S tran 82 Jugoslovanski O brtnik, 15. novem bra 1920. Štev. 15 d arstv u pri izvozu so prevzeli vloge b an ­ kirji, v politiki pa jo prevzem ajo njihovi pooblaščenci, d em o k ratsk i advokati. A ko bo šlo po pravilih dem o k ratsk eg a glasila »Slovenski N arod«, ne dvomimo, da bodo m ilijonarji prejeli v najkrajšem času vr­ njene kavcije, ki so jih vplačali v stan o ­ vanjski fond. U spehi dr. G osarjevega tru d a bodo čez noč anulirani, in če pride po par m esecih nov poverjenik, bo m oral pričeti pri abc. Politične vloge so si razdelili naši n a­ sprotniki, z novim naporom so pričeli. V Ljubljani se že poznajo posledice prostega izvoza, zloglasno »Jutro« z M ilan 'P lu to ­ vo p reteklostjo in njegovo vojaško izvež- banostjo se je pridružilo dem okratskim kričačem , v »M ariboru« mu ob eta sekun- d irati »Tabor« podobnega izvora. Nov napad pripravljajo slovenski d e­ m okrati na nepred irn o fronto SLS, Čas za volitve v ustavotvorno skupščino je pred durm i, naša stran k a se jim zdi še prem oč­ na, ne obetajo si uspehov, zato skušajo razred čiti naše vrste z zvijačam i. D em okrati so preložili občinske vo­ litve, naše ljudstvo pa bo preložilo dem o­ k ra tsk e dem agoge s političnega pozorišČa v odvetniške pisarne in ured n ištv a libe­ ralnih listov. N aše ljudstvo je p rip rav lje­ no, da izvede volitve v ustavodajno sk u p ­ ščino tudi brez volje d em o k ratsk ih m ini­ strov. Slovenska vas in slovenska kmetska hiša. Sestavil prof. D. V. (Dalje.) N ajvažnejši del k m etsk eg a d v o ra je stavba, kjer p reb iv a človek, t, j. hiša, bo­ disi d a stoji sam a zase, bodisi d a je zd ru ­ žena z gospodarskim i poslopji v celoto pod enotho streho. G otovo je, k ak o r smo že om enili, ob­ stojalo človeško stanovanje prv o tn o iz sa­ mo enega p ro sto ra, k a te re g a je, posebno v m rzlejših krajih, človek celo delil z živ al­ mi. Da, trdim o celo lahko, da je l?il v m no­ gih slučajih glavni p ro sto r hiše hlev, v k a ­ terem je iskal človek zav etišča p re d m rz­ lim podnebjem . To dejstvo opazujem o la ­ hko še d andanes v rev n ih krajih p ri manj- k u ltp m ih narodih in tudi p ri nas spijo hlapci na k m etih večinom a in celo radi, posebno pozim i, v hlevih, češ da je pri ži­ vini topleje, ' Polagom a se je človeško stanovanje ločilo od hleva, ali obratno, obstojalo pa je še vedno iz enega p rostora, v k aterem so kurili n a o dprtem p ro sto stoječem ognjišču v svrho razgrevanja p ro sto ra, k u ­ hali in tudi spali ob neugodnem in m rzlem vrem enu. K er ni imel ta prim itivni dom dim nika, si je iskal dim izhoda, kjer je m o­ gel. U hajal je skozi streho in vrata. Ob v e ­ trovnem vrem enu ni bilo sam o kurjenie skoraj nem ogoče, ali vsaj vsled dim a n ad ­ ležno, am pak tudi zelo nevarno. Z nam e­ nom, da bi otežil pristop v etru k ognjišču, je zgradil človek p red svojim stanovanjem zap rt p ro sto r. N astala je naša sedanja v e ­ ža ali lopa, enostanična hiša se je razvila v dvostanično. E nostanične, k ak o r tudi dvostanične hiše z odprtim ognjiščem, brez dim nika im enujem o dim nice, E nostanične dim nice so dandanes pač že zelo re d k e, dvostanične so se še delo ­ m a ohranile pri alpskih Nem