GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. r436
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 23. januarja 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 3B-933
Obmejna trgovina - «fllpe-fldria»
Čez mesec dni, to je okoli 20. februarja se sestane italijansko-jugoslovanski mešani odbor, da bi postavil okvir za blagovno izmenjavo med sosednima državama v razdobju od aprila 1963 do konca marca 1964.
Pri pogajanjih bodo seveda prišle do izraza želje obeh strani, ki pač hočeta zavarovati predvsem svoje koristi. Lahko pa rečemo, da je dosedanja večletna izkušnja potrdila dejstvo, da prinaša živahna blagovna izmenjava, ki se je med tem razvila, velike koristi obema državama in da zaradi tega obstaja na obeh straneh dobra volja, da bi se vse ovire, ki jih prinašata čas in gospodarski razvoj doma in po svetu, čim hitreje odpravile.
Po podatkih, ki jih navajamo na drugem mestu, se je v letu 1962 jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski bilanci lani precej zmanjšal, toda še vedno ne toliko, kolikor bi bila želja Jugoslovanov, ozii orna bi zahtevala potreba, da se v italijansko-jugoslovanski izmenjavi doseže ravnovesje in z obeh strani zaželena ustaljenost.
Da bi se čim hitreje uravnovesila trgovinska bilanca, želijo Jugoslovani več izvažanj, in sicer več industrijskih pa tudi kmetijskih proizvodov. Kakor napoveduje neki rimski list, se bo tudi pri teh pogajanjih pokazalo, da so na poti, da bi Italija lahko ustregla želji Jugoslavije po povečanju izvozu carinske določbe Evropskega skupnega trga zlasti glede povečanja uvoza jugoslovanskih kmetijskih proizvodov v Italijo, če torej Jugoslavija ne bo mogla izvažati več, kako naj pride do deviz, da bi lahko z njimi plačevala uvoz iz Italije? Isti rimski list meni, da se za Jugoslavijo odpirajo nove možnosti za dotok deviz iz Italije, in sicer odpira te možnosti turizem. Tudi o pospeševanju turizma in sodelovanja med obema sosedoma na tem področju bodo razpravljali med pogajanji, napoveduje omenjeni list.
Med pogajanji za obnovitev splošnega trgovinskega sporazuma, pridejo na vrsto tudi posebni dogovori o trgovinski izmenjavi, kakor sta oba sporazuma, tržaški in goriški, glede obmejne trgovine; verjetno se bodo pogajalci dotaknili tudi sejma «Alpe-Adria», ki so mu bili postavljeni temelji lansko leto in ki je poslovnim krogom tostran meje, v Trstu, Gorici in Vidmu, prav tako pri srcu kakor sporazuma o trgovini z obmejnimi področji.
Sporazuma o obmejni trgovini imata za seboj že svojo tradicijo in sta se že krepko zasidrala v naše gospodarstvo ob meji, ki ima zaradi zemljepisne lege našega področja in novih meja svoje posebne potrebe; kakršno koli oviranje te izmenjave bi hudo prizadelo naše kraje, ki bi za to izmenjavo prav gotovo ne našli nadomestila.
Sejem «Alpe-Adria» je že pri prvem svojem nastopu našel o-pravičilo za svoj obstoj; niti naj-Večji optimisti med njegovimi pobudniki niso pričakovali, da bo naletel na takšen odziv v poslovnih krogih, ki so v kratkem času našli partnerje za vezane posle v vrednosti skoraj do 20 milijard lir. (Sporazum dopušča izmenjavo do 2 milijard lir v vsaki smeri.) Dodelitev poslov s strani pristojnih organov ni mogla pač vseh zadovoljiti — in
v tem pogledu bo v bodoče treba iskati primernejši ključ; med samim sejmom je tudi nastopila nepričakovana ovira, ker se je prav v tistem času nenadoma preusmerila jugoslovanska zunanjetrgovinska politika, ki je šla za tem, da bi se čim bolj skrčil uvoz potrošnega blaga. Toda pri vseh teh težavah se je sejem vendarle uveljavil ter v veliki meri poživil trgovino med obmejnimi deželami.
Ta prvi nastop sejma «Alpe-Adria» nam je prinesel izkušnje, ki jih bo treba upoštevati, ter sejem bolj prilagoditi zahtevam stvarnosti. Morda bi se sejem dal razširiti z ozkega področja potrošnega blaga na širše področje, da bi na primer omogočil tudi sklepanje kupčij za izvoz polizdelkov in reprodukcijskega blaga, s katerim se hoče preskrbeti jugoslovanska industrija?
Vsekakor z zadovoljstvom lahko poročamo, da je predsednik Trgovinske zbornice v Trstu dr. Caidassi na zadnji seji izvršnega odbora ugotovil, da so bili odobreni vsi izvozni kontingenti po dogovoru o sejmu «Alpe-Adria». Tako je bilo torej srečno zaključeno poglavje tega sejma v letu 1962. Upravičeno je upanje, da pojde letos s sejmom bolj gladko.
Kaj bo zahtevala
Jugoslavija
Kakor poročajo rimski listi, je jugoslovanski veleposlanik I-vo Vej voda obiskal ministra za zunanjo trgovino Pretija v zvezi z razvojem gospodarskega sodelovanja med obema državama. Govorila sta o potrebi, da Italija omogoči povečanje jugoslovanskega izvoza, da bi si Jugoslavija tako pridobila več deviz za poravnavo, uvoza oziroma vračanja kreditov, ki jih je Italija podelila Jugoslaviji za finansiranje izvoza v Jugoslavijo, zlasti industrijske opreme.
Glede trgovinskih pogajanj, ki se bodo začela med obema državama okoli 20. februarja, poroča neki rimski list, da bo mešani italijansko - jugoslovanski odbor proučil možnosti za razširjenje trgovinske Izmenjave med obema državama. Jugoslovanski pogajalci bodo zahtevali, naj Italija za uvoz iz Jugoslavije uporabi določbe združene tabele «iA-B Import». To pomeni, da bi Italija priznala Jugoslaviji oziroma njenemu uvozu v Italijo iste olajšave, kakor so jih deležne države OECD. Na teh pogajanjih bodo tudi razpravljali o posledicah, ki jih u-tegne imeti uporaba določb Evropske gospodarske skupnosti za uvoz živil iz Jugoslavije. Kakor pravi ta rimski list, je Jugoslavija postavila vprašanje svojega izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti že v svojih stikih z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
V preteklem letu, to je v prvih devetih mesecih se je italijanski izvoz v Jugoslavijo občutno skrčil, a jugoslovanski izvoz je le malo narastel. Za Jugoslavijo nastajajo težave prav zaradi tega premajhnega povečanja izvoza glede nabave deviz, s katerimi bi lahko poravnala uvoz iz Italije. Prav zato bo Beograd zahteval večjo sprostitev za jugoslovanski izvoz v Italijo. Ta list meni, da bo kljub naraščajočemu jugoslovanskemu izvozu v Italijo težko doseči ravnovesje v italijansko-jugoslovanski blagovni izmenjavi. Poleg tega
Kako poteka ital.-jugoslov. izmenjava
Razvoj v preteklem letu - Zmanjšan izvoz iz Italije
Iz podatkov državnega statističnega urada ISTAT izhaja, da Se je v blagovni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo v obdobju januar-september 1962 izvoz iz Italije v Jugoslavijo skrčil za 28 o ds to na 46.695,000.000 lir, dočim se je uvoz iz Jugoslavije dvignil za 12 odsto v primerjavi z isto dobo 1961 ter je dosegel 40.806,000.000 lir. Kljub velikemu nazadovanju izvoza in znatnemu napredku uvoza je i-talijanska trgovinska bilanca z Jugoslavijo še vedno močno aktivna za Italijo.
V prvih 9 mesecih je bilo lani izvoženo v Jugoslavijo blaga (v oklepaju 9 mesecev 1961) v vrednosti (v milijonih lir); agrumi 33 (329), bombažno predivo 177 (2173), volneno predivo 998 (1888), valjano železo in jeklo 3186 (6658), kovine za legure 81 (116), drugi železarski izdelki 612 (1782), neelektrični pogonski stroji 214 (1532), stroji za kopanje in obdelavo rudnin 612 (1087), stroji in naprave za tekstilno in oblačilno industrijo 2868 (3096), drugi neelektrični stroji in priprave 3029 (6056), Pisalni in računski stroji 189 (660), drugi proizvodi precizne biehanike 363 (572), motocikli in njih deli 191 (304), avtomobili 1932 (4210), traktorji 277 (725), železniška vozila in njih deli 440 (1136), umetna in sintetična
vlakna ter odpadki 597 (1007), avtomobilske gume 257 (1237).
V istem obdobju pa je Italija uvozila iz Jugosalvije za sledeče vsote v milijonih lir (v oklepaju za 1961, I-IX); sveže in zmrznjeno meso 4203 (2398), bombažne in mešane tkanine 763 (5,5), navaden _ rezan les 7992 (5093), jeklo in železo v palicah in blokih 1498 (1219), valjano železo in jeklo 678 (96), svinec in legure 755 (318), baker in legure 163 (1,4), orodni stroji za obdelavo kovin 104 (23), stekleni izdelki in kristal 128 (53), konji 2774 (2605), goveda 3845 (3765); pač pa je zelo padel uvoz jugoslovanskih drv in oglja, in sicer od 3643 v 1961 na 1663 milijone lir vrednosti v 9 mesecih 1962.
Tržaška obmejna trgovina je lani nekoliko upadla
Trgovina Trsta z jugoslovanskim obmejnim področjem je lani nekoliko nazadovala. Z jugoslovanskega področja so izvozili v 1. 1962 v Trst za 2.805.715.422 lir blaga, iz Trsta v Jugoslavijo Pa je izvoz dosegel 2.545.088.023 lir. Promet v obeh smereh je torej znašal 5 milijard 350 milijonov lir. v letu 1961 je obmejna trgovina dosegla višek, saj je znašala kar 6 milijard 831 milijonov lir.
je gotovo, da bo skupna kmetijska politika v smislu Evropske gospodarske skupnosti delala velike ovire tradicionalnemu uvozu jugoslovanskih živil v I-talijo. Zato meni «11 Globo*, da bi se dal priliv deviz v Jugoslavijo povečati zlasti s turizmom. Verjetno bodo med pogajanji na zasedanju italij ansko-jugo-slovanskega mešanega odbora načeli tudi to vprašanje.
PREDSTAVNIKI
TRŽAŠKEGA VELESEJMA
V LJUBLJANI
IN ZAGREBU
Na zadnji seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice je predsednik velesejma kap. Suttora poročal tudi o raznih pobudah za poživitev tržaškega mednarodnega velesejma. V ta namen je odbor odobril tudi izdatek 10 milijonov lir. Kakor poroča z druge strani «Gospo-darski vestnik» (Ljubljana) sta konec prejšnjega tedna obiskala republiško gospodarsko zbornico tajnik tržaškega velesejma dr. Chiaruttini in komercialni ravnatelj sejma inž. Petracca. Prispela sta v Ljubljano v zvezi s sodelovanjem jugoslovanskih podjetij na letošnjem tržaškem velesejmu. Italijanska gosta sta iz Ljubljane odpotovala v Zagreb. Gospodarski vestnik pripominja, da je Gospodarska zbornica Slovenije nosilec organizacije jugoslovanske udeležbe na tržaškem sejmu.
Nekam visoko je šestorica (Francija, Italija, Zah. Nemčija, Belgija, Luksemburg in Holandija) postavila obroč Evropske gospodarske skupnosti, da bi skozi njega lahko skočil angleški lev. Predsednik De Gaulle je končno po dolgih pogajanjih izjavil, da za zdaj ni misliti, da bi Francija pristala na pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Neki njegov minister je še dodal, da Francija ne bo k temu privolila, dokler bo živ general De Gaulle.
Odkrit boj za nadoblast v Evropi
Zakaj Francija nasprotuje pristopu Velike Britanije k EGS
Niti zadnja pogajanja glede pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju, katerim so prisostvovali poleg zunanjih ministrov tudi strokovni ministri posameznih držav, niso uspela. Do končnega preloma med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo vendar ni prišlo in pogajanja se bodo nadaljevala 28. januarja.
Med neštetimi poskusi, da bi se končno dogovorili glede pogojev, pod katerimi bo Velika Britanija pristopila k Evropskemu skupnemu trgu, je bil ta še posebno značilen; pokazal je namreč, da niso v ozadju nasprotij, ki se pojavljajo med Veliko Britanijo in EGS, toliko vprašanja gospodarske narave, kolikor politična. Razlika med Veliko Britanijo in pogajalci EGS glede pogojev gospodarske narave za pristop je pravzaprav že brezpomembna, tako so se že zbližali_strokovnjaki. Velika Britanija želi zavarovati koristi do-mimonov, kakor zlasti Avstralije, Nove Zelandije in Kanade, s tem, da bi te države še vedno lahko izvažale svoje kmetijske in druge proizvode (Kanada na pr. aluminij in papir) po znižanih carinah v Veliko Britanijo, oziroma da bi zanje veljali izjemni pogoji glede njihovega izvoza v države EGS; ti izjemni pogoji naj bi veljali vsaj do leta 1970 in nekateri tudi še delj časa. Glede teh zahtev Velike Britanije so se pogajalci že tako zbližali, da so ovire gospodarske narave za pristop Velike j Britanije že tako nepomembne, da ni po splošnem mnenju mogoče več iskati v njih razloga za prekinitev pogajanj. Značilno je tudi, da so bila pogajanja v Bruslju prekinjena na izredno zahtevo francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla in tudi, da je ta pozneje pripomnil, da ne more zajamčiti, da bodo francoski strokovnjaki na razpolago za povsem strokovna pogajanja v času do 28. januarja, ko bi se morala pogajanja obnoviti.
Po vsem tem postaja jasno, da so vzroki ponovne prekinitve pogajanj čisto politični. Prav iz tega razloga jim je težko priti do dna. Neki znani francoski politik je dejal, da je de Gaulle, ki je zlasti s svojo izjavo na zadnji tiskovni konferenci vrgel poleno pod noge pogajalcem v Bruslju, posebno hud na Angleže in predsednika Ken-nedyja, ker se hočejo Združene ameriške države same pogoditi s Sovjetsko zvezo glede najvažnejših mednarodnih vprašanj, ne da bi se o njih posvetovale s predstavniki ostalih zahodnih držav. De Gaulle, ki ni sicer nikdar prikrival svojih antipatij proti Angležem, naj bi še posebno razkačil pristanek Mac-millana, da se Združene ameriške države lahko na svojo roko pogajajo z Moskvo, ki naj bi ga bil dal Kennedyju za časa pogajanj na Bahamskih otokih.
DE GAULLE IGRA
NEVARNO KARTO?
Koliko resnice je v ozadju za vsemi temi' domnevami, je težko ugotoviti. Nekateri francoski politiki opozarjajo de Gaulla, da igra nevarno karto in da utegne s svojo politiko povsem izolirati Francijo. Po njihovem mnenju je tudi značilno, da se je Kennedy odzval Fanfanijeve-mu povabilu, naj obišče Rim, in da bo nato obiskal tudi Bonn. Ti francoski politiki vidijo v tem dokaz, da hoče Amerika, ki sili
Velik0 Britanijo v Evropsko gospodarsko skupnost, obiti Francijo ter jo izolirati.
De Gaulle, ki ga zdaj tudi prvi pobudniki Evropske gospodarske skupnosti in Evropskega gospodarskega sodelovanja v Zahodni Evropi, kakor Monnet, svarijo pred prenagljenimi koraki, skuša zavarovati — tako vsaj trdijo njegovi pristaši — Evropski skupni trg pred «raz-redčenjem*. Prav ta namen naj bi namreč imel pristop Velike Britanije, do.katerega naj bi prišlo na izrecno željo Združenih ameriških držav, da namreč o-slabi politično in gospodarsko udarnost Evropske gospodarske skupnosti ter hkrati omili njeno ekskluzivistično gospodarsko politiko.
PRVE RAZPOKE
Končno naj še opozorimo, da so se med zadnjimi pogajanji v Bruslju prvič pokazale močne razpoke med predstavniki samih članic Evropske gospodarske skupnosti. Zanimivo je namreč, da so predstavniki vseh o-stalih petih držav bili proti prekinitvi pogajanj, ki jih je zahteval predstavnik Francije, to je zunanji minister Couve de Mur-ville. Doslej so vse te države na-
stopale proti Veliki Britaniji e-notno. Zlasti predstavniki Italije, to je zunanji minister Pic-cioni ter ministra Colombo in Rumor, so si prizadevali, da bi pregovorili Francoze ter jih prepričali, kako nujen je pristop Velike Britanije.
ALI DE GAULLE LAHKO
RAČUNA NA
ZAH. NEMČIJO?
V ponedeljek sta se v Parizu sestala predsednik de Gaulle in kancler dr. Adenauer, glavna pobudnika zunanjepolitične osi Pariz-Bonn, in seveda obravnavala tudi prav to vprašanje pristopa Velike Britanije k EGS. Znano je, da opira de Gaulle svoje zunanjepolitične ambicije v Evropi na sodelovanje z Zahodno Nemčijo, toda vprašanje je, ali ga bodo pri tem tako podprli Adenauerjev! nasledniki, kakor prof. Erhard. Že o zunanjem ministru Schroederju gre glas, da je pristaš anglofilske politike, Erhard sam pa se nikoli ni navduševal za osamljenje v zaprtem bloku Evropske gospodarske Skupnosti oziroma sodelovanja z osamljeno Francijo proti Veliki Britaniji in Ameriki.
Gospodarsko pismo iz Jugoslavije
V Sloveniji namesto osmih štirje okraji
Ljubljana, januarja 1963.
Z novim letom je bila izvršena ne le v Sloveniji temveč v vsej Jugoslaviji nova politič-no-upravna razdelitev in sicer tako, da so bili številni okraji združeni in ustvarjene večje politično-upravne enote te vrste. V Ljudski republiki Sloveniji so tako po omenjeni reorganizaciji namesto prejšnjih osem ostali le štirje okraji s sedeži v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru.
Ukrep je prišel nenadoma in tik pred novim letom, kar sicer nima nobenega posebnega vpliva na normalen razvoj gospodarskega in političnega življenja, ker okraji zaradi vedno večjih pristojnosti občin ne i-grajo več tako pomembne vloge, kot so jo preje. Tudi v prihodnje se bo njihova vloga zoževala in bodo v glavnem le koordinacijski, instrukcijski in kontrolni organi nad poslovanjem občin na njihovih območjih
Značilnosti koprskega okraja
Za nas je zanimiv v prvi vrsti koprski okraj, ki sedaj zajema veliko območje, to je vse Slovensko Primorje, pod čemer razumemo v prvi vrsti tisti del slovenske zemlje, ki je bil priključen k Jugoslaviji po zadnji vojni. Zemljepisno nekoliko deformiran in razvlečen predstavlja okraj torej več ali manj zaokroženo celoto; ta zajema območje, ki je nekoč delilo skupno usodo pod tujo upravo in ki je živelo več ali manj v vsakem pogledu svojsko življenje. Brez dvoma posledice tega razvoja še danes niso izkoreninjene in bo potreben še daljši razvoj, da
se bo lahko v celoti in v vsem vključil v življenje ostalih območij slovenske zemlje. To velja v prvi vrsti , za kulturno in drugo življenje, dočim se v gospodarskem pogledu lahko o-paža že velik napredek v skladu s celotnim razvojem gospodarstva v državi, ker družba vlaga velika sredstva zlasti tam, kjer je potrebno nadomestiti, kar je bilo zamujeno.
Čeprav zajema koprski okraj sedaj skupno 4.337 kv. km je ta okraj predzadnji po velikosti v Sloveniji; vendar predstavlja njegovo površino predvsem gorski in kraški svet, ki v gospodarskem pogledu ne daje najboljših perspektiv in tudi stanje v tem pogledu v primerjavi z drugimi okraji ni najboljše. Podatki celo kažejo, da je sedaj koprski okraj v gospodarskem pogledu na zadnjem mestu, saj šteje najmanj prebivalcev, to je 211.657, družbeni dohodek pa znaša le nekaj nad 57 milijard.
Seveda so to le številke, ki ne pokažejo vsega, če jih ne damo pod drobnogled gospodarskih in drugih razčlemb. Če so ostali okraji več ali manj enakomerno naseljeni, moramo ugotoviti za koprskega, da i-ma nekatera močnejša gospodarska središča, v katerih se vedno bolj združuje vse gospodarsko in s tem tudi drugo življenje. S tem v zvezi je velik beg z dežele, kjer ostajajo samo stari ljudje in kot je znano, so v zadnjem času ponovno opozorili v javnosti na ta problem, ki ni povsod in vedno pozitiven. Pri tem opozarjajo zlasti kraško območje, kjer pomeni beg z vasi v industrijo in v industrijska središča sploh, obenem opustitev dela na zemlji, ker ni nikogar, ki bi jo
Italijanska zunanja trgovina v letu 1962
Tudi letošnje leto se je za italijansko zunanjo trgovino zaključilo s primanjkljajem. Podatki za december še niso znani, zato se bomo morali pri naši razčlembi naslanjati na podatke za prvih 10 oziroma 11 mesecev.
Najpomembnejša značilnost blagovne izmenjave v 1962 je veliko napredovanje uvoza, ki se je v primerjavi z letom 1961 dvignil v prvih enajstih mesecih za 15.4 odsto na 3.434,6 milijard lir. Po cenitvah uvoza v mesecu decembru na približno 338 milijard lir bi celotni uvoz v lanskem letu dosegel 3.772,6 milijard lir ali 508,6 milijard lir (15,6 odsto) več kot predlanskim, ko je bilo uvoženega za 3.264 milijard lir blaga.
DE GAULLE:
«EG$ je lahko samo evropska»
Izjave predsednika De Gaulla na tiskovni konferenci v Parizu o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti so zbudile na vsem Zapadu velik hrup in predstavljajo pravzaprav nekakšen mejnik v dolgih pogajanijh za rešitev tega vprašanja pa tudi v polemikah med zahodnimi listi, pa tudi sicer zaslužijo te izjave, da jih ponatisnemo vsaj v izvlečku, ker povsem jasno označujejo odklonilno gledišče današnje uradne Francije nasproti zunanjetrgovinski politiki pa tudi političnim načrtom Velike Britanije. (Prip. ur.).
De Gaulle je najprej poudaril, da je bila rimska pogodba o Evropski gospodarski skupnosti sklenjena med celinskimi državami, ki so z gospodarskega vidika iste narave, in sicer glede industrijske ali kmetijske proivzodnje ali tudi glede zunanje trgovine; podobni so si tudi po svojih navadah in trgovinskih odjemalcih, po svojih življenjskih in delovnih razmerah. Te države pravzaprav prehajajo druga v drugo. One pravzaprav želijo, da to kar proizvajajo, prodajajo in porabljajo v svojem lastnem okviru. De Gaulle je tudi dodal, da med temi državami ni nerešenih političnih vprašanj; med njimi tudi m nikakega trenja za nadvlado, nasprotno one so med seboj solidarne. Zavedajo se tudi, da i-majo v svojih rokah važne vire današnje civilizacije. Te države so celinske in danes jih ogroža samo ena nevarnost; med seboj so solidarne, ker nima nobena izmed njih nikakšne-ga političnega ali vojaškega dogovora izven tega okvira. Zato je bilo mogoče ustvariti s psihološkega in gospodarskega vidika gospodarsko skupnost šesterice.
De Gaulle je nato omenil, kako ni bil v začetku dogovor gle-
de Evropskega skupnega trga z gledišča kmetijstva dovolj konkreten in kako je prav kmetijstvo za Francijo velikega bistvenega pomena Francija si ne more zamišljati, in si tudi noče, Evropskega skupnega trga, v katerem bi se francoskemu kmetijstvu ne odprle možnosti razpečavanja. Polagoma so se tudi druge države prepričale o u-mestnosti francoskih zahtev v tem pogledu. Med tem časom je Velika Britanija, ki je prej odbijala svoje sodelovanje, postavila pogoje za svoj pristop; poprej je tudi izvršila pritisk na šestorico, da bi odložila izvajanje določb EGS. Vprašanje njenega pristopa je ustvarilo povsem nov položaj za šestorico in sprožilo nova vprašanja velikega obsega; kajti Velika Britanija je «insularna» in pomorska država, ker je vezana na obširne trge in obsežno izmenjavo, da lahko zagotovi sebi prehrano. Njeno gospodarstvo je predvsem industrijsko in trgovinsko ter je le v majhnem obsegu kmetijsko. Veilka Britanija ima drugačne navade in tradicije. Po vsem tem se povsem razlikuje od celinskih držav.
Velika Britanija teži za tem, da kupuje živila v Ameriki in v svojih dominionih po čim nižjih cenah, a hkrati daje svojim kmetovalcem visoke nagrade. To je nezdružljivo s sistemom, ki vlada v državah šestorice. Ta sistem gre za tem, da se glede kmetijskih proizvodov ustvari prava skupnost, da se tem strogo določijo cene in da se prepreči nagrajevanje kmetovalcev ter da se organizira potrošnja kmetijskih pridelkov v okrivu članic EGS Ti pogoji so za Veliko Britanijo nesprejemljivi. Kako naj se Velika Britanija odpove preferenčnemu carinskemu sistemu, kako naj sprejme e-notno tarifo, ki naj velja za vse države EGS. Velika Britanija
Povečan primanjkljaj - Napredek izmenjave z EGS - Zmanjšan uvoz kmetijskih pridelkov
Nasproti temu stoji izvoz v druge države, ki je tudi napredoval, toda ne v takšni meri kot uvoz. Do konca novembra 1962 je Italija izvozila raznega blaga v skupni vrednosti
2.659.2	milijarde lir, to je za 331,4 milijard lir (11,5 odsto) več kot leto prej v isti dobi. ko je bilo prodanega v inozemstvo za 2.383,9 milijard lir. Pn-števši še cenitve za december na 250,6 milijard, bi znesel celotni izvoz 1962 skupno 2.910,1 milijard lir ali 292,8 (11,2 odsto) več kot 1961, ko je Italija izvozila za 2.617,3 milijard blaga. Primanjkljaj se je spričo tega povišal v istem razdobju 11 mesecev od 591,6 na 775,4 milijarde lir, to je za 183,8 milijard lir ali za 31 odstotkov če upoštevamo še predvidevanja za december 1962, bi znesel primanjkljaj 862,5 .milijard lir, to je 215,8 milijard (33,3 odsto) več kot leto poprej, ko je dosegel 646,7 milijard lir.
Visok: pasivni saldo trgovinske bilance ne zaskrbljuje preveč italijanskih gospodarskih krogov, ker vedo, da ga bodo z lahkoto pokrile «nevidne postavke* plačilne bilance, v prvi vrsti tujski promet in pa pošiljke italijanskih delavcev v tu jini. Tujski promet je vrgel la ni samo po uradno ugotovlje nih podatkih za 498 milijard tuje valute, skoro toliko pa je bilo nakazil italijanskih delavcev iz tujine. Pač pa jih precej skrbi zastoj v izvozu.
V razdobju do konca novembra 1962 je italijanski uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti znašal skupno 1.076,5 milijard lir (23 odsto več kot 1.12.1961), kar predstavlja 31,3 odsto celotnega italijanskega uvoza. V istem času je znašal izvoz v pet držav EGS 932,2 milijarde lir (23,7 odsto več kot 1961), kar predstavlja 35,1 odstotka celotnega italijanskega izvoza. Primanjkljaj s temi državami je znašal 30.XI.1962 144,3 milijarde lir (121,4 mil. lir v 1961). Ker za posamezne države razpolagamo samo z dokončnimi podatki za prvih 10 mesecev 1962, bomo omejili naše primerjave na to razdobje (v oklepaju podatki za januar-oktober 1961). Na prvem mestu je Zahodna Nemčija tako glede izvoza v Italijo s 529,4 (312,5) milijard lir kakor tudi glede uvoza iz Italije s 467,2 (386,6) milijarde lir. S tem je postala Zah. Nemčija največja izvoznica v Italijo sploh ter je prehitela Združene države, dočim je bila kot uvoznica iz Italije že prej na prvem mestu. Od držav EGS sledi Francija, od koder je Italija uvozila za 273,1 (249,6) milijarde lir, izvozila pa za 220,9 (161,7) milijarde lir. že iz teh številk je razvidno, koliko je okrepil Evropski skupni trg medsebojno izmenjavo.
Iz Združenih držav in Kana. de je Italija uvozila v tej dobi za 493,7 (492,1), ižvozila pa za
251.2	(219), iz Velike Britanije
ima vendar določene obveznosti nasproti dominionom in zato zahteva posebne ugodnosti za izvoz njihovih kmetijskih pridelkov.
Gotovo je, da bi pristop Velike Britanije popolnoma prevrnil vse dogovore glede kompenzacij med državami EGS in pravila, ki so bila že sprejeta, da bi urejevala trgovino med državami šestorice. Poleg Velike Britanije bi bilo treba sprejeti v EGS tudi druge države, ki so pod njenim okriljem in povečati število članic najprej na 11, potem na 13 in nato na 18. Pojavilo bi se vprašanje gospodarskih odnosov tudi do drugih držav in predvsem do Združenih ameriških držav. Tako bi navsezadnje prišli do velikanske Atlantske skupnosti, ki bi bila odvisna od Američanov ter bi zašla pod njihovo vodstvo in bi požrla Evropsko skupnost. Francija ne želi, da do tega pride, kajti Evropska skupnost mora ostati res evropska. De Gaulle je dejal, da se bo Anglija morda s časom preustrojila in sicer tako, da bi lahko pristopila k Evropski gospodarski skupnosti, toda danes bi njen pristop popolnoma izpremenil značaj in obseg Evropske gospodarske skupnosti. Ob koncu te svoje izjave ni predsednik De Gaulle izključil možnosti, da bi lahko prišlo do tesnejšega sodelovanja med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Po razlagi nekaterih listov je morda pri tem mislil na golo pridružitev Velike Britanije k EGS.
DELEŽ SLOVENIJE NA JUGOSLOVANSKI INDUSTRIJI. LR Slovenija je v celotni industrijski proizvodnji Jugoslavije udeležena z 21 odsto; njena udeležba v izvozu znaša 15 do 16 odsto.
prevzel in obdeloval dalje. Kmetijske zadruge ali državna posestva še niso kos vsemu temu, ne glede na to, da kraška zemlja ni primerna za strojno in podobno obdelavo.
Novo politično-upravno središče okraja je sedaj Koper, ki leži na skrajnem južnem robu tega okraja. Glede tega lahko padejo take ali drugačne pripombe, posebno od tistih, ki žive na nasprotnem robu okraja, kot je Bovec. Tolmin. Idrija in podobno. Vendar bi bilo v sedanjem položaju težko najti drugačno rešitev in bi prenos sedeža okraja v katerikoli drugi kraj Slovenskega Primorja povzročil več težav kot jih bo sedanja rešitev. To tem bolj, ker so težišče vsega občine, te pa so ostale kot so bile.
Priprave za letošnji družbeni načrt
Kot vsako leto predstavljajo tudi letos priprave za sprejem novega družbenega gospodarskega načrta v začetku leta glavno nalogo vseh gospodarskih činiteljev od podjetij preko občin in okrajev do republik in Zveze. Računali so, da bo ta načrt sprejet že pred
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)

mm
Domače mleko tudi
pri 12 stopinjah
Zimo srečate na vsakem koraku, na vse zgodaj šalobardi okoli vaše postelje, da se iz nje tako težko izvlečete, pa tudi v kuhinji, preden res zažari poleno ali briket, ki ustvarja s svojo črnino samo utvaro, da bo dal več toplote; na cesti, kjer burja kar brije ušesa in nos ali vam po poledici zabije vozilo p steno; ali v uradu, kjer včasih zaman čakate, da bo nafta pognala toplo vodo v radiatorje, a se je zgostila v slar bo izoliranem rezervoarju, morda se je pri peči centralne kurjave pokvaril tudi motorček, če hoče hišni lastnik kaj prihraniti na vaši koži. čemu bi potem še pisali o zimi, tej hudi nadlogi za revne ljudi, ki imajo včasih komaj toliko, da plačajo račun za elektriko in plin, kaj šele, da bi nabavljali drva za kurjavo, Rajši bi vam prav v teh zimskih dnevih pisal o pomladi, o spomladanskem soncu in cvetju v popjih, da bi priklical v vašo hladno dušo toploto upanja na boljše čase.
In vendar pišem o zimi. Ne pišem o mehki snežni odeji, ki jo je januar v pravljici potegnil čez naša polja — koliko pa jih je še? — da bi jih obvaroval zmrzali. Pisal bi rad o burji, ne tisti, ki jo je prvič doživel član Avsenikovega kvinteta in v radiu o njej dejal, da je nekaj strašanskega za Gorenjca, temveč o burji, ki ji naš človek kljubuje, ker je z njo zra-stel, a se ji radi umikajo tisti, ki so jih pripeljali sem gor na Kras zato, da bi našega človeka izpodrinili.
Videl sem našo mlekarico — niti dobro ne vem, ali je iz Re-pentabra ali iz Briščkov — pravzaprav sem tisti dan, ko je toplomer kazal 12 od ničlo in je burja gnala grušč in sneg visoko čez hišo, zagledal na pragu pred hišo lonec, poln belega zmrznjenega mleka. Torej tudi danes je prišla? Pri takšnem vremenu! Kako, da ji burja ni odnesla tistega lahkega vozička na gumijastih kolesih? Ob kakšni uri je morala že vstati? Kako trden mora biti še ta rodi
Vem, da ni prišla za to, da bi za liter mleka prejela 80 lir, ampak zato. da ne bomo brez mleka in da ne bo razočaran desetletni Igor, ki ji navadno postavlja lonec na prag. Prišla je, da ne porečemo, da se je ustrašila burje in nas je pustila na cedilu Ne za denar, temveč iz globljega notranjega nagiba, ki ga ne smem označiti morda kot čut človeške vzajemnosti, sat bi to bilo preučeno in danes že preizrabljeno — ampak zato ker je pričela med donašanjem mleka čutiti, da smo mi in ona «naši», domači, da nas vendar nekaj veže iznad mrzlega denarja in da te vezi ne sme pretrgati kraška burja, čeprav je stara domača znanka.
Ko bi naš rod ostal tako klen, kakor je ta mlekarica — sem modroval ob pogledu na belo zmrznejno mleko v jeklenem loncu — potem bi se nam ne bilo treba bati bodočnosti. Koliko otrok neki ima? Ali bodo tudi oni tako po kraško vzgojeni, da bodo neustrašeno kljubovali burji ali vetru, pa naj piha z vzhoda ali z juga?
— Ib —
Stran 2
GOSPODARSTVO
Sreda, 23. januarja 196$
/«n\
nun
mnr/

FANFANI JE BIL POVAB LJEN V VVASHINGTON. Kaj je nenadoma pognalo v Ameriko predsednika italijanske vlade Fanfanija? Po komentarju italijanskega radia je Kennedy povabil Fanfanija na obisk, Ker ne more Amerika več svoje vojaške in gospodarske politike v Evropi opirati na predsednika De Ganila, Ta je tudi odklonil vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Italija naj nadomesti Francijo pri ameriških vojaških in gospodar sklti načrtih. Italija je dovolj močna, da stopi na mesto Francije. Francija noče večstranske atomske oborožitve pod pokroviteljstvom Amerike in v okviru NATO, temveč hoče biti neodvisna v tem pogledu. Ne zaveda se, da je prešibka in da se je Sovjetska zveza prav nič ne boji. Sicer bo Italija napela vse sile, da prepreči razkol med zahodnimi državami.
TOGLIATTI PREDLAGA NE ZAUPNICO. Vodja italijanske komunistične stranke Palmirc Togliatti je v rimskem parla-menu postavil prelog, naj po slanska zbornica izreče nezaup nico Fanfanijevi vladi levega centra. Ta predlog bo izvaž splošno razpravo o notranji in zunanji politiki sedanje vlade, ki bo trajala več dni. ni pa verjetno, da bi vlado zrušil. Zakonodajna doba sedanje zbornice izteka proti koncu in posamezne stranke se pravzaprav že pripravljajo na volitve, ki naj bi bile že aprila.
PROTESTI PROTI IZZIVALNEMU GOVORU KITAJSKEGA ODPOSLANCA, šestemu kongresu vzhodnonemške komunistične stranke v vzhodnem Berlinu prisostvuje tudi kitajsko odposlanstvo, ki mu načeluje Vu Hsiu čuan. Ta je v svojem govoru napadel jugoslovanske komuniste, češ da so v službi ameriškega imperializma in pristaši protirevolucije; označil jih je za izdajalce delavskega razreda. S tem napadom je v dvorani, kjer je bilo zbranih okoli 2500 odposlancev, izzval bučne proteste ter je moral prekiniti z nadaljevanjem svojega govora v takšnem tonu. Predsednik Hruščev ni bil prisoten med govorom kitajskega odposlanca. Ta je tudi napadel sovjetsko komunistično stranko. Predstavnik Zveze komunistov Jugoslavije V. Vlahovič je v svojem govoru tudi naglasil:	((Prepre-
čiti moramo, da bi se naša zem lja spremenila v velikanski krematorij!«
TOGLIATTI O JUGOSLOVANSKEM’ REŽIMU,-, .Glavni tajnik italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti je v reviji «Rinascita» odgovoril na članek v glasilu kitajske komunistične stranke «Genmingibao» o med narodnem komunističnem gibanju. Togliatti se je dotaknil tudi politike jugoslovanskih komunistov. ((Utegnejo biti in sc sporne točke z jugoslovanskim: komunisti, piše Togliatti, toda v Jugoslaviji obstaja ljudski re žim, ki se razvija v socializem, ne pa kapitalistični režim. Tc dovolj opravičuje stališče, ki smo ga skupaj z drugimi tovariši zavzeli nasproti jugoslovan skim tovarišem in s tem popravili resolucijo iz leta 1960, ker je bila glede tega zgrešena. Omenjeno glasilo kitajske komuni stične stranke je v svojem članku poročalo o poteku X. kongresa italijanske komunistične stranke v Rimu, na katerem je kitajski odposlanec kritizira’ delo jugoslovanskih komuni stov.
VENDAR PREKINITEV JEDRSKIH POSKUSOV! V Moskvi so objavili poročilo o izmenjavi pisem med predsednikom Hruščevom in predsednikom Kennedyjem o vprašanju prepovedi jedrskih poskusov. Sovjet ska zveza je končno sprejela zahtevo Amerike, naj pristane na nadzorstvo na sovjetskem ozemlju, ki bi ugotovilo, ali se jadr-ski poskusi še izvajajo, Rusi so pripravljeni sprejeti tri inšpekcije na leto. V V/ashingtonu sc se pričela pogajanja o dokončni sestavi pogojev za sporazum, katerim prisostvuje tudi Velika Britanija. Poročilo o pripravljenosti Sovjetske zveze, da pristane na mednarodno nadzorstvo, so na vsem Zapadu, zlasti pa v Ameriki, sprejeli z velikim zadovoljstvom. Preglavice pa še vedno dela gledišče Francije, ki se pogajanj ne udeležuje. Sovjetska zveza menda' zahteva, da prekine tudi Francija svoje jedrske poskuse; hkrati prihaja tudi vest, da bodo kmalu tudi Kitajci imeli atomsko bombo.
TUDI VOJAŠKO SODELOVANJE MED FRANCIJO IN ZAHODNO NEMČIJO. Obisk za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja v Parizu se bo danes zaključil s podpisom pogodbe o sodelovanju, ki bo zadevalo tudi vojaško obrambo. Po tej pogodbi se bosta predsednika vlad obeh držav sestajala dvakrat na leto, ministri zunanjih zadev, državne obrambe in vzgoje po štirikrat ter funkcionarji ministrstev vsak mesec. Načelniki generalnih štabov se bodo sestajali vsaka dva meseca, obe vojski bosta imeli tudi skupne vaje, skupna bodo tudi raziskovanja na vojaškem področju, razen na jedrskem. V francoskem zunanjem ministrstvu so izjavili, da ni nova pogodba naperjena proti nobeni državi.
TITOVA POSLANICA NEVEZANIM DRŽAVAM. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na sestanku z novinarji povedal, da
MEDNARODNA TRGOVINA
Kongres hladu na sejmu v Padovi
Nedavno je pristojni odbor sklenil, da bo organiziral prve dni padovanskega velesejma, ki bo od 29. maja do .13. junija t. L, 12. kongres hladu. Osnovna misel kongresa, ki bo L, 2. in 3. junija na mednarodnem velesejmu v Padovi, je tema ((Cestni prevoz s hladilniki v ekonomiji transportov«. V okviru te zamisli bodo razpravljali o ((Politiki cestnih prevozov v hladu«, o ((Tehničnih problemih prevozov: hladilna prevozna sredstva« in o «Rabi cestnih prevoznih sredstev za meso, sadje in zelenjavo«. Isti odbor je dalje sprejel sklep, da se v okviru velesejma v Padovi priredi ob sodelovanju padovanske univerze znanstveni simpozij s temo «Hlad v medicini in kirurgiji«.
MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE V BEOGRADU
V dneh od 24. maja do 2. junija bo v Beogradu tradicionalni mednarodni sejem tehnike, na katerem bodo zastopani domači in inozemski razstavljavci z najnovejšimi dosežki sodobne tehnike. Kot lani in prejšnja leta bodo zastopane sledeče glavne tehnične veje: strojegradnja, električna industrija in elektronika, črna in barvna metalurgija, prometna sredstva, kemična industrija ter industrija za predelavo kovin, že doslej je prišlo mnogo prijav iz države in tujine, od katerih mnoge za večji razstavni prostor kot na prejšnjih sejmih. Gotovo je, da bodo na tej razstavi zastopana vsa najvažnejša jugoslovanska podjetja s področja strojegradnje in elektroindustrije, kakor tudi mnoga specializirana v izdelavi določenih vrst naprav.
IZVOZNI KREDITI ZA ITALIJANSKE TRGOVCE
Pred dnevi se je v Rimu sestal odbor ministrov za vzpore-ditev mednarodne akcije v pogledu gospodarske politike, da razpravljajo med drugim o povišanju «plafonda» (najvišje vsote) za zavarovanje in financiranje kreditov za izvoz blaga in uslug, za izvedbo del v tujini in za finančno pomoč državam v razvoju. Ta vsota je bila z zakonom št. 635 od 5.7.1961 povišana za poslovno leto 1962/63 na 270 milijard lir, od katerih pa je za izvoz blaga in uslug, za dela in za depozite v tujini določenih 210 milijard lir, dočim je ostalih 60 milijard namenjenih kreditom nerazvitim državam.
Dejstvo, da je temu sestanku, poleg ministrov za finance, državno blagajno (zaklad), industrijo, zunanjo trgovino in za
val tudi guverner Banca dTtfc-lia, daje misliti, da so razpravljali tudi o načinih priznanja teh kreditov. Poleg višine kreditov samih so se italijanski izvozniki pritoževali vedno zaradi težav in zavlačevanj pri iskanju državnega jamstva pri izvozu. Industrializirane zahodne države nimajo le boljših zavarovalnih pogojev, ampak je tudi njihov postopek mnogo hitrejši in avtomatičen kot v Italiji.
SIRARSKI VELETRGOVCI PROTI UVOZNIM DOVOLILNICAM Zorilci in veletrgovci mlečnih proizvodov so v tihi vojni z ministrom Pretijem. Očitajo mu, da je bil vedno preveč radodaren z uvoznimi dovolilnicami. Tako trde, da je bilo za zadnji dodatni kontingent romunskega masla v skupni količini 15.000 stotov izdanih nič manj kot 438 dovolilnic za uvoz, od katerih pa so jih dobila trgovska podjetja komaj 68 za skupnih 3500 stotov. Po njihovem mnenju so sirarski grosisti žrtve sedanje politike ministrstva za zunanjo trgovino, češ da je moralo mnogo podjetij, ki se specializirajo na uvoz teh artiklov, omejiti svoje delovanje. Sirarski veletrgovci so že pred časom nastopili proti dumpingu nekaterih držav pri izvozu masla. Zato so tudi nastopili proti sistemu u-voznih dovolilnic za to blago, ki po njihovem mnenju ne more uravnovesiti tržišča z maslom. Odklonili so dobičke, ki bi si jih lahko skovali iz teh kupčij, in so predlagali, da bi razliko med notranjo in mednarodno ceno pobirala država kot izredno dajatev, ki bi jo dala na razpolago posebnemu skladu za zboljšanje mlečnosirarske proizvod-1 janskemu I
izvozu sira. Po njihovem mnenju bi z uresničenjem teh predlogov uveljavili enak sistem, kot ga je kasneje uvedla Evropska gospodarska skupnost pri ureditvi skupnega tržišča, žal, pristojna ministrstva niso sprejela teh predlogov in spričo tega ni mogoče očitati uvoznikom masla krivde za to. Prav tako oni odklanjajo kot neresničen očitek, češ da hujskajo po deželi proti doseženemu sporazumu glede ustalitve cen mleka.
Uvoz mesa v Italijo po uveljavitvi EGS
Spričo neprestanega napredovanja porabe mesa — v prvi vrsti govejega — je gotovo, da se bo, uvoz mesa v Italijo letos še nadalje dvignil; kajti domača živinoreja, ki nikdar ni mogla kriti potreb notranjega trga, za zdaj nima zadostnih možnosti razvoja. Računajo, da bo morala Italija uvoziti v tekočem letu 1,800.000 stotov svežega in zmrznjenega mesa.
Lani so v Italiji preskusili pri uvozu živine in mesa dva različna sistema. Do konca marca 1962 je veljal sistem najnižjih cen, ki se pa ni obnesel; kajti po tem načinu so za določen čas prepovedali uvoz, kar je povzročilo naglo povišanje cen na notranjem trgu, in so morali zato zopet odpreti meje. Seveda so se tedaj vsule velikanske količine tega blaga čez meje in je to zopet kvarno vplivalo na domači živinski trg. Sistem kontingentov bi lahko dal boljše rezultate, da m bilo s strani domačih živinorejcev toliko o-vir in zavlačevanja v pogledu višine kontingentov. Omejenost kontingentov je povzročila stalno dviganje povprečne cene teletom in mlade živine; posebno teleta so bila ves ta čas silno draga.
Takšna politika — pravijo pristojni krogi — ni pametna, ker se z višanjem cen živini dvigajo cene mesnim izdelkom; s tem pa se odvrača širok krog prebivalstva od potrošnje mesa in mesnih proizvodov. V resnici je bila leta 1962. količina uvožene živine in mesa, manjša od splošnih potreb potrošnje.
Aprila letos bi morala začeti veljati uredba Evropskega skupnega trga glede uvoza goveje živine in mesa. Treba je premostiti v tem času le še nekatere zapreke, med temi vprašanje ali naj se uvede ali ne dodatna trošarina tudi med državami EST; dalje je treba določiti višino orientacijske cene, pri čemer je treba najti uspešen način primerjave med raznimi vrstami. živine v posameznih državah; in, končno, uvedba posebnega režima za uvoz zmrznjenega mesa.
Po uveljavitvi novih določb EST bo treba — tako menijo v pristojnih krogih — spremeniti kajpak tudi sedaj veljavni način uvoza mesa v Italijo, da bi se prilagodili uredbam EST. Te uredbe predvidevajo namreč praviloma za uvoz iz držav izven Evropskega skupnega trga pobiranje določene carine in, če potrebno, tudi premične dajatve, ki je v tesni zvezi s tako imenovano zaporno ceno.
DF/Vi»
Dinar v Trstu in Milanu
Naši bralci so gotovo že' sami opazili veliko razliko med tečajem dinarja v Trstu in Milanu. Tako je na primer dinar v Milanu v zadnjem času dolgo noti-ral 60 lir za 100 dinarjev, v Trstu pa prav v istem času okoli 65 lir za drobne dinarske bankovce (po 100 dinarjev), za debelejše pa okoli 72 lir. Same banke oziroma menjalnice pa so drobne dinarje prodajale po 75 lir za 100 dinarjev.
Od kod ta razlika? Ugotoviti moramo, da v Milanu ni pravzaprav nikakršnega trga za dinarje v bankovcih; gre torej za dinarje v bankovcih ne za de vizo. Zato je tudi tečaj dinarja v Milanu, kakor ga objavljajo italijanski gospodarski listi samo formalen, kajti pravih kupčij z dinarji v Milanu ni. V tej zvezi je tudi značilno, da je tečaj dinarja v Milanu že mesece (pri 60 lirah za 100 dinarjev). V Trstu je položaj povsem drugačen. Tu sem se steka mnogo več dinarjev, ker je pač Trst blizu meje ter je tudi njegov položaj pravzaprav izjemen, ker uživa ves obmejni pas posebne ugodnosti zaradi uvedbe obmejnega prometa. Iz Trsta odhajajo dinarji deloma zopet v Jugoslavijo (kamor je dovoljen vnos 1500 dinarjev na osebo), deloma pa v Švico in Zahodno Nemčijo ter drugam po svetu. Tržaški tečaj dinarja je torej bolj stvaren, vzet je neposredno z živega trga. Zato bomo odslej v našem listu objavljali tržaški tečaj dinarja, ne pa milanskega.
Da ne ustreza tečaj dinarja v Milanu stvarnosti, lahko sklepamo tudi na podlagi tečaja dinar, ja v Curihu. Dne 15. januarja n. pr. si za 100 dinarjev v Curihu prejel 0,51 švicarskega franka, za 100 lir pa 0,6974 švicarskega franka. Ako izračunaš vrednost 100 jugoslovanskih dinarjev na podlagi tečajev obeh teh valutah v Curihu, ti račun pokaže, da v 100 jugoslovanskih dinarjev v Curihu 73,1 lire. Milanski tečaj dinarja torej ne drži; v Rimu n. pr. se suka okoli 70 lir.
V zadnjem času se je tečaj dinarja v Trstu utrdil. Tečaj debelih dinarjev (tisočakov) se je med operateji 11. januarja sukal okoli 73 lir za 100 dinarjev (za večje partije), nato se je postopoma dvigal in čez teden (18. januarja) dosegel 75 lir, v ponedeljek, 21. januarja pa se je sukal okoli 74,5. Tečaj drobnih dinarjev: 11.1. okoli 70, 21.1. 70 do 72 lir za 100 dinarjev. Neka večja menjalnica v Trstu je 21.1. plačevala zasebnikom debele bankovce po 73 in jih . prodajala po 75 lir, drobne pa po 70 lir, oziroma jih prodajala po 73 lir za 100 dinarjev.
Dinarjev ni mnogo na tržaškem trgu. Tega ni kriv toliko mraz, kakor bi človek mislil na prvi pogled, pač pa splošne tržne razmere. Jugoslovani prinašajo v Trst čedalje manj dinarjev iz preprostega razloga, ker se jim to več ne izplača. Notranji trg v Jugoslaviji se čedalje bolj normalizira in blaga je vedno več na razpolago po primernih cenah.
Neizkoriščena vodna sila na vzhodnem Jadranu

fiiB«
• • ,
Jugoslavija je sodila pred drugo svetovno vojno med države z najmanj izkoriščeno vodno e-nergijo v Evropi in močno zaostalo elektrifikacijo. Velik povojni razmah industrije, posebno še težke, je zato terjal pospešeno gradnjo hidrocentral na vseh pomembnejših rekah. Največ vodne energije je bilo doslej odstotno izkoriščene v Sloveniji. Tako je na pr. reka Drava med avstrijsko mejo in Mariborom že povsem izkoriščena in tudi od Maribora navzdol do hrvaške meje sta mogoči samo še dve veliki hidrocentrali, za kateri pravkar izdelujejo načrte. Dobro je nadalje izkoriščena vodna sila Save nad Ljubljano in reke Soče. Nekaj central je še mogočih od Zidanega mosta dalje do Brežic in izdeluje se tudi načrt za še novo centralo na Soči. Kot rezerva je v načrtu tudi izkoriščanje notranjskega vodovja z ustvaritvijo umetnega akumulacijskega jezera pri Planini pri Rakeku, ki bi napajalo veliko hidrocentralo pri Vrhniki.
Nasploh je pa treba reči, da je Jugoslavija izkoristila doslej do nekaj izjem samo vodne sile svojega donavskega in vqr. darskega porečja, medtem ko je zanemarjala vodno silo rek jadranskega porečja, čeprav bi mogle te reke dajati največ vode prav tedaj, ko je dajejo podonavske najmanj, to je pozimi, kar bi pomenilo odlično izpopolnitev celotnega elektroenergetskega sistema. Vzrok za to je bil glavno v tem, da jadransko obalno področje še ni industrijsko razvito. Pred prvo svetovno vojno o industriji jugoslovanske jadranske obale skoraj sploh ni bilo mogoče govoriti. Vsa industrija je bila za-popadena le v nekaj manjših ladjedelnicah in tovarnah ribje predelovalne industrije. Ostalo je spadalo bolj med obrtne o-brate.
Po vojni se je položaj močno spremenil, deloma s priključitvijo Istre, Reke in Zadra, deloma pa z nastankom novih industrijskih obratov. Industrija v Istri in na Reki se je razvila s povečanjem obstoječih in z u-stanovitvijo novih obratov v močno pomembno proizvodno silo. Ladjedelnice v Pulju, na Reki in v Splitu lahko gradijo ladje do 40 in celo 70 tisoč ton. Močno se je razvila ribja in o-stala živilska predelovalna industrija, kemična industrija (Ju-
vodne sile več kot 8 milijard kilovatnih ur. če upoštevamo pri vsem tem še rudna bogastva, predvsem velikanske ^zaloge boksita, promet ter perspektivne možnosti turizma, jugoslovansko jadransko območje že v bližnji bodočnosti ne bo več revno in pasivno, kot je bilo še pred leti, marveč povsem gospodarsko enako razvitim delom države.	R. G.
govinil Split, cementarne v Istri in Dalmaciji), in razna druga. Na tem ozemlju je že okoli 190 večjih in manjših industrijskih obratov s 100.000 delavci in nameščenci. Mimo tega so v načrtu gradnje vrste novih velikih industrijskih obratov metalurške, kemične, živilske in drugih strok.
Vse to terja novo pogonsko silo, katero lahko dajo najceneje lokalne hidrocentrale. Doslej so nastale centrale Vinodol, Peru-ča, Split in Dubrovnik, ki dajejo več kot dve milijardi kilovatnih ur, v načrtu pa so poleg povečanja dosedanjih še gradnje novih: Osp na Koprskem, Mirna, Raša, Zrmanja, Cetina, Krka itd. V celoti bi mogli dobiti na jadranskem območju Jugoslavije z izkoriščanjem celotne
Naši vtisi s sejma ,,1/Uoda 19(s3
Pretežko nalogo bi si nadel, ko bi hotel opisati ves sejem »Moda 1963» na Gospodarskem razstavišču; preobširen je in preveč blaga je razstavljenega na njem in oko se nehote u-stavlja ob premnogih lepih izdelkih oblačilne in obutvene stroke, da bi človek lahko zajel vse to v primerno poročilo. Zato lahko podam samo nekaj bežnih vtisov, ki so mi ostali kljub tej veliki množini in raznoterosti razstavljenega blaga.
Moram reči, da me je začudila enotno strnjena celota, ki je bila dosežena z ureditvijo posameznih stojnic; z arhitektonskega vidika ustvarjajo te prijetno enoto. Povprašal sem, kateri arhitekt je uredil sejem, pa mi je bilo rečeno, da je bila u-reditev stojnic — nekatere se raztezajo na obširni površini prepuščena samim podjetjem, če so torej imela podjetja glede ureditve popolno svobodo, je ta prijetna enovitost v zunanjo-nje in v podporo italijanskemu I sti stojnic, pa naj pripadajo
podjetjem iz katerega koli kraja Jugoslavije, dokaz, da ima sodobna arhitektura določene skupne značilnosti. Moram reči, da so aranžerji kljub vsej prostranosti sejma dosegli veliko preglednost; to je vsekakor rezultat preprostosti in linearnosti sloga.
V Sloveniji imata tekstilna industrija in industrija obutve že svojo tradicijo, a prav modni sejem pokaže obiskovalcu, kako velik napredek so dosegli Slovenci v teh panogah in zlasti v zadnjih letih tudi glede same konfekcije. Povsem naravno je, da slovenska podjetja prednjačijo in da sodi ta sejem prav v Ljubljano. In vendar se lahko prav na tem sejmu prepričaš, kako naglo se izgrajuje še posebno tekstilna industrija po vsej državi. Mislim, da je velik uspeh modnega sejma v Ljubljani v tem, da nam daje pregled tega razvoja, to je razvijajoče se industrije oblačil in obutve po vsej državi; saj je sejem privabil industrijo iz vseh predelov Jugoslavije. O tem sem se takoj prepričal tudi v hotelu, kjer sem moral do poznega večera čakati na sobo, a po restavracijah in kavarnah je kar mrgole-
je predsednik Tito poslal te dni številnim poglavarjem nevezanih držav osebno poslanico, v kateri je pojasnil jugoslovansko gledišče o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik Ben Bela je povabil Tita, naj obišče Alžirijo, čim mu bo delo to dopustilo. Te dni je bil na obisku v Alžiru podpredsednik Sv. Vuk-manovič.
JUŽNI TIROLCI PROTI PO-DRŽAVLJENJU ELEKTRIČNE ENERGIJE. Pristaši južnotirol-ske ljudske stranke so v deželnem svetu predlagali, naj bi ta predložil ustavnemu sodišču vprašanje podržavljanja proizvodnje električne energije v Italiji, ker bo to prizadelo pravice tridentinsko-bocenske dežele. Južni Tirolci so mnenja, da zakon o podržavljanju krši samoupravne pravice dežele. Ta predlog ni prodrl, zanj je glasovalo 17 deželnih poslancev (med temi 12 pristašev južrio-tirolske stranke, 1 liberalec, en neofa-šist, en pristaš tridentinsko-ti-rolske stranke in en poslanec). proti pa 25 poslancev, ostali so se vzdržali.
lo predstavnikov podjetij iz najrazličnejših krajev.
Ne misli, da boš na sejmu naletel samo na podjetja iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Kopra, Novega ihesta, Radovljice in drugih manjših slovenskih krajev, pa tudi ne samo iz Zagreba, Varaždina, Pulja ali še iz Beograda, Zrenjanina ali Sarajeva, temveč te bodo presenetila s svojimi izdelki podjetja kakor na primer «Napredak» iz Vr-basa, «Ukrina» iz Dervente v Bosni, «Koštana» iz Vranja, »Makedonska bombažna industrija« iz štipa itd. Tekstilna in obutvena industrija se torej naglo razvijata po vsej državi in delata že davno ne samo za domači trg, temveč tudi za izvoz. Na stojnici zagrebške tovarne perila «DTR» je stalo na primer: Izvažamo na Norveško, Finsko, v Švico, Zahodno Nemčijo, Anglijo, Italijo in Avstrijo.
Predaleč bi nas dovedlo naštevanje vseh posebnosti, ki smo jih videli na sejmu. Naše ženske že davno vedo, da imajo v Sloveniji prav lepe pletenine (iz tovarn okoli Ljubljane in na Gorenjskem) in krzna (zlasti iz tovarne Šmartno pri Litiji). Med najnovejšimi usnjarskimi izdelki naj omenimo samo «.ve-lurizirani haenting«, izcufano usnje, podobno žametu, v najrazličnejših barvnih odtenkih za izdelavo obutve in torbic — izdelek Usnjarskega kombinata «Konus» v Slovenskih Konjicah. Za napredek v obliki obutve skrbijo posebni modelarji pri podjetjih; kar 27 jih je tekmovalo za nagrade na sejmu.
Vsak dan je bila v popoldanskih urah velika modna revija v bližnji festivalski dvorani, kjer so nastopali številni manekeni v elegantnih oblekah. Poleg tega sta v dvorani «A» podjetji Modna oblačila-Ljublj ana in Novitet-Novi Sad, prirejali lastne revije. Na teh revijah se je lahko tudi tujec prepričal, da se po eleganci in nastopanju manekenov, po kakovosti blaga in same izdelave oblačil in obutve Jugoslavija naglo približuje tudi visokim dosežkom industri. je v zahodnih državah. Njena nova industrija ima to prednost, da je opremljena z najnovejši-
mi stroji; zdaj si posebno prizadeva, da bi čim hitreje vzgojila ustrezni kader delavcev in strokovnjakov.
Omembo zasluži tudi obširni ilustrirani katalog »Moda 1963», ki daje zlasti poslovnim ljudem pregled tekstilne industrije in tovarn obutve v Jugoslaviji.
L. B.
MODNA REVIJA V FIRENCAH se je pričela v soboto ter se bo zaključila v četrtek, 24. t. m. Na njej razstavljajo svoje pomladanske in poletne modele številne modne hiše, krojačnice za ženske in moške, tovarne klobukov in moaistke.
TRGOVSKI IN KREDITNI SPORAZUM FRANCIJA — JUGOSLAVIJA
Med jugoslovanskim veleposlanikom v Parizu Milkovičem in ravnateljem francoskega finančnega ministrstva De Lat-trom je bil dokončno sestavljen sporazum o posojilu 150 milijonov frankov (okrog 30 milijonov dolarjev), ki ga bo Francija podelila Jugoslaviji v času od leta 1962 do 1965. Posojilo je namenjeno nabavi surovin, polizdelkov in drugega repro-ducijskega materiala kot tudi trajnih potrošnih dobrin v Franciji. Za vsako leto je na menjen obrok po 50 milijonov frankov. Rok za povrnitev posojila je pet let po posameznih dobavah. Računajo, da se bodo tako zboljšali gospodarski odnosi in povečala sama trgovinska izmenjava. Lani je jugoslovanski izvoz v Francijo napredoval.
INDUSTRIJSKA LUKA
razširjena
Pred nedavnim je v Uradnem listu vladnega komisariata izšel odlok o razširitvi Industrijskega pristanišča. Ozemlje, ki je bilo vključeno v Industrijsko luko, se razteza med potokom Glinščico in cesto iz Doline v Mačkovlje ter meri skoro en milijon kvadratnih metrov, s to novo pridobitvijo znaša celokup. na površina Industrijske proste cone sedaj 8 milijonov kvadratnih metrov.
Zakaj mora biti Italija previdna
Poslanec Dino del Bo je v rimskem listu «11 Globo« napisal članek »Proti Angliji ali proti Združenim ameriškim državam?«. Pisec je v članku prišel do zanimivih zaključkov.
Italija mora v svoji politiki upoštevati gospodarske razloge Dejstvo je, da v svoji trgovinski politiki Italija ni prišla nasproti Ameriki še tako daleč, da bi sprostila uvoz iz Amerike v takšni meri, kakor je sproščen uvoz iz evropskih držav, ki so članice OECD (Organizacije za sodelovanje in razvoj). Vprašanje je, kakšno stališče naj Italija zavzame nasproti VVashing-tonu, ki želi Evropski skupni trg razširiti na Atlantsko gospodarsko skupnost, in nasproti Parizu, ki hoče to preprečiti? S političnega vidika bi bilo pametno sprejeti ameriško gledišče; tako bi se carinski blok, ki ga ustvarja Evropski skupni trg, razširil in pristopilo bi lahko še mnogo drugih demokratičnih držav. Toda ali bi bilo to možno storiti, ko bi vendar uvedba Atlantske gospodarske skupnosti čez noč odpravila vse carine ter bi se italijansko gospodarstvo nenadoma znašlo nezavarovano pred ameriško konkurenco. Ta konkurenca bi lahko v veliki meri pripomogla k izboljšanju italijanskih proizvodov in znižanju proizvodnih stroškov, toda vpra šanje je, ali bi italijanska podjetja in italijansko kmetijstvo to konkurenco lahko tudi vzdržala.
FAVtFANI HOČE PREPREČITI RAZKOL
Po svojem povratku iz Združenih ameriških držav je predsednik Fanfani na rimskem leta lišču dal značilno izjavo o položaju, ki ga je ustvarilo De Gaul-lovo odklonilno stališče proti pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. (Med pogajanji v Bruslju je zunanji minister Piccioni imel ža potrebno, da se je telefonsko povezal s Fanfani]em, ki je bil tedaj še v Washingtonu). Dejal je, da najmočnejši zaveznik Italije (Amerika) s simpatijami sledi gospodarskemu napredku Italije in da v svoji politiki računa tudi na italijansko oporo. Že ko je z rimskega letališča odhajal v Ameriko, je bilo opaziti na evropskem obzorju temne oblake, ki so napovedovali nevarnost. Za odstranitev te nevarnosti (razkola med zahodnimi zavezniki) je recept, tako je dejal Fanfani, povsem preprost: treba je vzpostaviti enotnost v Evropi in na Zahodu. To bo v korist Italije pa tudi miru in Evrope.
URADNO POJASNILO O UVOZU VINA IZ ITALIJE V ZAH. NEMČIJO
V	zvezi z časopisnimi vestmi, da so nedavno v Zah. Nemčiji zaplenili velikanske količine iz Italije uvoženega vina in da je bilo v Nemčijo uvoženih okoli 8 milijonov litrov podelanega vina je podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Storchi pojasnil v parlamentu, da ne gre za nikakšno zaplembo; pač pa je šlo v tem primeru samo za carinsko kontrolo nad sladkimi vini, namenjenimi destilaciji. še to da se je zgodilo po nemški krivdi, ker doslej niso še odobrili dogovora o analizi in nadzorstvu nad izvoženim blagom. Tako so lokalni organi proti določbam tega dogovora na svoj način opravili nadzorstvo nad uvoženim vinom. (O vsej zadevi so obširno poročali najprej nemški listi, ki so trdili, da je bil neki nemški funk cionar povezan z uvozniki ita lijanskega vina ter je bil žara di tega tudi prijavljen sodišču)
SVETOVNA
PROIZVODNJA JEKLA
V	prvih 9 mesecih leta 1562 je svetovna proizvodnja jekla dosegla vrhunec 284,3 milijona ton. Povečala se je v prvi vrsti zaradi večje proizvodnje v Ameriki in Sovjetski zvezi. Proizvodnja jekla je nazadovala v Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. V prvih 9 mesecih leta 1961 je po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino svetovna proizvodnja jekla dosegla 276 milijonov ton.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Ohodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Avala» 23.1.63.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Nikola Tesla«
31.63.
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Hrvatska« 26.1.
31.1.63.
Prihodi ladij v Trst: »Trepča« iz Združenih držav
17.1.63.
»Uljanik« iz Japonske 21.1.63.
POLOŽAJ LADIJ SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« je priplula v Temo, odtod pa nadaljuje pot proti Lagosu in Port Har-courtu. — Ladja »Bohinj« je 12.1.63 dospela na Reko. — Ladja »Bovec« je 21.1.63 odplula iz Buenos Airesa na pot proti do-
mu. — Ladja »Goranka« odpluje 25.1.63 iz Trsta proti Reki in Šibeniku. — Ladja «Zelengora» odpluje 25.1.63 iz Jadrana proti Dakarju, Conakryju, Takoradi, Tema, Lome in Port Harcourt.
EVROPSKA ZVEZA POMORSKIH PREVOZOV Zvezi brodarjev Francije in Zahodne Nemčije sta ustanovili v Parizu »Urad za stike«, katerega naloga je vzporediti razgovore med predstavniki evropskih pomorskih prevoznih dražb, ki naj bi se združile v Evropsko zvezo pomorskih prevozov. Glavni namen te zveze bi bil združiti vse razpoložljive sile in sredstva Evrope, da bi se skupno zoperstavili diskriminacijam evropskih ladij s strani držav drugih kontinentov. Vendar pri tem hočejo ohraniti nedotaknjeno načelo svobodnih morij in plovbe.
Gospodarsko pismo iz Jugoslavije
(Nadaljevanje s 1. strani)
koncem lanskega leta, pa se to v celoti ni uresničilo razen !*a zvezni načrt. Vendar to na stvari ne spremeni mnogo, ker so temeljne postavke že znane, zlasti pa je znano, da ne bo kakih bistvenih sprememb, ki bi vplivale na poslovanje podjetij. Osnovno je namreč, kar je treba poudariti, da je treba vzdržati raven in korak napredka proizvodnje, kot je bil v dragi polovici lanskega leta. V to so usmerjeni tudi vsi napori, v prvi vrsti pa napori, da bi se pravočasno zagotovile surovine in reprodukcijski materiali, ki so potrebni industriji za njen nemoten razvoj. Letošnje naloge so torej v bistvu take kot lani, le da so večje in obsežnejše. Potrebno pa jih je začeti izpolnjevati že takoj v začetku leta in brez zastoja, kot je to bilo lansko leto, ko zaradi zastoja v prvih mesecih ni bilo mogoče izpolniti kljuh velikemu napredku proizvodnje v drugi polovici leta, predvidenih nalog.
Velika pozornost zunanji trgovini
Posebno skrb bo letos posvečena zunanjetrgovinskemu poslovanju. V zadnjem komentarju smo omenili, da je predvidena večja sprostitev v deviznem poslovanju in morda tudi sprememba sedanjega deviznega režima. Vendar moramo sedaj ugotoviti, da vlada v tem pogledu večja previdnost in da sti skoro vsi napori usmerjeni v to, da bi se zmanjšal primanjkljaj v zunanje trgovinski in v plačilni bilanci. Lanski rezultati so bili zelo ugodni in podrobnejše analize kažejo, da pravzaprav znaša primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci toliko, kolikor dolgujemo tujini za letno nabavo — živil. Lani je bil slab pridelek pšenice, ki smo jo morali uvoziti, kar stane mnogo deviz. Zato je bilo ukreni eno, da bomo letos s povečanim izvozom in z nadaljnjimi restrikcijami v uvozu vsega, kar ni nujno potrebno in kar lahko nabavimo doma, zmanjševali naš dolg napram tujini in ga postopoma po možnosti v celoti odpravili. To pa bo možno kot rečeno s povečanim izvozom industrijskih izdelkov in pa tudi s povečanjem kmetijske proizvodnje. Zato so tudi letos predvidene velike naložbe v kmetijstvo, zlasti pa velika uporaba umetnih gnojil, nabava tehnične opreme in zlasti
globoko oranje, ker se je pokazalo, da v takih primerih zlasti suša ne more toliko škodovati kot sicer. Tudi skušajo v žitorodnih območjih priključiti čim več kmetovalcev v skupno obdelavo in v kooperacijo z zadružnimi in državnimi posestvi. Lani se je namreč izkazalo, da so ta posestva imela večji pridelek kot zasebni kmetje, ki so obdelovali zemljo na star način.
-žj-
Italijanska zunanja trgovina
(Nadaljevanje s 1. strani)
uvozila za 196,7 (145,2), izvozila pa za 149,1 (145,4). Iz socialističnih držav Evrope je Italija lani uvozila za 167 (157,7), izvozila pa za 120,1 (106,4) milijarde lir blaga. Kot kažejo številke, se je poleg držav EGS močno povečal uvoz iz Velike Britanije, dočim je izvoz ostal skoro pri starem. Nasprotno pa se kaže zastoj pri uvozu iz ZDA in Kanade, a hkrati velik napredek v izvozu v ti dve državi. V trgovinski izmenjavi z evropskim vzhodom se ni v bistvu nič izpremenilo.
Med uvoženimi artikli so na prvem mestu proizvodi mehanične industrije (stroji, njih deli, avtomobili itd.) s 686 (1961 — 499) milijardami lir, slede rude in obdelane kovine s 438 (378) mil. lir, goriva s 402 (351), žito in živila s 439 (463), kemični proizvodi in kavčuk .s 317	(271), tekstilne surovine
s 289 (276), les in celuloza s proizvodi s 194 (175), surovine za drage industrije 169 (140) ter tekstilni proizvodi, kože m usnje s 86 (72) milijardami lir. Poljedelski proizvodi in živila so edina postavka, ki se je znižala v uvozu; vzrok je v dobri letini žita v Italiji in v oviranem uvozu živine.
Pri izvozu ni bilo posebnega napredka, večina postavk se je dvignila le za malenkost. Zadovoljiv napredek je pokazala tekstilna in obutvena industrija s 537 (484 v 1961) milijardami lir, prevozna sredstva s 288 (263) ostali mehanični proizvodi s 506 (453), poljski pridelki 236 (190), jestvine in tobak 144 (128), kemični proizvodi in is kavčuka za 238 (220) milijard lir. Med posameznimi poljskim, pridelki in živili se je povečat izvoz vina in vermuta, sveže zelenjave in^ stročnic, nazadoval je izvoz riža, dočim se izvoz a-gramov skoroda ni spremenil.
JnUteJUAOfta IČOfieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA iN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX= 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga - Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — strokovno embaliranje — Dodajanje ledu m vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avto-. mehaničm delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd. Zagreb. Ljubljana Rijeka Maribor,
Sarajevo. Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina. Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Pl oče Bar
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823
iMUČ3S
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov. BANKRED
Sedanjost in bodočnost naših jestvinarjev A"polUičnem
______-________________ «	d	obzorju
Male trgovce uničuje konkurenca - Ali jih bodo veleblagovnice res požrle ?
Nobenemu poklicu se ver- bonbone, jajca, sir, drogerije
jetno ni spremenilo po zadnji vojni — seveda na slabše, ker na bolje se v Trstu ni spremenilo skoro nikomur — kot trgovcem jestvin. Nikjer ne slišiš toliko pritožb kot prav med jest vinarji, že pred časom smo se v našem listu dotaknili te pereče problematike in pred tremi tedni smo objavili članek R. Lautina »Zakaj veleblagovnice spodrivajo trgovce?*, ki velja predvsem za trgovine z živili. Da bi še bolj neposredno osvetlili to vprašanje, ki v živo zadeva stotine slovenskih 'špeceristov’, smo se obrnili na enega izmed njih, da bi nam obrazložil zadevo iz lastnega doživljanja.
KO SO BILI TRGOVCI
GOSPODJE
Naše vprašanje: «Kako Vam gredo kaj posli?»
Odgovor: »Slabo kot še nikdar. Delam v trgovini od jutra do noči skupno z ženo in enim vajencem, pa vendar zaslužim komaj za golo življenje.*
Vprašanje: «Kaj se je toliko menjalo v teh letih, odkar obstaja Vaša trgovina?»
Odgovor: »Prihodnje leto bo 50 let njenega obstoja, a takšne bede ne pomnim. Celo v hudi krizi 1929-35 je bilo neprimerno več dela in zaslužka kot sedaj. Pred prvo vojno so bili jest vinar ji, kot tudi drugi trgovci, veliki gospodje. Tudi po prvi vojni je še nekako šlo; če nisi razsipal, se je dalo živeti brez posebnih skrbi. Tudi prva leta po drugi vojni se je še dalo živeti. Zadnja leta pa lahko govorimo samo še o počasnem hiranju, tako da se resno ukvarjam z mislijo, da bi pustil vse skupaj ter se lotil česa drugega.*
Vprašanje: «Po vašem je ta kriza živilskih trgovin splošna?*
Odgovor:	«Da, je splošna;
razlika pa je seveda med krajem in krajem, med središčem mesta ter okolico, med enim in drugim tipom trgovine, da, včasih celo po narodnosti lastnika.*
Vprašanje: aKateri so po Vašem mnenju, vzroki propadanja živilskih trgovin?»
Odgovor: «Ti so splošni in posebni. Med splošnimi je nedvomno naj odločilne j še dejstvo, da se je po vojni temeljito spremenil način življenja in z njim tudi prehrane. Ljudje ne Uživajo več toliko mlevskih proizvodov, stročnic in maščobe kot nekdaj, pač pa mnogo več mesa in pripravljenih jedil, ki jih dobe ne samo v živilski trgovini, ampak tudi v1 delikatesnih trgovinah in celo v raznih menzah. Isto velja za Slaščice, ki jih danes le redke gospodinje pripravljajo doma. Poleg tega je malo družin, posebno v mestnem središču, ki bi ob nedeljah kuhali doma; s tičkom’ se peljejo na Kras ali drugam ter kosijo in večerjajo zunaj. Precej jih je, ki vsaj enkrat v tednu večerjajo v gostilni. Da ne govorimo potem o mlajših zakoncih, ko sta oba zaposlena in morata po sili razmer hoditi v menzo; in teh danes ni malo. Ta spremenjeni hačin življenja in prehrane je zadel, kajpak, predvsem nas jest vinar j e kot celoto. Nas v središču mesta pa je prizadel še drug pojav, ki je po vojni splošen. Družine se selijo v predmestja, kjer so stanovanja cehe j ša ali so si kupili kondominij. Poleg tega so družine mnogo manjše kot nekdaj; saj šteje današnja družina povprečno le 3—4 člane, dočim jih je bilo nekoč v istem gnezdu po 6, 8 ali tudi več. Menda ne pretira-vam, če rečem, da je danes v sredini mesta, kjer so povečini samo pisarne in trgovine, polo-vico ljudi manj kot pred vojna
Preveč trgovin na drobno
Vprašanje: «Kaj pa konkurenca, je hujša kot nekdaj?»
Odgovor: »Samo poglejte malo okoli! V daljavi 200 metrov sta bili pred prvo vojno samo dve »špeceriji*, do druge vojne Pet in po vojm kar dvanajst Prodajaln z živilskimi potrebščinami, da ne omenjam ostalih tekmecev. Prebivalstvo Trsta je v 40 letih napredovalo komaj za 10 odsto; poleg tega Je Trst izgubil Kras in Istre, ki sta nam dajala lepe zaslužke. število trgovin pa se je vsaj Podvojilo, če ne potrojilo. Glede izdajanja obrtnic je bil posebno radodaren prejšnji župan Bartoli, ko je šlo za istrske oe-gunce, ki uživajo povsod prednost. (Ti so svoje licence lahko kar prenesli v Trst). Inž. Bartoli je tudi računal, da se bo zaradi hude konkurence blago pocenilo. V resnici je tudi otrokom jasno: Ce štirje molzejo eno kravo — in še to mršavo — ne bo sit nobeden, razen, seveda če mleka ne prodajajo’ Za rozolij.
In dejansko, danes je prav zaradi prehude konkurence blago dražje, kot bi bilo lahko ob normalnem številu trgovcev; kajti trgovec mora zaslužiti s svojim napornim delom vsaj za preživljanje družine.
KONKURENCA
DRUGIH TRGOVIN
Poleg špecerij imamo konkurenco tudi v številnih delikatesnih trgovinah, ki poleg vojemn, sira, masti, masla, jajc prodajajo danes tudi testenine, riž, o-Ije, začimbe in celo vrsto pri-
milo, detergente in razna čistilna sredstva, vinotoči vino, žga-njice in druge pijače v steklenicah in tudi na liter. Tako nam živilskim trgovcem ne ostane niti en artikel, ki ga odjemalec ne bi mogel dobiti tudi drugod. Tretji' konkurent so pa danes naši nekdanji najboljši odjemalci — Kraševci in Istrani, ki nosijo po hišah maslo, klobase, vino, žganje, fižol, ječmen, ajdovo moko in druga živila. Res je, da izkupiček zakupijo tu v Trstu, a mi jestvinarji jim prodamo le kako polenovko in kilogram riža.*
Vprašanje: «Katere konkurence se najbolj bojite? *
Odgovor: «To sem pustil za na konec:	Delavske zadruge,
razne «provvide», ki uživajo popuste tudi na prevozu in v davkih, ter samopostrežne trgovine z živili. Vse te razpolagajo z velikimi kapitali in organizacijo, tako da lahko kupujejo v velikih količinah neposredno od proizvajalca, kajpak po mnogo nižji ceni, ker preskočijo veletrgovca in njegovega agenta. Mnogo artiklov proizvajajo tudi sami ali jih vsaj konfekcionira-jo, kot na pr. Delavske zadruge vino v steklenicah, testenine, riž, mlevske proizvode, razne poljske pridelke, dišave, številna pripravljena jedila itd. Poleg tega lahko prodajajo tudi kruh in zelenjavo, a zdaj celo mleko; to zelo vpliva na gospodinje, ko lahko ves dnevni na-
kup odpravijo v eni sami prodajalni.*
SAMOPOSTREŽNE
TRGOVINE DVOREZNE
Vprašanje: «Kaj pa samopostrežne trgovine, se obnesejo?»
Odgovor: «Samo one ‘z veliko organizacijo in kapitalom, dočim se razni zasebni trgovci, ki so menjali svoj pult s stojali, bridko kesajo. Velikim ne morejo konkurirati, vseh svojih nekdanjih odjemalcev pa ne morejo več zadovoljiti. Razlika je namreč v izboru blaga; samopostrežnice imajo običajno od 300 do 400 artiklov, dočim držimo mi špeceristi 1000 do 1500 in tudi več vrst blaga najrazličnejših kakovosti, oblik in znamk. Prav v tem je danes še ena zadnjih rešilnih bilk, ki nas rešuje, da že nismo do kraja propadli. Nekoliko nas 'maže’ tudi dostava na dom ter tedenski a-li mesečni kredit, ki ga dajemo stalnim odjemalcem; vendar moramo zaradi finančnih stisk tudi to staro navado čedalje bolj opuščati.*
Vprašanje: «Kaj pričakujejo jestvinarji od bodočnosti?»
Odgovor: «V dogledni bodočnosti nas bodo pohrustali veliki: zadruge, veletržnice ter monopolistične organizacije, kot so razne ’Spar’; mi jestvinarji pa bomo postali le še prodajalci monopolističnega blaga z določenimi odstotki — kot trafikanti v tobakarnah — ali pa komi ji v njihovih trgovinah.*
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE. V noči med soboto in nedeljo je tržaška telefonska centrala izpremenila telefonske številke 5000 naročnikom. Telefonske številke, ki se začenjajo z 8, so dobile namesto te številke številki 73; pri številkah, ki se začenjajo z 72, 73 in 21, je treba med prvo in drugo številko vriniti številko 2.
POSTAJI JUŽNE IN BOHINJSKE ŽELEZNICE na Opčinah sta bili združeni. Ves osebni promet je bil prenesen na postajo bohinjske železnice (Trst-Opči-ne - Repentabor - Nova Gorica -Jesenice). Osebni vlaki ne bodo vozili več na postajo južne železnice. železnici sta bili povezani z novo progo, hkrati so »bohinjsko* postajo razširili.
VZNEMIRJENJE ZARADI — DAVKA NA TRANZIT. Nedavno smo že kratko poročali o na-1 meri finančnega ministrstva, da uvede davek na poslovni pro-' met (IGE) tudi na kupčije z blagom, ki je še v prosti luki, to je v Javnih skladiščih (izven carinskega pasu); ta davek naj bi zadel tudi tranzitni promet in tudi blago, ki je namenjeno preskrbi ladij. Jasno je, da bi davek močno prizadel prav tržaško pristanišče, ki je v pretežni meri tranzitno, to je namenjeno prometu iz zalednih držav čez Trst v čezmorske dežele. S tem vprašanjem se je ba-vil tudi na svoji zadnji seji izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice ter sklenil, da bo protestiral pri ministrstvu za finance. Ministrstvo za zunanjo trgo-vino je na strani Tržačanov in je proti uvedbi tega davka.
ZA POSPEŠITEV ČEŠKOSLOVAŠKEGA TRANZITA. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi se je te dni mudil v Pragi, da bi češkoslovaške poslovne kroge zainteresiral za povečanje češkoslovaškega tranzita čez Trst. Meseca marca prispe v Trst posebno češkoslovaško gospodarsko odposlanstvo, ki bo s predstavniki Javnih skladišč sklenilo novo pogodbo o tranzitu ČSSR čez Trst.
MRAZ IN DRVA. Mnogo Tržačanov se še vedno drži stare navade, da nabavi drva šele v skrajni potrebi, to je ko pritis-
ne hud mraz. Zato je bil letos na drvarnice toliko večji naval. Drva prihajajo v Trst sicer v zadostnih količinah, vendar niso vsa več tako suha, kakor so bile prejšnje pošiljke, pač zaradi snežnih zametov. Veliko vprašanje je tudi, kako naj drvarji zadovoljijo toliko ljudi in kako naj jim dostavljajo drva na dom. Zato si morajo meščani sami pomagati in spravljati drva domov, kakor pač morejo. V Trstu se temperatura suka med 5 in 8 stopinj, na Krasu pa med 8 in 12 stopinj pod ničlo.
ASFALTIRANJE CESTE ČEZ KRAS. Tržačani, ki radi zahajajo s svojimi vozili na nedeljske izlete na Kras in v Vipavsko dolino, bodo z zadovoljstvom sprejeli vest, da so pristojne oblasti po združitvi koprskega okraja z goriškim sklenile asfaltirati cesto iz Sežane čez Štanjel in Branik do Dornberka''ter jo tudi razširiti na 6 metrov v dolžini 23 km. Od Dornberka do Nove Gorice je bila cesta že asfaltirana. Delo bo stalo okoli 578 milijonov dinarjev. Za ta sklep so se odločili, ker je bila prometna povezava med koprskim in goriškim okrajem slaba.
NOV TAJNIK NOVE DELAVSKE ZBORNICE. Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, v kateri so včlanjeni levičarski sindikalisti, je namesto Bonoma Tomineza, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, izbral za novega glavnega tajnika Artura Calabrio; Albin Gerli bo njegov namestnik, v tajništvu bo tudi Pino Burlo, tajnik pokrajinske FIOM.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrli 63-letna Ernesta Kopun in 52-letna Angela Brundula, na Kontovelu Uršula Starc vd. Grmek, v Barkovljah Josip Antoni, v Sežani 81-letna Marija Škrinjar roj. Sepin. V Tolminu se je zadušil v garaži u izpušnim plinom svojega avtomobila 38-letni inž. Jožko Ba-tistuta. Rajni je bil šef gozdarske enote kmetijske zadruge v Tolminu.
TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR V DUHU PROGRAMA LEVEGA CENTRA. V sedanjem občinskem odboru tržaške občine, ki je bil sestavljen po zadnjih občinskih volitvah, prevladujejo krščanski demokrati. V njem so zastopani tudi republikanci (s prof. Cumbatom); socialni demokrati sicer podpirajo delo odbora, vendar ne sodelujejo v njem. župan dr Franzil je pristaš kršč.-demokratske stranke. «11 Popolo Giuliano*, glasilo krščanske demokracije v Trstu, poroča, da je odbor pričel poslovati na osnovi programa levega centra, glede katerega je bi! dosežen sporazum med krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in republikanci. Ni še povsem jasno gledišče pri. Stašev socialistične stranke, ki je sicer pripravljena podpreti program levega centra.
KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE V TRSTU. — Ker je več kot ena tretjina članov pokrajinskega vodstva PSI v Trstu odstopila, je bil za 9. in 10. februarja sklican izreden kongres tržaške zveze. V nedeljo je bil že občni zbor sekcije v Nabrežini, v teh dneh pa bodo imele občne zbore tudi ostale sekcije in to v Dolini, Miljah ter tri mestne (Sv. Jakob - Sv. Sobota, Rojan - Barkovlje ter središče mesta). Poleg osnovnega vprašanja podpore PSI sedanji vladi levega centra, kot jo zagovarjajo avtonomisti z Nennijem na čelu, ali pa prestopa v opozicijo, ki ga zagovarja levica, razpravljajo v tukajšnji zvezi PSI tudi o tem, ali naj poskusijo z »odprtjem* nasproti krščanski demokraciji za morebitno sestavo levičarsko-sredinske uprave v občinskem in pokrajinskem svetu. K pristašem socialistične stranke se prištevata tudi Slovenca inž. J. Pečenko (v deželnem svetu) in D. Hreščak (v občinskem svetu).
»DELO* KRITIZIRA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETOVALCA. »Delo*, glasilo KPI za slovensko narodno manjšino, ki izhaja v Trstu, je kritiziralo ravnanje goriškega občinskega svetnika dr. A. Sfiligoja, ker je glasoval za krščansko-demokrat-ski odbor in s tem omogočil nadaljnje poslovanje odbora. Po mnenju »Dela* ni Krščanska demokracija naklonjena zahtevam slovenske manjšine.
KRIŽEV POT PRISTAŠA
SVOBODNEGA OZEMLJA
Karabinjerji so v Trstu aretirali 20-letnega Eridana Kaiserja in ga odpeljali v La Spe-zio, da bi tam kot pomorščak odslužil vojake. Kaiser se namreč oktobra 1961 ni odzval pozivu na nabor, češ da je državljan Svobodnega tržaškega o-zemlja. Sodišče ga je nato obsodilo na 8 mesecev zapora, a prizivno sodišče mu je kazen nekoliko znižalo. Novembra lanskega leta je od karabinjerjev prejel poziv, naj odide k vojakom v La Spezio, toda Kaiser se je tedaj zatekel na ameriški konzulat in zaprosil za politično zavetišče. Konzulat ga je odbil. Medtem je vojaško sodišče v La Speziji odredilo, da mora Kaiser odslužiti vojaški rok. Ker se Kaiser ni zmenil za to odlok, so ga karabinjerji prejšnji teden aretirali doma ter ga odpeljali v La Spezio pred vojaško sodišče. Kakor znano, italijanske oblasti ne priznavajo obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja, čeprav je načelu Tržaškega ozemlja še vedno generalni vladni komisar; poleg tega branijo gledišče, da Italiji niti ni treba ponovno pravno priključiti Trsta k Italiji, ker se Svobodno tržaško o-zemlje ni konstituiralo. Italija je sicer podpisala londonski sporazum, na podlagi katerega je zopet prišla v Trst, a tega sporazuma še ni ratificiral italijanski parlament; pač pa je še pred kratkim glasnik italijanske vlade v parlamentu izjavil, da nima Italija namena priznati sedanje meje na Trza škem (med bivšo cono A in cono B) za dokončno državno mejo.
kultura iti življenje
Gregorčičevi notranji boji in njegov čas
Narodnostno vprašanje v habsburški monarhiji
,Slovenska Matica’ je izdala poleg drugih dve knjigi, ki posebno zanimata primorske Slovence: 1. Fran Zwitter: Nacionalni problemi v habsburški monarhiji in 2. France Koblar • Simon Gregorčič.
Prva knjiga obravnava vprašanja, ki so zmeraj zanimali primorske Slovence, ker so bili na obrobnem zahodnem slovenskem ozemlju v stiku z italijanskim narodom in v mestih zmerom narodna manjšina, ki jo je fašizem še posebno tlačil. Zwit-terjeva knjiga za slovenske izobražence je nastala iz njegovega referata na XI. mednarodnem kongresu za zgodovinske vede v Stockholmu leta 1960 s sodelovanjem univervzitetnih profesorjev dr. Jaroslava šida-ka in dr. Vaša Bogdanova v Zagrebu. Knjiga se končuje z letom 1914, kateremu je sledila prva svetovna vojna in razpad Avstro-Ogrske; v večini nasledstvenih držav pa so se po vojni zopet pojavili nacionalni problemi. Da ti niso bili rešeni, vedo posebno Slovenci v Italiji, ki so prišli v povsem nove razmere pod Italijo. Zato je zanimanje za zgodovinska vprašanja, ki se tičejo nacionalnih zadev, veliko.Prau posebno je Zvoitterjeva knjiga zanimiva in zelo koristna za vse naše javne delavce: politične voditelje vseh naših političnih skupin, novinarje, književnike in slehernega našega izobraženca, ki so mu pri srcu nacionalni problemi naše narodne skupnosti v Italiji.
Iz te knjige bo zvedel, da je bilo po Czoernigovi anketi iz leta 1846 Slovencev v Trstu 31.51 odsto vsega prebivalstva, a po ljudskem štetju leta 1910 pa 29,81 odsto; dalje mu postane jasneje, kaj so »zgodovinski narodi* in «narodi brez zgodovine*, dalje nacionalni problemi pred revolucionarnim letom 1948 in kasneje v dobi reakcije do 1866 in nadalje stabilizacija v avstro-ogrski državi z uvajanjem materinskih jezikov v šole, upravo in na sodišča ter nacionalni boji v gospodarstvu
KAKO SO 3AJAMČENE-MANJŠINSKE PRAVICE V VOJ. VODINI. Rimski parlament ni hotel vnesti v Statut za samoupravno deželo Furlanija - Julijska krajina posebnih določb ža zaščito slovenske manjšine, čeprav so slovenske organizacije to zahtevale, in si je umil roke, češ da so pravice te manjšine zavarovane že v ustavi, sicer pa naj sam deželni zbor to vprašanje reši. V tej zvezi je zanimivo, kako so bile s Statutom za samoupravno pokrajino Vojvodino zavarovane pravice manjšin, ki tam živijo ((Madžari, Slovaki in Romuni). Manjšinam je posvečenih sedem členov (od 29 do 35) Statuta, to pomeni, da so njihove pravice označene natančno m podrobno, člen 29 na primer določa, da imajo manjšine pravico uporabljati svoj jezik, razvijati svojo kulturo ter ustanavljati ustanove, ki naj jim zagotovijo te pravice. Zagotovljena jim je pravica svobodnega izražanja in to z uporabo svojega jezika in vseh sodobnih informacijskih sredstev. Statut izrecno priznava pripadnikom manjšine pravico, da v vseh u-stanovah samoupravne dežele u-porabljajo na delu svoj jezik. Uprava samoupravne dežele mo-ra biti dvojezična, kar pomeni, da mora v vse svoje urade uvesti tudi jezik manjšine in ga u-porabljati pri izdajanju svojih predpisov. Statut tudi določa smernice za sodelovanje med deželno upravo in občinami z namenom, da bi se zajamčile manjšinske pravice.
Podzemeljske eksplozije ogrožajo Rajbelj
skem revirju, uredništva).
Rajbelj, 16. januarja Z ostalimi rudarji Italije smo stopili v 48-urno stavko tudi mi v Rajblju. Uspela je stoodstotno, vsaj med rudarji, ne pa tako med uradniki; od 60, ki so zaposleni pri upravi rudnika, jih je namreč samo pet glasovalo za to, da se pridružijo stav ki. Ne moremo tega razumeti, ko se vendar s stavko rudarji borijo za izboljšanje tudi njihovega položaja.
V ponedeljek ob 21.25 uri je našo vas pretresel silovit pok, ki mu je sledil takoj drugi, nekoliko šibkejši. Podoben je bil eksploziji v podzemlju. Slišali so jih tudi v Trbižu in v Logu pod Mangrtom. Tudi naj starejši ljudje ne pomnijo tako strahovitega sunka. Popokale so stene mnogih hiš, opeka in led sta frčala nad strehami, šipe so popokale, pohištvo je zgrmelo na tla. Marsikatera družina je utrpela zaradi tega na tiesettisoče škode. Vaščani so v paniki zbežali iz stanovanj na cesto, kjer jih je zajela mrzla sapa 14 pod ničlo! Vse to se je zgodilo ponoči, tisto noč je le malokdo zatisnil oči.
Do tega potresa je prišlo zapravljenih jedil od golaža in sar-' radi razstrelitve min v drugi din do fižola in krompirja. Pra- „ izmeni. Dobro smo namreč ču-Milnice prodajajo kavo, mlekarne i li pokanje min pod vasjo, nekaj
njegovo pismo z veseljem
objavljamo, ker nas izvirno Vznemirjenje med prebivalstvom seznanja z nedavnimi do-	J	1
godki v tem starem rudar- trenutkov zatem pa dva potres.
na sunka ob silovitem poku. Po
Več hiš ogroženih
( Pripomba
razstrelitvi min se namreč zemeljski skladi spraščajo napetosti^ kamnitih mas in to povzroči nagibe in potrese v našem revirju. Nemci nazivajo ta pojav Bpannungsentloesung’, I-talijani pa .rilassamento di ten-sione’. Pravega vzroka temu pojavu ter učinkovite odpomoči proti tej elementarni sili tudi svetovni rudarski strokovnjaki ne poznajo.
KO JE ZEMLJA POŽRLA BOLNIŠNICO
Vaščani so pa upravičeno preplašeni, ko še marsikdo pomni strahovito katastrofo pred 53 leti. Osmega januarja 1910 se je ob eni popoldne, takoj po razstrelitvi min, pogreznila v globino rudniška bolnišnica, Na tem mestu stoji danes kamnito znamenje, ki spominja na tragičen dogodek, v katerem je sedem ljudi izgubilo življenje; izvleči niso mogli niti njihovih trupel. Seveda so praznoverne ženske takoj iz tega spletle svoje legende in prerokovanja.
TRENTAR JE BIL RAZGLEDAN MOŽ
in Mangrt, izvir Soče, kraje, ki so po vojni postali za turiste privlačni ,bi se moral seznaniti tudi z zgodovino Trente, njenega ljudstva, kako se je tam naselilo ter življenjem trentarskega duhovnika, ki ga je ljudstvo nazvalo na kratko Trentar. Ta je prerokoval obe svetovni vojni. Sočani pravijo, da je napovedal, da bo nastalo novo jezero na kraju, kjer danes leži vas Rajbelj. Prav ta prerokba plaši naše ženice. Po mojem Trentar ni bil nikak-šen prerok, pač pa zelo razgledan mož, ki je videl naprej, česar drugi niso videli. Leta 1778 je obratoval v Trenti, kjer je bil za župnika, železni rudnik. Možakar je bil gotovo dobro podkovan v geologiji. Zato je razumel, kaj se lahko zgodi, če kopljejo rudo pod morenskim gruščem, skozi katerega teče potok iz Rajbeljskega jezera v Ziljico pri Mrzli vodi, ta v Ziljo pa dalje v črno morje. Njegovo .prerokbo’ je potrdila o-menjena nesreča 1910. leta. Vas stoji na naplavljenem grušču, pod katerem je 80 m v globini mnogo rude. Breobzirno kopanje rude in razstrelitve lahko razbijejo vrhno plast kame nine, nastanejo votline, kamor
vdre voda, in ta odplavlja grušč, Kdor pozna Trento, Triglav na katerem so zidane hiše, kot
je bila tudi nesrečna bolnišnica.
Iz .prerokovanj’ Trentarja je torej moč izluščiti jedro resnice. Pri rokah imam zgodovino Trente in vem, da bo marsikoga zanimalo, od kod je prišel ta klasični planinec in botanik v Trento, kje se je nastanil, od kod ime Trenta.
LJUDI BODO IZSKLTT.T IZ OGROŽENIH HIŠ
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je trbiški župan zagotovil napraviti vse potrebno, da se ljudje izselijo iz ogroženih hiš. Sam se je čudil, kako da jih že rudniška uprava ni preselila v varna poslopja.
in kulturi ter končno zadnja leta 19. in začetek 20. stoletja. Za nas je pomembno stališče takratne socialne demokracije, ki je smatrala nacionalna vprašanja samo za vprašanje jezisa in kulture, in to kljub velikemu pomenu socialnih razlik, veleposesti in kapitala v nacionalnih bojih. Marsikateri narodnosti v Avstro-Ogrski je pomenila avstro-ogrska država manjše zlo kot pa njen razpad ,ker so se npr. Čehi in Slovenci bali Velike Nemčije, Poljaki caristične Rusije, prav tako Romuni a Jugoslovani v jadranskih deželan italijanskega iredentizma. Federacije avstrijskih narodov niso marali tisti, ki so bili na oblasti in zato je šla avstrijska monarhija po zlu
Socialne in politične razmere v Gregorčičevih časih.
Obširno knjigo o Simonu Gregorčiču. o njegovem času, življenju in delu, je napisal z vso znanstveno akribijo leposlovni kritik in zgodovinar France Koblar, a vendar bo tudi preprostega bralca pritegnila kot napet roman, kot roman o tragični duhovni raztrganosti pesnika Simona Gregorčiča. Prvi del knjige o pesnikovem času in njegovem življenju je prava zakladnica o socialnih in družbenih razmerah na Goriškem od Gregorčičevega rojstva do njegove smrti: npr. kam so hodili ljudje takrat na delo, o prvih prosvetnih društvih pred sto leti, o vseh znamenitih Slovencih tedanje dobe na Gorškem, od kod so se jemale pesniku njegove domoljubne pesmi, o razpoloženju goriških Slovencev, ko so 1866 prišli Beneški Slovenci pod Italijo, in končno o samem živčno razrvanem Gregorčičevem življenju, ki. so ga razburili neupravičeni napadi na njegove pesmi.
Drugi del knjige prinaša anar lizo Gregorčičevega pesniškega dela, kako je bil Gregorčič učenec Stritarjevega idealizma, kako je bila močna njegova slovanska zavest, ravnaj ačo se po potrebah časa, Gregorčičeva lirika kaže svojsko in neponovljivo razmerje človeka in stvari. Velik vpliv je imela na njegovo poezijo stara klasična izobrazba, a od novejših pesnikov Goethe. Napak so pripisovali Gregorčiču neko nazorsko. ali kulturno filozofijo. Pesnik je vil sel med romantiko in. realizr mom, a je zase zmerom iskal harmonijo življenja in oblike. Kot pesnik se ni ujemal ne z bistvom slovenskega liberalizma, ki je branil njegovo pesem in ne s konservativnim katolištvom, ki je njegovo pesem najprej odklanjalo, nato napadalo in pozneje sprejemalo za svoje. Gregorčič je opeval svojo domovino; ta je bila središče vseh misli in čustev iri si je zato njegova pesem osvojila srca vsega slovenskega ljudstva. Skoro sto strani dopolnil, opomb in gradiva v tretjem ds lu knjige nam še bolj približa Gregorčičevo dobo z njenimi političnimi boji, takratnimi, nazori in etstetskimi merili, vse viharje javnega življenja, v katerem je nihala mila in blaga Gregorčičeva osebnost.
Vsaj nobena naša javna knjižnica ne bi smela biti brez te knjige o Gregorčiču in njegovem času.
—ar
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - UL. MURER1 31	1
Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu m inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
UDARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Uiacumu 3, tel, 85-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
TRANS TRIESTE
Societa a r. i.
TRIESTE TRST, V. Donota 3 — TeL 38-827, 31 -906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sort man e in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Tito proti tujim vplivom na umetnost
V svoji novoletni poslanici se je predsednik Tito dotaknil tudi kulturnega življenja, rekoč: Položaj v našem kulturnem in moralno političnem življenju ni takšen, kakršnega bi si želeli in kakršen ustreza naši socialistični skupnosti. Zlasti v književnosti in v umetnosti nasploh je mnogo tujega nezdružljivega z našo socialistično e-tiko, nekaj kar poskuša, da bi z linije, ki jo je določila naša revolucija obrnilo pot našega razvoja v drugo smer. To so razni dekadentni pojavi, prineseni od zunaj. Boriti se moramo proti njim, toda ne zmeraj administrativno, temveč s političnim delom.
SMRT SLOVENSKEGA
BASISTA
Znani slovenski operni pevec basist Julij Betetto je umrl v Ljubljani v 78. letu. Bil je rektor Glasbene akademije v Ljubljani.
HotH IM IS I A
Irg Uberaan 1	<v centru
mestu) Tel 24 157 V st udobnosti mrzla m topla tekoča voda centrali!« kur java telefon v sobah Cene oo 750 lir dalje
Glas iz občinstva
Openski tramvaj nezakurjen
Na openskem tramvaju so po vojni odpravili kurilne naprave, verjetno da bi pirstčaiu. -.‘kaj električne energije. Kaj to pomeni za potnike, se je pokazalo posebno v letošnji ostri zimi, ko morajo ti skoraj pol ure nepremično zmrzovati med vožnjo. Več potnikov je že osebno protestiralo pri upravi openske vzpenjače in zahtevalo, da se zopet uvede kurjava. Tam so jim obljubili, da bodo novi vozovi preskrbljeni s kurilno napravo. Naročena sta menda bila dva takšna voza. Vprašanje je seveda, ali vse to drži in kdaj bodo ta vozila v resnici postavili v promet. Kako moderna so ta vozila, so hoteli potnikom pa kazati tudi s tem, da bodo o-premljena z radijskim sprejemnikom in točno uro. Potniki pa so odgovorili, da jim za sprejemnike prav nič ni mar, rajši naj čimprej vpeljejo kurjavo!
Z druge strani se mnogo potnikov tudi pritožuje, da še vedno nima postaja na križišču sežanske in trbiške ceste pokrite lope. Potniki čakajo na tramvaj tudi pri 12 stopinjah in med silno burjo kar na prostem. Uprava openskega tramvaja je prej poskrbela za postajo na škork-lji in tam postavila namesto o-bičajne utice star tramvajski voz iz mesta. Vprašanje, ali je to okusno ali ni, je pravzaprav postransko. Važno je, da bi se tudi zadeva pokrite postaje na omenjenem križišču končno zganila z mrtve točke.
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P delta Borsa) Tei 29-043
Bogota izbira svitrnih, mako m aa vlon drža ih plaščev. oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE 'L MODERNIMI 1U VORNO-POTNISKl M1 LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA - Vl/f ZA-HODNA AFRIKA
- ~ :	‘ tRljtiia . Split - Neapelj - Veneva Marseille
Casablanca Dakar - Conakry Taco radi Tema. Rio de .laneiro Santos Montevideu Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (u Jadrana v Indijo lndone-zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22. 035-23, telefoni /2-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
R I J E K A . Jugoslavija
Nove ln udobne ladje sjadrollmjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiče in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jug«, slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik el .oslovo« odpluje u Trsta vsakih U dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne Za m-formacne se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degll Abruzzi, 1 Trst ailj dlrektno na Jadrolinijo-Hijeka
•__• • ■ , •

e I j « «
t-J C O L— I Ki l ** A
Održava osam linija i to:
SJEVEHNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) te Jadrana za Lon don i Hull
Ekspresna pruga (svakih p etnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Ant vverpen.
Brza pruga _(svakih dvadeset dana 1 iz Jadrana ts tičanjem luka Južne Italije, S jeverne Afrike , Portugaiai za London, Hull, Hambur g, Rotterdam Ant vverpen
SJED1NJENE DRŽAVE A MEHIKE (svakih IU dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie , Baltimora
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) tz Jadrana do Buenos Airesa
L.EVAN'1 (svakih 7 dana) n Jadrana do Latiakne tieirutt 1 Alexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra
INDIJA, PAKISTAN. BUH MA (svakih 3V dana) iz Jadrana do Ranguna.
DAl.EKl 1STOK — Ekspresna (svakih 3lJ oana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEK1 ISTOK — brza Pruga (svakih 3ti dana) tz Jadrana do Kine I Japana.
Na svim prugama p lovi 40 brzih 1 modernih
imadu preko 280.000
—— . —b rodova luiauu picAu zuu.vvv tona nosivosti, rashladm prostor kove za biljna ulja 1 620 putničkih m jesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU B RO DO V IM A sJUGOLINIJEl
Stran
GOSPODARSTVO
Sreda, 23. januarja 1968
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je precej razgiban. Prekupčevalci se zelo zanimajo za uvoženo pšenico in koruzo; radi bi se namreč založili s temi žitaricami za naslednje mesece, ko bo primanjkovalo tega blaga. Dobro se prodajata tudi oluščen in neoluščen riž, vendar pa brez spremembe pri ceni. Prodaja na zelenjavnem trgu se razvija e-nakomerno, vendar pa nastajajo težave v tem, da se blago težko prevaža iz nekaterih krajev na trge, in to zaradi slabega vremena. Na trg prihaja precej glav goveje živine, katera se prodaja po dobrih cenah. Povpraševanje po prašičih za zakol je v tem letnem času na višku. Cene maslu so padle, in to na vseh italijanskih trgih. Svež sir se sicer dobro prodaja, toda še največ zanimanja vlada za uležan sir, kateri se prodaja po zvišanih cenah. Trg s krmo je živahen zaradi velikega povpraševanja; cene so visoke, kajti lanska poletna suša je pobrala dobršen del krme. Prodajalci na debelo so dvignili cene olju, temu so se uprli prodajalci na drobno, vendar pa so se morali vdati zaradi nepopustljivosti grosistov. Trg z vinom je v zadnjem času živahnejši in tudi cene so bolj čvrste.
KAVA
TRST. — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1190, Santos Fancy 18 1190, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1200, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava:	AP/1
1020, AP special 1060, Rob EK/1 3-5% 1020, Tob EK/1 special 1040, Rob EK/3 10-12% 1050; Slonokoščena obala 1050 lir za kg.
LES
TRST. — Navajamo cene za avstrijski rezani les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-H širok 33—35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer izpod 4 m 19—20.000, izpod 3 m 15.000 do 17.000, tramovi po «običaju Trst» 14.500—15.500; Macesnov les: I-II 38.500—40.500 I-II-III 28—29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31—33.000, I-II-III 25—26.000, III 18—20.000 lir kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg,
vštevši ‘embalažo. Rumene pomaranče extra 100—110, I. 80— 85, rdeče pomaranče I. 120—135, taroki 120—145, mandarine ex-tra 130—140, I. 80—105, jabolka Abbondanza 30—35, Delicious ex-tra 90—105, I. 65—80, hruške Kaiser I. 80—110, limone 120— 130; suh česen (netto) 350—400, pesa 80—100, zelje 60—100, cikorija katalonija 60—85, čebula 40 do 50, olupljene čebulice (netto) 120—140, cvetača 30—40, korenje krajevnega pridelka 34— 44, karčofi 20—30 lir kos, rdeča pesa 120—180, rdeč radič 250— 300, solata 100—120, endivija 50 do 70, solata trokadero 70—180, radič 180—260, krompir Maje-Stic 55—56, Bintje uvožen 55— 58, peteršilj 250—450, špinača 120—135, buče (netto) 50—85 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. — Goveja živina za zakol: voli I. 290—310 lir za kg žive teže, II. 230—250, krave I. 240—260, II. 160—200, junci I. 300—320, II. 280—300, biki I. 320—350, II. 290—320, junci in junice 290—310, teleta 50—70 kg težka 520—560, čez 90 kg težka 580—620; goveja živina za vprego in rejo: neodstavljena teleta 50—70 kg 550—650, 70—100 kg težka 530—630, junice 75—80.000 lir glava, voli za vprego 280 do 300 lir kg, krave mlekarice izbrane 160—180.000 lir glava, navadne krave 120—150.000; prašiči : neodstavljeni prašiči 18 do 25 kg težki 650, suhi prašiči 25 do 40 kg 520, 40—60 kg 480, 60 do 80 kg 460, debeli prašiči 125 do 145 kg težki 406, 145—160 kg 411, 160—180 kg 416, čez 180 kg težki 416 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. — Živi domači pi-ščanci I. izbire 800—850 lir za
kg, zaklani domači piščanci 1000 do 1100, navadni živi piščanci 300—310, zaklani 380—425, zaklani uvoženi piščanci I. 350 do 450, II. 320—370, žive kokoši I. 320—470, zaklane kokoši I. 500 do 620, žive domače kokoši 600 do 650, zaklane 800—1000, žive uvožene kokoši I. 320—350, zaklane uvožene 500—650, zaklane pegatke I. 1050—1200, uvožene pegatke I. 750—770, zaklani golobi I. 1300—1500, žive domače pure I. 800—850, zaklane 1200 do 1250, uvožene pure 500—650, zaklani uvoženi purani 500—650, žive domače gosi 470—550, zaklane 550—700, uvožene zmrznjene gosi 350—370, zaklane domače race 500—650, uvožene zmrznjene 350—400, domači zaklani zajci s kožo 560—570, brez kože 650—760, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 750—870, brez glave 600—630 lir za kg. Sveža domača jajca I. 30—32 lir jajce, II. 28—30, navadna jajca 28 do 29, uvožena ožigosana jajca 23—24 lir za jajce.
ŽITARICE
MILAN. — Cene veljajo za stot, f.co Milan, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Mehka domača pšenica 7300—7450, dobra mer-kantile 7050—7100, merkantile 6850—6900, trda domača pšenica 9400—9800, Manitoba 9300 do 9400, Plata 8800—8900, pšenična moka tipa «00» 9700—11.300, tipa «0» 9100—9400, tipa «L» 8700 do 8800, fina domača koruza 5800—5850, navadna koruza 4300 do 4350, uvožena koruza 4574 do 6425, uvožena koruza 4575—6425, koruzna moka 6800—7000, uvo-
-5000, domač
žen ječmen 4500 oves 5100—5700, uvožen oves 5000—5200, uvoženo proso 4150 do 4200; Neoluščen riž Arborio 7900—8600, Vialone 9000—9500, Carnaroli 9500—10.000, Vercelli 7600—8000, R.B. 7700—7900, Riz-zotto 7400—7600, P. Rossi 7500 do 7700, Maratelli 7400—7600, Stirpe 136 6800—7000, Ardizzo-ne 6700—6800, Balillone 6600 do 6800; oluščen riž Arborio 14.500 do 15.000, Vialone 16.500—17.000, Carnaroli 18.400—19.000, Vercelli 13.800—13.000, R.B. 12.500 do
12.800,	Rizzotto 12.200—12.500, P Rossi 12.400—12.600, Maratelli 12.200—12.400, Stirpe 136 10.800—11.000, Ardizzone 10.600 do 10.800, Balillone 10.600 do 10.800 lir za stot’.
OLJE
MILAN. — Oljna semena: suhe tropine 2225—2275 lir za stot; Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 32.500 do
32.800,	iz sončnic 32—32.200, iz koruze 26.800—27.000, iz tropih 25.700—26.000, navadno olje iz kokosa 20.500—21.000, laneno o-lje za industrijsko porabo 22.200
do 22.400, iz soje 26.500—26.7000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32—33.000; Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 36—36.300, iz sončnic 35.400 do 35.700, iz soje 32.500—32.700, semensko jedilno olje I. 33.000 do 33.200; Oljčno olje: «lam-pante» 68.500—69.500, retificira-no 74.500—75.500 lir za stot.
KRMA
MILAN. — Celi ali zrezani rožiči 4800—5600 lir za stot, seno majskega reza 4400-^1600, II. reza 4400—4600, detelja 3200 do 4400, slama 1150—1250; krmne pogače: lanene 7700—7800, koruzne 5000—5100; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6500 do 6600, kokosova 5700—5800, iz sezama 6600—6700, iz prepečene soje 7500—7550, iz koruze 4700 do 4800, moka iz zdravilnih zelišč m detelje 7000—7200 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. — Maslo iz posnetega mleka 810—820 lir za kg, maslo iz smetane 770—790, iz sladke smetane 700—710; sir sbrinz svež 480—490, uležan 540 do 570, provolone svež 520—560, uležan 610—630, grana iz Cre-mone svež 480—500, grana uležan proizv. 1962 600—830, proizv. 1961/62	700—730, proizv. 1961
740— 770, Emmenthal svež 530 do 560, uležan 570—600, Italico svež 440—560, Taleggio svež 400 do 420, suh sir 90—110 lir za kg.
VINO
MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10 stop. 5800—6200 lir hi, belo 10—11 stop. 9000—9500, barbera 12—13 stop. 8500—9500, freisa extra 11.500—12.500, mo-škat extra 18.500—20.000, rdeča malvazija 11.400—11.900, rdeča lombardska vina 10 stop. 5300 do 5500, bela 6000—6300, furlanska vina: Merlot, Kabernet 7500 do 8500 lir hi, Raboso in Klin-ton 5500—6500, belo furlansko vino 9—10 stop. 7000—7500, belo vino iz Mark 500—520 lir stop/stot, klasični toskanski Chianti 11—12 stop. 850—900 lir stop/stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 155 lir za kg, v škatlah po 2 kg in 1/2 kg 160, v tubah po 200 g 48 lir tuba, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga, v škatlah po 10 kg 160 lir za kg, v škatlah po 5 kg 165, po 1/2 kg 170 lir, v tubah po 200 g 52 lir tuba, olupljeni paradižniki domače proizvodnje v škatlah po 3000 g 275 lir škatla, po 1200 g 1200 g 115, po 300 g 38 lir škatla.
VALUTE V MILANU
	9.1.63	21.1.63
Amer. dolar	620,87	620,87
Kanad. dolar	575,40	576,45
Nem. marka	154,95	154,99
Francoski fr.	126,71	126,71
Švicarski fr.	143,43	143,56
Avstrijski šil.	24,04	24,04
Funt. št. pap.	1742,17	1741,75
Funt št. zlat	6100,—	6100,—
Napoleon	5400,—	5550,—
Zlato (gram)	708,—	708,—
Dinar (100)	—	—
BANKOVCI V CURIHU 21. januarja 1963 ZDA (1 dolar)	4,31 V,
Anglija (1 funt št.)	12,05
Francija (100n.fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100 DM)	107,00
Belgija (100b.fr.)	8,55
Švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,25
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	2,70
Egipt (1 eg. funt)	6,40
Jugoslavija (100 din)	0,50
Avstralija (1 av. funt)	9,55
MEDNARODNA CHICAGO		TRŽIŠČA 27.12.62	9.1.63 21.1.63		
Pšenica (stot., dol. za 60 funtov)		210 V,	207 7»	209,—
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)		113,—	113 7«	116 7»
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	!• »	31.—	31.—	31,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .		113.—	113,50	114,50
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	. .	10,—	10,—	10,50
Cink (stot. dol. za funt) . . .	. #	11.50	11,50	11,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	. ,	22.50	22,50	22,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79,—	79,-	79,—
Živo srebro (dol. za steklenico)		186,—	189,—	189,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		34.90	34,95	35,10
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) .		34.—	34,-	34,—
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	, ,	234 V,	234 7»	234 7,
Cin (funt šter. za d. tono) . .	• •	851 —	851 7,	852,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .		66‘A	67 7,	67 7,
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	55 7»	55 7,	54,-
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		1228,—	1236,—	1252,—
Na mednarodnih trgih kovin se stanje v zadnjem času ni bistveno spremenilo. Po srebru je še vedno živahno povpraševanje in se njegova cena še rahlo dviga. Cene bakru so se ustalile spričo vesti, da je bil končno poravnan sindikalni spor v severni Rodeziji med rudarji in lastniki bakrenih rudnikov. Cene činu nekoliko nihajo, dočim je malo kupčij s svincem in cinkom, vendar se njuni ceni držita dobro. — Zelo živahen je trg z bombažem in volno, ki sta porasla v ceni, dočim je juta ostala nespremenjena. — Cene pšenici so čvrste, prav tako koruzi. — Visoko se drži tudi sladkor, malo kupčij s kakavom in kavo, čeprav se je slednja učvrstila.
ŽITARICE
Cena pšenici je v začetku leta nekoliko popustila, sedaj se pa zopet dviga zaradi trajanja mraza in zaradi vesti o slabi žitni letini v Argentini. V soboto je v Chicagu bila cena pšenici za bušel (60 funtov) 208% stotinke dolarja, koruzi 1167/8 stotinke, ovsu 737/8 stotinke dolarja za bušel, vse proti takojšnji dobavi.
SLADKOR, KAVA
KAKAO
Ob koncu 1962 je sladkor neprestano rastel ter je te dni dosegel v New Torku že ceno 5.73 stotinke dolarja za funt, proti dobavi v marcu, dočim je pred 14 tedni bila cena še na 4.98 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. — Cena kakavu se je dvignila od 20.69 na 21.76 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. — Tudi kava se je učvrstila, in sicer je 21, c.m. kvotirala v New Torku v pogodbi B 33.98 stotinke dolarja za funt proti dobavi v marcu.
VLAKNA
Zelo živahen trg z bombažem v New Torku, ki so mu cene rahlo porasle od 3.56 na 3.60 stotinke dolarja za funt proti dobavi v marcu ter 35.10 stotinke proti takojšnji izročitvi. — Tudi cena volni vrste suint je napredovala v New Torku od 135 na 136 stotink dolarja za funt proti takojšnji dobavi; tudi na londonski borzi je cena volni merinos poskočila od 105.2 na 109 penijev za funt proti takojšnji dobavi. V Roubaixu se je prav tako podražila volna (dobava 1 mesec) od 13.80 na 14.10 franka za kg. — Juta vrste Mili Firsts je na londonski borzi popustila od 126 na 122 funtov šterlingov za tono.
KAVČUK
Cena kavčuku vrste RSS je rahlo nazadovala v Londonu in sicer od 23y2—235A na 231/2— 239/is penija za funt proti izročitvi v februarju ali v marcu; za takojšnjo dobavo ni bilo nobenih ponudb.
KOVINE
Na londonski borzi kovin so (21. 1. 63) zabeležili sledeče ko-tacije (v oklepaju cene 8. 1. 63): baker takojšnja dobava 234— 234%	(233%), cin 851 y2—852
(853), cink 67y2—675/„	(681/8)
funtov za tono (1016 kg). — Na newyorški borzi pa so bile 21. t.m. sledeče cene kovinam (stotink dolarja za funt):	baker
28.75 (28.90), cin 114.50, svinec N.T. 10.50, cink St. Louis 11.50, aluminij 99.5% 22.50, antimon 32.50 stotinke dolarja za funt. — Lito železo švedsko 65 dolarjev za dolgo tono (1016 kg), staro železo 31—32 dolarja za d. tono. — Živo srebro 186—189 dolarjev jeklenka od 76 funtov.
Afriška vina na evropskem trgu
Med vinogradniki in vlado v Franciji je nastal hud spor glede odkupa alžirskega vina pod prednostnimi pogoji. Pri tem ima vlada v prvi vrsti politične namene, ker noče z izključitvijo teh vin povzročiti Alžiriji še večjih gospodarskih težav. Poleg tega pa gre tu tudi za važno gospodarsko politično potezo. Dobro namreč ve, da bi alžirska vina, če jih ne bi odkupili Francozi, lahko delala hudo konkurenco francoskim vinom na svetovnih trgih ali jih celo izpodrinila z dumping cenami. To velja še posebno za tržišča držav EGS, na katera gledajo francoski vinogradniki z velikimi upi. Potrošnja vina v teh državah je še zelo nizka, toda se vedno bolj veča. Tako so leta 1951 popili Nemci povprečno 8 1 vina na osebo, leta 1981 že 12 1 in za 1970 pričakujejo, da ga bodo popili po 20 1 letno, še večje so možnosti v Belgiji, kjer popijejo komaj 8 1, in na Holandskem komaj 2 1 letno na prebivalca.
Vinogradniki oporekajo, češ da z rimskim dogovorom ni združljivo, da so poljski pridelki iz Alžirije — predvsem vino, zelenjava in agrumi — deležni prednostnih tarif. EGS se doslej ni izrazila o tej zadevi.
Pa tudi obe vladi, francoska in alžirska, sta v navzkrižju, in to zaradi odkupne cene alžirskim vinom. Alžirci zahtevajo na eni strani, da jim Francozi prodajajo svoje blago po nižjih cenah svetovnega trga, dočim zahtevajo za svoje pridelke višjo ceno francoskega tržišča. To bi bilo kajpak za Francijo kaj neugoden posel, posebno še spričo stalno rastoče proizvodnje francoskih vin. Kljub zmanjšanju vinogradniške površine za 250.000 hektarov v 25 letih se je proizvodnja vina zelo dvignila. Z mehanizacijo in umetnimi gnojili se je hektarski donos od 1939 dalje dvignil od 33 na 46 hi
Že danes krije sam francoski vinski pridelek, ki je letos dosegel 64 milijonov hi, skoro vso domačo potrebo ob dosedanji višini izvoza. Z nadaljnjim povečanjem proizvodnje pa upajo, da bodo v kratkem času krili tudi znaten del evropskih potreb. Spričo tega so francoski vinogradniki mnenja, da uvoz alžirskih vin pod prednostnimi pogoji ne le ni upravičen, marveč je gospodarsko škodljiv.
Po gospodarski pogodbi z Al-
žirijo in Marokom se je Francija obvezala, da bo uvozila brez carine 10 milijonov hi alžirskih ter 1,2 milijona hi maroških vin. Le del teh vin pa bo klasificiran v kvantumu», v katerem vlada jamči tudi za primerno ceno. Ostali del teh vin bo ostal izven kvantuma; cena slednjih vin se giblje sedaj o-krog 3 nove franke za hekto-grad (380 lir). In prav ta vina delajo italijanskim vinogradnikom in vinskim trgovcem najhujše skrbi, ker se boje da bodo ta vina s prosto ceno na ev-vodpskih tržiščih potisnile ceno italijanskim vinom navzdol.
Več tovarnarjev vina pod ključem
V Casale di Felino (Parma) so karabinjerji odkrili tvorni-co ,sirupa’ ali invertiranega sladkorja, iz katerega so v Ca-stelbolognese .pridelovali’ vino; tu so našli 1500 hi ponarejenga vina, ki so ga seveda zaplenili, 13 oseb pa ovadili sodišču. Drugo tovarno invertiranega sladkorja so odkrili v Montecchiu, od koder so zalagali s to «vin-sko prvino» tovarnarje vina Ca-gliero, «Degovin» in Tartaglino iz oklice Astija. Pri prveh dveh so zaplenili 1500 stotov .sirupa’ in 150 hi ponarejenega vina; tretjemu pa so zapečatili klet, ki drži 8000 hi. Štiri osebe so ovadili sodišču, glede nadaljnjih petih so napravili prijavo ter zaplenili nad 2000 hi ponarejenega vina. V tovarni .sirupa’ v Montecchiu so orožniki našli 500 stotov .sirupa’, 850 stotov sladkorja, 11 velikih škatel kvasa in 20 vreč citronske kisline. Tovarnarja brata Sar-tori, sta odkrila recept za pripravo ,sirupa': 50 stotov sladkorja prav toliko vode, 50 kg kvasa in 35 g citronske kisline je treba segreti na 102 stopinji. Če to brozgo primešaš neuporabnim vinom, dobiš zelo močna vina, pa tudi peneča vina.
Bolj preprosto pa .pridelujejo vino v Genovi, šibkemu vinu s 7 stopinjami alkohola so dodali toliko alkohola, da je prišlo na 13 stop. 110 hi tega vina so zaplenili v Genovi na velikem prekooceanskem parniku tik pred odhodom. Vino je prišlo na krov z dovoljenjem carinikov, m to iz silosa Ponte Calvi. Bilo je verjetno namenjeno žejnim potnikom na poti preko luže .
rCStm. KMEČKE ZVEZE
Podpora kmetovalcem zaradi suše
Za nakazila je čas do 9. februarja
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo je pričelo v ponedeljek, dne 13. t. m. razdeljevati nakazila za podporo zaradi suše kmetovalcem, ki so v ta namen svoječasno predložili prijavo za povzročeno škodo.
Pomoč obstaja v prispevku 50 odsto nakupne cene močnih krmil (za posestva, ki so utrpela škodo na pridelku sena in ki imajo živino) in umetnih gnojilih za tista posestva, ki so utrpela škodo v vinogradu in na drugih kulturah.
Ostalih 50 odsto cene močnega krmila ali umetnega gnojila plača kmet ob dvigu pri skladišču pokrajinskega kmetijskega konzorcija v silosu za postajo; ako bi zainteresiranec rad odložil plačilo te polovice cene, mu bo kmetijski konzorcij nudil kredit na brezobrestno kmečko menico, dokler ne bodo pobrani pridelki. V tem
suša, niso prav nič zadovoljni s priznano jim odškodnino v višini 15 milijonov lir; in to ne le zaradi bornega zneska, ampak tudi zaradi načina izplačila. Pričakovali so, da jim bodo vsaj te bore lire izplačali v gotovini, tako da bi po svoji uvidevnosti zamašili z njimi svoje najnujnejše potrebe. Sedaj so pa zvedeli, da jim bo ta vsota priznana le v obliki 50% popusta pri nabavi krmil in umetnih gnojil pri Con-sorzio agrario. Ostalih 15 milijonov bodo torej morali odšteti iz svojih žepov ali pa se odpovedati 'velikodušni’ pomoči. Res je sicer, da lahko dobe tudi brezobrestno posojilo za plačilo krme in gnojil, toda končno bodo le morali plačati, če bi dobili v gotovini, bi lahko po lastni presoji krili najnujnejše potrebe kmetije. A tudi če bi si nabavili krmo in gnojila, bi si sami lahko izbirali trgovino, do kate-
primeru mora dvigniti krmilo | fe imajo zaupanje; imeli bi vsaj ali umetno gnojilo gospodar t0 Prednost, da bi jim nakupi j e-
G o Stilna ., VfjftHO* “š|š, X
Snhs e ul. cARouca 4/
m
53?

1--------
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu j
sam, ki bo podpisal menico.
Nakazila se izdajajo (pri pokrajinskem kmetijskem nadzor-ništvu — soba štev. 3 — Ulica Ghega, štev. 6/1) po sledečem vrstnem redu:
14.—15. januarja: Bazovica — Gropada —- Sv. Križ;
16.—17. janaurja: Vrdela — Bani — Lonjer — Prosek — Kontovel — Konkonel — Gr-ljan — Barkovlje — Padriče Trebče — Opčine;
18.—19. januarja: Greta — Ro-jan — Rocol — Koštalunga — Campanelle — Sv. Marija Magd. Spodnja — Sv. Marija Magd. Zgornja — Katinara — Skedenj
—	Repentabor (cela občina);
21.—22. januarja: Devin — Nabrežina (cela občina);
23.—24. januarja: Zgonik (vsa občina);
25—26. januarja: Dolina — Boršt — Zabrežec — Ricmanje
—	Boljunec;
28.—29. januarja: Prebeneg — Mačkovlje — Log — Podbolju-nec — Pesek — Gročana — Draga — Botač — Krogle — Domio
—	Jezero;
39.—31. januarja: Stramar — Milje (vsa občina).
V določenih dneh nedvignje-na nakazila bodo kmetovalci zopet lahko dvignili v naslednjih dneh, vedno po 12. uri ter po 30. januarju vse dopoldne; na vsak način pa se bo razdeljevanje zaključilo 9. februarja p. m.
VEST S PODEŽELJA
Kmetje niso zadovoljni
S podeželja smo zvedeli, da kmetje, iti jih je lani prizadela
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
izvoz
TRST Riva Grumula 6 • 1 • Tel. 37-004, 55-689
Transndrln
I*. A.
IM PORT EX FORT
TRST — Ul. Uicerone 8-U — Tet. 80-214 Skladišče: Scalo Le "nami
Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrši
TRST
VIA S. MAURIZIO, 2
»GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25,— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
VISTA
TRST — Ul Carducci 15. telefon 29-656
Bogat.. izbira naočnikov, dalj nopledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov m fotografskega materiala
no pripeljali zastonj na dom. Ne morejo razumeti, zakaj jim ni bilo dano na izbiro vsaj to, da si nabavijo krmo in gnojila pri svojem trgovcu. Vprašamo se, kaj mislijo o tem naše kmečke strokovne organizacije?
OBVESTILO
KOKOŠEREJCEM
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu sporoča ko-košerejcem, ki bi imeli namen nabaviti en dan stara piščeta, da si piščeta dobrih pasem lahko sedaj nabavijo pri lokalnih selekcijskih vzrejiščih, Naslovi se dobijo pri živinorejskem uradu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva — ulica Ghega, štev. 6/1. — tel. 23-9-27 in 38-6-73.
V primeru, da bi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo stavilo na razpolago potrebno vsoto, bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dajalo, kakor v prejšnjih letih, prispevek za nakup piščet odbranih pasem v roku do 30. aprila. V ta namen vabimo kokošerejce, da predložijo prošnjo za prispevek kmetijskemu nadzorništvu, kjer bodo tudi lahko prejeli vsa potrebna pojasnila.
UNIČUJTE BOROVEGA PRELCA
Letos je sicer hud mraz in ni še nevarnosti, da bi se prelec razlezel iz svojih gnezd, vendar je bolje, da gnezda čim-prej odstranimo in sežgemo. Letos še prelec ni tako razpasel kot prejšnja leta.
IZPLAČEVANJE POKOJNIN
Haorauiie usi ntmrilavo!
Ta mesec je bil odobren zakon, s katerim se povišajo pokojnine neposrednim obdelovalcem zemlje od dosedanjih 5000 na 10.000 lir mesečno. Povišana pokojnina teče od 1. julija 1962 dalje. Prvi obrok izplačil zaostalih poviškov se v tem času že izplačuje, drugi obrok pa bo izplačan do 8. februarja letos. Do pokojnine imajo, kot je znano, pravico vsi neposredni obdelovalci zemlje — moški in ženske — ki so izpolnili 65. leto. Za ženske pa se bo ta starostna meja do 1968. postopoma znižala na 60 let.
Predstavniki naprednih strokovnih organizacij so zahtevali povišanje pokojnine na 15.000 lir mesečno, a to, žal, ni bilo sprejeto. Odbit je bil tudi njihov predlog za priznanje družinskih doklad kmetom.
Opozarjamo vse prizadete neposredne obdelovalce, tudi tiste, ki so že napravili zadevno prijavo, da do 31. januarja letos napravijo novo prijavo s točnimi podatki posestva, stanja živine in1 navedbo vseh družinskih članov, ki delajo na posestvu. Ker je bil zakon objavljen z zamudo, bodo prijave podaljšane verjetno do konca februarja, pristojni uradi pa bodo najbrž izdali nove obrazce za prijave. Vsekakor pa bo Kmečka zveza po radiu ali časopisih pravočasno obvestila o tej stvari. Nanjo in na Zvezo malih posestnikov se prizadeti lahko obrnejo za izpolnitev prijav.
Novi zakon prinaša, žal, tudi neprijetno novost. Za bolniško in starostno zavarovanje je po prejšnjem zakonu zadostovalo, da je imel neposredni obdelovalec ugotovljenih 30 delovnih dni na leto. Po novem pa bo moral imeti za dosego pravice socialnega zavarovanja vsaj 104 delovne dni na leto. To bo ugotavljal na podlagi prejetih prijav prizadetih Urad za poenotene kmetijske prispevke.
ODPRAVLJENE KOMISIJE
KMETIJSKIH
STROKOVNJAKOV
Ustavno sodišče v Rimu je nedavno izdalo sodbo, po kateri se proglašajo za neustavne vse specializirane komisije za kmetijske spore pri okrožnih in ape-lacijskih sodiščih. Med te spada tudi komisija kmetijskih izvedencev pri tržaškem sodišču, v kateri so tudi predstavniki naših kmetijskih strokovnih organizacij. Vsekakor je to za naše kmete velika škoda in pričakujejo, da bodo našli primeren izhod iz tega nevšečnega položaja.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d'Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Fosebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
adriaimpex
S. p. A.
TRST,
Via del la fieppa, 9
Tel.: .30.77(1. 29-135
IMPORT * E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M. Ril v Jugoslavijo
MORILI	MARALOSSO
TRST-TRIESTE, ul.	XXX Oltobre vogal ul. lorrebianca, tel. 35.740
	Bohišlva dnevne sobe oprema
	za urade - vozički - imslKljice
permafles	Razstave: Ul. i atdiriro. 29 UL	Filzi. 7
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ . ZAH I (JPSIV A
TRST, Ul. Cicerone 8 Teief. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. dal Bosco 20 ■ Tel. 50010 Telegr.; lmpexport - Trieste
uement IN UHALIMESU IN ŽIVINO
U VAZA:
VSAKOVRSTEN l,ES BENI MATERIAL
IZVA2A:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL • KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
intermercatoT
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 1. tel. 423160
Rim; Via L. di Montreale 16, tel. 504924
New York: 1457 Broadway. 36 N. Y., tel. BRyant 900034
IZVOZ * uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij