Most med Vzhodom in Zahodom                                 
Elektronika'83
Pred kratkim smo bili na Gospodarskem razsta-višču priča izredno pomembni 30. jubilejni medna-rodni razstavi elektronike, telekomunikacij, avtoma-tizacije, računalništva in nuklearne tehnike. Najsta-rejša specializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji se je v tridesetih letih svojega obstoja razvila v prvo-razredno jugoslovansko in priznano mednarodno strokovno in poslovno srečanje.
Še vedno vsa ta leta sledi razvoju. pomaga pri uveljavitvi dosežkov zlasti domače industrije ter ve-liko prispeva k vzpostavljanju in poglabljanju stikov tako med domačimi kot mednarodnimi proizvajalci in strokovnimi ustanovami. Na teh razstavah pa spoz-navamo njihove najnovejše dosežke, na njih se sre-čujejo in primerjajo vse tehnološko pomembne elek-tronske industrije sveta, ki nam dajejo množico in-formacij, pomembnih za našo aktualno gospodar-sko problematiko.
Dejstvo je, da postaja elektronika vse bolj nena-domestljiva za obvladovanje sodobnih tehnološko-proizvodnih in drugih procesov, odtod tudi vse večje povpraševanje po njej. S tem narašča število proi-zvajalcev, pa tudi konkurenca na svetovnem trgu. Ohranjajo se le proizvajalci, ki se specializirajo za posamezna ppdročja in ki pokrivajo čimvečji del sve-tovnega trga. In v tej mednarodni delitvi dela in v ino-
vacijsko najzahtevnejši gospodarski panogi je tak-šen razstavni sejemski prikaz še kako dobrodošel. Ta tudi potrjuje spoznanje, da se inovacije pojavljajo predvsem tam, kjer gospodarske organizacijestalno sodelujejo z raziskovalnimi. in da je domača pamet lahko več vredna kot tuja. Enako je uspeh zagotov-Ijen tam, kjer pride do delitve dela v več OZD. tudi iz več republik. Tak za zdaj sicer osamljen primer smo na sedanji razstavi elektronike videli na področju ra-čunalništva, kjer so bili razstavl|eni kvalifetni in mo-derno zasnovani domači računalniki, ki so sad do-mače pameti. domače tehnologije in uporabe do-mačega materiala. S tem so dani pogoji. da standar-diziramo domačo računalniško proizvodnjo in konono pridemo do enotnega računalniškega si-stema v Jugoslaviji. ki je sedaj odvisen od tujine. Naše domače računalništvo pa je tudi dober zgled za druga področja elektronike.
Ljubljanske razstave sodobne elektronike so zla-sti zadnja leta med najbolj obiskanimi jugoslovan-skimi profesionalnimi priredilvami. Letošnjo si je ogledalo okrog 60.000 obiskovalcev. Več kot polo-vica med njimi jih je bilo a strokovnih in poslovnih krogov. Skupaj s to letošnjo si je vse te razstave v tri-desetih letih obstoja »elektronike« ogledalo eviden-tiranih 1.850.000 obiskovalcev. Med obiskovalci je
tudi vse več mladih, ki jih ta panoga sedanjosti in bo-dočnosti vse bolj zanima, čeprav je zabavna elek-tronika najmanj zastopana — letos samo s 6,2 od-stotka. In takšno zanimanje mladih obiskovalcev tudi dokazuje vzgojni in poklicno usmer|evalni pomen te razstave.
K uspehu letošnje prireditve so v marsičem pri-spevale tudi spremljaioče prireditve. sa| sta organi-zirala Gospodarsko razstavišče in Elektrotehnična zveza Slovenije kar štiri simpozije in seminar. Na tem sejmu je sodelovalo več kot tisoč strokovnjakov s področja elektronike \z vse Jugoslavije z 237 stro-kovnimi referati.
Med 540 domačimi in tujimi razstavljalci iz 20 dežel sveta so se Ijubljanske manifestacije udeležila tudi šišenska podjetja AVTOMONTAŽA TOZD To-varna grelnih naprav, AVTOTEHNA, Studijska oprema BOUKA, DONIT TOZD Filtri, Laminati in Trival. ELEKTROVOD. ISKRA COMMERCE, Ll-TOSTROJ in PAP.
In nazadnje — tako veliko zanimanje za to panogo potrjuje.tudi deistvo, da etektronika nasploh vdira v vse celice našega življenja in da si brez nje ne mo-remo več zamisliti našega vsakdana in sodobnega sveta nasploh.
• »                        Mario L.Vilhar