cih in pri Slo­ vencih ob slovensiko-nem ški meji n a Š ta­ jerskem , k ak o r na Kozjaku in na Pohorju,, seveda tudi pri drugih narodih. Te dim nice im ajo sicer za razgrevanje stanovanjskega p ro sto ra lončeno peč, ki pa se kuri v izbi. Tudi kuhajo večinom a na o dprtem ognji­ šču p red pečjo. N a te dim nice nas spom i­ njajo alpske kuhinje, v k aterih se kuha sam o na odprtem ognjišču. O hranil se je tuintam celo kotel, v k aterem so kuhali je­ dila, ali pa visi še sedaj od stro p a vsaj ve­ riga, na k a te ri je nekoč visel kotel, dočim so tega sezidali poleg ognjišča. T ovrstne kuhinje so se, razen v Prim orju, ohranile tujdi še v Julijskih A lpah in v Bohinjski dolini te r sploh tuintam v goratih krajih Slovenije. V slovenskih pastirskih kočah na planinah je k o tel še vedno običajna p ri­ kazen m ed kuhinjsko posodo. Tudi na D o­ lenjskem se poredkom a še uporablja nad ognjiščem viseč kotel, to d a le ob slovesnih prilikah, k a d a r je tre b a k u h ati večje m no­ žine in za večje število oseb, k ak o r ob go­ stijah, kolinah itd. Znano je, da si na P rim orskem skoraj ne m orem o m isliti kuhinje brez k o tla, to ­ d a prim orska hiša s kuhinjo vred je d ru ­ gega izvora in bom o o nji govorili pozneje. O dprto čgnjišče ni bilo za naše m rz- lejše k raje posebno pripravno, k e r je po­ zimi prem alo grelo, k a r vedo d obro na«i Prim orci, ko jih ob m rzlejših dneh na eni stran i zebe, na drugi stran i p a se pražijo. P a tudi bivanje v dim nicah z lončenim i pečm i ni bilo vsled dim a posebno prijetne. P restav iti je bilo torej tre b a p ro sto r, kjer se kuri in kuha, ali z drugim i besedam :, ognjišče v vežo. S tem je bila dosežena p r­ va udobnost k m etske hiše. Po izbi se je razširjala u,dobna to p lo ta brez nadležnega trajnega dim a, k e r se je peč kurila od zu ­ naj in je dim odhajal skoz streh o n a prosto. Nem ški etnografi trdijo, da so im eli R om ani in G erm ani v starejši dobi posebne prostore, ki so se dali od zunaj k u riti in ki so služili k ot k opalne sobe, peči sam e p a za peko k ru h a in sušenje sadja. T e stav b e so bile ločene od stanovanjskega p ro sto ra in prvotno skupna posest vse vasi. Pre­ možnejši so si seveda zgradili lastne ko­ palne sobe, k a te re so si polagom a vsled udobnosti sprem enile in preuredili v sta­ novanja. To je pač m ogoče, a vrjetnejše je, da je želja po udobnosti p restav ila ognji­ šče iz izbe v vežo. • I Šele sedaj m orem o v resnici govoriti o dvostanični hiši, ki obstoja iz izbe in veže, ki je obenem tudi kuhinja. T a dvo- , stanična hiša je, k ak o r sta to dokazala vseučiliška profesorja M eringer in M urko značilna ali tipična ne sam o za nem ške m slovenske alpske dežele, am pak delom a tudi za balkanske, k a k o r za Bosno, sev er­ ni del Srbije in celo za Bolgarsko. Četu li se nam zdi to skoraj neverjetno, je vkljub tem u po raziskovanjih dokazano in naj­ boljši dokaz o nem ško-slovanski kulturni skupnosti Srednje Evrope. K akor je bila veža že prej v topli letni dobi zbirališče družine, se je tudi sedaj, posebno pozimi, zbirala družina okoli d o ­ m ačega ognjišča v veži. K uhali so še v e ­ dno večinom a na ognjišču, saj se je še do današnjega dne ohranil celo kotel, viseč nad ognjiščem. T oda ognjišče je polagom a zgubilo svojo obširnost in se skrčilo do oblike, kakoršno im a še dandanes. Četudi je splošno izginil k o tel iznad ognjišča, slu­ ži v endar še dandanes ognjišče vsaj v po­ letni dobi in za m alenkostne stv ari za k u ­ hanje. V prem ožnejših hišah je seveda v novejši dobi nadom estil ognjišče m oderni štedilnik, Poleg ognjišča vzidan, seveda obširnejši kotel, služi le še za svinjsko ku­ ho, velika lončena peč p a za pečenje k ru ­ ha in ogrevanje izbe. V sled nev arn o sti p red ognjem so tisti del veže, kjer se je kurilo, obokali. Še dan­ danes najdem o mnogo hiš, pri k aterih tvo­ rita sicer veža in kuhinja le en prostor, to ­ d a p ro sto r nad ognjiščem je obokan, do­ čim nim a veža m nogokrat niti stropa, da se lahko opazuje iz veže od dim a očrneia streha. Pozneje šele se je razvila tro sta- nična hiša, k o so ločili vežo od kuhinje z zidom in z vrati. Kuhinja je dobila še po­ seben izhod na dvorišče, veža pa se je zelo skrčila na račun kuhinje. T rostanična hiša znači že precejšen napredek, v endar se je, posebno pri Slo­ vencih razširila v četverostanično. To se opaža na slovensko-nem ški meji v Ziljski dolini na K oroškem , k jer so slovenske hi­ še splošno štiristanične, nem ške p a tro- stanične, to rej v starejši, prv o tn i obliki. Slovenska hiša je nam reč dobila na račun izbe nov prostor, pristo p en "iz izbe, t. j. »kam erca« ali štajersk i »štibeljc«. O be b e ­ sedi sta seveda tujega izvora. K am erca ni sicer bistven del k m etske hiše, v en d ar je precejšnjega pom ena, k ar je že razvidno iz tega, da je m alo sloven­ j |te v . 15_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ j skih k m etsk ih hiš brez nje. V k am erco se umakne gospodinja pred porodom , ka- ■fterca slu;ži kot prenočišče za tujce, sicer j,® pa navadno spalnica odrasle k m etske hčere, m nogokrat p a tudi zakoncev samih. ® e sta brez otrok. Kamlerca se do novejše dobe, dokler niso bile še razširjene m aj­ hne litoželezne peči ni kurila, am pak se je i segrevala iz izbe, s tem da so puščali vra- ta odprta. V mnogih hišah je peč tak o p o ­ stavljena, da sega ena polovica v kam erco ! V številnih rodbinah tudi štiristan ičn a hi­ ša ni zadostovala. N astale so vsled tega večstanične hiše z posebnim i stanicam i za prevžitkarje, hlapce in dekle. Splošno pa l; je za vse slovensko ozemlje, izvzem ši P ri- : morje in delom a N otranjsko, tipična tri - I ozirom a štiristanična hiša. Iz navedenega lahko sklepam o, da m orem o na slovenskem ozemlju razliko­ vati tri glavne tipe k m etsk e hiše in sicer: j 1. že p recej red k e dimnice, 2. dvo- ali : večstanične brezdimnice, ki jih im e­ nujemo gornje nemške k m etsk e hiše, 3. primorsko hišo. G ornjenem ška hiša ima zopet tri podtipe, nam reč: a) fran­ kovska, b ) bavarska, c) a 1 e - m a n s k a hiša. Za naše pokrajine pride v poštev v največji m eri frankovski tip. Ti trije podtipi se v starejši prvotni obliki na razlikujejo mnogo drug od drugega. G lav­ ni razloček obstoji v razv rstitv i in v šte v i­ lu posam eznih prostorov. Število p ro sto ­ rov, k a k o r tudi njihova razdelitev je se­ veda odvisna od prevladanja te ali one go­ spodarske panoge, od obširnosti posestva in od števila družinskih članov. Za slovensko, k o t prehodno ozemlje, je sploh težk o določiti pokrajine, v k a te ­ rih bi izključno prevladoval ta ali oni iz ­ med navedenih tipov. Povsod se kažejo najrazličnejši tuji vplivi. R azen teg a ne smemo pozabiti, da sta m oderni stavbni red in m estni vpliv uničila delom a tudi na km etih v m arsik aterem oziru tipične k m et­ ske stavbe. P ri zgradbi novih poslopij se pa nikdo ne ozira na p rak tičen in narodno- um etniški slog km etskih stavb. B rez risb je skoraj nem ogoče na k ra t­ ko označiti razlike m ed posam eznim i stavbnim i slogi km etskih domov. V slede­ čem hočem o poskusiti, določiti za p o sa­ m ezne slovenske pokrajine najbolj zna­ čilne tip e slovenskih km etskih hiš. P o ­ udariti hočem o še en k rat, da je piri večsta- ničnih stav b ah v največ slučajih značaj stavbe odvisen od gospodarske panoge, ki prevladuje v k ak em kraju. T ako na p ri­ m er ne poznajo starejše stavbe, bodisi tega ali onega tipa, v krajih brez vinske trte kleti v našem pom enu. (Dalje prih.] Jugoslovanski O brtnik,. 15. novem bra 1920. 0 razvoju obrti in trgovine. (Dalje.) S tem pa, da so izgubljala koroška m e­ sta svojo veljavo, so se povzdignili razni kraji na bivšem K ranjskem . Središče v se­ ga je bila seveda Ljubljana; tu je bilo kaj živahno, saj so prihajali sem kaj tovori in vozovi z G orenjskega, delom a K oroškega in z vsega D olenjskega. V alvasor piše o njej; »V m estu p re b iv a najodličnejše plem ­ stvo, zlasti p a tak e osebe, ki so v deželni službi, deželni gavar, deželni upravitelj, vicedom , deželni odborniki, uradniki, d ok­ torji p rav a in zdravilstva, tajniki in slični ljudje. Ljubljana je k ak ih 50 let sem z n a t­ no napredovala tako po lepoti hiš, k akor po številu prebivalcev in vnanjem sijaju. Če si nam reč ob začetk u tega (17.) stoletja videl v m estu kom aj 4 kočije, jih lahko zdaj našteješ čez 5 0 . . . Poleg visokega plem stva in deželnih uradnikov stanuje v Ljubljani tudi mnogo m eščanov in obilo preprostega ljudstva, tako, da najdeš v eč­ k ra t po 3, 4, celo 5 ali 6 družin v ne poseb ­ no prostorni hiši. V endar je večina m ešča­ nov tujcev in redko ostane k ak a družina v m estu do 3. rodu, k er se preje odpravijo drugam , nastopijo višje službe, ali p a i''- rnro. Z ato najdeš tu: K ranjce, Švabe, Šlez- jane, M oravce, Čehe, celo D ance, Pom or­ ce, H olandce in Francoze, tako, d a tretji del m eščanstva sestoji iz tujcev. V endar imajo iste običaje, k i se strinjajo z nem ški­ mi. — Čuditi se je, da je v m estu, ki je ta ­ ko bogato na vinu, naide m alo prep ira in razprtij, k ar je pripisovati čuječnosti ob-, lasti. Sicer število (oboroženih) m eščanov ne znaša več ko 500 mož, v en d ar se v slu ­ čaju sile lahko oboroži tri do štiri tisoč prebivalcev. Na čelu jim stoji stotnik, ki se izvoli iz njih srede in je navadno k ak za­ služni župan. P om agata mu dva podporoč­ nika in 3 p raporščaki, ki zapovedujejo trem četam m eščanom , izm ed k aterih m ora bi­ ti vsakdo s puško oborožen.