SCOFOI.IASuppI -I 3 h 19
Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji
First record of the Pa I la s's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus
in Slovenia
Rudolf TEK AVČTČ
V petek. 15. oktobra 1999. sem zgodaj zjutraj odšel v Vhanje gorice, da razprostrem mreže, ki sem jih postavil že prejšnje popoldne. Zaradi goste megle so bile mreže mokre, kar pa je običajno za ta letni čas, in niso obetale dobrega lova.
Ob 7. uri zjutraj sem nameril 9.6 "C, ob 14. uri je bilo celo 18 "C, Megla seje dvignila šele po 11. uri. Moja napoved se je uresničila, ujel sem nekako pol manj ptic kot druge dni. Niti v sanjah ne bi pomislil, da bom ta dan ujel vrsto, ki do sedaj še ni bila ugotovljena v Sloveniji, in to ob izteku dopoldneva, zato več o tem v nadaljevanju.
Opis terena. Na tem terenu lov im že štiri leta. Lovišče je na Ljubljanskem barju. JV od Vnanjih Goric proti Črni vasi. od reke Ljubljanice je oddaljeno približno 500 m. Poraslo je z nizko baijansko vegetacijo, okrog so njive, ki so v glavnem posejane s koruzo. Zemlja je ilov nata, ob večjem deževju pogosto delno poplavi. Od drevesnih vrst prevladujejo črna jelša, beli topol, vrba in hrast. Od plodonosnih rastlin prevladujeta navadna krhlika in črni trn. posamezno pa divji in črni bezeg, glog, največ pa je robide. Pogosta je tudi zlata rozga.
Potek ulova. Megla se je ta dan zadrževala do poldvanajstc ure. Kol sem /c uvodoma omenil, sem bolj slabo lov il, vsaj štev ilčno, kar je razumljiv o zaradi goslc megle. Zalo sem v rtci ra/ličc posnelke ptičjega petja. primerne za la lclni čas. Med drugim (udi pelje vrbje lislnicc. Oglašale so se pov sod okrog, lc v mrežo niso holclc. No. Iri se lc ujamejo, nekaj ludi drugih vrsl. Ko jih poberem i/ mreže in dam v vrečke, sc vračam do mi/.icc. kjer jih obročkam. zasliši m rumcnoglavc kraljičke R. regulus in na hitro zamenjam kaseto. Na kaseli imam izmenično posneta oba kraljička. Približno po 2 minutah sc ujame na prvo mrežo prvi kraljiček. Okoli sc šc kar naprej oglašajo vrbje lislnicc. zato spet zamenjam kaseto. Ob menjavi kasclc pa mi slučajno pade v oči kaseta z napisom PhvUoscopus inornatus in PhvUoscopus proregulus in jo zamenjam. Odkrilo povedano, zamenjal sem jo bolj zaradi primetjave v pelju kol pa. da sc bo kaj ujelo. Medtem opazim, da seje spel ujel majhen ptič. Pogledam skozi daljnogled in v idim, da sc je ujela vdaja listnica. Zato poslušam šc 3-5 minut omenjeno kaseto, nato pa jo spet zamenjam s kraljičkoma in spet se ujameta dve ptici. Vzamem vrečke, da jih grem pobrat. Pridem do mreže - presenečenje na višku. Seveda moje oči ne izpustijo ptice z rumeno trtico. Previdno jo vzamem iz mreže. Takoj sem vedel, da gre za nov o vrsto in jo dam v posebno vrečko. Če sem iskren, sem v tistem trenutku vedel, da gre za vrsto PhvUoscopus proregulus in da še ni bila ujeta pri nas. Na žalost se slovenskega imena nisem spomnil, tako da sem kasneje pogledal v slovenski priročnik za določevanje vrste spola in starosti
188
RudoirTKKAVCK ' Kralj ¡¿¡ca i'hy'ltosco/ms prorcgutits prvič ugotovljena v Sloveniji .
