti cesar ni le vrhovni vojskovodja, on je
tudi najvišji sodnik.

Tako mu je tekel čas. Od jutra do večera je bilo
opravila zadosti; še v nedeljo je moral v državno pi¬
sarno, da se je poučeval o državnih opravkih.

Akoravno še sam ni mogel prijeti za orožje, ker
je imela država mir na vse strani, vendar mu tudi ni
manjkalo lepih vzgledov vojaških kreposti. Nadvojvoda
Friderik, sin slavnega avstrijskega vojskovodje nadvoj¬
vode Karola, kateri je bil zmagal dne 21. in 22. maja
leta 1809., prvi hrabrega francoskega cesarja Napo¬
leona I., se je bil odlikoval med Angleži, s katerimi so
ga bili poslali na Jutrovo, naj ukroti vladarja Egipčan¬
skega, Mehemed Alija. Na čelu svojih vojakov bil je
osvojil 26. septembra 1, 1840. trdni grad mesta Saide.

16

4. novembra istega leta, ravno na dan godu svojega
očeta, razvil je prvi avstrijsko zastavo na trdnjavi
Akkonski, ter se je boril hrabro nad poldrugo uro z
Avstrijci sam ter tako pomogel, da je prišlo mesto svo¬
jemu gospodarju v roke. Celo angleški poveljnik ga je
hvalil rekoč: „Mladi nadvojvoda je izvrsten pomorščak
in hraber junak. On navdušuje tudi naše vojake; vsi ga
hvalijo.“ Zato mu je podelil cesar Ferdinand vitežki
red Marije Terezije. S kakim veseljem so sprejeli Fri¬
derika Avstrijci, kak lep vzgled je bil mlademu komaj
dvanajstletnemu Francu Jožefu, si pač lahko mislimo.

Tri leta kasneje, 5. aprila 1843, praznoval je pa
Dunaj in cela Avstrija petdesetletnico, kar si je bil
zaslužil nadvojvoda Karol veliki križ Marije Terezije.
O njem je sodil Napoleon I. sam, da je bil najslavnejši
vojskovodja sVojega časa. Pri tej slavnosti obljuboval
si je tudi Franc Jožef, da bode posnemal slavnega svo¬
jega sorodnika.

Med tem se je končal čas poučevanja. Mladi Franc
Jožef se je bil razvil duševno kakor malokak drug mla¬
denič njegove starosti. Da bi se vadil državnih opravkov
tudi dejanski, pošlje ga cesar dne 16. oktobra 1. 1847.
na Ogorsko, naj postavi slovesno v njegovem imenu
nadvojvodo Štefana za velikega župana Peštanske žu¬
panije. Od vseh strani so privreli ogerski velikaši po¬
zdravljat cesarjevega poslanca. Njegovi predniki so go¬
vorili o takih prilikah svojim podložnikom navadno v
latinskem jeziku. Ko pa stopi Franc Jožef na prestol,
oglasi se prvič v narodnen govoru. Hotel je pokazati,
da spoštuje cesar in on sam materini jezik vsakega svo¬
jega naroda, da hoče občevati z vsakim v materinem
jeziku. Vsi so strmeli od samega veselja, ko zaslišijo iz
ust nadvojvodih glasove svojega govora. Vsi so začeli

17  —

klicati nadvojvodi navdušeno: Eljen. V nekaj trenotkih
pridobil si je mladenič srca vseh, in po celi Avstriji
vzbudila je ta novica veselo zaupanje za boljšo bo¬
dočnost.

Ali že prihodnje leto jelo je vreti povsod. Na Ita¬
lijanskem začel se je upor proti Avstrijcem. Tam so
stali vsi slovenski polki. Hrabri maršal Radecki, kterega
slavi vsak Avstrijec, moral se je sicer umakniti iz
Milana, in Benetke so prišle v roke upornikom, ker je
bilo premalo vojakov, da bi bil mogel varovati celo
prostrano deželo. Tedaj so pokazali Slovenci, da so
junaki od prvega do zadnjega, da ne pozabijo svoje
prisege do zadnje kaplje krvi. V Benetkah n. pr. stražil
je junak Franc Gornik, od sv. Jakoba v Slovenskih
Goricah, smodnišnico, ko je prišlo mesto upornikom v
pest. Gornik je imel samo sedemnajst mož seboj. Tri
italijanske bojne ladije priplujejo pred mali otok, na
katerem je stala smodnišnica. Ali junaški Gornik se
jih ne vstraši. „Raje užgem smodnik, da pojdemo vsi
v zrak, kakor bi vam prepustil mesto, na ktero so me
postavili za stražnika v imenu mojega cesarja!“ Dva
dni se je držal možato, in odšel je še le, ko je prišlo
povelje od njegovega stotnika, naj odide. Zato ga je
pohvalil Radecki sam in cesar sarp mu je podelil zlato
svetinjo.

Drug junak, Matija Černi, s Kranjskega doma,
stražil je s svojim krdelom trdnjavico Rocco d’ Anfo,
ko ga obkolijo ustaši od vseh strani. Obetajo mu de¬
narja in časti, če jim izroči trdnjavico. Ali Černi jim
odgovori mirno: „ Izročil vam bodem, a le svinca iz
naših pušek!“ Več sto ustašev jih je bilo okoli trd¬
njave, a niso se upali napasti zvestih Slovencev. Ko
so mislili prelesti po noči obzidje, spodili so jih hrabri

2

— 18 —

vojaki s krvavimi glavami nazaj, ter so se držali hrabro,
dokler jim ne pridejo naši na pomoč in odženejo druhal.
Tudi .Černi je dobil za to zlato svetinjo. Tu ni mesta,
da bi navajali vse junaške čine naših slovenskih očetov
na italijanskih tleh; borili so se tako hrabro, da se je
odkrival vojskovodja, kadar je jahal mimo slovenskega
polka.

Radecki je imel vsega komaj 24.000 mož, zato se
uklone nazaj med glavne avstrijske trdnjave na Bene-
čanskem, da zbere svojo vojsko in udari po tem nad
sardinjskega kralja Alberta. Tedaj pošljejo tudi sedem¬
najstletnega nadvojvodo Franca Jožefa na Italijansko,
naj si ogleda na svoje oči vojne priprave ter se uči
tudi od slavnega sivega Radeckega vojevanja. Stari
maršal je bil vesel, da mu zaupajo nadvojvodo, le te¬
žilo ga je, ker je vedel, kolika bo njegova odgovornost,
ko bi se nadvojvodi kaj pripetilo. Ali Franc Jožef ga
potolaži sam rekoč: „Morda niso dobro premislili, ko
so me pošiljali sem; ker sem pa tu, brani mi čast, da
se ne vrnem!“ S solzami v očeh stiskal je Radecki
mlademu junaku roko na te besede.

Med tem bil je prihrul sardinjski kralj s 40.000
možmi nad Avstrijce. Dne 6. maja 1^48 začne se boj
pri sv. Luciji. Na vsakega avstrijskega vojaka bila sta
po dva sovražnika, ali vsak Avstrijec boril se je tudi
za dva. Srčno so klicali vojaki: Živio! ko so zagledali
med seboj nadvojvodo, prisezali so si, da dajo kri in
življenje za cesarja in za njegove. In spolnili so svojo
prisego. Ob devetih zjutraj vname se boj. Avstrijci so
bili pripravili vse, vsaka hiša, vsaka vas je bila utr¬
jena, pota so bila zadelana z drevjem in kamenjem.
Nad dve uri bila je dolga vrsta bojujočih se. Na po¬
kopališču v sv. Luciji bili so lovci 10. lovskega bata-

19 —

lij ona. Šestkrat večja množica jih napade, topovi grome
kakor bi bil sodnji dan, krogle švigajo kakor toča iz¬
pod neba, ali lovci se ne ganejo. Eadecki sam in nad¬
vojvoda Franc Jožef dirjata med junaki in vodita boj.
Blizu nadvojvode udari krogla v tla, a mladi junak se
ne ustraši, druga krogla iz topa udari blizu Eadeckega
ter ga posuje s prstjo, tretja krogla odtrga adjutantu
Eadeckega škrice se suknje, a nikdo se ne ustraši.
Solnce stoji že na poldne, vedno še gromijo topovi in
prasketajo puške. Avstrijci se ne ganejo. Zastonj na¬
penjajo Italijani vse sile, vabijo italijanske avstrijske
polkove, naj zapuste avstrijske vrste, a ti odgovarjajo
zvesti: „Avvanti colla bajonetta (z bajoneti nad nje)!“
ter jih porinejo nazaj.

Ob dveh popoldne pokliče maršal še pomoči iz
Verone. Nekaj batalijonov, med njimi dve kompaniji
polka Prohaska, prispejo svojim pomagat. Kakor vihra
se vržejo nad sovražnika. Italijani se spuste v beg.
Strah in groza se jih je bila lotila; nekteri vojaki so
bežali z bojišča kar na svoj dom. Tako je naklestil
Eadecki sovražnike. Kmalu uredi zopet svojo vojsko,'
iz domovine mu pride pomoč. 10. junija 1848 1. zmaga pri
Vicenci, 21. marca pri Mortari in 23. marca 1849. 1.
pri Novari, osvoji si zopet Milan ter pribori mir.

Ali Franca Jožefa ni bilo več pri vojni. Že 8. ju¬
nija 1848 bil je v Innsbrucku na Tirolskem. Tam začel
se je zopet učiti cerkvenega in avstrijskega prava in
zgodovine. Kadar se je pokazal ljudem, pozdravljali so
ga veseli, kajti boj ga je bil učvrstil; videl je bil s
svojimi očmi, kako so padali junaki za svojega cesarja,
bil je sam v smrtni nevarnosti, postal je bil resneji,
in bolj možat.

2 *

— 20

Že 8. avgusta je bil zopet v SchOanbrunnu pri
Dunaji. Koliko se je bilo premenilo med tem. Tudi na
Dunaji se je bil začel že 13. marca 1. 1848. upor, na
Ogerskem je vrelo vse. Hoteli so si priboriti novih
pravic, težko jili je krotila cesarjeva roka. Med tem, ko-
je vrelo po celi Avstriji, moral se je vedno pripravljati
nadvojvoda za težki posel, ki ga je še čakal. Dne
7. oktobra 1848 odšel je cesar s svojim dvorom z
Dunaja. Na celem potu do Olomuca spremljali so ga
princi na konju. Pa še tam uka ni bilo konec. Še 1. de¬
cembra 1848 poučeval ga je dr. Columbus v crkvenem
pravu, a že drugi dan bil je učenec — cesar.

Franc Jožef na prestolu.

Početkom leta 1848. začele so se prekucije po
celi Evropi. Narodi so hrepeneli povsod po ravnoprav-
nosti, želeli so se oprostiti starih bremen, ktera so težila
posamezne stanove. Kmet n. pr. moral je še delati gra¬
ščakom tlako, moral jim je dajati desetino. Drugim sta¬
novom je pa presedalo, da niso imeli nikakoršne pravice
do vlade, da je veljalo le to, kar je veleval vladar; da
ta ni bil odgovoren, kako je rabil davke; da je mogel
zahtevati vojakov, kolikor jih je hotel, ne da bi bil
moral opravičevati svoje dejanje komu drugemu. Kmet,
ki je stokal pod jarmom, si je želel prostosti od tlake
in desetine, on in drugi stanovi so želeli tudi deleža
do vlade, da bi smeli dovoljevati vladarju, koliko sme
zahtevati davka, koliko si sme nabirati vojakov. Ob
enem pa se je razvijala narodnostna ideja med vsemi
narodi. Italijani so se hoteli združiti v eno samo državo.
Madjari so si hoteli priboriti svoje nekdanje pravice,

21

Slovani in med njimi Slovenci so tirjali svoje pravice
tudi za svoj jezik v šoli in po uradnijak. Ali ponosni
smemo povdarjati, da tudi tedaj Slovenci in drugi Slo¬
vani niso hoteli priboriti novih pravic se silo; odkar
nam vlada habsburška rodovina, nikdar niso se puntali
Slovenci, ter se tudi ne bodo.

S Francoskega se je širila nezadovoljnost vedno
dalje. Italijani, kteri so živeli do sedaj srečni pod av¬
strijskim žezlom, hoteli so se oprostiti, da bi se zedinili
s svojimi brati po Italijanskem, ali hrabri Radecki
ukrotil jih je kmalu, kakor smo že videli.

Tudi na Dunaji začele so se homatije. Dne 13. marca
1. 1848. začel se je tukaj upor. Cesar se je odtegnil iz
mesta. Poznal je svoje Dunajčane dobro, da niso hu¬
dobni, da se jim je le zvrtelo v glavi; zato tudi ni
puščal, da bi se krotili s celo silo. Ko so zahtevali
vojskovodje dovoljenja, da bi streljali s topovi na ljudi
odgovoril je blagodušni cesar Ferdinand : „Ne, na svoje
podložnike ne pustim streljati!“ In res, kmalu so se po¬
mirili nekoliko duhovi. Cesar se vrne na Dunaj ter da
svojim narodom ustavo dne 25. aprila 1848. 1. Celo
cesarstvo se je veselilo novih pravic, ljudje so se obje¬
mali kakor bi bilo sedaj konec vseh težav.

Cesarja Ferdinanda je pa bil dirnil upor globoko.
Skrbel je bil vestno, kako bi osrečil svoje podložnike,
ni si imel kaj očitati; tolika nehvaležnost segala mu je
do srca. Zato je rekel že meseca marca cesarici, da
se hoče odpovedati vladi. Ali možje, katerim je zaupal
najbolje, prigovarjali so mu, naj ne stori kaj takega,
dokler se ljudje ne pomirijo. Ali vendar cesar ni opustil
te misli. Ker sam ni imel otrok, hotel se je odpovedati
prestolu na korist svojemu bratu nadvojvodi Francu
Karolu, da bi položil žezlo v roke možu, ki z dosedanjimi

— 22  —

homatijami ni imel opraviti, ki bi mogel vzeti vajeti v
proste roke.

Med tem je začel spolnovati pošteno svoje obljube,
ktere je bil izrazil v ustavi. Dne 22. julija 1848 sešli
so se poslanci v državni zbor na Dunaj i. Začeli so se
posvetovati, kako bi se mogle uresničiti pravice, ktere
jim je dal cesar. Ali vroča kri motila je tudi previdne
glave. Marsikdo ni pomislil, da se ne da premeniti vse
staro kar čez noč, da treba spoštovati stare pravice,
da treba iskati, kako se spravi staro in novo v sklad.
Ko. so predlagali, naj se odkupi n. pr. tlaka in desetina,
to marsikomu ni bilo po volji; oni, ki so kričali naj¬
glasneje po svobodi, je sami niso znali .rabiti, mislili
so, da velja svoboda le za to, da ne sme biti nikdo
druzega mnenja kakor oni. Največi svobodnjaki kazali
so se največe nazadnjake. Ker sadje ni zorelo tako
hitro, kakor so upali nekteri, množila se je nezadovolj¬
nost. Ogri so se ustavljali vedno huje, zahtevali so
samoupravo, ktere jim cesar seveda ni mogel dati.
Meseca oktobra se začne upor na Ogerskem, na Dunaji
poči 6. oktobra ustaja. Zaslepljeno ljudstvo umori celo
vojnega ministra Latour-ja. Žalosten zapusti cesar Fer¬
dinand svoje prestolno mesto ter se poda s princi in
ministri v Olomuc. Hrvaški ban Jelačič pridere z zve¬
stimi svojimi in osvoji pod knezom Windischgratz-om
Dunaj ter potolče Ogre, ki so hiteli Dunajčanom na
pomoč.

Vse to dozorilo je v srcu Ferdinandovem trden
sklep, da se odpove vladi. Le zvesti prijatelji in mi¬
nistri cesarjevi so vedeli, kaj namerava vladar. V soboto
dnč 2. decembra 1848 da poklicati Ferdinand ude ce¬
sarske rodovine, ministre in druge dostojanstvenike v
škofovo palačo v Olomucu. Že ob pol osmih so se zbrali

— 23  —

vsi. Skoro nikdo ni vedel, kaj bo. Ob osmih prideta
cesar in cesariaa z nadvojvodom Franc Karolom, z nad-
vojvodinjo Sofijo in mladim nadvojvodo Franc Jožefom
v dvorano. Vse umolkne, kar prebere cesar Ferdinand
sam pismo, v katerim naznanja pričujočim, da so ga
napotili važni uzroki odpovedati se cesarski kroni na
korist nadvojvodi Franc Jožefu, ker se je odpovedal
njegov brat, nadvojvoda Franc Karol, prestolu na korist
svojemu sinu.

Minister Schwarzenberg prebere po tem druga pisma,
s katerimi izreka cesar Ferdinand nadvojvodo Franc
Jožefa polnoletnega in ukazuje, kar je bilo še potreb¬
nega. Tako ginjen, da ni mogel pregovoriti besede, vrže
se mladi cesar pred Ferdinandom na kolena. Ta ga
blagoslovi rekoč: »Blagoslovi te Bog, bodi priden; Bog
te bo varoval. Kad sem ti storil to! Klečečega blago¬
slovi še cesarica Marija Ana in oče in mati.

Ob isti uri naznanila se je Ferdinandova odpoved
državnemu zboru, zbranemu v Kromerižu. S trepetajočim
srcem so poslušali poslanci manifest Ferdinandov, s
katerim se je poslavljal od njih, ker so ga dogodki
tega leta prepričali, da treba mlajše moči na prestolu
v tako burnem času. V marsikaterem očesu zalesketala
je solza, ko je bral minister pismo, kajti žal je bilo
vsem cesarja, kterega so imenovali ljudje le »dobrega' 1 .

Z veselim navdušenjem so pa poslušali, tudi pismo
novega cesarja, ktero je govorilo med drugim: Iz last¬
nega prepričanja poznamo potrebnost in visoko vred¬
nost svobodnih, času primernih naprav. Z veselim
upanjem nastopamo pot, ki naj nas pelje do srečnega
preustrojenja cele naše države. Na podlagi prave svo¬
bode, na podlagi ravnopravnosti vseh narodov naše
države in enakosti vseh državljanov pred postavami se

— 24  —

bodo. udeleževali narodni poslanci zakonodavstva in se
bo povzdignila domovina na novo v stari slavi s po¬
mlajeno močjo, nerazrušljivo proti viharjem časa, kot
prostoren dom vsem rodovom raznih jezikov, katere
veže bratovska vez pod žezlom naših očetov. Trdno
smo se odločili, da bodemo ohranili našo krono v po¬
polnem svetu in celo državo v dosedanjih mejah, a
trdno smo se odločili tudi, da bodemo delili svoje pra¬
vice s poslanci narodov in trdno zaupamo, da se nam
bo posrečilo združiti z Božjo pomočjo v dogovoru z na¬
rodi vse dežele in vse rodove naše države v eno telo.

Še isti dan prisegli so vojaki, kar jih je bilo v
Kromerižu, zvestobo novemu cesarju. Že ob polu ene
popoludne se odpelje stari cesar s cesarico v Prago.

Zaslepljeni Dunajčanje so strmeli ob ti novici.
Pekla jih je vest, da so spravili cesarja Ferdinanda po
svoji nepremišljenosti s prestola, še bolje jih je peklo,
da je šel v Prago stanovat; zdihovali so, da bi prišel
vsaj za kak dan na Dunaj pokazat, da jim je odpustil.

Po celi Avstriji razglaševali so poveljniki vojakom
zahvalo starega cesarja in oklic novega. S kakim ve¬
seljem so pozdravljali vojaki kratke pa jedrnate besede
Franc Jožefove: „Od Svoje slavne vojne nadejamo se
stare hrabrosti, zvestobe in vztrajnosti. Ona nam bo
kakor Našim prednikom steber prestolu, domovini pa
in svobodnim napravam nepremagljiv ščit“.

Ali še veče znamenje zaupanja dal je svojim
hrabrim vojakom. Dne 10. decembra pisal je cesar last¬
noročno pismo svojemu vojnemu ministru:

„Mnogi dokazi zvestobe, požrtvovalnosti in hrab¬
rosti, po kterih se je skazala vsikdar Moja vojna vedno
kot prava podpora prestolu, kot zvest varuh reda in
postavnosti, napotujejo Me, da jim dam prvi spomin

25  —

Svojega zaupanja. Kakor slavni Moji pradedi, dopuščani,
da generalom, štabnim in višjim častnikom in vsemu
moštvu ni treba prisegati na novo, kakor je sicer na¬
vada, novemu vladarju. S tem jih opominjam samo na
prisego, ktero so že prisegli. To se mora razglasiti celi
Moji vojni v vseh jezikih!“

Franc Jožetova vlada.

a) od l. 1848 — 1859.

Na slavni prestol sedel je mlad cesar junak. Po
vsi državi bila je zmešnjava. Na Italijanskem je krotil
hrabri Radecki upornike, proti Ogrom so vojevali vrli
vojvode, med njimi slavni Jelačič. Cesar sam ni mogel
v boj ; njega je čakalo obilo druzega dela. Hvala Bogu,
da se je bil seznanil natanko z upravo cele države.
Vendar gaje težila težavna naloga. „Z Bogom, mladost!“
s temi besedami se je poslovil od svojega prejšnjega
življenja, ko je postal cesar.

Med njegove prve ukaze spada naredba, da se
mora poučevati mladina vsakega naroda v svojem ma¬
terinem jeziku. Že to nam kaže, kako temeljito pozna
naš cesar potrebe umnega narodnega šolstva. Zato si
je pridobil srca svojih podložnihov kar v hipu. Povsod
se je začelo veselo gibanje. Stariši, kteri prej niso po¬
šiljali radi svojih otrok v šolo, začeli so jih pošiljati
redno vanjo, ker so videli sami uspehe svojih ljubljencev,
ki prej niso mogli napredovati, ker svojoga učitelja niso
razumeli. Ljudje so začeli pridno brati, poučevali so se
po dobrih knjigah. Kmet je zvedel, kako gospodarijo
drugod. Kmalu je poskusil tudi sam kaj novega in se
je poprijel, kar je našel dobrega.

— 26

Enaka se je godila v drugih strokah. Eazni na¬
rodi avstrijski začeli so se razvijati; od dneva do dneva
so jim rastle moči, vedno bolje so začeli čutiti svojo
moč, začeli so spoštovati samega sebe, ker so uvideli,
da ni dobro le tuje, da tudi lastna moč kaj izda.

Predno pa hočemo govoriti dalje o prenaredbah,
ktere je upeljal mladi cesar, oglejmo si, kako se je raz¬
vila ta čas zgodovina avstrijska.

Že prej smo omenili, da je ukrotil meč Radeckega
Italijane kmalu. Na Ogerskem je rastel upor od dne
do dne. Dne 14. aprila 1849 razglasil je vodja ogerskih
ustašev, Košut, neodvisnost Ogerske od Avstrije. Vojska
je trajala vedno dalje, ker se je moral boriti cesar
na dve strani in ni mogel porabiti vse svoje moči
zoper Ogre. Mnogo so trpele tedaj tudi slovenske de¬
žele, ker so pridirjale sovražne trume večkrat tudi
posebno na slovensko Štajersko. Ali ni trajalo dolgo*
Cesar izroči baronu Haynau-u vrhovno povelje. Rusi
pošljejo Avstrijcem pomoč, od vseh strani zgrabite
vojski upornike ter jih potolčete. Tako je zmagal orel
avstrijski v kratkem času vse svoje sovražnika, krona
cesarska zasvetila se je v novem svitu na glavi mla¬
dega Franc Jožefa.

Razprave v državnem zboru so kazale vedno
bolje, kako težko se dajo spraviti v sklad razne misli.
Dnč 6. marca leta 1849 razglasi cesar novo ustavo,
v kateri kaže zopet resno voljo spolnovati svoje ob¬
ljube. Ovirale so ga pa posebno še razmere na Nem¬
škem. Tedaj je spadal del Avstrije še k tako imeno¬
vani „nemški zvezi 41 . Ali med poslanci, ki so se zbirali
v Frankobrodu, bile so razprtije. Nekateri so hoteli,
naj stopi na čelu zveze Prusija namesto Avstrije, ka-

27

tera je bila že od nekdaj na čelu zveze. Pričkali so se
torej med seboj in ovirali tako vsak napredek.

Vendar je pa skušal cesar spolnovati svoje ob¬
ljube svojim narodom kolikor je le mogel, akoravno so
trpele razprtije med poslanci vedno dalje, da je moral
ustaviti celo 31. decembra leta 1851. ustavo. Na Oger-
skem in na Laškem je bil mir, ker je krotil s krepko
roko nezadovoljneže.

Bil je pa tudi dober oče vsem dobrim ljudem. A
vendar je prišel v smrtno nevarnost. Nikdar se ni bal
svojih podložnikov. Kadar hodi na sprehod, ne spremlja
ga krdelo vojakov kakor druge vladarje; med svojim
narodom se čuti varnega, kajti ljubezen je najboljši
varuh cesarjev. Dnč 18. februarija 1853 sprehajal se je
cesar se svojim adjutantom po bastiji Dunajski. Blizu
koroških vrat se pripogne čez prsobran, da bi pogledal
v mestni graben. Tedaj skoči blazen mladenič proti
«jemu in mu zasadi od zadaj nož v vrat. Ali božja
roka čuvala je nad blagim cesarjem. Ovratnikova spona
oslabila je moč napadovalčevo, da je ranil cesarja le
lahko. Adjutant prijel je s pomočjo meščana Ettenreich-a
besnega hudodelnika; cesar si pa obriše z robcem kri z
vrata ter gre krepko in po konci v palačo nadvojvode
Albrehta, kjer ga obvežejo. Strašna ’ novica se raznese
kot blisk po Dunaju, z burnimi živio-klici pozdravljajo
ljudje cesarja, ko vidijo, da ga je varoval Bog. Ker so
se gneli okolu njega, stopi pred palačo z voza in reče
zbranim: „Le pomirite se, nič ni tako hudega; godi se
mi, kakor hrabrim mojim vojakom !“ V zahvalo za božje
varstvo sezidali so na Dunaji „Obljubno cerkev 1 ', naj¬
lepšo, kolikor jih je videti tam.

Tudi o tej priliki se je pokazalo zlato srce cesar¬
jevo. Hudodelca zadela je zaslužena kazen. Materi nje-

28

govi, ktero je bil spravil sin ob kruh, dajal je cesar
sam do njene smrti vsako leto obilo podpore.

Leta 1853. začele so se nove homatije med Rusijo
in med Turško. Avstrija zasede Rumunsko in Dobrudžo,
da varuje ustje Donave, po kteri se vozi blago daleč
na Jutrovo.

Dne 18. avgusta 1855 sklene cesar pogodbo s
papežem, da uravna cerkvene razmere.

Že 18. avgusta 1853 zbral si je cesar družico
za svoje življenje. Ta dan je podpisal v Išlu zaroko s
princesinjo Elizabeto, drugo hčerjo vojvode Maksimi¬
lijana Bavarskega. Po starem geslu: „Z Bogom začni
vsako delo“, kterega se drži vedno kakor njegovi pred¬
niki, prišel je predpoldnem se svojo ljubeznjivo nevesto
v župnijsko cerkev izprosit si za važno početje blago¬
slova nebeške kraljice. Dne 20. aprila 1854 zapustil
je nevesta Monakovo. Solznimi očmi se je poslavljala
od svojih, tudi najzadnjemu strežajn podala je roko
za slovo. Po ulicah se je vse kar trlo, od vseh krajev
privrelo je ljudstvo pogledat princesinjo, ki se je od¬
pravljala na Dunaj na prestol avstrijski. Akoravno je
bila še mlada, bila je že postala mili angelj revežem ;
ni čudo torej, da so stopale solze v oči onim, kterim
je bila mlada pomočnica.

Vsa mesta, vse vasi ob reki Donavi, po kteri se
je vozila nevesta, bile so okrašene, Dunajčani so okitili
mesto kakor nikdar poprej, ker so vedeli, kako dobra
cesarica se bliža.

Dne 23. aprila prišla je na Dunaj. Veselo so po¬
zdravljali zvonovi mlado nevesto. Po slavnih mestnih
in po skromnih vaških cerkvah donela je hvala Bogu
in so se opravljale vroče molitve vernih podložnikov,
ki so prosili blagoslova Najvišjega za presvitlega vla-

29

darja in njegovo družico. Dne 25. aprila 1854 ob šestih
zvečer zbrali so se vsi dostojanstveniki v cerkvi Avgu-
štincev na Dunaji, kjer se je poročil cesar. Cela Av¬
strija je slavila ta dan. Svečanosti so trpele do 30. aprila.
Nevesti na čast so imenovali novi kameniti most, črez
katerega se je bila peljala nevesta prva, Elizabetin
most; občina je nabrala toliko denarja, da je podarila
40 parom, ki so se poročili isti dan, po 500 gld. dote,
cesar sam podaril je 200.000 gld. za ubožce, mnogim
kaznjencem je odpustil kazen, mnogim vrednim možem
podelil je rede, posebno za zasluge, ktere so si prido¬
bili za poljedelstvo in v drugih strokah državnega
gospodarstva; zato je bil ustanovil že kmalu po tem,
ko je prišel na prestol, Franc-Jožefov red.

Pa tudi cesarica je pokazala koj prvi dan blago
svoje srce, podarila je "O.OuO gld. za uboge.

Po deželah so slavili tudi ta dan, ali bolje z mo¬
litvami in dobrimi deli, kakor se svečanostmi, kajti cesar
je bil pisal lastnoročno pismo svojemu ministru, naj
ljudje porabijo denar, kteri bi stale veselice, raje za to,
da pomorejo revežem, ker bi ga veselilo najbolje, ko bi
bil ta dan vesel dan za reveže. Radi so ubogali podlož¬
niki cesarjevim besedam; obilo se je nabralo za uboge.

Posebno je veselilo mlada zaročenca, ko so jima
prinesli krasno knjigo, v kteri so zbrana voščila v vseh
avstrijskih jezikih.

Po raznih krajih, posebno na Češkem, so pa sadili
ta dan drevesa v spomin ali so pa stavili križe in
kapele.

Še istega leta se pelje cesar s cesarico na Češko.
Dne 10. junija 1854 položil je temeljni kamen župnijski
cerkvi na Karlinu v Pragi. To je prva cerkev, kteri sta
položila temeljni kamen presvitli naš cesar in presvitla

30

cesarica in ta cerkev je posvečena ss. Cirilu in Metodu,
blagovestnikoma slovenskima. S tem sta si pridobila
tudi ljubezen Čehov v hipu.

Kako spoštujejo našo cesarico in cesarja tudi
drugod nam kaže to, da ji je poslal papež Pij IX leta
1855. zlato rožo, ktero blagoslavlja vsako leto na četrto
postno nedeljo. Ta roža je znamenje Jezu Krista; kajti
kakor razširja roža vonjavo okolu sebe, tako razširja
Krist ljubezen med ljudmi, zato začenja katoliška cerkev
ta dan sv. mašo z besedo: laetare! (veseli se). Tako
rožo pošilja papež navadno pobožnim knežjim osebam
kot mal dar, pa kot poroštvo in spomin ljubezni.

Dne 5. marca 1855 rodila se je cesarju prva hči
Sofija. Tri ure kasneje zbrala se je mnogobrojna mno¬
žica s cesarjem in celim cesarskim dvorom, hvalit Boga
za vse dobrote. Ali že 28. maja 1857. vzel je Bog
mladega angeljčka zopet k sebi. Udan v Božjo voljo
prebil je cesar nesrečo; sam je pisal nadvojvodi Al¬
brehtu : »Žalosten častim v težki izkušnji s krščansko
udanostjo Božjo previdnost,"

Da bi spoznal počasi vse rodove, ki žive pod nje¬
govim žezlom, potoval je cesar skoro vsako leto v kako
drugo svojih dežel. Leta 1855. je bil v Galiciji. Od
21. junija popoludne pa do 25. junija zjutraj praznoval
je Lvov, glavno mesto Galicije, cesarjev prihod. Na
tisoče in tisoče Poljakov in Rusinov je bilo prišlo po¬
zdravljat svojega vladarja. Obiskoval je bolnice, ni se
strašil nobene bolezni, vsakega bolnika je hotel tolažiti
s prijazno besedo v materinem jeziku. Ljudje so se čudili
toliki “dobroti in ljubeznivosti. Ali on je bil pokazal že
mnogokrat svoje milo srce in svojo neustrašljivost. Mar¬
sikdo je vedel pripovedovati, kako skrbi za svoje vojake.
Med množico, ki je stala pred bolnico, kjer je bil ravno

— 31

cesar, bil je tudi invalid. Zlata medalja za hrabrost mu
je kinčala prsi, možato in ravno se je držal, le desni
rokav mu je mahal prazen ob strani; leta 1849. bila
mu je odtrgala italijanska krogla roko. „To je pa vender
preveč, da se upa naš cesar celo v bolnice. Kako lehko
bi nalezel kako bolezen 11 , oglasi se starka poleg njega.
„Vi še ne poznate cesarja," odgovori invalid. Leta 1849.,
komaj se mi je zacelila rana za desnico, lotila se je
me kolera. Ležal sem v bolnici na Dunaji. Bil sem že
okreval toliko, da sem mogel hoditi okolu. Bil sem
ravno na dvorišči, kar pridrdra kočija. Iz nje skoči
cesar sam ter stopi skoz vrata. Molče ga pozdravlja
straža. Lahkim korakom stopa Franc Jožef po stop-
njicah. Ravno hoče v dvorano, kjer je bilo vse polno
bolnikov, kar prisopiha za njim bolniški zdravnik, kte-
remu so, bili javili, da je prišlo Njegovo veličanstvo.
Prestrašen stopi zdravnik pred Njega ter pravi: „Opro¬
stite, veličanstvo, vaše življenje je v nevarnosti, kajti
tu niso sami ranjenci, nekteri so bolni tudi za kolero!“
Cesar postoji, roko položi zdravniku na ramo, rekoč:
„Hvala vam za opomin, gospod zdravnik. Pošteno mi¬
slite. Pa povejte mi, ali bi šli vi med bolnike, ko bi
ležal vaš sin za kolero bolan med njimi?" — „Seveda,
ko bi bil sin med njimi, velevala bi mi dolžnost, naj ga
obiščem," odgovori zdravnik. — „Nu, glejte", odgovori
cesar, „v tej dvorani leži mnogo mojih sinov; ali mi
branite še do njih." Cesar gre v dvorano. Za vsakega
bolnika imel je dobro besedo. Njega se' pa ni lotila
bolezen, saj je bil obiskal svoje otroke.

Tako je pripovedoval invalid; poslušalci so kar
strmeli. Ko pride cesar iz bolnice, pozdravi ga ljudstvo
navdušeno kakor nikdar poprej.

Še tistega leta pokazal je zopet svojo pobožnost.
Dne 22. julija bila je slavna procesija iz stolne cerkve

32

sv. Štefana na Dunaji k znamenju brezmadežnega spo¬
četja na Dvoru, ktero je bil postavil 18. maja 1647
cesar Ferdinand III. na čast presveti Devici. Vsi nad¬
vojvode in cesar sam v opravi vojnega maršala in ce¬
sarica stopala sta za presvetim rešnjim Telesom. Ko se
je vračala procesija, začne deževati. Cesarju in cesarici
so ponujali dežnike, ali ona jih nista hotela. Gologlava
sta končala procesijo in akoravno mokra, nista šla iz
cerkve dokler ni bil gotov blagoslov in zahvalna pesem.
Tako lep izgled je dajal svojim podložnikom.

Enaka se je pripetila tudi dne 8. decembra 1852.
Lep zimski dan bil je zvabil množico ljudi v praterske
ulice. Voz je drčal za vozom gori in doli. Kar se oglasi
zvonček, znamenje, da nese duhovnik bolniku zadnjo
popotnico. Ali malokdo se zmeni za to, komaj da pri¬
vzdigne ta ali oni svoj klobuk. Na enkrat se pa ustavi
krasen voz, vratiča se odpro, krepek mladenič v vo¬
jaški opravi stopi iz njega, pred vsemi ljudmi poklekne
na tla, da skaže čast Višjemu. Ko vidijo sprehajalci ta
prizor, obstoje vozovi in na tisoče ljudi poklekne okolu
duhovnika, ki blagoslavlja krepkega junaka — cesarja
Franc Jožefa.

Zato pa varuje njega in družino njegovo vidno
roka Božja. Tako je obvarovala dne 13. decembra 1855
tudi cesarico. Peljala se je v Schonbrunn. Konji se spla¬
šijo, voz zadene ob odnošaj, kočij až pade brez zavesti
na tla. Iskri konji divjajo naprej. Nek kočijaž, ki je
prišel s težkim vozom nasproti, zavozi čez cesto, da
trčijo konji cesarski v njegov voz in se ustavijo, cesa¬
rica se vrne zdrava domu.

Dne 12 . julija 1856 rodila se je cesarju druga hči,.
Gizela, ki je omožena sedaj (od 20. aprila 1873 sem) s
princem Leopoldom Bavarskim. Na dan njenega rojstva

— 33  —

odpustil je njen oče mnogim hndodelnikom kazen in
daroval je 4 0.000 gld. za podporo obrtnikom in delavcem.

Istega leta potoval je s cesarico na Štajersko in
Koroško, ter je prišel tudi med zveste mu Slovence.
Tudi na tem potovanju kazalo se je njegovo milo in
pobožno srce. Obiskaval je s cesarico bolnice, šole in
druge dobrodelne zavode. Peljal se je tudi v Heiligen-
blut na Koroškem, da je šel potem na Veliki zvonik
(G-rossglockner). Ker je pa bila tisti dan, kterega je na¬
meraval na goro, ravno nedelja, prosil je župnika, da
je maševal že ob štirih zjutraj, ker ni hotel zamuditi
sv. maše. Potem se je peljal črez sv. Mohor in Beljak v
Celovec. Povsod je vrelo ljudstvo pozdravljat ga. Ravno
tako na daljnem potu ob Dravi v Maribor, kjer so ga
pozdravljali Slovenci iz Slovenskih goric na konjih. Pre¬
pričal se je sam, da sme šteti na zvestobo svojih pod¬
ložnikov. Črez G-radec se je vrnil na Dunaj.

Dne 17. novembra istega leta se napotita vladarja
na Italijansko. V Ljubljani se ustavita za nekaj časa.
Tam je praznovala cesarica svoj god. Zvesti Slovenci
privreli so od vseh strani. Ljubljana je bila razsvetljena
tako lepo kakor nikdar popred; ulice bile so okrašene.
Vsi časniki, posebno „Novice“ in „Danica“ slavili so
prihod njih s pesniškimi pozdravi. Ali vse slavnosti
nadkrilil je narod slovenski s svojo zvestobo.

Ko sta se vračala z Italijanskega, bila sta zopet
med Slovenci. V Gorici obiskala je cesarica, akoravno
je dež lil neprenehoma, ženski samostan in nekaj za¬
vodov. Potem sta si ogledala še krasote Postojinske
jame. Črez Trst je peljala pot, kjer je pohvalil cesar
posebno mestno stražo, batalijon slovenskih okoličanov.
Na daljnem potu slavili so ga Italijani, ki so bili pred
osmimi leti najhuji sovražniki Avstrije, na vsak mogoč

3

— 34 —

način, Benečanskim revežem je podaril za božič 18.000 gld.
Ravno tako bogato je delil po drugih mestih. V Milanu
je pozdravljal prav srčno ginjen maršala Radeckega,
kteri mu je bil rešil tako krasni deželi. Radecki je
služil tedaj že 72 let svojemu cesarju. Ali sivi starec
je bil še čil in čvrst, že samo ime njegovo krotilo je
nemirneže. Sedemnajstkrat je bil v vojski, sedemkrat
je bil ranjen, devet konj postrelili so sovražniki pod
njim. Bil je oče svojim vojakom, cesar ni imel bolj
zvestega in udanega služabnika. Zato sta ga pa tudi
častila cesar in cesarica nad vse druge. Njegovo ime ,
navdušuje še dandanes naše vojake.

Ali tedaj je bil stari maršal že onemogel. Imel je
preveč posla, kajti ni bil le vojni poveljnik, ampak tudi
civilni namestnik cesarjev. Prosi torej, naj mu odvzame
to breme. Koncem februvarja 1857 mu spolni cesar to
željo. V lastnoročnem pismu mu je povdarjal, da ga
oprosti službe le zato, da bi si mogel ohraniti vsaj zve¬
stega svetovalca. Ob enem mu ponudi vse svoje ce¬
sarske gradove, naj si izbere kterega, da bi živel v
njem kot cesarjev gost.

Koncem meseca decembra 1857 pa zboli triinosem-
desetletni starček. Zadnji dan leta izpove se stari vojak
in se pripravi za pot v večnost. Kakor ni bil trenil z
očesom, ko so švigale sovražne krogle okolo njega,
tako se tudi ni bal smrti. Dne 5. januvarja 1858 ob
8. zjutraj zatisne junak oči in se preseli tje, „kjer mu
bo venčal meč sam Gospod z lavorjevim vencem za
njegovo čisto zvestobo' 1 , kakor je pela nadvojvodinja
Sofija v svoji pesmi njemu v slavo. Cesar je ukazal
še tisti dan, naj nosi peti husarski polk za večne čase
Radeckega ime, naj se opravljajo zadušnice zanj v vsa¬
kem kraju, kjer so vojaki, naj žaluje cela armada skoz

35

štirinajst dni, ter naj ovija ta čas zastave v črno.
Truplo junakovo prepeljali so iz Milana črez Benetke
in Trst na Dunaj. Tu je skazal cesar mrtvemu maršalu
čast, kakoršne še ni doživel nobeden podložnik. Cesar
sam je vodil dunajsko posadko mrliču na čast. Ko so
g a pripeljali iz arsenala, pozdravil gaje cesar, povzdignil
je sabljo pred njegovo rakvo in pripognil jo je in
vodil vojno pred mrličem do prvostolne cerkve sv. Šte¬
fana, kjer so ga blagoslovili in ravno tako ga je po¬
zdravljal na kolodvoru severne železnice, po kateri so
peljali mrliča v Wetzdorf, grad na Nižjeavstrijskem. Tam
v parku stoji več kakor dvesto kipov avstrijskih ju¬
nakov od najvišjili do najnižjih stopinj (med njimi tudi
kipi enega korporala in enega feldvebla 17. polka in
dveh feldveblov 7. polka. Med kipovi je napravljena
kapelica. Na obelisku stoji zmaga. Štiriindvajset stopinj
moraš iti navzdol. Tam počiva sedaj slavni Kadecki
poleg Wimpftena in Porfriderja, kteri je bil priredil
slavnemu vojskovodji tako časten grob. Porfrider je bil
sin revnih starišev. Pridobil si je pa kot trgovec pri
vojni veliko premoženje in je priredil tako lep spo¬
minek avstrijskim junakom. Sedaj je ta grad cesarjeva
lastnina.

Leta 1857. dodelali so tudi železnico od Ljubljane
do Trsta, ter so odprli pot do morja. Vozniki, kteri so
prej prevažali blago, so tarnali sicer ali kmalu so se
prepričali, da je železnica tudi dobra, ker vozi veliko
hitreje in ceneje kakor konji.

Meseca maja istega leta potoval je presvitli par
na Ogersko. Z velikimi slavnostmi so ju častili Ogri.
Ali v Debrecinu doteče popotnike žalostna vest, da je
obolela hči Sofija jako hudo. Hitela sta torej h hčerki,
ktera je pa kmalu zatisnila oči in šla v nebesa. Žalostni

3 *

— 36 —

stariši so šli na božjo pot v Marijino Celje na gorenjem
Štajerskem iskat tolažbe v vroči molitvi.

Bog se jih usmili. Dne 21. avgusta 1858 zjutraj
na vse zgodaj oznanjevali so topovi po vseh mestih
avstrijskih veselo novico. Kdor je slišal glas, štel je,
kolikokrat bodo počili. Kajti dvajset in eden strel na¬
znanja, da se je rodila cesarju hči, prestolonasledniku
jih pa gre sto in eden. Pokali so bronasti glasilci; ko
se oglasi dvajset in drugi strel, bila je gotova novica,
da se je rodil vladarju sin, naslednik na prestolu. V
Laksenburgu blizo Dunaja zagledal je dan Rudolf, kteri
naj bi nosil po očetu krono avstrijsko. Popisovati veselja
ni mogoče, še manje pa povedati, koliko dobrega sta
storila oče in mati o ti priliki. Takrat so pripovedovali
ljudje, kako rad ima cesar otroke. Ko je potoval po
svojih deželah, in so ga slavili na vso moč, vstane neko
jutro na vse zgodaj ter se gre sprehajat po okolici.
Pot ga nanese mimo stare bajte. Pred vrati sedel je
fantiček, solze so mu lile iz oči. Usmiljen stopi cesar
k njemu, ter ga vpraša, zakaj joče tako silno. „Oče in
mati sta šla v mesto gledat cesarja. Nista me hotela
vzeti seboj. Pa bi vender videl tako rad svojega cesarja";
odgovori dečko ter zajoče na novo. Cesar se mu na¬
smehne milo, podari mu cekin in pravi: „Daj ta krajcar
očetu, naj ga shrani za te. Mene pa poglej dobro; ko
pridejo mati domu, jim pa reci, da si videl cesarja in
si govoril ž njim !“ Deček ga pogleda debelo, na enkrat
se mu razvedri lice ali od samega straha ne more ziniti
besede. Cesar se pa vrne z veselim srcem v mesto.

Tudi cesarica ustaja rada na vse zgodaj. Blizu
Dunaja je živela starka se svojo hčerko. Siromašno se
je živila s pletenjem košev in pletenic, ktere je nosila
hčerka na prodaj. A zima je bila huda, matere se loti

bolezen. Kar je bilo prihranjenega v hiši, porabili sta
za zdravnika in zdravila. Pridna hčerka trudila se je
na vso moč, da si prisluži denarja za se in za mater.
Nekega jutra zgodaj oprti si pletenic, kar jih je imela
gotovih, da bi jih nesla v mesto na prodaj. Med potom
je računila, koliko bi li mogla skupiti, kaj bi li naku¬
pila za denar. A pot je bila dolga. Trudna sede pod
tanko smreko, da si počije.

Kar pride po poti gospa. Ko vidi žalostno deklico,
sede poleg nje in jo vpraša ljubeznivo, kam gre, kako
ji je. Dekle ji potoži svojo revščino. Tako živo in od¬
kritosrčno je govorila, da se zaleskeče gospej solza
usmiljenja v očeh. Malo pomisli, pa pravi: „Dobro, da
sva se sešli danes.' Meni treba dosti pletenic v gospo¬
darstvu. Če ti je prav, kupim jih od tebe, da ti jih ne
bo treba nositi v mesto.“ Deklici je bilo prav. G-ospa
stopi na pot, pomigne strežaju, ki je čakal tam blizu
in mu izroči pletenice; potem pa seže v žep in plača
deklici blago, za vsako pletenico po cekin. Zavzeta
strmi deklica na toliko bogastvo; še zahvaliti se ni
mogla. Ko povzdigne oči, gospe ni bilo več blizu, od¬
tegnila se je zahvali. Še je strmela deklica na denar
v svoji roki, kar pride župnik po potu. Vesela mu
pripoveduje deklica, kolika sreča jo je došla. „Kakor
nebeška kraljica bila je gospa pred menoj! Tako bo¬
gato me je obdarila, pa še zahvaliti se ji nisem mogla.
Da bi le vedela, kdo je,“ tožila je deklica. Župnik ji
pa odgovori: „Res je gospa blaga kakor nebeška kra¬
ljica. Angeljsko srce ji bije v prsih. Ona je — cesarica
avstrijska Elizabeta!“

Ko pride deklica domu k svoji materi ter ji po¬
roči veselo novico, skloni se mati na postelji, hči pa
pade na kolena pred posteljo in zahvalita se v vroči

— 38

molitvi Bogu za toliko dobroto in prosita blagoslova
Božjega za cesarico in za celo avstrijsko hišo.

Prihodnje leto 1859 bilo je burno za celo državo.
Po Italijanskem rovali so nezadovoljneži vedno zoper
Avstrijo. Sardinjska vlada podpihovala je na vse strani,
francoski cesar Napoleon III. združi se z Italijani ter
napove Avstriji vojsko. Dne 28. marca razglasi cesar
Franc Jožef pismo svojim narodom, s kterim jim na¬
znanja, da je prisiljen zgrabiti za orožje proti sovražniku,
kteri mu hoče kratiti pravice. Ker so bile v nevarnosti
tudi dežele, ktere so spadale k nemški zvezi, bilo je
upati tudi nemške pomoči. Ali stranka, ki je delovala
na Nemškem že od leta 1848. na to, da bi spodrinila
Avstrijo v nemški zvezi, zaprečila je, da knezi niso
spolnili svoje dolžnosti. Avstrija stala je torej sama
nasproti dvema sovražnikoma. Ker so rovali tudi Angleži
zoper nas, je bila stvar še huja. Dne 29. marca preko¬
rači vojskovodja Gyulai z vojsko 80.000 mož Ticin, ali
pri Magenti dne 4. junija premaga ga združena francoska
in sardinjska vojska. Zato se postavi cesar sam na čelo
svojim hrabrim vojakom. Veselo je utripalo vojakom
srce, ko je prevzel povelje. Dne 20, junija šel s svojim
spremstvom iz Verone v Vilafranko. Vojska taborila je
po krajih, kjer je bila že premagala tolikrat sovražnike,
Previdno in premišljeno bil je osnoval bojni načrt. Ali
Francozi in Italijani imeli so obilico spijonov, ki so po¬
ročali hitro, kaj dela avstrijska vojna. Cesar je menil,
začeti boj 24. junija ob 9. uri zjutraj pri vasi Solferino.
Ali Napoleon je bil zvedel vse to. Koj zjutraj ob dveh
se napoti ter prispe že štiri ure prej pred avstrijske vrste.
Na desnem našem krilu vodil je Benedek svoje čete
proti Piemontezom, v sredini cesar sam, na levem krilu
pa knez Schivarzenberg, grof Schaffgotsch in Weigl. Na

— 39

levem krilu pri vasi Medole oglase se topovi že ob
5. uri. Kmalu zabobnelo je po celi vrsti. Štiri ure široko
je bilo celo bojišče. V Medoli bila sta samo dva bata-
lijona. Cela francoska divizija (4 polki) se vrže nad nje.
Batalijona sta morala nazaj v vas Robecco (Robeko).
Našim in sovražnikom hiteli so od vseh strani na pomoč.
Za vas se vname strašen boj, večkrat jo pridobe Fran¬
cozi, avstrijski polki jih prepode zopet, ali zmaga se ni
naklanjala ne sem ne tj e.*

V Solferinu je šlo tudi trdo. Do 11. ure naskako¬
vali so Francozi devetkrat vas, niso je dobili v pest.
Na 3000 korakov sipali so francoski risani topove krogle
v vas, avstrijski gladki topovi niso mogli streljati tako
daleč. Nazadnje pelje Napoleon sam svoje vojake proti
nam, vedel je, da mu gre za vso slavo, če ne zmaga;
tako daleč se je upal naprej, da bi ga bili avstrijski
huzaji skoro ujeli; komaj jim je utekel. Njegove vojake,
ki so naskakovali, pozdravili so hrabri naši vojaki, med
kterimi so se odlikovali kranjski, štajerski, primorski in
koroški polki, tako gosto s krogljami, kakor bi šla toča.
Francozi so morali nazaj. Zopet se jim postavi general
Forey sam na čelo. Štirikrat jih pelje proti Solferinu,
ali vsakokrat morajo nazaj. Ali med tem so bile užgale
francoske krogle vas. Gorelo je na ..vseli straneh, goreči
tramovi so padali bojujočim Avstrijcem za hrbet, dim
jim je branil razgled. Ko prihrujejo Francozi v petokrat,
morajo se umakniti naši. Ali še med gorečimi hišami
trajal je boj. S kopiti svojih pušk mlatili so naši vojaki
na sovražnike. Kar se zatemni nebo. Doslej je bila prav
kresna vročina. Naenkrat se oglasi strašno gromenje,
da ni bilo slišati ni topov ni pušek več. Dež in toča
se usujeta z neba Avstrijcem ravno v obraz. Pred božjo
jezo potihne boj, ali Avstrijci niso imeli več spočitih

— 40 —

krdel na pomoč. Na sredini bil je cesar sam priča hra¬
brosti svojih vojakov. Krogle so švigale okolu njega,
ni se zmenil zanje, sam je stopil na čelo graničarskega
batalijona, ki je marširal v odločilen boj: , : Naprej junači,
tudi jaz imam ženo in otroke !“ Komaj ga je pregovorilo
spremstvo, da se ogne nevarnosti. Ali vsa hrabrost ni
pomogla, konečno so se morali umakniti naši Francozom.
Le na desnem krilu zapodil je Benedek Italijane nazaj,
gotovo znamenje, da italijanska vojna avstrijske ne
more premagati.

Kako hrabro so se branili Avstrijci, kaže nam
število mrtvih. Francozi in Italijani izgubili so vsega
20.000 mož, Avstrijci pa kakih 18.000. Na bojišči je
bilo strašno. Angleški poročevalec pravi: Na kupih po
20 do 30 ležali so mrliči, kjer so bile počile bombe,
drugod pa kakor snopje za ženjicami. Vsi so bili še v
istem položaji, v kterem jih je bila zadela smrt. Ta je
še vzdigoval roko, kakor bi hotel prestreči sabljo, ki
mu je razklala glavo, drugi je tiščal še mrtvo roko na
prsi, ktere mu je prebodla sovražna krogla, drugi so
ležali na hrbtu z očmi obrnenimi proti nebu. Med
zadnjo molitvijo zadela jih je smrtna kosa. Tu je ležal
Oger, kos svoje srajce si je bil zmašil v rano, da bi
bil ustavil kri, poleg njega Slovenec, patrono je še
držal med zobmi, da bi odtrgal papir in nabil puško.
Blizu Tirolec, kateremu je odtrgala topova krogla nogo,
zraven njega Hrvat brez glave. Na truplo češkega čast¬
nika upiral se je njegov pes kakor bi čakal, da se
zbudi. Možje izmed vseh rodov ležali so tu; prelili so
svojo kri za dom in za cesarja.

Napoleon sam je začel dogovore radi miru. Hlinil
se je, da ne želi prelivati več krvi, ali vedel je dobro,
da bi mu slaba pela, ko bi moral vojevati še dalje. Po

— 41

bitvi rekel je francoski general sam: „Še ena taka

zmaga in vrnemo se domu brez vojakov!“ Še med mi¬
rovnimi dogovori iskal je Napoleon, stari lisjak, le
svoje koristi. Ponujal je našemu cesarju, da mu pusti
Lombardijo, če mu hoče pustiti, da si vzame Nemčijo
do reke Rene. Ali naš cesar poštenjak, zavrnil je ne¬
sramno ponudbo, akoravno so ga bili pustili nemški
knezi na cedilu.

Dne 11. julija sklenil je premirje v Vilafranki in
10. novembra mir v Zurich-u, v kterem je prepustila
Avstrija Lombardijo sardinjskemu kralju.

Omenili smo že prej, kako hrabro so se bojevali
naši vojaki, ali preobširno bi bilo opisovati posamezna
junaška dela naših rojakov, ki so se odlikovali kakor
n. pr. Franc Lavrenčič, ki je rešil svojemu stotniku
življenje v boju in dr. O tem bomo govorili na drugem
mestu. Cesar sam je priznal hrabrost, ker jim je podelil
obilo svetinj in redov. Da, tudi hrabrih mrličev ni po¬
zabil; po celi Avstriji so opravljali zadušnice za nje.

b) Od L 1860 — 1888.

Podložniki so pa kazali tudi med vojsko veliko
ljubezni do njega; zato da novo ustavo in pokliče na¬
rodove poslance v državni zbor. Cesar je dal svojim
narodom ustavo.

Kmalu je okrevala država od hudega boja. Nje¬
gova beseda, da hoče imeti mir med svojimi narodi,
uplivala je blagodejno na vse. Z veselim upom delovali
so narodi po cesarjevem geslu : „Viribus unitis“ (z zdru¬
ženimi močmi) na prospeh države.

Ali kmalu začel se je nov boj. Akoravno mu
nemška zveza leta 1859. ni bila pomagala, vender je
branil viteški cesar nemške pravice do Schleswig-a in

— 42

Holstein-a. Ker kralj danski ni liotel spolniti svojih
dolžnosti, poslal je Franc Jožef leta 1864. oddelek svoje
vojske, da so osvojili združeni s Prusi, kteri so bili
sicer vedno nasprotovali naši državi, Schleswig in Hol-
stein. Tedaj so pokazali tudi naši Primorci ih Dal¬
matinci pod slavnim Tegetthoffom, koliko velja naša
pomorska vojna.

Na Nemškem je pa raslo nasprotstvo proti Av¬
striji vedno bolje, posebno Prusija se ni hotela poko¬
ravati v nemški zvezi izbranemu voditelju, cesarju
Francu Jožefu. Da! dogovori zvezo s starim nasprot¬
nikom avstrijskim, s kraljem sardinjskim, ki je bil
spravil s pomočjo upornikov skoro celo Italijo pod svoje
žezlo in je vedel dobro, da sam Avstriji ne more vzeti
Venecije. Zopet je moral prijeti cesar za meč, da brani
svoje pravice poželjivosti sosedov.

Na jugu in na severu trebalo se je boriti. Vender
ne obupajo narodi avstrijski. Na Italijanskem izroči
cesar vrhovno povelje nadvojvodi Albrehtu ter mu da
vojsko, med katero so bili vsi slovenski polki. Na severu
pa prevzame poveljništvo slavni general Benedek.

Dne 20. junija 1866. napove italijanski kralj Av¬
striji vojsko. Nabral je bil vsega kakih 230.000 mož za
boj. Kralj sam jih je vodil 120.U00 iz Lombardije, ge¬
neral Cialdini je hotel napasti z 80.000 mož našo ar¬
mado na levi strani, na mejah tirolskih je pa stal
Garibaldi, vodja prostovoljcev, da bi pridrl na Tirolsko
s 30.000 možmi. Cela avstrijska vojska je štela komaj
138.000 mož. Pa še od teh jih je moralo ostati mnogo
po trdnjavah, po Tirolskem (general Kuhn s 13.000
možmi) in po Istriji, tako, da je ostalo v rokah Al¬
brehtovih samo 71.800 mož. Ali vojaki so bili vsi
hrabri, vsi so hrepeneli, da pokažejo Lahom zopet, da

43 —

jim niso kos. Že dne 23. junija prekoračijo Italijani
mejo. Nadvojvoda se odloči hitro za boj, dokler general
Cialdini ne pride od strani. Zato napade sovražnike že
24. junija (na kresni dan) pri Kustoci. Tako nenadoma
se je zgodilo to, da je jahal kralj zjutraj celč na
sprehod, ker še ni mislil resno na hoj. Koj zjutraj so
bili že napadli avstrijski konjiki neprijatelje. Ulanski
polk Trani se vrže na divizijo, ktero je vodil sam
kraljev sin Umbert. Hitro proderejo sovražne vrste, da
je ubežal kraljevič komaj v kare. Ulanci sicer niso
mogli prodreti dalje, morali so nazaj, mnogo jih je
ostalo mrtvih na bojišči ali tudi sovražniku je upalo
srce. Tako se italijansko desno krilo ves dan ni ganilo
z mesta, le Vilafranko je branilo. Ravno tako je raz¬
pršil drug oddelek ulancev celo italijansko brigado tako,
da se je mogel udeleževati izmed pet batalijonov samo
eden daljnega boja. Posebno hud je bil boj za grič
Monte Croce (Križna gora) in za Kustoco. Cel6 itali¬
janski princ Amadeo je bil ranjen. Ob treh popoldne
so vzeli naši vojaki sv. Lucijo. Ob petih začnd napre¬
dovati proti Kustoci in proti Križni gori. Hrabrim vo¬
jakom se Italijani niso mogli upirati dolgo, pet topov
jim pride v pest. Hitro jih obrnejo proti sovražnikom,
pešci sami jih nabijajo in streljajo za bežečimi, konjikj
pritisnejo za njimi in spode neprijatelje čez mejo.
7956 mož je izgubila naša vojska, 1170 jih je bilo
mrtvih 3984 ranjenih in 2802 izgubljenih ali pa ujetih.
Italijani sami pravijo, da so izgubili 8187 mož in sicer
712 mrtvih, 3143 ranjenih in 4332 ujetnikov. Vrh tega
dobili so naši štirinajst topov, mnogo vozov in več
kakor 5000 pušek.

Drugi dan razglasil je nadvojvoda Albreht sledeče
povelje:

— 44 —

»Njegovo Apostolsko Veličanstvo premili naš cesar
blagovolil mi je telegrafirati po noči: „Presrčna hvala
tebi in hrabrim mojim vojakom!“

Vojaki, tovariši! To je najlepši trenotek v mojem
življenji, da vam morem naznanjati Najvišjo hvalo.

Vojsko, ktero nam je vsilil brezbožni sovražnik,
začeli ste z zmago pri Kustoci, na istih gričih, kjer
smo že zmagali pred 18. leti.*)

Nove težave nas čakajo, ali zmagali bodemo zopet
če je Božja volja!“

V velikih krdelih so vozili kmalu po tem ujetnike
na Avstrijsko, ali tudi ranjencev so pripeljali v dolgih
vlakih. Od vseh strani so vreli ljudje pomagat, skušali
so se med seboj, kdo bo daroval več za reveže. Kadar
se je pripeljal vlak v Gorico, Postojino, Ljubljano, v
Celje, Maribor ali v Celovec, prinašali so ljudje okrep¬
čala. Posebno so skrbeli za svoje rojake, a tudi drugih
ni šel nikdo brez daru naprej.

Vesele nade so širile srca po boju pri Kustoci.
A na severu stvar ni potekla tako dobro. Nemški naši
zavezniki, razun kralja Saksonskega, so se obotavljali
in so pomogli s tem kralju pruskemu, da je mogel
zbrati skoro celo vojsko proti nam. Vrhu tega je imela
pruska vojna nove boljše puške kakor naši in mnogo
starih nasprotnikov cesarjevih jim je pomoglo. Dne
3. julija 1866 začne se boj pri Kraljevem gradcu na
Češkem. Hrabro so se bojevala naša krdela pod Be-
nedekom; do dveh popoldne umikale so se pruske
čete, kar pride kraljevič pruski od strani svojim na

*) Že 24 julija leta 1848. zmagali so Avstrijci pri Kustoci
Italijane.

— 45

pomoč. Bojna sreča zapusti naše zastave, moramo se
umakniti.

Kmalu se pa zasveti slava avstrijska v novem
svitu. Najbolje se je bilo bati italijanskega brodovja,
kterega je bilo veliko več in bolje oboroženega kakor
našega. Naše brodovje je bilo sicer malo, ali nadvoj¬
voda Maks, ki je bil postal med tem cesar meksikanski,
in njegov naslednik Viljem Tegetthoff (rojen v Mari¬
boru, umrl 7. aprila 1871 na Dunaji) sta ga izvežbala,
da sme vsak Avstrijec gledati s ponosom nanj. In naši
primorski in dalmatinski mornarji tako nimajo para.

Ko se je začela vojska, zbiralo se je italijansko
brodovje v Jakinu (Ancona), pripravljalo se je, a ni
moglo zgotoviti svojih priprav. Tegethoff je čakal so¬
vražnika v Fasani (v Istriji). Ker se pa ta le ni hotel
prikazati, odpelje se avstrijski poveljnik 26. junija s
svojimi ladijami, med kterimi je bilo samo šest oklopnic
proti Jakinu, kjer je bilo italijansko brodovje, med
njim 11 oklopnic. Ali italijanski admiral se ni upal iz
pristanišča. Ker so pa zahtevali Italijani odločno od
njega, naj potolče Avstrijce ter tako reši čast italijanske
vojne, ktera se je bila osramotila pri Kustoci, hoče se
polastiti otoka Visa v Dalmaciji. Dne 18. julija pri¬
pluje z 19 ladijami (med njimi 10 oklopnic) pred otok.
Posrečilo se mu je sicer prerezati pomorski telegraf,
ki je vezal otok s Puljem, glavnim bojnim pristaniščem
avstrijskim, ali bilo je prepozno, ker Tegetthof je bil
že izvedel, kje je sovražnik. Vse italijanske ladije so
začele streljati na avstrijsko trdnjavico sv. Jurja, v
kteri je stalo 44 topov. Štiri oklopnice proderejo celo
v pristanišče, ali hrabri avstrijski topničarji pozdravijo
jih tako hudo, da se morajo umakniti nazaj. Drugi dan
mu pride največja italijanska ladija „Affondatore“ na

— 46 —

pomoč. Na novo napade trdnjavico, ali avstrijske krogle
so poškodovale eno oklopnico „Formidabile“ tako hudo,
da ni bila več za boj.

Ravno, ko je hotel izkrcati italijanski admiral
tretji dan, 20. julija 1866, pešcev, da bi napadli trd¬
njavo na suhem, pride vest: avstrijsko brodovje se
bliža. Tedaj se pripravi na boj. Italijani so imeli 12
oklopnic z 248 topovi, avstrijska pa samo 7 s 173 to¬
povi; kar jih je bilo samo lesenih ladij, bilo jih je na
obeh straneh skoro enako.

V zadnjem trenotku zapusti italijanski admiral
Persano svojo ladij o, na kteri je vihrala njegova za¬
stava, ter se ukrca na „Affondatore“. Tako niso vedeli
Italijani, kje je njih vodja, ker svoje preselitve ni bil
naznanil. Med tem priplujejo Avstrijci. Ker so imeli
manje topove, ukazal je bil Tegetthoff: Skušajte trčiti
ob sovražne ladije, da jih razbijete in se potope. Ob
s / 4  na 11 pred poldnem počil je prvi strel. Kmalu je
pokrival gost dim morje, le bliskalo se je od vseh
strani, težke krogle frčale so po zraku, le po barvi
ladij spoznavali so se prijatelji in neprijatelji. Kar za¬
dene avstrijska ladija „Nadvojvoda Ferdinand Maks"
na italijansko „Kralj italijanski (Re d’ Italia). Skoro
štiri metre globoko zasadi se jeklena ost ladije v so¬
vražno. Hitro začne delati stroj za nazaj, luknja v so¬
vražni ladiji se odpre, voda bruhne vanjo in v poldrugi
minuti potone ladija italijanska in ž njo 550 mož, ki
so bili na njej. Avstrijski admiral ukaže takoj, naj
skušajo rešiti reveže, ki so plavali po morju, ali Ita¬
lijani ne prestanejo v boju. Zato je moral prepu¬
stiti nesrečneže osodi. Kmalu pride avstrijska lesena
ladija „Cesar“ (Kaiser) v veliko nevarnost. Pet so¬
vražnih jo obkoli. „Affondatore“ jo hoče zadeti, ali Av-

— 47 —

strijci zadenejo g a tako dobro, da se je potopil, ko je
prišel komaj v Jakin nazaj. „Cesar“ pa sune sam,
akoravno je bil lesen, italijansko oklopnico „Kralj
Portugalski" (Re d’ Potugallo), da ni bila več za rabo,
ter se reši vseh drugih. Tretja italijanska oklopnica
„Palestro“ pride avstrijski oklopnici „Zmaj“ (Drache)
tako blizu, da bi streljal lahko s samokresom na njen
krov. Hitro da ustreliti avstrijski poveljnik z vsemi
topovi, kolikor jih je bilo na eni strani, in hitro se
zvali plamen iz sovražne ladije. Kmalu potem švigne
plamen iz nje do neba; ogenj je bil unel kup granat
in ponosna ladija zleti z 250 možmi v zrak. Groza po¬
pade sovražnike, spuste se v beg. Tako je zmagalo
slavno avstrijsko brodovje. Na samem „Cesarju“ šteli
so 22 mrtvih in 82 ranjencev, vse druge ladije av¬
strijske so štele le 11 mrtvih in 42 ranjencev, Italijani
so pa šteli razven onih, ki so se potopili s »Kraljem
italijanskim" in ki so zleteli v zrak s „Palestro“, 24
mrtvih in 136 ranjencev.

Tako hrabro so se bojevali naši leta 1866., tako
so žrtvovali vsi avstrijski rodovi življenje in kri za
presvitlega svojega vladarja.

Nesreča na severnem bojišču je primorala cesarja,
da je odstopil Benečansko Italijanom, in se je izločil
iz nemške zveze, kar za Avstrijo" še slabo ni bilo, ker
se je odtegnila s tem skrbi za druge, kteri jim mnogo¬
krat zanje še hvaležni niso bili. To je glavna vsebina
miru, sklenenege v Nikolsburgu in v Pragi, 26. julija
in 23. avgusta leta 1866. Tako se je končalo že sto
let obstoječe nasprotstvo med Prusijo in Avstrijo. Pa,
kar so nameravali sovražniki, niso dosegli. Izključena
iz Nemčije, začela se je opirati Avstrija edino le na
svojo moč, uvidela je, da se najde stalna sreča le v

— 48

lastnem domu, da bode država tim močnejša tim slav¬
nejša, čim bolje okrepijo njeni posamezni udi, posamezni
narodi. Enakopravnost vzcvela je narodom na bojišči,
ona je dala vsem narodom povoda, da se razvijajo vsak
po svoje ali vsi v iskreni ljubezni do cesarskega rodu,
s kterim dele zvesto veselje in žalost.

„Mir hočem imeti s svojimi narodi" to geslo na¬
potilo je cesarja, da je podelil Ogerskej pravice, ko¬
likor jih je mogel brez prikrajšanja svita svoje krone.
Iz stare Avstrije povzdignila se je prerojena Avstro-
Ogerska država. Dne 8. junija 1867 kronali so cesarja,
in cesarico s staro krono sv. Štefana, ktero je bil za¬
kopal leta 1849. Košut, ko je moral bežati iz domo¬
vine, blizu Oršove. Dolgo so jo bili iskali, konečno jo
najdejo. Na praznik rojstva Marijinega, zaščitnice
Ogerske, izkopali so zaboj, v kterem je bila zakopana.
Sedaj so jo deli zopet na glavo onemu, ki ima edini
pravico do nje. Velike slavnosti so obhajali ta čas v
Pešti, najlepša slovesnost je pa bila, ko so mazilili in
kronali svojega cesarja, ko je prisegel Franc Jožef I.,
da bo „ohranil deželi postave, pravico in mir“ na
evangelij ter sedel na belca in jahal na grič sredi
mesta, za kterega so bili pripeljali prsti iz vseh krajev
dežele, ter mahnil s kraljevim mečem na vse štiri ve¬
trove v znamenje, da bo ohranil deželo sovražnika, naj
pride od koder si bodi. Topovi so gromeli pozdrav,
narod je klical navdušen in Ogri so podarili svojemu
vladarju 100.000 cekinov. Ali cesar porabil je dar
prav cesarski. Namenil ga je za podporo potrebnim
vojakom, ki so onemogli v boju za svoj dom, njihovim
ženam in sirotam.

Še istega leta potrdil je 22. dan meseca decembra
državne osnovne postave, ki zagotavljajo vsakemu svoje

49

pravice in vsakemu narodu in njegovemu jeziku ravno-
pravnost z drugimi. Še ni preteklo veliko nad trideset
let, od kar so proglašene, a tudi oni, kteri so jim na¬
sprotovali leta 1867., prepričali so se, da so velik dar
za vse narode avstrijske.

Dne 22. aprila 1868 rodila se je cesarju nadvoj-
vodinja Marija Valerija. O Božiču istega leta peljala
se je cesarica skoz Dunajske ulice kupovat svojim ljubim
za božičnico. Naenkrat ukaže kočijažu, naj postoji. Kaj
je bilo? Pred vratmi neke hiše stala je objokana de¬
klica, raztrgano krilice pričalo je o revščini, bledo lice
o lakoti. Usmiljena cesarica pokliče deklico k sebi,
vpraša jo, kaj ji je. Boječe ji potoži otrok, da je mati
bolna, v hiši pa ni ne kosca kruha. „Tu je najlepši
dar za moje“, reče cesarica, ter izprazni svojo mošnjico
v roke revici. Tisti dan cesarica ni kupila nič za bo¬
žičnico, deklica in njena mati ste pa imeli vesel božič,
kakor še nikdar.

V državnem življenju bilo je živahno delovanje.
Trebalo je preustrojiti državo na temelju osnovnih za¬
konov ali postav. Prejšnji boji so pokazali, da avstrij¬
ska vojna ne zadostuje ne po številu ne po orožju
tirjatvam sedanjega časa. Zato so zboljšali orožje, na¬
mesto starih pušk napravili so nove, ki streljajo pet¬
in še večkrat hitreje kakor stare. Brambena postava z
dne 5. decembra 1868 uredila je dalje vojno-služno dolž¬
nost. Kdor je sposoben za vojaštvo, mora biti vojak, a
samo tri leta mora služiti dejanski, sedem let v reservi
in dve leti v deželni brambi. Število vojakov v liniji
določilo se je na 800.000; kar jih je več sposobnih za
vojaštvo, spadajo v deželno hrambo. Na podlagi te po¬
stave razpolaga Avstrija čez poldrugi milijon vojakov
in kar velja še postava o črni vojski, še čez dva

4

50

milijona. Ta nova postava pokazala je že očividno svojo
korist. Po kratki dejanski službi se vrne mladenič sedaj
zopet k svojim opravkom, vojaška disciplina mu bistri
um, da pride kot mož na očetov dom nazaj.

Leta 1869. preustrojilo se je narodno šolstvo. Na
podlagi svojega materinega jezika se mora šolati vsak
otrok od svojega šestega leta naprej. Sedaj zna že skoro
vsak mladenič in vsaka deklica pisati in brati, dobre
knjige se širijo od dneva do dneva, narodno slovstvo
napreduje z velikanskimi koraki.

Ob enem se je vredil tudi zemljiški davek tako,
da plačuje vsak v enaki razmeri za obče potrebe.

Leta 1869. potoval je cesar na Jutrovo. Srce ga
je gnalo tudi v sveto deželo obiskat kraje, kjer je hodil
po svetu naš Izveličar, kjer je prelil svojo kri za nas.
Na potu se je oglasil tudi v Carigradu in v Atenah.
Dne 8. novembra prispe v Jafo. Več kakor 1000 ko-
njikov ga je spremljalo od tod proti Jeruzalemu. Ko
prijašejo na grič Elkuds, s katerega zagledajo romarji
prvič sveto mesto, skoči cesar s konja, pade na kolena,
poljubi tla in prebije nekaj minut v vroči molitvi. Solze
so mu trepetale v očeh, ko ustane.

Ko pride v Jeruzalem „kralj jeruzalemski" — ta
naslov ima cesar avstrijski — stopi zopet raz konja,
ker neče jezdariti po mestu, po kterem je hodil naš
Rešenik. Ogledal si je vse svete kraje, molil je za
svojo rodovino in za vse svoje podložnike, bogato je
obdaril cerkve in samostane, predno se je vrnil v Jafo.
A morje je bilo viharno. Spremstvo ga je prosilo, naj
se ne ukrca o takem vremenu, ali on pravi: „Obljubil
sem, da pridem jutri v Port-Said, biti hočem mož
beseda!" Ukrcal se je srečno in spolnil je svojo
besedo.

51

V Port-Saidu zbrali so se tedaj skoro vsi vladarji
evropski ali vsaj njihovi poslanci, kajti blagoslavljali
so ravno dodelani prekop, tako imenovani Sueški kanal.
Ta druži srednjezemsko morje z rudečim morjem, tako,
da se ladijam ni treba voziti okolo cele Afrike, ako
hočejo v bogate Indijske pokrajine. Tako se jim pri¬
krajša pot za več kakor tisoč milj.

Leta 1870. začela se je huda vojska med Nemčijo
in Francosko. Akoravno so obetali Francozi Bog ve kaj
vse, vendar se ni hotel združiti cesar z njimi, da je
ohranil svoji državi mir ter je spolnil svojo obljubo, ko
je sklepal leta 1866. mir s Prusi, da bode ostal zvest
mirovni pogodbi za vselej.

Dne 20. aprila 1873 poročil je svojo hčer Gizelo
s princem Leopoldom Bavarskim. — Prvega majnika
istega leta začela se je svetovna razstava na Dunaji.
Cesar jo je bil dal napraviti, da bi pokazal celemu
svetu, kaj zamore njegova država po vseh strokah go¬
spodarstva, obrtnije, vednosti in umetnosti. Ob enem se
je slavil spomin na prvega vladarja iz habsburške ro¬
dovine, ker je preteklo to leto ravno šest sto let, kar
so izvolili Rudolfa I. za nemškega cesarja. Iz vseh
delov sveta prihajali so obrtniki, kupci, umetniki in
učenjaki kazat svoje pridelke in izdelke. Najodličnejši
vladarji evropski in drugi obiskali so našega cesarja.
Res je stala razstava obilo denarja, ali koristila nam je
tudi veliko, ker je pokazala bogastvo našega cesarstva
in razumnost naših obrtnikov tako, da se vozi sedaj
naše blago že v daljne kraje sveta.

Dne 2. decembra 1873 preteklo je pet in dvajset
let, kar je prevzel Franc Jožef I. vlado. V spomin tega
dneva ustanovil je „vojno svetinjo”, namenjeno vsem
onim, ki so se bojevali od leta 1848. sem za domovino.

4 i:

52

Ta dan praznovali so po vseh mestih in krajih pro¬
stranega cesarstva slovesne sv. maše. Po maši pri¬
penjali so poveljniki svetinjo vsem onim, kteri so si jo
bili zaslužili. Oni, ki niso služili več pri vojakih, dobili
so jo pa na dom.

V cesarjevi palači zbrali so se ta dan vsi ge¬
nerali in vojni dostojanstveniki čestitat svojemu vodji.
Vse je bilo urejeno po vojaški. Cesarjevič Rudolf in
nadvojvode stali so v vrsti na mestu, ktero jim je od-
kazala njihova šarža. Od osemdesetletnega feldcajg-
majstra grofa Koroninija pa še do mladih štabnih čast¬
nikov bila je zastopana cela armada. Maršal nadvojvoda
Albreht govoril je v imenu vseh in je prosil Boga, naj
bi dal njegovemu Veličanstvu doživeti še mnogo, mnogo
let. Z ginenim srcem odgovarjal in zahvaljeval se je
cesar celi vojni, spominjal se je onih, ki so mu vodili
vojake v boju in vojakov, ki so bojevali zanj, ki so
dali življenje za domovino. Glas se mu je tresel, ko se
je spominjal mrtvih vojakov, solze ga polijd pri spo¬
minu slavnega Tegetthoff-a in drugih vže preminolih
junakov. Dolgo so še doneli „ slava “-klici, ko je bil
cesar že zapustil dvorano.

Leta 1875. potoval je po Dalmaciji. Hotel si je
ogledati tudi to svojo deželo, da se prepriča o tamoš-
njih razmerah. Tudi tam je pozdravljal vsakega v nje¬
govem materinem jeziku in pridobil si je srca vseh.
Čudili so se pa celd trdni sinovi gorate dežele, da se
njihov „car“ ne straši ne dežja, ne viharja, da hodi peš
tako krepko kakor gorjanski pastir, da sedi na konju
čvrsto kakor najboljši konjik, da ga ne utrudi ni pot
po skalnatih bregovih ni vročina ni mraz. Od kar so
videli Bokelji svojega „cara junaka“, ne upirajo se več
brambeni postavi.

53

Kmalu po tem leta 1876. se vname vojska med
Kusijo in med Turčijo. Turška krutost primorala je
Bolgare, Bošnjake in Hercegovce, da se uprč svojim
tlačiteljem. Rusi začno vojsko za nje. Tudi Srbija začne
boj. Ko onemore ta, usmili se jih Avstrija in jih varuje
pogina. Ko je premagala Rusija, zbrali so se poslanci
evropskih velevlasti v Berolinu. Ker je trpel upor po
Bosni in Hercegovini še vedno, ker je pribežalo na
tisoče in tisoče revežev na avstrijska tla, dal je Be-
rolinski shod Avstriji nalogo, naj zasede Bosno in Her¬
cegovino ter napravi mir in red po deželi in varuje
kristijane grozovitosti turške. Dnč 29. julija 1878 pre¬
korači c. kr. vojna mejo. Zaslepljeni mohamedani so se
upirali sicer, ali naši vojaki, med njimi vsi slovenski polki,
zmagali so jih ; že 19. avgusta vzel je general Filipovič
glavno mesto bosansko Sarajevo. Naši vojaki zaslužili
so si zopet novih vencev. Junaške hrabrosti, ki se je
kazala povsod, pri Žepčah, pri Jajcih, v Travniku
in drugod ne bodemo opisovali, saj je ni skoro slo¬
venske vasi, kjer bi ne bilo koga, ki je bil sam mej
junaki.

Dne 24. aprila 1879 praznoval je naš cesar sre¬
brno poroko, kajti preteklo je pet in dvajset let, kar
je sklenil zakon s premilo cesarico Elizabeto. Ali tudi
tedaj izrekel je presvitli par željo, naj poklonijo pod¬
ložniki, ki so hoteli praznovati ta dan z velikanskimi
veselicami, denar za reveže. Vsi so ubogali radi, po¬
sebno zato, ker so delale povodnji strašno škodo. Na
Ogerskem je bila predrla reka Tisa jezove ter poplavila
celo veliko mesto Szegedin. Cesar sam je prišel tolažit
ubožce, katerim je podrla voda hiše in odnesla vse
imetje. Sam je stopal med nesrečneže in jim je delil
obilo podpore.

54

Cesarjev sin, cesarjevič nadvojvoda Rudolf, uzra-
stel je do krepkega mladeniča. Kakor oče učil se je
pridno, zanimal se je posebno za šole, za vednost in za
umetnost. Postal je krepek vojak, ki je poznal vse
vojaške stroke. Tudi on je govoril vse jezike svojih
narodov in govoril rad z vsakim v njegovem materinem
jeziku. Pero je znal rabiti kakor malokdo. Leta 1879.
je popisal svoje potovanje po Donavi. Ker se je za¬
nimal za naravoslovje, proučil je posebno pridno žival¬
stvo svoje domovine. Dne 10. maja 1881. leta se je
poročil z nadvojvodinjo Štefanijo, hčerjo Leopolda II.,
kralja Belgijskega.

Leta 1882. potoval je cesar po Koroškem. Ondotni
Slovenci so tekmovali s svojimi nemškimi sodeželani v
izrazih ljubezni in udanosti. Istotako je cesar obiskal
naše Primorje. Po vsem Goriškem, v Trstu in Istri ga
je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Cesar sam se je
zel<3 zanimal za napredek slovenskega naroda po teh
deželah. Leta 1883. potoval pa je cesar po Štajerskej
in Kranjskej. Praznovali smo namreč šestoletnico, kar
smo prišli pod Habsburžane. Pred šest sto leti prisegli
so jim naši pradedje zvestobo za veke. Z velikim si¬
jajem so ga sprejeli v Gradcu. V samostanu Rajn, kaki
dobri dve uri nad Gradcem, so bili sklenili leta 1276.
plemenitaši kranjski in štajerski zvezo zoper češkega
kralja Otokarja, ki je vladal tedaj po teh krajih. Dne
26. avgusta 1278 prelivali so naši pradedje prvikrat
kri za Habsburžana. Od tega časa niso pozabili Slo¬
venci nikdar svoje zvestobe do vladarjevega rodu. Leta
1883. ponovili smo vsak v svojem srcu prisego Francu
Jožefu I. in držali jo bodemo njemu in njegovim potomcem.

Ko pride cesar na slovenska tla, zaoril je: „Živio !“
ki se je razlegal po celej domovini. Povsod so se mu

55

klanjali župani in drugi odličnjaki. Nobeden izmed njih
ne bode pozabil trenotka, ko je stal pred njim. Nje¬
gova ljubeznjivost je tolika, da se priljubi vsakemu.
V Radgoni in v Ptuji pozdravljali so ga slovenski
kmetje na konjih. Nagovoril je ljubeznjivo kmečkega
mladeniča, ki je vodil „banderaše“, hvalil je lepe konje,
zahvaljeval se je, da so ga prišli pozdravljat.

Nikjer ni bilo najmanjšega nereda, nikjer ni bilo
straže; saj pravi sam, da se čuti med svojim narodom
najvarnejšega. Slavili smo ga navdušeno, ker smo čuli
iz njegovih lastnih ust, da ljubi jezik slovenski. Ravno
tako so ga slavili v Celji. Povsod so bile okrašene po¬
staje, vsaka vas po celem potu se je bila okinčala, naj-
skromnejša hiša se je lišpala njemu na čast.

Dne 11. julija pripeljal se je v belo Ljubljano.
Zvečer bilo je mesto razsvitljeno, pevci so mu peli pod¬
oknico, napravili so mu bakljado. Pod Tivolijem bila
je velikanska narodna veselica, tamo je gledal naše
krasne narodne noše in narodne običaje. Iz rok odbora
„Matice Slovenske 1 ' prejel je uzorno slovensko spome¬
nico, iz rok deželnega odbora pa slovensko in nemško.
Tedaj je videl in čul, kako napredujemo v vseh strokah,
pa tudi kako zvesti mu smo. Prepričal se je, da velja
res beseda, ktero je rekel ptujec o Avstrijcih: „Ko bi
mogel gledati vsakemu Avstrijcu v srce, videl bi, da r
njem ni drugega, kakor cesar sam!“ >

On je položil temeljni kamen deželnemu muzeju
in dovolil je milostno, naj se imenuje po sinu njegovem
,,Rudolfinum“. Počastil je pa tudi druga mesta s svojim
obiskom. Ogledal si je Idrijo, Postojino, Kamnik, Kranj,
Begunje in „Kranjsko oko“, naš Bled. Marsikteri izmed
mladih bralcev videl ga je tedaj sam, spoznal je, kako
milega, dobrega vladarja imamo.

56

Tako je svitli cesar prepotoval vso našo slo¬
vensko domovino ter se osobno prepričal povsod mej
narodom, da je po pravici smel peti slovenski pesnik:
„Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane.“

Cesarjevič Rudolf je bil očetu po vsem enak. Cesar
mu je izročil vrhovno nadzorstvo svoje vojske, da se
je pripravljal za težek svoj poklic. Kakor oče potoval
je tudi na Jutrovo, obiskal je sveto deželo, hodil je po
krajih, ktere je posvetil Izveličar, sam je popisal to
potovanje. V njegovi glavi se je rodila tudi misel, naj
se opišejo avstrijske dežele in avstrijski rodovi v veli¬
kanskem delu „Avstro-Ogerska“, v kterem bodo opisali
vsak narod sinovi istega rodu, da se bo zvedela sama
resnica.

Od leta 1888. — 1898.

Leta 1888. slavil je presvitli naš cesar štirideset¬
letnico svojega vladanja. Ker mu ni za velike svečanosti,
ampak le za to, da se pomore revežem, odklonil je
vse slavnosti in je pozval svoje podložnike, naj daru¬
jejo denar, ki bi jih stale svečanosti, raje za ubožce.

Brez hrupa je praznoval 2. decembra 1885. leta
god svojega vladanja; milijoni ubožcev so pa hvalili
Boga in prosili, naj ohrani premilega vladarja še mnogo
let, kajti na njegovo besedo so zložile dežele, občine,
hranilnice, posamezna mesta, trgi in vasi ogromne svote.
Za 143 dobrodelnih zavodov se je nabralo 2,566.716 gld.,
za 560 ustanov 3,194.839 gld., za druge dobrodelne
namene 3,087.724 gld. gotovega denarja in 1,330.975 gld.
v vrednostnih papirjih. Vrhu tega se je ustanovilo 119
dobrodelnih zavodov, 139 ustanov in 1275 drugih dobrih
del, o kterih se ne da dognati vsota po številkah. Skupna
vsota vseh darov o cesarjevi štiridesetletnici je znašala

57

16,180.244 gld. reci: šestnajst milijonov, sto in osem¬
deset tisoč dve sto štiri in štirideset goldinarjev av¬
strijske veljave. Ni je države na celem svetu, kjer bi
bil pomogel vladar s svojo besedo, da bi se napravilo
toliko ustanov v podporo siromakov.

Otroci! toliko velja cesarjeva beseda na dan nje¬
govega godu, ali imajo kje takega vladarja?

Kako vesel je bil presvitli cesar, ko je videl ko¬
liko ljudem bodo pomagale omenjene ustanove.

A tudi na cesarskem prestolu se menjata veselje
in žalost. Dne 30. januvarja 1. 1889, zadene milega
vladarja najhujša nesreča, ki zamore zadeti očeta.
Njegov edini sin Rudolf, njegov naslednik na prestolu,
umrje nenadoma. A tudi ta nepričakovana in tako
strašna nesreča ni potrla vladarja. Vsemogoči mu je
dal moči, da pretrpi tudi to skušnjo. Že dne 5. febru-
varija se zahvali cesar svojim narodom za sočutje,
ktero so mu izrazili poslanci, dežele, mesta, trgi in
vasi, v pismu, ktero nam kaže, kako pobožno se klanja
božji volji, in prosi Vsemogočega, da bi mu dal moči
za vestno spolnovanje vladarskih dolžnosti.

Tako se je zopet pokazalo, kako tesno je zvezan
cesar s svojimi narodi.

Da se ohrani spomin na umrlega cesarjeviča, od¬
redil je njegov presvitli oče, da- se nadaljuje knjiga,
ki opisuje Avstro-Ogersko državo, pod vodstvom cesar-
jevičeve vdove nadvojvodinje Štefanije.

Vladarski posli pa niso dali cesarju časa, da bi
se utapljal v žalost. Komaj so položili krsto Rudolfovo
v kapucinski cerkvi na Dunaji v rako, kjer počivajo
že od dve sto in petdeset let umrli udje cesarske naše
rodovine, peljal se je na Ogersko, kjer je že 19. febru-
varija sprejemal zopet velikaše in prostake v avdijenciji.

58

Še le aprila meseca se odpelje na Gorenje Štajersko
počivat za nekaj dni.

Blizu Miirzstega ima cesar lovsko vilo, zidano iz
rudeče opeke. Vse je priprosto opravljeno. Tamo počiva
naš vladar, kadar pride na lov. Ali pravega počitka
nima. Vladarske skrbi ga spremljajo tudi tja. Vsak dan
prinese poseben kurir iz cesarjeve pisarne važna pisma.
Ko še spe lovci, budi že cesar in čita ta pisma in jih
podpisuje, da jih vzame kurir drugi dan zopet seboj na
Dunaj. Še le po končanem delu gre cesar na lov. S
svojimi gosti in s prostim ljudstvom, s kmeti in drvarji
je ljubezniv in prijazen, še priproste šale ne zameri.
Nekega dne je šel zjutraj na vse zgodaj divjega pete¬
lina streljat. Mračno je še bilo, lovci so morali čakati.
Cesar se je pogovarjal z gosti. Kar prideta dva drvarja.
V mraku nista spoznala cesarja in njegovih spremlje¬
valcev. Drvar stopi pred cesarja, mu pokaže svojo
pipico, in reče kratko: „Lovee, ali imate kaj ognja? 11
Cesar prižge kosec bukove gobe in jo da drvarju.
Drvar potegne parkrat iz pipice, da se užge tobak, in
vpraša dalje: „Lovec, ali greste petelina streljat?“ —
„Da, zakaj pa vprašate?' 1  odgovori cesar. „No — če
tako glasno govorite, pojde petelin rakom žvižgat!“
odreže se drvar. Ta se je pa zdela tovarišu vendar
predebela; spoznal je bil cesarja. Zato sune sodruga
s komolcem in mu zašepeta na uho, da stoji cesar
pred njim. Ali to drvarja ne spravi v zadrego. „No,
no — brez zamere, gospod cesar, dobro sem vam mislil 11 ,
se odreže, vzame pipico iz ust, privzdigne malo klobuk
in gre dalje. Cesar se je pa smejal in pravil sam
svojim drugim gostom pri obedu, kaj je doživel. Saj
občuje rad s priprostim ljudstvom, veseli se nepokvar¬
jenih gorjancev. Med svojimi podložniki se čuti popolno

59

varnega, zato tudi ne dopušča, da bi prihajali orožniki
stražit ga.

Rad hodi sam sprehajat se v priprosti obleki, da
ga ljudje ne spoznajo. Primeri se mu marsikdaj kaj
smešnega, ali to mu je le na veselje. Ko je bil leta
1872. v Innsbruck-u šel je nekega dne zjutraj zgodaj
na sprehod. Ko pride mimo stare koče, ki je stala na
samem blizu gozda, zasliši žalostno jokanje. Stopi bliže.
V hlevu tarnata stari gospodar in stara gospodinja.
Ponoči jima je bila poginila edina kravica, ktero sta
imela. „Kaj bo, kaj bo, z nama? Taka nesreča!" vpije
kočar. „Dolga imava že dosti, pognali naju bodo iz
hiše. Kaj bo, kaj bo?“ vpila je starka. Cesar ju skuša
tolažiti in vpraša, koliko imata škode. „Sto goldinarjev
je bila vredna kravica", odgovori starec. — „Če je
tako", odgovori cesar, „dam vama denarja, da si kupita
drugo kravo". Kočarja pogledata neznanega gospoda
prav začujena. Vedela nista, ali bi verjela gospodu.
Cesar se jima nasmeje in reče starcu, naj pride na
bližnji grad Trautmannsdorf, kjer mu bo izplačal graščak
sto goldinarjev. Ali kočarju ni bilo po volji, čakati na
denar, bal se je, da bi se gospod morda premislil ali
samo pošalil ž njim. V zadregi se popraska po gla%i
ter pravi, ali bi ne mogel dobiti denarja takoj. Cesar
pa ni imel toliko pri sebi. Zato, se ponudi kmetič, da
pojde kar z gospodom po denar. Gresta torej proti
gradu. Pred gradom srečata cesarjevo spremstvo. Ko
vidi kmetič, kako spoštljivo pozdravljajo gospodje nje¬
govega spremljevalca, se mu vendar začne daniti, da
nima navadnega gospoda pred seboj. V zadregi se od¬
krije, suče klobuk v roči, pa ne more ziniti besedice.
Cesar mu pa da odšteti sto novih goldinarjev in se
poslovi prijazno od njega.

60

Dne 31. junija 1890. se je omožila cesarjeva hči
Marija Valerija z nadvojvodo Franc Salvatorjem. O tej
priliki je podaril naš vladar 'zopet velike vsote za
ubožce, razne občine in zasebniki so pa darovali nad
400.000 goldinarjev za dobrodelne namene.

Istega leta je praznoval svoj šestdeseti god. Kako
so ga slavili narodi, ni treba praviti, saj vemo, kako
ga ljubimo.

Dne 24. aprila 1892. razkril je cesar sam na
Dunaju spomenik maršalu Radeckemu, ki je bil vodil,
kakor smo že slišali, avstrijsko vojno v Italiji tako
slavno. Tako slavi svoje junake.

Dne 7. maja istega leta se je pa pričela na Du¬
naju glasbena in glediška razstava, kjer so imeli vsi
narodi priliko pokazati, kako napredujejo v teb strokah.

V sledečem letu je odkril cesar na gori Isel blizu
Innsbruck-a spomenik Andreju Hofer-ju, priprostemu
krčmarju, ki je branil leta 1809. z junaškimi Tirolci
svojo domovino tako vspešno Francozov in Bavarcev.
Od vseh strani so privreli junaški Tirolci na to slav¬
nost, kakor bi hoteli ponavljati prisego zvestobe, ktero
so prisegli njihovi predniki vladarjevi rodovini.

Tako se vrste v cesarjevem življenji veseli in
včasih tudi žalostni dnovi. Dne 29. julija 1894. je umrl
nadvojvoda Viljem, 18. februvarija 1895. pa maršal nad¬
vojvoda Albrecht, najvišji nadzornik avstrijske vojne.

V noči z dne 14. na 15. aprila 1895. zadela je
Ljubljano strašna nesreča. Močen potres je razdjal
mnogo hiš po mestu in po okolici. Škoda je bila veli¬
kanska. Komaj se je zvedela strašna novica na Dunaju,
pošlje cesar telegrafično za prve potrebe 10.000 gld.,
cesarica pa 5000 gld. Da, kmalu potem, 7. maja, se

61

pripelje sam v razdejano Ljubljano, si ogleda poško¬
dovana poslopja in obljubi še obile pomoči rekoč:
„Ljubljančanom in okoličanom moramo pomagati iz¬
datno, saj zaslužijo obilo pomoči.“ In res, cesarjeva
beseda je pomogla, državni zbor je dovolil veliko pod¬
poro, od vseh strani, iz Avstrije in iz tujih dežel po¬
šiljali so posamezniki darov, da je bilo mogoče prebiti
nesrečo in se je dvignila Ljubljana iz razvalin lepša
nego je bila poprej.

Ljubljančani in vsi Slovenci znajo ceniti pomoč,
ki jim je prišla od presvitlega vladarja in posebno od
dunajskega mesta. Pokazali so svojo hvaležnost na prav
lep način. Leto pozneje se je peljala „Glasbena Matica 11
ljubljanska s svojimi pevci na Dunaj in je napravila
dva koncerta za dunajske reveže. Odbornike, ki so
prišli vabit na koncert, je pohvalil cesar sam, zato ker
se zahvaljujejo z dobrimi deli za pomoč. Prevelikega
pomena sta pa ta dva koncerta tudi zaradi tega, ker
so pokazali Slovenci tedaj prvič, koliko zmorejo v
glasbi, posebno v petji. Slovenske narodne pesmi so
našle tako pohvalo, kakor ne kmalu druge. Kes slavni
so bili dnovi na Dunaji, proslavil se je narod s svojo
hvaležnostjo in proslavila se je „Glasbena Matica 11  s
svojim petjem, da so Dunajčani kar strmeli.

Tudi v zadnjih letih se vrste v cesarjevem živ¬
ljenji veseli in žalostni dnevi. Veseli so mu, kadar vidi,
kako napredujejo narodi, žalostni, kadar vidi, da narodi
ne žive v spravi in ljubezni.

Kot dober oče se trudi dan na dan za blagor
svojih narodov; lasje so mu osiveli, a duh mu je krepak
in vnet za vse blago in lepo, njegovo srce bije za vse
podložnike, posebno pa za reveže in siromake. Zato je
odklonil tudi o petdesetletnici svojega vladanja vse

62

hrupne veselice in slavnosti in je naprosil dobrotnike,
naj darujejo denar, kar bi jih veljale slavnosti, raje
revežem.

Kako živi naš cesar. .

Kakor že v mladih letih, tako ima cesar tudi
sedaj vedno obilo opravka. Ob štirih zjutraj po letu,
po zimi ob petih vstaja Franc Jožef. Ko še spe Du¬
najčani, je že na nogah. Pri prostem zajutreku pregle¬
duje novine. Ob šestih že pride generalni adjutant,
poročat o opravkih. Za njim se vrste predstojniki naj-
viših vojnih in drugih uradov; potem pridejo ministri
in dvorni uradi. V ponedeljek in v četrtek so navadno
obče avdijence. Kdor koli ima kako prošnjo na srcu,
sme pred cesarja, le oglasiti se mora pri naj višem
dvornem uradu. Nobenemu ni zabranjena pot pred svo¬
jega vladarja. Zato se pa gnete vse polno ljudi pred
cesarsko sobano. Tu se nahajajo naj viši duhovni in
posvetni velikaši, kmetje v priprosti kmečki obleki,
vojaki v krasni opravi, starci in mladeniči, reveži in
bogataši. Marsikteremu utripa srce, ko ga pokliče
uradnik, naj stopi pred cesarja. Ko pa stopi pred mi¬
lega vladarja, ko mu pogleda v mile oči, mine ga strah, #
mine ga bojazljivost. Kdor govori le trenotek s ce¬
sarjem, spozna v njem svojega najboljega prijatla.
Koliko solz je že obrisala mila roka njegova, koliko
revežem je že pomoglo njegovo milo srce, tega pero
ne more popisati.

Leta 1870. prišla je stara mamka Marija Fuchs,
prosit cesarja za svojega sina vojaka. Bil je njena
edina podpora. Na vsaki stopnici morala je postajati
starka, naduha jo je trla, sape ji je manjkalo. Kar

63

pridrdra kočija. Cesar se je pripeljal poslušat svojili
podložnikov prošnje. Ko zagleda onemoglo starko, pri¬
bliža se ji rekoč, naj mu pove kar tam na mestu, kaj
bi rada. Prestrašena začne pripovedovati mamka, kako
slabo ji je, kar je moral sin med vojake. Pazljivo jo
posluša vladar, vzame prošnjo iz njenih tresočih se rok,
pa jo pelje sam v dvorano ter jo posadi v krasno na-
slonjačo rekoč: „Le potrpite nekoliko, da pridete na
vrsto!“ ter odide. Plaho se je ozirala reva po krasno
opravljeni gospodi, ki je čakala vladarja. Še ni bila
pretekla ura, kar pride zal vojak v sobano. Mati ob¬
jame vesela — svojega sina. Cesar ga je bil dal po¬
klicati. Ker je bil res edini sin svoje matere, spustil
ga je od vojaščine in ga poslal samega naznanjat ma¬
teri veselo novico.

Kako hude ure ima cesar mnogokrat, priča nam
sledeče. Vsaka sodba, ktera odreka kakemu hudodelcu
življenje, mora biti podpisana od njegove roke, predno
obvelja. Kako natanko premišlja in premišlja cesar,
predno podpiše tako sodbo ! Nekega dne ležala je zopet
pred njim krvava sodba. Dolgo je že sedel molče, predno
zastavi pero za podpis. Ali v tem trenotku mu kane
solza iz oči na njegov podpis. Molče segne papir ne
da bi spisal svoje ime. „Solze izbrišejo vsako krivdo.
Solza je zbrisala moj podpis. Revežu podarim življenje D
S temi besedami izroči pismo svojemu tajniku. Cesar¬
jeva solza rešila je hudodelcu življenje.

Obilo drugih dogodkov kaže še tudi njegovo milo
srce. Nekega dne pride cesar nenadoma v Dunajsko
Novo mesto v vojaško akademijo. Ravno je razlagal v
nekem razredu stotnik Ebersberg svojim poslušalcem
zgodovino, kar se odprd vrata; cesar stopi s svojim
adjutantom v sobano. Molče skočijo učenci na noge.

64

Cesar jim odzdravi prijazno ter reče stotniku, naj le
razlaga dalje. Svoj generalski klobuk položi na prvo
klop, se nasloni nanjo ter posluša pazljivo, kaj razlaga
učitelj. Učenec sedeč v prvi klopi si ogleduje krasno
perje na cesarjevem klobuku. Loti se ga želja, da bi si
izruval pero za spomin. Nekoliko poškili na stran, kjer
je stal nadzorni častnik, pa izpuli pero. A tovarši so
bili opazili, kako dragocen spomin si je bil priboril
tovariš. Prvi je um el dobro, česa ga prosijo proseče
oči mladih prijateljev. Vedno več peres zmanjkovalo je
na klobuku. A zdajci — ravno hoče izpuliti še eno
pero — zmuzne mu klobuk in sune cesarja samega v
roko. Cesar se ozre. Bled kakor stena, tresoč se po
vsem telesu stal je hudodelnik pred njim. A cesar umel
je hitro, kaj in kako je. „Kaj ste hoteli s tem peresom,
moj ljubi ?“ vpraša nesrečneža. „Spomin, cesarost!“
jeclja revež. „Ali vam je dosti eno pero?“ Prijaznost
cesarjeva je bila ojačila mladenča. „Ne, cesarost!“ od¬
govori, „vsak tovariš bi rad po jedno!“ — „No, če je
taka, moram vam pustiti cel klobuk!" odvrne cesar.
Sam vzame peresa s klobuka ter jih podari mladim
vojakom.

One dneve, kadar ni avdijencij, malica cesar med
enajsto in dvanajsto uro. Potem pa pregleduje predloge
svojih ministrov. Na tanko jih prerešetuje, sam popravlja,
kar mu ni po godu. Kar je odločil cesar, zgotovijo hitro
njegovi uradniki, nobena stvar ne leži črez štirindvajset
ur v njegovi pisarni. On sam je uradnikom najlepši
vzgled. Če je treba, opusti vse drugo, samo da zgotovi
svoje opravke.

Med peto in šesto uro je obed. Če je cesarica na
Dunaji, obeduje navadno v družini, če ne pa sam. Ob
nedeljah in praznikih se pa zbira navadno vsa cesarska

65

obitelj pri obedu. Naravno je seveda, da vabi sem ter
tj e tudi svoje velikaše na obed. Tedaj je prirejeno vse
prav sijajno, ali cesar je vedno zmeren, malo je in
malo pije. Po obedu konča svoja opravila. Že ob de¬
vetih leže spat, če ga ne silijo opravki drugače.

Naj večje veselje uživa v družbi svojih. Dokler
se je moral še učiti cesarjevič, prihajal je oče rad po¬
slušat, kaj zna njegov sin.

Kadar mu dopuščajo vladarski posli, hodi na lov.
Na Štajerskem okolo Murzsteg-a in Eisenerza ima svoja
lovišča. Po skalnatih gorah se pasejo trume divjih koz,
po smerečji bivajo visoki jeleni, po tratah skokonoge
sime. Cesarjev grad v Eisenerzu je pripravljen posebno
za lov. Vse je preprosto. V spalnici je le potrebno po¬
hištvo in sv. razpelo, dar papeža Pija IX.

Da ne zgublja kar nič časa odmenjenega državnim
opravkom, vozi se Franc Jožef navadno po noči. Zjutraj
na vse zgodaj pride že na strme gore, kjer kličejo divji
petelini spomladi. Ko stoji na svojem mestu, pripravi
vse za strel, ali še tukaj ne miruje. Mnogokrat privleče
iz žepa uradnih pisem, ter jih prebira, dokler se začne
lov. Ko priskače divja koza, mogočni jelen ali brzo-
noga srna, zadene jo krogla cesarjeva tako dobro, da
se čudijo ljudje vajenemu strelcu. Po lovu ogledujejo
lovci nastreljeno divjačino. Celo društvo se snide, cesar
se razgovarja z lovci prav prijazno, še šale ne zameri
nikomur.

Vsako jesen se vršč na njegovo povelje velike
vojaške vaje. On sam se hoče prepričevati, kaj zmorejo
njegovi vojaki. Med bojevalci dirja na čilem konju med
bojniki. Bistro njegovo oko zapazi vsako pomoto. Ravno
tako dobro zna soditi, ali opravlja prosti pešec svojo
dolžnost, kakor, ali zna rabiti vodja cele armade dobro

5

66

svoje čete. Ravno tako pa ve soditi na tanko, kdo dela
prav. Pri teh vajah spoznava cesar svoje vojake in
poveljnike. Spoznava pa tudi svoje narode. Saj se ne
zanaša samo na poročila svojih uradnikov, on se pre¬
pričuje rad tudi sam o razmerah svojih narodov.

Omenili smo že, kako radodarno roko ima. No¬
beden, ki je res vreden pomoči, ne potrka zastonj na
njegova vrata. Iz svojega lastnega žepa podpira cerkve,
šole, dobrodelne zavode. Koliko pa stori dobrega, da
nikdo ne ve za to, tega ni moč popisati.

Zato pa blagoslavlja Božja roka njega in njegovo
državo. Veliko je pretrpel sam, veliko je pretrpela dr¬
žava za njegove vlade, ali Bog je obrnil vse na dobro.

Tak je naš cesar! Ti pa mladina, spoznavaj ga
in prisezaj mu zvestobo na veke:

Vse za vero, za cesarja, za domovino!

Cesarjeva šestdesetletnica.

v

Ce je kdo 30 let gospodar na svojem posestvu,
je to že dolga doba; ali glejte, otroci 1 jaz vem za
gospodarja, ki vlada in oskrbuje svoje obširno dedno
posestvo že dvakrat toliko let. Ta mnogoletni gospodar
je naš presvitli cesar Franc Jožef.  Dne 2. de¬
cembra 1908 mine 60 let, odkar je sprejel vladarsko
žezlo v naši Avstriji. Toliko let je vladal malokateri
vladar, izmed njegovih prednikov Habsburžanov no¬
beden.

V pričujočem spisu ste videli, koliko je storil
cesar Franc Jožef v dolgi 50 letni dobi do tedaj, ko
je dne 2. decembra 1898. praznoval svoj zlati jubilej.
Kakšno mu je bilo delovanje v poslednjih
10 leti-h? Vodila so ga ravno tista načela, kakor v
njegovih prejšnjih letih. Povsod in vselej se je skazo-
val ljubečega očeta. Kjerkoli je 'bilo treba pomoči,
tjakaj je šinil žarek njegove srčne dobrote.

Dne 18. avgusta 1900 je praznoval cesar Franc
Jožef zdrav in čvrst 701etnico  svojega rojstva.
Z'njim so se veselili njegovi podložniki in hvalili
božjo Previdnost, ki je dala doživeti cesarju toliko
starost. Takoj drugi dan se jim je vladar ginjen za¬
hvalil z dopisom poslanim iz svojega letovišča v Išlu.
Takole je pisal svojemu prvemu ministru: „Povodom

— 68  —

Mojega 70 letnega rojstvenega dne mi je došlo od
vsega prebivalstva toliko voščil in častitek in se hkrati
vršilo brez števila udanostnih izjav, da se je velečastno
izražala vseobča udanost do Moje osebe. Globoko
ginjen Vam naročam, da naznanite Mojo toplo in
srčno zahvalo, ki naj jo izvedo v vsaki oddaljeni
koči. Vsi Moji narodi naj vedo, da sem jim posvetil
Svoje življenje, da sem srečen, ako pospešujem njihov
blagor, da v udanosti, domoljubju in medsebojnem
zaupanju vidimo trdno podlago, na kateri sloni bodoč¬
nost domovine. Vsemogočni Bog blagoslovi in čuvaj
vez, ki veže Mene in Moje narode."

70 — mnogo je let; dolgo življenje, dolgo trp¬
ljenje; malo miru, mnogo sadu; zarja večerna, slava
nezmerna! — pravi naš slovenski pesnik. Njegove
besede se do pičice prilegajo našemu cesarju. Malokdo
je toliko prebil hudega v svojem življenju, kakor naš
cesar; ali zadnja leta, zdi se vsaj, mu je odločilo
nebo nekoliko mirnejša.

Kakor veste, je avstrijski cesar ustavni vladar,
ki deli postavodajalno oblast z ljudstvom. Državljani
volijo poslance v dunajski državni zbor. Tamkaj se
delajo postave, ki pa morajo biti potrjene od vladarja,
da jim je moči stopiti v veljavo. Do leta 1907. so vo¬
lili poslance le imovitejši državljani, v začetku tistega
leta pa je cesar potrdil postavo, ki se je z njo popol¬
noma prenaredil državni zbor. Po tej postavi volijo
poslance vsi moški, da so le 24 let stari. Uvedla se
je splošna volilna pravica.  Pred postavo smo
si vsi enaki, zato je prav in pravično, da se sme
vsakdo vdeleževati postavodajanja na ta način, da vsak
voli poslanca. Velika radost je prešinjala ob tej pre-
naredbi zlasti nižje ljudstvo. Po cesarjevi dobroti je

— 69 —

padla pregraja med stanovi zlahka, sama ob sebi, a
po drugih državah se take važne izpremembe večinoma
ne zgode drugače, nego z ustajo in s prelivanjem
krvi.

Drug znamenit dogodek šestega desetletja cesar¬
jeve vlade je naprava velike svetovne železnice,  ki
zveže Trst preko Gorice, Bohinja in Jesenic s sever¬
nimi deželami. Do leta 1906. je bilo tržaško mesto,
najimenitnejše avstrijsko trgovsko pristanišče, zvezano
z Dunajem edino le z južno železnico, ki se je, kakor
ste brali, otvorila že leta 1857. Čezdalje bolj se je
čutila potreba, da se zgradi nova železnica, katere
velik del, tekoči po slovenskih pokrajinah, je bil
izročen porabi pred dvema letoma, ostali del pa se
vkratkem odpre.

Avstrijci smo lahko ponosni, ker je naš cesar
tako priljubljen sosednjim vladarjem in češčen od
njih. Pogostoma se shajajo z njim. V poslednji dobi
je bil zlasti imeniten sestanek našega cesarja z ruskim
vladarjem Nikolajem  II. v Miirzstegu na Štajerskem,
kjer sta mogočnika vkrepala, kako bi se dale zboljšati
žalostne razmere na Turškem. Meseca maja tekočega
leta so se sešli do malega vsi nemški vladarji s ce¬
sarjem Viljemom vred na Dunaju. Privedla jih je tjakaj
želja pokloniti se našemu cesarju ža njegovo 601etnico.

V najlepšem mesecu so se pričele letošnje jubi¬
lejne slavnosti.  Dne 21. maja je privrela dunajska
šolska mladina v Schonbrunn. 87.000 dečkov in deklic
broječa množica je bila tisto jutro v izprevodu, ki se
je pomikal mimo sivolasega vladarja veselečega se
smehljajočih otroških obrazov in njihovega navdušenega
petja cesarske pesmi. Kakor je naš cesar poseben lju¬
bitelj otrok, ravno tako je on rad v vojaški družbi,

70 —

saj je sam vojak od nog do glave. Tudi vojaki so mu
prišli častitat in sicer konec majnika. Na velikem du¬
najskem vežbališču na Šmelcu se je zbralo krog 500
avstrijskih generalov, ki so se po vojaško poklonili
najvišjemu poveljniku armade, ljubljenemu vladarju,
prijahavšemu med nje. A najveličastnejši prizor vseh,
kolikor jih je provzročil letošnji jubilej, je bil veli¬
kanski poklonstveni obhod sestavljen iz raznih zgodo¬
vinskih in narodnih skupin, ki je korakal dne 12. rožnika
mimo cesarja. Take proslave 601etnice si sam ni želel.
„Z dobrotami namenjenimi zlasti otrokom poslavite
jubilej“, takšno besedo je izrekel naš blagi vladar in
njegovi plemeniti želji se je odzvalo mnogo src. Na
migljaj od zgoraj so se jela snovati skoro po vseh
okrajih naše domovine društva za oskrbovanje in
vzgojo zanemarjene mladine. Po želji cesarjevi je lepo
poskrbel za zdravje in razvedrilo otrok mestni zastop
naše bele Ljubljane, ki je kupil posestvo in graščino
Sangrad na Gorenjskem nalašč zato, da bodo o počit¬
nicah zahajali tjakaj ljubljanski šolski otroci krepčat
si zdravje v dobrem gorenjskem zraku.

Dobrotljivost, ki je bila vedno tovarišica našega
cesarja, ovekoveči z dobrodelnimi napravami in usta¬
novami vsled njegovega nagiba slavni biserni jubilej
njegov. Dobrotljivost je najkrasnejši dragulj bliščeč
se v sijajni kroni cesarja Franca Jožefa L, ki naj nam
ga Bog ohrani do najskrajnejših mej človeške starosti.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000509428