« N ajbrže je r a segel naš zgodovinopisec v številkah p re ­ visoko, k er celo sto let pozneje uradni za­ piski ne izkazujejo več kot 10.000 prebival­ cev. P rom et je bil v tem času že zelo živa­ hen. N aš zgodovinopisec ga opisuje s sle ­ dečim i besedam i: »Trgovina je zelo živah­ na, iker stoji m esto v središču raznih dežel in pošilja svoje blago na tri strani. V Italijo pošilja Ljubljana železo, volno, žito, živ i­ no in dobiva od nje svilo, su.kno, sol, d iša­ ve in m orske ribe. N a H rvatsko izvaža že om enjeno blago in dobiva zanj kožuhovino, živino, m ed in drugo. N a Solnograško in B avarsko pošilja vsako leto mnogo centov m edu in pripravljanje m edice. R azen tega pošilja na sever tudi italijansko b la ­ go, dragocena vina, živo srebro, b ak e r in S tran 83 dobiva za to volno, ustrojeno usnje in d ru ­ ge za dom ače gospodarstvo po treb n e stvari.« V Ljubljani je cvetelo poleg že om e­ njenih cb rti v posebni vrsti še klobučar- stvo, k i pa je zadobilo, če že ne sm rtni, vendar pa občutni udarec, ko so T urki z a ­ vzeli Kandijo (Kreto), kam o r so ljubljanski klobučarji izvažali, svoje p ro d u k te v obilni meri. Trgovina pa, ki je bila z O grsko zelo živahna, je začela bolj in bolj propadati, ko so Ogri zavzeli Kanižo. Prej je im ela Ljubljana celo lastno papirnico in p red »Nemškimi vrati« v Trnovem , steklarno iki sta pa v k ratk em času obe prem inuli, Ljubljana je vedno bolj in bolj cvetela in ne sm em o se čuditi, da so se poleg dom a­ čih pristnih izdelkov udom ačili tudi tuji pod tujim vplivom. O brt je sicer na p rist­ nosti nekoliko osirom ašila, gotovo pa se je tem bolj razvila. Izdelovanje baržuna (žam eta), svilenih izdelkov, fine tkanine in d am asta so pospešili razni italijanski trgovci; p o ‘N izozem skem in beneškem n a­ činu so pa, izdelovali Ljubljančanje razno­ vrstne čipke, »Drugi m eščani, ki niso trgovci,« p ra ­ vi Valvasor, »se živi z delom svojih rolk in tak ih je veliko število. P rep ro sto ljudstvo pa dela za dnino. V to vrsto spadajo voz­ niki, poganjači, posojevalci konj, brodarji, ribiči, drvarji, težaki, vrtnarji in drugi lju d ­ je . . . Noša Ljubljančanov je tak o dostoj­ na, čedna in snažna, da k ar nič ne zaosta­ jajo za m eščani k ak eg a im enitnega m esta v Nemčiji. Plem iči se nosijo po nem ški in francoski modi; v tem ji m slede tudi hčere in žene odličnih m eščanov. N avadni jezik v Ljubljani je kranjski (slovenski) in nem ­ ški, pri plem stvu in trgovcih italijanski. Piše se le v nem škem jeziku.« (Dalje prih.) 0 trošarini. Dne 25.septem bra so stopila v velja­ vo nova določila finančnega zakona za leto 1920/21 o davku na poslovni prom et. T ro ­ šarina se je ali izdatno zvišala na že do sedaj trošarini podvržene predm ete ali se je pa še na one, ki so bili do sedaj prosti, na novo naložila. Kriče vedno in vedno, da je draginja že dosegla svoj ekstrem , a k ak o r nas po­ učujejo višji krogi, tem u ni tak o in še »za­ dovoljni« m oram o biti, da blago tako ce­ neno kupujem o! O, brid k a ironija! O b rt­ nik, ki si že do sedaj z veliko težavo p re­ hranjeval svojce, sedaj jih boš m orda bolj lahko, ko bodo cene blagu sam eobsebi po­ skočile za kakih 50% ali pa še več. Predm eti, ki jih v naslednjem navaja­ mo, so podvrženi trošarini, bodisi da se