I irst recordol the Pall;is*.s \	PltalloscofMtproregulus in Slovenia
pri ptičih (Sere. 1994), ker na žalost v dveh knjigah, ki sem jih imel s sebaj. še ni omenjena. Skupaj s kraljičieo sem ujel rumenoglavega in rdečeglavega kraljička in dve vrhji listnici. Lep uspeh v pičlih 20 minutah. Najprej obročkam obe vrbji listnici, nato še oba kraljička. Na vrsto pride še kraljičica. P. proreguhis. Najprej jo obročkam. nato pa jo večkrat fotografiram. Za tem se spravim k meritv am in tehtanju. Več o tem kasneje.
Ura je bila 10.30. megla je še kar vztrajala, jaz pa tudi z lovljenjem vrbjih listnic. Do pol dvanajstih sem ujel še 8 vrbjih listnic in nekaj ostalih vrst. Med tem časom seje megla dvignila, posijalo je sonce rut vlažna barjanska tla. Sijal sem tudi jaz. Ob misli na kraljičieo se mi je ta dan za vedno vtisnil v spomin.
Kljub mobitclni opremi sem uspel priklicati samo kolega Petra Grošlja. ki je z veseljem prišel iz Postojne pogledat novo vrsto. Skupaj sva naredila še nekaj posnetkov in nato kraljičieo izpustila. V polni kondiciji je poletela proti jugozahodu.
Opis kraljičice. Na prv i pogled je zelo podobna našemu rdečcglavcmu kraljičku. je pa kompaktnejša. Zgoraj olivno zelena (si. 1). po sredini glave ima izrazilo rumeno progo, ki se konča v zatilju. Prav tako ima rumeno nadočesno progo (si. 2). ki je nekoliko krajša od sredinske proge na glavi. Med rumenimi progami na glavi je obarvana v temno olivno zeleni barvi. Ima izrazito rumeno trtico (si. 3). po kaleri je najbolj prepoznavna. Prsi in trebuh ima svetlo sive barve. Na perulih (si. 4) ima dve rumeni progi. Letalna peresa so črna. narahlo obrobljena v oliv no zeleni barv i ter prav lako rep. Terciarna lclalna peresa so temno siv a. skoraj črna in obrobljena z belino. Boki so rahlo umazano rumene barve. Spola sla si zelo podobna. Iz literature je razvidno, da se ločita po dolžini peruti (Cramp 1992).
C imajo dolžino peruti od 50-56 mm. od 47-52 mm (Svensson 1992). Povsod so mere pri 5 večje kot pa pri +
Mladiči so bolj sivo zeleni, proge na perutih so bolj belo rumene barve, prav tako trtica. Tako se lahko ločijo od odraslih. Avgusta-septembra delno golijo in dobijo bolj zeleno barvo in tudi proge po glav i, na perutih postanejo bolj rumene, prav tako trtica (Cramt1992: Mitchell & Yuxg 1997).
Podatki, ki smo jih zbrali pri ujetem osebku, so naslednji: Dolžina ptice: 9 cm
Starost: 1Yi (določil iz razpoložljive tuje literature) Dolžina peruti: 53 111111
Teža: 5.1 g
Položaj l.LP od krovnih peres peruti je 7 mm daljši
Razlika med 2.LP in 3.LP: 6 mm
Razlika med vrhom peruti in 11.LP: 12111111
Posneta LP: 3, 4. 5. 6
Vrh peruti: 4.LP najdaljše
Dolžina kljuna od perja do konice: 5 111111
Dolžina kljuna od lobanje do konice: 10 mm
Dolžina zadnjega kremplja: 4-5 mm
Barva nog in prstov: sv etlo rjavo sivi
Dolžina kraka: 18 nnn
Barva krempljev: svetlo rjavi
Barva kljuna: zgoraj črn. spodaj svcllo rjav. ki se konča v črno barvo Širina kljuna pri korenu: 3 mm
189
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Slika 1: Olivno zelena zgornja stran Figure 1: Olive-green upper part
Slika 2: Značilno rumena nadočesna proga Figure 2: Caracteristically yellow supercilium
190
Rudolf TEKAVČIČ: Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji / First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus in Slovenia
Slika 3: Izrazito rumena trtica Figure 3: Explicitly yellow rump
Slika 4: Dve rumeni progi na perutih Figure 4: Two yellow wing-bars
191
SCOFOI.IASuppI -I 3 h 19
Ban a žrela: rumena
Barva neba: rumena
Ban a repa: črn. narahlo obrobljen v olivno zeleni ban i
Dolžina repa žleze: 40 mm
Razdalja med najkrajšim in najdaljšim repnim peresom: 2 mm
Ban a šarenice: temna
Ban a očesnega kolobarja: črno siva
To bi bili vsi zbrani podatki o ujeti kraljičici Ostalo je razvidno s fotografij. Ptica je bila izpuščena z obročkom Slo-Ljubljana-H 19509.
Razširjenost kraljičice. Kraljičica Phytloscopus proregulus gnezdi od južne Sibirije, zahodno blizu reke Jcniscj. severne Mongolije preko Mandžurije do Himalaje in ob meji z Afganistanom. Živi v odprtih gozdovih tajgc. zelo rada se zadržuje v krošnjah dreves, kot so: bori Finns, breze Jieluta, hrast Ouercus, cedre Cedrus in rododendron Rhododendron. Gnezda spleta 3-4 in v isoko na drevesih. Prehranjuje se podobno kot naša kraljička /. raznimi žuželkami in pajki.
Jeseni se odrasli osebki selijo, prvolctni (lv) pa samo delno. Oboji se pred gnezdenjem delno golijo.
Prczimujcjo v južni Kitajski. Indiji in jugov /hodni Aziji od nadmorske višine 300-1800 in. Zadržujejo se v gozdov ih in ob rekah, kjer najdejo več hrane. Zelo radi se pridružijo sinicam Parus spp. in kraljičkom Regulus spp. (Cramp 1992)
Oglašanje: Ima zelo močen glas glede na njeno v elikost. Ob pazljivem poslušanju kasete je petje kraljičice zelo podobno vsaj na začetku našemu stržku Troglodytes troglodytes, delno tudi cipamAntus spp. Če pa poslušamo manj pozorno, sem prišel do zaključka, da je petje kraljičice tudi podobno kanarčku
Evropski status. Kraljičica Ph. proregulus se seli od sredine oktobra do novembra. V posameznih letih lahko tudi bolj množično. V Veliki Britaniji je preko 800 podatkov, na Danskem več kot 100. Finskem 400. Nizozemskem več kot 60. Norveškem 50. Švedskem 400. Poljskem 16. v Nemčiji več kot 50. Latviji 18. Litvi 10. Češki 1. Estoniji 9. na Ferskih otokih 1 (okt. 1987). v Franciji 8 (okt. 1987). Španiji 1 (17. 4. 1987). na Malti 1 (nov. 1987) (Alstrom & Colston 1991). na Madžarskem 1 (13. okt. 1996) (Lund 1996), v Bolgariji 2 (6.11.1997) (Nankindv & Dalaktčijeva 1999).
Zaključek
Ob temeljiti obdelavi ujete kraljičice P. proregulus, vzetih biometričnih podatkih, pregledu tuje literature o znanih podatkih sem ostal v dilemi oziroma nisem prišel do odgovora, na kateri posnetek seje ujela. Kot sem že omenil, sem vrtel oba kraljička polegvibje listnice in samo nekaj minut kraljičico. Ker se omenjena vrsta rada druži jeseni s kraljički in sinicami. se mi zastavlja naslednje vprašanje:
ah je letela skupaj s kraljički in se je ujela skupaj z njimi?ali se je ujela na posnetek svojega glasu, ki se je vrtel pičlih nekaj minuf.'ali je bil zgolj slučaj, vpliv vremena (anticiklona), da se je ujela v tem času?
Sam sem prišel do zaključka, da je bilo veijetno vsakega po malo. Zato predlagam svojim kolegom ki lovijo in obročkajo ptice, da jeseni v tem času zavrtijo posnetek kraljičice in tako morda ujamejo še kakšen primerek. Tako bomo prišli do več podatkov o tej zanimiv i. lepi in redki vrsti.
192
Rudolf TI i KAVČ I < ' Kraljičica i'tiyttosco/ms prorcgutits prvič ugotovljena v Sloveniji .
I i rs t record oi'the Pall;is*.s \	Phalloscopwt prorvgttlus in Sloveniu
Povzetek
Dne 15. oklobra 1999 sem v Vranjih Goricah dopoldne ob 10.30 uri na Ljubljanskem barju v megli ujel kraljičico Phvtloscopits proregulus skupaj s rumenoglavim R. regulus in rdečeglavim kraljičkom R. ignicapMus in dvema v rbjirna listnicama P. collybita. Vse plicc so se ujele v času od 15 do 20 mi rail. V (cm času sempredvajal posnetke petja omenjenih plic. Osebno bi se težko odločil, na kaleri posnelek se je ujela, čc se sploh je. Ali je bilo lo golo naključje ali vpliv anticiklona? Po do sedaj znanih podatkih anticiklona (Howcj & Bell 19X5) v tem času močni jugozahodni vetrovi ob visokem zračnem tlaku vlečejo iz vzhoda proti zahodu. Tako pomagajo selečim se pticam iz sv ojih gnezdišč selitev v nasprotno smer od običajne. Verjetno je zato toliko opazovanj kraljičicc v zahodni Ev ropi v zadnjih letih. Kraljičici P. proreguUus so bili vzeti vsi biometrični podatki (glej tabelo) in bila je fotografirana (glej si. 1. 2. 3. 4).
Z obročkom LJUBLJANA-SLOVEN1JA H 19509 je bila izpuščena.
Summary
On 15 Oct 1999 at 10.30 hrs. I caught a Pallas's Leaf Warbler PhyHoscopus proregulus. together with a Goldcrest R. regulus. a Firecrest R. ignicapillus and two Chiffchaffs P. collybita. at Vnanje Gorice within the area of Ljubljansko barje. All birds were captured in fog (lasting from 15 to 20 minutes) with the aid of taped playbacks. For me personally, it is dificult to decide on which playback the Pallas's Leaf Wabler was actually caught, if at all. Was this a pure coincidence, or perhaps the impact of the anticyclone prevailing on that day? According to the so far known anticyclone data (Howell & Bell 1985). the strong southwesterly winds blow at this particular time with accompanying high air pressure from the east to the west. In this way they help migrating birds on their way from their nest sites in the opposite direction than usual. This may very well be the reason for the numerous observ ations of the Pallas's Leaf Warbler in western Europe in the last few years. The caught P. proreguUus was photographed (see Figs. 1.2.3 and 4) and had all its biométrie data taken (see Table).
The Pallas's Leaf Warbler was equipped with the ring LJUBLJANA-SLOVENIJA H 19509 and released.
Literatura
Alstrom. P.. Colston. P. 1992: A Field.Guide to the Rare Birds of Britain and Europe. - Domino
Books Ltd. Jersey. 368 pp. Cramp. S„ Brooks. D„ 1992: Birds of Europe the Middle East and North Africa. - Volume VI.
Warblers Oxford, pp. 548-552. Heinzel. H„ Fitter. R„ Parslow. J.. 1997: Birds of Britain, Europe with North Africa and Middle
East* - Reprinted with text revisions. London, pp. 298-299. How a. D . Bi i.i . M.. 1985: Pallas's Warblers and other migrants in Britain and Ireland in October.???
Li m x T. 1996: Pallass Warbler, a new species for Huigary. Tuzok I (4): 164-167. Budapest.
Mi ici ni i. D.. Yoi.nc, S. 1997 Photographic Handbook ofthe Rare Brids ofBritain and Europe.
First edition, London, pp 130-131. Nankinov, D.. Dai.ak i-hi \a. S..1999: Prvo opazov anje kraljičicc v Bolgariji. Acrocephalus 93/99 : 53-55. Ljubljana.
Svi-insson, L.. 1992: hidentification Guide lo European Passerines. Fourth revised,and enlarged
edition. Stockholm, pp 206-207 Si-.ri;. D.. 1994: Slovenski priročnik za določevanje vrste, spola in starosti pn ptičih. - Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. 84 pp.
193