Y GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. f^1 S The largest Slov« J)! the United States. | Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75, nn TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 2. — Stev. 2. Entered as Second Glass Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 3, 1936.— PETEK, 3. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XL1V. ABES1NCI SO MAŠČEVALI ITALIJANSKI ZRAČNI NAPAD Postava za socijalno zaščito stopila v veljavo EDEN ŠTUDIRA ZAHTEVE EGIPČANOV Egipčani zahtevajo novo pogodbo med Egiptom in Anglijo, — Egiptovska vlada posvarila dijake. LONDON, Anglija, 2. jan. — V nan ji minister Anthony Eet s strojno puško priboril pot v svobodo. Dva policista v svojem #avtomobilu sta zagledala vkraden avtomobil s ploščami države Nebraska. Ko policist za kliče, da se avtomobil vstavi, je še hitrejše pognal. Vsled velikega prometa pa avtomobil ni mogel naglo voziti. Dva moška skočita iz avtomobila in zbežita vsak v svojo stran. Policista ta čas še nista, vedela, s kom imata o-praviti. Pozneje je bilo dogna-no, da sta bila Alvin Karpis in Homer Fanning.• Policista fta pričela streljata ter slednjič zasledovala Fan-inga, ki jt zbežal v neko šolo, nato pa skočil skozi okno prvega nadstroipja in se mu je posrečilo pobegniti. Karpis pa je medtem po o-vinkih prišel do svojega avtomobila, s katerim je izginil. Polieista pa sta ga zopet zapazila in >>ta ga zasledovala, Kar-pis pa je pričel streljati s stroji &o. Pri&edši izven mesta meriškemu državljanstvu in stalno ostati v Angliji, je Gregory odgovoril, da tega ne ve in dodal, da so Lindberghovi načrti še negotovi. Lindbergh se bo najbrž nastanil pri svojem sorodniku Aubrey Nell Morgan, ki je bil poročen s sestro Lindberghove žene, ki pa je lansko leto u-mrla, v Llendaffu v Walesu. na prosto cesto je zasledovalcem ušel. Nekaj ur pozneje je bil Fanning zasačen v šoli, v katero se je zopet vrnil. Tedaj je policija šele izv edela, da je skoro vjela Karpisa. Karpis je bil vodja pri od-vedbi Edwarda G. Bremerja, ki je plačal $200,000 odkupnine. Lansko leto je policija Kar-pisu prišla na sled v Cleve-landu in malo pozneje v Atlan. tic Citv, N. J., toda se mu je vsakikrat posrečilo pobegniti. ALEKSANDRIA, Egipt, 2. januarja. — Dvanajst oseb je izgubilo življenje, ko je velik potniški aeroplan Silvestrov večer padel v Sredozemsko morje. Rešil se je samo pilot Vernon Gerry Wilson, katerega je rešil nek parnik nekaj ur po nezgodi. Aeroplan je imel samo še eno minuto do pristanišča. Kot pravi Wilson, je Najbrže pošel bencin, dasi ga je vzel s seboj potrebno množino. Vsi trije motorji so se naenkrat vstavili. Aeroplan je i-mel štiri može posadke in devet potnikov, med njimi enega Amerikanca in dve ženski. Aeroplan je bil na poletu iz Aten v Aleksandri jo. EKSPLOZIJA V ITALUl PAVIA, Italija, 2. januarja. — Ena ženska je bila ubita, 18 oseb pa je bilo ranjenih, ko je neko skladišče kemikalij zletelo v zrak. WEST VIRGINIA IMA PRVENSTVO CHARLESTON, W. Va., 2. januarja. — West Virginia je v preteklem letu izmed vseh držav pridelala največ trdega premoga. VIJAK USTAVIL PROMET SOUTHAMPTON, Anglija, 2. januarja. — Ko so na tovornem avtomobilu peljali iz Londona v Southampton 35 ton težki vijak, ki meri v premeru 20 čevljev in je namenjen za novi največji angleški parnik Queen Marv, se je avtomobil polomil, vsled easr je bil na cesti za več ur ustavljen ves promet. ABESINSKO MAŠČEVANJE Italijanske prednje straže južno in jugovzhodno od mesta Makale se nahajajo v paničnem begu. — Predvčerajšnjim so italijanski letalci metali plinske bombe v neutrjene abesinske vasi, kar je vojnega ministra rasa Mulugheta tako razkadilo, da je odredil splošen napad. Zdelo se je, kot da so pričeli abe-sinski vojaki rasti iz tal. Vse gorske steze in vsi prelazi so jih bili polni. Gorje Italijanu, ki jim je prišel v roko. Abesinci niso odvedli nikogar s seboj v ujetništvo, pač pa vsakega na mestu usmrtili. ODLOČILNA BITKA . Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da bodo S ^S! ^illfno pričela japonsko - mančukUiinsko vojska prodirati v provinco Suju-an, ki meji na Zunanjo Mongolijo. | MOSKVA, Rusija, 2. januarja.—Sovj. Rusija in Zunanja Mongolija sta sklenili "tehnični dogovor'' za obrambo Zunanje Mongolije, ako bi jo na pobudo Japonske napadli Man-čukuanci. Sovjetska vlada ne mara vojne v Mongoliji in bo storila vse, da odvrne spopad med Mančukuo in mongolsko repub_ liko. Toda sovjetska vlada ni prezrla vojne nevarnosti in je v tem pogledu ukrenila vse potrebno. COLUMBUS, O., 2. januarja. — Pet do šeststo stavkujočih steklarjev v štirili državah je povečalo svoje zahteve za priznanje svoje stroke. Predsednik Federation of Flat Glasss Workers, Glen W. McCabe, ki je določil 1. januar za pričetek stavke, je rekel, da je priznanje te stroke potrebno za zaščito delavcev. Prvotno so 7 odstotno povišanje odpravo razlike plač po jih. Nasproti temu x>a so podjetnik' zahtevali, da je dosedanja plačilna lestvica prekli-1 cana. McCabe je rekel, da je razglasil stavko šele, ko ni bilo več nikakega upanja za rešitev potom kompromisa. Po njegovem zagotovilu je stavka razširjena po mestih Arnold, Vernon, Belle, Fairchance in Jea-nette v Pennsylvania i, Clarksburg in Sisterville v AYest Vir-giniji, Fort Smith, Ark. in Okmulgee, Okla. McCabe pravi, da stavka ne bo prej prenehala, dokler delodajalci ne vstrežejo zahtevam stavka r jem. Predsednik steklarske unije je rekel, da je "že prejel ponudbe nekaterih podjetnikov za zvišanje plač za 5 odstotkov. Do sedaj so imeli steklarji plače po 58 centov na uro. HAVERHILL, Mass., 2. januarja. — Dve različni delavski uniji, ki se borite za vpliv v tem središču črevljarske industrije, se pripravljate na stavko, katero je razglasila United Shoe and Leather Union. Navzlic temu pa bodo lastniki črevijarskili tovarn imeli svoje tovarne odprte in upajo, 4 . bo prišlo 90 odstotkov . delavcev navzlic stavki na delo. SLABA DRUŽBA ZA PREDSEDNIKA WASHINGTON, D. C., 1. jat.uarja. — Umrli senator Huey Long je pogosto očital predsedniku Rooseveltu, da na svojih počitnicah liodi lovit ribe z miljonarjem Vincentom Astorjem na Astorjevi razkošni jahti Nourmahal. Ta kri. tika je predsed. Roosevelta, tako zadela, da se bo letošnjo pomlad v ta namen poslužil bivše- obrežne ladje Electra, ki pa je bila prekrščena v Potomac in je bila izročena zvezni mornarici za predsednikovo vporabo. VSTAJA V LIBIJI V italijanski koloniji Libiji je izbruhnila vstaja. DomaČe vojaštvo se je uprlo ter usmrtilo italijanskega poveljnika. V Libiji ima Italija na tisoče vojakov ter ogromne množine vojnega materijala. "DIVJAŠKI NAČIN BOJEVANJA" Abesinske vlada je danes zapretila, da bo zaplenila vse premoženje italijanskih civilistov, ki žive na abesinskih tleh, če se bodo Italijani še v bodoče posluževali divjaškega načina bojevanja. Wolde Mariam, abesinski poslanik v Franciji, je izročil včeraj Ligi narodov odločen protest abesiiv ske vlade. Nota odločno zanikuje, da se Abesinci poslužujejo dum-dum krogel, fašistične letalce pa dolži, da mečejo bombe na civilno prebivalstvo. ŠVEDI SE HUDUJEJO NA ITALIANE Princ Carl, predsednik švedskega Rdečega križa, je sklical sejo Rdečega križa, da razpravlja o tem, kaj je storiti, ker so italijanski letalci bombardirali švedsko obvezovalno postajo v Abesiniji. Švedski Rdeči križ zatrjuje, da so Italijani namenoma bombardirali ameriško bolnišnico v Des-sie in švedsko ob vezo valno postajo na južni fronti. Po celi Švedski vlada veliko ogorčenje nad Italijani. To svoje ogorčenje pa bo Švedska še bolj potrdila s tem, da bo poslala v Abesinijo nov, še popolnejši oddelek Rdečega križa. LIGA NARODOV OGORČENA V krogih Lige narodov je zavladalo veliko ogor-t čenje, ko se je izvedelo o obstreljevanju švedskega1 obvezovališča na abesinski južni fronti. Ko se bo: dne 20. januarja sestal svet Lige narodov, se bc^ bavil tudi § to zadevo. j .t • ',.'■ ... / ..■■■■■Js ■ i ' \ .. .,.• «44 : s Q CZ B NAHODA " New Yqrk, Friday, January 3, 1 936 THE hA Tir.FST SLOVENE DAILY IN V. S. A. << Glas Naroda" Vvftsk fittkaer, President OvaMl and PnMt—wd fey BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L BeoeC!i, Treat. •« *** corporation tod atfdfMM of t bore officer«: W W. Ma fitoai- Bt^—yfc. -—»-f— New Yfk City. N. Y ALAS NARODA" ••**«••*«• Be New York ea eelo leto f7.00 Zt pol leta ...............$8.bo Ze Idcmmto ee eelo tote...... 97.00 Se pol leta.................. f&fO Sabecripdoa Yearly fO.OO Ad -Qlmm Nerede* Je mM J«n Uwertl nedelj Is premikov. tfcgdel bree podpise la oeetonoetl ee ne prloMojejo. Denar oaj ee Magovoti pofliljatl po Honey Order. Pri apremembl kraja aaroteikor. prosimo, de m ____ea«a tndi prejioje blTalteCe najmanl, da Hitreje najdemo aaalor^«^- "GLAS NAHODA**. 21« W. 18th Street. Ne« Mt N. I. >: CHetom NEKOLIKO PREGLEDA Novo leto so pozdravili temni oblaki na političnem obzorju. Politični opazovalci posvečajo vso pozornost razvojem v Afriki, E v ropi in Aziji. V Afriki divja italijansko-abesinska vojna. Cilj Italijanov je ustvariti v Vzhodni Afriki fašistično kolonijalno državo. V Evropi se nič dobrega ne pripravlja. Nemčija je za čela oboroževati in zahteva kolonije. Sin zadnjega avstrijskega cesarja lioče po v-ej sili zasesti avstrijski prestol. Države sklepajo pogodbe in iščejo novih zvez. Vse to spominja na ča se pred svetovno vojno. V Aziji narašča napetost med Japonsko in Kitajsko. Rusija je pripravljena in čaka. Japoncem ne bo dovolila, d i bi se preveč razmnožili po azijskem kontinentu. Ker Italijani v Afriki ne napredujeejo tako kot žeii Mussolini, in ker Liga narodov l>olj in bolj pritiska na Italijo, preti nevarnost, da se zanese vzlioduoafriski spor tudi v Evropo. Mussoliniju bo prineslo letošnje leto precejšnja razočaranja. Anglija ojačuje svoj vpliv v Sredozemskem morju. Ni svojo stran je dobila razen Španske in Italije, vse države, ki meje na Sredozemsko morje. Mussolini pa ni edini mož, ki hoče imeti kolonije. Imeti jih hoče tudi Adolf Hitler, kar povzroča francoskim in angleškim diplomatom velike skrbi. Med Franeijo in Sovjetsko unijo je bila sklenjena zveza, ki je naperjena v pn i vrsti proti Nemčiji. V zameno za to *pa išče Nemčija zvez s svojimi južnimi -sosedi, da bi zabila nekakšen klin med Pariz in Moskvo. Sovjetska unija ima pa tudi svoje lastne sl^rbi. Vzne mirja jo namreč položaj na Daljnem iztoku. V Ameriki vlada največje zanimanje za predsedniške volitve. "New DeaP', pod katerim se je razmerje med vlado In vladanimi znatno izpremenilo, stavlja deželi važno vprašanje: — Ali bo ostal "New Deal" tudi vpriliodnje v veljavi! Sedanja administracija ima svojega kandidata: Franklina D. Roo-evelta. In itua svoj program: "New IV al". Opozicija — republikanci in nezadovoljni demokrati — mora pa svojega kandidata šele izbrati in svoj program sestaviti. In kdo bo ta kandidat: Borah, Landon, Knox, Vanden-berg ali zopet Herbert Ifoover! "New Deal" je pripravljen na boj, četudi bo mogoče prisiljen spremeniti način bojevanja. Dopisu Beamsville, Ont. Cenjenemu upravništvu pošiljam money order $3.50, to je za nadaljno polletno naročnino za list in 50 centov za Sloven-skoi Amerikanski Koledar za leto 1936. List "Glas Naroda" se mi je tako priljubil, da ga vsak (lan željno pričakujem. Prosim g. urednika, ako blagovoli v listu priobčiti pa* vrstic, da se pri tej priliki zahvalim našim rojakom Slovencem v Clevelandu, ki nas razveseljujejo vsako nedeljo s .svojimi zares lepimi r a <1 i o programi. Tukaj nas je že precej Slovencev naseljenih i n skoro vsi imamo radio, a najraje poslušamo slovenske radio programe. Kako lepi sta bili pesmi, ki ju je zapel moški zbor, "Kaj boš za mano hodil" in "Slovo". Pač malokateri Slovenec je popolnoma pozabil na svojo rodno grudo, in ko ko čuje svojega naroda mile pesmi, mu misli pohitijo tjakaj, kjer fantje po vasi vriskajo in prepevajo, in se spomni na tiste lepe vinske gorice. Prosim, dragi rojaki, Slovenci iz Clevelanda, da nas še velikokrat razveselite s svojimi lepimi radio programi. Tudi naši bratje Čehoslova-ki za radio prav lepo igrajo in pojejo. Prav žal mi je, če mi nedelja preide*, pa nisem slišala slovenskega ali čehoslova-škega radio programa. Dragega rojaka iz mrzlega Red Lake pa že dolgo zastonj pričakujem. Bojim se, da ga je pobrala sibirska zima, ki vlada po severnem Ontariu. Zanj hranim najboljšega pri zidu. H koncu želim vsem Slovencem in Slovenkam, bralcem in bralkam "Glas Naroda" po Cana-di in Združenih državah srečno in veselo novo leto 1936. — "Glasu Naroda" pa želim še več naročnikov. Petra Zgaga prosim, da naj v novem letu 1936. nam Marjaucam malo prizanese. Vča>i zaslužimo, vselej pa ne. Pozdrav! Mary P. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO T lO&OSLAniO Za $ t.75________________Din. 1W f 5.15 ______________ Oin. 290 $ 7.55__________Dte $11.75 -- IMo. Ml S2X-M____Dia. I— 547.M---HI«. Za $ 9.55 $ i8.se $ 44.ee $ 87.56 $174.8« Ur 100 Ur tOO Ur 500 Ur 1000 ..... Ur 2000 ________ Lir S000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AM DOLI S* lapiaftllo retjLh metkov kot sgorn] navedena, bodld v dinar] U> aU mah oofToUelemo le bolje poc&Je. Cela t ambmSkih dolarjih % 5.— nerate peelaftl 9 5.78 $10.— - " ..........$10.88 »ML— - " ..........818— ■ ■ 821«— — ** ,tt*f 841J8 ..........881J8 Prejemnik dobi ▼ ataron kraja Izplačili ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVB&UJraCO PO CABLE LKTRS ZA PRISTOJBINO SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Gltfi N*ro3fc* NEW YORK, N. I M Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov. ABESINSKI PODPOROČNIK V MARIBORU MARIBOR, 17. dec. — Včeraj se je pripeljal z vlakom iz Avstrije sumljiv mlajši tujec, še precej čedno oblečen, katerega pa je zunanjost izdajala, da jc pripadnik tujega orientalskega plemena. Črna polt in kodrasti črni lasje so pričali, da je doma kje iz vroče eksotične dežele. Zaradi zunanjosti bi ga bili Še pustili naprej, pozornost cbmejnih varnostnih organv pa se je zbudila vsled tega, ker možakar ni imel potniških dokumentov. Zadržali so ga in ga začeli izpraševati sem in tja v nemščini in francoščini, ki jo dobro obvlada. Skraja se je malo izmikal, nato pa je le prišel z barvo na dan, in izjavil je, da je abesinski častnik, ki je ušel iz italijanskega ujetništva. Zove se Zulmah ^luno, je 35 let star ter je bil po poklicu trgovec. Pravi, da jo žid, vendar pa se ni mogel izogniti mobilizacij; ter je moral na fronto. V Abesinski vojski je dobil čin, ki odgovarja našemu podporočniku, ter so ga poslali v armado rasa Sejama v prvo vojno četi pri Adui, kjer je doživel ognjeni krst. Bitka se je tam za vso Abesince iztekla slabo, najbolj pa za našega podporočnika, kateri je bil ranjen in ujet. Italijani so ga najprej odpeljali v Eritrejo, tam so ga naložili na trgovsko ladjo ter ira prepeljali v Evropo. V Trst ie prišel v bolnišnico, kjer so mu zdravili rano, in ko je o-zdravel, se mu je zatožilo v u--"etništvu po svobodi ter je ušel iz bolnišnice. Beg se mu je posrečil. Prikorakal je italijansko mejo na Tirolskem, odtam je popihal v Avstrijo ter se je nato odpeljal do Maribora. Na obmejni policiji so eksotičnem gosta včeraj oddali v policijske zapore, kjer je prenočil, danes dopoldne so ga pa izročili takoj vojaškemu poveljstvu mesta "Maribora, ki bo sklepalo o nadaljni usodi zanimivega gosta. Jasno je, da je mladi abesinski podporočnik "I>11 za Maribor prava senzacija. SMRT OTROKA POD DREVESOM MARIBOR, 16. dec. — V Plo-deršnici v mariborski okolici se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 8-letnega otroka. Viničar Jakob Saletinger je podiral veliko, okrog 30 metrov visoko drevo, ki je stalo pred liiso. Pri. delu mu je pomagal delavec Kari Kranor. Vini- Peter Zgaga carjevi otroci so se zbrali pred hišo ter opazovali podiranje velikana, vsi. radovedni, kako se bo drevo prevrnilo in kam bo padlo. Oče je v strahu, da se ne bi drevo p«jdrlo po otrocih, nagnal mladino nazaj z hišo ter vsem strogo zabičil, da ne smejo iz nje. Vsi so ga ubogali, le 8-letni Tonček je šel skrivaj iz hiše pri zadnjih vratih ter se splazil nato po 2 metra globokem kolovozu, ki vodi proti Št. Petru, v bližino mesta, kjer so drevo podirali in se tam skril v opazovališče, ne sluteč, da gre v smrt. Z mogočnim truščem in hresčanjem se je drevo podrlo in zagrmelo na zemljo. V tem trušču je zamrl smrtni krik malega Tončka, tako da ni nihče vedel, da se je zgodila nesreča. Oče je mislil, da je Tonček pri drugih otrocih v hiši. Ko pa je šel Kraner ob-sekavat vrh drevesa, je našel pod vejami fantka nezavestnega in vsega krvavega. Prenesli so ga v hišo, pa je že po preteku pol ure umrl. Veje drevesa so ga oplazile po glavi ter mu zdrobile lobanjo. SIN UBIL OČETA Al ARI BOR, 13. dec. — Iz Kuršincev v Slovenskih goricah je dobilo okrožno sodišče v Mariboru obvestilo o dogodku, ki je globoko pretresel vso tamkajšnjo okolico. Pod udarci motike je obležal s smrtnimi ranami na glavi posestnik Jožef Perger, ubijalec pa je njegov lastni sin, 21-letni Anton. Dogodek se je odigral zvečer, ko sta se oče in sin vrnila skupaj z dela od nekega soseda. Oče se je pri sosedu opil, sin pa zatrjuje, da je prišel domov popolnoma trezen. Ko sta bila doma, že je hotel sin briti, oče pa je v pijanosti navalil nanj ter ga podil iz hiše. Zgrabil je tudi za dolg krušni nož, STERILIZACIJA IN PORODNA KONTROLA Nedavno smo razpravljali o sterilizaciji, ki jo je Hitler u-vedel.v Nemčiji, ter o porodni kontroli v -splošnem. Nekateri so bili za, drugi zoper. Ta se je skliceval na nauke katoliške cerkve, da mora i-meti poročena ženska toliko o-)zerja, da je bilo joj. stirai leti naselila siromašna irska družina. Mož, žena iii štirje otroci. Žena vsa strplje-na od dela in pomanjkanja, mož pa velik in močan, toda pijanec, da mu ga ni bilo para. Otroci slabotni; lakoto in pomanjkanje si jim bral v obrazih. Dokler je mož delal, je še šlo, četudi je pognal po grlu več ko polovico zaslužka. Ko so ga pa zaradi pijanosti spodili na cesto, se je začela mi- trok, kolikor jih ji je Bog namenil, češ, da so otroci božji blagoslov; oni je pa trdil, naj bo družina s tem božjim blagoslovom le toliko obdarjena, kolikor ga more preživeti. Na vrsto je prišla tudi sterilizacija duševno in telesno nerazvitih oseb, ki običajno nimajo m ne morejo imeti zdravega potomstva. Debata me je tembolj zanimala, ker že zadnjih pet ali šest let opazujem slučaj, ki bi moral marsikateremu nasprotniku porodne kontrole odpreti oči, če bi znal gledati, seveda, in če je dovzeten za dokaze, ki so z njegovimi trditvami v nasprotju. V našem bloku se je pred še. ka, ki je drugi dan v bolnišnici umrl. Doma je bil iz vasi Velika vas, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem. Po poklicu je bil mizar. Bil je tudi dober pevec. V Ciiicagu je hiral krog 30 let in samec. Star je bil krog 50 let. V Ameriki zapušča brata na Nanty Glo, Pa. Za brata Jožefa se pa ne ve, ali je še med živimi ali ne. Frank Tomšič, -star (i4 let, se je na božič zgrudil mrtev na ulici v Clevelandu, O., ko se je vračal domov iz cerkve. Zade-ki je ležal na mizi, ko je vsto-|la ga je srčna kap. Pokojnik pila v sobo mati ter skušala je bil iz Sverc pri Hinjah in v POGUMNI REŠEVALCI KI ' i i .'- besnečega moža zadržati. Moževa jeza se je obrnila proti njej ter jo je pahnil od sebe, da je padla po tleh, sam pa je z nožem zdrvel za sinom, ki se je medtem umaknil skozi kuhinjo in vežo iz hiše. Na pragu je sina dohitel, pa zopet je prihitela mati, ki je preprečila nesrečo. Mož je nato obrnil nož proti ženi, takrat pa je priskočil sin, ki se je medtem oborožil z motiko, prislonjeno pri kleti, ter dvakrat zamahnil. Zadel je obakrat očeta po glavi. Udarec mu je zdrobil sence, da so se takoj pocedili možgani ter je obležal na pragu v nezavesti. Pobitega Pergerja so nato domači prenesli v posteljo ter ga nameravali prepeljati v bolnišnico, pa je še pred preložitvijo na voz umrl. Naši v Ameriki V McKeesport, Pa., je umrl John Benvin, star 55 let. Tam zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri, osem vnukov in dva brata. V starem kraju (na Primorskem) zapušča mater m dve sestri. Umrl je po kratki in mučni bolezni. Bil je naročnik 4'Glas Naroda" dolgo vrsto let. Frank Zakrajšek v Hariette, Michigan, je bil zaprt, ker je bil obdolžen, da je zažgal Fran. ku Novaku hišo. Zakrajšek je sedaj na prostem pod varščino. Proces bo januarja. Ker sta bila Novak in Zakrajšek skregana že dalj časa, je Novak prec obdolžil Zakrajška. Zakrajšek pravi, da iii on zažgal. Ko se je začel potapljati ob obali Nove Anglije skuner "Theresa White", je prišel posadki na pomoč parnik obrežne straže ter rešil vse mornarje .pred smrtjo v hladnih valovih Ameriki je bival 35 let. ■k 31. decembra zjutraj je po kratki bolezni preminula v Cleveland, O., Alarv Jurglič, rojena Banko, vdova, v starosti 52 let. Ranjka je bila doma od Št. Jakoba pri Ljubljani, odkoder je leta 1902 prišla v Ameriko. Listnica uredništva. Chicago, 111. — Žumber je spadal pred vojno pod okraj Karlovac, torej pod krono. ogrsko Frank Zevnik v Nanty Glo, Pa., je prejel brzojav iz Chicago, da je avtomobil povozil njegovega brata Anton Zevni- KJE JE — FRANK PALČIČ, doma od Loža. Pred 31. leti sva skupaj potovala iz starega kraja; on je potoval prvič, jaz pa že tretjič in bi rad izvedel za njegov naslov. Zato prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj'se mi pa sam o-glasi. — John Košak, Box 42, Aurora, Minn. (2x) Žena je hodila stanovanja pospravljat, perilo prat in likat, toda zaslužek je bil možu komaj za žganje. Otrok so se usmilili dobri ljudje, navzlic temu so bili pa večkrat lačni nego *iti. Neke noči je mož podivjal. Razbil je posodo in začel metati skozi okno siromašno polj ištvo. Policist ga je udarcem omamil, zvezal in poklical am-bulanco. Odvedli so ga v bolnišnico, nato pa v neki zavod za slaboumne. To se je zgodilo kmalu po božičnih praznikih. Žena in otroci so imeli mir. S pičlim zaslužkom je reva preživljala družino. Mož se je v zavodu lepo obnašal, toda normalen ni bil nikdar več, kajti ceneno prohibicijsko žganje mu je izpilo dobršen del že itak o-pešanih možganov. Ker ni bil nevaren, so mu dovolili, da je po enem letu preživel božične praznike v krogu svoje družine. Prišel je čedno oblečen in še celo nekaj dolarjev je prinesel s seboj, ker je v kuhinji pomagal. Po treh dneh je odpotoval, po devetih mesecih je pa žena rodila nadaljnega otroka. Ta strašna tragedija se je ponavljala leto za letom. Lansko jesen je prišel na svet deveti o-trok, pa je revše par dni po rojstvu umrlo. Smrt tega o-troka je bila v zadnjih šestih le. lih edini blagoslov za ubogo mater. Najstarejši je star zdaj petnajst let. Slabokrven je in srčno hibo ima. Sicer pa briliten fant in toliko razsoden, da lah. ko preklinja svojo usodo. Njegova trinajstletna sestrica je škrofulozna. Dva sta kratkovidna; eden je star pet let, pa še ne govori. Letošnje božične praznike jih je prišel oče zopet, obiskat. Samo za dva dni. Toda dva dneva sta najbrž zadostovala, da se bo jeseni pomnožila družina za nadaljno siroto. Relief dobivajo in se rinejo naprej. Kadar bolezen pritisne pošlje občina zdravnika, irska cerkev pa kaplana. Prvi zapiše kapljice, drugi pa da blagoslov. Tragedijo, ki se vrši v hiši onstran ceste, opazujem že šest let in prihajam do zaključka, da Hitler ni napačno napravil, ko je odredil sterilizacijo, in da zagovorniki porodne kontrole niso tako strašni krivoverci kot jim nekateri očitajo, da so. Važno za potovanje. Kdor yt namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil*. ' Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje tn sploh vce, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem easu, t« kar je glavno. ta najmanjše sirotke. - - - Nedriavljani naj ne odlašajo do tndnjegr. trenutka, ke* predno se dobi iz Washingtona potratno dovoljenjHE-EN TRY PERMIT, trpi najmanj *n mener. Pišite torej takoj za brezplačna navodilo in tonotavljn mo Vam. da boste poceni in udrihnn rwiw SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 I 6 West I 8th Street New York, N. Y. » p * , Q L'AS VAM) DA*' \ - - New York, Friday, January 3, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rš. KDO BO ZMAGAL? To vprašanje: Kdo bo zmagal T živo z.-;jema duhove v vsaki vojski, pa tudi sedanji afriški. 44Vojni vesnik", časopis za jugosl. vojsko, pribočuje v svojih zadnjih 2. številkah lanskega leta zanimiv članek bivšega slovenskega podčastnika v avstrijski vojski, pod naslovom: "Izgube in duh čet", ki meče jarko luč tudi na sedanje vojne dogodke v Afriki (dasi se ne nanaša na abesinsko vojskovanje, ker je bil pisan še pred letom dni). Iz njega podajamo nekaj glavnih misli. "Zmage, izvojevane v več let trajajoči vojski z velikimi zgubami, niso prave zmage. Pri vsej dobri in močni vjaški organizaciji nobena država z vso doslej znano moderno oborožitvijo ne more odločilno poraziti sovražnika v eni ali celo v več bitkah. Zato mora vsak vojskujoči se del že vnaprej upoštevati zgube ter to upoštevati že pri poučevanju rekrutov. Tudi načela stare strategije so zahtevala, da je treba čimbolj hraniti mrtvi in živi bojni materijah Vendar vkljub temu lahko rečemo, da so v tem ozi-ru močno grešile vojske velikih držav. Odveč bi bilo omenjati, kako je n. pr. bila ugo-nobljena elitna avstrijska armada v Galiciji. "Lahko torej rečemo, da niti ena armada ni do dobra poznala dejstev modernega vojskovanja. Ko bi bila pred svetovno vojno kje kaka velika armada, ki bi bila razumela, kaj je vojna, ko se je treba vojskovati s strojnicami itd. z močnim učinkom in na velike daljave, ki bi vedela, kaj je vojskovanje v jarkih in rovih ter bi svoje vojake bila na to pravočasno naučila, bi taka vojska mogla potolči 2—3krat močnejšega sovražnika. V modemi armadi bo treba ustvariti posebne izbrane oddelke, kar se je godilo že v svetovni vojni. Te izbrane čete bodo mnogo več dosegle in imele mnogo manj izgub. Ko je Italija stopila v svetovno vojno, je imela tako rekoč odprta vrata na Dunaj in Budimpešto. Toda za tak pohod ji je poleg zbranih mas bilo potrebnih vsai nekaj tisoče v junakov. Ko bi jih bila imela, koliko bi bile njene zgube manjše in koliko prej bi bil prišel konec osrednjih velesil. — Torej cilj modernega vojskovanja v bodočnosti bo. dr- se izgone izsrubam do skrajnih mej možnosti. Strašno pa pop^ri najkrepkejše voiaŠko srce, če vidi velike izgube in malo uspeha. Naskok je bil in bo ostal, dokler se bodo ljudje vojskovali, zaključek odločilnega boja. Tu-da tudi naskok mora biti pripravljen. Drznost v vojski dobro reši včasih tudi najtežje nalogo. Slepa drznost pa bi pri sedanji oborožitvi bila gotov pogin. Zato se bo naskok v moderni vojski moral izvesti na nov način; zlasti bo moral sovražnika iznenaditi. Potrebna bo nova taktika, kakšna, to naj ostane skrivnost. Lahko pa rečem, da mobilizirane mase pravega naskokr ne morejo izvesti. Zgube pri naskoku, ki je izvržen brez korajže in člana, so velike, uspehi pa navadno majhni. Zato je bolje, da takega naskoka ni. Solunsko fronto so predrle čete, katere so imele dovolj vojnih skušenj, naskok pa je bil izvršen z Alanom, kakršnega dotlej niso poznali. Zato pa so bile zgube v primeri v doseženimi uspehi nenavadno majhne. Te izgube pri tako velikih uspehih je tudi najbolj pripro-sti vojak smatral za potrebne. Nikdar namreč ni mogoče dovolj jasno poudariti, da so v vsaki vojaški enoti vojaki, ki znajo kritično misliti. Kdor hi mislil, da so vojaki stroj bres duše, bi v nevarnih trenutkih nikdar ne mogel rešit« položaja, lrer v takem slučaju re-položaj dnsa in srce voja- NA POTI NA FRONTO ka, s čimer se preprečijo ti#di izgube. V bodoči vojni bo seveda treba računati z novimi doslej še neznanimi vojnimi razmerami. Vendar mora vsak redov vedeti in verovati, da se je storilo vse, kar je mogoče, da bodo zgube manjše. To je treba v vojaku negovati že v mirnem času. Vojak mora imeti zaupanje tudi v svojo puško, ki je najstrašnejše orožje v rokah hrabrega in zvitega borca. Proti malim puškam so morali u-vesti topove najtežjega kalibra. Iznašli so metalca min, strupene pline, da bi pešcu izbili puško iz rok. Pa vse, kar si bo moderna tehnika še izmislila, tanke, letala itd., mora uničiti pešec s svojo puško. Mislite si, da more majhno število dobro skritih vojakov na ugodnih položajih s- puškami z uspehom potolči cele polke, brigade in celo divizijo. Puška je orožje, ki povzroča največ izgub. Pred topovi se lahko skriješ, ravno tako pred metalci i. vi, pred strupenimi plini, letalskimi bombami, a pred puško sposobnega sovražnika se ne moreš u-makniti, kadar pride zadnji čas boja, ko je treba zvitosti, drz nosti, poguma in vojaškega du ha. Treba pa je poudariti tudi še to, da modema puška Še davno na do polovice svoje vrednosti izkoriščena. Vzrok je poleg drugih tudi ta, da doslej niti ena država nima vojakov, ki bi bili tako oblečeni za vojskovanje, kakor to zahteva modema brzostrolna puška. Zato so Avstrijci, Nemci, Bolgari in Turki imeli tak rcspekt pred srbsko vojsko. Porazno je bilo za sovražnika -Srbije, ki srbske vojske sploh videl ni. Ko je že mislil, da j" sploh ni pred njim, je p t nenadno udarila nanj in mu vlila smrt in strah. Skušnje iz pretekle dobe bo treba izročiti mladini, katero bo treba izuriti v posebne na-skakovalne čete. T bodo morale izvrševati tako naloge, katerim navadna mobilizirana vojaška enota ni kos. Za moder-no vojskovanje je treba veliko znati. Tega se pa v IS mesecih vojak ne more naučiti. Sovražnika je treba iznenaditi. ga varati. se mu skrivati. Tega se moderni vojak tudi v manevrih ne more naučiti. Na sliki vidite kolono abesinskih vojakov na poti na fronto. Kamele jim pomagajo nositi mu- nicijo in provijant. FRANCOSKI GIBRALTAR Več ko polovica francoskih meja leži )b morju. Niti ena četrtina obrežja pa ne odpade na Sredozemsko morje, vse drugo obrežje je ob Atlantskem oceanu in ob Severnem mo.rju. Toda k F.anciji spada danes tudi velik del severne Afrike, Maroko, Alžir, ki se vedno tesneje spajajo s Francijo. Če u--poštevamo tudi to obrežje, ima Francija večjo polovico obrežja v Sredozemskem morju. Zato razumemo, zakaj je večji del francoske mornarice nastanjen v tem morju. Velika francoska pomorska oporišča v Sredozemskem morju leže \ sredini. Najvažnejša francoska bojna Inka je Touh>11. Za njim je važna bojna luka tudi BizerLa v afriškem Tunisu. Ta obvlada morski prehod mod Sicilijo in Afriko. Ta najvažnejša francoska pomorska oporišča v Sredozemskem morju pa so precej daleč od Gibraltarja torej 7—8 sto km oddaljena od izhoda v Atlantsko morje. Zato je francoska vlada že IG. julija 1. 19.14 s po- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni p&rniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC1 PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. sebnim zakonom dosegla dovoljuje da napravi novo moderno ] K) ni o rs ko oporišče v severni Afriki. Dne 12. novembra letos pa jo bilo sklenjeno, da se utrdi in zgradi bojna luka Mers-el-Kebir v Al žiru. Mers-el-Kebir je arabsko ime in pomeni "Velika luka." Tukaj so že Rimljani imeli svoje znamenito pristanišče, katero so imenovali ' Po rt us Di villus'. Ta luka leži (i k ni severno-zaliodno od Orana na zahodni obali Alžira. Od Gibraltarja je oddaljena 250 km. Morska ožina med to luko in med španskim obrežjem pa je 150 km široka. Zato lahko rečemo, da ta luka pomeni francoski Gibraltar v Sredozemskem morju, kadar bo seveda vsa dograjena in dodelana. Pomisliti je treba, kako važen je bil za Angleže Gibraltar še tedaj, ko so njihovi topovi nesli samo 15 km daleč in so z njimi lahko obstreljevali afriško obrežje. Danes pa so na razpolago orjaška bombna letala, ki isto delo opravijo v dobri uri. Moderno vojno pristanišče danes ni več le zavetišče za bojno broiiovje, ampak tudi za bojno letalstvo. Iz tega pristanišča bodo francoske bojne ladje imele samo 150 km do izhoda v Atlantsko morje. Prav tako na bodo Francozi v neposredni bližini Gibraltarja lahko imeli močno zračno brodovje. opremljeno z vsemi bojnimi sredstvi. Sicer pa je pomorsko oporišče dandanes še bolj važno za bojna letala/ kakor pa za bojne ladje, ne glede na to. "LEOPARDOVI LJUDJE" OB ČRNI REKI da so tudi bojne ladje dandanes pri sedanjih bojnih sredstvih bolj navezane na varstvo. V ope riščih mora biti nagromadeno silno bojnega materijala, bencina, olja, premoga, streliva, itd. Najhitrejši rušilci, lahki pa-truljski čolni, zlasti pa letala ogrožajo pomorsko silo, katera je prisiljna, da po dovršeni nalogi naglo izgine v varstvo utrjene lukc, kjer je na razpo lago dovolj obrambnih sredstev zoper grozeče napade iz zraka. * Francosko mornariško vodstvo je v Oranu in v luki Mers-el-Kebir ustvarilo že močna dela — do podzemskih tankov za olje, ki so varni pred bombami. Luka je naravnost idealna za pristajanje ladij. Zaliv obdajajo strme, do 500 metrov visoke gore, ki varujejo luko pred sitnimi zahodnimi vetrovi, zlasti pa omogočajo, da se na teli višinah nameste obrežne in zračne obrambne baterije. V tem ozira je luka Mers-el-Kebir prav podobna Toulonu. Na severni strani luke bodo zgradili še 1850 m dolg pomol, ki bo od severne strani zavaroval luko. Nadalje b^-lo utrdili obrežje, zgradili ladjedelnice, skladišča ter še nova podzemska skrivališča za tanke Končno nameravajo zgraditi še podzemeljski predor, ki bo luko vezal s Oranom. Francoski časopisi poročajo, da je maršal Lyautey 1. 1903 ko je obiskal luko Mers-el-Kebir, dejal, da si mora Francija tukaj zgraditi svoj drugi Toulon. Ce premislimo zemljepisne razmere Sredozemskega morja, vidi-m. da Franczi tukaj res gra-de novi francoski Gibraltar. Sredi porečja Amaconke ob reki Rio Grande je dežela pokrita s pragozdovi. Ker ni ne cest, ne potov, gre ves promet po reki Rio Negro — Črni reki. Misijonišče leži na braziljskih tleh blizu ekvatorja ter ima docela tropsko podnebje. Najnižja temperatura je 18 stopinj, najvišja pa 38. Ker je zemlja zelo vlažna, je vročina zelo neprijetna. Kadar dežuje, pade včasih na en dan do 6 cm dežja. Prebivalstvo tega ozemlja je razdeljeno v štiri vrste. Ob spodnjem toku Črne reke žive beli ljudje in mnogo mešancev Po deželi je raztresenih mnogo Zamorcev, ki so potomci tistih črncev, katere so svojčas iz Afrike pripeljali semkaj v sužnjost. Glavni del prebivalstva pa so Indijanci, zanimivi in prijazni ljudje. Kadar so med seboj, so zelo zgovorni in veseli, vpričo tujca pa so neza-upni in celo sovražni. Njihovo družabno življenje se izživlja po rodovih, ki so si drag dragemu prijazni. Izjemo delajo le Indijanci hudobnega plemena, katerega tudi Indijanci imenujejo "gozdni ljudje", češ, da to niso Indijanci, ampak izvirajo od leoparda. Zato jih tudi drugi Indijanci streljajo kakor divjo zverjad. "Gozdni ljudje" pa druge Indijance tudi zasledujejo in jih streljajo z zastrupljenimi puščicami. Naselbine leže ob reki in so sestavljene iz prostornih lesenih koč. Notranjost take koče je razdeljena v tri dele: v večjem srednjem delu žive domači čez dan, v obeh stranskih delih pa prebivajo in spe posamezne družine istega rodu. Manjši rodovi imajo le po eno kočo, večji jih imajo po več, kolikor je pač rod močan. Ves rod pa je brezpogojno pokoren strogi vladi svojega poglavarja. Še nikdar se ni zgodilo, da bi se kak Indijanec uprl ukazu svojega poglavarja. Kadar kaka žena pričakuje veselega dogodka, se nekaj dni poprej umakne pragozd ter se tam s postom in vzdržnostjo pripravlja na izpolnitev velike naravne skrivnosti. Mož pa medtem doma opusti vsako delo, celo lov, ter samo je in pije. Ko pride otrok na svet, mož obišče svojo ženo v pragozdu in pogleda otroka, nato pa se vrne domov in zopet je in pije toliko časa, dokler se mu žena ne vrne domov. Otroke vzgajajo samo matere. Moški se za take stvari niti ne zmenijo, ne, ampak hodijo le na lov. Vsa dela opravljajo ženske. Deklice morajo že zgodaj začeti delati, dečki pa žive v neomejeni prostosti ter se že kot mladi frkolini ponašajo s svojo puščico in lokom. Posebno radi streliajo s puščico ribe v vodi. Tak frkolin čisto gotovo zadene ribo, četudi pla- va 1 meter pod vodo. Ženijo pa se Indijanci takole: Indijanec svojo nevesto ali ukrade ali oropa. Ženinov oče gre po sosednih naselbinah ogledovat si, kje bi našel kako pripravno nevesto za sina. Ko jo najde, se vrne domov, zbere 20 do 30 oboroženih rojakov in ukrade nevesto. Če je ta zadovoljna, se mlada dva takoj poročita. Nekaj tednov po poroki vsi sku-, paj gredo obiskat nevestine starše in jim prineso majhna darila. S tem je sklenjen mir med rodovi. Vsi Indijanci verujejo v Boga in tudi v hudobnega duha ter v posmrtno življenje. Ne poznajo pa darovanja in molitev. Če so dobili zaupanje v misijonarja, mu kmalu popolnoma zaupajo in se dajo krstiti. V misijonskih šolah so indijanski otroci zelo brihtni, jih ni težko vzgajati ter se radi uče. Po dveh, treh letih šole že znajo vsi dobro pisati in brati. Le računstvo jim dela preglavice, zakaj Indijančeve številke segajo le malo Čez 20. ZNAMENJA ZIME BOGATI MAHARADZA Indijski maliaradža iz Patia-le je najmogočnejši indski knez ter obenem najbogatejši človek na svetu. Koliko prav za prav ta bogataš ima, tega še nihče ni mogel preceniti. Že darila, biseri, demantni nakit itd., ki ga podarja, pomenijo tako bogastvo, da se mora vsakdo čuditi. Ko so Angleži praznovali vladarski jubilej svojega kralja, je tudi ta bogataš z vsem sijajem prišel iz Indije v London. Tu se je seznanil z mnogimi umetniki. Ko se je maliaradža vrnil v Indijo, je angleški akademski kipar Salisbury v svoje veliko začudenje od mahaiadže dobil povabilo, naj ga pride obiskat v njegovo prestolnico v Indijo. V pismu je maharadža umetniku izjavljal, da ga zaradi tega vabi k sebi, da bi ga slikal, ker je nemogoče, prva znamenja letošnje hude zime. Vrvi so pokrite z debelim ledom. DRAG TELEFONSKI POGOVOR Najdražji telefonski pogovor je imel ravnatelj neke londonske avtomobilske tovarne. Ta pogovor med Londonom in Parizom je veljal 1000 angleških funtov ali četrt milijona dinarjev. Trajal pa je ta telefonski pogovor celih 13 ur in 51 minut. Londonski ravnatelj je govoril s svojo podružnico v Parizu ter ji dajal potrebna navodila. Čis-to podrobno je razmotrival. kaj vse bi pariška tovarna podružnice mogla izdelovati ter ji je dajal tudi navodila, kako je treba stvar organizirati. Na koncu ie določil cene, po katerih naj posamezne avtomobile preda iaio. Nevsezadnie je še r*o telefonu kontroliral knjigovodstvo pariške podružnice. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere:,— S lovensko - A merikan-ski IColedar. A "GLAS NARODA " • New York, Friday, January, 3, 1936 I I I I M ■ ■ ■ ~ l" » I^WW^-MM THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. rcaanwwiwiHM 2 POUČNE KNJIGE RAZNE P O VESTJ IN ROM ANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA1 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N- Y liijlllllimailillM............IHIIMfiailllHIIIIIIIIIIlCti/iaimiN^.....HIMfrMIIIIIIIIIM^ : ZEMLJEVIDI : MOLITVENIKI : IGRE : ; : S S Romani... ANA KARENINA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zrezka, trdo rezana, 1078 strani ........$6.50 ** Ana Kurenina" tvort višek Tolstojevega umetniškega dela iu je eno uajiKJinouibnej.ših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral Citati vsak Slovcnec. .30 .75 RELIEFA KARIKATURA, spisal Andrey Ter-novec ..................................... AKT ŠTV. 113. Spisal K. Gaboriau. .>MJ strani. Cena...... To je r.;inan tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak lilp r novo napetost, polno spletk in boren jo. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 56 strani...............30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je I.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja ndejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratke jHnesJi iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. CeKia ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nai»cto dejanje se* dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 Od začetka do konca napet roman. i»ol dejanja. spletk in najlH»lj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga nfc odl«»«i prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Goiar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pi?^-teljev n« zna tako opisati življenja !?a kmetih kakor bas Cvetko Uolar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .SO Šci>ek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad i»oslovil s trga sveta. Če kdo lKizna Dolenjce in njihovo dušo, jih iKizna Pugelj. Njegove spise čita vsak £ največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.>ekov Jože. 32 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se jc skrival pl<»dovit sloveuski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih j »oves t i se vsak nehote spon? n i na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .................................................. To so iiovestl, vzete iz življenja naših l>al-matineev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 rttrani. Cena ....................-..........................— Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe- ?edljo kraj njega in krutnljajo i njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo. ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovno literature. DROBIŽ, spisal Frane MilčinskL — 130 strani. Cena Nr.ft najboljši humorist Milčinski je v tej ladgi zbral i»r svojih najboljših črtic, oh katerih se mora človek od srea nasmejali. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. Cena . Dve čtricl eaega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva*' in "Starka". Obe sta moj stensko za vršen i, kot jih more cavršiti edlnole naS nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207 strank Cena .............-......................................1 To je Iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strank Cena ................................................ Kdor ne poraa dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mn bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dosodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove »trani človeškega življenja. COMFAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeye.. 154 strani. Cena ...... Pestre *like sanjavega življenja tiste sanjs-re. bujne delele, ki smo jo do nedavna po-idnall komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... OUSAR V OBLAKIH, «pi»l Donald Keyhoe. — ltf stranL Cena ---------------------------------------- To je letalak reman. poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja «a-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom akoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe ▼ t mračnih vlievah. (Sari Flgdon) ...... GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .............................. .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", MŽut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ............................................... To zniiiio delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... J>0 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitaielj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, "oman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .................................................... .40 V teni romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene Žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostaue neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Deteta. 96 strani. Cena .................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................. .35 Naš izboren prii>ovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBR\NI SPISI. dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno Iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 stranL Cena .......-....................—.......L5i Janes Menciger se i>o pravici imenuje začetnika našega modernega lei»osiovja. On je prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V irnjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strank Cena 1J69 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Rroučka v dobo strašnega in slavnega liusitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od kon*-a do kraja. IAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano ....................................................35 V knjigi je i»oleg naslovne povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj M Krištof Sin id. .35 KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal-slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita'. LISTKI, (Ks. MeSko 144 strani............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec, 263 strani. Cena ..................................................60 Izborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno ln zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Garwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........L— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote Čuditi bujni pisateljivl domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ..............................— -80 GlolKtko zasnovana i>ovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .39 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ---------------- 75 1k» skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opi»euheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. E. ..rek), 188 str....... -60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski i« opii njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. Spisi... MORSKI RAZBOJNIK, spisal Kapit n Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena .....................................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splo-Sno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Emerson Hogh. 209 strani. CenaL5f Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. 1.25 .60 .60 .50 PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 •♦Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 34, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ... POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našeim domačega, življenja. POVESTI IN SLIKE, *jrisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .....................-...........'"V""""*; Knjiga vsebuje tri povesti našega pnljub je-nega" pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ..............................;•■•........ Povest iz vojne dobe, ko Be je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo.- Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi i>ovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena -3i> Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PKIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strank Cefia .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........60 PRI STRICU.............-.....................................60 PRODANE DUŠE, spUa! Joža Likovit. 160 str. Cena Kdor boče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................ .................. Prgeovori. eseji in misli slavnega Indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena---- Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme ln posega v druirem delu v. vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena V arokem Rtilu zaanovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concnort. 230 fctr. Cena Roman o dekletu iz visoke imriske družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-ŽANOV .........................................-................ .60 .35 .70 .75 .60 .60 .60 .90 .45 .50 .80 H. Sieokiewicz, JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal 123 strani. Cena ______________________________________— .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISEIUA, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena M Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnein' obsojenega Juana Miserije. V o-sebi brezvestnega Loi>ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Caw vsem devetim knjigam je ..............................J*— Jurčič ne iK>trebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, K stranL Cen« trdo vezana .75 Knjiga je posvečena onim, ki a> šli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strank Cena ........................ >45 Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Fraucoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letale, subrnarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. 'Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edluole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno Beljenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživi^njev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisat Jakob Aleševec. TRI knjige po 150, 18« in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije.______L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, sdaj težje, lezel od Sole d n gole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga U svetovno znano deio. MLADA LETA .................................................. .6« NA KRVAVIH POLJANAH -................................ L5t NADEŽNA NIKOLAJ A VN A Spisal V. M. Garšln. 112 strani. Cena---- .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matičič. a slikami Gen L50 NAŠA VAS, spisal Anton Novačan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovtuju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pogelj. 125 strani. — Cena vez.............70 Broft............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 stranL Cena*................................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spu*l L S. Orei. 231 stranL Cena Kriminalni roman i* polpretekle dobe. Neki » slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazat da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena --------------------------------------------------- Verna slika pestrega vellkomestnega življenja ln spominov nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdictns. 187 stranL Cena ! Roman, napisan po ustnih izročilih !n tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bo-jih vrgel zopet v življenje. PING VINSKI OTOK, spisal Anateie France. 282 strani. Cena ....................................................... To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj desen in brezobziren t svoji zabavlJicL PLAT ZI DNA, spisal Leonid Andrejev, 131 st*. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga. Se dve, nsnas? 1 'Misel v megli" in "Bjezdno". ROMANTIČNE DUŠE, starani. Cena -------- spisal Ivan Cankar 87 .30 .50 .50 .4f .70 JU .35 .80 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 4SS str. Cena----1 Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisclran, slika na realističen način ruskega inteligenta, maiomeščana. oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA spisal Karl May. 199 stranL Cenn --------------------------------------------- Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadtH Pestre slike is indijanskega in pi-jonirskera življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriSkem Zapadu je znal dosti natančneje o-plaati kot marsikdo, ki je živel tam* SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 stranL Cenn —............................................. To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ..............................—— SLIKA DORIANA GRATA Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ 1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cenn .40; vezano cena Zbirka kmečkih povesti lz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do plčice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 stranL Cenn.... Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO, — NAŠ- VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. F inž gar. 89 stranL Cena NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih, obilo duševnega užitka. .69 .49 .50 STRAHOTE VOJNE, spisal* Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena -------:—................................... To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojiSču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA spisal dr. Fr. Betoln. 176 strani. Trdo vezano. Cena________________....... L20 NaS znani, pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v nafie preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. * TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, nn?. na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL« spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda vez. 83 strani ....................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILiJONI, spisal Seliger Brat, 291 strani. Cena ................................................ I-20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečita 1 to delo, bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, ^spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodniti dušah. VELIKI INKYIZITOR, spisal Michel Zevacco. 124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .-m Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.39 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1,— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode iietero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, .60 VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6» V knjigi je vsebovana globoka mirn»» modrost In srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33 Zanimiva i>ovest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin ln zapletljajev. 1913 — 1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano. 286 strani. Cena ........................ 1.25 To so splošni spomini jugoslovanskega ilobro-voljea, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar. posebno pa tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU, spisal Ivan Matittč. 255 strani. Trda vez. Cena ..........................-.................... I*2' Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka ln Laba. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................. 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena .................—............................. L— "Zločin v Orelvalu" je zelo zanimiv detek-skl roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Te Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruBklh jetnikov takozvanih katorgah, utrjenih jetni-. ških taborih v Sibiriji. .40 .60 .50 o.n. s * OLA S New York, Friday, January 3, I 936 TRE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. A. PEIPER ROBERT : STREL V PRAZNINO Igralka Adrienne Duval, ljubljenka velemestne publike, vsi moški so jo oboževali, je sedela v salonu svojega stanovanja vsa nestrpna. Pričakovala je Johna Fcllsa, slavnega boksarja, najmočnejšega moža 2 železnimi živci. Točno ob deseti uri je prišel, kakor je bilo domenjeno. In deset minut pozneje j« ie že priznal svojo ljubzen. Pila sta šampanjec in se smejala. John Fells je pripovedoval — njegove besede so podprta vale geste, — o svojih uspehih pri boksanju. 44In vi bi storili za ženo, ki jo ljubite, vse!" "Vse. Za vas, božanska Adrienne, sem pripravi,ien na vsako žrtev.** Trenotek je Adrienne po-molea'a. Potem se je oprostila njegovega objema in braneč se prvega poljuba, je rekla: ''Potem >>a morate ubiti!** "Koga?** **Vašega tekmeca!'* John se je prestrašil. "Ubiti?*' "Da! Lahka naloga za moža. kakor ste vi. In pomislite, on stoji med nama, med najino ljubeznijo. Vi me morate osvoboditi. Ah ste pripravljen?" John je trenotek pomolčal. Adrienne pa mu je pomolila revolver. John je držal orožje v roki, ki s«' mu j" tresla. "Tam — tam stoji!" je zakrivala Adrienne prepadeno. John Fells ni videl nikogar. Toda njegovo razburjenje je naraščalo. "Tak ustrelite ga že!** Adrienne je stala čisto blizu Johna. "To je cena! John, jaz vas prosim — zakaj se obotavljate? Kaj nisem vredne te žrtve?" In že ga je objela, ga poljubila. Spet ga je izpustila: 44 Tam, tak poglejte, tjakaj, tam stoji — rešite me. naj —*' John Ft lis je bil ves vroči-1 čen. Potem je ustrelil kot na povelje in sprožil tri strele. Pri vsakem poku se se je stresel. Sproščeno je vzdihnil. Streljal je v praznino, na slepo. Zasmejal se je. Kakšne domislice imajo te ženske Toda Adrienne je dejala: 4'Hvala vam, John. Vi ste bili zelo hrabri. Zdaj pa morate umor, katerega sem jaz izvršila, vzeti nase. Vsi dokazi govorijo proti vam. Vi ste ubili mojega ljubimca. Vi ste me z njim zasačili in v ljubosumnosti ste oddali tri strele, ki so bili smrtni. Razumete?'* John ni razumel . . . "Mar hočete tajiti, da ste morili ?" Adrienne se je pripomnila in s težavo privlekla izpod divana negibnega človeka, oblečenega v pižamo. John Fells je od skočil. Se prijel za glavo. Triumfalno je stala Adrienne pred truplom. John Fells ni mogel tako.i spregovoriti. Potem je zakričal: "Jaz nisem tega storil! Jaz som bil vaše orožje. Jaz nisem morilec. Jaz nisem nobenega človeka umoril!'* "Kdo vam bo to verjel? Sai držite revolver še vedno v roki. ■In jz, Adrienne Duval, slovita umetnica, sem glavna priča." "Morilka! Za umor, katerega ste vi storili, naj se jaz pokoravam ?** 44Saj ste bili pripravljeni na vsako žrtev! — Mogoče vas o-prostijo, — ieda preiskovalnemu zaporu ne uidite." John je razburjeno stopal uor in dol. Potem se je zgrudil in plakal kot dete. 44Mene je s*rail! Jaz sem strahot^pen! Imejte usmiljenje! Jutri imam svoj velik match proti Harry Dobbsu — jaz ga bom potolkel, K. potolkel in bom dobil mošnjo. Vzel bom najboljšega zagovornika za vas. Povejte rernico! Povejte, da sto ga Timor iii vi. Pomislite vendar: moja karijVra je na kocki!" John je govoril do besa. Hipoma se je nečesa domislil in stekel k vratom. Hotel je pobegniti. Toda močna roka ga je zadržala Oklepala se je njegovih nog. John je padel na moža v spalni obleki, ki mu jo gledal v oči. 44Na pomoč!" je zakričal John. Bil je od strahu kot okamenel ... Toda živi mrtvec je dejal dobro volje: "Oprostite, mojster. Moje ime je Harrv Dobhs, jaz sem vaš nasprotnik — ali me ne spoznate? Adrienne Duvalo- ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ IZ 17. a T O LETJ A Spisal: ALESSANDRO MANZONI 119 la je desna roka do ramen. Mornarji so se zbrali okrog mene, nihče ni več mislil na delo. Ker je bila roka dobro o-j hranjena, smo vedeli, da je šele nekaj ur bila v želodcu morskega volka. Dlan in prsti so bili nekoliko nagubani, kakor se zgodi tudi na naši roki, če je delj časa držimo v vodi. Po roki smo spoznali, da mož ni bil vajen težkega dela. Duhovnik je ugodil prošnjo, ne le s tem, " .1° (le.l'al Renzo in ko se je oni zganil, d* bi šel, je dostavil: 44Še eno uslugo.1' in mu povedal o ubogi pozabljeni ženski. ki smo ga mi ujeli, je pač odtrgal možu roko. Dolgo srno premišljevali, kaj bi s to človeško roko. Končno '»a je Johnston vzel nož, odrezal roko v zapestju in vse spravil v posodo s špiritom. Isti va je moja zaročenka. Oprosti-1 dan, ko smo našli to roko, sva te komediji. Toda jaz bi vas bil potom midva z John s tonom tako rad pred jutrišnjo borbo na ideni kos blaga nesla na le-spoznal — privatno spoznal, s tališče. Tam sva blago poka- Upam, da boste zbrani. Kljub živčnemu dražljaju, saj ste na glasu hrabrega boksarja!" LJUDOŽRCIV MORJU Ameriški kapitan William F. You ne- je preplul vsa morja =veta ter lovil morske volkove. Dobro pozna te strašne morske roparje. Pred kratkim je izdal knjigo, v kater« popisuje svojo ! skušnje in doživljaje. Ko sem r-e vozil po srednjem delu Tiheha oceana ter nato krenil ob atlantski obali, sem spoznal mnogo ljudi, ki so trmasto trdili, da morski volk ne napada človeka. Nikdar pa nisem prišel v dotiko z domačini in mornarji, ki bi bili kaj takega trdili. Nikdar mi ni nihče, ki je poznal morske volkove, trdil, da ta rij>a ni nevarna. Pač pa je res, da vsi ribiči in pomorščaki vsega sveta vedo mnogo zgodb, kako divja je ta pomorska zver. Narodi s črno kožo in tudi ljudje z rjavo kožo so te roparske zveri ne boje toliko, ker vedo, da se ta žival zala prijatelju Atkinsa. Ta je spoznal blago, češ. da jo to kos Atkinsovega plašča. V tem olasčn jo Atkins jemal slovo, ko je sedel v letalo. Xn i bo dovol i to g rožno zgodbe, ki jo strašna in za mar-ik.. >a tudi gnusna. Vendar bo morda marsikoga obvarovala, da se no ho neprevidno kopal v vodah, kamor hodijo morski Y Barbadoesu sem videl, da volkovi. v vodi le porada približa tem nemu predmetu. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. so Vi domačini s črn j smolo iiainc-ali voke in noge, ko so se kopali v plitvi vodi, da ne bi jih zver iz morske globočine zapazila. Ti ljudje namreč vedo, da morski volk naj prvo zgrabi za roko ali nogo. Dečki, ki se potapljajo v morje, da na morskem dnu pobirajo novce, katere drugi mečejo v vodo dečkom za zabavo, ti dečki se prav nič ne boje, da bi pri taki priliki zadeli ob morskega volka. Kadar jim trda prede, se pač poženejo v svoj čolniček. Sicer se pa ne brigajo za zver. Pač pa se avstralski belokožec le nerad koplje ob morskih petinah, kjer so že kdaj ujeli kakega morskega volka. Nekoč sva ^ Johnstonom vse dopoldne lovila morske volkove, popoldne pa sva živali de-vala iz kože in jih spravljala za prevoz. Vsakokrat se iz morskemu volku prerezal tudi njegov želodec, sem pregledal ki« j je v njem. Tako sem prereza! trobuli tudi volku, ki je bil 3.50 nt dolg. Pri tem sem opazil, da ima želodec čudno obliko. Previdno sem razparal želodec, iz katerega jo pogledala okrogla kost. Z eno roko som prijel za kost, z drugo sem pa rezal naprej. Na kosti je visel košček mesa. Ko sem kost potegnil iz želodca, som v svojo grozo zapazil, da jo človeška loka. Bila je roka moškega človeka, katerega 'jo morski volk šolo pravkar požrl, kajti koža je bila še čisto bela. Bi- MEDVEDOVO OKOSTJE V HRASTOVEM DEBLU Dobri duhovnik se mu jo zahvalil, da mu je dal priliko za tako potrebno delo usmiljenja, in odšel dalje rekoč, da opozori, kogar je treba. Zganil se je tudi Renzo in spotoma je skušal samemu sebi ponoviti oni potopis, da ne bo znova prisiljen vpraševati na vsakem vogalu. A ne morete si predstavljati, kako mučno mu je bilo to opravilo, ne toliko radi težavnosti stvari same kolikor radi nove zmede, ki se je polastila njegove duše. To ime ulice, ta sled poti sta ga tako vznemirila. Bila je to navedba, katere si je želel, ki je ztnjo prosil in brez katere ne bi mogel nikamor: tudi ni izvedel nič drugega, iz česar bi mogel zajeti kakšno neugodno znamenje. Toda kaj hočete ? Ta nekoliko razloč. nejša misel na bližnji konec, ko se reši velike in smrad zapuščenih mrličev, da so se redki prebivalci, ki. so še ostali živi, bili prisiljeni u-makniti, tako da se je z žalostjo, ki jo je v potniku vzbujal pogled na to samoto in zapušče-liost, družila groza in oskutnost sledov in o-stankov nedavnega bivanja. Renzo je pospešil korak, osrčujuč se z misli jo, da cilj ne more biti še tako blizu, in upajoč, da se pozorišče vsaj nekoliko spremeni, preden pride tja. In res je čez malo dospel ina kraj, ki se je lahko imenoval mesto živili; toda kakšno mesto in kakšna živa bitja! Radi suma ali iz strahu -o bila zaprta vsa cestna vrata razen onih. ki so bila na stežaj 0(i.prta, ker so bile hiše zapuščene aU zasedene; drugod so bila vrata zabita ali zapečatena, ker so v hišah umrli ali zboleli ljudje na kugi; še druga vrata so bila zaznamovana z ogljenim križem, da bi "monatti" vedeli, da ie odondod treba odnesti mrliče. Vse to pa se jo vršilo le bolj na slepo, kakpje pač bil tu ali tam kak zdravstveni komisar ali kak drug u- negotovosti, ko zasliši: "Živa je" ali pa: — radnik, ki ga je mikalo izvajati ukaze ali de- V nekem gozdu blizu Odeso pred kratkim podrli orjaški hrast, ki j«* bil več sto let star. Podrli so ga, ker je že začel trohneti. Ko so delavci deblo žagali, je naenkrat žaga čudno zalirešeala, da so prenehali. Žaga je namreč sredi debla naletela na nekaj trdega. Previdno so nato razsekali deblo in sredi debla našli celo okostje velikega medveda. Okostje je bilo dobro ohranjeno, le hrbtenica je bila zhmiljena. O tej najdbi so obvestili naravoslovce, ka so stvar preštudirali in dognali, da j«' medved plezal na drevo, pri tem pa je zdrknil v duplino votlega drevesa in si zlomil hrbtenico. V duplu jo potom žival mrtva obležala, drevo pa je raslo in zadelalo medvedov trup. Ko so preiska-vali. koliko je hrast približno od tistega časa zrastel. so dognali. da i«' medvedovo truplo ležalo v hrastu že kakih 175 let. Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo rovo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." "Mrtva je", ta misel ga je tako presunila, da bi mu bilo tisti hip bolj všeč, če bi mu bilo vse še temno, če bi bil še le na začetku poti, ki se je zdaj dotikal že njenega konca. Vendar pa je zbral svoje sile in rekel sam pri sebi: — Ej, če začnemo zdaj igrati otroka, kako se to konča ? — Tako se je kolikor mogoče utrdil in nadaljeval svojo pot v osrčje mesta. Kakšno mesto! In koliko strašnejše je bilo zdaj v primeri z mestom, kakršno je bilo pred letom radi lakote! Renza je slučaj zanesel prav skozi najturob-liejši in najobupnejši dol mesta: preko tistega križišča cest, ki so je imenovalo 4'car robi o" Novih vrat. (Takrat je stal križ na sredi in nasproti njemu tik današnje cerkve sv. Franci Ška d i Paola stara cerkev z imenom sv. Anastazijo.) Tolika sta bila v tej okolici bpsnost kuge lati sitnosti. Vsepovsod je bilo videti cunje in — kar je bilo še bolj odvratno — gnojne obveze, okuženo steljo ali z oken spuščene rjuhe, včasih trupla nenadoma na cesti umrlih oseb, ki so jih pustili tam, dokler ni prišel mimo kak voz ter jih odpeljal, ali mrliče, ki so popadali z voz -samih ali so jih ljudje vrgli skozi okna na ulico — tako zelo je dolgotrajna, besneča nezgoda postrovila duhove iu zamorila vsako sled sočutja in vsako družabno obzirnost! Ko je pov-od ponerial s.l« herni hrup v prodajalnah, trušč kočij, vpitje prodajalcev in kramljanje sprehajalcev, je to smrtno tišino redkokdaj prekinilo ka j dragega nego ropot pogrebnih voz. tožbe revežev, tarnanje bolnikov, tuljenje besnečih in vpitje "monattov". (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", **Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o p^menitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 » POVODENJ V TEXAS IZ BAGDADA V STA M BI; L 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bojru v Goropa; Družim En Na:: Cena .......................1.50 KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 shrani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri jšamarih; Med Jezidi Cena .......................1.50 PO DIVJ1ŠM SURDIST.1NU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz 3'eče; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1J»0 PO DEŽELI 8KIPKTARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ........................1.50 SATAN iN IŠ K A RIOT 12 knjig, s Bilkami, 1704 strani Vsebina: T Izseljenci; Yuma šetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ........................1.50 WIMTOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Kpmanči in Apačl; Na nevarnih potih ; Winnetovov roman ; Sana Ear; Pri KomanČih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ........................3.50 Ž L' T I 4 knjige, s slikami, 597 stran! Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot Cena ........................1.50 Velika povodenj v državi Texas je zahtevala deset človeških žrtev ter napravila za milijon dolarjev škode. V mestu Houston se je na bregu zbrak) veliko število nezaposlenih, ki z mrežami in trnki love razne predmete, !ki jih je voda odnesla iz človeških bivališč. Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. La-i-iikjvi*. feJi. ■ 2 aifŽiiSafi ■:«": .L ■ .• -A .r,.:-.' - is- a-::'. il^i.i- • n o L a » wi n n D a J New York, Friday, January 3, 1936 } THE LARGEST 8LVVENE /TAJLT m V. ». 3. } PRODANE DUŠE ROMAN IZ ŽIVLJENJA 8 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Tako je teta odšla še pred njo in Roza je imela dovolj časa skoro do poldneva. Z veliko naglico opravi domača dela ter gre nato v delavsko posredovalnico. Tam najde gospoda in gospo Petri, ki sta se že tudi pogodila z Marto Prelerjevo, ki je bilo lepo, plavolaso dekle, kateri so se oči veselo in živahno smejale iz obraza. Takoj je bila pripravljena iti v Argentino, ko je od gospe Sibemikove slišala, da sta gospod in gospa Petri ugledna in poštena človeka. Ko predstavijo obe dekleti, tedaj Marta Rozo smeje pogleda. "No, potem pa bove skupaj imeli lepo vožnjo," pravi Marta, "kar sem si že davno želela. Samo da ne bi zboleli za morsko boleznijo. Tega se malo bojim. Pa to je edino, česar se bojim. Drugače pa se samo veselim. Ali se tudi vi. veselite!" ' Rozi je takoj lažje okoli srca. Martine oči se tako veselo smehljajo, da postane Rozi cela zadeva namah mnogo lažja. "Da, tudi jaz se veselim in na tako velikem parniku tudi ni tolika nevarnost za morsko bolezen.*' t4To mi je milostiijiva gospa že tudi rekla," odvrne Marta. "Prav zares, vas prav nič ni treba biti strah," pripomni ^ospa Petri. Marta se zasmeje. "K — strah — to je mnogo preveč rečeno, samo malo neprijetno je. No, gospodična Rihar, me bove prijateljici. Ste tudi sirota, kot mi je povedala gospa Petri. Mogoče naju tain čaka sreča — tukaj tako vse skupaj ni nič." Oba Petri jeva s o peljeta z dekletoma na potniški ura 1, kjer je bilo vse opravljeno brez vsakih težkoč. Petri je bil v takih zadevah zelo izvežban. Nato sta se Petri jeva z obema dekletoma dogovorila, da naj čez teden ob gotovem času pridete v njihov hotel in v najboljšem razpoloženju se poslovijo. Roza je bila vesela, da je pri'šla pravočasno domov, da je pripravila obed, predno sta stric in teta prišla domov. Skrivaj je prihodnje dni pripravljala svoje stvari, katere je spravila v dva ploščata kovčega, ki sta preostala še iz vožnje po Sredozemskem morju z očetom in sta bila spravljena v podstrešju. Sedaj sta ji prišla ravno prav. Kadarkoli je šla teta iz hiše, je nesla nekaj stvari v podstrešje, dokler ni bilo vse spravljeno. S seboj je vzela majhne spomine na svoje stariše, poleg svoje obleke in perila še fotografije svojih starišev. Česar ni mogla spraviti v oba kovčega, je morala pustiti, ker več prtljage ni smela vzeti s seboj. Te dni Roza ni ugovarjala, kadar je nanesel pogovor na Burgerja. Tako sta mislila stric in teta, da se je že sprijaznila z mislijo na poroko ter sta jo zopet srečavala s priliznjeno prijaznostjo. Po njunem mnenju bo mogla Roza v bližnji bodočnosti jima nuditi lepo življenje. Nekega popoldneva, ko sedi Roza s teto v sobi in popravlja perilo, Roza spretno obrne govor na teto Josipino. Rada bi o njej izvedela kaj natančnejšega. "Kaj ne, teta Helena, teta Josipina je živela v Buenos Aires f " "Da," odgovori teta kratko. "(V še živi tam — ali pa če je sploh še pri življenju?" Obraz gospe Helene zavzame sovražen izraz. "Seveda še živi in je še vedno v Argentini, toda ne več v Buenos Aires, ampak v Rosario." "O, ali ste zopet kaj slišali o njej?" "Pisali smo ji, ko nam je šlo tako slabo, ker smo upali, da so se njene razmere izboljšale. Popisali smo ji naš strašni položaj ter smo pismo naslovili na gospo Josipino AVortliovc njen stari naslov v Buenos Aires. In na čudovit način je pismo prišlo v njene roke, četudi se je medtem že preselila v Rosario, kar smo povzeli iz njenega pisma iz Rosario, toda brez naslova. Sporočili smo ji tudi, da smo vzeli k sebi ličei bratranca Alberta Riharja in da moramo za njo skrbeti. To da ta brezsrčna žena nam je pisala, da je sicer v položaju, d?, bi mogla za nas kaj storiti, da pa še ni pozabila, da je bil ravne stric Herbert, ki jo je pregnal iz domovine. Nehvaležna žen Nka! Stric ji je hotel samo preskrbeti bogatega ženina. Tc je seveda porabila samo za pretvezo, da ji ni bilo treba izpolniti naše prošnje. Zelo sem se jezila, da sem silila v strica Herberta, da ji je pisal. Saj za tebe bi bila lahko kaj storila kot sva midva vsa ta leta. Toda je popolnoma brez vsa kega čuta." r -i* Roza je poslušala z veliko napetostjo in si ni mogla dru gega, kot pri sebi misliti, da je moral biti stric Herbert ven dar-le mnogo kriv na tem, da je »šla teta v širni svet. Sa; je bil tudi sedaj kriv, da hoče sama bežati iz domovh.e. Toda — posebno dobrosrčna ta tuja teta Josipina tudi m more biti in bilo je dobro, da si o njej ni mnogo obljubljevala Tudi ji na noben način ni hotela biti nadležna, samo da li: mogla imeti občutek, da v Argentini ne bi bila popolnoma sama. Samo v najhujši sili, ko bi si ne mogla več pomagati. bi se obrnila na njo. In to je Roza trdno sklenila. "Rosario menda ni daleč od Buenos Aires?" vpraša Roza. ** Stric H erbert pravi, kvečjemu tako daleč kot je Hamburg od Berlina. No, pa hvala Bogu, sedaj ne potrebujemo več njene pomoči. Ti boš zopet bogata in nam boš naš trud iz hvaležnosti poplačala. In stric bo pri tvojem bodočem možu imel izvrstno službo. Kaj ne, Roza, da boš pametna?" In s hlinjeno ljubeznivim nasmehom pogleda teta Helenr v Rozin obraz. Roza nekaj časa pomišlja, nato pa pravi prav diplomtično: "Daj mi samo še malo časa. teta Helena." * * Seveda, Roza, saj imaš časa še cele tri tedne, da se pri vadiš na to misel. Samo poglej, gospod Burger ni vzor le pote, vendar pa je čeden mož in če pametno pričneš, ga moreš oviti okoli prsta. Saj je do blaznosti v tebe zaljubljen, ti p«1 bc*š mislila na nas. Marsikaj dobrega in prijetnega nam boš mogla preskrbeti. Saj vendar ne boš pozabila, koliko sva žrtvovala za tebe in da se imaš tudi samo. stricu Ilerbertu zahvaliti, da te je Burger spoznal." (Dalje prihodnjič.). PROMET POD ZEMLJO S ii^iiiiiiiHiiiiilii^fiiniiiiiiiii^iiiii Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. ENO UKRADE, DRUGO ODVEDEL HHIIIIlill" SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WIST nth STREET NEW TOBK, N. T PlfilTl NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE SER VACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO- TC'VANJE ............................................................... t ikaška podulična železnica prevozi vsako leto nad pol milijona ton raznovrstnega blaga. Tračnice so dolge (51 milj. Newyorska podulična železnica je pa namenjena izključno le osebnemu prometu. MASARYK KOT PREZIDENT Odstopi vsi prezident 'JSR. ljudske volje s tem, da je spre-Toniaž G. Masarvk je hil štiri- jemal obiske predsednikov par-krat izvoljen za državnega po- lamenta i:i senata. A tudi s glavarja. Prvič 14. novembra člani vlade je bil prezident v 1JH8, ko so se vršile volitve; najožjih stikih. Poleg tega je bolj v obliki manifestacije ka-jvedny rad sprejemal domače in j kor volitev, drugič 127. maja j tuje novinarje ter jim je dajal1 m i tr-mmo V Budejovicah je policija a-retirala 2'Metnega trgovskega nameščenca Johanna Gaffala, ki ima navzlic svoji mladosti že precej pisano življenje za seboj. Bil je že večkrat zaprt zavoljo ženitnih sleparij in drugih hudodelstev. Zadnja nje- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-i Ijamo. tolščnimi, glutinskimi in kera-tinskmii snovmi. , Ce bi papir enostavno nama-gova dejanja ga bodo spravila | kali v te snovi> ne bi pdšli do menda za dalj časa med štiri stene. V nekem pariškem nočnem lokalu se je Gaffal pred kratkim seznanil z mlado Svicarko. imela je nekaj prihrankov, pa jo je premotil, da se je zagledala vanj ter ga je začela materialno podpirati in se dala pregovoriti, da je odšla z njim v Linz, kjer je hotel Gaffal od-z njenimi pri- TRGOVINA S SMRTJO 1920, tretjič 27. maja 1(J27 in ■ izjave, ki so jih želeli od njega, četrtič 24. maja 1/J34. Masarvk se je kot prvi dr-1 zavija n ved.no zavedal svojih I dolžnosti in je bil na delu t uli j -- tedaj, ko je tclrorekoč imel |x>-j Taista francoska t vomica, ki čitnice. Niti bolezen ga ni od-! .je izdeluj*' . ?rupene pline za vezala dolžnosti* napram drža- Mns«.linij -ve čete v Afriki, po-vi. Prebijal je vestno poroči- šilja obenem plinske maske ne-la, podpisoval zakone in dekre- gušu za abesinsko vo jsko, te. skliceval narodno predstav- 'Francoski tvorničarji torej shi-ništvo itd. Celo za svoje bolez- žijo na dve strani, toda zdi se. ni v lanskem letu -o prežidento- da so doslej zaslužili več pri vi tajniki opravljali normalno Italijanih nego Abesincih, kaj--dužbo. Predlagali so mu pošto ti uvedba plinskih mask pri in (referate in poročevalci so primitivni vojski je mnogo mu ustno obrazlairali izvlečke bolj komplicirana nego raba iz listov, ker so zdravniki Ma- strupenih plinov v armadi, ki sarvku prepovedali čitanje. Tu- ima za to vse priprave, li v najbolj kritični dobi svoje Abesinske čelo >e baje tudi bolezni je Masarvk na ta način upirajo natikanju plinskih ohranil kontakt z zunanjim* mask. Nadalje sodijo, da nima-svetom in ni prekinil svojega dela za državo. Za Masarvka je torej pomenilo prodsedništvo samo napor *n delo. Že pri svojem povrat-ku v domovino. 21. decembra 1018 je Masarvk na Wilsono-vem kolodvoru v Pragi poudaril na to dejstvo. Dejal je. da čaka vse in vsakogar mnogo dela. ker bo treba prema »a t i ogromne +ežave. Masarvkovo načelo pri delu na je bilo formulirano v besedah: "O vsem se bomo prijazno sporazumeli." Ma«arvk ie ostal zvest svoii obljubi. sl"dil je vsem važnejšim do<*o«llu takšnih mask, kar pomeni pravi nič v primeri '/ ogromnim številom neguševe vojske, ki šteje miljon mož. Podoba je tudi, da si abesinsko vojno vodstvo prav nič ne prizadeva, da bi preskrbelo vse vo-»aštvo s plinskimi maskami. Vobče se zdi, da nastajajo v a- besinski vojski velike' težave! '^slej še ni prispela. Gaffalu glede uvedbe modernejšega o-rožja. Nemalo pripomore k temu tudi dejstvo, da so abesinski poglavarji veliki skopuhi, ki vtaknejo denar rajši v lastir 'en. kakor ga porabijo za v v ščito življenja svojih vojščn kov. b rank i. Denar je v Linzu skrila pod blazino, toda čez nekoliko dni ji je izginil. Ko je mladega moža postavila na od- smotra in tudi vakumska metoda je pri tej gosto tekoči, visoko molekularni snovi odpovedala. Tu so ugotovili, da zrak ne ostavi notranjosti papirja, Če znaša zunanji pritisk zraka 0 in vlada v notranjosti torej višji pritisk 1 atmosfere. Zato so poskusili nasprotno pot: emulziji, v katero so pomakali papir, so dali pritisk 8 do 12 atmosfer. Res je tak pritisk zrak iz papirja iztisnil, na njegovem mestu pa je potem emulzija neovirano prešla v najmanjše dupline in luknjice v papirju. govor, ji jo priznal, da je denar Ta,.() iza v B remen 11. januarja: , lie rle France v Havre Vu'-canina v Trst 15. januarja: Washington v Havre 18. januarja: Lafayette v Ilavre Rex v Genoa SJ. januarja: Majestic v Cherbourg J4. januarja : Bremen v Bremen januarja : Cbaniiilain v Havre januarja : lie de France v Havre 31. januarja: 2. februarja: Conte Pošljite jo naravnost nam ali j« pa plačajte našemu zastopnikh v Vašem k"aju alt pa kateremv izmed zastopnikov, kojtk imeno so tiskana z debelimi črkam\ ker so opravičeni obiskati t ud druge naselbine, frjVr je kaj na šth rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lauskla COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftW Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič t LLINOIS: Chicago, J. BevClč, J Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicer. in Illinois Joliet, Mary Bambleh. Joseph '/*■« rat La Salle, J. Spellcb Mascoutab, Frank Augusttn North Chicago, Jože Zelen« SANSAS: oirard, A^nea Mo«nfk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlllec. Ft. Vodoplvec Steyer, 4. Čeme (za Pctma. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsholm, Vran k Goufts Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gonže Gilbert, Louis Vessel Hibblng John PovSe Virginia, Frank Hrv»tlcb Montana: Roundup. M. M. Paniaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strcisha Little Falls. Frank tfasu OHIO: Barberton, Frank Troh« Cleveland, Anton Bobek, Chas. Ra» linger, Jacob Result. John SlapcUl Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John be Warren, Mra B Racbai Youngstown. Anton K'1""^ OREGON: Oregon City, Ore., J. KobUr PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« ExDort. Louis SupaniK Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Bamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polenta Krayn, Ant. Tanželj Luzerne, Frank BaUoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. PogiCtr Presto, F. B. Demshar Steeiton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joceoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AIlls. Frank Ako* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Taochar Diamond vine, Joe Rollcb Vsak iMfofnlk IzAa potrdila ta «*» to, katero j« prejel. Zastapatfka .-»]» k« topla priporočaš«. UPRAVA "GLAS NARORA" k