IZDAJA ZA GORIŠKO IS BENEČIJO PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE OBLJUBA BELA BOLO! Predstavnik ZVU je 1«. marca 1949 na Javni tiskovni konferenci svečano izjavil: »SČASOMA BO ZVU RAZVELJAVILA VSE ZAKONE FASISTICNEGA IN DRUGEGA IZVORA, KI SO PADLI V POZABO«. Leto VIII Štev "307 Poštnina plačana v gotovini * OltJV. OU/ SpedizioiiplnabbonDOStl.gr TRST, nedelja 21. decembra 1952 Cena 25 lir Danes vsi na veliko zborovanje v Nabrežini proti uveljavljanju fašističnih zakonov! Začetek ob 14. uri slovenska imena naših vasiF Za narodno enakopravnosti Govorili bodo župan Josip Terčon in svetovalci Srečko Colja, Drago Legiša in dr. Jože Škrk tyo.ra.di veljavnosti fašistič-n<-h zakonov, zaradi zapo-, Ovijanja slovenskega je-iKa, zaradi krivic, ki jih trpi ovensko prebivalstvo na na-ozerHju — bo danes po-«? v Nabrežini zborova-mu- so 90 sklicali predstaven l vseh političnih skupin, stopanih v devinsko-nabre-nskem občinskem svetu. °mmformistov ne bo, kajti P naročilu svojega vodstva i: Porušili enotnost protifa-»n * ne fronte, ko so se vsi čin PVa^c‘ nabrežinskega ob-slcega sveta dvignili proti nib ni zahtevi p redsed- on a cone. Palutana in conske-na gen. Winterto- ini; } zahteval na podlagi °tr }?ne9a zakona da se odrini*1*,3-0 dv°lezični napisi ob Stioan V ®es^an> Devin in 9re samo za dvojezične k* jih je postavila de-°~nabrežinska občina na on -° občanov. Gre za mno-.i 5CC' za ohranitev sloven-r , ze}nlie in slovenskega natri Prebiva na ozemlju, Trst od Itali^: ^e za pridobitev onih pravic, ki so zajamčene po mirovni 5°0odbi in po listini o ilove-Vjnskih pravicah, a so za nas *-ovence ostale le mrtva be-*?da na papirju; gre za uve-llavitev enakopravnosti slo-venskega naroda z italijan-*Kim življem in za ukinitev P& fašističnih zakonov, s kasnimi je fašistična Italija sku-j®d spremeniti narodnostno lCe nase slovenske zemlje. Spor, ki je nastal med de-Vi^sko-nabrežinsko občino in Predsednikom cone Paluta-n° i in gen. Wiht er tonom., je danes več ali manj vsakomur znan.. Kljub temu je prav, da na podlagi tega spora, ki ka-rakterizira politiko italijan-»•a/i šovinistov, pregledamo potek dogodkov, ki so privedli do današnjega protestnega zborovanja. Občinski svet občine Devin-Nabrežina je pred leti sklenil, da postavi ob dohodih v vse vasi občine dvojezične napise s krajevnimi imeni. Sklep ie bil kmalu za tem izvršen, za Sesljan, Devin, Stivan xn Nabrežino se je stvar zavlekla vse do pred kratkim, ko so tw4i v teh vaseh postavili omenjene napise. Slovenski napisi, pa čeprav zdru-*en‘ z italijanskimi, so zbodli Predsednika cone, ki je zahteval od županstva da napise ““strani. Zupan je zahtevo .^lonil, kasneje tudi rbčin-_Cl svet ki je n svoj sklep l?trdil tudi na izredni seji. . edolao za tem je prišel na UP'instvo v Nabrežini poseb-m' komisar, ki ga je poslal dsednik cone Palutan, da ytrani nanise. Toda zaradi 'Sadnega ukaza iz Trsta je °i namen opustil m odšel, da bi ka-t opravil. j!ji !)° dni kasneje je povelj-l>ok,p0droiia nen Winterton „ llcal nabrežinskega župa-dai'n,'nu P° vojaško zapove-nlt- da mora napise odstra-oin *er občina napisov ni s/c, r.nn^a. je to storilo enajst nP ?*? Policajev, ki so napis. 'pu„ . tudi zaplenili. ‘sanje talijanskih ireden- te snr Ustov, ki so po svo-kov neniliali potek dogod-sliko 1 nud' dovolj jasno »alarfJL namerah in ciljih bro r, krogov, ki jih do-^neli ?nam°- Zakaj ne bi obstajati dvojezični na- pisi? Zato, tako pišejo ti listi, da ne bi potniki iz Italije dobili neugodnega utiša in podvomili v resničnost pravljic o «italianissimi» zemlji, ki veže Trst z Italijo. Zaradi tega naseljujejo nabrežinsko in devinsko zemljo s priseljenci, ki jih je do sedaj 600 po številu — brez stalnega bivališča sicer — a pod nad. zorstvom ljudi, ki imajo najtesnejše stike z zloglasnim rimskim uradom za obmejno cono. Teh 6'00 bo poleg tistih, ki so si po zakonu pridobiti rezidenco v zadnjih povojnih letih, povečalo število tistih, ki so bili v tej občini naseljeni v času fašistične vladavine. Šovinisti se pri tem ne strašijo nobenih žrtev, ne moralnih ne materialnih: ribiška vas ob izlivu Timava v morje je dovolj zgovoren primer za to. Cilj je torej samo eden: ustvariti umeten most med Trstom in italijanskim nacionalnim ozemljem ter na ta način opravičiti in zadostiti pohlepu italijanskega imperializma. Primer devinsko - nabre-žinske občine je pa le del skrbno preračunane politike, ki jo vodijo iredentisti v coni A Tržaškega ozemlja proti slovenskemu prebivalstvu. Vsakodnevna borba, ki jo morajo voditi Slovenci proti šovinističnim naklepom na področju šolstva, jezikovne enakopravnosti, kulturnega izživljanja itd., nam dokazu- Koordinacijski odbor za zborovanje v Nabrežini je sklical za danes ob 12. uri v Nabrežini konferenco, na katero so bili vabljeni: vsi občinski svetovalci izvoljeni na Listi clovenske skupnosti, kandidati Liste slovenske skupnosti za dolinsko občino, občinski svetovalec Ljudske fronte dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec Slovenske narodne liste dr Agneletto in občinski svetovalec Ljudske zveze za neodvisnost Vatovec Marij. Na konferenci bodo razpravljali in sklepali o zadnjih dogodkih v na-brežinski občini in o spomenici vsebujoči nacionalne zahteve slovenskega naroda tega področja. je resnost položaja. Pri izvajanju te politike so italijanski šovinistični krogi našli dragocene zaveznike: Zave- zniško vojaško upravo, ki z raznimi ukazi in odloki dejansko podpira njihovo politiko na škodo slovenskega prebivalstva ter kominformi-ste. ki so se ob vseh važnejših prilikah postavljali na stran iredentistov. Zadnje izdajstvo v Nabrežini. da ne govorimo o marčnih dogodkih itd., nam to potrjuje. Proti vsemu temu, za dosego pravic, ki nam kot narodu, ki prebiva 13C9 'et na tej zemlji, pritičejo, bomo dvignili svoj glas na današnjem zborovanju v Nabrežini. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki se ne bi zavedal važnosti položaja in s svojo prisotnostjo ter s svojim glasom povedal: Tu smo in tu ostanemo ! Sinoči je bil v Bazovici se-stanek Osvobodilne fronte, na katerem so prisotni obravnavali zadnje dogodke v zvezi z nabrežinsko afero. Po daljši diskusiji so izglasovali naslednjo resolucijo, ki jo bodo poslali Zavezniški vojaški u-pravi: «Vaščani Bazovice, zbrani na sestanku 21. dec. 1952 ostro OBTOŽBE SOMAL1JCEV PROTI ITALIJI V OZN Fašistični zakoni v Somaliji ostali še vedno v veljavi Italija krši konvencijo o čioveških pravicah o Somaliji, kjer bivši fašisti še dalie pregaajajo orebiva! stvo. življenjska raven prebivalstva pada. Glavna skupščino OZN bo odložila zasedanje na 24 tebruar NEW YORK, 20. — V odboru za skrbništvo OZN so včeraj zasliševali somalske predstavnike. Govorila sta predstavnik somalske mladinske zveze Abdulah Issa in predstavnik somalske narodne zve. ze Šalah Omar, Issa je obžaloval, da kljub temu, da je skupščina že pred tremi leti sklenila, da mora Somalija dobiti polno neodvisnost po desetih letih italijanskega skrbništva, ni bilo do sedaj nič na pravljenega za izvajanje tega sklepa. Obtožil je Italijo, da krši konvencijo o človeških pravicah v Somaliji, kjer bivši fašistični voditelji še dalje preganjajo nacionalistične elemente. Fašistični zakoni so o-stali v veljavi, med prebivalstvom je velika brezposelnost njegova življenjska raven pada. Na koncu je Issa pozval Združene narode, naj nudijo Somaliji tehnično pomoč. Težnje in upravičene pritož-bp somalijskega ljudstva je podprl tudi jugoslovanski delegat. Glavna skupščina je danes sklenila ustanoviti posebno komisijo 15 članov, ki naj pro. uči vprašanje definicije napadalca. Komisija, ki se bo sestala prihodnje leto, bo predložila na 9 zasedanju skupščine razne načrte definicije ki temeljijo na priporočilih držav članic. KAPITIILACIJA ! UniSkega ta e ja ^ močn m francoskim pritiskom je bej včeraj odobri' dva ui(«'a o rejormah, ki jih zahteva [rancoska vada Neodestur Preia. Ultimat fran-! svet, ki bi prevzel nekatere »ef 6 v'ade je v Tunis prine- bejeve pravice in bi odstavili tp ,®eneralni rezident De HaU-1 nekatere njesove svetovalce. *iutraUe’ *5e^.u pa ^a je danes Neki predstavnik stranke ‘f0Čil narnestnik rezi Neodestur pa je danes izjavil, « Kobert De Uoissesson. Ida je bej z odobritvijo orne- r3dni predstavnik reziden njenih dekretov popustil na munskega delegata, da bi se lahko jugoslovanska delegacija že naučila, da z dosedanjim stališčem ne bo dosegla ni-ka .ršnega uspeha, je jugoslovanski delegat odgovoril da jugoslovanska delegacija brani suverene pravice in zakonite interese svoje države in da ne bo spremenila svojega stališča samo zato, da bi dosegla navidezen uspeh v ko- |^! s»»r°fi| tisku, da je bej zel° močan pritisk Francije, ta „Cl1 Boissessonu dva dekre- Delegacija tuniške stranke , .. „ . ok»? LSVr>jim pečatom in da je Neodestur v Kairu je izročila' ^er 8 te.m Prenehalo egiptovskemu zunanjemu mi-te p oobrii vse osta e dekre- nistru in glavnemu tajniku btj ort,ahdva dekreta, ki ju je Arabske lige noto, v kateri ffctiiSfe "bril, se nanašata na zahteva sklicanje «protiimpe-, 0krai„ °Winske svete in na ,-ialisti- nega kongresa«. Na ta •treta6 svete- °re za dva de- kongres naj bi povabili «vse it naim'?lec,<> katerih je bilo države sovražnice imperializ-lt fjp. ani nesporazuma. Osta- ma. naj imajo kakršno koli ob-60, Se U’ ki Jih je približno 1*° vlade». Kongres naj bi dn,„„nanaSaJ(' na finančna bil «pnprava za ustanovitev Sestav Vpra*anja. Francoski mednaroone organizacije, ka-*a' Spr. r"'c ie izjavil, da «je tere člani bi se umaknili Iz Istranu ,zkl'učena možnost OZN in bi se posvetili delu Ve v razgovor z Aden ueijem BONN. 20. Amei"; potujoči pos'anik za MSA VVilliam Draper se je danes sestal v Bonnu z Adenauerjem in je nato odpotoval iz Bonna. Uradno poročilo pravi, da sta Draper in Adenauer proučila «splošna politična in gospodarska vprašanja« Obveščeni krogi pravijo, da sta govorila o ratifikaciji bonn-skih in pariških dogovorov, Domnevajo, da bo Draper prišel ponovno v Bonn januarja, da poizveduje za namene nemških socialnih demokratov v zvezi z njihovo opozicijo proti omenjenim dogovorom. WASHINGTON, 20. — Predsednik Truman je poslal posebno božično poslanico «vsem zavezniškim vojakom, ki se trdo bore proti zlim silam, ki hočejo uničiti mir in svobodo«. V posebni poslanici, namenjeni ameriškim vojakom doma in po svetu, pa pravi Truman: «Naša naloga je, da rešite svet in svetovni mir«. PARIZ, 20. — Francoski generalni rezident za Maroko general Guillaume je danes odpotoval z letalom v Casablanco. KAIRO, 20. - Politična komisija Arabske lige se je se. stala v Kairu in razpravljala o francoski Severni Afriki. ni razlog za protijugoslovansko politiko mržnja Vatikana ne samo proti Jugoslaviji kot socialistični državi, temveč mržnja proti jugoslovanski skupnosti, ki je glavna ovira iredentističnim aspiracijam. Zato je sklep jugoslovanske vlade — ugotavlja «Borba» — naletel na vsestransko podporo vseh jugoslovanskih narodov in zato so ta sklep pozdravili tudi vsi napredni ljudje v svetu. Grški časopisi v svojih komentarjih poudarjajo, da je prekinitev odnosov z Vatikanom logična posledica vatikanske gonje proti Jugoslaviji. List «Atinaiki« smatra da je do prekinitve prišlo zaradi sovražne gonje, ki jo je katoliška cerkev v Angliji začela, da bi preprečila prinod maršala Tita, in z željo, da ovira sodelovanje med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. List «Eliniki I-mera« poudarja, da se Vatikan pojavlja kot zaščitnik imperialistične politike Italije, ki se drži Mussolinijevih aspiracij. List nadalje poudarja, da Vatikan provocira Jugoslavijo z imenovanjem Stepinca za „ar-dinaia. Tudi drugi atenski listi ugotavljajo v svojih komentarjih. da je do prekinitve odnosov prišlo zaradi sovražne politike V atikana Namestnik jugoslovanskega obrambnega ministra, generalni polkovnik Ivan Gošnjak je priredil danes v domu JLA v Beogradu slavnostno kosilo v čast turške vojaške delegacije. Kosila so se udeležili najvišji predstavniki JLA, jugoslovanske vlade >n diplomatskega zbora v Beogradu V kratkih pozdravnih nagovorih sta generalni polkovnik Gošnjak in vodja turške delegacije general Tunabojlu izrazila prepričanje. da bodo medsebojni prijateljski obiski nedvomno prispevali k utrditvi tesnih odnosov med turško in jugoslovansko armado. Turška vojaška delegacija je danes dopoldne položila venec na grob neznanega junaka na Avali. Zvečer je turški ambasador v Beogradu Agah Aksel priredil svečan sprejem na čast turški vojaški delegaciji. Sprejema so se med drugimi u-deležili podpredsednika zvezne vlade Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič z ministri zvezne vlade, podpredsednik prezidija Moša pijade, generalna polkovnika Ivan Gošnjak in Koča Popovič številni visoki oficirji in člani diplomatskega zbora v Beogradu. Med svojim obiskom bo turška vojaška delegacija obiskala razna jugoslovanska vo.aška podjetja in se razgovarjala z najvišjimi vojaškimi voditelji Jugoslavije, med drugim tudi z maršalom Titom, o medsebojnem vojaškem sodelovanju. Dobro obveščeni krogi javljajo, da bo v kratkem priilo tudi do skupnega sestanka zastopnikov glavnih štabov Jugoslavije, Grčije in Turčije na katerem bodo razpravljali o skupnih u-krepih v primeru napada Nocojšnja »Politika« in ((Borba« prinašata fotografijo prvega jugoslovanskega letala na reakcijski pogon, ki so ga iz* delali po načrtih inženirja Be-šlina Letalo je včeraj popoldne izvedlo svoj prvi poskusni polet. «Borba» poudarja, da so prvi rezultati zadovoljili tako Konstruktorja kot tovarno ki je letalo izdelala Včeraj in danes so bila v Sarajevu zborovanja, na katerih so delavci odobrili sklep jugoslovanske vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vati anom. V brzojavki, ki so jo poslali delavci ministrstvu za zunanje zadeve, poudarjajo, da pomeni imenovanje vojnega zločinca Stepinca za kardinala poveličevanje narodnega izdajstva, poskus razbijanja nacionalne enotnosti ter dajanje pomoči italijanski iredenti. Ob 22. decembru, dnevu Jugoslovanske ljudske armade, so generalni podpolkovniki Savo Drljevič, Savo Burič in Mihajlo Apostolski dali uredniku Tanjuga izjave, v katerih so ocenili vojaško pripravljenost jugoslovanske armade. V svojih izjavah so poudarili, di je jugoslovanska vlada v zelo krat em času uspela z velikimi napori vseh jugoslovanskih narodov opremiti svojo armado z najsodobnejšo vojno tehniko in z ostalo vojaško opremo. Generalni podpolkovnik Apostolski je izjavil, da nudi jugoslovanska vojna akademija svojim slušateljem vse potrebno znanje za obvladanje vojaške tehnike in drugih vojaških ved. tako da bodo sposobni, če bo treba, čvrsto braniti svojo svobodo m neodvisnost socialistične Jugoslavije. Ob zaključku je dejal, da so se jugoslovanske vojaške šole otresle vseh šablon in negativnega vpliva ruskih inštruktorjev, ki so ob začetku delno uspeli vsiliti svoje birokratske poglede glede or-ganizaciiske strukture vojaških šol. Vrhovni poveljnik jugoslo-vans ih oboroženih sil in minister za narodno obrambo maršal Tito je za 22. december, dan JLA. izdal naslednje dnevno povelje; Vojaki, podoficirji, oficirji, generali in admirali! Pozdravljam vas in vam čestitam ob obletnici naše junaške ljudske armade — zvestega čuvaja svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine. V čast proslave dneva JLA ukazujem, da se izstrelijo častne salve v glavnem mestu FLRJ Beogradu iz 40 topov po 12 strelov, v glavnih mestih ljudskih republik Zagrebu. Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Titogradu pa iz 20 topov po 10 strelov«. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu sta se danes začela dva procesa proti vohunom Na obtožni klopi je sovjetska državljanka Ljuba Bašič ki je obtožena, da je zbirala politične, gospodarske in vojaške podatke za irgane sovjetske obveščevalne službe. Hkrati se je začel proces tudi proti 7 advokatom, inženirjem in nameščencem. ki so obtoženi, da so razširjali sovražno propagando Obtožnica dolži razen tega nekatere od obtožencev, da so vohunili v korist neke tuje države B. B. mEm /fr,4 t / m P' Danes, nedelja 21. decembra tcmaž, Tomis'av Sonce vride ob 7.43 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 4.40. Luna vzide ob 10.50 in zatone ob 21.n0. Jutri, pcnedebek 22. decembra Demelr j. Zvezdana_________ 14. december 1952 Prejšnjo nedeljo, in sicer 14. de-cembra so • goriški volivci obeh narodnosti izvolili novo občinsko predstavništvo, občinski svet. V primeri s pokrajinskimi volitvami, junija 1951. leta so sedanje volitve pokazale nekatere bistvene spremembe v številu članstva italijanskih organizaci) in strank. Tako je od lanskega junija do letos izgubila krščanska demokracija okoli dva tisoč glasov, s katerimi so se okrepile tri desničarske stranke: MSI monarhisti in ezuli. Ker je ’ značaj teh treh strank bolj ali manj fašističen, upravičeno ugotavljamo, da so od lanskih .1851 glasov, kolikor jih je dobila MSljevska lista, fašisti sedaj zrasli z 2000 izgubljenimi glasovi krščanske demokracije na približno 6000 glasov. Razmerje med DFS in SDZ st: bistveno ni izpremenilo. DFS ima 1523 glasov, SDZ pa 1542. Podatki z volišč kažejo. da je DFS močno zasidrana v okoliških slovenskih vaseh, Standrežu, Podgori, Pev-mi, Oslavju in St. Mavru, medtem ko se SDZ kot organizacija gorišicega slovenskega nezavednega malomeščanstva utrjuje v mestu. V novem občinscem svetu bo imela krščanska demokracija s svojo relativno večino 20 svetovalcev, MSI 4, DFS 2, SDZ 2, PDS1 2, kominformi-sti l,t goriška demokratska zveza 1, monarhisti 1, ezuli 1. DFS bosta zastopala tov. Milan Pavlin in Darko Šuligoj. Slavka uslužbencev Kibi Ravnateljstvo avt oprevo- znega podjetja Ribi ni hotelo uveljaviti zakona štev. 628 od 24. junija 1952, ki določa izenačenje pravic do pokojnine uslužbencev avtoprevoznik podjetij, ki imajo nad 25 zaposlenih, s pravicami u-siužbencev cestne železnice. V vsej Italiji je poleg podjetja Ribi samo še ena ustanova, ki ne upošteva tega zakona. In ker ravnateljstvo kljub večkratnim zahtevam uslužbencem ni ustreglo, so v četrtek 18. dec. stavkali dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Stavka je popolnoma uspela. Kafog 2e nekaj časa vlada med delavstvom v goriški livarni Safog nezadovoljstvo zaradt nekulturnega odpusta desetine delavcev, ki jih je ravnateljstvo pod pritiskom zakona poslalo v pokoj. Večina teh delavcev ima danes nad 60 let in so bili v livarni zaposleni od mladega. Sedaj pa so jih postavili na cesto, ne da bi jim kdo vsaj besedico rekel v zahvalo za ves njihov večdesetletni trud. Raz-dzlilt so tudi kot zadnja večja tovarna v goriški pokrajini nagrado v znesku 8000 lir za nadproizvodnjo, katero pa bodo morali delavci po izjavah ravnateljstva vračati po obrokih do septembra 1953. če bo zadevna državna pogodba določala drugače. Obtiua bovudnie — oris i tehnični urad je odklonil prošnjo sovodenj-skih kmetov, da bi pri ušpiči* napravil potrebna dela in ta- j ko preprečil stalne poplave. Pač pa je pr.zadetim Sovo-den, e:n odgovoril, da bo poslal pooblaščen ca hidravličnega urada, ki bo napravil poi.ev ie načrte, po katerih bodo kmetje lah :o napravili regu acijo na svoje stroške. Menijo, d bi bilo treba spremeniti na nekem mestu tek Sore. (Ve vemo, ali bodo sovo lenjski k ietje zmog'i tolikšno b re.ne Vse akor pa bi bilo potrebno nekaj storiti da preprečilo stalne po-pla H..r,i>latu J. I tsarja V p.usturih c,veze slovenskih prosvetnih društev v Dorvct je bila ob navzočnosti sli arja Jožeta Cesarja in prof. Jožeta Kosovela iz Trsta otvorjena slikarska razstava nekaterih Cesarjevih del. Za otvoritev razstave je vladalo veliko zanimanje. DELEŽ VATIKANA pri raznarodovanju Slovencev v Italiji Pod pritiskom Vatikana so tudi nekateri slovenski duhovniki v zamejstvu delali proti težnjam in volji ljudstva, nomesto da bi ga v njihovi nacionalni borbi podprli GORICA, 20. — Prekinitev diplomatskih odnosov med Ju. goslavijo in Vatikanom je posledica stalnega vatikanskega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije z namenom slabitve borbe delovnega ljudstva proti reakcionarnim klikam za svojo lastno svobodo. Nikoli v zgodovini ni bil Vatikan odnosno njegovi agenti v Jugoslaviji na strani ljudstva. Delili so si svojo protiljudsko vlogo z ostalo klerikalno slovensko ali hrvaško kliko. V fašistični Italiji pa je neposredno pomagal raznarodovati slovenski živelj. Pomagal je zapirati slovenske duhovnike, prepovedal je uporabo slovenskega jezika pri cerkvenih obredih, skratka bil je zopet na strani fašistične oblasti, blagoslavljal je fašistične horde, da bi mogle zmagovati v borbi proti jugoslovanskim narodom. Toda tudi po vojni ni gonja Vatikana proti slovenski manj. šini prenehala. Kolikor bolj so italijanske oblasti pritiskale na slovensko manjšino in izvajale nad njo represalije za dozdevno raznarodovalno politiko Italijanov v coni B, toliko bolj se je stopnjeval pritisk vatikanskih glasnikov italijanske in na veliko žalost tudi slovenske narodnosti nad našim narodom. Naši ljudje se tega še prav dobro spominjajo in ne bodo nikoli pozabili prejšnjega fašističnega škjfa Margottija ter vseh krivic, ki jih je prizadejal slovenskemu narodu med vojno in po njej. Bil je za go-riške pojme isto, kar je predstavljal in kar še predstavlja za Tržaško škof Santin. Vatikanski šovinizem do slo., venskega naroda v Italiji pa se s tem še ni končal. Zamejski Slovenci se še predobro spominjajo, da je neki duhovnik ukinil v Krminu slovensko pridigo in jo šele pod pritiskom javnega mnenja, u-stvarjenega po slovenskih časopisih ponovno vzpostavil. Nič boljše se ne godi s slovensko cerkvijo v Standrežu. Prejšnji župnik Zaletel je cerkvenemu pevskemu