Štev. 50 Trbovlje, dne 2i. julija 1950 Leto lX, U4a|a okrajni odfior Socialist »£ne neu delovati) i|udi • trDoviian — Ur« joj« ta odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane šoiur — Tlaka Mariborska tiskarna « Mariboru — Naslov uredništva L Ju-»davije. - Na upravi Rudnika Trbovlje-Brastnik jim je Ml prirejen B»rejem, na katerem jih je pozdravil predsednik delavskega •reta Rudnika tov. Urlep, zvezni ljudski poslanec to več sodelujočih organizacij, ostali. udeležilo pa sp ga bo množično Mladinci bodo zvečer pred tudi prebivalstvo, ki v parti- praznikom na okoliških vrho-zanski predel pod Bohorjem kaj vjh prižgali kresove, rado zaide. Na Dan vstaje bo Delavska Zveza borcev je že napravila godba na pihala igrala na Se- načrt za to praznovanje. Na novem budnico, nato pa sledi Dnevom vstaje bo množičen odhod v partizanske Uprava stanovanjskega skla-doline bodo odrinile v da je načelno razdelila sredstva, patrulje borcev in pri- s katerimi bodo skončali ne- ostalih sorodnih or- dovršene objekte. Nameravajo zgraditi nov stanovanjski blok. Uspeh zasavskih razstavi j alcev na velesejmu Mizarska delavnica v Sevnici nagrajena »blL, nerieljo so člani proeto-tk)juega gasilskega društva na W . Pri Hrastniku praznovali - 3JiLbil*l ~ 55-letnioo nadvse odbora sindikata rudarjev n^ga dela. goslavije, Ivan Zadravec hfu Po^astitev te obletnice je • i;■ ^ jeVi oltraiu lepa proslava, ki ZugOPjani Z3 22. julij HcvjJe. u dosegel 90 odstotkov, h® v glavnem zasluga od-8 in učiteljskega kolektiva, uveni Prav Niškemu obisku po-- * * * * v®Uko pozornost. Ce vza- Kakor drugje, tako je tudi v občini Videm-Krško šolski uspeh na osnovnih šolah boljši kot na nižjih gimnazijah. V občini je obiskovalo osnovno šolo 1424 učencev. Uspešno je dokončalo razred 1153 učencev aii 80,94«/«. Šolski obisk je bil 94,2«/«. Omenimo še, da je bil učni speh v prvem polletju na osnovnih šolah slabši, kajti prvo polletje je pouk uspešno skončalo le 70,5 •/• učencev. -a taborjenje pionirjev IZ VIDMA-KRmvO Nedavno so bili v Trbovljah zadnji strokovni izpiti za pridobitev polkvalifikacije v gostinski stroki okraja Trbovlje. Po večtedenskem seminarju si je 38 ženskih in 3 moških uslužbencev gostinskih obratov našega okraja pridobilo pred strok, komisijo polkvalifikacijo po predpisih o osebju, zaposlenem v gostinstvu. Tudi v našem distribucijskem podjetju za električno energijo — »Elektro-Trbovlje« so napravili korake za izboljšanje _ strokovne ravni zaposlenega Žlindra, čevljar iz Litije Po- osebja. V ta namen je podjetje kojnik je bil na izletu v Konj- priredilo večmesečni tečaj, ka-šici s svojo ženo in dvema pri- teremu M sledm izpiti M pri. jate jerpa Pri Povratku domov polkvalifikacije. pa je pri Renkah padel s poti _ . . . . , ... - v prepad, ki je visok približno Teča,a,s? 18_^e" 25 metrov, in se smrtno pone- lavcev, od katerih je izpit opra-gragil vilo 12 kandidatov, 4 imajo popravni izpit, 2 pa sta padla. Skoro vsi pa imajo zaradi svojega delovnega staža tudi možnost, da v nekaj mesecih opravijo Izpit za kvalificiranega delavca. A. K. Trbovljah je leta 1952 odprla seca aprua 1937 ieta ustanovni prvo stalno razstavo — Muzej kongres Komunistične partije NOV v bivšem Rudarskem domu v Trbovljah. Ti prostori pa so bili zaradi vlage neprikladrd ^ ^hod okupatorja v morala uprava muzeja ' Slovenije. Druga razstavna soba in je prika- Tr- bovlje in pripravljenost naših jank revirskih partijskih orga- SMRTNA NESREČA. — V nedeljo, 15. julija se je na poti iz Konjšice proti Renkam pri Za- ________ gorju smrtno ponesrečil tovariš strokovne šila pred propadom. Upravnica doma tov. Zado-bovškova je v razgovoru orne- nizacij. Slike, dokumenti in foto kopije prikazujejo streljanje nila velike težave, ki so se po- ta£^" v Trbovljah ter javile pri iskanju primernih prostorov za novi muzej in je šele na iniciativo Mestnega komiteja Z K uspelo zagotoviti v ta namen sedanje prostore. Zna- mučenje narodnega heroja Čečeve Tončke. V tretjem razstavnem prostoru je prikazana ustanovitev m^nlno n.i.nn.0 Lojzeta Hohkrauta in Marjetke. je, da je neposredno ob spomeniku spomenika žrtvam Orjune in le nekaj korakov od novega Delavskega doma. kar daje zaokroženo celoto vsega tistega, rodnoosvobodttne borbe v re-kar je trboveljski delavec zgra- viTjih in okolici ter so v njej dil kot trajen monument svoje zbrane muzealije padlih in dokončne zmage in stanovskega umriih herojev. Tu so vzorno V četrti sobi je dokumentarno prikazana razplamtitev na- dostojanstva. Tovarišica upravnica je bila tocrao tožhvT co'oten šolski uspeh na virn" Rimnazi1nh, lahko ugoto- dliftki 574 ddjnkov oz izdelalo razred 429 ali Društva prijateljev mladine v Leskovcu. Krškem In Vidmu go že dalj časa pripravljala pionirska taborjenja. Na sestankih so se pogovorili in sklenili, da bodo taborjenja v Ga žicah pri Cerkljah. Na prvo taborjenj« so šli konec meseca Junija pionirji to Leskovca, dne 13. julija so njihova mesta zasedli pionirji iz Krškega, medtem ko pridejo v tretji izmeni na vrsto Videm-čani. Pionirji iz Leskovca so si na lepem kraju postavili svoje platnene hišice. Obdaja Jih gozd. Od tam so redno hodili na kopanje v Krko, včasih tudi v Bušečo vas, kjer je topel vrelec. Življenje v taboru je bilo zelo pisano, saj so sc pionirji ukvarjali tudi s športom, ob. enem pa so brali razne partizanske zgodbe to se tako zbližali z življenjem v NOV. Zanimivo je, da so se vsi mladi taborniki v kratkih štirinajstih dneh precej zredili. V vsaki izmeni je okrog 25 mladih tabornikov. Starši so prispevali največ do 1000 din, marsikateri otrok Pa je prebil pod platnenimi hišicami lepe počitnice brezplačno, kljub temu, da so bili stroški za vsakega posameznika preko 3000 dinarjev. Da so imeli pionirti tako ugodnost, je predvsem zasluga okrajne oziroma občinske zveze DMP ki je prispevala večji delež tei lim s pomočjo zaslužnih članov omogočila te lepe počitnice, -a urejeni tudi življenjepisi padlih borcev. Značilno za vse zbirke je, da so vsi dogodki dokumentirani z nemškimi in našimi uradnimi akti in da se v muzeju prikazuje ves borbeni delavski po-kret pred vojno — borba za kruh, stavke, zlom Orjune — ter daje za časa druge svetovne vojne poudarek neustrašnemu delu revirske čete, katere borci so se z Vrhov nad Trbovljami razšli širom po celi Sloveniji in pripravili med našim ljudstvom revolucionaren pokret. -d tv- DOPISUJTE v ..Zasavsm M Vri igri.,. Se neko« ugotovitev iz poročil in razprave na občnem zboru OZZ V našem okraju Je več sadnih okolišev Med njimi so Bizeljsko, Leskovec in Sevnica, ki so najpomembnejši v Sloveniji. Navzlic ugodnim pogojem pa jc sadjarstvo pri nas še vedno na nizki stopnji. Pred leti je sadjarstvu v Posavju grozil propad, sedaj pa je z organiziranim škropljenjem proti ameriškemu kaparju že uspelo to nevarnost omejiti Razširjenost prevelikega števila sadnih sort otežkoča smotrno oskrbo, posebno pa prodajo sadja. Na sadjarskih razstavah lani je bilo ugotovljeno 54-različnih sort jabolk in hrušk. Pospeševanje sadjarstva seje razvijalo preko sadjarskega odbora OZZ, sadjarskih pododborov in upravnih odborov kmetijskih zadrug. Da bi starejše nasade uredili res načrtno, je potreben natančni pregled vseh obstoječih nasadov. Zato so letos začeli s kategorizacijo. Z ureditvijo vzornih nasadov bodo pokazali sadjarjem, kako naj negujejo sadno drevje in jim dokazali, da je gojitev strnjenih nasadov visoko rentabilna. Po navodilih in s pomočjo sadjarskega odbora OZ je bilo urejeno 11 vzornih nasadov. Akcija zimskega škropljenja sadnih dreves zajema vsako leto več drevja. Letošnjo zimo je bilo na področju našega okraja poškropljeno 130.000 sadnih dreves. Pod vplivom propagande sadjarskih pododborov in predavanj so sadjarji gnojili dosti več nasadov kot sicer. Večinoma so 'uporabljali hlevski gnoj in gnojnico. Podražitev umetnih gnojil je imela za posledico, da so se le-ta uporabljala le ▼ manjšem obsegu. Na zadružnih posestvih so bile urejene plantaže, ki naj bi služile kot centri, iz katerih se bo širilo napredno sadjarstvo med okoliške sadjarje in v katerih si bomo pridobili izkušnje za obnovo sadovnjakov v večjem obsegu. Lani je bil posajen preostali del 13,25 ha velike plantaže pritličnih jablan v Sevnici in 5,5 ha velik nasad pritličnih hrušk v Anžah in '45 ha v Bojsnem. Naše najpomembnejše sadjarsko posestvo v Leskovcu pa je letos posadilo še 2 ha hrušk. Pri nas je malo mladih vinogradov, ker jih po prvi svetovni vojni zaraoli težkih gospodarskih razmer nismo mogli obnavljati. Nadalje je bilo med okupacijo precej vinogradov izsekanih ali pa propadli. Tako je danes pri nas povprečni donos okrog 25 hi vina na ha. Po perspektivnem planu bi marali letno obnoviti vsaj 100 hektarov vinogradov, če bi hoteli v desetih letih obnoviti polovico vinogradov. Lani je bilo 61 priglasitev za obnovo komisijsko pregledano in od tega je okrog 15 ha vinogradov obnovljeno. Vsi, ki so vinograde obnavljali po sodobnih načelih, so dobili strokovno in tehnično pomoč. V ta namen je bilo razdeljeno 1,407.490 din. Od tega so izkoristila državna in zadružna posestva pol milijona dinarjev, ostalo pa zadružniki — privatniki. Vzporedno z obnovo vinogradov rešuje vinogradniški odbor tudi vprašanje selekcije vinske trte, vodi pa tudi borbo proti škodljivcem ih vremenskim ne-prilikam V ta namen Je bil ustanovljen pododbor za obrambo proti toči. V bodoče bo treba še povečati In razširiti antiperonosporno službo, da bo tudi preventivna služba v tem pogledu bolj dosledna. V ta namen bodo opravili škropilne poizkuse z novimi sredstvi proti glivičnim boleznim. Nova politika in predpisi so usmerjeni na to, da se bodo zadružne organizacije od kmetijskih zadrug in zadružnih obratov pa do raznih poslovnih zvez lahko razvijale le tedaj, če bo njihova dejavnost prilagodena osnovnemu cilju in težišču razvoja socialističnih sil na vasi — večja produktivnost, močnejši zadružni fondi in obratno. Več pozornosti mladim zadružnikom Diskusija na občnem zboruje bila še kar živahna. Bil je govor o slabih odkupih, tako mleka kot vina in sadja. Kakor že večkrat, je bila tudi tokrat izražena želja, da se prepove točenje umetno delanega vina, kajti naš kmet ne more prodati pristnega domačega vina, gostilne pa so polne umetnih vin. V razpravi je sodeloval tudi prof. ing. Jože Levstik. V kmetijstvu kot v zadružništvu smo napravili v teh letih velik korak naprej. Danes lahko v marsičem koristimo pri dvigu kmetijske produkcije in socialistične preobrazbe vasi. Precej težav nam je včasih delalo vprašanje lastništva. Spraševali smo se, kje naj bodo proizvodna sredstva. V Rusiji imajo n. pr. strojni park izven zadrug. Pri nas pa je v okviru zadružnih organizacij. Mladi zadružniki lahko odigrajo pomembno vlogo v zadružništvu. V našem okraju je 45% kmetijskih zadrug, ki imajo dobr^ aktive mladih zadružnikov. Dobri aktivi so pa tam, kjer jim je na razpolago močna podpora upravnega odbora zadruge. V bodoče bo treba mladim zadružnikom posvetiti še več skrbi. Tudi ostale organizacije na vasi so dolžne pomagati mladim zadružnikom. S tem v zvezi pa je treba tudi rešiti vprašanje mladine, njenih pravic in dolžnosti pri zadrugi. Stavljen je bil predlog, da bi pri KZ uvedli mladinski delež, ki bi na te mlade ljudi pozitivno vplival, obenem pa bi čutili večjo navezanost. Pogosto stoji mladina s strahom v ozadju. Zato jo je treba uvesti v .zadružno delo. Vsi poklici so nekako deležni pošolske izobrazbe, le kmečkim otrokom po obveznem šolanju strokovna izpopolnitev manjka. Zato naj bi vsa kmečka mladina po osemletnem šolanju obvezno obiskovala kmetijsko-nadaljevalno šolo. Na koncu so na občnem zboru potrdili zaključni račun OZZ in sklepe upravnega odbora: okrajna zadružna zveza se bo preselila v Trbovlje, v Vidmu-Krškem pa bodo ustanovili okrajno gospodarsko-poslovno zvezo. V nov upravni odbor je bilo izvoljeno 15, v nadzorni odbor pa 5 članov. Disciplinsko sodišče šteje 2 člana in dva namestnika. Po končanem občnem zboru okrajne zadružne zveze je bil ustanovni občni zbor Okrajne gospodarsko-poslovne zveze s sedežem v Vidmu-Krškem. V nov upravni odbor so izvolili 13, v nadzorni odbor pa 3 člane. O okrajni gospodarsko-po-slovni zvezi smo v našem listu že pisali, zato njenega dela in nalog ne bomo obravnavali. V mraku se vračajo kmetovalci s polja domov BESEDA BRALCEV Kaj je vzrok Po dveh in pol letih službe pri SGP »Pionir« na gradbišču v Vidmu-Krškem sem bila J. marca 1956 zaradi pomanjkanja dela med številnimi delavci odpuščena tudi jaz. Ker živim izključno od dela svojih rok, sem se takoj priglasila na socialno skrbstvo — uradu za delovno silo pri Obč. LO Videm-Krško, kjer sem tudi oddala vse potrebne dokumente, da si pridobim pravico do oskrbnine, ki mi kot brezposelni po zakonu tudi pripada. S ■prvim aprilom 1956 sem se Obsojanja vredno 4. julija letos so prebivalci vasice Tirna pod Sv. Goro ob 6,30 opazili, da se iz hiše posestnika Alojza Molka vati dim. Gasilci so takoj stopili v pripravljenost, vendar je na srečo slaboumni gospodar zažgal le posteljo. ' Alojz Molka je že dalj časa slaboumen, kakor pripovedujejo ljudje, do neke mere tudi versko blazen, saj ni pustil nekaj časa domačih, da bi delali. Pred nekaj dnevi pred tem dogodkom se ga prebivalci vasice peljali v Zdravstveni dom v kitijo, kjer sta ga pregledala dr. Letoinger in dr. Stok in nato naročila spremljevalcem, naj pazijo nanj, ker Ima najbrž TBC, čeprav je te tri leta slaboumen. Molka ima osem otrok od 10 do 23 let starosti, žena pa bo-luje na raka. Zadnje čase domači nimajo miru pred njim, tako da so postali že vsi živčni. Večkrat je prosil domače za sekiro, a mu je seveda niso dali. Soseda je celo napadel z želez, n im drogom. Hčerko Silvo, ki je prva opazila požar in ga hotela zadušiti, je sunil v nogo in jo ndaril po roki. Navedenega dne je postaja LM Zagorje prosila litijske zdravnike, naj se nemudoma odpravijo v Tirno in odredijo prevoz slaboumnega gospodarja v umobolnico, ker je nevaren svoji okolici. Vendar se ni zdelo vredno priti nobenemu, čeprav bi se lahko z avtomobilom pripeljali prav do hiše. Vsekakor je tako zadržanje obsojanja vredno. Nad tem se zgražajo vsi prebivalci Tirne. Vaščani so potem, da bi zagoto- vili varnost vasice, organizirali službo, ki čuva slaboumnega gospodarja. Pravijo, da hočejo plačilo sa to, plača pa naj tisti, ki je stvar zakrivil. Prav bi bilo, da bi se pristojni organi pozanimali za ta primer, ko je bila prijazna vasica Tirna v nevarnosti, in krivce klicali na zagovor. M. Lipovšek Zanimivo predavanje v radeški Na pobudo in povabilo uprave Papirnice, je pred nedavnim predaval delovnemu kolektivu o proizvodnosti deta, prof. ing. Friderik Gerl. Profesor Gerl na svojstven način proučuje proizvodnost dela in v ta namen sestavlja posebne analize. Do sedaj je napravil že več takšnih analiz v različnih delovnih kolektivih kemične, kovinske In električne stroke ter prišel do zelo zanimivih in presenetljivih zaključkov. V svojem predavanju v Papirnici je uvodoma omenil razvoj proizvodnosti v preteklosti, nato pa prišel na probleme proizvodnosti pri nas na današnji razvojni stopnji proizvajalnih sredstev in proizvodnih sil. Kot osnovni element je navedel šolsko izobrazbo in strokovno Papirnici prakso. Pri tem je poslušalcem shematično pokazal na tabeli sorazmerje nekvalificiranega, kvalificiranega in visokokvalificiranega kadra. Za primerjavo pa je navajal podobne podatke o Ameriki, katero je nedavno obiskal z namenom proučevanja proizvodnosti dela. Predavanja se je udeležilo preko 100 članov delovnega kolektiva, ki so ga z zanimanjem poslušali. Ob zaključku so izrazili še željo, naj jih predavatelj spet kaj kmalu obišče. Ob odhodu se je predavatelj Iz Ljubljane pohvalno izrazil o delovnem kolektivu Papirnice, njegovi proizvodnosti in delovni disciplini. F. S. s svojimi starši izselila v drugo republiko, kjer se je moj oče zaposlil. Zaposlitev se je nudila tudi meni, toda ker sem imela delovno knjižico pri zgoraj omenjenem uradu in sem jo na štirikratno prošnjo dobila šele 15. junija 1.1. mi je ponudeno mesto prevzela druga oseba in tako sem še vedno brez službe. V spremnem pismu delovne knijžice, mi je posredovalnica za delo sporočila, da mi bo odločbo za oskrbnino poslala v kratkem, vendar je žal do danes še nisem prejela. Zelo sem radovedna, ka je temu vzrok. Ali je posredi malomarnost, ali kaj? Radovedna sem, če sem samo jaz izjema, ali pa socialno skrbstvo vsem upravičencem s tako »naglico« rešuje in odloča o izplačilu oskrbnine? Nuša Kesmes, Nikšič Cesta, ki tega imena ne zasluži Bivšo občinsko cesto od Leskovca pa do Rake je pred tremi leti zaradi njene velike pomembnosti prevzel nekdanji OLO v Krškem. Do nedavna je bila cesta še kolikor toliko dobro vzdrževana, stanje pa se zadnje čase občutno slabša. Sedaj je dolžna vzdrževati to 'cesto občina Viaem-Krško. Sicer pa,- naj bo tako ali tako — cesto je v vse slabšem stanju. Se posebno težko je na delu pri Straži, kjer je že osem mesecev vsak promet pretrgan. Na omenjenem odseku je hribovit teren z lapornato podlago, zemlja je plazovnata ter se močno vdira. Nobena vprežna živina ne more več po njej z vozom. Razumljivo je, da vozniki precej godrnjajo, ko ne morejo do svojih vinogradov in ostalih parcel. Ne da bi naprej naštevali, upamo, da tokrat le ne bo ostalo vse pri starem, ampak, da se bodo pristojni činitelji le zganili. Vsekakor pa bi tudi teleti, da bi nam cestna uprava kar najhitreje sporočila, kako stoje stvari okrog te tako kritične ceste, da borno vedeli, kako in kaj. Prizadeti (slede podpisi osmih ljudi) ZASAVSKE BODICE Ce bi plačal članarino, bi mu ne ostalo dovolj za davke... Ne boste verjeli, dragi bralci. Pa je popolna resnica.. Neki kmet iz Kotredeža je blagajniku osnovne organizacije SZDL odvrnil. da ne more plačati članarine za članstvo SZDL, ker bi mu potem ne ostalo dovolj za davke. Skoda, da mu blagajnik ni dal iz svojega nekaj dinarjev, da bi možakar lahko poravnal obveznosti do skupnosti... Mi pa pravimo temu kmetu, da ne nameravamo nobenega siliti v organizacijo, lahko pa si misli, da mu bo morda nekoč še zelo potrebna. ZAKAJ V ENI GOSTILNI ZA PET DINARJEV DRAŽJE? Neki Hrastničan mi je pripovedoval: »Ondan sem bil lačep, pa sem zavil najprej v gostišče »Partizana«, zatem pa še v gostilno pri kemični tovarni in v vsakj naročil po en obložen kruhek. Ali ti nat povem kakšna sta bila? Naj bo, da si bova na jasnem. V prerezanih žemljah sta bila v obeh gostilnah le dva tanka kosca salame. Ze to me je začudilo, potem pa še cena. V prvi gostilni sem plačal 30 dinarjev, v drugi pa 25. Ali ni to le ma'ce prevelika razlika? Razmisli!« Poslovila sva se. O resničnosti tega pripovedovanja sem se kmalu zatem prepričal tudi sam... Malo več vljudnosti! Te dni sem se službeno mudil v Hrastniku. Domov sem se vračal s popoldanskim vlakom. Na železniški postaji v Hrastniku sem kupil vozno karto do Trbovelj. Na ceniku v postajnem poslopju je zapisano, da stane 24 din. Železniškemu uslužbencu sem dal, ker sem imel ravno pri roki, 30 dinarjev ta pa ml jih je vrnil pet. »Kje pa je še en dinar?« sem ga vljudno vprašal. Na veliko začudenje se je za blagajniškim okencem precej glasno zadrl: »Kje ga pa naj vzamem, če nimam drobiža. Bi pa drobiž dalj« Najlepša hvala za »vljudno« pojasnilo! Tega primera nisem navedel zgolj zaradi tistega golega dinarja, ki sicer tudi nekaj pomeni, temveč zato. da bi uslužbenec na železniški postaji v Hrastniku uvidel, da takšen odnos do potnikov ni pravilen. Res. zgodi se, da trenutno ni drobiža. Toda ali se v tem primeru uslužbenec ne more lepo opravičiti In o tem opozoriti potnika? Tokrat pa Je izglodalo vse skupaj ravno tako, kot da hoče mož tisti denar utajiti. Vsekakor bi bilo prav. da bi železniška uprava tudi svoje blagajnike na postajah opozorila, da je treba proti potnikom malo več vljudnosti. Saj končno potniki niso zaradi njih lu. In lega bi se morali vsekakor zavedati. Ta primer pa je zame tudi poučen. V bodoče bom kupoval karte na naših železniških postajah raje s samimi dinarji. 'I^od* bogsigavedi. če me tudi takrat ne bo kdo nahrulil in dejal: »Pripravi debel denar! Kdo bo le štel ta drobiž!« Jože Stok — Korotan: P ^Nadaljevanje) Partizanska goJLa »Psssst, pozori« je opominjal vodič, ko se je kolona povzpela čez njive do delavske kolonije na Logu. Iz nasprotne smeri se je približevala močna patrola, najbrž tista, ki je šla opolnoči po železniški progi proti Studencem; nato pa zavila na Log. Tudi tokrat so se partizani dobro znašli. Skrivaje se po severni strani kolonije so se umikali proti Selivcu s prav tako hitrostjo, kakor so Švabi mimo njih po južni strani kolonije krevsali v dolino. Srečanje z nemško patrolo je bil dokaz, da so diverzanti vsekakor ob pravem času izvršili akcijo v glasbenem lokalu. Nadaljnji umik je bil mimo Dularja proti Selivcu. Spotoma so se partizani nameravali oglasiti pri Francu Kocmanu, ki je na domu čakal na njihov prihod. da bi se jim pridružil. Ivan Volkar in Dušan sta se zato brez pomislekov napotila na Kocmanov dom Dušan je ostal na straži, Ivan pa je potrkal na vrata. »Ajde, France, idemo u partizane, požuril« je v srbskem jeziku zaklical Volkar, ker se zaradi domačih ni hotel izdati. Tedaj je t Kocmanovi hiši izbruhnil jok. Čeprav je bil go. spodar že pripravljen na pot, v trenutni zmedenosti ni vedel, kaj naj stori. Vik in jok v sobi je bil tako glasen, da je sosed, 70-letni Ivan Završnik, prav zaskrbljeno odprl okno in vprašal Kocmana, ki je stal med vrati, kaj se je zgodilo. »Pome so prišli,« je ves iz sebe odgovoril. . »Zatvorite prozor, ili ču mobi-Hsati i vasi« je zagrozil Volkar in okno se je na mah zaprlo. Vtem se je Kocman poslovil od dorhačih in odcapljal za Volkar jem v hrib, Ko se mu je izza vogala približal stražar Dušan, se je počutil kot ujet zajec. Pod Selivcem so že dohiteli kolono. Tedaj je Kocman pogledal Volkarju pod klobuk m začuden vzkliknil: »A ti st prišel pomet O, ti frdamani lisjaki Vsaj povedal bi mi, kdo si, da se td ne bi tako bal.« Borci so udarili v smeh. Kocman pa je potisnil klobuk na čelo in stopil v vrsto med novince. Na grebenu Selivca se je kolona ustavila. Partizani so si globoko oddahnili v prepričanju, da jim noben vrag ne bo iztrgal iz rok instrumentov. Volkar se ves poln sreče in veselja nad uspelo akcijo ni mogel več vzdržati. K ustom je nastavil krilni rog in s ponosom mogoč- tvoji sinovi bomo raztrgali ve- da je na sleherni, naj si bo še no zatrobil v noč. V dopolnilo rige suženjstva, razdrli krvava tako izmučen in od dežja iz-temu pa je Zdenko gromko za- sovražna gnezda, pometli s tvo- pran obraz priklical veselje in klical: »Godba, zbori« češ naj v jega praga vso nacistično navla- zadovoljstvo. Hrastniku vedo, da je hrastni- ko in končno — mi te bomo _ . * ška godba odšla v partizane. osvobodili Pozdravljen Hrast- ‘°da v Čečah ni bilo časa za Iz doli ne ni bilo odziva. Vse nik, na svidenje/ veselo kramljanje in izražanje je bilo še bolj tiho kot po na- Fantje, naprej! zadovoljstva. Se manj pa je bi- vadi. Iz globine je odsevalo le Stranske poti od Selivca do Ra- io , “sa za t0> ^ borci po- migotanje mnogih luči. To je ven so bile zelo slabe. Razmočen xuxt‘ premočeno obleko. Treba se je bilo umakniti na varno, kajti glasbila so bila predragocena, da bi z njimi tvegali spopad s sovražniki, ki bodo prav gotovo prikolovratili v hribe. Zatorej, godbeniki, naprej! Košato otovorjena kolona se je začela vzpenjati po kamniti stezici proti Kalu. Pogled nanjo je bil kaj nenavaden• noč in deževje, vojaške postave v raznih oblekah, uniformah in pokrivalih, partizani j kapami, novinci pa s klobuki in efežniki, nato pa ogromna oprema čudnih oblik in velikosti, možje različnih korakov, stari in mladi, fantje in očetje .In vendar vsi enaki — borci za isto idejo, za svobodo svojega naroda/ godbe bila žareča veriga, ki je oklepala Hrastnik v suženjstvo stotih nacistov, omadeževanih s krvavimi zločini. Da, to je bil Hrastnik, ki je kot ujet rudarski trpin čakal na svoje sinove in hčere, da ga osvobode. Borci so se za trenutek zazrli v dolino. Sleherni je v dnu srca obljubljal: Hrastnik, ne ječi! Drži se hrabro še naprejl Mi, teren je bil tako spolzek, da so borci venomer padali in klecali. Lovili so se na levo in desno ter godrnjali nad temno nočjo. Po dveurnem pohodu pa so le prilomastili do Potrate v Čeče, kjer so jih čakali godbeniki, ki se niso ude/cilti nočne akcije v dolini, Jože Brun je bil tako nalezljivo ves®!, jfo je ' i •(; kolo- ni vse p reostdle l nst,\.inente, Najbolj lahek korak je imel vsekakor Jože Brun, Kar sama se mu je smejalo, ko je sešteval: včeraj se ml je priglasilo 16 godbenikov, nocoj sta se pridružila še Ivan Pokleka i« Franc Kodrun, od novincev bom zadržal za kuharja Franca Kocmana, tu je tudi Lojze Bastardi in —i godba šteje 21 članov, ki ima 33 instrumentov in p«cvrebm notni arhiv. Po enournem pohodu se je tema začela redčiti. Deževne kaplje so se množile in postajale čedalje težje. Ko so borci že trudno grebli proti vrhu Kala, se je še bolj vlilo it oblačnega neba. Medtem ko so bili stari partizani že vajeni takih nevšečnosti, so novinci z genkobo v srcu robantili nad slabim vremenom. Do poslednjega vlakna mokra obleka jih je tako vznemirjala, da so se držali ko ožete limone. Vendar ni bilo vzroka za obup, kajti tudi godbenikom je bil znan star pregovor: Cigan se pod smreko smeje najbolj sladko takrat ko dežuje, ker po dežju zasije sonce še topleje. Kal, znana izletniška točka, je bil zavit v meglene lise. To je pomenilo, da se še vedno obeta deževje. Napovedoval ge je tudi veter, ki je zavijal okoli Mrzlice, malo porogovilil po Kalu in oddivjal v dolino. Zato so partizani, razen kurirjev, hi s0 pri Cejirlinu izpostavili zvezo, niso zadrževali na Kalu. Urnih korakov so odpetalj čez greben in »e spustili navzdol proti Zgornji Rečici, Ustavili so se šele v skritem gozdnem kotičku pod znano Jakopičevo domačijo. »Tovariši, na tem mestu ** uredite taborišče, tu bo danes naš dom,« je odločil komandant in pokazal prostor med vencem smrek. MARIJAN LIPOVŠEK, ZAGORJE: OSTAL JE PARTIZAN Čeprav so vedeli, da imajo Taborjevi sina pri Nemcih, so vseeno šli v hišo. Premikali so se še dva dni, do sinoči so jim bili Nemci stalno za petami. Komg-ndant ja z Nt ni hotel sprejeti boja Jemci, Zagorska ZB je nedavno postavila na pokopališču lep spomenik talcem ŽNIDARJEV JANEZ: saj so bili naši številčno šibki, pa tudi sicer je bilo med njimi nekaj takih, ki so bili še na pol otroci. V hiši so se hoteli pogreli in posušiti, če že ne bi bilo mogoče dobiti kaj za pod zob. Bili so do kože premočeni in do onemoglosti utrujeni. Najbolj je zdelalo Janeza, ki je bS. še na pol otrok, saj je jeseni dopolnil komaj svoje štirinajsto leto. Med partizane je zašel po zelo zelo čudni poti; Nemci iz postojanke v vasi so ga nagovorili, da bi šel poizvedovat za partizani. Mislili so, da partizani na tako majhnega fanta — bilo mu je videti komaj kakih dvanajst let — ne bodo obračali pozornosti. Toda zmotili so se; partizani so Janeza prijeli, potem pa je ostal kar med njimi. Ze od daleč so videli, da se iz hiše vali gost bel dim. Po-'spešili so korake. Noč je bila svetla in s severa je pihal mrzel veter. Bližnje planine so bile odete v novozapadli sneg. Tu, v dolini, pa je pomlad že naznanjala svoj prihod. Mraz je prebujal partizane iz sna. Kar naenkrat so prišli k Taborjevi hiši. Ko so premraženi in utrujeni partizani stopili v hišo, je Janez videl le široko peč, od katere je prijetno puhtelo. Čeprav je bila ura že blizu desetih zvečer, je vsa hiša še bedela. Gospodar, majhne rasti, star blizu štiridesetih let, se je sukal v veži. Jože in France, ki sta prva vstopila v Taborjevo hišo, sta hotele povedati gospodarju, kako je z njimi. Tabor pa ju rti in ni hotel razumeti, zato so se sporekli. Janez pa vsega tega ni več slišal. Takoj, ko je stopil v toplo in prostorno izbo, je odložil puško in nahrbtnik, obesil premočen plašč na lesen klin pri vratih, se skobacal na peč, ki ga je tako privabljala, in v trenutku zaspal. Jože in France se nikakor nista mogla sporazumeti z gospodarjem, zato sta počasi odšla. puške, ki so sejale smrt na vse strani. Prvi hip je bil Janez, ki je še vedno stal na peči, bolj zmeden kot preplašen. Nekaj časa se je vrtel po peči kakor miš, ki ne zna najti luknje. Nato pa je skočil s peči, da bi planil za tovariši, ki so se umaknili. Bilo pa je že prepozno. Odprla so se vrata in v izbo so pridrveli Nemci. Janezu so se zaši-bila kolena Obstal je, kakor da so mu noge prirasle k podu, ki je bil ves zamazan in dotrajan. In ko ga je nekdo zgrabil za ramena, je vzdrhtel od strahu. Mlad oficir ga je nekaj spraše-val, pa ga Janez ni razumel. »Kdo si, hoče vedeti gospod oficir,te je zagrmel poleg stoječi nemški vojak-Slovenec. Janez je bil v trenutku bled kakor stena. Že mu je prišlo na misel, da bi povedal, kdo in na kakšen način je prišel k partizanom in se zlagal, da so ga ti s silo zadržali v gozdu. Pa se je NOČNI OBISK V Kozarcu, v Bosni, jeseni leta 1941. Temna oblačna noč. Nevihta. Grotn in blisk. Dežuje kakor iz škafa. Polnočna ura. Trkanje na vrata. »Kdo je?« »Odpri, Ivo/« V odprtini vrat so se prikazale tri, štiri postave z naperjenimi puškami. »Ali so domobranci v hiši?* »Niso.« »Bomo preiskali hišo!« »Kaj hočete?« •Ali nas ne poznaž? Ne boj se! Naši smo.« Kako neki bi jih poznali Oblečeni so bili v dežne plašče, a kučme so jim zakrivale večji del obraza. Toda na kučmah si videl rdeče peterokrake zvezde. Da, to so partizanu Dva sta odšla na podstrešje, ostala dvojica pa je pregledala pritličje. Kmalu ste se vrnila oba partizana s podsrešja in sporočila vodji patrulje, da je vse v redu. Vrašal si, zakaj smo prišli, kaj hočemo; radi bi nekaj materiala, ki ga ti imaš in ga nujno potrebujemo. Ce imaš radio in razite pisalne potrebščine.« »Dobili boste, kar želite! Evo — tukaj pisalni stroj s kovčkom, kakor nalašč za vaše potrebe. Tukaj je petcevni radijski aparat — Philipsov s petimi cevmi — na baterije, tukaj imate šapirograf in tam si lahko vzamete, kar rabite pisarniškega materiala.« »Ali imaš kaj rezervnih žepnih baterij za radio?« »Nekaj bo.« •Kaj pa orožje? Imaš brow-ning?« »Ne, oddal sem ga na občini; imam samo še tole pištolo za plašen je psov* »Dobra je. Imaš še kaj nabojev?« »Boš dobil.« »Imaš mitnici jo oziroma razstrelivo?« »Nimam.« »Dobro. Gremo. Da pa ne boš imel kakšnih sitnosti, sporoči domobranskemu poročniku, poveljniku straže na tej postaji, da smo bili nocoj pri tebi in da smo si izposodili nekatere stvari. Povej mu, da bomo še prišli, toda takrat bo druga muzika! Hvala ti in na svidenje! Smrt fašizmu!« In odšli so v črno, vihamo noč. Ob svitu dneva so se prikazali iz svojih zaklonišč domobranski vojaki, ki »o stražili okrog postaje. »Kaj je bilo nocoj?« »Ne vprašujte! Kje ste bOi, ko je grmelo?« »Nismo nori, da bi nosili svoje glave naprodaj. Naj nosijo ustaši!« To je bilo moje prvo srečanje s partizani. Opazila pa tudi nista, da je med razgovorom s Taborjem, Janez odšel v sobo in se ni vrnil. Janez pa je sanjal o borbi, o tovariših, o domu. Prebudili so ga streti, ki so udarjali ob tla nekje pred hišo. Ko je odprl oči, je videl, kako so tovariši skakali iz kozolca in ostalih gospodarskih poslopij, kamor so se napotili zvečer kljub temu, da jim je gospodar to odločno prepovedal. Trenutek nato so se zaslišale eksplozije bomb, potem je bilo nekaj časa vse tiho. Kmalu pa so se trušču in ropotu pridružile še strojnice in Pred večerom v gorata... premislil. Spomnil se je Jožeta, Franceta ia drugih tovarišev, požrl sline, kakor da bi hotel pogoltniti izdajalske besede, nato pa je zajecljal: »Jaz sem domač... domač... domač ...« Ponavljal je besedo »domač«, kakor da bi hotel prepričati tudi samega sebe, da je to res. ★ Po tistem so Nemci pustili Janeza na miru. V sedel se je na klop k peči. Upal je, da bodo Nemci kmalu odšli, a se je pošteno zmotil. Ti se niso in niso hoteli odpraviti. Gospodar jim je prinesel žganja, kruha MLADA PESEM V PLATNENEM NASELJU OVA DNI V TABORU TRBOVELJSKEGA MLADINSKEGA PEVSKEG A ZBORA V ŽEBNIKU PRI RADEČAH Pred letom dni so se pionirji pevci z obeh osnovnih šol in nižje gimnazije združili v novi Mladinski pevski zbor. 2e ob koncu šolskega leta se je zbor predstavil pod vodstvom prof. Weingerla v Delavskem domu v Trbovljah s samostojnim koncertom. Uspeh je bil sijajen in so mlade pevce primerjali z nekdanjim trboveljskim »Slavčkom«. Menda je prišlo takrat tudi do sklepa, da ostanejo pevci tudi v počitnicah skupaj in odidejo oa taborjenje. »Svoboda-Center«, v katero je zbor vključen, je dala osnovni kapital in po zelo kratkih pripravah je sto pevcev in članov orkestra glasbene šole odpotovalo v Zebnik pri Radečah. Tu so v šotorih pred-vojaške vzgoje prebili ob štndiju in zabavi štirinajst dni in se v sredo vrnili domov. • TABOR SE PREBUJA. Son-c« je že visoko na nebu in se toplo upira v vrsto šotorov, pojavljenih vzdolž položne rebri. Pol sedmih. Rezek žvižg. Iz šotorov se vsujejo pionirji že »si '•opravljeni, izgleda, da so že komaj pričakovali vstajanje. Pred vsakim šotorom se razvr-*čajo desetine, peta desetina je Prva nared in desetar raporti-T® dežurnemu. Pri studencu se hitro vsi zvrstijo, toda pionirji *e umivajo zelo skrbno, kajti *a umazana ušesa dobiš takoj Piko. Sploh vlada v tabo-r*fču Mladinskega pevskega zbora neko zelo živo tekmoval-n° vzdušje. Osma desetina je Prua pospravila šotore, zato ®'®ejo pionirke prve na zajtrk. • ANKO, ANCICB... se sli- ši pesem iz osnovne šole vJag-njenici. Pesmi je konec in pionirji z vriščem planejo iz poslopja in se prično razvrščati okoli malice. Vsako dopoldne od osmih do pol dvanajstih imajo pionirji šolo. Pod vodstvom štirih glasbenih pedagogov napredujejo v prvi uri pouka v tehniki govora ter ločeni po glasovih prebirajo pesmi, ki jih pripravljajo za jesenski koncert. Za konec pa vadijo skupno v zboru. Dirigent VJeingerl ne izgleda popolnoma zadovoljen. Toži, da spanje v šotorih in kopanje kvari pevcem glas. Tudi da imajo premalo prostora, saj sta v šoli v Jagnjenici samo dva razreda, rabiti pa bi za vsak glas svojega. Člani orkestra Glasbene šole. ki so tudi V radeškem kopališči. prišli zraven, so zaradi tega morati domov, ker zanje ni bilo primernega prostora. • VRSTA ZA »REPETE« je usahnila, pionirji so siti, kajti kosilo je bilo res odlično. Po dopoldanskem naporu se bo sedaj prileglo malo spanja. — »Kopat se gremoI« — zadovoljno vzklikajo pionirji, ko se po spanju spet oglasi piščalka. Doma pa morajo ostati vsi, ki jim glas ni popolnoma v redu. Toliko živžava, kot te dni na kopališču Papirnice Radeče, že dolgo ni bilo. Pionirji se lovijo, skačejo s skakalnice in s strehe bližnje kopališke stavbe. Tega sicer dežurni ne sme videti-Toda ko so dovolj časa v vodi, morajo spet domov. Kajti pionir-pevec mora paziti na svoj glas. • NOBENEGA BOLNIKA vi v bolniški sobi, sestra Angelca pa ima kljub temu dovolj dela. Gledati mora, da so pionirji čisti, da je vse snažno okoli šotorov in da so menažke dobro pomite. Toda s pionirji nima težav, vsi jo radi ubogajo. Do sedaj so imeti v taborišču samo tri primere hujše angine, ki pa jih je sestra kmalu pozdravila. Obvezovati mora tudi vsakodnevne praske. • Gruča pionirjev je zbrana okoli prof. Tomaža Ulage, ki jim pripoveduje svoje mladostne in vojne dogodivščine. Vsi ga verno poslušajo in ga imajo zelo radi. »PrUtite še k nam! In k nami« ga vabijo od vseh strani. Toda za razgovor ni več časa, dekleta morajo v kuhinjo pomagat, fantje pa vodo nosit in drva cepit. Tudi je treba za nocojšnji taborni ogenj po dračje v gozd. • Živimo na kredit, mi je zaupala upravnica Joža Zagorc. Porabiti so že vsa sredstva, podjetja pa se še niso odzvala na prošnje. Tov. upravnica je ravnokar računala kalorično vrednost današnjih obrokov. 2900 kalorij. Pionirji so z hrano zelo zadovoljni. • BLEDO LICE POJDE Z NAMI! Obkolila me je skupina za- maskiranih Indijancev. Moral sem dvigniti roke in oditi z njimi do tabornega ognja. Mučenje? ne, samo konferenca vseh pionirjev. 5. in 8. desetini sta postati udarni, nabrali sta največ svetlih in najmanj temnih točk. Po taboru je zagrmel trikratni hura v priznanje najboljših desetin. Za njiju je bila pripravljena košara polna obloženih kruhkov. Toda obe desetini sta sklenili razdeliti svojo nagrado med vse pionirje! Kljub temu, da je bila večerja zelo obilna, se obloženi kruhki prav dobro priležejo. 9 ZAGOREL JE TABORNI OGENJ. Pionirji m pionirke plešejo. Pripravljen je tildi resni in šaljivi program. Vse se veseli. Okoli ognja, ki s svojimi zublji sega daleč v nebo se razvije Titovo kolo. Toda treba bo spat, čeprav je jutri nedelja. • MAMICE IN OČKI so prišli danes na obisk, mnogo jih je in pionirji so veseli. Prisluhnem razgovoru. Starši bi radi, da bi Nevenka odšla z njimi na morje. Ne, ostala bo z zborom do konca taborjenja. Samo mala Menči hoče z atkom domov, ima hudo domotožje. In atek jo Jutranji zbor pred Sašsri vzame s sabo; škoda, drugič ne bo več mogla z zborom na ta borjenje. Tako sem preživel z Mladinskim zborom dva dni in je bilo meni in pionirjem žal, ko sem odhajal. Matjaž, dirigentov sinček, pa mi je zaklical v slovo: »Pa še kaj pridite!« — »Rad, prihodnje leto!« BORUT PLAVSAK Pri vaj in svinjskega mesa. Mastili so se z dobrotami, tako da se jim. ni nikamor mudilo, čeprav so vedeli, da so v bližini partizani. Potem se je v stenski uri oglasila kukavica. Poldne je bilo. Gospodinja je prinesla na mizo skledo kislega' zelja. Razdelila je žlice in zaklicala: »Jest!« Tisti trenutek se je pred vrati izbe pojavil spet nov Nemec. Bil je od druge skupine, ki je zasledovala partizane. Počasi je povedal komandantu, da partizanov niso mogli nikjer najti in da zato čakajo na novo povelje. Ta pa je le jezno zamahnil z roko, velel vojaku, naj zapusti izbo in čaka novega povelja zunaj. Nato je komandant z zadovoljni m obrazom pričel obirati suho meso. Najprej je sedla k mizi majhna, kakih pet let stara deklica, nato je prišla od nekod dekle, ki je menda pri hiši služila, končno pa je tudi gospodinja sedla k mizi. Le gospodar se ni odzval njenemu klicu, ker je imel še vedno opravki, z vojaki. Janez je bil v hudi zadregi. Ce ne gre jest, bo postal Nemcem sumljiv, češ rekel je, da je domač, pa ne jč z njimi. Ce pa prisede, ga lahko kdo izmed domačih vpraša, kako si upa — pa bo njegova laž spet prišla na dan. Po kratkem premišljevanju se je odločil in prisedel. Dekla ga je začudeno pogledala, mala deklica pa se je nekam veselo vznemirila: »Mama, glej...« Gospodinja pa je gledala strogo. Prav tako strog je bil njen pogled, ko je zavrnila otroka: »Bodi tiho in jej lepo! Glej, vsa se boi popacala!« Cez nekaj časa so Nemci odšli iz izbe in z njimi tudi gospodar. Janez tega ni videl, ker si ni upal obrniti pogleda od mize. Spoznal pa je po tišini, ki je nenadoma zavladala v izbi. Nekaj časa ni bilo slišati drugega kakor zadevanje žlic ob lončeno skledo. Gospodinjin pogled je bil še vedno strog. Rekla pa ni nič, tudi sedaj ne, ko so biti sami v izbi. Janez ni mogel prenesti njenega pogleda, še bolj pa ga je tiščal njen molk. Po kratkem obotavljanju je vstal in se zmuznil skozi vrata. Na puško in nahrbtnik, ki ju je prej v strahu potisnil v peč, sedaj še pomislil ni Ko je vrata zaprl za seboj, je še vedno čutil na sebi gospodinjin pogled. Sreča, da je bila veža prazna. Tudi pred hišo M bilo nikogar, pač pa so se slišali glasovi nekje izza hleva. Na vežnem pragu je za hip obstal. Travnata jasa v doBni je bila ozka, le kakih trideset do štirideset metrov je bilo do potoka, takoj na oni strani pa se je zač*l gozd Tam nekje so biti Jože, France in drugi, ki so bili že rešeni. Morda sedaj čakajo nanj. Odločil se je in pognal v beg. Tistih trideset do štirideset metrov široka jasa se mu je zdela strašno dolga, kajti ves čas je trepetalo v njem: zdaj bodo zaropotale strojnice! Zgodilo pa se ni ničesar, le težko sopihanje ga je dušilo. Tudi ko se je že skril v drevje, si ni upal oddahniti. Pognal se je znova v beg in se ni ustavil, dokler ni izčrpal poslednjih moči. Nato »e je (Menil tanke bukve in ob njenem deblu zdrknil na tla. V prsih ga je močno peklo, kakor da se mu je vnela kri. Pred očmi so mu začeli plesati temni kolobarji. Omagal je. , Cez čas ga je nekdo poklical: »Janezi« Zdramil se je. Pred njim so stati Jože, France m drugi. »Da si se le rešil, bait smo se zate/• je dejal Jože. Ob besedah »bali smo se zate« je bilo Janezu kakor tedaj, ko je še živela njegova mati in ga je kdaj pa kdaj s toplo roko pogladila po glavi. »Kje pa imaš puško?* se je nekdo spomnil. Tedaj je postalo Janezu spet težko, ni se upal dvigniti oči. Rešil ga je Jože, ki je dejal: »Samo, da se je rešil, kako puško bomo že dooth ZdnjJ« Janez ga je pogledal, /n ko mu je z obraza razbral, da so njegove besede odkritosrčne, mu je postalo laže pri bi ga ne bilo sram, bi se stisnil k Jožetu kakor nekdaj k materi. Tako pa te je le rahlo dotaknil njegove roke, kakor da se je po naključju zadel vanjo. Otroško igrišč«- — Pred dnevi ao pričali gradi« v Brežicah otroško Igrišče med mestnim parkom in stanovanjskim naseljem. Komunala v Brežicah po. skuša zgraditi te objekte čim ceneje in bo za sedaj namestila peskovnike, razne gugalnice, in če bo mogoče, tudi tobogan. Novo igrišče bo lahko sprejelo do 300 otrok. Glede na lego mesta bo treba urediti v kraju še eno igrišče nekje ob stadionu ali pa v okolici Prosvetnega doma M.T. Zagorje se pripravlja na Ob nadaljnjem delu trboveljske „Svobode-Center“ Mrtve sezone letos ni občinski proznik ze doigo časa ^ mio vemo ugibanja — zlasti med kulturnimi krogi — ki se je sukalo okoli vprašanja dovršitve novega Delavskega doma v Trbovljah. Mnogi so bili vse doslej trdno prepričani, da so napovedi o zanesljivem datumu otvoritve (Nadaljevanje s 1. strani) njih odrih. Gostovala pa bo tudi dramska družina »Svobode-Za-savje«. Prvi dan praznovanja bo na letnem prireditvenem prostoru slavnostna akademija, ici jo bo pripravila ZB skupno z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi Sodelovale bodo skupine delavsko-prosvetnih društev, godbe na pihala in drugi. Zadnji dan praznovanja bo imel občinski ljudski odbor slavnostnno sejo, na katero bo povabil tudi predstavnike množičnih organizacij in društev, nato pa bo veliko zborovanje na prostoru pred Staro Solo. Predvidene je tudi, da bodo na hiši. kjer je imela nemška žandarmerija svojo postojanko, odkrili majhno spominsko ploščo. O pripravah za zagorski občinski praznik bomo še poročali. iv) tega »doma prezgodnje. Spričo obsežnih del, ki jih tolikšna zgradba nujno zahteva, so bile te napovedi res zelo dvomljive. Danes pa kaže drugače: do- končna zgraditev se hitro bliža svojemu koncu in 29. november letošnjega leta kot dan otvoritve doma postaja stvarnost. Tega so se pričeli z vso resnostjo zavedati vse kulturne sekcije »Svobode-Center♦, pravzaprav pravilneje, vse Štiri trboveljske »Svobode«, kajti v delo v novem domu bodo vključene vse »Svobode« Običajno je v teh mesecih zavladalo mrtvilo, tako v dramski družini kot pri pevskih zborih, delo pa se jv omejeno nadaljevalo le pri godbeni sekciji Letos pa nadaljujejo sekcije s svojim delom prav tako, kot da so v polnem sezonskem času. In potrebno je to. Čas beži, čez noč pa ni moč opraviti vsega, kar bo zahtevala otvoritev novega Delavskega doma. V tem pogledu prednjači »Svoboda-Center«, ki je že večkrat razglabljala na ožjih in kasneje na širših kulturnih sestankih, česa naj bi se lotile njene sekcije, da bi bil program pripravljen pravočasno, pa tudi kvalitetno. Sadovi o teh razgovorih se že kažejo. Pevske vaje s solisti kot zborne za opero »Gorenjski slavček« so, lahko rečemo, zaključene oziroma intonančno izvedene. Opera čaka le še na režijsko in scensko obdelavo. Izvedel jo bo mešani pevski zbor »Slavček« pod vodstvom dirigenta Jcžeta Skri-narja. Gledališka družina si je zadala SirSi program. Dom bo odprt s Cankarjevimi »Hlapci« in intenzivne vaje za to dramo, v kateri bodo nastopali najboljši igralci gledališke skupine »Svo-bode-Center«, so se že pričele. Režija je v rokah tov. Karla Malovrha, ki bo skrbel za dostojno, četudi amatersko uprizoritev. Ustanovimo nižjo kmetijsko- gospodarsko šo!o »Planinsko rožo« Je uprizorila trboveljska »Svoboda H« Morje buta ob skale Čestokrat poudarjamo in ugotavljamo, da je treba storiti potrebne korake za dvig strokovne in splošne izobrazbene ravni kmečkih proizvajalcev. Na vsakem koraku vidimo primitiv- šolstvo ▼ občini Hrastnik Družbeno upravljanje se vse bolj uveljavlja Na področju industrijsko močno razvite hrastrri.ške občine je osem Sol. V samem kraju imajo dve osnovna šoli, rdžjo gimnazijo in gospodinjsko šolo, ostale šole pa so v okoliških vaseh in naseljih. Na Dolu imajo nižjo gimnazijo in osnovno šolo, na Turju in na Kalu pa osnovno šolo. Naš sodelavec je na hrastniški občini povprašal o učnem uspehu na vseh šolah, o delu šolskih odborov in o težavah s katerimi so se borile v pravkar minulem šolskem letu šole na področju Hrastnika. Povedati moramo, da je kakor drugod tudi v hrastniški občini pereč problem na šolah pomanjkanje prostorov. V tem pogledu je še posebno težko na nižji gimnaziji v Hastniku, ki ima absolutno premalo učilnic, poleg tega pa ji občutno primanjkuje tudi ostalih prepotrebnih prostorov. Poleg tega pa so imele šole tudi nekaj drugih težav, ki prav tako niso bile malenkostne. Sem sodi tudi pomanjkanje učiteljskega kadra, učnih knjig in celo zvezkov za šolske naloge. NfiS kaj razveseljivo tudi ni stanje prknernih učH. Vsa ta, ki jih Imajo sedaj, so že zastanete in ne ustrezajo več nalo. gam sodobnega pouka, misliti na nakup novih pa zasedaj še ni mogoče, ker razpolagajo šole z zelo majhnimi denarnimi sredstvi. Obisk pouka v minulem letu je hffl, kakor smo zvedeli, sfcoro po vseh šolah dober. V tempo-gledu le bilo nekoliko slabše le na šolah na Kalu in v Turju, kjer so nekateri starši svoje otroke namesto, da bi jih poslali v šolo, uporabljali raje za delo na posestva. Proti tem pojavom so v hrastniški občini nastopili kar najstrožje, kar je edino pravilno in nekatere starše predati tudi sodniku za prekrške. Družbeno upravljanje se tu<# na šolah v Hrastniku vse bolj in bolj uveljavlja. V minulem šolskem letu so delali zlasti dobro šolski odbori v Hrastniku in na Dolu, nekoliko slabše pa na Kalu in v Turju, kjer še, kakor je videti, niso dovolj spoznali bistva in velike pomembnosti teh odborov. Solda odbori so pomagali posameznim šolam z obiski na domovih slabših učencev, medtem ko večje samoiniciatjve še ni bilo opaziti. Po šolah so imeli tudi več roditeljskih sestankov, ki pa so bili žal dobro obiskani samo od staršev boljših učencev. Sedaj, na koncu pa poglejmo na kratko še učne uspehe hrast-niške tal okoliške mladež! na posameznih šolah! Na nižji gimnaziji v Hrastniku je izdelalo razrede 276 dijakov, medtem ko bo moralo ponavljati razred 98 dijakov. Na osnovni šoli Rudnik je z uspehom končalo šolsko leto 306 učencev, padlo pa jih je 70, v osnovni šoli Center jih je izdelalo 183. razred pa bo ponavljalo 41 učencev. Na pomožni šoli je bilo letos 14 učencev, izmed katerih razreda nista te-detela le dva, medtehi ko na gospodinjski šoM. ki je štela 18 gojenk, ni ndbena ocenjena ne- zadostno. Učni uspehi na okoliških šolah pa izgledajo takole: Na nižji gimnaziji na Dota j« izdelalo 100 dijakov, razred pa jih bo ponavljalo 50. Na osnovni šob je pozitivno ocenjenih 134, negativno pa 30 učencev. Na osnovni šoli Kal je obi^co-v«Jo šolo 10 učencev, izmed katerih niso izdelali štirje, na Turju pa 33. V tem kraju bo ponavljalo razred 16 otrok. ^ nost, ki je največja ovira napredku. primitivnost in zaostalost, ki se pri nas podeduje iz roda v rod. Če je kdaj koli obstajala težnja da spremenimo zastarele tradicije, potem o tem lahko govorimo prav v današnjem času, ko se marsikdaj dobronamerna in koristna akcija razblini ob nepojmovanju proizvajalcev Vsi očitki prizadetim so odveč, če upoštevamo, da še do danes nimamo ustreznega zavoda, kjer bi lahko mlademu kmečkemu človeku nudili prepotrebno strokovno znanje. Motijo se tudi tisti, ki mislijo, da je vprašanje primitivnosti in neznanja rešljivo z nekaj predavanji, ki so vsekakor koristna, ne morejo pa nadomestiti sistematične izobrazbe v redni strokovni JoK. V celotnem procesu zimskega izobraževanja popravljamo le pomanjkljivosti preteklosti s tem, da starejšega IZ BRE2IC Najstarejši Brežičan umrl. — V občini Brežice živi več 80- in 90-letmkov. Med njimi je pred kratkim umrl najstarejši Brežičan, Karel Hribar, star 95 let tal H) mesecev. Pokojnik je bil že leta 1881 soustanovitelj brežiškega gasilskega društva in je bfl tako kot najstarejši gasilec nad 75 let član društva. |jANIČAIt učimo vse tisto, kar bi moral že vedeti, p reden se je sploh odločil za kmečki poklic. Prav gotovo je danes že skrajni čas, da začnemo pri mladini, saj je prav preobrazba kmetijstva največ vezana na mlade kmetovalce-zadružnike. Če hočemo, da se bo naš kmečki naraščaj znal pravilno orientirati v problemih svojega časa in družbenega razvoja, je neogibno nujno, da ga za to tudi umsko usposobimo. Za uresničenje načel, ki poudarjajo potrebo dviga kmetijske proizvodnje in spremembo proizvodnih odnosov, ne zadostujejo le določena materialna sredstva, temveč so prav tako nujne ustrezno razvite duševne sposobnosti ljudi, ki ima- jo opravka s sodobnimi proizvajalnimi sredstvi. Se mnogo je momentov, ki govore za ustanovitev kmetij-sko-gospodarske šole in uvedbo kmetijskih nadaljevalnih šol. Ta potreba prihaja do izraza v sedanjem obdobju prav od spodaj, ko ustanavljamo aktive mladih zadružnikov, ki morajo napredovati tudi v strokovnem pogledu, če hetejo biti kos težki in odgovorni nalogi našega bodočega kmetijskega gospodarstva. Prav ta organizirana kmečka mladina se vse bolj zaveda, da v socialistični državi ni zahteva po višji in širši izobrazbi le pravica vsakega posameznika, temveč da je to tudi njegova dolžnost. Namen nižjih kmetijskih šol je, da vzgajajo mladino za strokovno delo v kmetijstvu, da poglabljajo njeno strokovno znanje in tudi njeno splošno izobrazbo. Take šole so pa tudi najučinkovitejše sredstvo za razvijanje socialističnih oblik v kmetijskem gospodarstvu. Dovolj je argumentov, ki v celoti upravičujejo ustanovitev takega gospodarskega zavoda v našem okraju. Saj bodo prav gotovo tudi naše kmetijske zadruge zainteresirane, da vključujejo svoje najmlajše člane v kmetijsko šolo, ker v čestih primerih nimajo sposobnega kmetovalca, ki bi res uspešno vodil določen pododbor njen« kmetijsko-po-speševalne dejavnosti. V naših pogojih nam je potrebna kmetijska šola splošnega tipa, kajti specializacija bi bila za sedaj neumestna, zlasti še, če upoštevamo, da se bo večina absolventov šole vrnila na domača posestva, ki pa še zdaleč niso specializirana, V kolikor pa specializirana družbena posestva potrebujejo delovni kader, naj ga črpajo iz specialnih šol v drugih okrajih, ki pa so navzlic velikim potrebam razmeroma slabo zasedene. Dosedanja praksa kaže, da je treba voditi račun o strokovnem delavcu že takrat, ko se bori z gmotnimi težavami pri obiskovanju šole, ne samo takrat, ko je šolanje že končal. Ce bomo tako delali in ravnali, bo marši, kje že v bližnji prihodnosti rešeno pereče kadrovsko vprašanje in tudi kmetijske šole bodo polno zasedene. Bo. V delu je tudi že mladinska uprizoritev M aršakovega »Mu-cinega doma« v režiji tov. Geni Rakove To pa še ni vse. Pričele so se že tudi vaje za Nestroye-vo spevoigro »Oh, ta ljubezen šmentana«, ki bo izpopolnjevala repertoar prvih uprizoritev v novem domu. Ne pozabljajo pa na obnovitev nekaterih aktualnih in nadpovprečno uspelih dramskih del, ki bodo olajšala študiranje novih brez daljšega pretrganja uprizarjanja in dopolnjevanja •dela, ki ga bo zahteval ta dom. Pevski zbor »Zarje« pripravlja za to priložnost obširno, celovečerno kantanto, s katero bo proslavil obenem 25-letnico obstoja zbora Za ta dan pripravlja zbor kvaliteten program, pesmi, ki so jih pevci prepevali na svojih koncertih v vseh petindvajsetih letih obstoja pevskega društva. Poleg tega bo zbor povabil na svojo proslavo tudi okoliške, prijateljske pevske zbore. Mešani pevski zbor »Slavček* ima v načrtu tudi še obnovljeno opereto »Pri belem konjičku«, pripravlja se pa nadalje na celovečeren koncert, na katerem bo prvič izvajana nova kantata Rada Simonitija »Kolednica mladinskih delovnih brigad«, ki jo je komponist pripravil prav za to priložnost. Ce bodo k temu programu 'prispevale svoje še ostale trboveljske »Svobode« in če se bo delo nadaljevalo z isto intenzivnostjo, potem dom ne bo zgrajen, da bi sameval oziroma, da bi bila v njem prirejena }e tu in tam kaka prireditev, s čimer ne bi dosegel namena, zaradi katerega je postavljen. Rešitev nagradne uganke iz 28. številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga priobčili v predzadnji številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpično): 1. voda, 2. osel. 3. dete, 4. Aleš. 2.reb je prisodil prvo nagrado Brandtu Mirtu, učencu II. razr. osnovne šole, Hinjce št 9, pošta Krmelj — drugo nagrado p« dobi po odločitvi žreba Betka Gradečak, učenka n. razreda nižje gimnazije Orešje št. 81. pošta Bizeljsko. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem našo nagradne uganke za pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje Besede (vodoravno in navpič' no): 1. povez žitnih stebel, 2. glasbeno znamenje, 3. zeml)8’ ki jo obkroža voda, 4. pogodba (tujka). Črke: AA, KK, NN, OOOO, PP, S, TTT. Pravilne rešitve nam prin®" site ali pa pošljite po pošti n° nedelje, 29. julija opoldne. pva pionirja bosta dobila za rešitev magičnega kvadrata po odlo' čitvi žreba za nagrado mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena priimka šolo, ki ste jo letos otr iskali, nadalje pošto in kraJ’ kjer ste doma. Uredništvo 45 V prijaznem kotlču, v zatišju med dvema vrstama gričev je stal slavni klošter stiški. Tam je že dolga leta bival Marko Kozjak. Lasje so mu bili tedaj že osiveli, postava, nekdaj moška in močna, se je bila sključila in zgrbančila. Največ je pripomogla žalost za sinom, da mu je starost prezgodaj Jela lomiti kosti. Menih Marko Je živel sam zase in v svoji bolečini, kj je tudi čas ni ublažil. 46 Opat Udalrik Je z odprto knjigo v rokah sedel v svoji izbi. Njemn nasproti pri durih jc stal velik mož Urokih pleč, ki ga je opat Tila imenoval: na prvi pogled bi ngantl, da je vojak. »Sinoči smo ujeli neznanega človeka,« pripoveduje Til. 7,daj pa trdi htapeo Andrej, ki Jc bil pop">j n” rrradii nn Kozjaku, da Je to talsll cigan, ki je Markovega sina Jurija ugrabil.« 47 Menihi se hitro zbero okrog eigana In- ga izprašujejo. Obetajo, da se mu bo veliko prizaneslo. ako pove po pravici; nasproti pa žugajo, da ga dajo neutegoma obesiti, ako ne pove vse po pravici. Cigan Je sicer priznal, da Je dečka odpeljal, a več noče povedati, le z menihom Kozjakom hoče na samem govoriti Trdi, d« bo Marko zanj prosil in ga odrešil vislic. Marko Kozjak pride iz svoje Izbe. Ko « . da je v samostanu tisti, ki mu Je sina odpe I 1 navdahne up očeta, upanje, da Je še mogoče s dobiti nazaj. Vse naenkrat Je hotel izveden cigana. ' Iliri)a Cigan pa zašepeta Marku, da mu Jc •>“ . Peter prodal. Komaj Marko zasliši te bc. zgrne se v omedlevico na tla. Prestrašen veli opat, naj cigana zapro.