(lospodarske stvari. Pojasnila postave glede povzdige reje goveje /ivine. (Konec.) K §. 24. a, b c. O darilih (prcmijali) za živino. Oao pleaiao živiBče je aajveč vreduo, ki ima aaj boljse lastaosti ia imamo od nje največ užitka, plačuje aaai obresti istiae, stroške za krmo, rejo itd. takisto, da imarno od take živali, ali mleko, meao, tolšo ali jo pa rabirao za vprego. Plemaa žival pa mora svoje izvrstBe lastaosti tadi zarodu zapaatiti. To ae pa da le spozaati, ako se razstavi in prirnerja s kravo ali bikom tudi tele. Na samih kravab ali jaaicab, ki so ali breje ali že storile, se le da dokazati, da niao jalove a nikakor ae, kako podedovajo lastaoati. Na mladib bikih ia juaicab se še ae more spozuati, ali so za zarod sposobai ali ae, kajti skušaja naa nči, da je treba često najlepše bike in junice zarad aeplodaosti mesarju dati. Ker so pa živiaske prpmije osBovaae samo v povzdigo živinoreje, se morajo dosledao prisojati samo plemni živiai. Plemne živali so pa take, ki imajo tele, ali ubrejijo, a ae poldrugo leto atari biki ali jalove telice. Sknšflja dalje uči, da 8e po ubrejeajn živali žlabtaega pleBieaa s živaljo aežlahnega, večkrat celo plenie pok'azi. Prvi zarod navadno aima izvrstaih lastaosti svojih atarišev, a navadao vse alabe. Če8to se je že prisodilo razatavijeaej živali darilo (premija), dasi jo goapodar u\ sam izrejal, ampak kapil; tadi so se dajale preaiije za razstavo posebao rejeae živali, a ae ai gledalo ea istega gospodarja žaloatao staaje drnge živine, ki jo iraa na pol izstradaao v hlevu. Po tem potu se je veČ pokvarilo aego koristilo. Dobro bi bilo tedaj in pametao, ako bi se delile premije vzlaati takiai živiaorejceai, ki cela plemeaa čisto vzrejajo in žlabtaijo, kakor je določeao v §. 24. d; poleg tega naj bi se pa priaojala darila za tiste bike, za ktere je po zapiskib dokazaao, da svoje izvrstae lastnosti tadi zarodu redao zapaščajo. Sejem za plemao živiao je priaierea kraj za razdelitev takib premij apoaobaim živalim, ki ao dobrega ia takega {»lemeaa , ktero obraBJa^/jd z,aroda v zarod avoje izvrstae astaoati. Da bi moral imeti živiBorejec obil zarod takega plemeaa, a. pr. kakih deset ali več živali, se tu ne tirja; čisto doata je, da ima le dvoje krav ali jnnic z mladimi, za ktere je dokazaao, da podedajejo od starih lastaosti, da dajajo obilo užitka ia so sploh za zarejo priporočati; zapisek, k §. 6 priporočau, bi ozaaajal vse, kar je treba tu zvedeti. častiti sodelavci ia prijatelji! Hitra ia nizka razpošiljatev voznega blaga po železaicab ia parobrodih je tudi dosegla, da se je trgoviaa 8 živalmi ia poljskimi pridelki razširila. Žitaa cena bode po izbodaib evropskib deželah kakor po Ogerskem, Moldavakem ia Valaškem, južaem Ruakem itd. tembolj pešala, čem več železaic se bode aapravilo po teh deželab; za Stajersko se kar ae bode splačalo žita sejati. Zarad tega moramo za prihdnost skrbeti, ia le oae gospodarske pridelke poaebno gojiti , ki ao za naše razmere aaj boljše in od kterib imamo aajveč nžitka. Ako se bomo boteli z drugimi deželami meriti, se bodemo morali pri naa aa Štajerakem posebao pečati 8 pridelkom tako zvaaih kupčijakib rastlia: prediva, koaoplje, bmelja; dalje se moramo pečati z viaorejo, sadjerejo ter pridelovaajem obilo ia tečae kraie, ia moramo skrbeti, da dobivamo dosta gnoja. Porabljati moramo tudi bolje aego do sedaj travaike in pašaike ia aam je vzlasti skrbeti za izrejo žlahtne, zmoIzBe ia vprežeae živiae. Ako pa hočemo gospodarji v prihodaje za ae ia za svoje naslednike vspešao delati, moramo delati z vzajemnimi močmi. Z vzajeraaimi tnočtni bodemo dosegli aledaji aamea kpetijstva t. j. po pa tnetnem kmetovaflju v vaeh oddelkib kmetijstva več prigospodariti. — . Naj bi postava, ktero sem po teb vrsticab v nekterih točkab akušal razjasniti, bila v pospeh živiaoreji v aaši deželi ter naj bi bila ajeaa izvršitev naoi ia zaaamceai v korist. A. B.