zboru pre. povedal slovensko petje v cerkvi, ker je prav isti zbor nastopal tudi na slovenskih prireditvah Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Izgnal jih je iz cerkve in s tem dosegel tudi to, da slovenski ljudje iz Standreža danes skoraj nočejo več v štandreško cerkev, ker je v njej pusto in prazno. Nedeljske maše so slabo obiskane in to ne po krivdi slovenskih ljudi iz Standreža, ampak zaradi vatikanskih služabnikov, ki verno izpolnjujejo njegove direktive, čeprav so le te v diametralnem nasprotju z interesi Slovencev. Groba krivica pa se pripravlja Slovencem v Italiji za pri hodnjo spomlad. Izza zidov nadškofijskega dvorca so se razširile resnici zelo blizu u-radno nepotrjene vesti, na podlagi katerih so imeli sedanji klerikalni voditelji SDZ dovoljenje, da kandidirajo s svojo kandidatno listo in da jo slovenski volivci lahko volijo, da pa bodo za spomladanske volitve nekatere spremembe zaradi kominformistične nevarnosti in da bodo morali slovenski katoličani v Italiji voliti šovinistično krščansko demokracijo. Iz navedenega moramo sklepati. da je zaradi ohranitve ča. sti slovenskega naroda kot celote bilo kar najbolj potrebno onemogočiti vatikansko spletkarjenje proti slovenske- j mu ljudstvu vsaj na tistem de. lu slovenske zemlje, kjer je bilo to mogoče. Kajti s preprečitvijo vatikanskih intrig so preprečili vmešavanje italijanske imperialistične iredente. Tak je odgovor ljudstva, ki se je enkrat za vselej naveličalo prenašati srednjeveško zaviralno breme na poti napredka in civilizacije. V Jugoslaviji je tako propadla vatikanska borba proti materialni in miselni svobodi delovnega človeka. :iW' I " 4 • ■:x • GORICA, SREDISCE SLOVENCEV V ZA MEJSTVU KRATKE TESTI Iz beneških vasi Sovodnje Prihodnjo nedeljo bo v vasi vaška »šagra«, kot je običaj na dan sv. Tomaža. Kodermaci Tudi v tej vasici Nadiške doline bo vsakoletni praznik na dan sv. Tomaža. Kmalu bodo božični praznik in novo leto. To je doba novih počitnic za dijake vseh vrst šol, prazniki vsega prebivalstva, čeprav to ne živi v dobrih razmerah. Letos je malo dela, posebno v zimskem času ga primanjkuje. Vsako leto je položaj težji Tisti, ki so odšli za delom v druge kraje, se vračajo. Dela na prostem so prekinili, tako da delajo le tisti, ki imajo stalno zaposlitev v kakšni tovarni. Toda med temi je le malo ljudi iz naših krajev. Upamo, da bo novo leto prineslo kaj boljšega zaslužka. Ter Vikar je odšel iz našega kraja Nekateri pravijo, da je odšel po svoji lastni volji, drugi pa zopet, da je bil premeščen. Res pa je. da je odšeL ker se ni strinjal s svojimi stanovskimi tovariši iz Podbrda in Brda. Ta stari duhovnik se je popolnoma vzdržal vsakega po-litičnfega delovanja, posebno nacionalističnega, medtem ko sta ona dva prava eksponenta nacionalistov pokrajine. Toda za duhovnike, ki se zanimajo samo za cerkev in za verska vprašanja ni mesta v Beneški Sloveniji. Danes lahko tam žive le skrajni italijanski nacionalistični eksponenti. Torjan 11. decembra je občina poslala po vaseh uradnika in dva delavca, da bi popisali po družinah, koliko živine imajo, zaradi davkov za leto 1953. Prišli so tudi v Tamor, vas, ki leži nad Mažerolami. Domačini so neprijazno sprejeli te ljudi, žene so se jim celo uprle Komisij za zaeurotfuoje uruauikov GORICA, J. - V St. 293 Uradnega lista z dne 18. decembra t. 1. je bil objavljen ministrski odlok z dne 12. novembra t. !., ki predvideva zamenjavo enega člana komisije za zavarovanje uradnikov industrijskega sektorja v gori ški pokrajini. Besedilo ministrskega odloka pravi, da so na podlagi odredbe z dne 26. maja 1950, ustanovili komisijo za zavarovanje uradnikov industrijskega sektorja v goriški pokrajini; dalje na podlagi note št 14864 z dne 10. oktobra 1952 je pokrajinski urad za delo v Gorici sporočil, da so sindikalne organizacije zaradi nujnosti odred-le, da bodo v novi komisiji postavi' - Tullija Callinija namesto Armandn Righija. SI.IIVHI\ISK(I IM./MIIVSK0 DRUŠTVU V fiOUIIII bo organiziralo za svoje člane in ljubitelje zimskega športa Sffiir*(«rfrijV na UKVAiNSKl PLANINI od 27. deiembia do vključno 5. ianuarja 1953. — Udeleženci bodo imeli na razpolago obilno hrano in udobno ležišče v zakurjenih prostorih. Celotna oskrba brez potnih stroškov bo stala za člane pet tisoč, za nečlane pa šest tisoč lir. Odhod 27. decembra z vlakom z glavnega kolodvora ob 6.35. Prihod v Ukve ob 9.58. Ptrljago bodo prepeljali na planino s sanmi. Vpisuje Darko Šuligoj v novi prodajalni v Gosposki ulici, nasproti Kmečke banke. Vpisovanje se zaključi v torek, 23. decembra. Kolesar povozil starko uOi-ICA, 20. — Danes zjutraj okoli 11.30 sta dva agenta policije pospremila v mestno bolnico Brigata Pavia 74-letno Ernesto Marini iz Ul. Roma št. 8. Službujočemu zdravniku je Marinijeva izjavila, da jo je toplo sonce privabilo z doma na sprehod m da je svoje korake usmerila porti Travniku. V bližini stavbe Prefekture pa jo je nenadoma podrl na tla neznani kolesar, ko je nameravala prekoračiti cesto. Na pomoč so ji pritekli takoj Ijud-ie in dva agenta, ki sta stražila pred prefekturo ter jo ne-nudoma pospremila v bolnico. Tu so ji obvezali rano na nosu in čelu. Ozdravela bo v nekaj dneh. Izgubljeni naočniki GORICA, 20. — Na uradu mestnih straž v Ul. Mazzini le žijo naočniki. Kdor lahko dokaže. da te njihov lastnik, naj jih dvigne. Kamnit drobec v oko GORICA, 20. Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 21-letni Dominik Grilli iz Sv. Mihaela na Krasu. Grilli je tolkel debel kamen, ko mu je drobec kamna ranil desno oko. Takoj so ga odpeljali v mestno bolnico k Rdeči hiši, kjer so zdravniki ugotovili, da mu je kamniti drobec ranil beločnico. Sprejeli so ga na oddelek za oči, kjer se bo moral zdraviti približno 10 dm. če ne nastanejo kakšne komplikacije. Na isti oddelek so sprejeli tudi 15-letno Marijo Pezzan iz Svetogorske ulice 99, ki si je ranila oko z leseno palčico. Ozdravela bo v nekaj dneh. KINO VERDI. 15: »Izpoved g. Doy les, B. Stanvvich. VITTORIA. 15: «Zvoki ob zatonu«, R. Mi land in H. Carter. CENTRALE. 15: «Alan, črni grof«, C. Laughton. MODERNO. 15: «Puščavski orli«, V. de Carlo in R. Green STANDREŽ, 18. in 20.15: «Za I por brez rešetk«, C. Luchaire in jim niso dovolile, da bi stopili v hleve. Uradnik se je moral s svojima dvema spremljevalcema vrniti, ne da bi v tej vasi kaj opravil. Ljudje v gorski vasi vedo, da morajo plačevati davke, vendar ne tako visokih, kot jih plačujejo v dolinah. Ker pa davke plačujejo, imajo tudi pravico zahtevati, da jim občina pomaga. Večkrat so vasi Tamor obljubili, da jim bode zgradili cesto, toda ostalo je le pri obljubah. 2ene so hotele pokazati oblastem, naj se spomnijo vasi tudi kadar ta potrebuje pomoči in ne le takrat, ko pridejo za davke. Tako je po vseh gorskih vaseh Beneške Slovenije. Srednje Po vseh naše občine je bilo v času vojne mnogo hiš porušenih in požganih. Po končani vojski so oblasti razglasile, da tisti, ki imajo poškodovane hiše, lahko popravijo, potem pa bodo dobili vse stroške povrnjene. Ljudje so se z velikim veseljem lotili dela ter gradili hiše in hleve v upanju, da bodo stroške dobili povrnjene. Mnogi izmed njih so Si sposodili denar, ker I ga niso imeli, sicer bi si ne mogli popraviti hiš. Na žalost pa moramo povedati, da je poteklo že dosti let, nihče od oblasti pa še ni i prišel pogledat in ocenit stroškov, ki so jih imeli naši kmetje s popravili in gradnja-| mi. Seveda tudi izplačali niso | niti vinarja. Oblasti so nas | imele za norca. Kdaj se bodo spomnile na svojo obljubo in izpolnile svojo dolžnost? Oblica Pred kratkim je umrla naša vaščanska Marija Saligoj, stara 80-Iet. Mnogo ljudi jo je spremilo na njeni zadnji poti. saj je bila med vsemi zelo pri’iubljena, Ravcnca Zima je potrkala na vrata Toplomer je že dalj časa pod ničlo in zato tem bolj občutimo svojo revščino. Naš letošnji pridelek, ki je že tako skromen, ker je svet kamnit, je bil letošnje leto precej slab zaradi poletne vročine in je. senskega stalnega deževja Kar pa še najbolj veča našo revščino, je brezposelnost. Od 3000 prebivalcev, ki jih šteje naša občina Rezija, je kar 747 ljudi brez dela, kar pomeni 5 odst vsega prebivalstva. Kako bomo preživeli zimo, je danes največja skrb vsakogar. Težko je odgovoriti na to vprašanje, če ne bo za izboljšanje našega stanja poskrbela tudi vlada Beli potok V teh dneh je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje v naši vasi. Kakor pravijo, je eno izmed najbolj modernih zgradb v vsej naši pokrajini. Delo je prevzelo in tudi dokončalo podjetje Lendaro iz Njivic. Šolsko poslopje se mogočno dviga iznad siromašnih vaških hiš Ce bi ljudje ne vedeli, kaj se skriva za tem, bi morali prav gotovo pohvaliti vla. do. ki je poskrbela za tako gradnjo nove šole Beli potok je vas, kjer ni niti navadnih poti, ki bi vezale med seboj razne okoliške zaselke, ni vodovoda niti elektrike. Toda se. daj ima moderno šolsko poslopje. Ljudje iz Belega potoka pa ne govore niti italijan. ski niti furlanski, temveč slovenski jezik Tu tiči torej vzrok, da je rimska vlada poskrbela za gradnjo šole. preden je mislila na vodovod, na ceste, na elektriko, kajti dobro ve, da bo šola najboljše o. rodje za raznarodovanje slovenskih otrok. Sovodnje Podpora brezposelnim SOVODNJE 20. V torke ■ 'opoldne bodo na sovodenj skem županstvu razdeljevali ondporo za brezposelne. Tako so sklenili na seji komisije za razdelitev vladne pomoči, ki io je županstvo prejelo od prefekture v znesku 240.000 lir. Pomoči potrebne so razdelili v tri skupine. Posamezniki iz prve skupine bodo prejeli po osem tisoč lir, iz druge skupine po štiri tisoč, iz tretje skupine pa po eden in pol tisoč lir. Obenem bodo razdelili tudi pomoč občinskega podpor nega društva (ECA). Z denarno podporo ustanove LAAI bo didaktično ravnateljstvo organiziralo za božične praznike v gostilni Hmeljak kosilo zs okoli 25 revnejših u-čencev. Kosilo bo 26. decembra okoli 12. ure Menijo, da bodo kosilu prisostvovali tudi predstavniki vlade. Italijanski novinarji in njihovi zemljepisni pojmi Prispevki v prid najemnikov GORICA, 20, — Objavljamo še nekatera imena oseb, ki so se odzvale pozivu Demokratične fronte Slovencev v Italiji za zbiranje prostovoljnih prispevkov v prid najemnikov ustanove Tre Venezie, ki jih ta skuša s pomočjo sodnije spraviti z njihove zemlje. Darovali so sledeči'. Jožica Rupp 1.000 lir, Viljem Nanut 500 lir, Karel Velušček 200 lir, N.N. Krrain 100 lir. Doslej je bilo nabranih 16.500 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala! Seznam osebnih prispevkov ; GORICA, 20. — Goriško žu-I panstvo sporoča, da je na ob-| činskem protokolnem uradu soba 17 na vpogled do 25. decembra 1952. seznam o-sebnih prispevkov članov Zavarovalne blagajne za leto 1953. Zainteresirani si lahko seznam ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. LOTERIJA V reviji »Settimo Giorno« je bil v zadnji številki objavljen zanimiv članek o beguncih vzdolž italijansko - jugoslovanske meje. Italijanski časopisi na splošno kaj radi objavljajo imena raznih jugoslovanskih beguncev, kar seveda po svoje komentirajo. V tem članku pa piše »Set-timo Giorno« o skupini beguncev, ki so iz Furlanije hoteli zbežati V Jugoslavijo (čeprav bi to hoteli najraje zatajiti!). Ker pa tega ne morejo popolnoma prikriti, skušajo potvoriti dejstva. Tako pišejo, da hodijo Italijani čez mejo, toda Jugoslovani, ki pri-beže v Italijo, so številnejši. Na komisariatu v Trbižu je nekaj Italijanov, ki so hoteli zbežati v Jugoslavijo, pa so jih jugoslovanske oblasti vrnile. List poudarja tudi, da je v koncentracijskem taborišču precej Italijanov, ki so tja pribežali in čakajo, da jim bodo dali zatočišče. Toda ko je govora o teh stvareh, skušajo novinarji potvorili resnico (pravzaprav bi lahko za to rabili tudi drugačen izraz). Naj navedemo primer teh prizadevanj: «Včash najdejo naše obmejne straže zjutraj krvave madeže, kri kakšnega begunca, je hotel zbežati na italijansko ozemlje. Tako se je zgodilo tudi preteklo noč. Ob italijanski meji pri Predilu, ko je patrulja šla ob meji. je okrog 3 ure bilo slišati strele v smeri reke Idrije, ki na tem predelu v dolžini nekaj kilometrov deli italijansko od jugoslovanskega ozemlja«. Po mnenju tega novinarja so graničarji streljali na begunce, ki so bili že na italijanskem ozemlju, jih zajeli in odpeljali od tam, potem ko so ostali na mestu krvavi sledovi Torej neprestano ogrožajo mejo, italijanske obmejne straže pa, ki so tako dobre, ne izdajo tega niti Rimu, da bi protestiral proti takim kršitvam meja. Toda najlepše pri tem je, da leži sedlo Predil blizu Mangrta. Ali je mogoče, da neki italijanski novinar ne ve, da je reka Idrijca nad 60 kilometrov oddaljena od tega mesta, v Beneški Sloveniji, bolje med Beneško Slovenijo in Brdi. Dežurna lekarna Danes bo poslovala ves dan in ponoči lekarna Alesani v Ul. Carducci št. 12. Tel. 22-68. BARI 59 38 47 35 26 CAGL.IARI 28 18 1 8 64 F1RENZE 32 8 22 78 16 GENOVA 29 39 57 21 23 MILANO 81 U 77 6 42 NAPOLI 90 3 86 39 12 PALERMO 39 27 85 77 41 ROMA 48 51 38 1 22 TČRINO 83 59 48 55 33 VENEZIA 69 13 72 6 14 Mes no kopališče z d prezrvke GORICA, 20. — Za božične piaznike bo mestno kopališče poslovalo po naslednjem urniku: ponedeljek 22. t. m. in torek 23. t. m. od 8 do 16.30; v sredo 24 t. m. od 8 do 19, parna kopel za moške pa od 9. do 19. ure; v četrtek 25. in petek 26. t. m. bo kopališče zaprto ves dan. ŠPORTNE VES I I Košarka v Gorici Prete..io nedeljo je košarkarsko prvenstvo prve državne lige počivalo. Le dve ekipi, Na-poli in Pesaro sta odigrali zaostalo teKmo. ki se je končala z zmago drugih s 30:48 Ista ekipa Pesaro je pri košarkarski zvezi vložila priziv zaradi tekme Pesaro-Goriziana, ki se je končala kot vemo s tesno zmago naših igralcev Vložite-lji priziva utemeljujejo slednjega s tem, da se je tekma — po njihovem mnenju — končala štiri minute preden bi se morala, Kaj bo zveza odločila v tem primeru? Prvenstvo po bo še počivalo, in sicer zaradi današnje tekme Spanija-Italija, naslednjo nedeljo pa zaradi praznikov Goričani bodo igrali prvenstveno tekmo 4. januarja proti moštvu Napoli v Neaplju. Poleg te morajo odigrati še dve tekmi v prvi polovici prvenstva, m sicer s Triestino in z Gira iz Bolonje. Upajmo, da se bo osnovna hiba Goriziane. to je počasna igra in pomanjkanje znanja streljanja v koš popravila s prihodom dveh Amerikancev, ki dobro obvladata hitro igro. Lestvica prvenstva prve državne lige je po osmem kolu sledeča; Borletti 8 8 0 0 506 337 16 Virtus 8 0 0 2 416 351 12 Itala 8 5 1 2 350 325 U Reyer 8 5 0 3 380 380 10 Roma 8 4 1 3 402 375 9 Gira 8 4 0 4 447 368 8 Varese 8 3 1 4 362 370 7 Pesaro 8 3 14 324 361 7 ' allarate 8 2 1 5 285 391 3 Goriziana 8 2 0 6 296 350 4 Napoli 8 2 0 6 424 467 4 Triestina 8 1 1 6 352 472 3 Nogomet Pro Gor z a • Legnago Danes bodo goriški ljubitelji nogometa lahko prisostvovali nogometni tekmi med Pro Gorizio in Legnagom, ki bo ob 14.30 na stadionu. Današnji nasprotnik ne bi smel predstavljati težke ovire za napredovanje Goričanov, kajti pro-goriško moštvo je v dobri formi. Lestvica prvenstva je sedaj naslednja: Lanerossi in Pordenone imata 17 točk, Crda iz Tržiča jih ima 15 Mestrina m Dolo jih imata 14 Portogrua-ro in Cerea 12, Legnago in Saici 11, Belluno 10, Pro Gori-zia in Libertas 9, Thiene 8, Ponziana 3, Trieste in San Dona pa 4 Poslovanje brivnic za praznike GOKiCA, 20. — Zveza obrtni-, kov za goriško pokrajino sporoča, da bodo za božič in sv. Stefan brivnice in damski saloni ves dan zaprti. Poslovanje trgovin za bož č. noi/o leto in 6. -uuuur GORICA, 20. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča svojim včlanjenim tvrdkam, da prefekt odlok z dne 8. oktobra 1951. leta dolo-_ ca, da bodo vsi trgovski obrati Doslovali po sledečem urniku- sreda 24. decembra na božično viljo bodo vse trgovine in vsi trgovski obrati lahko pošlo, vali do poljubne ure; pe arne bodo razdeljevale kruh tudi za naslednji dan; četrtek 25. decembra na božič bodo vse trgovine v«s dan zaprte; petek 26. decembra na sv. Stefan bodo poslovale pekarne in mle..aine, vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; v soboto 27. decembra bodo vse trgovine poslovale po navadnem urniku; v sredo 31. decembra bodo vse trgovine lahko poslovale do pljubne ure- v četrtek 1 januarja 1953 na novo leto bodo poslovale samo mlekarne in pe arne. vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; v torek 6. januarja bodo poslovale v dopoldanskih urah samo trgovine s sadjem in zelenjavo ter pekarne in mlekarne, medtem ko bodo vse ostale trgovine ves dan zaprte. Cvetličarne bodo la ko odprte občinstvu v dopoldanskih ura:l tudi oh omenjeni,) praznikih. Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča včlanjenim tvrdkam, da je goriški kvestor določil, da lahko ob praznikih vsi trgovski obrati m sicer v dneh 24, 25, 26 in 31 decembra ter 1„ 5., m 6, januarja 1953. poslujejo celo noč. Omenjeni odlok je v veljavi v vseh občinah pokrajine. Juventina B v Sovodniah Kot vemo sodeluje tudi letos v pokrajinskem prvenstvu druge lige rezervna ekipa standreške Juventine. pred tremi nedeljami je Juventina otvorila prvenstvo s tekmo na domačem polju proti Krminu; mladi štandreški igralci, so v tej tekmi remizirali. Naslednjo nedeljo bi morali Juven-tinci igrati v Gradiški proti Itah B. ampak tekma je odpadla zaradi košarkarske tekme, Preteklo nedeljo pa so ju-ventinci počivali, danes pa bodo ob 14 uri igrali zopet na igrišču v Sovodnjah proti ekipi Juventus iz Tržiča. Vabljeni vsi ljubitelji nogometa. V torek seja pokrujins egn upraunega odbora GO ICA, 20. — V torek 23. dec. se bo na Prefekturi sestal pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta dr. Giamicheleja. Na seji bodo razpravljali o raznih vprašanjih, med drugim tudi predlog o gradnji konzorcija za vzdrževanje cest Gorica - Sovodnje -Zagraj. Pokrajinski svet bo zasedal 27. dec. Pretežni del seje bo posvetil pregledovanju raznih proračunov uprave. ZSPD V GORICI PRIREDI V SREDO 31. T. M. OB 20.30 URI V PROSVETNI DVORANI NA KORZU VERDI (Bivša Mladika) E Igral bo prvovrsten orkester. Na sporedu je šaljiva pošta, izvolitev novoletne kraljice, žrebanje darila opolnoči in druga presenečenja. Deloval bo dobro založen bufet. Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. Tam lahko tudi rezervirate prostore pri mizah in si naročite mrzlo zakusko za polnoč. Ples bo trajal do jutra. Vabila so zaradi žrebanja darila numerirana in je njihovo število omejeno. Zato jih dvignite pravočasno. ' ‘Jitfi ZA TRŽAŠKI) OZEMLJE DANES 21. decembra 1552 ob 16. uri gostovanje v ŠKOFIJAH s Kreftovo dramo „ CELJSKI GROFJE" ) 3-dnevno zimovanie Zl v Črnem vrhu ZAM organizira v dneh 30., 31. decembra in 1. J3' nuarja 1953 zimovanjc v Cruem vrhu nad Vpisovanje do ponedeljka 22. decembra na sedežu ZAM v Ul. Machiavelli 13, in sicer med Etin 19. uro. Pohitite, ker je število prostorov omejeno ! SLOVENSKI AKADEMIKI Vos vobio na STEFAN 0VAN JE ki ga priredi v Trstu A. D. Jadran 26. decembra v veliki dvorani v središču mesta. Začetek ob 21. uri. Dvorana zakurjena. Vstopnice (dame 400, gospodje 500 lir) dobite v središču mesta v knjigarnah Stoka in Fortunat; v v Rojanu v trgovini Gec; v Barkovljah v mirodilnici Scheimer; prt Svetem Jakobu v trgovini Marc; pri Svetem Ivanu v tobakarni ^Prosen,—na Opčinah v trgovini Podobnik; v Nabrežini v trgovini Kosmina; v Sosljanu v knjigarni Šorli ter v Gorici v kavarni Bratuž«. ADEX iZLjjj 31. DECEMBRA IN 1. JANUARJA 19S DVODNEVNI IZLET POREČ ROVINJ PUL0 Vpisovanje do 23. t. h1' 5. IN 6. JANUARJA >95^ DVODNEVNI I/LET IL1RSR0 BISTRI« 0 PiVtfO 10 IN 11. JANUARJA P>53 enoinpoldnevNI IZLET V BRANIK BORELBiRG U. JANUARJA 1953 ENODNEVNI IZLET DUTOVLJE Vpisovanje do 27. t-pri "Adria-Exp F. Severo 5-b vu. Poslušajte °!j 18.30 koncert «Tr^ 10. zvona» na radiu .1 -vanske cone STO. ^ |t .. . f Ulate!ji in naročniki • Uprava „PK, MOlšrvKFGA DNEViNiKA** [e skle-nila darovati tistemu, ki postane nov nar« čnik pred L januarjem 53, ali kdor poravna celoletno naročnino za I. 19.i3, v znesku I 5200.- vnaprej pred 31. januarjem • 53, eno naslednjih kujifl • 1. SLOVbl\hkh ISAROUISL PR 4 VLjlLb 2. France Bevk: lZHR4l\l SPISI, I. del 3. lože Pahor -HODIL PO ZEMLJI S0 \AŠI 4. Fran Šijanec: 4LBER'I SIRK 5. Fe!gel Nanut: REl\h$KA SLOV EbM Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na ST& v Italiji. Uprava .PRIMKEGA DNEVNIK^ ROJSTVA. SMRTI IN POHOK1 GORICA, 20. - V goriški mestni občini je bilo od dne 14 do 20. decembra t. 1. 7 rojstev, 5 primerov smrti, 3 oklici in 5 porok. Rojstva, Tončka Ventriglia, Silvija Magrin, Hadrijan Chio-pris, Renata D’Ambrosi, Milan Brumatti, Renzo Vecchi, Tere-zika Raimondi. Smrti: 67-letni pek Ivan Ger-mek, 53-letni šofer Artur Ve-scovi, 69-letni brivec Marjan Musig, 85-letna gospodinja Marija Ipavec vd. Cej, 46-letni težak Alojzij Curci. Oklici: natakar Renato Co-retti in natakarica Marija Bas-suto, bolničar Arigo Pettann in gospodinja Tončka Ipsa, vul-kanizator Franc Furlan in gospodinja Bruna Nicoletti. Poroke: težak Pavel Corazza in delavka Karmen Stacul, kirurg dr. Viktor Grapulin in dijakinja Ornella De Carli, mehanik Armando Tami in gospodinja Olimpija Infanti, izlož-bar Ervvin Guenter Neumann in gospodinja Nidija Lillich podčastnik policije Salvatore Picci in uradnica Albina Principe. BAR .Mit LSCHiBI*- R- M. SAUR° 1 . . nudi vsaki tlun, i azun pon in polko, vosoln ztibnvn z lin.h,. in dobra pos^lb^ Usahli snliut n in naduH1' «ADRIA - EXPHBSS» ORGANIZIRA ZIIVIOVANJE na Bledu, Pokljuki, v Boli***!11* Planici, in l4.rauj*ki Sor' „1» na lc<*u Lepi smučarski tereni — v/.pcnjača — drsanje Hoteli in domovi Informacije pri »Adria - Express», Ul. E. Severo tel. 29243. 