Glavnemu odboru UJU. Ob obletnici smrti našega Davorina Trstenjaka. Dne 10. t. m. je preteklo eno leto. kar je umrl naš veliki bojevnik za jugoslovansko idejo, borec za našo stanovsko svobodo, za povzdigo in svobodo šolstva - Davorin Trstenjak. Davorin Trstenjak ie bil markantna osebnost jugoslovanskejja učiteljstva in le žal. da njegova delovna doba ni Dadla za trideset let pozneie. da bi ga imeli z njegovim delom in idejami še danes v svoji sredi, kot delovnega člana UJU. Davorina Trsteniaka iiiinaino več. a on živi med naini v svoiih delih in s s /o jimi idejami. Davorm Trstenjak je že v orošlih decenijah kazal jasno pot, po ka teri naj hodi iugoslovansko učiteljstvo! Ni naš namen danes opisovati velikih zaslug Davorina Trstenjaka. ležeče nam ie le na tem, da Dostavimo Davorinu Trstenjaku dostojen sDomenik. Z veseljem smo pozdravili inicijativo Olavnega Odbora UJU v tem oziru. lci je v svojeni poročilu na glavni skupščini UJU v Zagrebu poročal, da je ustanovil fond z imenom Davorina Trsteniaka. s pornočjo katerega hoče izdajati Trstenjakove knjige v — cirilici. Opirajoč se na zavest in voljo učiteljstva, meni Glavni Odbor, da se bo ta fond od leta do leta večal in bo skoro tnogoče zapo:eti stavljeno si nalc-iro. Dela Davorina Trstenjaka se nani ,e vredna. da j.ih oonatisne in izda UJU. % z njimi prodro Trstenjakove ideie med vse jugoslovansko učiteljstvo in da si postanemo v naših duševnih stremljeniih črmbolj edini in enotni. Predvsein bi nam morala biti znana vsem njegova dela, ki se tičejo naših staBovskih stremljeni: Zreo učitelj. 1907. — Mladi učitelj, 1891. — Uzgoi čovjeka borca. 1909. — U radu ic spas. 1885. — Prirodni uzgajatelji, 1907. —; spisi, ki se •iČejo moderTie šole in vzgoje: Slobodna [^kola. 1908. — 0 tnodernoi školi i moidernim nazorima o prirodi i čovjeku, 1910. — Druženje učitelja sa školskom S-nladeži, 1905. — Uzgajanie djece, 1910. Kulturni uzgajatelj. 1917. — Uzgoj čovieka, 1917. — Prirodopis u narodnoj školi. 1918. —; suisi. ki se tičcjo niodernega svetovnega naz.iran.ia: Darvinizam u uzgoju. 1918. — Viera i znanost. 1910. — Kulturna povijest, 1914. — Klerikalizain. 1914. — Borba istine protiv klerikaliie laži, 1910. — Biblija u svijutlu istinc i morala, 1912. —: vredna dela za pona-tisk in razširjenje med učiteljstvom dotom UJU so tudi: Školski vrt u selu. 1883. — Slaveni. 1900. — Dobar kueanin. 1X91. _ Etika. 1910. — Zdravoslovje.1873. — Dobra kučanica. — Ispod brda Djela, 1911. — Jezuite. 1911. — Nagradei kazne. 1917. — Na Djelu. 1919. — Be-siede na Djelu. 1921 in še druga ninogoštevilna dela Davorina Trsteniaka. Delo Davorina Trstenjaka je bilo v nrvi vrsti namenjeno učiteljskemu nara ščaju in mlajšemu učiteljstvu. da z njini vzgoji popolnoma novo sreneracijo, ki bo bodočnost Jugoslovanstva. — nove Jugoslavije in modernega človeštva. Bil ic borec proti mračnjaštvu in nazadnjaštvu. barec za svobodo duha. borec za jedinstvo našega troimenega naroda. kar je še danes naš oraDor. okrog katerega se zbirajo vsi naoredni elementi v naši iugo-slovanski orosveti. Zato je potrebno. da se njegove ideie razširijo med vse jugoslovansko učiteljstvo. potom Donovnega izdanja njegovih del. A naš predlog je še širši od oredloga Olavneea Odbora: Glavni Odbor naj takoj orične s književno založbo. ki bo nosila ime »DAVORIN TRSTENJAKOVA KN.II2NICA UJU«, v katerl nai pa v zaporednih zvezkih ne izidejo le Trstenjakova dela, ampak vsa dela, ki se tičejo učiteljskih. šolskih in prosvetnih vprašanj v idejnem smislu Davorina Trstenjaka, katere spiše tudi drugo iugoslovansko učiteListvo. Publicistične — propagandne skupne knjižnice nam zelo manjka. ki bi širila enotne ideje med iugoslovansko učiteljstvo in potom katere bi se vzgajal naš naraščaj in mlajše učiteljstvo za skupne stanovske, orsfanizatorične. šolske,, narodno-orosvetne. gosoodarske. kulturnc in druge smotre. v sniislu našega proerama. Iii to naj bi bila »Davorin Trstenjakova knjižnica UJU«. ki bi io izdajal (ilavni Odbor, in ki bi nas družila v dnševnem in DroRramatičneni oziru. Ce bi bilo dobro. da izidejo knjige ravno v cirilici, prepuščiimo Glavnemu Odboru. upoštevajoč to. kako bi se knjigc najbolj razširile med učiteljstvo; da pa izide I. zvezek »Davorin Trstenjakove knjLžnice UJU« lahko takoj. brez fonda, o tem smo orenričani. Tri Učiteljske tiskarne imamo v naši državi — v Skoplju. Novem Sadu in Ljubljani — Drepričani smo. da bi ena ali druga teh tiskarn natisnila dela 01. Odb. UJU za Trstenjakovo knjižnico pod tako ujrodnimi pogoji. da orične Olavni Odbor lahko takoj z izdajo. Z razprodajo se bo dobil kapital za nove knjige sproti. 17.000 'e jngoslovanskega učiteljstva. če sc orične pri orvem zvezku z izdajo v 7.000, bo prvi zvezek. ori malem organizatoličnem delu lahko takoj razurodan. In postavljen bo prvi kamen Davorin Trstenjakovega SDomenika. —k.