5-b Dotrpela je nasa nonadoim-sUjiva ANA PERTOT roj. DOLES Pogreb bo jutri ob 15. uri iz mrtvašnice bar^ kovljanskega pokopališča. Žalujoče družine: Pertot, Dol«, Rizza‘o, Di Natale, Parovel In Golmajer Trst - Barkovlje ■ Tržič na Gorenjskem, 21. decembra 1952. PRIMORSKI dnevnik Sl. decembra 1952 Naš tedenski pregled upirajo prisilni repatriaciji * ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KOPRU ISTUUTO PER LE ASSICURAZIONI, SOCIALI A CAPODISTRIA n o ZAVOD ZA SOCIJALNO OSIGURANJE U KOPRU e 5 N controllo. svitka in dan pri;ave *■ deli* noti!ica • data j . Ranca Nazlomle deli. PRIZNANIC HICEVU1 d’ iscrizione h DIN___________ P" c z beBed* DIN 3 diconsi / stupanju u poss |' I ^tnfk stalnega prebivals_ * Preghiamo di comunica za 21,228.000 ali 27,5 odst.) Medtem ko se je rusko prebivali tvo v ZSSR, ki znaša 53 odst celotnega prebivalstva, povečalo za 21,228.000, so JI. decembra 19** _• ' -iiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiimmiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHHfiiiiiiiniiHitiiirip James Cook at*' ' i ‘® ' ■ XrO-r:.~ ' H. Dauraiet (1808-1879): Kapitalistična kolonialna politika (litografija). C w IV ASE NEDELJSKO BRANJE ¥ nljjrii nunt« UfHHl UVmU P earl S. Bml mn am IZ UMETNOSTNIH GALERIJ DON-PAR1Z-RIM - ZMAGOSLAVNA POT Mogoče bomo videli kmalu tudiprinas hxmm»mmT zadnji Chaplinov film, ki je po uspehu v Angliji in Franciji prispel v Italijo m Nekega dne je kmet iz soseske pripeljal na naše dvorišče nenavadno vprego: dva močna vola sta vlekla gare, na katerih je bila staraj že odslužena kadunja za skube-nje svinj, polna raznih cunj. Jva vzglavju, tik za živinskimi repi, pa se je videla kuštrava glava, katere lasje so bili za moškega predolgi. ::a žensko prekratki. Tudi obraz je bil kaj čuden in na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, ali je v cunje zakopani človek moški ali ženska, ali je mlad ali star; le oči. ki so radovedno begale po dvorišču, so bile iz mlade* ga in živega ognja. Kmet se je nekaj časa oziral naokrog, upajoč, da se bo le pokazal kuk domačin; ko pa nikogar m mogel pričakati je zaklical: ■'(Kje pa ste, ljudje? Doba;-dev!> sem vam pripeljal k biši.» Domači smo bili v hiši in Skriti za rožami smo opazovali V)>rego na dvorišču, Cez nekaj časa je oče pogled il mater, mati pa njega — razumela sta se; kmet jirr.a je pripeljal občinsko revo, ki je menda že leto dni živela na soseski tako, da so jo srenja-ni vo?iii od hiše do hiše ali pravzaprav od hleva do hleva. Potem smo vsi skupaj slopili na dvorišče. ", «Dobardev sem vam pripeljal«, je ponovil kmet z rahlo lokavim obrazom. < Oče in mati sta še vedno molčala: on se še ni mogel odločiti, kaj bi, medtem ko materi že tako ni bilo mnogo za berače, razen tistih, ki jih je sama poznala. Prvi se je zganil oče. «Kako vendar*, se je obotavljal, «jaz sem le najemnik iti mi ni treba sprejemati do; brin del Mati pu je bila takoj ostrejša: «Kaj bo moral zdaj že siromak siromaka vzdrževati...?)) Kmet z vprego ki je bil precej zmožen ter občinski odbornik, se je sprva popraskal po tilniku, nato pa rekel: »Dobrih del se vendar ne bosta branila Zdaj imata priložnost...» Toda oče se ni dal kar tako. «Za take reči bi bil dober, na občini pa kot najemnik nimam nobene besede.« Videe, da je odpor naših proti taki vrsti dobrih del precej resna reč, vsaj resnejša, kot si je sprva mislil, je kmet napel druge strune, «Poglejta, io pač križ s temi dobrimi deli. Kai si hočemo, ko so pa tudi reveži na svetu Jaz sem siroto zdaj že drugič imel pri hiši. Moral- bi jo imeti štirinajst dni, pa sem jo imel tri tedne. Poglejta, kaj si hočemo...! V naši občini je okrog sto posestnikov. toda med njimi kakih trideset kajžarjev. ki pod ka-pom še toliko prostora nimajo, da bi svojo potrebo opravili. Kam naj jo vtaknejo? Vidva pa imata v najemu celo hišo. imata polje in živino, zakaj bi si še vidva ne pomagala s kakim dobrim delom?« Kmet je znal sukati jezik-Bil je znan skopuh in bi moral po vrstnem redu imeti občinsko revo v resnici štiri tedne pri hiši, a jo je že po treh tednih spet naložil na gare in odpeljal po občini. Ves čas razgovora med starši in vsiljivim kmetom je «doberdev», to je človek v kadunji na garah. nepremično ležal pod cunjami. Njegove velike žive oči so bile uprte nekam daleč pod nebo PREŽIHOV VORANC in zdelo se je, kakor da se ga razgovor onkraj gar sploh ne tiče, kajti niti ena poteza na rejenem, ovenelem obrazu se ves čas pogajanja ni spremenila, Po kratkem pomisieku je oče pogledal mater, mati pa očeta m spet sta se tiho sporazumela, Prva se je obrnila h kmetu mati: «Ali je to tista Zvodnikova avša?» «Kdo pa drug.« «Koliko časa naj jo imam pri hiši?» je vprašal oče, «En teden, če jo imate, bo že lepa reč«, je odvrnil krnet, pa naglo pristavil: «Ce jo pa dalj obdržite, bo še lepše za vas.# Do takrat se m razen nas otrok, ki smo radovedno strmeli v debelo, zabuhlo gia-vo v kadunji. okrog katere sta vola neprenehoma mahala in opletala z repi, nihče niti ozrl na človeka v garah. Vedli so se, kakor da bi bila na vozu kaka brezčutna ali mrtva stvar. Tedaj je vprašala mati: «Ali je kaj sitna? In pri jedi izbirčna?» Kmet se ni mogel vzdržati smeha: «He, he! Je še 'soj .vse od kraja. Včasih jo res prime, da začne sitnariti, toda zato je šiba tukaj. Potem se hitro upokoji...«** ?ele tedaj so vsi trije, pogledali proti kadunji, in ^.ee in mati sta kratko, a prodorno premerila, kar je bilo videti od sirote na garah. Tudi zdaj se človek pod cunjami ni zganil in obraz je osta! top, nespremenjen. Kakor sta bila kratka pogleda mojih staršev, tako sem kot desetletni šolar le opazil, da nista niti trohe usmiljena, ampak prej sovražna. Tudi pogled bogatega kmeta ni bil prijazen, toda oči mojih starcev so ga prekašale. Mene je pri tem zbodlo pri srcu. Zbodlo zaradi tega, ker sem bil, čeprav še otrok, on starših navajen sočutja do revežev in mi je bila zavest, da smo sami reveži,%pravza-prav brezdomovinci in tlačani, že takrat močno vrasla. Zdaj pa tako odkritje, taka sprememba! Takrat seveda nisem mogel razumeti, da zoprnost, ki je švignila iz očetovih in materinih oči, ni bila odsev kakega pravega, resničnega prezira ali sovraštva do občinske reve na garah, temveč da je bil to )e izraz trenutnega bridkega spoznanja svoje lastne usode; mogoče strah pred lastno temno bodočnostjo, ki jima je zdaj) ob pogledu na to revo, tako nazorno in z vso goloto stopila pred oči .. Zabuhli obraz na garah pa se tudi pod temi pogledi ni zganil. Tedaj je kmet začel siliti: «Kam pa jo bosta dala? Moram hitro nazaj, ker imam ljudi na njivi, b »Kar na paiiio,' 'saj še fii premrzlo«, je odgovoril oče in že stopil h garam, raz-vozljal verigo, ki je držala kadunjo na garah. potegnil ležišče proti sebi in ga :a-denjski zgrabil za ušesa stranic. Kmet je medtem kadunjo zgrabil za ušesi pri zglavju, nato sta jo odnesla na parno «Kako je lahko, kot bi bila kadunja prazna«, se je čudil oče. misleč p»i tem na debelušni obraz, ki je molel iz cunj. Mati in otroci smo molče šli za nosačema. Na parni sta odložila breme v prazen kot, da je bilo vzglavje obrnjeno proti vratom, «Na, tuksj boš lepo za vetrom!« je kmet pohvalil prostor in, ne da bi pogleda! bitje v kadunji, naglo izginil na dvori ?ee: mogoče zategadelj, ker ie ta nepremični obraz tudi v njem vzbujal neprijetne občutke ter mu razburjal vest. Z dvorišča se ie začulo na-ravmanje verige ter očetov glas: iiKara naj jo potem zape-ijem?« «K Habru!« je odgovoril kmet in pognal voli. Haber ie bi) naš najbližnji sosed. In kakor bi se šele zdaj spomnil, je dodal: «Sicer. pa mislim, da več kakor še enkrat ne bo prišla naokoli...« • Dobro delo. s katerim - i lahko prislužiš nebesa. ** Umiri. (Nadaljevanje 25. decembra) Zgodovina uvršča angleškega kapitana Jamesa Cooka med največje morjeplovce sveta. Ne samo zato, ker je Cook odkril mnogo neznanih dežel, morij in morskih poti. temveč tudi zato. ker je svoja potovanja po neznanih deželah in morjih tudi opisal in dal tako prve točne podatke o neznanih deželah in ljudstvih, Cook se je rodil v začetku osemnajstega stoletja v skromni angleški družinici. Bil je najprej mornarček na premogarski ladji, v sedemletni vojni pa se je tako uspešno udejstvoval v vojni mornarici, da je bil sredi osemnajstega stoletja določen za poveljnika ladje «Endeaovur», ki se je odpravljala na dolgo pot po neznanih morjih. Na tem potovanju je dospel tudi na Novo Zelandijo in raziskal. neznano vzhodno avstralsko obalo. Po vrnitvi s prvega potovanja je admiraliteta poslala Cooka vnovič v Tihi in Atlantski ocean. Na tem potovanju je dvakrat prodrl v južni polarni pas in z vso gotovostjo pobil bajko o južnem kontinentu. Na vseh teh svojih potovanjih je Cook pisal dnevnik in popisoval svoje doživljaje, Opis svojega drugega potovanja je sam tudi izdal v knjigi. Prvo in tretje potovanje pa so po njegovih dnevnikih popisali razni pisci, ki so povečini precej izmaličili Cookov samorasli in kleni jezik. NjegoVi dnevniki so bili objavljeni v izvirniku šele leta 1893 Slovenska izdaja, ki jo je pripravila založba Mladinska knji-’ rta, je prirejena po izdaji angleškega publicista, ki jo je priredil leta 1849 in ki velja za najboljšo. Iz knjige bodo tudi naši bralci lahko spoznali drzne podvige slavnega pomorščaka, njegove borbe z razbesnelimi oceani ter dogodivščine v neznanih, nO-vo odkritih deželah. Bilo je zato vsekakor prav', da smo to knjigo enega slovitih po^-morščakov in raziskovalcev dobili tudi v slovenskem jeziku, da bodo po njej lahko segali naši mladi in starejši bralci, ki jih zanimajo daljne dežele in življenje v njih. Veliko ameriško pisateljico Plearl Buckovo slovenski bralci že dolgo poznajo in visoko canijo. Ze leta 1934 smo dobili v slovenskem prevodu enega njenih najboljših romanov »Dobra zemlja«, dve leti kasneje pa je bila prevedena njena mojstrovina «Mati». Kasneje smo dobili še prevod njenega prvenca «Ve ter z -vzhoda, veter z zahoda«, pred kratkim pa je v časopisu izhajal prevod njenega najnovejšega romana «Zmaj^-o .seme«. Zdaj pa smo v 62. zvezku Male knjižnice., ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, dobili kot dopolnitev izbor krajše proze. Najprej nekaj besed o pisateljici. Prav letos je obhajala svojo šestdesetletnico. Rojena je bila v Ameriki, pa se je že zgodaj s starši misionarji preselila na Kitajsko, kjer se je kasneje tudi poročila in preživela večji del svojega življenja. Zdaj živi v Ameriki in se ukvarja skoraj izključno z literaturo. S svojimi deli je zaslovela po vsem svetu in prejela tudi najvišje literarno odlikovanje Nobelovo nagrado. Zato je vsekakor prav, da smo poleg njenih daljših del, ki jih že imamo v slovenskem prevodu, dobili tudi nekaj krajših mojstrovin Pearl Buckove. Poleg najdaljše povesti «Prva žena«, ki je dala tudi zbirki naslov in ki bralcu odkriva nepozabno podobo trpeče kitajske žene, je urednik uvrstil v knjižico še pet krajših povesti, katerih snov je prav tako zajela iz kitajskega življenja. Tudi te kratke povesti odkrivajo bralcu zastor nad zasebnim življenjem Kitajcev, obenem pa tudi kažejo, da je pisateljica mojster tudi v kratkih delih. Prav zato bodo po tej knjižici radi segali naši bralci, tako oni, ki jih privlačuje eksotična snov, kakor tudi tisti, ki poznajo in cenijo umetnost Pearl Buckove. S. R. Claire Bloom, Več kot pet tisoč ljudi se je zbralo sredi Oktobra na trgu pred kinematografom Odeon v Londonu, kjer je doživel Chaplinov film «Li-melight« (Luči z odra) prvo predstavo. Vsi so, hoteli videti Charlota, radovednost pa je zbujalo tudi vprašanje, kdo vse bo prišel na to slavnostno prvo predstavo. Prišli so igralci Lawrence Oli-vier in Vivien Leigh, Nole Co\vard, Douglas Fairbanks ter producenti Arthur Rank, John Mills, Anthony As guith in Michael Balcon. Prišla je. tudi glavna igralka Claire Bloom,, ki pa je prispela šele. proti koneu predstave. (V tistem času jp igrala v gledališču Old Vie> Julijo). Charlie Chaplin jo je predstavil tudi princezi MED SLOVENSKIMI REVIJA Mij I Utrnil) 1952 Dejali bi. skoraj, da so I žaku. Znani geolog Ivan R« geografi spretnejši od zgodovinarjev. Medtem ko so .iiamreč ti izdali to jesen obsežni Zgodovinski časopis, ki ima čez 500 strani in noš/ letnico 1951' pa so geografi skoraj v istem ča.->u izdali svoj Geografski vestnik, ki je za polovico manjši, a nosi letnico 1952. Letošnji letnik, ki ima zaporedno številko XXIV. je uredil dosedanji urednik Anton Melik s sodelovanjem Svetozarja Ilešiča.. Melik.ova je tudi uvodna razprava Na-Se jadranske luke, ki je tudi za nas še posebej zanimiva, Ko navaja pet po naravi danih pristaniških področij na jugoslovanski strani Jadrana, se obširneje ustavlja tudi ob Tržaškem zalivu. Razen o Trstu kot pristanišču razpravlja Melik tudi o Miljskem in Koprskem zalivu. Priključitev Primorske k Jugoslaviji je dala slovenskim geografom za dolgo dobo neizčrpne snovi. Kafcov v dosedanjih podobnih publikacijah tako tudi ta letnik revije ni brez razprave, ki bi se nanašala na omenjeno ozemlje. Srečko Brodar je napisa) Prispevek k stratigrafiji kratkih ioni, Pivške kotline, posebej Parske golobine, V učeni razpravi se avtor zlasti ustavlja ob golobiiii — to so jamske skalnate odprtine, v katere se zatekajo golobi blizu vasice Par.ie, nekaj manj kot uro hoda oddaljene od Pivke (Šempetra) na Krasu v smeri proti Kne- kpvec piše O nastanku iti razvoju. Ljubljanskega polja. Milan Šifrer pa O obsega zadnje poledeniti)« na Pokljuki. Vladimir Klemenčič ugotavlja v svoji razpravi R asi prebivalstva na Slovenskem Koroškem, da so spremembe v populacijskem gibanju v zadnjih 17 letih precejšnje; v glavnem se težnje populacijskega razvoja izražajo v naraščanju prebivalstva po mestih in okolici in V upadanju v agrarnih gorskih krajih m tudi v nižinskih predelih, če so oddaljeni od večjih gospodarskih središč. Vitalij Ma-nollin je prispeval Kratek pregled temperatur in padavin V Ljubljani v 100-letni opazovalni dobi 1851 - 1950. Priloženi sta tudi tabeli za temperature in padavine za vseh sto let. Avtor ugotavlja med drugim, (la je vreme v zadnjih desetletjih postalo r bolj nagnjeno k ekstremnim pojavom. Planince in sploh izletnike po planinah bo zanimala Janka Tavčarja, Planinske poti v slovenskih Alpah. Tavčar piše o planinskih poteh v davnini pred vznikom planinstva, nato o prvi nadelani poti in o planinskih pristopih v času prebujenja planinske misli, potem o dobi klasičnega planinstva. Kakor na vseh področjih slovenskega javnega življenja, se je v preteklem stoletju — in seveda tudi pozneje --r tudi med’ planinskimi društvi pričela narodna borba; avtor posveča posebno po- C -SE ENA SLOVENSKA ZALOZBA- Kaj bo izdala Slovenska Matica Slovenska Matica, najsta-reiša slovenska založniška ustanova, je pred kratkim sprejela načrt za svoje založniško delo v prihodnjem letu. Slovenska Matica, ki je bila ustanovljena pred več ko 85 leti z namenom, da nudi Slovencem poljud-no-znanstvena in pomembnejša leposlovna dela, je v letih svojega obstoja opravila ogromno kulturno delo. Cela desetletja so zborniki in letopisi Matice nadomeščali slovenske znanstvene publikacije. Po prvi vojni pa je Slovenska Matica v spremenjenih razmerah s svojim delovanjem pripravljala tla za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako je poleg prevodov leposlovnih del, zlasti iz svetovne klasične literature, začela izdajati pomembna domača znanstvena dela. Tako je pri Sloven- ski Matici izšel Melikov geografski spis Slovenija, pri njej je prof. Kidrič izdal svojo literarno zgodovino, Izidor Cankar pa začel izdajati zgodovino likovne umetnosti. Po premoru v letih okupacije in v prvem povojnem času, ko se delo Matice ni moglo prav razmahniti, je Slovenska Matica pred dobrim letom obnovila svoje delovanje. Danes je sicer njeno delo omejeno izključno na založniško delovanje, vendar pa ni zato nič manj pomembno. Poleg res kvalitetnih leposlovnih del ima Slovenska Matica namen izdajati predvsem poljudnoznanstvena deia, tako da je njeno delovanje nek:>-ko v sredi med založniškim delom Slovenske akademije znanosti in delom ostalih slovenskih založb. V okviru tega svojega osnovnega smotra ima Slovenska Matica na- men v prihodnjem letu izdati vrsto zanimivih publikacij. Tako bo med prvimi izšla druga knjiga izbranih esejev literarnega in kulturnega zgodovinarja Ivana Pri-iatlja. katerih prvo knjigo ie Matica izdala letos. Prav tako bomo dobili četrti zvezek Izidorja Cankarja Zgodovine likovne umetnosti, s cimei se bo to pomembno delo, ki je edinstveno v slovenski umetnostni zgodovini, približalo svojemu zaključku. Naš znani geograf prof. Anton Melik pripravlja drugi del svoje knjige Slovenija, ki bo dokončala pred vojno začeto delo. Pomembno delo bo predstavljala vsekakor Zgodovina Slovencev, ki bo izšla v več knjigah.' Prihodnje leto namerava Slovenska Matica izdati 1 del te zgodovine ki jo bo napisal univ. prof. Milko Kos. S področja leposlovja je zaenkrat pred- videna izdaja Dantejeve »Divine Commedie«. Izdaja bo temeljila na starem prevodu prof. Jožeta Debevca, ki ga je deloma popravil Anton Debeljak, deloma pa Mile Klopčič. Svojevrstna zanimivost bo izdaja Spominov Josipa Vilfana, enega izmed voditeljev tržaških Slovencev v času po prvi svetovni vojni, poslanca v rimskem parlamentu in predsednika kongresa evropskih narodnih manjšin, To je zaenkrat načrt za prihodnje leto. Slovenska Matica pa ima v načrtu čimprej obnoviti tudi Filozofsko knjižnico, še nadalje izdajati zbirko Vezana beseda ter začeti z izdajanjem posebne leposlovne knjižnice. V načrtu so tudi spomini Etbina Kristana, Slovenska Matica ima torej obsežen in zanimiv program, želimo samo, da bi ga tudi v celoti izvedla. S. R. glavje začetni dobi te borbe, v naslednjem pa popisuje dobo SPD od ustanovitve do prve svetovne vojne (1893-1914). Po prvi svetovni vojni je prešel znaten del slovenskega planinskega ozemlja pod Italijo, s čimer je nastal nov problem za mnogo planinskih poti. kajti mnogi slovenski vrhovi no imeli dotlej pristop s strani, ki je pripadla Italiji, Novo stanje je spet nastopilo po drugi svetovni vojni: po eni strani mnogo poškodovanih poti, po drugi pa 'vrnitev večjega dela slovenskih Alp Nada N. Cadeževa opisuje barvanje ponikalnice Loga-Mice v letu UI51. V potok Logaščico, ki prične pod železniško postajo Logatec svojo pot pod zemljo, so vrgli 29. IV. 1951 7 kg ura-nina. Opazovali so nato pomembnejše izvire okoli Vrhnike in Bistre in ugotovili — pri kasnejšem pregledovanju vzorcev s fluorosko-pom — barvo v izvirih Male Ljubljanice. Velike Ljubljanice in Ljubije pa tudi v nekaterih manjših. Na Bovško nas vodi naslednji prispevek Podor na Javorščku: fr. Planina opisuje podor, ki se je dogodil 8. avgusta 1950 in sestavek dokumentira z zanimivimi slikami. Davilo Furlan je objavil kratek sestavek Kritičen pretres arhiva meteorološke. postaje v Ljubljani. V rubriki Obzornik objavlja Svetozar Ilešič Nadaljnje načelne diskusije o geografiji, kjer nekako nadaljuje poročilo iz Geografskega vestnika 1948-49 o živih diskusijah, ki se razvijajo po svetu o tem. kaj je bistvo in vsebina geografije. Ilešič navaja dela in mnenja angleških. italijanskih, ruskih in francoskih avtorjev. Isti avtor je prispeval članek Mednarodna proučitev kmetijskega izkoriščanja tal Cene Malovrh je objavil Nekaj značilnosti demogeograf-ske slike FLBJ. Dva krajša prispevka pa je napisal Ivan Gams, Roman Savnik, Vladimir Klemenčič Ivan Gams, Cene Malovrh, Svetozar Ilešič, Vasilij Melik, Franjo Baš, Vladimir Kokole in Valter Bohinec ocenjujejo dela domačih in tujih avtorjev: to so: Anton Melik, Janko Orožen, Gams Vane, Ivan Kuščer, Rudolf Badjura, Bori-voje Z. Milojevič, P. S. Jovanovič, Ant. Lazič. Dušan Dukič, Dragutin Petrovič, Branislav P Jovanovič, Pe-tar R. Trajkovič, Boris Prikril, Rudolf Wurzer, A. Blanc, Max. Sorre, Daniel Faucher, Pierre George. Sledi pregled revij kjer so poleg jugoslovanskih navedene tudi avstrijske, ruske, francoske, angleške, nemške tn italijanske revije (iz Trsta: Bollettino della Soeictži Adriatica di Scienze Natura-li. Vol. XLV, 1944-1950). Na koncu je še Kronika, kjer so objavljena poročila o kongresih geografov in podobno. rho ! jUargaieti, ki je tudi prisostvovala filmu poleg sestrične kralj ice-matere, lorda In-verclyda, Lady Rothschild in drugih. Margareta je dejala Chaplinu, da ji je film tako ugajal, da je večkrat jokala in se smejala. Izkupiček večera je bil namenjen londonski družbi za vzgajanje slepih. Zunaj je množica potrpežljivo čakala, da bi še enkrat priredila Charlotu ovacije. «Zame je to čudovit večers, je dejal Charlie Chaplin. Večer v Londonu je imel Ob prisotnosti osebe z dvora na sebi skoraj nekaj, kar bi lahko imenovali demonstracijo proti ukrepom nekih ameriških oblasti, ki so po Charlotovem odhodu izdal« znani ukrep, da ga je treba ob povratku pridržati v karanteni. da se ugotovi, če ni v njegovi dejavnosti kaj protidržavnega. Cez kakih deset, dni je namreč naneslo, da je bil Charlie Chaplin predstavljen tudi kraljici Elizabeti. Bilo je to na ((Rova! Command Performance« v kinu Empire na Leicester Squaru: to je letna kinematografska prireditev za kraljevsko hišo in njene povabljence. Povabljen je bil tudi Charlie Chaplin — poleg Kirka Douglasa. Vvone de Carlo in drugih filmskih igralcev in kritikov. London goji določene simpatije za svojega sina Ghar-lota, vendar pa ugodnih kritik gotovo niso narekovala žgolj prijazna čustva. ttSpectator« je pisal: «.Lime-light’ zasluži splošno pohvalo, saj je proizvod plodovite Chaplinove domišljije* sad njegove mogočne in individualistične ustvarjalne sposobnosti.)) Kritik v «Nevv Statesman and Nation« pa je pisal: «Med vsemi njegovimi filmi se mi zdi ta najr bolje napravljen . ;n .. sploh najboljši. Njegovi značaji so globoko prežeti s človeškostjo, fSfegtfva junSfnhj'a*$f naš fra na' svojski načiiSr7 "■ V’ New Vorku so film pokazali kritikom, Newyorške kritike niso bile vse enako povoljne, pač pa so si bili kritiki soglasni v ocenjevanju igre glavne ženske vloge igralke Claire Bloom. «New York Times« je pisal, da je film ((Sijajna . izmenjava komičnih in dramatičnih elementov, prepričljiv, ganljiv in poln najvišje virtuoznosti«. Kritik lista «New York Herald Tribune« je napisal: «Sijajne Chaplinove sposobnosti so pri. filmu očitne; rie sicer v popolnem nadzorstvu Snovi in sredstev izražanja, to je res, toda te pomanjkljivosti odtehta bogastvo duhovitosti in čustva.« «Daily News», «Daily MiroT« in «Morning Telegraph« pa so bili s svojimi kritikami bolj hladni. Iz Londona je Charlot nadaljeval pot z družino in filmom v Pariz, Zopet navdušen sprejem množice, slavnosti, odlikovanja. Cez šest sto francoskih igralcev je prisostvovalo slovesnosti, ko so Charlota v Theatre des Am-bassadeurs imenovali za častnega člana Zveze francoskih umetnikov Francoski minister za industrijo in trgovino pa je priredil poseben sprejem na čast Chaplinu in pa francoskim režiserjem, igralcem in producentom, ki so prejeli nagrade na beneškem festivalu. Ko sc je Chaplin v svojem govoru zahvalil ministru, je izrazil veselje ob preporodu francoskega filma, ki so ga pokazali tudi uspehi v Benetkah. Vestni računarji so tudi natančno izračunali, koliko «nese» Chaplinov film. Tega seveda ne delajo zgolj zaradi neke statistike, ki bi služila zbirateljem zanimivosti, temveč zato, ker so določeni vrsti ljudi, ki imajo opravka s filmi, taki podatki 'najbolj važna zadeva. Lahko bi bil še tako dober in lep film, pa bi — teoretično — premalo «nesel», — in bi ga vrgli med neuporabno šaro. No, računarji so ugotovili, da pripada filmu «Limelight» prvo mesto pri nabranih vstopninah. Upajmo, da bo po slavnostnih predstavah v Rimu prispel film kmalu tudi v Trst. Kaj pa je posebnega v tem filmu? Težko je film opisovati, dokler ga nisi sam videl, to so pravi, verjeti bi moral temu, kar je o njem napisal nekdo drugi. Vsebina filma pa je vendar stvar, ki je nihče ne more bistveno drugače opisati: zato lahko iz tujih poročil povzamemo nekaj, kar nam bo zadostovalo, da bomo vedeli, kaj sploh Charlot v tem filmu obdeluje. Vsebina filma je približno ta-le: Stari muzikant se vrača opotekaje se proti domu. Včasih je bil umetnik, toda sedaj je njegova umetnost zatonila in ne ogreje več človeških src. Sonce in kričanje otrok ga ne zdrami njegovega vegastega, pijanega korakanja. Toda ko se mu posreči odpreti vrata borne hiše, kjer stanuje, začuti, še preden dospe do svojega prvega nadstropja, duh po plinu. Strezni se in v neki drugi siromašni sobici najde dekle, ki se je hotelo zastrupiti s plinom. Odnese jo v svojo sobo in ji posveti vso svojo skrb. Da ji lahko kupi pomaranč, proda svojo violino. Deklici pa opisuje lepoto življenja, ki ga je hotela zapustiti. Deklica se je učila plesanja, pa je izgubila voljo in moč, da bi nadaljevala s plesom, ko je izvedela, da se njena sestra prodaja, da jo v šoli vzdržuje. Zdravnik ,ii je povedal, da z močno voljo lahko zopet oživi svoje paralizirane noge. Muzikant čuti, da ji mora pri tem pomagati. Toda ne gre samo za moi-alno pomoč, zakaj deklica nima niti s čim živeti.' Muzikant hoče ponovno poskusiti srečo na odrih Ne s svojim pravim imenom, ki je bilo nekoč slavno in ki ga ne mara omadeževati, temveč z izmišljenim. Toda uspeha ne doseže: gledalci zapuste dvorano in ostane samo eden, ki je med predstavo globoko zaspal. Propadli umetnik se vrne skrušen domov, plesalki ni povedal ničesar o svojem nastopu. Toda od žalosti se izjoče. Deklica, ki jo je on naučil, kako naj gleda v življenJe’ ne mara, da je njen zaščitnik žalosten. Ko ga Pn8°_ varja in se razvname, v trenutku opazi, da se ji noge gibljejo. Deklica je postala baletSa v velikem gledališču, potem celo prva balerina v Open-Nekoč nastopi z njo v stran ski vlogi tudi stari muzikant, ko bi morala baletka na oder, se zaplete v vrvi m v padcu zavpije, da je n0“-ne držijo. Toda muzikant 3» s klofuto skoraj vrže na oder. Po velikem uspehu se mo baletka srečna zahvali. Po tem ga celo prosi, da bi Postala njegova žena, toda stari ve, da ona ne more ve<-pripadati njemu in se sp«^ umakne med pocestne- mu*1 kante. Deklica ga pa išče in no ga najde z veselim sp ročilom, da je impresa,^; pripravljen prirediti v®’ njemu na čast. Umetnik * da bo občinstvo ploskalo ^ prijazne naklonjenosti, t0 hoče, da bi s svojo U®1 ' nostjo še enkrat nadkriM o klonjenost . Uspel je in še enkra'. vabil iz svoje violine ču vito glasbo, ki je potegni ^ za seboj vse občinstvo v _ lirično ploskanje- Toda P° nesrečen skok z odra mu -e natrgal življenje. Občinst'-^ tega ne opazi, ker ima um®*' nik še toliko moči, da prikrije. In ko v zadnji t®*" ki nastopi njegova balerifis; se da prenesti za kulisa^1 čisto blizu pozornice: s P°^ gledom na plesalko se 1°^’ od življenja. . . : FILMSKI KOMIK Matpe T>ann:y K s - 5 y<; je 1 znan' fitefikl--tetriikfi' Njegova siava je s stara dvanajst let in na splošno pravijo, da je Danny Kaye eden naj večjih komičnih umetnikov v Ameriki;- Kayeva komika je v glavnem besedna. Zanjo ima Darnny Kaye silno- spretno prisotnost du-' ha in gibčen jezik Sijajen je V pantomimi, v mimikriji in glasbeni burleski. Njegov glasovni register Jt» zelo bogat saj obsega dve oktavi. Posnema lahko bariton, tenor, v so-pranovi lestvici dosega celo visoki C, Poleg tega ima odličen spomin, kar mu omogoča nastop v najtežjih vlogah. Po rodu jo Danny K a y e Rus, Njegovo pravo ime je David Daniel Kaminski. N jegov oče je bil delavec v New Yorku. Tam se je rodil David Daniel kot njegov zadnji otrok !8. januarja 191.3. Tam je tudi obiskoval prve šole, prve prireditve in se v gimnaziji posvečal lahki atletiki. Umetniško se je pričel udejstvovati v radiu. Ze zelo zgodaj se je tudi pridružil potujočim gledališkim družinam, ki v poletnih mesecih krožijo s svojimi prireditvami po Združenih državah. Pozimi je živel od tega, kar je zaslužil poleti, in obiskoval newyoriki Broad-way. Poskušal je srečo, da bi prišel do kake resnejše zaposlitve pri največjib bvoadwayskih lastnikih, Četrto poletje umetniškega udejstvovanja si je Danny Kuyo sestavil sam svojo gledališko družino. Z njo je krožil po Združenih državah, nato pa še po večjih mestih Daljnega vzhoda. V stiku » tujejezičnimi gledalci je izpopolnjeval svojo pantomimo, tako da je ta postala zgovornejše komično sredstvo njegove umetnosti, kakor pa govorica Naslednje poletje je srečal Silvijo Fine, s katero se je kasneje poročil. Jeseni 1939 je v broadwayski reviji gledaliških družin ((Slamnatih klobukov« dosegel zaželeni u-speh, ki ga je toliko časa pričakoval. Tisto zimo je skupaj z ženo Silvijo nastopal v newyorških zabaviščih. 2ena mu je pisala skeče in pesmi, s katerimi je Danny Kaye nastopal. Tedaj se Je pričel K a Jev uspeh na Broadwavu. J?ara-monuthovo gledališče ga je povabilo^ da je nastopal v komediji ((Gospodična v tem- Dannv Kaye ima glavno vlogo ^ £>an-«Hans Christian Andersen and ,0jjo ceru, Danci so pokazali veliko ,|e' tu0- vrsti je bila prav t govega uspeha igr«* v. t . zaraf*1 kot11 redu-. lij®** ed?3a jjnt0 vsak večer na spor®0Rignem je odigral na v n^1 odru še eno Vlog0 , Jjofll«' drugi kratki glasbe0 eseceV diji, ki jc bila 1® _ „a j* na sporedu — za tem pa V orožiu'J' prišel k filmu. vlroklynf'. «Cude?ni mož«, sivljeT,ie kozlič«, ((Skrivno »Rojen8 VValterja Mittyj®*' rSta f'l* je pesem« — »i: nostjo služil ta_ ,. j v dvo-nastopal je v W 0j,činstvo> ranah za sir0*10 kr ožn'11 za vojake, bil ta potovanjih PO Jnih drža* boriščih v vali in na Jap°n* v Toda to je bil z‘ a do-Prve filmske ’M,lo v življa Danny K«>«' * {iUnir povojnem ameT'n k„mi<-11111 in po teh njegovl m0 td' karakterjih ga poz"amo di mi. «SVET NA KAJBARJV. novi slovenski film, bo °,a vel svojo premiero v 21. decembra. LIKOVNO RAZSTAVO TOVARNI AVTOMOBILO so priredili v Mariboru, težnji približati umetno-ljudstvu so organizirali stavo slik »•» lnPov v L mobilski tovarni. Na rai« V, so bila dela 11 slikarJI in 3 kiparjev, torej sko" vseh mariborskih umetnik* Razstavljenih je bilo 32 sJ in 9 kipov. | MAV HINJE Ce je koga razjaril Win-tertonov ukaz o snctju dvojezične označbe našega Sesljana, smo to mi, ker smo s to vasjo povezani že od davnine; občina, cerkev in šola — so nam bile skupne skozi'stoletja. Poznali smo samo Mavhinje. Sesljan Vižovlje ne pa Malchina, Sistiana, Viso-giiano Mi ^ svojo preprosto pametjo pravimo, da naj ostanejo Milano, Napol 1 in drugi ita'ijanski krt ji to, kar so, naša imena pa kakršna so. Nam.se prav nič ne cedijo sline ne do italijanski ne po angleški ne po ameriški zemlji, in prepuščamo to tistim, ki rinejo semkaj ter bi nas radi izrinili z naše zemlje kot jež lisico. Pa povemo da nas ne bodo, pa če postavijo po Palutan-Wintertonovem ukazu kilometrsko tablo s Sistiano. Pridružujemo se besedam dopisnika iz Stivana, ki je dejal, da smo preživeli fašizem in njegov ogenj in pepel, pa bomo tudi to; prebili bomo tudi demo-kristjanske ali bolje klero-fašistične udarce. Vidimo, kako se narodi po drugih zemljah otresajo imperialističnega jarma. Tako bo počasi strohnel rimski imperializem, ki dela na tej zemlji račun brez krčmarja, čeprav dobiva za podaljšanje svojega življenja injekcije z onstran luže. Odkar je razsajala huda burja je naša vas ponoči v temi, ostale so samo tri žarnice. Vemo, da so imeli pri ACEGAT precej dela, toda bil bi že čas, da bi postavili nove žarnice. Kaj čakajo, da bodo še koga napadli v temi, kakor se je dogodilo pred dnevi? O kopalnicah smo že večkrat pisali 2e pred dvema letoma so jih napravili v novih hišah, a do sedaj jih niso še odprli. Nihče ne ve za vzroke. Za našo vas se tržaška občina prav malo zanima. ysa njena skrb je za tujce, za italijanske begunce. Ze nekaj let jih imamo v vasi. napravili so jim barake, pred dnevi sc jih postavili ponovno 15, kupili so zanje hišo «Pri Ten-cetus, zdaj pa se širijo govorice, da bodo postavili nove barake na igrišču. 2e leta 1946 smo si hoteli s prostovoljnim delom urediti športno igrišče, pa je posegla vmes občina, da nam ga bo že ona uredila. Seveda je ostalo vse, kakor je bilo, zdaj pa vidimo. kakšni so njihovi nameni. Čeprav je Križ velika vas in ima mnogo mladine, ki bi krvavo potrebovala športno igrišče, nam tega občina noče urediti; ezulom pa bodo postavili na tem prostoru barake. M* delo žena za novoletno jelko NOVO LETO NAJ BO OTROKU Od nabiranja prispev- MEJNIK V kov in pripravljanja zavojev do obdaritve ŽIVLJENJU Čeprav smo navajeni na razne družinske praznike in 3'fi . na različne načine tudi proslavljamo, vendar pa je prehod iz starega leta v novo vsakomur med najpomembnejšimi. Takrat napravimo sami s seboj majhen obračun minulega leta in z upanjem gledamo v novo, ki ga bomo pri-ccii- Cesto so nam misli polne "očrtom. kako bomo čas bolje ** koristneje porabili, kako ne bomo ponovili napak, ki smo fh zagrešili v preteklosti, kako bomo svoje delo usmerjali. 1" tako je tudi prav. Naj le ostane Novo leto mejnik v na-se»i življenju in prav je tudi, nam, la dan ni vsakdanji, temveč da pomeni nekaj nove-Oa, radostnega, polnega vere d fepšo prihodnost. Zakaj bi. ie otrok ne nava-k temu? Prav je, da bi že takoj, ko se zavedajo, občutili Ui praznik. In še prati posebno otroci, kajti oni imajo P red seboj še vse življenje, za-t* naj se navadijo gledati nanj z radostnimi toda pametnimi očmi. Novoletna jelka, ki smo jo Pri nas uvedli po končani narodnoosvobodilni vojni, bo morala postati dejansko praznik vseh naših otrok. In to iz dveh vzrokov: v veselem razpoloženju jih bomo zbrali sku-P®.i, jih obdarili, prav ob prehodu iz starega leta v, novo, tako da bodo občutili, da pomeni ta prehod tudi zanje važen dogodek v življenju. Vsem zbranim otrokom želimo na ta dan sreče in zdravja v novem letu, pa tudi pridnosti in njihovi starosti primerno resnega dela. Na drugi strani pa je tudi ta praznik, povezan z narodnoosvobodilno borbo, ker smo ga sprejeli prav z vsemi ostalimi naprednimi pridobitvami, ki bodo nadomestile razne slovesnosti, ki so vezane na nazadnjaško preteklost. Podporno društvo je tudi letos kot prejšnja leta organiziralo v glavnem priprave za novoletno jelko. Toda iniciativo so vzeli v roke tereni in po več tednih polnega in požrtvovalnega truda zaključujejo z delom. Glavni delež pri vsem tem so imele tudi letos kot ostala leta žene. Ni jim bila -mar neprijetnosti, ki so jih čakale, ko so trkale na vrata dobrosrčnih ljudi. Nikoli ne veš, kako te bodo sprejeli. Zgodi se celo ,da te zavrnejo in to nič kaj prijazno. Toda Tržačan na splošno ima dobro srce. Se najbolj tisti, ki ima sam malo in tako je nabiralna akcija po večini okrajev uspela. Nekaj si bodo tudi tereni pomagali med seboj. Nekateri so imeli več sreče in nabrali precejšnje vsote, drugi pa komaj toliko, da bi lahko obdarili le malo otrok. Zene, ki so se trudile, a imele pri tem več sreče, da so naletele na radadarnejše roke, bodo rade nekaj odstopile tistim o-krajem, ki so siromašnejši, tako da otroci ne bodo občutili razlike. Z zaključkom nabiralne akcije pa. žene še niso opravile svojega dela. Čaka jih pripravljanje zavitkov, za kar bodo porabile vse večere do otroškega prazniku. Prej pa bodo po trgovinah nakupovale in izbirale, da bodo dobile čim boljše stvari. Za žene to ni lahko. Doma imajo družino, za katero morajo delati, mnoge med njimi so še drugače zaposlene. Toda za skupno deli najdejo čas in tega jim ni žal. Bodo pa tudi z otroško radostjo poplačane za svoj trud. Tiste žene pa, ki so letos stale ob strani, naj pridejo na razdelitev: videle bodo veselje otrok in zadoščenje tistih, ki so sodelovali, da je obdaritev uspela. Prav gotovo ne bodo drugo leto odrekle pomoči. Novoletna jelka mora biti od leta do leta boljša. Otrokom bo tako ostala v spominu, v njih se bo utrdil občutek, da je prehod, is starega leta v novo pomembeju dogodek in bo tako sam spoznaval, da mora takrat stopUi z novimi sklepi v novo leto. Ali ne bomo imele matere od tega veselja in koristi? 11 takšnih brlogih žive tržašhe družine 4 • članska družina spi, kuha, dela v prostoru, kjer stoji komaj ena zložljiva postelja ■Zupan in drugi tržaški funk-r^narji se kaj radi hvalijo, koliko stanovanj je bilo J zadnjem času zgrajenih in *°likim družinam so prav oni, s svojo »pametno politiko in £°'>rim upravljanjem«, preskr-beli zdravo in primerno stanovanje. Ne moremo reči, da n' bilo zBrajenih že precejšne število stanovanjskih no-!>‘°pij in kdor je že v novem stanovanju, je zaenkrat rešen krbi, ki so Ea trlc Toda ali mislijo gospodje da so svojo r*alogo izvršili, oziroma da so «ali stanovanje vsem ’ ki M> Ka potrebne? Hoteli bi videti obraz župana, ah katerega koli voditelja raznih ustanov ln podjetij. K1 rešujejo stanovanji ko ki'i- *•>, ko bi bili stopil, z nami » stanovanje, katerega smo te n> obiskali. Ce imajo kaj srca > vesti bi si za lep 6as m. "!>ah govoriti o dobri občin-upravi ter o povoljnem rc-‘cvanju stanovanjske krize na o«.šem ozemlju tej tržaški družini smo ®!>i tokrat že drugič; prvič smo “‘•i pri njej skoraj pred letom ?**’. Tokrat smo sc nad polo-ajem, v katerem je družina ',v*la ter nad njenim ((stanova njemu zgrozili. Ko nam jo Rf>',podar povedal da stanujejo v brlogu, ki ii a j bi služil *a spainico in kuhinjo, kar *lri osebe, mu skoraj nismo verjeti. V temnem in 'lažnem prostoru je bilo prostora komaj za posteljo ter j^rinjo, v kateri imajo sprav-jfino posodo in hrano; obleke Sr> imeli zložene na postelji so morali na njih kar spo-*'• ker jih niso mogli nikamor Dt>ešiti. V sobi ni bilo clek-tr>ene razsvetljave in tudi po J^do so morali daleč od hiše. "“‘ti toliko prostora ni bilo. • ’\°, °a stopnicah, temu pri-erno zanemarjeno in umaza* JS*«* J* ena izmed hčerk Hop na P'3učih (nič čud-ker lahko ob deževnem vremenu spijo kar z odprtim dežnikom nad posteljo), so jo poslali v bolnico: druga hčerka je bolna na jetrih; zdravnik pravi, da se je morala zelo ustrašiti. Mati nam je potožila, da se je hčerka verjetno prestrašila podgan, ki se nemoteno sprehajajo po hiši in «obiskujejo# tudi ob belem dnevu revni brlog- Za to «sta-novanje» je plačevala družina 1500 lir mesečno. Takrat nam je gospodar stanovanja izrazil upanje, da mu bodo nakazali stanovanje v hišah, ki jih gradi IACP. Obiskali smo to družino zopet pred nekaj dnevi ter smo na tihem celo upali, da je ne najdemo več in da nam bodo sosedje povedali, da se je že preselila v drugo stanovanje. Potrkali smo na vrata, a odprla nam je ista mati, ki nam je pred letom dni potožila težave svoje družine ter se zjokala nad usodo svojih dveh ubogih otrok. Povedala nam je, da so jim stanovanje sicer že nakazali; preseliti bi se morali že z novembrom v stanovanjske hiše, ki jih IACP gradi na Greti. Novembra stanovanjska poslopja niso bila gotova — sedaj je pri koncu že december in hiše so še vedno v surovem stanju. Pravijo, da bodo zgrajene komaj marca, ali celo aprila. Obupan se j* družinski poglavar obrnil tudi na vodstvo IACP; pa so mu odgovorili, naj nikar ne nadleguje, saj so mu stanovanje vendar nakazali. Toda tri mesece bivanja v tem brlogu pomeni za družino tri mesece umiranja in životarjenja v razmerah, ki so obupne. Tri stanovanjske hiše, ki jih IACP prav tako gradi na Greti, so že skoraj gotove; toda v te se ne bodo vselile niti ta niti ‘druge družine, ki žive v enakih razmerah, temveč druge, ki so po vrstnem redu pred njimi. Zakaj ni vodstvo IACP, če že ni držalo besede o roku, ko bodo stanovanja zgrajena, spremenilo seznam ljudi ter dodelilo že zgrajena stanovanja najpotrebnejšim; nočemo reči, da družine, ki bodo stanovanje dobile, teh niso potrebne. Zal pa vemo, da je družin, ki žive v obupnih stanovanjih v Trstu še ogromno. Prepričani pa smo, da so tudi med temi takšne, ki jim je en mesec bivanja v starem stanovanju mnogo manj težaven in tudi za zdravje članov družine manj nevaren. Bo DOBRA KUHARICA OHROVTOVA JUHA ■S KROMPIRJEM V kozici razgrejemo žlico masti, pndenemo drobno, na debele rezance zrezano ohrovtovo glavo in nekaj koščkov čebule; posebej skuhamo 2-3 na kocke zrezane kromp.rje v 2 1 vode. Ko je krompir skoraj kuhan, ga stresemo s krompirjev!« vred v dušeni ohrovt, osolimo in kuhamo vse skupaj še nekaj minut. SIROVI ŠTRUKLJI Iz 1/2 kg moke, 1/8 mlačne, slane, blago okisane vode, J žlice olja. 1 jajca napravimo vlečeno testo in ga pokrijemo s toplo posodo, da počiva pol ure. Nadi v: Zmešamo 1/4 kisl'-smetane, ji pridenemo 1/2 1 pšeničnega zdroba in počakamo. da se zdrob nekoliko napne. Namesto zdroba lahko uporabimo drobtine, Nato primešamo 20 dkg sira fiz kislega mleka, 1-2 rumenjaka, nekaj zrn soli, 15 't Posoda ni samo nujno zlo vsake kuhinje. Ce je negovana je lahko za okras, obenem pa tudi porok za zdravje družinskih članov. Kakšna je vaia emajlirana posoda? Ali je ob straneh in pri držaju črna? Ce je tako, tedaj morate posodo spraviti v red. To je potrebno vsakih šest mesecev Da bo posoda zopet lepa. jo bomo kuhali v vodi. v katero, smo dali klor in sodo. morala družina, o kateri je govora, čakati vse do marca na novo stanovanje? Naj povemo še, da se je stanovanje pri zadnji močni burji skoraj porušilo ter da sedanje deževje položaj samo, poslabša. Bodo čakali, da pride do nesreče ter se' stanovanje poruši in. pokoplje pod seboj ubogo dr.u*-ižino? ir • 't S* .- h • Omenjena družina iriia 5e leto dni v bolnici mlajšo hčerko katere zdravstveno stanje se je precej' izboljšalo, pa ;o mati ne more vzeti domov, ker je nima kje imeti.' Kaj dela higienski urad? Ali lahko dopusti, da živi družina še naprej v tem stanovanju, ki so ga njegovi funkcionarji že pred časom proglasili za popolnoma neprimerno? | Samo pri nabiralni akciji je sodelovalo 48 oseb Letos je bil pri delu prvi okraj izredno uspešen in zato, je prav, da pogledamo malo na njegovo delo. Po 1. decembru so ustanovili odbor za novoletno jelko , in od tedaj dalje so takoj prijelr za delo. Kar 48 oseb je pobiralo prostovoljne prispevke in kot 'je že v navadi,; so bile; žene med njimi v veliki večini. Do sedaj, kc to pišemo, so nabrali okrog 300.000 lir. Nabiralna akcija še ni zaključena in nabiralci so prepričani, da bo vsota'dosegla najmanj 400.000. Poleg tega pa so nabrali, še prispevke v blagu. • Odbor je sklenil, da bo obdaroval okrog 4Q0 otrok, kar pomeni, da bodO zavitki dosegli vrednost nad .1000 lir. Kar je potrebnejših ptrok bo dobilo bogatejše zavitke, prav vsi pa bodo bogato naloženi: pomaranče, jabolka, bomboni, piškoti, otroci do šestih let se bodo razveselili z igračami, šolarji pa bodo našli v zavitku šolske potrebščine in knjige. V zavitkih, ki jih bodo dobili siromašnejši pa bo tudi blago, da jim bodo mamice ukrojile srajčke, hlačke in podobno. Mnogi tovariši — tudi tu večinoma žene — so se že obve- zali, da bodo od petka dalje hodili na sedež in pripravljali zavitke. Druge zopet hodijo po trgovinah, da bodo najbolje izbrale in kupile, tako da bo veselje otrok kar najlepše. Ce pomislimo, da je pri nabiralni akciji sodelovalo skoro'50 oseb in da jih bo pri pripravljanju zavitkov ter nakupovanju in sami obdaritvi sodelovalo še najmanj 20, potem vidimo, da so se v prvem okraju res številno odzvali. Prav gotovo moramo letošnji uspeh pripisovati : skupnemu delu tolikih ljudi, prav posebej pa moramo pohvaliti žene. k’ so res nesebično in požrtvovalno sodelovale pri pripravah za novoletno’ j61ko. ‘ ameriška pesnica Marianne Moore je ameriška pesnica, katere ime stoji v prvi vrsti predstavnikov sodobne ameriške poezije. Njena prva zbirka «Pesmi» je izšla leta 1921, poslednji izbor iz vsega dela pa lansko leto. Te njene »Zbrane pesmi* (1951) so dobile ob izidu tri zelo vidna kulturna odlikovanja. Najprej, Pulitzerjevo nagrado, nato nagrado Bollingen Yalske univerze za pesništvo in končno posebno odlikovanje ameriških izdajateljev. Pred meseci je Marianne Moore, ki je sedaj v 65. letu, dala nekaj glavnih biografskih podatkov o sebi. Med drugim tudi pravi; ((Nekoč se mi je zdelo, da sta pesniku potrebna mir in spokojnost ži.vljenja kot vsakdanji kruh. Toda prišla so leta dolge vojne in razbita je bila nekdanja skupnost in mimo sožitje sveta. Lakota in begun, stvo sta postala vsakdanji delež milijonov. Qb tem spoznanju' čutim, ‘ da bo svet obsojen lako dolgo na trpljenje, dokler ne bosta vsakega posameznika med nami prevela skrb in odgovornost za vse trpeče človeštvo...«. ; 1 9** rti. Ali veste, da je za pohištvo na splošno najbolj priljubljen svetel les, t. j.-les, v naravni barvi in lakiran? Tako pohištvo daje stanovanju vesel in čist videz. Prva lena-diplomat inprvazena- Predsednik urugvajske republike je postavil leta 1912 Klotildo Dekuizi, doktorja prava, za tajnika urugvajskega poslaništva, v Bruslju. Deluizi je bila prva žena — diplomat na svetu. Od tega časa dalje ■število žen 1— diplomatov stalno raste. Prva žena minister je bila Ninja Bang z Danskega, rojena 6. oktobra 1866 v Kopen-hagnu. Bila je ena izmed najnaprednejših žena v začetku XX. stoletja in zelo izobražena. Posebno se je udejstvovala v delil za pomoč sirotam. Švedska se je obvezala, da bo prispevala nadaljnjih 500 tisoč kron za sklad Združenih narodov za pomoč otrokom. Odkar so pred šestimi leti u-stanovili ta sklad, so skandinavske države prispevale več kot milijon kron, pri katerih gornji nadaljnji prispevek ni vštet: Prehrana in življenje sta tesno povezana. Kajti človek lahko opravlja delo, le če uživa zadostno in pravilno sestavljeno hrano. Cesto pa ljudje ne upoštevajo, da potrebuje duševni delavec tudi izdatne in mešane hrane. Po prvi svetovni vojni smo se naučili, da so našemu telesu poleg beljakovin, maščob, škroba in sladkorja nujno potrebne tudi soli in vitamini Po drugi svetovni vojni smo pa spoznali, da je bolj zdravo, če ne jemo preveč, če se več gibljemo in manj razburjamo: kajti ' nemirno življenje povzroča živčnost, ki vpliva na želodec in jetra Duševni delavec in tisti, ki pri svojem delu stalno sedi. vedno pozablja, da potrebuje telo poleg hrane tudi mnogo kisika. Pri mirnem dihanju pride v naša pljuča pol litra zraka, od katerega preide v kri 20 kub. cm. Če vdihnemo v 1 minuti 15-krat, sprejmemo v kri v 24 urah 432 litrov kisika. Povprečno poje človek na dan 400 g ogljikovih hidratov (škrob in sladkor), 100 g maščobe ter 80 do 100 g beljakovin. Da zgori 400 g ogljikovih hidratov, je potrebnih 300 1 kisika, za 100 g maščob potrebujemo 205 litrov kisika, za beljakovine pa 95 litrov, kar pomeni, da bi morali vdihati 600 litrov kisika, medtem ko ga pri mirnem dihanju sprejmemo samo 430 litrov. Pomanjkanje kisika lahko krijemo z zmanjšanim zauživa-njem hrane ali če se dosti gibamo. Kajti le ob krepkem ročnem delu sprejme naše telo večjo količino kisika. Tisti, ki morajo več ur dnevno sedeti, bi morali vsaj 6 km prehoditi peš ali se voziti 3/4 ure na kolesu ali še bolje delati eno uro na vrtu. Za ženske je zelo koristna ritmična telovadba, po možnosti na prostem. Ne zadostuje pa samo, da globoko dihamo; kisik mora prodreti v vse tkivo, za kar poskrbi srce in krvni obtok. Pri tem pa je velike važnosti individualna prehrana. Hrana nam pomaga, da sc fizično dobro počutimo. Ce smo tudi" duševno dobro razpoloženi, tedaj dosežemo višek delovne sposobnosti. Izkušnje so pokazale, da je za mnogo ljudi najugodneje, da uživajo hrano po petkrat dnevno. Tako bolje izrabijo kisik in so manj utrujeni. Večkratno zauživanje jedi nas osvežuje, posebno če sestavlja posamezne obroke različna hrana. Za kosilo se ne smemo zadovoljiti s skodelico kave, temveč moramo pojesti obrok tečne hrane. Izdatnost hrane močno zvišamo z maščobo. Najbolj priporočljivo je, da pri manjših obrokih uživamo sadje, sadne sokove, mleko. Skrbno pripravljen obed, ki ga v miru použijemo in zadostno gibanje -na prostem so pogoji za zdravo življenje. O dežnikih in sončnikih Kolikor nam je znano iz zgodovine, so najprej nosili ljudje velike sončnike, šele mnogo pozneje so začeli uporabljati dežnike. Sončnike, ki so bili podobni današnjim, so ‘ nosili že v Egiptu in v stari Grčiji. ' Čudno je, da niso uporabljali ne sončnikov ne' dežnikov skozi ,.YCjs, si-gdnji^ vek iii celo do konca XVII. stoletja. Sele v tej dobi se pojavljajo prvi dežniki. Napravljeni so iz tkanine in namazani z voskom, tako da so nepremočljivi V Parizu se v XVII. stoletju poleg drugih pouličnih prodajalcev pojavijo tudi izposoje-, valci dežnikov. O tem pričajo razne gravure in fotografije iz XIX. stoletja. Na njih vidimo navadno starca, kako potrpežljivo stoji ob nizkem zidu poleg pa vrsta dežnikov. Mož čaka na dež, da bi si ljudje, ki hodijo mimo, od njega izposodili za nekaj vinarjev dežnik. Pa tudi že mi smo lahko v svojem življenju videli, kako se je moda dežnikov in sončnikov menjavala, in to ne samo po obliki, temveč tudi po uporabi. Se pred nekaj desetletji so hodile ženske po cesti s sončniki, skoro vse pa so jih imele na plaži. Danes je sončnik velika redkost. Videti pa je, da bodo dežni plašči s kapucami, in dežnimi klobuki izpodrinili tudi dežnike. Moc/a za nasa dekleta Predzadnji pčtek so se sestali vaščani z namenom, da se pogovorijo o občinskih zadevah.. Najbolj jih je zanimalo vprašanje zimskih del, ki je bilo_ na dnevnem’ redu občinske seje 2. dec. Od 23 milijonov nakazanih naši občini, ni dobila naša vas ničesar. Vemo, da občina ne more ustreči vsem, ker je znesek le navidezno visok in - bo služil svojemu namenu (ublažitvi brezposelnosti) le pri majhnem številu (kakih 150-170) delavcev. Vendar ne gre, da bi metali'bob v steno: rie gre samo za golo zaposlitev, ampak vsako delo naj služi čimbolj koristnemu namenu. Ožji odbo* je to stališče popolnoma prezrl, zato je župan na njegov predlog izglasoval med drugim tudi postavke za nabrežinsko igrišče in razširitev postaje Bivio v skupnem znesku kar 13 milijonov 400 tisoč lir. Res je težko razumeti da se da za zabavo in od dih (igrišče) ter olepšanje (Bivio) tako velik znesek, dočim se pozabi na našo pot proti Sesljanu, ki je v takšnem stanju, kot je bila takrat, ko so še j>o njej jahali devinski grofi. Blizu te moderne avtoceste, ta pa kot žalosten spo-,min na preteklost, a še bolj kot pečat popolnega nerazumevanja za naše utemeljene potrebe. Zato smo se proti zapostavljanju naših vaških in tudi splošnih interesov pritožili na občini. Pri nas smo imeli desetdnevni kmetijski tečaj. Predava! je kmetijski strokovnjak dr. Baša in praktično obdelal poglavja, ki so za uspešno kmetovanje najbolj važna, kot n. pr. o zemlji in njeni pravilni obdelavi, o življenju rastlin, o domačem in umetnem gnojilu, o pravilnem gojenju krompirja kot tukajšnjem najvažnejšem pridelku, o živinoreji in vinogradništvu. Udeleženci (povprečno nad 25) so se zanimali za njegova zelo poljudna izvajanja. le škoda, da je bil tečaj prekratek. Kaj lahko -naredi en sam strokovnjak za ves tržaški Kras. Ce bi jih bilo več, kot bi bilo skrajno potrebno. pošteno in pravično, bi tečaj lahko trajal več časa in b: udeleženci pridobili mnogo več. Razveseljivo je, da je obiskovalo tečaj tudi nekaj šoloobvezne mladine, kar dokazuje, kako je ta po svojih naravnih nagibih navezana' na zemljo, istočasno pa to dejstvo obtožuje našo osnovnošolsko vzgojo, ki to nagnjenje popolnoma zanemarja in ne posreduje mladini ljubezni in razumevanja do rodne zemlje ter je ne seznanja z osnovnimi načeli umnega izkoriščanja. Naša vas je najstarejša slovenska naselbina, ki sega v staroslovansko dobo. Tukaj ob izlivu Timava so naši poganski predniki častili svoje malike, tukaj so kasneje imeli svoje krščansko svetišče in samostan z znamenito božjo potjo, ki so jo obiskali celo slovanski knezi iz grada ob Blatnem jezeru na Madžarskem, bolgarski in drugi knezi. Stivan je od 6. stoletja dalje, torej že nad 1300 let nepretrgoma slovensko naselje, kot so bila in so še slovanska ostala naselja na Krasu vzdolž Furlanske ravitine. Zato vprašamo gospoda Wintertona, če imamo pravico govoriti svoj materni jezik. To ga vprašamo zato, ker priznava Palu-tanu iz šovinistične tržaške iredente in njihovemu očetu, imperialističnemu Rimu, upravičenost za italijanski S. Giovanni, kar pomeni, da popolnoma odobrava italijansko osvajalno in raznarodovalno politiko. Lepa reč, g. Winterton! Da, če bi bili na našem mestu Angleži ali Amerikanci? Res lepa je ta pravica, ta enakopravnost, ta moderna demokracija. Nehote nam zveni na uho lepa in smiselna slovenska pesem o miši, ki poje pšenico, mačka pa miš_ zajec mačko, lisica zajca, volk lisico in tako se nadaljuje žrtje s silo in močjo. Močnejši požre šibkejšega. Koliko lahko zaupamo takšni demokraciji? Ce je tako, smo prisiljeni opozoriti vso gospodo, ki veruje v zakon sile, da se silno motijo, če mislijo, da tiči moč v njihovi protiljudski volji in željah ter v njihovih pro-tiljudskih interesih. Moč pVehaja na delovno ljudstvo. Tako daleč bi gospodje lahko povohali. ~~Vi1oVue ] Nimamo posebnih sporočil in bi živeli svoje vsakdanje življenje, ki je dovolj polno brig in skrbi, če bi nam vsemogočna uprava našega ozemlja dnevno ne dokazovala, ka- Gospodar v vasi je že zaklal prašiča, ki ga je vse leto redil in se tako malo založil z maščobo in mesom za zimo. ko smo ji Slovenci pri srcu. Ali je res potrebno, da se moramo ukvarjati s tako krivičnimi ukrepi, kot je tisti glede napisa?! Kako je mogoče, da igra poveljnik tega področja vlogo zaščitnika fašističnih zakonov, torej tistih zakonov katerih namen je bil zatreti slovenski živelj povsod *tam, kjer je gospodovala njegova peta. Njegovega zverinskega početja z nami ne bomo nikoli pozabili in bomo to svoje sovraštvo prenesli na. svoje otroke, da zasovražijo nečloveške nagibe in strasti, da obsodijo požigalce, roparje, mučitelje, krvnike Naj spoznajo krivico in laž in ločijo dejanja od besed in obljub! Prekolnejo naj takšno demokracijo, ki podpira nasilje in njegovo zločinsko namero proti nam. Ker nismo več v takšni temi. da bi ne znali za vzroke teh medsebojnih uslug med razno ((demokratično« gospodo bomo mladini osvetlili tudi to stran. Cim večji bo pritisk na nas, tem večji bo naš odpor. Svoje pravice bomo ščitili tako. kot jih ščitijo vsi ostali kulturni narodi m smo prepričani, da bomo na svoji zemlji prej ali siej tudi sami (brez go-spade) gospodarili. Ce se gospoda tega boji. se mi za to borimo Študentska organizacija za pomoč - WUS skrbi in pomaga mladini zaostalih dežel Nad 5 odst, turških študentov boleha za tuberkulozo - Zanemarjena zdravstvena služba v hgiptu • Stanovanjsko vprašanje - Pomoč v denarju Svetovna študentska organizacija za pomoč — WUS — je v nekaj letih opravila ogromno delo po Evropi, v zadnjem {asu pa je začela usmerjati aktivnost zlasti v izvenevnopske dežele. Svojim članom pomaga WUS z zdravili, strokovnimi knjigami, zida bolnišice in podeljuje podpore potrebnim. Kot vidite zelo obširno področje. V enem samem članku bi bilo praktično nemogoče pregledati vse dežele in konti-nenten kamor bo segla v prihodnjem letu pomoč WUS, zato bomo skušali danas govoriti o področju, ki nam je relativno blizu, a je vendar tako zapuščeno in lahko rečemo neobdelano. Mislimo na Bližnji vzhod. Najprej Turčija, 21 milijonov prebivalcev ima tri univerze. Nobenih študentskih domov in obupno zd avstveno stanje. Nad 5 odstotkov študentov ima tuberkulozo in največja potreba vlada ravno na zdravstvenem področju. Antituberkuloz-na liga je ponudila zemljišče za bolnišnico, vlada je odobrila nekaj posojila, WUS pa je ponudila zdravilišču medicinske instrumente ter zgraditev celega tretjega nadstropja, ki bi lahko sprejelo takoj prvih 100 najbolj potrebnih študentov. Poleg tega imajo Turki v načrtu študentsko naselje za 1000 ljudi. Doslej ni obstajala nobena menza in so se študenti morali hraniti v dragih restavracijah. V Siriji je vsa učeča se mladina koncentrirana na vseučilišču v Damasku. Po formiranju sirijske države so popolnoma izmenjali način študija, ki je o<1 ustanovitve dalje, to je od leta 1901, sledil francoskim metodam. Univerza je v bivši vojašnici francoske vojske in na vseh koncih in krajih je o-gromno dela. WUS si šele mora pridobiti zaupanje, kajti kot vse malde države, imajo tudi sirijski študenti nezaupanje do mednarodnega sodelovanja zaradi slabih spominov iz preteklosti. V Egiptu je 42.000 univerzitetnih študentov. Univerze so: Fauda I. (25.000), Ibrahim paše (10.000) v Kairu ter Faru-kovo vseučilišče — danes je verjetno ime že zamenjano — v Aleksandriji, ki ima 7.000 vpisanih študentov. V Egiptu obstajajo velike težave s stanovanji, poleg tega pa je zdravstvena služba skrajno zanemarjena in možnost povprečnega egiptovskega mladinca zelo nizka, da bi se lahko vpisal in vztrajal na univerzi do kon»a študija. V Kai- ru predvidevajo zgraditev študentskega naselja z malimi montažnimi hišami. Dela bi o-pravile jugoslovanska in nemška podjetja. Za ta načrt bi bilo potrebno 30.000 švicarskih frankov in o njem so že razpravljali na letnem zasedanju WUS na katerem je sodelovalo 26 držav, od tega deset izven-evropskih. Leta 1947 je jeruzalemsko vseučilišče imelo 500 slušateljev, danes jih ima 2400. Poslopje univerze je izven izraelske zone Jeruzalema in že to predstavlja včasih nepremostljive težkoče. Stavbena kriza je občutna pri vseh prebivalcih, ne samo pri študentih. WUS je v svojem letnem načrtu predvidela 10.000 švicarskih frankov za zgraditev montažnih barak, kjer bo dobilo stanovanje znatno število študentov. Morda se bodo komu številke zdele nizke, toda prištejmo denarju ki bo potrošen na Bližnjem vzhodu, 319.000 švicarskih frankov, dodeljenih Aziji, 70.000 Daljnem vzhodu, 231.000 frankov, potrebnih za mednardone projekte, pa vidimo, da je svetovna študentska pomoč opravila veliko delo in prj tem dala -študentom za- izražena v švicarskih frankih ostalih dežel moralno podporo t štipendija znesek za vpisnino in zavest, da niso sami. To je včasih bolj važno. Zbiralci znamk povečujejo dohodke Združenih narodov Odstopivši glavni tajnik ZN Trygve Lie je poročal glavni skupščini, da so zbiralci znamk povečali dohodke Združenih narodov za 750 tisoč dolarjev. Združeni narodi so izdali do sedaj 15 vrst znamk. Štipendije britanskim študentom za študij v Evropi Kot poroča «British Council«, bo v akademskem letu 1952-53, približno 70 britanskih študentov lahko nadaljevalo svoje študije v 15 evropskih državah, od 4 do 12 mesecev, s pomočjo študijskih podpor raznih evropskih vlad in vzgojnih organizacij. Mnogi študenti so že lansko leto uživali študijske podpore na raznih evropskih univerzah. Tem bodo tudi letos podelili štipendijo. V večini primerov obsega in druge šolske pristojbine ter prosto oskrbo. Štipendija odgovarja več ali manj študija skim podporam, katere podeljuje vsako leto «British COun-cil» diplomirancem univerz iz naslednjih držav: Jugoslavije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Islandije, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Švedske in Švice. Največ britanskih študentov bo študiralo v tujini jezike in literaturo, drugi pa znanstvene predmete, zgodovino, gospodarstvo, glasbo, arhitekturo in vzgojo. Porast števila ameriških i/seučiliščoikov V Združenih državah se Je letos, prvič po letu 1949, povečalo število študentov, ki obiskujejo kolegije in univerze. Na ameriških visokih šolah je letos vpisanih približno 2 milijona 148.000 študentov, to je 1,5 odst. več kot lansko leto. Na študentke odpade 35,5 odstotkov skupnega števila. 4 Osmi predsednik Združenih držav je bil tudi južnjak. Rodil se je v Virginiji leta 1773. Posvetil se je vojaški karieri in dosegel čin stotnika v voj- i ni proti Indijancem. Bil je guverner teritorijev na severo-zapadu in je imel nalogo ščititi te .pokrajine pred rdeče-kožci. Leta 1840 je ,bil izvoljen na predsedniško mesto. James K. Polk se je rodil 1795 v Severni Karolini. Kot odvetnik je stopil na politično polje in leta 1844 je bil kot Ameriški predsedniki na znamkah on v vrstah Severnih in sicer pod vodstvom bivšega predsednika Garfielda. Ko je bil še senator je predložil v Senatu znameniti zakon «Mc-Kinley Bill», ki je omejeval uvoz, za kar so bili prizadeti zlasti nemški in francoski gospodarski krogi. Eden izmed najbolj znamenitih ameriških predsednikov je bil Theodore Roosevelt. Bi! je holandskega pokolenja; ko kandidat demokratske stranke j je bil na univerzi se je po- izvoljen na predsedniško mesto. Pod njegovo vlado so se Združene države vojskovale proti Mehiki in proti neodvisnemu Te^asu za posest te obširne pokrajine Umrl je leta 1849. Deseti predsednik Združenih držav je bil general Zachary Taylor. Izvoljen je bil leta 1848, predvsem zaradi svojih zaslug v vojni proti Mehikancem. svetil zgodovini in je še za časa študijev napisal znamenito zgodovinsko razpravo. Bil je izvoljen za predsednika leta 1904 na republikanski listi. Umrl je leta 1919. Naslednji predsednik Wil-liam Hcvard Taft je bil po poklicu odvetnik. Pred izvolitvijo za predsednika je bil guverner na Filipinih; po preteku predsedniškega mandata leta 1912 je postal preda-Kot kandidata ga je postavila | vatelj na univerzi Yale in le-republikanska stranka. Umrl je'• ta 1921 predsednik Vrhovne-leta 1852, pred pretekom svo-1 ga sodišča. Umrl je leta 1930. jega mandata. 73 let star Druai vojak je bil naslednji i Predsednik prve svetovne preds dnik Franklin Pierce. Tu_ vojne, ki je tudi pri nas znan di on se je boril v vojni proti: zaradi- «Wilsonove črte* je Mehiki. Rodil se je 1804, kan- i Thomas Woodrow VVilson. didiral je za demokratsko; Predsedoval je od leta 1912 PRVI SNEG stranko. Izvoljen je bil leta 1852. Pod njegovim predsedstvom so se zaostrili spori med severnimi in južnimi državami Zveze. Umrl je v Concordu leta 1869. do 1920. Izhajal je iz škotske družine. Ob izbruhu vojne je napovedal nevtralnost 2DA a *e*a 1317 -je napovedal vojno Centralnim silam. Umrl je pozabljen leta 1924. I»EPA jUde* J KI Ljuba Juca! Taka je nastala doba, ki že traja mesec dni, da politika neumna nas iz krempljev ne spusti. Prišli taki so dogodki, prišle take so reči, da za njih se vse zanima, kar slovensko govori. Tistim, ki imena naša brišejo iz naših tal, se pridružil v zadnjem času je angleški general. Saj si cula, kak' zabrenkal spet fašistični je zvon, saj si čula, kak’ govoril general je Winterton: «Zakon tu je in ta zakon vsak ga mora spoštovati; kot vojak jaz torej moram samo tega se držati». — Torej čuj, gospod visoki, kaj ti Pepa odgovarja, Nojstorejšo znamko na svetu je pred kratkim odkupil neki Anglež za 52.000 dolarjev Lovrenca Koširja Piereeju je sledil v tej funkciji James Buchanan, rojen 1791 v Pennsylvaniji. Leta 1821 i je bil izvoljen v zbornico kot i ill!!JUini:!ilinilli'!i,'l lllillllllMll!l||||||||||||lll!lllll!IIIIIIM!lll!l!i:ii:ii'lll!lll|illlli:iimill^ federalist, pozneje pa je pre- — -n, t n v * n-x it vtt in ir7 irif — stopil k demokratski stranki.] = NOVE MLADINSKE KNJIGE § Bil je v vec državnih funkci- j = V Avstriji so našli dvoje pisem z dvema najstarejšima znamkama, ene na svetu, druge pa na evropskem kontinentu. Veliko zanimanje v svetovnih filatelističnih krogih ie vzbudila najdba tako imenovanega «Spittalskega pisma# z najstarejšo znamko na svetu. Pismo izvira iz leta 1837 in ima nalepljeno znamko v vrednosti dveh krajcarjev. Znamko je dal tiskati takratni upravnik pošte Franz Ehgartner. da bi s tem naznačil vplačilo odgovarjajoče pristojbine. To najstarejšo znamko na svetu, ki je o-čitno nastala po idejah Slovenca, upravnega uradnika Lovrenca Koširja} jfe 'pred kratkim odkupil neki Angl_e| za 52.000 ameriških dolarjev in sicer za darilo kraljici E-lizabeti ob priliki njenega kronanja. Znano je namreč, da ima angleški kraljevski dvor eno najdragocenejših filatelističnih zbirk na svetu. Prva znamka poštnega u-pravnika Ehgartnerja, najdena na Spittalskem pismu pa ni edini dokaz, da so Koširjeve ideje padle na plodna tla. čeprav je takratno poštno ministrstvo odbilo njegov predlog in s tem prepustilo slavo za uvedbo prve franko-znamke na svetu leta 1840 Angležu Rowlandu Hillu. Tudi Rowland Hill se je po naključju spoznal s Koširjevo idejo. Ko je spoznal praktičnost frankira-nja pisem, se je z vsemi silami zavzel, da bi svoji domovini Angliji kot prvi državi na svetu midttrtcn praktično novost. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so graški eksperti, med njimi direktor deželne biblioteke univerzitetni profesor dr. Fritz Popelka, končali s pre- učevanjem neke druge znamke, ki se nahaja na pismu, najdenem pred dobrim mesecem, ki ga je 15. februarja 1841 nekdo iz Feuerbacha v Zg. Avstriji poslal aSeiner Ehrwuerden Herrn Franc Fer-ster, Alumnus in Bischoefl. Se-minaer zu Linz«. To pismo so našli v zbirki znamk upokojenega sreskega načelnika dr. Brachmanna v Neukirchenu pri Altmuenstru, ki je po vojni zaradi pomanjkanja denarja bil primoran prodati svojo bogato filatelistično zbirko. Obdržal je samo pisma svojih prednikov. Ko je zvedel za «Spittalsko pisfno*. j je*, dr. Brachmgnji tudi 5.yojg ^taro pismo poslal v Graz, kjer so Strokovnjaki po daljšem preučevanju ugotovili njegovo o-riginalnost. Pismo dr. Brachmanna ima nalepljen košček modrega papirja s tiskanim napisom »Franco tutto». Ta listek je očitno fžrezan iz večje pole, na ^ kateri je napis «Franco tutto» bil natisnjen v določenih razdaljah. Vrednost znamke ni navedena, vendar ni nobenega dvoma, da gre tu za prvo franko-znam-ko na evropskem kontinentu. Tudi pi dvopa, da je upravnik pošte . v Feuerbachu bil seznanjen z idejo Lovrenca Koširja, kajti vsi : upravniki pošt so svojo službo takore-koč podedovali od očetov in dedov, so bili v medsebojnem sorodstvu- ih stalni izmenjavi misli. Tako kot se je upravnik pošte v Spittalu ob Dravi okoristil Koširjeve Ideje, je tudi podjetni poštni "' upravnik v Zg. Avstriji poizkušal v svojem del&kipgu uresničiti ide-. j*> #.?dja|n®ga Slovenca, * ki je po številnih razočaranjih morah doživeti, da- drugi žanjejo sadove.in;.slavo njegovega dela. ; r ' 'C -ZANIMIV PREDLOG, VREDEN PREMISLEKA" A. BUBNIČ OTROCI POD LIPO Mi & r*ffir* tthtnuctvtli [ot c* n mu v h 'i Na seji glavnega odbora smo kar naenkrat ob svoja stopala. 1 r.dravljarno iniciativo SHPZ ih' slišali med mnogimi tudi zelo, Vsem tem težavam bi prav i upamo, da ne bo nova ide ja | r**; v?^ ostala pozabljena In da bomo zanimiv predlog o ustanovitvi lahko pomogel fotoamaterski fotoamaterskega kluba. Kdo v 1 klub, kjer bi začetniki dobili današnjem času še ni vzel foto-! prve nazorne navke o osnovah aparata v roke? To čudovito fotografiranja, pozneje pa tudi pripravo pozna sedaj že vsak j prodrli v globine čmo — bele u-otrok in spada med najbolj metnosti. Sicer je res, da ob-prlljubljena božična in novolet- j staja na svetu na tisoče raznih na darila Na vsakem izletu se j fotografskih učbenikov, znan-najde nekdo, ki hodi s svojo! stvenih razprav in revij, ven- v kratkem lahko -slišali, pa tudi zapisali/ da se' ljubitelji fotografije- zbirajo v svojem klubu. škatlico okrog in snema svoje znance na film, da bi »zgodovinski dogodek« ostal še dolgo o-vekovečen vsaj na sliki v družinskem albumu. Vse te neštete ljubitelje fotografije druži skupna ljubezen do črno — bele umetnosti in le priznajmo, da zelo mnoge tudi prilično neznanje o osnovah te umetnosti. Trgovine s fotografskim materialom dobivajo vsak ponedeljek in tudi druge dni v tednu na tisoče poslikanih filmov, ki pa žal včasih ne koristijo ljubiteljem za nič drugega, kod da si z njimi zakurijo v zimskih dneh peč. Pa tudi, če je bila na filmu osvetlitev dobra prepogosto manika cenjenemu znancu, ki je celo minuto stal lepo pri miru kos glave, ali pa je prelepa znanka dar je pa tudi res, da si pošten smrtnik, ki se ni nikoli bavil z kemijo in optiko z vso to lite- MEDNARODNl MUZEJ FOTOGRAFIJ V ZAGREBU Na nedavni seji- v Salzburgu je Mednarodna zveza foto- raturo le težko pomaga. V klu- kinoamaterjev sklenila usta- bu pa bi'vsa zapletena vpra-\ rePre£el)' šanja lahko pojasnili starejši ’1 tovariši — fotografski mojstri, ki jih je v Trstu precej. Seveda se fotoamaterski krožek ne bo ukvarjal samo s takimi vprašanji in se bo lahko prav kmalu bavil tudi z zahtevnejšimi. Člani krožka bodo lahko sodelovali na različnih razstavah, pa zakaj ne — priredili bodo lahko tudi razstavo svojih del. Fotoamaterski krožek bi potemtakem našel široko področje za udejstvovanje in to zlasti med mladino, kjer je izredno mnogo ljubiteljev fotografije. Prav zaradi tega po- tativen svetovni muzej umetniške fotografije. V njem naj bi bili zbrani vsi pomembnejši predmeti v zvezi z razvojem umetniške fotografije od prvih začetkov do njene sedanje visoke stopnje. Na plenemu Zveze foto- in kinoamaterjev Jugoslavije v Ljubljani, je bilo sklenjeno poveriti organizacijo muzeja odboru za Hrvat-sko, ki je sklenil, da bo muzej v Zagrebu. Ta sklep Mednarodne zveze foto- in kinoamaterjev je lepo priznanje jugoslovanskim fotoamaterjem, ki so dosegli tako lepe uspehe na področju umetniške fotografije. jah, med katerimi prištevamo poslaniško mesto v Petrogradu, j Leta 1856 je bil izvoljen za predsednika in je skušal na vsak način preprečiti grozeči razdor med severnimi in južnimi državami zaradi vprašanja suženjstva. Njegova prizadevanja pa niso rodila uspeha. Umrl je leta 1868. Abraham Lincoln je bil izvoljen na predsedniško mesto leta 1860. Izhajal je iz preprostih staršev in le z vztrajno voljo si je pridobil odvetniško izobrazbo. Stopil je v politiko kot republikanec in je vztrajno nasprotoval suženjstvu. Ko je bil imenovan za predsednika so se južne države uprle in izbruhnila je državljanska vojna, ki je trajala štiri leta. Leta 1864 je bil ponovno izvoljen za predsednika, a je bil 15. aprila 1865. ubit v nekem atentatu. . . .Uli&ses S. Grant se je že kot mladenič vpisal -na vojaško a-kademijo v West Pointu. Boril se je v vojni proti Mehiki, v državljanski ,vojni pa je dosegel Čin generala in postal tudi .vrhovni poveljnik severnih sil. Leta 1868 je bil izvoljen za predsednika; to mešto mu je bila zaujJano tudi na naslednjih volitvah. U--mrl je leta 1885 zaradi raka v grlu. Njegov naslednik Rutheford B. Hayes je bil odvetnik. V državljanski vojni se je udeležil bojev na strani severnih. Leta 1876 je bil izvoljen na republikanski listi za predsednika. Umrl je leta 1893. Rojen leta 1831 v državi Ohio, je bil James A. Gar-iield najprej ljudskoSolski učitelj. Tudi on se je s činom polkovnika udeležil državljanske vojne na strani severnih. je bil izvoljen kot republikanski kandidat na predsedniško mesto. Leta 1884 je v Belo hišo vstopil Grover Cleveland, ki je'bil že dvakrat poražen pri prejšnjih predsedniških volitvah. Njegov naslednik je bil štiri leta pozneje Benjamin Harrison, ki je ostal na vladi osem let. Harrisonov naslednik je posta! William Mac Kinley. V državljanski vojni je bil tudi , Hi vn:(i!;iui:Hi!'u:iHil!lfriirillllIII!UIIIMimtllllllll|lllltll!llllllir|iMllllllltlllltHHIItll!irF Filatelisti pozor! Pripravljalni odbor za ustanovitev filatelističnega kluba bo od nedelje, 4. januarja 1953 dalje, prirejal redne nedeljske sejme za mlade filateliste, na katerih si bodo lahko izmenjavali znamke. Sejmi bodo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11 vsako nedeljo od 9. do 11.30 ure. Miroslav. Adlešič oo metianiHe 00 eiGKironiHe Založba Mladinska knjiga je v svoji zbirki ((Priroda in ljudje» posredovala mladini in vsem 'našim znatija željnim ljudem že vrsto dragocenih knjig. Naj omenimo samo KratkočaSnice iz fizike, iz kemije. Paberke iz fizike, Pogled v elektrotehniko, nadalje knjigo Mladi biolog, Mladi kemik, pa spet delo o zanimivosti' matematike, knjigo iz življenja rib. pajkov.in tako dalje.--Vsem tem-zanimivim izd.ajam .se elektrotehnike od Benjamina »j 1-1 : . • : 1 _ ' 1_T?r-mlrlino rlr« "M ilfnlo Teci o zdaj priključila nova Jcniina Od mehanike do elektrotehnike, ki jo je -napisal prof. .. Miroslav Adlešič. Ne samo, da je knjiga jzre.dno obs.ež-na, — šteje-namreč, čez petsto strani velikega formata, — in izredno bogato iliistri- • rana ter opremljena s številnimi •fotografijami. Ne samo to, Ze snov >ama, ki jo knjiga obravnava, je izredno zanimiva, privlačna in koristna . vsakemu člov.ekii, ki želi 'dobiti .vpogled v skrivnosti mo4«roe tehnike. Na drugi strani ,pa tudi na-, čin avtorjevega pripovedovanja, obravnavanja posameznih problemov in razlaganja zamotanih pojavov zasluži posebno omembo saj daje /knjigi 'značaj resnega dela. obenem pa poljudnoznanstvenega priročnika, namenjenega širokemu krogu bralcev. Kaj knjiga obravnava? Zadošča, da omenimo samo naslove posameznih poglavij, pa spoznamo, da je šele izdaja te knjige zamašila veliko vrzel v naši poljudnoznanstveni literaturi. Za uvod je avtor uvrstil poglavje o fizikalnem mišljenju v mehaniki, v katerem obravnava osnovne pojme mehanike, med njimi zlasti pojem sile dela, storilnosti in energije. Naslednje poglavje je posvečeno strojem vsakdanjega življenja, ključavnici, mesoreznici, šivalnemu stroju in še nekaterim drugim. Za vsakogar bo še posebej zanimivo poglavje z naslovom Od rakete do reakcijskega motorja, saj v njem avtor tolmači najnovejša odkritja na tem področju. Vodne zgradbe, ladje in vodni- promet, — to je naslov posebnega poglavja. Nato sledi trideset strani, lako so prezimile živali Bik se je skregal s človekom in šel po svetu Gre skozi gozd in sreča ovna: — Kam pa, prijateljček? — vpraša bik. — Pred zimo bežim pa v tople kraje hitiml — odgovori oven. — Z menoj pojdi! — reče bik. Kreneta skupaj po svetu. Srečata svinjo. — Kam, botra, kam? — jo vpraša bik, — Na jug, na topel jug! — odvrne svinja. — Kar z nama hodi! — jo povabita. Mahnejo jo skupaj dalje. Naproti se jim priziblje gosak. — Kam gre pot? — pobara bik. — Od t6d, v toplejše kraje — reče gosak. — Dobro, pa kar z nami krenil Gosak se pridruži. Gredo dalje in naletijo na petelina — Kam si namenjen, slavni vitez? — spoštljivo vpraša bik. — Na lepše, na lepše se mi mudi, kjer mraza ni, kjer mraza ni! — se postavi petelin. — Potem pa kar z nami! — pravijo živali. Gredo, gredo in se pogovarjajo: — Kaj naj ukrenemo, bratje? Zima je na pragu. Kje se bomo greli? Bik predlaga; — Hišico si, bratje, sezidajmo! Drugače bomo poginili od mraza. — He! He! — se hahlja o-ven. — Imam topel kožuh. Samo potipajte .volno. Tudi brez hiše lahko prezimim. — Naj bo zima še tako huda, jaz se je ne bojim! — pravi svinja. — Zarijem se lepo v zemljo in preživim zimo tudi brez bajte. — Jaz pa lepo grem na sed na jelko, med gosto vejevje, eno perutnico razgrnem podse, z drugim se pokrijem in mraz mi ne more do živega. Prezimim kar pod vedrim nebom! — se pobaha gosak. — A jaz? Ali nimam tudi jaz perutnic? Tudi mene ne bo konec brez hiše! — se šopiri petelin Vidi bik: Slabo kaže, sam bo moral zidati. Postavi si lično hišico in jame v njej zadovoljno živeti. Pritisne hud mraz, da drevje poka. Pride oven in moleduje pred vrati; — Pusti me, bratranec, v hišo, da se ogrejem. — Ne pustim! — se jezi bik, — Saj imaš topel kožuh in lahko prezimiš na prostem, — Ako me ne pusti* v hišo, tako butnem vanjo, da prebijem steno in tedaj boš tudi ti zmrzoval! — zažu-ga oven. Misli, misli bik in si zmi-sli: Bolje popustiti ko zmrzovati. In pusti ovna v hišo. Komaj oven leže k peči, že priteče svinja. Trese se od mraza in prosi; Hu, mraz je, bratec, pusti me v hišo, da se ogrejem! — ’:&k, tega pa ne! — vpije bik iz hiše. — V zemljo se zarij in prezimi, — Ako takoj ne odpreš vrat in me spustiš na toplo, spodkopljem bajto, da ti na glavo zropota! Vidi bik: Ni drugega izhoda, popusti in sprejme svinjo v hišo. Komaj je bik zaprl vrata, prihitita gosak in petelin. — Pusti naju v hišo, da se ogrejeva!— vpijeta. — Kaj še! — se norčuje bik. — Saj imata perutnice; Eno podse, drugo nase in prezimita. — Ako me ne pustiš v hišo — vpije gosak, — izpulim mahovino iz špranj in tedaj boš zmrznil! — A jaz — se zadere petelin, — zletim na streho m razbrskam zemljo, da ti bo n>raz silil v bajto! Bik ne ve, kaj in kako bi, nazadnje ju pusti v hišo. Živijo tako na toplem in se menijo. Petelin se je ogrel in jame zlagati pesmice in po ves dan poje. Sliji lisica, kako lepo poje petelin in si zaželi peteli-nje pečenke. Toda kako naj pride do nje? Tuhta, tuhta in jo potuhta; Stopi do medveda in volka in jima reče; — Ej, prijatelja, našla sem hrane za tri. Zate, medved, celega bika; zate, volk, debelega ovna, a zame samo mršavega petelinčka. — Dobro, botra! — rečeta medved in volk. — Nikoli ne pozabiva tvoje dobrote. Pojdimo, da zakoljemo in se najemo. Lisica ju pripelje do hišice, Medved pravi volku; — Ti pojdi naprej! A volk odvrne: — E, prijatelj, tako ne gre! Ti si močnejši, ti pojdi naprej! — Pa dobro! — zagodrnja medved in gre. Komaj stopi čez prag, nagne bik glavo in pritisne medveda k zidu, oven se zaleti pa sune medveda v lakotnico, da mu kar sape zmanjka, svinja ga jame gristi in mu puliti dlako, gosak prileti in mu kljuje oči, a petelin sedi na gredi in vrešči: — Sem z njim! Sem z njim! Volk in lisica slišita lomastenje pa jo ucvreta, kolikor ju noge nosijo, a medved se otema, otema in ko se otme, prisopiha za volkom in lisico in jima pripoveduje; — Uh, komaj jih nosim! Dobro so me zmikastili. Odkar sem živ, takega strahu nisem užil. Komaj stopim čez prag, skoči nadme baba z vilami pa po meni. Pritisne me k zidu. Tedaj priteče čudo ljudi, eden udriha po meni na vse pre-tege, drugi me ščiplje, tretji s šilom v oči bode, a eden sedi na gredi in se venomer dere; Sem z njim! Oj, ko bi bil prišel še v njegove pesti, bi bilo po meni! posvečenih letalstvu, nakar so uvrščeni odstavki, v katerih razpravlja o tehniki pretvarjanja energije v današnjem atomskem stoletju, o sodobnih prometnih sredstvih na kopnem, o fotografiji in svetu barv in še o marsičem. Na koncu je dodano poglavje, ki predstavlja nekak uvod v elektroniko V njem obravnava avtor problem televizije, radarja, radiosonde. zvočnega filma ter še nekatere druge probleme moderne tehnike. Razen tega sta še dve poglavji, posvečeni velikim možem; v enem so biografije mehanikov od Arhimeda do Einsteina, v drugem pa biografije utemeljiteljev e- ^rapklina do Nikole Tesle. Knjjga daje .torej vpogled v, skoraj vse skrivnosti moderne tehnike, pri čemer tolmači avtor tudi najnovejša odkritja. Vsa knjiga je pisana izredno zanimivo in vsakomur razumljivo. Zato si bodo ob njej nabrali novih spoznanj ne-le mladi bralci, temveč tudi starejši in bolj razgledani ljudje. Kajti v času, ko z vsemi sredstvi industrializiramo našo domovino, tehnika ne more biti več samo torišče strokovnjakov, temveč vseh naših ljudi. In prav k temu bo prav gotovo pripomogla nova knjiga, za katero smemo biti avtorju in založnici samo hvaležni. Drago Kumer MM nM8 Založba Mladinska knjiga je nekako izven svojega rednega programa izdala knjigo, ki jo je pod naslovom «Karlekove prigode« napisal Drago Kumer. Ta knjiga predstavlja pravo odkritje, kajti ime avtorja je v slovenski literaturi doslej neznano. Naj V dokaz pomembnosti te knjige citiramo dvoje izjav uglednih slovenskih pisateljev. Takole piše France Bevk: «,Karlekove prigode’ sem takoj prebral in jih vračam s pripombo, da sem bil prijetno iznenaden. Mladi pisatelj je nedvomno talent, zna opazovati življenje in ga živo, napeto prikazovati s humorjem, ki bi mu lahko rekli smeh skozi solze; zakaj to ni samo prijetna mladinska zgodba, temveč je obenem tudi podoba časa in razmer, kar daje delu še posebno vrednost.* Miško Kranjec pa pravi: «Drago Kumer je s svojimi .Karlekovimi prigodami’ veselo odkritje v naši literaturi. Zdrav, sočen realizem, zaenkrat še nekoliko po Prežihu ubran, vedrina in vera v življenje, poznavanje življenja, umetniški prijem — to so odlike tega pripovedovanja.« Tem besedam naših uglednih književnikov moramo skoraj verjeti. Toda ko preberemo «Karlekove prigode«, se prepričamo o resničnosti teh navedb. V ((Karlekovih prigodah« opisuje avtor utrinke iz svoje mladosti in to naravno ter preprosto. Odlikuje ga smisel za realizem ter smisel za humor, razen tega je vse delo prežeto z močnimi socialnimi in etičnimi idejami. Seveda delo ne dosega drugih svetovno znanih del, v katerih so slavni pisatelji opisali svojo mladost. To je razumljivo, če vemo, da je avtor štiriindvajset let star podeželski učitelj. Vendar je njegova knjiga veselo odkritje, saj nam obeta, da se bo Kumer razvil v res pravega pripovednika. S. R. ki le z ženskimi drugače se zadevami ukvarja: Zbirko zakonov napačno v tej zadevi si odprl; pod vplivom svetovalcev pravi zakon si prezrl! Narod Tvoj in narod naš čast, življenje sta zastavili, da fašistične zakone temeljito bi odpravila. Vojno dolgo in krvavo z ramo smo ob rami bili, da fašistične nadloge se za vselej bi znebili. Zdaj pa, Winterton preljubi, isti bič v rokd si vzel, ki nekdaj ga Mussolini je nad nami zavihtel! Nepravični bič izbila bo iz roke zgodovina. Vse gre mimo, a ostane večna naša domovina! Hune, Gote, Langobarde, Obre, Nemce in Tatare narod naš je že prenesel in še Turke in Madžare. Ce vse te prestal je n&r0^' bo prestal tudi Lahone in prestal bo tudi razne Castrote in Wintertone! med rti Javni napisi. List «Corriere della Sera« z dne 17. poroča: Milanski krože «Gruppo coloniale Vitton° Bottego« je naslovil prošnj® na abesinskega cesarja, bi se v eritrejeskem mestu Asmara ohranili razni javfl1 napisi, ki so v zvezi s kol°' nialno zgodovino Eritreja Cesar Negus je prošnji ug°' dil in zagotovil, da bodo v Asmari ohranjena imena ulic, kakor «Cardinale Mas' sio, Duca degli AbrUzzi, Garibaldi, Mazzini, Cadorna» itd. Med vrstami. Tukaj je med vrstami cel dolg uvodni c * nek! Pomisliti je treba, gre v Eritreji za zadnjih 50 let, ka er ^ d črn. cesar ohraniti. Drugo se pa dogaja, da se tisočletna imena z javnim brišejo. Marsikateri be šel lahko v šolo k afrlk skim črncem! O »Radijskih pravljicah« Draga Petkovška bo poročilo v Številki od 25. decembra. ,'•> 'si; •vV'4- 'j •: •-»T- i«' # V zimskem času je ena M«* priljubljenih športnih pa košarka, ki je zarad. kostnih *‘roškov dost°Z-vsem. Poskusite tudi vi, na» „ dionu »Prvi majn je d so stvari zemlje sprejela klic, ampak vse so za- r 'tfele, vsaka ob svojem oa-‘B in v svoji barvi. Orehi ^ kostanji nestrpno tera-?*. bukve so samo rde "'e £ rumeno zlato, jesenovi j? .drugi grmi so skoraj vijoličasto potemneli. Sele *jaj se je pokazalo, koliko različnih življenj se je skrivalo pod enovito barvo pokadi in poletja. Ravnina še gori v nevidno plamenih opoldanskih ^. drevesa pa zardevajo “°ij m bolj, vendar po'asi, neskončno počasi, obotav-^jo se, da nobeno pre-sramežijivo dekle (ne tako. .Tega klica niso preslisa- * Oe živali gozda, ne pti-ve. ki so pred njim nevidno pobegnile. Razumeli so gozdovi na gorah, ki so Porjaveli kakor kmečki obrazi te dni, ko se je sonce Qagnilo na južno stran in Snova sije skoraj vsiljivo P°d ogorele slamnike m ruje, Zdaj se je razodelo, kašo so b'li ti gozdovi vse teto stegnjeni proti vrho-Jom. podobni ogromnim »lanem, ki neodvisno od '•asov venomer love slapove belkaste svetlobe, ki pa-nanje s skalnih sten. Menda je rosa ob tem Bkazu kar otrpnila, nit več hlapi, jutranja čaka vetrne in ves dan moči čev-'ie ljudem, ki hodijo po Wnik h čez mladico. Ne ®%>re se braniti, da le ne otresale jerebice, ki zdaj gredo čez mlade setve 'a Puščajo za seboj za čevelj široko svetlo zeleno sled. Na posevih, ki jim <3&je rosa eterično sivoze-leno barvo, se vidi ta sled tako stvarna. Stvari zemlje tudi dru-sa«« vedo, da je prižel njih cas, zakaj Večernica kaže Sad Ljubnikom konec svojega loka, ki utone v zarjo. Na drugi strani neba gradita Mars in Saturn; sleherni večer sta vsa rdeča, dokler ju viši-Oa ne očisti. Včasih prežele luna svetlo druščino jteba, drugič pa samo s®ami križ nastopi svojo pot visoko nad sredino polja... Zdaj je v6Uki čas, da ^pravijo pozno sejane ^vari zadnje seme. Ajda, ■fudna od megla in raznih vetrov, je napolnila ^hnje kobulje s črnimi dočim so spodnji, ki ® Pozno odcveli, še belka-'}'■ in kar nočejo misliti, je tudi zanje prišel čas. ‘Janjič zapojejo z mre-Ai opremljene kose Jjjah. kosci vezači' h:. tj^aj popoldnevi so krat-J ln ve'eri so temni, da moreš nikamor. Ajda »r?1 dni ne ve. da je v ko-!rlcu, nič- ne ovene, iz vo-rdečih stebel črpajo da , še zadnji sok, ven-zvo je 7-e bolan, ker ni več ezan z 2ernjj0 1n 0d te- va 5e ajda samo rja-kaw, r črna in napeta so ^ l Ca otrok- K02012' Dravii gostoljubno pri- da sprejmejo Ba rr^ ? nJeSa plemenite-zakaj v vlažnih t&t>0zne Jpse11i Jlh na‘ steni sa>no še z gorsko ra J^Kozdov. Ajda se upi-Jo ?2m0, 03 P°moč mora-1 mrzli in suh! ve- \ai;av\ sumih drevesc Kakršno sadno drevesce boš sadil, tak sadež boš užival. Za naše sadjarstvo pridejo v poštev drevesea koščičastega in pečkatega plemena Sadna drevesca si lahko od-gojimo sami, še bolj pogosto-ma pa si jih kupimo iz drevesnic. Najbolj zanesljiv pridelek sadja, po kakovosti in po količini, dajejo sadjarju drevesca, ki si jih sam skrbno odgoji doma. Pri takih drevescih je važno kakšno podlago imajo in kakšno žlahtno sorto je na to podlago cepil. To dejstvo je zlasti važno pri sadnem drevju koščičastega in pečkatega plemena, kateri plemeni prideta za naše tukajšnje sadjarstvo še najbolj v poštev Obe ti plemeni imata namreč nešteto sort ki imajo zelo različno vrednost že zaradi zunanjosti svojih plodov. Kakor pri domači odgoji tako moramo pri nakupu sadnih drevesc paziti in poznati podlago istih. PODLAGE ZA KOSCICASTO PLEME Češnje. Za srednje močne črešnje — nizkih, pritlikavih sploh ne gojimo — je zelo dobra rašelika, (Prunus maha-leb), ki jo dobimo pri nas po mejah in pašnikih. Na rašeli-ko cepimo lahko tudi višnjo. Visokodebelne češnje, ki so za naše razmere na splošno še najbolj priporočljive, se obnesejo najbolje, če so cepljene na divjaku ali divji češnji. Strokovnjaki in izkušeni sadjarji cenijo najbolj divjake, ki zrastejo iz semena svetloluba-stih belic ali rdečic. Rjavolu-basti divjaki iz črnic, oziroma iz temnočrnih plodov, se niso izkazali tako odporni proti raznim češnjevim boleznim kakor svetlolubasti. Breskve so najbolj odporne in rodovitne. so ne ali pa cepljene na divjake iz popolnoma zrelih koščic Najboljšo podlago za breskve dobimo iz zrelih koščic domačih. starih in na pol divi'H breskev, ki imajo razmeroma trdo kaščico ter temnozeleno in kratko listje. Prav dobro uspevajo tu'*’ breskve cepljene na mandeljne, vendar ne prizanese smolika tudi takim Preskvam. zlast: iv- m-, tr. kri i tleh. ?^urrhcc. T z- ce" ■":) !n razmeroma zahteven sad cepimo po večini na marelični divjak, ki je zrastel iz prav zrele koščice. Marelice uspevajo prav dobro, tudi če so cepljene na cešp^o, predvsem vrste «aniolo». Ker te vrste hitreje rastejo kot marelični divjak, jih za ta sad še najbolj pogostoma rabijo za podlago. Renki o in domače češplje razmnožujemo večinoma s koreninskimi izrastki, ali z navadnimi pogrebenci. Prav lepe sorte teh pa razmnožimo hitro, če jih cepimo na vsako češpljo ali slivo v širšem smislu besede, PODLAGE ZA PECKATO SADJE Hruške. NizkoHebelne m hitro rodeče hruške, ki so za naše sadjarske in gospodarske prilike še najbolj priporočljive, dobimo ako iste cepimo na kutino. Izmed kutin se je za hruške še najboljše izka- zala kutina sorte «Anžerska», ki jo drevesničarji enostavno označujejo s kratico «A». Pritlične hruške in jablane cepijo v zadnjih desetletjih s prav dobrimi uspehi na podlago odbranega, posebnega paradiževca ali belega trna. Ta ima označbo «Malus EM IX» (EM je kratica za East Molling, kraj, kjer so odgojili to podlago paradiževca v raznih sortah katerim so dali rimske številke namesto posebnih imen.) Visokodebelne hruške iti jablane pa morajo biti cepljene na divjaku pečkatega sadja. Divjake pečkatega sadja od-gojimo iz semena, ki je najboljše, če ga dobimo iz popolnoma zrelega, divjega pečkatega sadja ali ploda na pr. iz Zueplanle mladih vin Letos so mlada vina selo občutljiva za oksidacijske procese ali z drugimi be seda mi: mlada vina letos rada porjavijo Zračimo hleve tudi pozimi Za dobro vzdrževanje živine, posebno v mrzlih in vlažnih zimskih mesecih, ne zadošča samo moderna konstrukcija hleva in izvedena ventilacija. temveč je potrebno uvesti tudi redno zračenje hleva skozi okna ali vrata. Tudi v bolj mrzlih dneh jih odprimo, seveda v toplejšem delu dneva in ne vise naenkrat, temveč postopoma. Nikdar pa ne odpirajmo nasprotnih si oken ali okna, ki stoji nasproti vratom kaiti povzročeni prepih je živalim vedno škodljiv. Zato že pred nastopom večjega mraza dobro preglejmo vse stene in strop m luknje ter razpoke s slamo ali koruznico zamašimo. Obrnimo pažnjo tudi na mesto, kjer skladiščimo seno in slamo, posebno še, če ima na ta mesta pristop hlevski zrak trovi od severa, da jo po- suše. Oktobrska jutra so polna zaupn h glasov, ki začno že na vse zgodaj dramiti tišino in noč, dokler je ne razbijejo. Ti glasovi so topli, malce zaapanl, trudni od ranih ur in leta. vendar so po svoje živahni, kakor bi nekaj časa Čutili, da so varni v megleni temi, kj leži okrog dvorov. Zamolkli udarci jabolk z dreves so docela prenehali, ob popoldanskih u-rah se vsiplje s teh obranih in ■obrabljenih dreves že listje, pada na tla ob deževnih dneh. težko od vlage, in dež močneje šumi med nj:mi. Letos so mlada vina zelo ol> čutljiva za oksidacij&ke procese aii z drugimi besedami: mlada vina letos rada porjavijo. To nagnjenje vina za porja-venje se ne kaže v celotni ma-1 si vina, temveč le na njegovi površini, kjer obstaja ob dostopu zraka možnost oksidaci- j je. Ko je končano vrenje v sodu, ki zaradi vrenja ni bil, do vrha napolnjen, in ne uha-! ja več ogljikov dvokis iz so- j da skozi kipelno veho, se zmanj-; ša tudi temperatura mladega vina, ki se je precej dvignila zlasti med burnim vrenjem. Ogljikov dvokis, ki je težji kot zrak in ki je ves čas med vrenjem pokrival površino vina, začne vsrkavati ohlajeno vino, ker je pri znižani temperaturi topljivost ogljikovega dvokisa v vinu povečana. Na ta način nastane ta izolirna plast ogljikovega dvokisa vedno tanjša, redkejša in jo sčasoma posrka vino v celoti. Ker nad vinom ne more ostati prazen prostor, vdira od zunaj v ta prostor j zrak. Da se izognemo kvarnemu \i-‘-cinku, ki ga lahko povzroči naj površini vina zrak ali bolje re-; čeno kisik zraka, se mora ml a- j do vino po končanem glavnem I vrenju napolniti do vrha čim | prej. Kdor pravi čas zamudi, ker ni zasledoval poteka vrenja ali iz malomarnosti odlaša prvo napolnjevanje mladega vina ali, kakor je v prav pri mitivnem kletarstvu celo običaj, da se to važno delo eno stavno opušča, ta mora raču nati vsako leto z močnejšim ali slabejšini porjavenjem in v vsakem primeru z znatnim poslabšanjem prirodne kakovosti vina. Da se izognemo pri letoi-njem vinskem letniku, ki je splošno nadpovprečno dober, možnosti porjavenja, je pravočasno žveplanje vina zanesljiv pripomoček, da ohranimo vino zdravo. V mnogih primerih bol potrebno, da zažveplamo vino' v sodu že pred prvim pretaka-1 njem. S poskušnjami vina v čašah j iz posameznih sodov, na katfc-rn vpliva nekaj {asa zrak. Iah-| ko zasledujemo hitrost in ja- j kost porjavenja. Jakost žvepla-nja je treba določiti v skladu z jakostjo porjavenja nastalega v določenem času v posameznih čašah. Četudi imamo opraviti z vinskim letnikom, ki je na-: stal v določenih okolščinah. je lahko jakost porjavenja pri posameznih vinskih sortah, da celo pri isti sorti iz posameznih sodov celo različna. Nujno potrebno je tako žve-, planje vina v sodu v vseh primerih, kadar se izvede prvol pretakanje s škafi, pri čemer pride vino v veliki meri z zrakom v dotiko in je na ta naMn možnost porjavenja še večja. V takih primerih se poslužu- j jemo soli žveplaste kisline ka- j lijevega metabisulfita, ki pod vplivom kisline vina razpade in se pri tem sprosti žveplasta kislina. Zaradi tega je kalijev metabisulfit v svojem u-činku enak učinku žveplaste kisline. Pač pa moramo vedeti zaradi pravilnega dodavanja (doziranja) tega sredstva, da je v kalijevem metabisulfitu le 50 odst. žveplaste kisline. Kalijev metabisulfit se prodaja vf tabletah po 10 gr, ki vsebujejo po 5 g žvepla-stf- kisline. To sredstvo raztopimo v vinu in ga vlijemo v sod ali pa obesimo skozi pilkino odprtino odtehtano množino kalijevega metabilsufata v čisti, redki krpici v vino. V obeh primerih je treba nato vino od zgoraj rahlo zmešati, da pride nastala žveplasta kislina enakomerno v dotiko z vinom. V primerih nagibanja vina k porjavenju je potrebno navadno srednjemočno žveplanje. Ker učinkuje žveplasta kislina prav hitro, iabko učinek takega žveplanja vina v sodu pre-kontroliramo v čaši glede stanovitnosti na zraku. Ob prvem pretoku, ko se loči drožje od čistega vina in ko se vino običajno tudi zrači, da se s tem pospešijo oksida-cijski procesi, ki so potrebni za nadaljnjo izgradnjo vina, zlasti da se izločijo v čim večji meri beljakovinaste snovi, je na mestu močnejše žveplanje, izvzemši, da je bilo vino pred tem zaradi nevarnosti porjavenja že močnejše zažveplano, o-ziroma da pri kislih vinih ne 'viramo z močnejšim žvepla-njem naravnega zmanjšanja kisline. V tem primeru zadostu-e rahlo žveplanje. Pri pretakanju vina zažveplamo pripravljene sode, v katere pretočimo vino. Pri tem se poslužujemo najrajši azbestnih trakov žvepla, pri katerih žveplo, naneseno v tanki plasti na nezgorljivo azbestno podlago, ne kaplia. Seveda ne smemo pri večjih sodih zažgati istočasno večjega števila trakov. Da bo tudi v tem primeru učinek žveplanja zadovoljiv za sode in vino, morajo biti sodi ■ ne samo snažni, dobro umiti, temveč tudi primerno usah-njeni. Pri drugem pretoku v teku pomladi zadostuje slabše, samo rahlo žveplanje. Uporaba žvepla glede kakovosti in količine ie razvidna iz naslednje razpredelnice: gozdnih lesnik in drobin ter tepk. Tako sadje daje razmeroma debelo in zdravo, odporno seme. Odbrano seme skrbno shranimo preko zime v primernem lesenem zaboju, kjer ga «stratificiramo» v ne preveč vlažnem pesku in ga obvarujemo pred mišmi. Zgodaj spomladi sejemo to seme v črno, rodovitno prst 2—3 cm globoko in v vrstah s primerno radaljo. Jablane razmnožujemo s cepljenjem na enake podlage, kakršne uporabljamo za razmnoževanje hrušk. Lupinasta drevesca dobimo po večini iz semena, oziroma iz ploda brez cepHenja. Seme mandeljnov in orehov prenese navadno lastnosti staršev Drez znatnih sprememb, medtem ko je prav težko dobiti dobre sorte sadja iz semena koščičastega in pečkatega plemena. V tem pogledu naj omenimo le to, da je treba navad m preizkusiti tudi nad 5.000 drevesc — divjakov iž semena hrušk, preden naletimo na eno samo res dobro sorto, ki bi bila enakovredna drevesu, iz katerega je seme prišlo. Pri odgoji, kakor pri nakupu sadnih drevesc je treba imeti na umu, da morajo tudi mlada drevesca v drevesnici dobiti dovolj svetlobe, zraka in hranilnih snovi, da se lepo razvijejo in nam dajo za sajenje močna in zdrava drevesca. Posebno moramo paziti pri nabavi mladih drevesc za sajenje, da so ta spodaj pri zemlji, oziroma v vratu — to je del med koreniko in deblom — močna in vsaj za palec debela. Tudi morajo imeti pravilno odgojena sadna drevesca že drugo leto po cepljenju krepko razvite vejice ter goste in močne korenine.^ Dolgih in tankih palic ter več kot tri leta starih in skrivljenih, pretrpljenih drevesc raje ne kupujmo in ne sadimo. Tudi naj bodo drevesca dobro zaraščena na mestu cepitve Le taka, močno razvita in ravna ter zdrava drevesca, katerih podlaga in cepljena sorta so nam poznane in odgovarjajo talnim in podnebnim razmeram bodo v sadovnjaku lahko zrastla v lepo razvita in bogato rodeča sadna drevesca. A. C. V zemlji, na desni strani slike, ki ji niso primešali kriliuma, je ob enakem itevilu istovrstnih semenskih zrn, vzklil samo en fižol, medtem ko je v enaki zemlji, ki jo vidimo na levi strani slike, kateri so dodali to novo sredstvo vzklilo pet zdravih rastlin. POLOŽAJ KMETIJSTVA v kominformovskih deželah Blesteče statistike, ks zakrivajo traqčno realnost - Vsa trgovina s poljedelskimi pridelki mora skoti Sovjetsko mio Preiskava, ki jo je pred kratkim izvedla FAO o kmetijskem in prehrambenem položaju v kominformovskih državah, po stavlja popolnoma na laž kom-informistično propagando, ki stalno govori o visoki produkciji, o izobilju in blagostanju. Ni lahko poizvedovati glede vprašanj, ki zadevajo deželo, zaprto za sovjetsko žično ograjo. V taki deželi se v resnici samo šepeta in še to delajo samo redki, najpogumnejši. Poročila in stvarne podatke je lahko možno rekonstruirati le na podlagi nejasnih, čeprav resničnih podatkov; včasih se lahko tudi odkrijejo protislovja v tisku, kot se sploh to cesto dogodi tistemu, ki preveč laže. Preiskava je predvsem ugo Odkritje novih sredstev za izboljšanje zemlje Odkritje sestavine „kr JmliunT1 pocenil, bo zelo ki rahlja zemljo in nadomešča gnoi - Ko se bo primeren za množično uporabo v krajih, ki trpe zaradi suše Charles Thomas, predsednik ameriške kemijske družbe Monsanto Chemical Company, js pred 1Q leti sklenil, da bo skušal dognati, zakaj določene vrste težke, ilovnate zemlje ne dajejo dobrih pridelkov. Zakaj — se je vprašal — so nekatere vrste zemlje porozne in jih je lahko obdelovati, medtem ko so druge, ki vsebujejo enake kemične snovi, lepljive, ko so mokre, in trde kot skala, ko so suhe. Odgovor na to vprašanje je bilo iskati v sestavi tal. Ce je mogoče težko zemljo izpremeniti s pomočjo orga-ničnih snovi, kot sta šota in gnoj, v porozno, — je sklepal — bo morda mogoče doseči enake uspehe tudi s sintetičnimi snovmi. Thomas je poveril raziskovalnemu oddelku podjetja nalogo, naj skuša prodreti do dna tega vprašanja. Potem ko Važnost gojitve navadne trstike Kabim« jo za oporo trtam in raznim po* vrtninam fcot so paradižniki, fižol itd. Azbestni traki s ca. a g žvepla na 100 1 vina . . . ; Kalijev metabisulfit v tabletah po 10 g na 100 I vina . Žveplanje srednje zelo rahlo močno močno močno Število trakov 1/3 3/3 1 1 1/3 Število tablet 1/3 2/3 1 1 1/3 Trctika je -o naše ozemlje ena najvažnejših opor za trto in za nekatere povrtnine, kot so n. pr paradižniki in fižol-Gozdovi 'so izsekani in uvoz lesa je otežkočen, zato moramo še bolj gojiti te sadike. Tr-stiki pa posvečamo, žal, premalo skrbi. Navadno dodelimo trstišču najbolj revna zemljišča, tista, ki jih ne moremo drugače izkoriščati. Premalo pazimo tudi, ko pripravljamo zemljo za nove nasade. Predvsem moramo poznMi življenjske zahteve in pravilni noči n vzgoje te rastline. Tr-stika ne uspeva povsod enako dobro. Ljubi milo, ali še bolj toplo podnebje. Najbolje uspeva v srednje rahli zemlji; ne prenese prevelike vlage niti ne suhih predelov. Zelo napačno je misliti' da trstika uspeva v vlažnih tleh. Ce hočemo doseči s trstiščem večji uspeh, mu moramo globoko preorati in pognojiti s hlevskim gnojem. Trstiko sadimo navadno v jarke. Ti morajo biti vsaj 80 cm globoki in 1,5 m široki ter med seboj 4 metre oddaUeni. Trstika požene vsako leto nove poganjke. Razmnožuje se 2-elo hitro, ker se iz enega očesa razvijejo kar trije poganjki, iz katerih dobimo v dobro pognojeni in obdelani zemlji naslednje leto kar 10-12 poganjkov. Trstika se lahko razmnožuje tudi s ključi. le če tmajo ti dobro razvita in zdrava očesa. V sledečih letih ni dosti opravila s trstiko. Prvo leto po saditvi moramo zemljo dobro opleti in okopati ter pokriti z zemljo korenine, ki se vzdignejo na površje. Koristna je še ena pletev v juliju ali avgustu. V tem času lahko oberemo zeleno listje, ki prihaja v poštev kot krma posebno v suhih letih. Listje trstike lahko uporabimo za zeleno krmo in silažo. V sledečih letih okopamo tr-stišče in osipamo korenine ter meseca julija ali avgusta oberemo listje. Od gnojil prihaja v poštev zreli kompost. Ze v drugem letu po saditvi lahko dobimo prvi pridelek. Hektarski donos trstičja je 30-35.000 sadik. Ce računamo, da rabimo kolce trstike kot oporo vinski trti 2 leti in še eno leto kot ra kije za povrtnino. moramo vsako leto obnoviti eno tretjino trstičja. Na celotnem STO imamo več kot 25 milijonov trt, ki jih gojijo v vrstah. Lahko rečemo, da uporabljamo vsaj pri polovici vinogradov kot oporo trti trstiko. In tudi skoraj edina opora paradižniku je ravno trstika. Ce vse to upoštevamo, si lahko mislimo, koliko trstik potrebujemo letno. Cene trsti-ki so za naše razmere precej visoke, tako da imamo lahko trstiko za eno najbolj donosnih kultur, zato moramo to rastlino tembolj intenzivno gojiti. sc preizkusili več kot 700 sintetičnih kemičnih snovi, so raziskovalci ugotovili, da samo ena skupina v Vodi raztoplji-vih sestav>n. znana pod imenom polielektrolit, izpreminja tež..o, lepljivo zemljo v ranio in drobljivo. Znanstveniki so se odločili za eno izmed teh sestavin in jo nazvali krilium. Kot polielektrolit vsebuje krilium negativne električne naboje, ki se spojijo s pozitivnimi naboji zemeljskih rudnin in tako povzročijo, da se trda zemlia razkroji v porozne delce ali agregate, katerih velikost je različna, od bucikine glavice do grahovega zrna. Krilium označujejo za sintetični nadomestek naravnega humusa, ki ga primanjkuje težki, ilovnati ali blatni zemlji Kriliuma ni prištevati med gnojila, ker ne vsebuje nika-kih hranilnih snovi. Rastlinsko rast pospešuje, ker rahlja zemljo, ki potem lahko vrska in obdrži več vlage, postane lažje dostopna za zrak in v njej korenine lažje globoko poženejo. Znanstveniki so mnenja, da t' krilium najbolj koristil na tistih področjih, kjer vlada suša. Poleg tega pa to novo sredstvo preprečuje tudi erozijo tal, če ga nrimešamo vrhnji plasti zemlje, pri kriliumu tu-d: ne pride do bakteriološkega razkroja, kot se to dogaja pri humusu, zaradi česar traja njegov učinek po nekaj let, tako vsaj trdijo znanstveniki. Po njihovem mnenju koristi en kilogram kriliumovega prahu zemlji prav tako, kot 200 kilogramov šotinega prahu ali humusa. Odkritje kriliuma je v industriji vzbudilo veliko pozornost. V zadnjih treh letih so znanstveniki preizkušali njegove učinke. Nekateri ga imajo za najvažnejše odkritje, ki je sledilo odkritju kemičnih gnojil v 19. stoletju. Pri nekaterih poizkusih so ugotovili, da je povečal pridelek za 50 odst. Cim se je izvedelo, da je družba Monsanto odkrila to nevo sredstvo za izboljšanje zemlje, so si začela tudi druga ameriška kemična podjetja prizadevati, da bi našla kaj podobnega. K temu delu so pritegnila najboljše znanstvenike. 2ivahno tekmovanje je kmalu obogatilo tržišče z nadaljnjimi šestimi ali osmimi vistami sredstev za izboljšanje zemlje. Tisoči vrtnarjev so leta 1952 prvič preizkušali ta sredstva in ugotovili, da so koristna. Nekateri so se prepričali, da je seme bolje vzklilo, ker je zemlja, ki so jo prej pokrivale trde skorje, postala rahla in tako so nežne kali lahko prodrle na površje. Drugi so izjavili. da so imele njihove cvetlice večje cvete in da so pridelali mnogo več zelenjave Edina nepovoljna stran teh nevih sredstev za izboljšanje zemlje je niihova visoka cena, '-ar ovira njihovo splošno uporabo v kmetijstvu. Kemijski strokovnjaki, ki so v preteklosti rešili že toliko problemov cen, si vneto prizadevajo, da bi našli cenejše pioizvajalne postopke. Neka družba gradi novo tovarno, katere gradbeni stroški bodo znašali 5o milijonov dolarjev, neva tovarna nekega drugega podjet a i-a b'’ cta a 4'< mir. lo/ dolarjev. Obe bosta dograjeni leta 1953 in pričakujejo, ua bosta množično izdelovali cenena sredstva za izboljšanje kakovosti zemlje. Čeprav znanstveniki priznavajo, da morajo o novih pripomočkih za izboljševanje zemlje dognati še marsikaj, so prepričani, da bodo ti pripomočki igrali nekoč zelo važno vlogo pri povečanju svetovne živilske proizvodnje. Xsk,b Wt'ivpi frioti pubhl{evUi iu hlinnvhi Da bi zmanjšali velike izgube živine zaradi parkljevke in slinavke — te izgube cenijo v zadnjih 18 mesecih na 200 milijonov funtov šterlingov — je Mednarodna prehranjevalna in poljedelska organizacija ZN (FAO) na svoji zadnji dvodnevni konferenci ki je bila nedavno na sedežu organizacije v Bimu, predlagala načrt o neki vrsti zavarovanja živine, po katerem bi vsaka sodelujoča država za vsako glavo živine prispevala komaj tri in pol lire. Ker cepiv proti parkljevki in slinavki ni mogoče hraniti dolgo časa, predlaga FAO ustanavljanje zalog virusov, ki povzročajo tri vrste parkljevke in slinavke, predvsem v vseh tistih državah, ki proizvajajo cepiva proti tej kruti živinski bolezni in sploh v vseh državah, kjer ta bolezen razsaja, Tako bi razpolagali s primernimi zalogami virusov za naglo proizvodnjo cepiva v primeru novih epidemij te hude živinske bolezni. Za pobijanje te bolezni je britanska vlada sprejela naslednje štiri ukrepe: zakol obolele živine, zakol in cepljenje, vzreja proti bolezni odporne živine s cepljenjem in cepljenje živine na vseh tistih področjih, ki mejijo na področja, kjer ta bolezen razsaja. MickenA Itovila, da je poljedelska produkcija dežel Vzhodne Evrope še pod povprečno predvojno višino. Podatki, ki zadevajo kominformistične dežele, jasno kažejo. da je leta 1951 padla individualna letna količina agrarne produkcije (računana po količinah žita) povnrečno na 335 kg od 370 in 400 kg, kolikor je znašala pred vojno, odnosno v letu 1950. To je v ostrem nasprotju s številkami o raznih letinah, k.: so jih ib-javile prizadete vlade. Po uradnih statistikah kom-informističnih dežel naj bi bil pridelek krušnih žitaric v Bolgariji. Češkoslovaški. Vzhodni Nemčiji, Romuniji. Poljski in Madžarski leta 1951 največji, kar so jih dosegli po vojni: številke govorijo o skupno 573 milijonih stotov žita proti 556 milijonom leta 1950. Položaj prehrane pa postaja v nasprotju s tem izobiljem v skoraj vseh teh deželah vedno težji, kljub znatnemu zmanjšanju izvoza žitaric. Po istih uradnih podatkih pa se je v Sovjetski zvezi pridelek žitaric v primeri z letom 1950 znatno zmanjšal. In ven> dar je Sovjetska zveza lahko izvozila v Zahodno Evropo — predvsem v Anglijo, Francijo in Italijo — okoli tri milijone stotov krušnih žitaric, za 27 odst. več kol leta J950. V prvih štirih mesecih 1952 je poslala v Anglijo nadaljnjih 1,800.000 stotov pšenice, na podlagi pogodbe iz septembra 1951, ki predvideva dobavo 2 milijonov stotov pšenice in osem milijonov stotov krmilnih žitaric. Vse to bi moralo v resnici presenetiti. Kako lahko Sovjetska zveza povečuje svoj izvoz kljub znatnemu zmanjšanju poljedelske produkcije, medtem ko je ugotoviti v njenih podložniških državah nasprotno? Ali so številke o bogati letini gladko izmišljene ali pa so te države prisiljene odstopati «matjuški» Rusiji velik del svojega pridelka kljub vsem težavam svojega lastnega gospodarstva. Pa naj bo že kakor koli, dejstvo je. da se prehrambeni položaj stalno slabša, ne glede na politično plat položaja. Z dokazi podprta poročila in točne^izjave raznih potnikov govorijo jasno, Nobenega blagostanja, nobenega napredka. Na Poljskem so posledice velike suše skupno z vedno večjim odporom kmetov proti pretiranim zahtevam uia^e povzročile znatno zmanjšanje zalog v državnih skladiščih, ra-cioniranje mesa in maščob in obvezno oddajo klavne živine. V Romuniji je prehrambeno ministrstvo razdelilo za potrošnjo samo 42 odst. za leto 1951 določene količine mesa; pomanjkanje živine se občuti povsod. Od začetka 1952 tudi stalno naraščajo cene živil. Tudi v Vzhodni Nemčiji se občuti vedno večje pomanjkanje maščob in mesa. Povečanje živinoreje je odvisno od pristanka Sovjetske zveze, ki je odredila, da se morajo dobave krmilnih žitaric opravljati po njej, da se vuravnovesiri izvoz industrijskih izdelkov, ki jih rabi Sovjetska zveza. V Češkoslovaški je opaziti iste pogoje za zamenjavanje žitaric in strojev, zlasti znanstvenih instrumentov, ki jih odreja Sovjetska zveza_ Vedno v večji meri prihajajo tudi točna poročila o popolnoma nevzdržnem prehrambenem položaju. Češkoslovaški dopisi poročajo sami da je jajca mogoče dobiti le na črni borzi in da morajo delavci čakati v or* stah dolge ure, da dobijo kak kilogram krompirja — namesto da bi šli na delo. Tak je dejanski položaj v deželah Kominforma. Trajne prehrambene težave in izredno počasno boljšanje kmetijske proizvodnje dokazujejo, kam pripelje politika, ki jo vodijo vlade, ki so navadne moskovske, agenture. * # * Agrarno relormo v Indiji že izvajajo. V državi Uttar Pra-desh, ki je najbolj obljudena indijska država, saj ima 63 milj. prebivalcev, so razdelili prebivalcem v 10.000 vaseh 30 milj. hektarov zemlje. Ta zemlja je prei pripadala majhnemu številu veleposestnikov, zdaj pa bo preživljala 12 milj. družin. Prci/mliil pruf. dr. Fr. Rradac ^ Gospod Winkle ni ve" dvomil, kdo je to, zato Je odprl vra i; to komaj je to storil, je smuknil gospod Samuel Wellar no *HeM?I>ressno zaklentl. vtaknil pofasi ključ v žep telovnika, preti gospoda Wlnkla od glave dc nog ln rekel: «Vi ste pa dober, mladi g^spud, le kar je res-» fcle ^ak'no vedenje je to, Sam?» je vprašal jezno gospod Wln »Idite ven. gospod, takoj! Kaj ste mislili s tem?» ^ «Kua s tem mtslemK je odvrnil Sam, «ampk, gspud tu je ^.Preveč, kokr je djala tista gspa, k se je kregala nad teste t?' de 1 je predau svinjska pašteta, k je bla u nej sama Kua jest mislem! No. tu ni blu naumen. le kar je res.» °dprlte vrata in zapustite takoj to sobo, gosnod h je uka-val gospod Winkle Vj soba zapestim gspud, tista minuta, kedr jo zapestite «Ce ,e s Poudarkom odgovoru Sam in nenavadno resno sedel Ua Pa v!dUl de vas morm stuPa rama udnesit vn, pol um tiie ®?veda ta soba mal prek zapustu. ket vi. ampk upam de Je b. a ute Pugnal u skrajnast. kokr Je reku t st grof. a) kua de j,U UstrlS1. k je ni mogu dubet z igla iz lupine in se je bau, u nioru med vratm zmečkat* in gospod Weller je po tem (pri njem nenavadno dolgem govoru) položil roke na kolena ln široko pogledal gospoda Winkla v obraz, Ces da se ne da premotiti. «Vi ste preve-5 prjatelsk razpulu?en, mladi gspud, le kar je res,» Je nadaljeval očitajoče gospod Weller, «delat naš-mo dragmo gspude še takele težave, če si je že nalužu težave lz principa, ste hujž ket Dodson, gspud, ln Fogga mam za prauga angela u prmer z vam.» Zadnja dva stavka je spremil z mo«'ntm udarcem po vsakem kolenu, del roke križem ln sipet sedel, kakor bi pričakoval opravKbo zločinca. «Moj hrabri fant,» je rekel gospod W'nkle in iKtezal svojo roko; ves das, ko je govoril, so mu šklefetali zobje od mraza, zakaj ves čas, ko mu je gospod Weller bral levite,.je stal samo v spalni srajci. «Moj dobri prijatelj, <’utim tvojo ljubezen do mojega izvrstnega prijatelja in mi je res žal, da sem mu >e sam povzroJil vznemirjenje. No tako. Sam, tako!» «No. dobo Je rekel Sam še kujavo, a vendar je spoštljivo stisnil roko, ki mu jo je ponujal gospod Winkle. «No, dobr, tku la morte bt. in veseu sm. de ste, zakaj <5e b tu ud mene udvlsel. b mu na smou nubedn krivice de kit, tu sm vam hotu puvedat.* «To je lepo, Sam,* je rekel gospod Wtkle. «Ampak zdaj pa v posteljo, Sam, ln jutri se bova pogovorila o tem.» «Hedu m je žou » je rekel Sam, «ampk jest na morm it spat.» «Ne more^ iti sipat?» je ponovjl gaspod Winkle. «Ne,» je zmajeval z glavo Sam, «tu na gre.» »Menda nočeš reči. da se Se ponoči odpelješ, Sam?» Je ti Šoal vanj gospod W;nkle. strašno presenečen. «Ne, če s na ute tga ekstra želel.» je odgovoril Sam «Ampk jest te sobe na smem zapstit. Gsnudov ukaz je biu strog.» •sNesmisel. Sam,» je rekel gospod Winkle, moram ostati tu dva ali tri dni, Sam. 1n ti mora‘ ostati pri meni in mi pomagati, da se snidem z neko mlado damo - gospodično Allenovo, Sam; morda se je se spominjaš, ln Jaz jo moram ln hočem videti, preden zapustim Bristol. Toda v odgovor na te načrte je Sam le resno zmajeval z glavo ter energično odgovoril: «Tu na gre.» Slednjič, po dolgem dokazovanju in pojasnjevanju gospoda W Ink la ter po odkritju, kaj se je zgodilo v razgovoru z Dow lerjem, je začel Sam vendarle omahovati in končno sta se dogovorila pod temile močnimi in glavnimi pogoji! Da Sam odide m pusti gospoda Winkla pri miru v njegovem stanovanju pod pogojem, da sme odzunaj zakleniti vrata in odnesti ključ, s pristavkom, da morajo biti v primeru ognja ali druge nevarnosti vrata neprestano oiprta. Da se napiše zgodaj zjutraj gospodu Pickwicku pismo in pošlje po Dowlerju, kjer bo prošnja, da bi dovolil Samu in gospodu Winklu še ostati v Bristolu v že omenjeno svrho in da bi odgovoril z obratno pošto: če bo odgovor povoljen, ostaneta še v Bristolu, če ne, se vrneta takoj v Bath, čim dospe odgovor In slednjič se gospod Winkle zavezuje, da ne uporabi med tem niti okna. niti peči, niti drugega tajnega sredstva, ki so sedaj pri begu v modi. Ko sta to pogodbo končala, je Sam zaklenil vrata in odšel. Bil je že skoraj spodaj ko se je hipoma ustavil ln vzel ključ iz žepa. «Na tu, de b ga vrgu na tla, sm pa tist puzabu.s je rekel sam pri sebi Sam in se obračal nazaj. «Gspud je vnder jasen reku, de nej tu šturim, to je blc strašn naumen ud mene, de sm puzabu. Ampk kua,» se je razveselil, «tu lohka Se jutr na-praum.s Ta misel ga je očitno potolažila: gospod Weller je vtaknil se enkrat ključ v žep, pre'el ostanek stopnic, ne da bi ga vest pekla, in kmalu je trdno spal, kakor vsi prebivalci v hiši. DEVETINTRIDESETO POGLAVJE Gospodu Wellerju je poverjeno poslanstvo ljubezni, ki ga začne takoj izpolnjevati; s kakšnim uspehom ,zvemo pozneje. Ves prihodnji dan je Sam vestno stražil gospoda Winkla, ker je sklenil, da ga ne izpusti Izpred oči, dokler ne prejme jasnin ukazov od svojega gospoda. Čeprav je bila tankovestna opreznost in čuječnost gospoda Wellerja gespodu VVinklu zelo neprijetna, je rajši potrpel, kakor da bi z odporom povzročil, da oi ga gospod Welier s silo odpeljal, kar je že večkrat dovolj jasno napovedal v domnevi, da je to njegova dolžnost. Res bi nam ne bilo treba dvomiti, da bi Sam hitro zadostil svojim muham, ko ne bi bil tega preprečil hitri odgovor gospoda Pick-wicka na pismo, ki mu ga je oostavil gespod Dowler. Skratka, ob osmih zvečer je vstopil gospod Pickwick sam v kavarno hotela «Pr: grmus in rekel smehljaje se Samu, da je vse dobro izvršil in da g>a razrešuje službe stražnika. «Mlslil sem, da bo najboljše, če pridem sam.» je rekel gospod Flckwick gospodu Winklu. medtem ko mu je Sam slačil veliki plašč in potni pled, «da se prepričam, preden dcvoFm Samovo poslanstvo, da mislite s tisto mlado damo resno in pošteno.* «Res iz vsega srca — iz vse duše,» Je s poudarkom izjavljal gospod Winkle. «Pomnite,» je nadaljeval gospod Pickw;ck in ofti so se mu svetile, «da ste se sesli z njo pri naših izvrstnih, gostoljubnih priiateljih. Wlnkle. B lo bi slabo plat Ho, 6e bi se :girali lehko* miselno in brez dobrega premisleka z ljubeznijo te mlade dame. l ega ne bi dovolil, gospod - tega n kakor ne bi dovolil.* INaaaljevanje sledi) l/n r 1 i r Vremenska napoved za danes: l/ ft r A r* Delno oblačno, nekoliko veli I \ LIVi L trovno- — Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trst« je dosegla 8.3; najnižja 4.2 stopinje. STRAN 8 ® O 7* f2 A POROČILA 21. DECEMBRA 1952 1 BiHSIJiniiiSinsnSli:! RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40: Križem po Jugoslaviji v narod ni pesmi. — Trst II.: 21.00: Liszt: Koncert za klavir št. 2. 22.00: Beethoven Fidelio, 1. dej. — Trst I.: 17.30: Simfonični kon^ cert s sodelovanjem violinista Isaka Sterna. Slovenija: 10.00: Dopoldanski koncert Slovenske filharmonije. 12.00: Oddaja za Beneške Slovence. Tekma Jugoslavija-Zah. Nemfiija KINO zadnji važen dogodek nog. sezone Današnja nogometna tekma ( Nekatere kritike moti med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo je v središču zanimanja športne javnosti obeh držav in — lahko rečemo — Evrope Jugoslovansko moštvo je sestavljeno iz boljših posameznikov medtem ko so Nemci bolj-\ši kot organska celota. Tehnično podrejenost bodo nadokna- Hadio Koper bo prenašal drugi polčas nogometne tekme Jugoslavija -Zahodna Nemčija. Začetek oddaje ob 14.45. dili z veliko zagrizenostjo. Na tej tekmi bo lahko manjkalo prav vse, samo požrtvovalnosti z obeh strani ne bodo gledalci pogrešali stava jugoslovanske enajstori-ce, predvsem desna stran napada Herceg-Ognjanov. Vendar je skoraj sigurno, da pripravlja vodstvo taktični načrt, da bi izkoristili prodornost desnega tandema. Nemci se bolj bojijo Bobka in Zebca, sicer pa so natančno proučili igro vseh reprezentantov Jugoslavije, Herberg je dejal, da so Jugoslovani z lahkoto izločili njegovo amatersko moštvo, mnogo več dela pa bodo imeli s profesionalci Stadion v Ludtoigshafenu lahko sprejme SO tisoč gledalcev in je že popolnoma razprodan. Crnoborzianci so pridno na delu in posebno sedeži so dosegli zavidne cene. Tekma se bo začela ob 14 uri. sodil bo angleški sodnik Ellis. NEMČIJA i Turek Kohlmayer •J Retter 6 5 4 Schanko Posipal Eckel 11 10 9 8 7 Termath F, Walter O. VValter • Morlock Rahu Hcrceg Ognjanov Vukas Bobek Zebec 7 8 9 10 11 Čajkovski Horvat Boškov 4 Stankovič 2 5 Beara 1 6 Belin 3 V T USTI JUGOSLAVIJA ZDA-ltalija 5-0 Gardioi in Rolando Del Bello izgubila v štirih diz-H - finalni dvoboj med Avstralijo in ZDA se bo zočel 29. t.m. SIDNEY, 20. — V polfinalnem srečanju teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Amerika osvojila tudi dve poslednji zmagi v igrah posameznikov in s tem dosegla končni rezultat 5:0. Richard, son je danes premagal Rolanda Del Bella s 7:5. 6:3, 5:7, 6:3, v poslednji igri pa je Gardini izgubil proti Trabertu. Rezultat 6:3. 5:7, 7:5. 6:3. Richardson je začel dobro in nadmočno zmagal v prvih dveh nizih. V tretjem je mladi Američan prepustil iniciativo Del Bellu, v četrtem in zadnjem nizu pa zopet brez težav zmagal Kapetan ameriškega moštva Vic Seixas je prepustil svoje mesto mlademu Richardsonu misleč, da bo ta igral proti Cucelliju Američani so meni. li, da je bivši italijanski prvak zaradi starosti preslab na-sprotnifc za Seixasa V zadnjem trenutku pa je namesto Cucellija zaigral Del Bello. kajti to je bil edini način, da bi Italija dobila vsaj častno zmago Del Bello je imel nekaj izvrstnih trenutkov, vendar v celoti ni bil dorasel Američanu Gardini in Trabert sta do 7. gema v prvem servisu osvoji, la svoje servise, nato je Ame. ričan prišel v vodstvo s 5:3 in izkoristil drugo «set žogo« ter tako zmagal s 6:3. Italijanski prvak je s hitro in ostro igro vodil v drugem nizu s 3:1; po borbeni in napeti igri sta nasprotnika izenačila pri stanju 5:5. V 34. minuti je Gardini preigral Traberta, ki je bil na mreži, s tem osvojil odločilno točko in drugi niz z re zultatom 7:5, Tretji niz je trajal 24 minut Trabert je še vedno igral zelo ofenzivno in podil Gardinija iz kota v kot. Ameriški igralec je izgubil sedmi gem, a je Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) teto tega dogodka komentirati, kot da ne bi dobro vedeli, da tudi ZDA nimajo diplomatskih stikov z Vatikanom in da je zaradi odločne reakcije ameriškega javnega mnenja nedavno celo spodletel Trumanov namen, da pošlje k papežu vsa j svojega osebnega zastop nika. Zato so se v Ameriki oglasili samo listi, ki spadajo v Hearstov ali MacCormickov sistem, listi, ki podpirajo razne republikanske reakcionarne skupine od Tafta na desno, s katerimi je sam Eisenhoiver. zdi se, v precejšnjem konfliktu. Ti ameriški reakcionarni krogi pa se niso razjezili samo zaradi Vatikana, čeprav sicer ne varčujejo s podporo svojim reakcionarnim bratom po vsem svetu, temveč zaradi ponovnega dokaza, da Jugoslavija nima nobenega namena, prodati svojo neodvisnost za skledo leče. nato zmagal v prihodnjem in izravnal stanje na 4:4. Njegova igra je prihajala vedno bolj do izraza, udarci so postajali vedno bolj točni in o-stri. Gardini je izgubil tretji niz s 5:7, pa tudi v četrtem in zadnjem je njegova usoda bila zapečatena. Igra je obdržala iste karakteristike; Trabert na mreži in Gardini. ki na osnovni črti teče iz kota v kot in lovi žoge nasprotnika, včasih celo zelo uspešno. Tako so gledalci še enkrat prisostvovali hudemu porazu evropskega moštva. V finalu bosta ponovno nastopili tradicionalni nasprotnici Amerika in Avstralija Primorski nogomet Deveto kolo nogometnega prvenstva primorske podzve-ze. Branik - Primorje, igrišče v Solkanu ob 14. uri; Zarja • Pivka, igrišče v Sežani ob 10. uri; 2eiezničar U Gorica • Garnizija JLA Vipava, igrišče v Novi Gorici ob 14. uri; Ilirija - M.adost, igrišče v Sežani ob 14. uri; Garnizija JLA Ajdovščina - Železničar Sežana, igrišče v Ajdovščini v ponedeljek 22. t. m. Wo!uerhompton vodi k ougi. aigumetoi ugi LONDON. 20. — Woiver-hampton je igral neodločeno na igrišču Cardiffa in s tem še nadalje ohranil prvo mesto na lestvici ang*eške nogometne lige. Slabše se je godilo Sun-derlandu, ki je z drugega mesta padel na četrto Tradicija hoče. da Sunderland vedno izgubi proti Charltonu Na drugo mesto se je povzpel West Bromwich s tesno zmago nad Tottenhamom. Tudi Arsenal igra iz nedelje v nedeljo bolje in popularno londonsko moštvo je trenutno na tretjem mestu. Največje presenečenje angleške sobote; Sheffield je odpravil na ttijem igrišču zmagovalca pokalnega tekmovanja, enajstorico Nevvcastla REZULTATI:' Arsenal - Aston Villa 3-1, Blackpool-Portsmouth 3-2, Car-diff-Wolverhampton 0-0, Čbarl-ton-Sunderland 3-1, Chelsea-Manchester United 2-3. Derby-Bolton 4-3. Liverpool-Preston 2-2. Manchester City-Stoke 2-1. Middlesbrough - Burnley 2-2. Nevvcastle-Sheffield Wednes-day 1-5, West Bromwich-Tot-tenham 2-1 Hossetti. 15.00: «Clen 519 kazenskega zakonika«, C Greco. Excelsior. 14.30: «Junaška dolž- nost«. Nazionale. 15.00: «Obtožilno pismo«, L. Young, B. Sullivan. Penice. 14.00: «*svojitev Zapada« Filodrammatico. 14.30: »Prihajajo tanki«, S. Cochran, M. Aldon. Arcobaleno. 14.00: «Plašč», Renato Rascel, Y. Šanson. Astra Rojan. 14.00: »Osvojitev Zapada«, G. Cooper, J. Arthur. Alabarda. 14.00: «Krvava vrtnica« Ariston. 14.00: »Neptunova hči«, Armonia. 14.00: «PrekleLo zlato«, Aurora. 13.30: »Junaški kapitani«, Garibaldi. 14.00: «Totd in rimski Jcralji«, A. Sordi, A. Tierl. Ideale. 14.30: «Mož, ki je prišel od daleč«, B. Donlevy. Impero. 14.30: «Yorškl razbojnik«, Italia. 14.30: «Hele.:a plača dolg«, Viale. 14.30: «Oče postane mati«, Kino ob morju 14.00: »Cirano de Bergerac«, J. Ferrer. Moderno. 14.00: «Sama s svojim kesom«, J. Craw'ord. Maš imo. 14.30: «Vohun z jezera«, Savona. 14.00: »Dva tedna lju- bezni, J. Powell. Secolo. 14.00: »Hong Kong« J. Chandler, E. Keyes. Ferroviario. (S. Vito). 14.00: »Spone preteklosti«, B. Aherne. Vittorio Veneto. 13.30: «Zločini brez kazni«, A. Sheridan. Azzurro. 14.00: «Poljub opolnoči«, K. Grayson, M. Lanza. Belvedere. 14.00: »Zadnji Mehikanec«, J. Hall. Marconi. 14.30: »Knjiga o džungli«. Novo cine. 14.00: »Skrivnost V-3« Glenn Ford. Odeon. 14.30: «Branilec Manile«, Radio. 14.00: »Odpadnikovo znamenje«, R Montalban. RADIO NEDELJA, 21. decembra 1952 JUGOM LOV AN MKK coni: 'lit mi A 254.6 m ali 1178 kc 8.00 Foročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Gla ba po željah. 14.30 Iz domačih logov in gajev. 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Med našimi vojaki. 15.20 Zabavni orkestri in marsikaj vmes. 16.30 Slušna igra: »Kres« po noveli Kovačeviča. 17.40 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi. 18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 1' KM T 11. 306.1 in ah 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8,15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 11.15 Komorna glasba. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Operni dueti in zbori, 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15.00 Prokofjev: Aleksander Nevski, cantata. 15.40 Ritmična glasba. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Rapsodije in fantazi e. 17.00 Priljubljene melodije. 17.30 Plesna čajanka. 18.10 Parada evropskih godb. 18.30 Pestra operetna glasba. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Jugoslovanski motivi. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Liszt; Koncert za klavir št. 2. 21.20 Saint Saens: Uvertura in rondo caprci-closo. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Večerne melodije. 22.00 Beetho ven: Fidelio — 1. dejanje. 23.00 Gavotte in minuetti. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. A K M T t. 8.45 Odlomki iz oper. 15.05 Lah ka glasba. 15.30 Prenos drugega polčasa tekme italijanskega nogometnega prvenstva. 16.30 Igra orkeser pod vodstvom Sidneya Torcha. 17.00 Orkester ritmov in pesmi. 17.30 Simfonični koncert s sodelovanjem violinista Isaka Sterna. 19.15 Plesna glasba. 20.35 Humoristična enciklopedija. 21.15 Melodični orkester. 22.00 Koncert «Malih dunajskih pevcev«. 23.30 Plesna glasba. 24.00 Cesar Giulio Viola: «Lahko noč«. M L O \ K KIJA 327,1 m, 202,1 m, 212.4 ro 8.15 Lahka glasba. 9.00 Literar-no-glasbena oddaja: Pesniki »Besede«. 9.40 Solistična glasba. 10.00 Dopoldanski koncert Slovenske filharmonije. 11.00 Od pravljice do pravlice. 11.30 Zabavne melodije. 12.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Poročila. 12 40 Hammond orgle v ritmu. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 2eleli ste — poslušajte. 15.00 Poročila. 15.10 Operetna glasba. 15.30 Za naše kmetovalce. 16.30 Honore de Balzac: Kako sem postal opat (rad. Igral. 17.15 Promenadni koncert. 18.15 Slovenske narodne pesmi pojo in igrajo dobri ra- j dljski znanci. 19.20 Glasbena medigra. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Prenos akademije v poča stitev dneva JLA. 22.00 Poročila. 22.15 Za ples in razvedrilo. PONEDELJAK, 22. dec. 1952 JUGOMLOVANMKK (10 5 8 T It M . A 254,6 m ah 1178 kc 11.00 Igra orkester ILA iz Portoroža. 11.30 2ena in dom. 13.30 Poročila. 14.40 Domači zvoki. 17.30 10’ kmečkih ansamblov. 18.15 Najlepše arije — najboljši pevci. 19.00 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Poročila. THMT II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba, 12.00 Sodobna Anglija. 12.45 ’ Poročila. 13.00 Pestra operna glasba. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Mendels-sohnove skladbe. 14.00 Poročila. 14.15 Zmerni ritmi. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Haydn: Koncert za čelo in orkester v D-duru. 18.41 Schuman: Otroški prizori. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Operetna glasba. 20.40 Lahke melodije. 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Večerne melodije. 22.00 Beethoven: Fidelio, 2. dejanje. 23.00 Zmerni ritmi. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. T K S l’ 1. 11.30 Simfonična glasba. 12.15 Zenska ura. 12.30 Ritmi in pesmi. 14.00 Nastop kitarista Carlosa Montoya. 18.00 Plesna glasba in pesmi. 19.25 Veliki simfonični orkestri. 21.05 Vokalno — instrumentalni koncert s sodelovanjem sopranistke M. Carosio in tenorista G. Campora. 23.30 Plesna glasba. ML O V KM J J A 827,1 tu, 202,1 m, 212.4 m 12.00 Lahke glasbe. 12.30 Poro čtla. 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 15.10 Solistična glasba. 16.00 Scene in arije iz oper. 17.15 Zabavna glasba. 18.00 Pester spored lepih melodij. 18.40 Poje Mariborski komorni zbor. 19.40 Igra Ljubljanski plesni sek-stet. 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. Dr. N. GIGLI A ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema anca št. 43 (vogal Ul Oarduoci) Tel 71-18 Mizarji podjetniki kmetovalci. Deske smre kove mare snove in trdit lesov in tra- me nudi najugodneje PSI vialfiSonninnM let. 90441 BEOGRAD, 20. — Šahovski velemojster Svetozar Gligorič je odpotoval na turnejo po Makedoniji. Odigral bo vrsto simultank in imel v važnejših krajih nekaj predavanj o svojih vtisih z beograjskega šam-pionata. BEOGRAD, 20. — Radio Beograd bo v nedeljo prenašal drugi polčas mednarodne nogometne tekme Nemčija Jugoslavija. Začetek prenosa ob 14.45. KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI ! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite »PRIMORSKI DNEVNIKU. Najbolje, da. se nanj kar naročite. za »PRIMORSKI DNEVNIK« stane : posamezna št. din. 10.— piesečna naroč. » 210.— Naroča se pri: AGENCIJI DEMOKR. INOZ. TISKA Ljubljana - Trg revolucije 19 - Poštn. p. 198 -Tel. 20-009. Naročnine vplačajte na tek. račun št. 606-90332-7. KROJAŠKI s A 1.(1 Al n i Trg fiarib« Idi 11, tel. 00-. BO za dame in gospode NAJMODERNEJŠA IZ DELAVA TAJERJEV PLAŠČEV, OBLEK, ITD Velika izbira, dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn. P L A Č11. N B OLAJŠAVE Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI IRKOB Posebnost: krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, Ul. »s 6 • Tel. 96332 Krojaška za dame in gospode CARIO MILET1CH TRST, UL MILANO 25 . III Ima v zalogi vzorce «LA SARTOTECWCA» - Milano Solidna m ločna postrežba AVTORIZIRAN GEOMETER prevzema vse posle za »knjiženje zemljišč in izdeluje načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah. — Pojasnila in pomoč pri zidanju po načrtu «Aldisio». UL. MACHIAVELLI 17, VRATA 7 RADIO POSTREŽBA TOČNA POPRAVILA I/SEH VRST RADlOSPREJEMMK 0 V STANKO VODOPIVEC »OLINA 63 CENE ZMERNE k NAJ LEPŠI BOŽIČNI DAR DRAGO PETKOVŠEK 0 \L im Ilustracije: prof. GROM IDI vabi na katero bo v vseh prostorih hotela Igral bo priznani plesni orkester Preskrbljeno bo za veselo zabavo, dobro večerjo in pijačo, vsi prostori bodo ogrevani. — Po želji rezerviramo mize. Prevoz na Silvestrov večer od Škofij z avtobusi «Adrija» skozi Koper, Izolo in Strunjan za Portorož ob 17., 18., 19. in 20. uri. — Povratek v jutranjih urah. VABLJEni v Sil Informacije pri »Adria - Express», Ul. Fabio Severo 5-b tel. 29243. Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali Prvovrstno po srebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo PLAČILNI! Ul,/uš/m: MkBZE TRT8 - Trg mv. Ivanu I (Piazza S. (mu/nnni - Tul. 5(1-1!)) J RAZVESELITE ( SVOJE DRAGE! ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA URADI: UIz. UR IS Pl TEU. 93-502 Skladišče: Ul.delle Milizie št. 17-18- Tel.96-510 | » p I -| | " | ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA dr. s o. s. Z.1 i Teieion 95673 UL. MONTECCHI6 VSAKOVRSTNE PLOŠČE ZA iVlUiUtfJh /.NAČKE ITD.' (iRAVIKANJt NA AlJIMINk, AN TIHOHODAl toKUbMNO BAKEH Al,P A hU. NKHJA-VEČ F IEKLU ITD ITD m znana TULIM hi ip, Dte&alilU' lil, deiia cusmiaj tel. 95089 z zadoroljfilcoM im 5miie cdi(’tll(l, n., , predal 502 - UPRAVA: ULICA SV FHANCISKA št. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 ■ 12 m ^ 15 18 - t.T 73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni iOO, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn širin, i Stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pelllco MI. Tel. 33-82 - Rokopisi srne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, pohotna 1700, celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub, Jugoslavija: Izvod mesečno 210 Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - ža Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ.