Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIIӀ. Lendava, 4. oktobra 1936. Štev. 40 Cena 1 Din. Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Verni Goričanci — svojemi kmečkomi voditeli Dr. Korošci. Minister g. Dr. Krek na shodi JRZ pri Gradi. — Okoli 3000 Goričancov manifesteralo v slogi, skupnosti i odličnoj disciplini za politiko edinoga slovenskoga kmečkoga voditela Dr. Korošca. — Slabo vremen preprečilo šče trikrat vekšo vdeležbo. — Drügi odlični govorniki : minister v. p. Vesenjak, Dr. Klar, g. Bajlec i tajnik JRZ g. Kranjc. Grad, te prekrasen kotiček naše lepe Goričke, je doživo dnes tjeden svoj pomemben i zgodovinski den. Ne je bilo čüti, da bi na gračka i sploj gorička tla stopo kda kakši aktivni minister i obiskao naše vrle i poštene goričke kmete. Dokeč so bili na vladi lüdje, ki ne so prišli iz naših kmečkih vrst, se je nieden minister ne spomno, da tüdi pri Gradi, da tüdi na Goričkom žive siromaški ali veren i vrli kmečki narod, ki ravno tak potrebüje pomoči, tanačov i lübezni kak drügi kraji, če ešče nej bole. Te gospodje so sedeli na mehkih stocaj i so ne občütiii potrebe, da bi šli, obiskali i pomagali najdalešnjim i zakotnim krajom. Minolo pa je ešče komaj dobro leto, od kak je prišla za JNS-arsko diktaturo lüdska vlada, v šteroj tüdi mi Slovenci mamo resan dva praviva kmečkiva voditela i katoličanskiva boritela: g. Dr. Korošca i g. Dr. Kreka. Naš slovenski voditeo g. Dr. Korošec bi sam najrajši osebno prišeo med svoje drage Goričance. Ali prevnogi državni posli so ga zadržali. Prišo pa je drügi naš kmečki voditeo i slovenski minister g. dr. Krek i s tem ispuno že davno željo Goričancov. Z g. ministrom Krekom pa so prišli h Gradi tüdi drügi kmečki boriteli i voditelje i to: minister v p. g. I. Vesenjak, tajnik JRZ. g. M. Kranjc, nar. poslanec za lendavski srez g. dr. Klar i banski svetnik g. Bajlec iz Sobote. Navzoči je bio tüdi zastopnik oblasti sreski načelnik g. Lipovšek. Priprave za grački shod. Krajevna organizacija JRZ. pri Gradi je že dugo časa občütila potrebo, da tü v lepom goričkom koti priredi javen politični shod. Naši Goričanci so vsigdar bili, so dnes i bodo vsigdar pristaši g. dr. Korošca. Ar so zadnje čase prihajali med te miren gorički narod razni plačani komunistični, JNS arski i Mačkovi agenti i so šteli z raznimi oblübami delati propagando za svoje sebične i nepoštene namene, je bilo potrebno našim dobrim gračkim i goričkim možem i dečkom povedati, naj se ne dajo zapelavati i noriti od tühinskih agentov. Vodstvo organizacije JRZ. pri Gradi, na čeli z agilnim g. banskim svetnikom Bačičem je vse potrebno včinolo, da grački shod na zvünaj i znotraj sijajno izpadne. Na predvečer shoda so vrli varašanci z veseljom pribežali, da lepo okrasijo i pripravijo zborovalni prostor. Ali, na žalost, slabo vreme je preprečilo vsako zvünešnje delo. Ali to je ne strlo močne vole i želje varašancov, da odličnim gostom pripravijo lepi sprejem. V nedelo zajtra, kda je dežč henjao i se je prikazala jütranja zarja, so ponovno pohiteli i grački dečki i dekle pa sijajno pripravili zborovalni prostor. Sprejem ministra g. Kreka i drügih odličnih gostov. S težkim srcom smo pričaküvali nedelskoga jütra i prosili, da bi nam dobri Bog za te den dao lepo vreme. I naša želja je bila poslühnjena. Dešč je henjao i čakao tak dugo, da smo opravili našo lepo politično manifestacijo. Točno ob pol 9. vöri so se pri Kmečkoj hranilnici i posojilnici pri Gradi zbrala šolska deca pod vodstvom svojih vučitelov, zastopstvo občine, uradov, gasilcov i drügih organizacij pa velka četa naših zavednih možkov i dečkov, članov JRZ. Z godbov na čeli i z zastavov je Veličastna povorka zavinola od posojilnice na marof, gde je bio določen sprejem. Dobrih 10 minut pred 10 vörov se je pripelao g. minister s svojim spremstvom. Godba je zaigrala „Hej Slovenci“. Kda je gospod minister istopo ga je pozdravila nešteta vnožina z mahanjom robcov i z vzklikanjom : „Živio g. minister“. Pristopo je mladi dečkec z lepim šopkom i v imeni dece zaželo g. ministri dobrodošlico. Za njim je gospoda ministra pozdravo v imeni goričanskoga naroda g. banski svetnik Bačič. V imeni vučitelstva i drüge inteligence je pozdravo ministra g. šol. upraviteo Beloglavec, v imeni občine pa predsednik občine. Povorka v cerkev k sv. meši. Po slavnostnom sprejemi na marofi se je povorka začnola vračati nazaj proti cerkvi. Med pohodom so moški i dečki veselo vzklikali slovenskomi voditeli g. Dr. Korošci, g. ministri Dr. Kreki i drügim gostom. Pri sv. meši i predgi so bili g. minister i vsi drügi Odlični gostje. Po končanoj slüžbi božoj se je palik razvila povorka od cerkve k govorniškomi odri, ki je bio ves v zelenji, v cvetji, v vencaj i zastavaj. Nad odrom je bio krasen napis „ Verni Goričanci — svojemi kmečkomi voditeli Dr. Korošci“ — ki je povedao istinsko lübezen Goričancov do Dr. Korošca. Tüdi celi drügi plac je bio spleteni i okrašeni z vnogimi mlaji i slavoloki. Slavnostno zborovanje. Točno ob 11 vöri je g. banski svetnik Bačič Franc otvoro slavnost- no zborovanje. Pozdravo je predvsem izrednoga gosta g. ministra Kreka, nato pa tüdi vse drüge odlične goste, domače zastopnike i končno okoli 3000 zavednih Goričkih moškov i dečkov, ki so se te den v slogi i sküpnosti zbrali pri Gradi, da manifesterajo za našo dobro stvar. Včasi nato je predao reč glavnomi govorniki na tom shodi pri Gradi g. ministri Kreki. Govor ministra Dr. Kreka. Najprvle je razjasno zdajšnji politični položaj i povdaro važnost sodelovanja dobrih krščanskih mož pri občinskih volitvaj. V drügom deli svojega govora je povedao od našega razmerja do Hrvatov sledeče : „Mi Slovenci ščemo tüdi ostati Slovenci. Zato bodemo od svojih stvareh sami odločali i za svoje interese po svojoj lastnoj pameti delali. Mačkovo gibanje je po njegovoj izjavi hrvatsko narodno gibanje. Naj to tüdi ostane. Ne branimo Hrvatom, da bi ne ostali verni svojemi Mački, zato pa tüdi mi za sebe zahtevamo pravico. da ostanemo Slovenci zvesti dr. Korošci. Najostrejše obsojamo vse tiste, ki posküšajo pod firmov mačkovstva delati zmešnjave med Slovenci. Pod Mačkovov firmov bi se radi vrinoli v Slovenske vrste tisti, ki za Slovenske interese dozdaj šče nikaj nè so napravili, ar so se dozdaj ne mogli med Slovenci uveljaviti. Sami si bodemo izbrali zastopnika, ki nas bode vodo. Za Mačkovo gibanje se zavzemajo mladi lüdje, ki so ali komunisti ali anarhisti i razdiralci“. V nadalnom govori je g. minister razložo uredbo od razdužitve kmeta. G. Kreka so poslüšali številni poslüšavci z najvekšim zanimanjom i odobrovanjom. Včasi v začetki ministrovoga govora se je šteo oglasiti nekši „poznani mačkovec, šteri je bio za te poseo najeti. Gda je pa vido, da je „sam“, je postao tak ponizen i tihi, kak da ga nega na sveti. Najhitrej njemi je bilo žao ešče za tisto reč, štero je povedao v svojoj zapelanosti. Govor g. min. v p. Vesenjaka. Za g. ministrom Krekom je nastopo g. minister v p. Vesenjak, ki je meo lepi govor od samouprave i decentralizacije. Dotekno se je tüdi našega gospodarskoga i prosvetnoga pitanja. Vsi navzoči poslüšalci so z velkim odobravanjom sledili njegovomi govori. (Od drügih govornikov vsebino objavlamo na 2 strani 2 kolona.) Trüdimo se za gospodarski podvig prekmurskoga lüdstva . . . Naša krajina ma med svojimi izobraženci tüdi lüdi, ki so zdrüženi v drüštvi, štero „dopüšča vsakomi člani kakšište (polübni) svetovni nazor“ i ki si je „za svoj cio določilo“, ka se trüdi za „kulturni, socijalni in gospodarski podvig prekmurskega ljudstva“, pa se za te „dvig“ tüdi „bori“. Tüdi ustanavla to drüštvo „potujoče knjižnice, zato, da bi z dobrimi knjigami v materinskem jeziku dvignil kulturni napredek med prekmurskim ljudstvom“. To so njüve lastne reči i tak so sami povedali od sebe. Tem rečam te že lehko verjemo, da nam pokažejo njüvo pravo sliko. V tom drüštvi se lehko teda vsi zberejo. Vsaki, ki verje v Boga ali ne, krščenik i brezverec, kapitalist i komunist, marksist i fašist — pač vsakši, ki samo šče delati za „kulturni, socijalni in gospodarski podvig prekmurskega ljudstva“. Samo to je potrebno i nikaj drügo. To je tista osnova, kde naj se vsi zdrüžimo v bratskom objemi ednakosti, pravice i slobode, kde se naj borimo za „ljudsko pravico“ i „staro pravdo“. Kak nespametni smo pač mi lüdje na sveti. Zakaj tej strašni boji v Španiji i tisto zverinsko klanje v Rusiji, zakaj takši boji i nasprotstva med fašisti i komunisti, kapitalisti i proletarijatom ? Vse to je strašna bedarija. Zakaj se ločiti v dva tabora i te se med sebov boriti na žive i mrtve ? Ali ne bi bilo rejsan bole pametno, če bi si vse človeštvo ustanovilo podobno drüštvo, ki bi dopüščalo vsakomi člani (kapitalisti, katoličani, fašisti, komunisti itd) njegov „svetovni nazori“ i bi melo za svoj cio, boriti se za „kulturni, socijalni in gospodarski podvig“ vsega človeškoga roda? Kak lepo bi bilo te na sveti. Ustanavlali bi potüjoče knižnice i bi te z dobrimi knigami v materinskom jeziki dvigali kulturni napredek človeštva. Te knižnice bi vozili lehko okoli z železnicami, ki zdaj itak nemajo kaj voziti, ar lüdje že nemajo penez i tüdi letine so bole slabe. Tak bi železnice tüdi nekaj zaslüžile. Kelko delavcov bi lehko bilo zaposlenih pri nalaganji knig, pri prevozi knig z vlaka v naše vesnice itd. Pa zakaj naj bi človeštvo ustanavlalo podobno drüštvo. Ne potrebno. To naše drüštvo „poljubnoga svetovnoge nazora“ naj bi svoj delokrog razširilo na celi svet. Naziv „prekmurski“ bi se pač mogeo samo črtati. Kak enostavno bi to šlo. I celi svet bi bio rešeni. Samo to bi bila nevola, proti komi naj bi se te to drüštvo borilo. Ja, na to smo skoro pozabili. Ar drüštvo ma v programi, da se „strogo v skladu“ s pravili „bori“. Če se drüštvo ne bori. je nepotrebno. Pa naj nas to ne skrbi, proti komi bi se borili. Vej samo pogled na dozdajšnje delo na to naše drüštvo polübnoga svetovnoga nazora nam s prstom pokaže, kde i što je naš sovražnik. Na sveti je vnogo nesebičnih lüdi, čistih rok, ki so vse svoje živlenje živeli i živejo za drüge ; ki vse svoje düševne i telovne moči žrtvüjejo v dobro bližnjega. Ki so sami ostali siromaki. To so tisti lüdje, ki kak sv. Janez Krstnik Herodeži, pravijo vsakomi človeki, ki hodi po nepravoj, krivičnoj poti. — „Ne ti je to dovoljeno !“ To so tisti lüdje, ki istino povejo odločno i brez straha vsakomi odkrito v obraz. Povejo jo brezverci, kapitalisti i komunisti ! To so tisti lüdje, proti šterim bi se moglo boriti to novoustanovljeno svetovno drüštvo lüdi polübnoga svetovnoga nazora. V tom bi obstojao boj za kul- turni, socijalni i gospodarski napredek človeštva. V tom najmre obstoja tüdi boj naših lüdi polübnoga svetovnoga nazora. V bratskom objemi so zdrüženi tej mladi „socijalno“ čüteči lüdje z najvekšim bogatašom v Soboti. V njegovom listi, ki je „zraseo iz žülov i znoja našega lüdstva“ (Nov. 6. sept.) i šteroga lastnik je postao bogataš v tistoj državi, za štero so se drügi borili i pri tom ostali šče naprej siromaki, se oboji sküpno borijo za „kulturni“ napredek proti lüdem čistoga srca i čistih rok ! Marksisti se vküper z bogataši borijo proti pravici i resnici, borijo posebno za gospodarski podvig našega lüdstva, ki ga je v istini potrebno ! Marksisti se prej borijo proti kapitalistom. Ve pa den za dnevom čüjemo posebno iz Rusije glas, ka je ravno kapitalizem i fašizem najvekši nasprotnik „komunističnoga“ raja. — Marksizem se prej bori za pravice „ponižanih i razžaljenih“, kak to tej lüdje tak radi ponavljajo. Marksisti se prej borijo proti vsakomi „izrablanji i izžemanji“ „delovnih maš“ od strani kapitalistov. Takše je prej poslanstvo itiarksizma, ki prinaša socijalno pravičnost. Pa gde vidimo pri naših gospodaj polübnoga svetovnoga nazora kaj podobnoga? Tej se bratijo z našim najvekšim bogatašom. Ali so kda vzdignoli glas proti človeki, ki si je z pejnez, štere si je zaslüžo pri bikaj našega lüdstva, štere bi lejko tüdi večkrat, če ne vsigdar, dragše plačüvao, postavla po najrazličnejših krajaj naše države najmodernejše mesnice i se tak njegov kapital od dneva do dneva množi i njegov küp penez raste. Preglednite spise, na priliko povesti i romane ednoga izmed vodilnih lüdi teh gospodov polübnoga svetovnoga nazora, ali najdete kde samo edno reč, da bi v njih obsodo ravnanje našega bogataša s cenami naše živine posebno v časi Jevtičovoga i Kramarovoga režima ? Ali se takše i podobno delo pravi, delati za „gospodarski podvig“ našega prekmurskoga lüdstva ? Ali se to pravi boriti se za pravice „delovne mase ?“ Ali se šče takši lüdje vüpajo med kmete i delavce priti s svojimi za gospodarski podvig prekmurskega ljudstva“ borečimi se načeli ? Malo več značajnosti i doslednosti bi pa že pričaküvali od lüdi z zrelostnim izpričevalom v žepi ! Če njim je v istini za pravico, naj se borijo proti krivici, ne pa proti čistim rokam i čistim srcom ! Tak se tej mladi „socijalno“ čüteči lüdje vküper z našim bogatašom trüdijo i borijo za kulturni, socijalni, posebno pa gospodarski podvig našega lüdstva ! Marksizem i kapitalizem v bratskom objemi v borbi proti poštenosti, značajnosti, v borbi proti istinskoj blaginji delovnoga lüdstva, 2 N O V I N E 4. oktobra 1936. NEDELA osemnajsta po risalaj. Evangelij (sv. Mataja 9.) Tisti čas se je Jezuš, gda je stopo v ladjo, prepelao i prišeo v svoje mesto. I poglej, prinesli so njemi mrtvoudnoga, ležečega na posteli. Gda je Jezuš vido njih vero, je pravo mrtvoudnomi : „Zavüpaj, sin, odpüščeni so ti Tvoji grehi“. I glej, nešterni od pismoukov so si mislili: „Te govori bogokletno“. Kda je Jezuš vido njih misli, je pravo: „Zakaj v srci hüdo mislite ? Ka je ležej, praviti : „Odpüščeni so ti grehi“, ali praviti : „Vstani i hodi ?“ Da te pa znali, da ma sin človekov oblast, na zemli odpüščati grehe“ — pravi te mrtvoudnomi : — „vstani, vzemi svojo posteo i idi na svoj dom“. I stano je i odišeo na svoj dom. Kda so pa vnožine to videle, so se zbojale i slavne Boga, ki je dao lüdem takšo oblast * : * Dvoje čüdo nam kaže denešnji evangelij : grešnika očisti, rekoč : „odpüščeni so ti tvoji grehi“ ; betežnika ozdravi, rekoč: „vstani i hodi“. Obe čüdi nam oznanüjeta božo vsemogočnost. Vsemogočen je Bog v telovnom sveti, vsemogočen pa tüdi v dühovnom sveti. Betežnika ozdraviti z rečjov, što zmore to ? Pa poglej malo okoli sebe. Edno samo travo stvoriti, što more ? Eden sam kamen napraviti, što more ? Zgledni se večer na jasno zvezdnato nebo. Edno samo zvezdo prižgati, što zmore kaj takšega ? Pa kelko je zvezd na nebi, ki jih vidimo i kelko jih je, ki jih s prostim okom ne vidimo, pač pa z dobrim dalnogledom. I kak velke so zvezde ! Sto i jezerokrat vekše, kak naša zemla. Naše sunce celo 1,300.000 krat vekše kak zemla ! Pa so zvezde, ki so vnogo vekše, kak sunce. Vse jih je stvoro Bog, ki je vsemogočen, i z ednov samov rečjov : bodi! Ka je človek pred Bogom. Ka more človek pred Bogom. Tak kak je pesek mali pred suncom, je človek mali pred Bogom. Niti edne travice nemre napraviti. I denok vüpa proti Bogi govoriti. Pijanec se bije po prsaj: ka mi što more ? Nečistnik hodi zamazani: nega Boga! Komunist podira cerkve, mori dühovnike i verne kristjane : vničimo Boga. Kapitalist grmadi peneze, siromaki z žülnatnimi rokami jemle njegov zaslüžek i v svoj žep devle : bogastvo je moj bog. Poglej ga, človeka, mala smet tü na zemli i proti Bogi se postavla, ga nešče meti za Boga, se nešče držati ‘njegovih zapovedi. Nešče vervati v sodbo, smeje se onim, ki verjejo. Takši je človek. Vsemogočen je Bog, ki se lehko premaga, da nadütoga, brezvernoga človeka na mesti ne konča. Spadnimo na kolena pred Vsemogočnim i ga molimo. Ne odürjavajmo ga i ne žalimo ga, ar vsemi bo ednok konec i jako teški račun bomo davali pred Njim za svoje grešno početje. Najvekši je človek te, gda ponižno prikloni svojo glavo — pa če tüdi je vučeni — pred Vsemogočnim Bogom. Govor nar. poslanca dr. Klara. Kak tretji govornik je nastopo dr. Klar, nar. poslanec za lendavski srez. V imeni lendavskoga sreza je pozdravo goričanske može i dečke, žene i dekle. Njegov govor — pun navdüšenja — je bio poziv Goričancom, naj ostanejo verni dr. Korošci, ar je samo dr. Korošec Spravo, spravla i bo Spravo kaj dobroga za naš kmečki slovenski narod. Ar so drügi predgovorniki govorili od slovenskih razmer samo na splošno, se je g. dr. Klar pomüdo malo pri razmeraj v Slov. krajini. Vsakoga človeka bole sodimo po delaj njegovih kak pa po rečaj. Zdaj pa poglejmo malo, što je Spravo našim lüdem največ dobroga, če ne naš voditeo dr. Korošec ? Što je dvigno gospodarske cene? Što je našim lüdem — dvovlastnikom odpro slobodno pot? Što je vredo izseljensko pitanje, što povzdigno v Soboti delavski dom ? Što je nazaj Spravo našo prekmursko gimnazijo ? Što je napravo ešče dosta drügih dobrot prekmurskomi lüdstvi? Nišče drügi, kak slovenski kmečki voditeo dr. Korošec. On ne obečavle dosta. On dela. Eno leto ga komaj mamo ešče na vladi, pa kelko je že spravo ! Kelko so pa spravili gospodje iz JNS arskoga, liberalnoga i drügih taborov našemi lüdstvi v dugih 7 letaj kak so sedeli na vladnih storaj ? Nindri nikaj nemajo pokazati. — Po deli sodimo — ne po rečaj ! Izvolimo za župane našim goričanskim občinam može, šteri so Korošcovi, so vsigdar bili i bodo. To de najlepša zahvala našemi voditeli dr. Korošci. Zdrüžimo se z lendavskim srezom i pri občinskih volitvaj pokažimo, da sta oba prekmurska sreza tesno v objemi dr. Korošca. G. banski svetnik Bajlec. K reči se je oglaso banski svetnik g. Bajlec. Tüdi on je naglaso delo naših voditelov za naše kmečko lüdstvo. Naši ne obečavlejo, liki delajo. Ka se ešče nigdar ne zgodilo, je prišo h Gradi aktivni minister i s tem pokazo, da misli i dela za nas. Hodo je i vido naše blatne i slabe ceste i zveze. — Dobili bomo lepšo cesto do cerkvi, dobili bomo lepšo i boukšo zvezo z Mačkovci, dobili bomo ešče več toga. Ne do naši voditelje trobili sveti - ne — 1. ki dali i napravili nam bodo. — Ali tüdi mi pokažimo — posebno pri zdajšnjih občinskih volitvaj: Zvestobo za svestobo ! Kak zadnji se je oglaso k reči tajnik JRZ g. M. Kranjc. (Od vsebine njegovoga govora i nadalnoga poteka shoda bomo pisali v prišestnoj številki. Op. uredništva.) Shod je zaklüčo g. minister Vesenjak i se vsem zborovalcom lepo zahvalo. Politični pregled. Domači. Minister dr. Krek v našoj krajini. Najvažnejši dogodek preminočega tjedna v našoj krajini je bio obisk gospoda ministra Dr. Kreka. Gospod minister, šteri našo krajino izredno lübi i nam pokaže svojo naklonjenost i se potegüje za nas, gde samo more, je to svojo lübezen do naše krajine ponovno dokazao s tem, da je zdaj v kratkom časi bio že drügoč v našoj krajini. Preminočo nedelo zajtra se je pripelao iz Maribora z autom v Soboto na dom g. banskoga svetnika Bajleca, odket se je po kratkom zajtriki odpelao v drüžbi g. ministra v pokoji Vesenjaka, g. narodnoga poslanca dr. Klara, g. banovinskoga tajnika Kranjca, g. banskoga svetnika Bajleca i g. načelnika Lipovšeka na shod h Gradi. Po shodi se je gospod minister odpelao v Rakičan, gde se je vdeležo blagoslovitve nove električne naprave. Naše lüdstvo je gospoda ministra vsešerom z najvekšov radostjov i z najvekšim spoštüvanjom sprijalo z želov, naj bi gospod minister ešče večkrat prišao k nam, kak v krajino, štera ga z vsov lübeznijov sprejme. Zavolo nedostojnoga obnašanja je bio kaznovani advokatski pripravnik g. Kovač iz Nedelice. Kak je ešče vsem tistim v spomini, šteri so bili navzoči pri velkom shodi g. ministra dr. Kreka v Lendavi, se je g. Kovač tam tak obnašao, da je bilo vse naše poštene lüdi naravnoč sram. Sredi med vnožinov lüdstva je meo srakico do pojasa razkapčeno, oči vö potisnjene, vse žile na guti napnjene, okoli vüst penavi je kričao pa mlato z rokami v smeri proti g. ministri, tak ka smo dostakrat ne mogli razločiti, če so bili to človeči, ali živinski glasovi. Za takše svoje obnašanje ga je oblast kaznovala z 500 Din kazni, če pa toga ne bi mogao plačati pa 10 dni zapora. Kovač se je proti toj kazni pritožo, pa je bila pritožba kak neosnovana zavrnjena. Mladim gospodom, šteri so zavolo obnašanja kaznovani, nemremo ravno preveč častitati. Plačüvanje kmečkih dugov. Najvažnejši zakon, šteroga je naša vlada zadnji tjeden napravila, je gotovo zakon od plačüvanja kmečkih dugov, ali kak se uradno imenüje, »Uredba o likvidaciji kmečkih dugov*. Po toj uredbi se bo tistim, šteri so po toj uredbi smatrani kak kmetje, dug brisao do polovice, če je dužnik ne več dužen kak 25.009 Din i če je dug v posojilnici ali banki. Če je što dužen posojilnici ali banki nad 25.000 pa do 500.000 Din, tomi se briše 30 do 50 procentov, kak ga sodišče oceni, da je bole ali menje zmožen plačati. Brisano šumo pa nosijo nikelko banke i posojilnice, največ pa država, štera izda posojilnicam i bankam bone, za štere si denarni zavodi potom lehko spravijo peneze za izplačilo vlog. Če je pa kmet dužen kmeti, ali kakšemi drügomi privatniki, ne posojilnici ali banki, te na predlog upnika sodišče določi, kelko mora dolžnik plačati. Če je upnik pobirao previsoke, oderuške obresti, te sodišče zniža dug lehko na polovico ali ešče več. Če pa upnik dokaže, da dužnik popunoma lehko plača celo šumo, sodišče odloči, da plača dužnik upniki kmeti celo šumo, v 12 letaj po 3 procente obresti. Dugovje pod 250 Din so nej zaščiteni i se morajo plačati v celoti včasi. Dug obrtniki ali trgovci do 500 Din se mora plačati v 12 letaj brez obresti. Vse to vala se razmi samo za stare duge, šteri so nastali pred 20. aprilom 1932. leta. Dugovje, šteri so nastali po tom časi, kak tüdi razne komencije, arenda, kazni i delavske plače. Dug, šteroga što mora plačati iz herbije po pogodbi, ali teštamenti, se tüdi lehko zniža do polovice, če tisti, šteri mora drügoga vöplačati, dokaže, da se je tisto nepremično imanje, iz šteroga mora druge vö plačati, od časa, gda je bila pogodba napravlena, pa do časa, gda trbe vö plačati, na svojoj vrednosti preračunanoj v peneze zmenšalo za več kak 25 procentov. Gda se ugotovi, na kelko se zmenša dug kmetov, te je kmet ostanek duga, šteroga je do zdaj meo v Posojilnici ali banki, od zdaj naprej dužen plačati državi i to v 12 letaj po 4 i pol procente obresti. Vsakša rata se mora plačati najkesnej do prvoga novembra vsakše leto. Prvo rato bodo morali dužniki kmetje plačati že letos 1. novembra. Za državo bo te rate pobirala Priviligirana agrarna banka v Ljubljani po posebnih čekaj tak, kak se pobira državna dača. Šteri kmet pa tüdi zdaj ne bi redno plačüvao svojih dugov, tisti zgübi zaščito i se ves dug naednok sterja od njega. Rešitev kmečkih dugov je bilo edno zmed najžmetnejših pitanj i je bilo strašno teško to tak rešiti, da bi bili vsi zadovolni. Po toj uredbi bo država teške miljone prevzela na sebe, nikelko pa tüdi posojilnice i banke, posebno tiste, štere so do zdaj iz kmečkih dugov velke dobičke delale. Dobro je pa, da se je vlada denok ednok odločila i to pitanje rešila. Z izdanjom bonov i kreditiranjom naših denarnih zavodov bodo cene kmečkim pridelkov močno šle gori i kmet se denok ednok lehko reši svojih dugov. Upniki pa šteri so šparali i svoje peneze nosili v posojilnice, teh svojih vlog ne zgübijo, nego je dobijo v rataj v celoti izplačane. Zaistino so vnogi i vnogi siromaški kmetje lehko zahvalni zdajšnjoj vladi, v šteroj je tüdi naš slovenski voditeo Dr. Korošec. Dijaški kotiček. (Refleksije) Vera je neobhodno potrebna. Kaj bi bilo z ubožci, če ne bi bilo vere? Če jim vzamete vero kaj jim boste dali? Ali jim boste rekli, da imajo pravico do sreče? Toda, kako jim dati to srečo? Z razdelitvijo državnega premoženja? Če bi pa vsak dobil le nekaj dinarjev... Ali jim boste rekli : „Potrpite, na zemlji so gore in doline, tako so med narodi bogatini in reveži. Bogatini so gore, ví reveži ste doline. Kakor zemlja ne more biti brez gora in dolin, tako narod ne more biti brez bogatinov in revežev.“ Ali jih bo ta odgovor umiril in oveselil ? Ali jih bodo te besede osrečile ? Morda jim bodo trenutno zatemnile oči, a solz ne bodo mogle nikdar obrisati. Obljubljati srečo in nebesa na zemlji, se pravi iz naroda se norčevati. Če jim vzamete vero, kaj jim boste dali? „Lačen sem !“ vpije revež .... „Duhovnike imaš, k njim pojdi !“ odgovarjajo brezverci in nalagajo ubožce na ramena duhovnikov, in če si upa revež ustaviti koga na cesti in ga prositi pomoči, si upa edinole duhovnika. — „Bolan sem, trpim !“ vpijejo revni bolniki... „Tam so redovnice !“ odgovarjajo brezverci in nalože breme na čista angelska bitja, da preživljajo življenje v oskrbovanju bolnikov, sirot in najbolj zapuščenih bitij. — „Imam otroke, potrebne vzgoje pa sem reven !“ kliče ljudstvo... „Tam imaš redovnike in redovnice, obrni se do njih, ti se trüdijo z izmečkom človeštva. — Vzemite vero, in jaz ne vem, kaj bo iz naroda. O pač, vem kaj bo. Izgubil bo dobrotnike in dobrotnice, najbolj požrtvovalne, najbolj ljubeznive. In kaj bodo postavili na njihovo mesto? Nič ! Ali poznate razloček med politiko in redovnico ? Politik govori vedno o zatajevanju, ne stori pa nič dočim uboga redovnica navadno molči, pri tem se pa zatajuje. Le poglejte usmiljeno sestro, ki streže bolnikom, in šolsko sestro, ki poučuje otroke. Kaj jih sili k temu ? Dobiček ? Če pa nimata nikake plače. Kaj torej? Jezus Kristus, ki s svojim trpljenjem oznanja požrtvovalnost s svojim delovanjem pa ljubezen do malih in trpečih. Kakšen zločin tedaj, odvzeti vero! Kaj bi bilo z ljudstvom, če bi izginila vera? Ne imelo bi več teh ljubečih angelov in v svoji bedi bi umiralo zapuščeno. — Ne imelo bi tolažbe v prihodnje življenje in v svoji bedi bi obupavalo. — Ne imelo bi ničesar, kar bi ga brzdalo v pogub- nih strasteh in tako bi podivjalo. Dogajali bi se prizori kakor jih vidimo v Rusiji in Španiji. „V Caricinu ob Volgi, ki se zdaj imenuje „Stalingrad“ — tako poroča očevidec — „sem nekoč doživel dneve, ki niso imeli v zaporih nobenega na smrt obsojenega jetnika. Ljudstvo je bilo preplašeno in si ni upalo delati javnih prestopkov. Oblásti so se zbale, da se ne bi komunisti odvadili moriti. Prijeli so na tikem več desetoric nedolžnih meščanov in jih po noči ustrelili, da ne bi prišla mladina iz vaje. Slični dogodki so se dogajali tudi po drugih mestih, in vi komunistični mladenci, to dobro veste.“ Beda, obup, podivjanje, evo vam posledic brezverstva ! Na koncu še vprašaj domovino, kaj je vera za njo. Thiers ni bil katoličan, in vendar ga slišimo reči : „Če bi imel v svoji oblasti zaklad vere, bi ga hotel razdeliti po svoji domovini. Imel je prav. Da domovina prospeva, potrebuje požrtvovalni državljanov, ki so pokorni postavam, ljubijo domovino in so pripravni za njo umreti. Kdo bolj priporoča to kakor katoliška vera ? Kje je vera, ki bi tako močno klicala kakor katoliška: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega !“ (Mk. 12,17.)— Vsak človek bodi višji oblasti podložen : ni namreč oblasti od drugod kakor od Boga.“ (Rimlj. 13, 17.) Kdo se je zoperstavil Kalvinu. ko je učil, da učenci sv. evangelija niso dolžni ubogati svetno oblast? Katoliška vera. Kje najdete vero, ki bi pokazala tako zvestih domobrancev, kakor katoliška? Ona je rešila Evropo divjih barbarov, ona se je borila za prostost sužnjev, ona je zmagala pri Dunaju in Lepantu, ona je hrabrila Francoze, Angleže in Irlance, da so se z nepopisno navdušenostjo borili za domovino še tedaj, ko je imela domovina zanje le verige in mučeniško orodje. Toda dosti ! Če bi našteval, bi ne skončal. In zdaj Odstranite Boga in vero S čim boste nadomestili vero ? z vedo? Toda ta rodi učenjakov, ne pa pravičnih in požrtvovalnih državljanov. — S postavo ? Toda ta brez vere ne sega do duše, ampak vlada le na zunaj. — Z močjo ? Dobro ! Z železom in bičem boste nadomestili Boga in vero. Toda, ko ljudstvo nima vere, mora biti suženj. Glejte domovino brez vere : — domovino sužnjev ! O vi, ki imate vero, razlijte jo v svojo vas, v svoja mesta, po svoji domovini, med svoj narod, kajti narod, če je veren je najbolj navdušen, je bolj močan v obrambi svoje velikosti. (Konec). 4. oktobra 1936. N O V I N E 3 Svetovni. Komunisti iz Španije skoro pregnani. Redna vojska Španske države, štera je ne mogla več trpeti neredov i krivic, kakše je delala komunistična španska vlada i se je za toga volo odločila, da napravi v državi red, vsešerom čiduže bole napredüje. Komunisti v najvekšem neredi vsešerom bežijo pred rednov španskov vojskov, pri tom pa nad prebivalstvom i njihovim imanjom ne henjajo s svojimi grozovitostmi. Dnes je že celomi sveti jasno, da je komunizem za človeško drüžbo najvekša nesreča. Ka delajo komunisti v Španiji, se skoro ne da popisati. Morijo, kolejo, ropajo, kradnejo, do koj pridejo. Vse pač po tistom, nam že znanom recepti : kaje tvoje, je moje, pa če mi ne daš, ti razbijem glavo. To je pač nevarna banda pokvarjencov i manjakov, šteri bi radi brez dela iz trüdov, delavnosti i šparavnosti drügih živeli. To najlepše lehko vidimo tüdi pri nas, da se za komunizem navdüšüjejo navadno samo kakši pokvarjene i manjaki. Nova trgovinska pogodba med Italijov i Jugoslavijov je bila podpisana preminočo soboto, dne 26. sept. Vüpamo se. da bo s tov novov pogodbov tüdi našemi kmeti v vekšoj meri pomagano, da ležej svoje pridelke i živino proda. Delavnost naše vlade se lepo kaže ravno v tom, da stalno skrbi za to, naj bi se cene kmečkim pridelkom i živini zdignole i nova trgovinska pogodba z Italijov gotovo dosta pripomore k tomi, da se cene živini ešče bole zdignejo. Vrednost francoskoga franka znižana. Francoska vlada je vrednost franka znižala za skoro 30 procentov. Za naše delavce bo to slabo, zato ka za frank dobijo skoro eno tretino menje kak do zdaj, pravijo pa, da misli zdajšnja francoska vlada delati na to, naj se tüdi delavske plače za telko zvišajo, za kelko se je frank v svojoj vrednosti znižao. Prekmursko muzejsko društvo. Minulo nedeljo 27. septembra je imelo PMD svoj tretji občni zbor v Soboti. Iz odborniških poročil smo spoznali, da to naše mlado, skromno, samemu sebi prepuščeno društvo žilavo gradi svojo bodočnost. Dasi PMD ne prejema niti sorazmerno takih podpor, kakor ostala pododbna društva na Slovenskem, je vendar iz dobre volje članov in zlasti odbornikov storil marsikaj. Skušalo si je zlasti zagotoviti prepotrepne prostore. Upamo, da jih bomo radi razumevanja soboške občine kmalu dobili v gradu v Soboti. S tem se bo delo društva lahko razmahnilo, ker bo imelo kam shraniti nabrane zgodovinske in narodo -pisne predmete, dalje je odbor skrbel zlasti za knjižnico, ki je z darilom prof. S. Milača (62 številk) in Mohorjeve družbe letos precej narasla. Za spoznavanje naše kulturne zgodovine je društvo preskrbelo, da se je 18. avg. vršil ogled znamenite gotske cerkve v Turnišču. Založilo je tudi razglednico notranjščine te cerkve in portala soboškega gradu. Poziva članstvo, naj kupuje in širi te razglednice, prosi pa isto tudi vse ostale prijatelje naše kulture. — PMD je pričelo skrbeti za postavitev nagrobnika dr. Fr. Ivanociju, kar bo združeno s proslavo 200 letnice rojstva Mikloša Küzmiča pri Sv. Benediktu. Na občnem zboru se je poudarila misel naj se nesmiselna ulična imena v Soboti nadomestijo z imeni iz naše zgodovine. Enako tudi v Lendavi. Za bodoče bo društvene naloga zlasti ureditev prostorov, proslava Ivanocija in Küzmiča (izdaja knjižice o obeh), študij narodopisnega gradiva, pospešenje nabiranja muzejskih predmeto in skrb za delovni naraščaj. Treba je dvigniti število članov, zato so k pristopu vabljeni vsi ljubitelji naše kulture. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor : predsednik Vilko Novak, profesor v Mariboru; podpredsednik Franc Gumilar, šol. upr. v Lipovcih; tajnik Viktor Smolej, prof. v Soboti ; blagajnik Mirko Štubelj, učitelj v Soboti ; knjižničar Ivan Zelko, kaplan v Dobroviku; arhivar Bela Horvat, šol. upr. v Krogu ; odbornik Miroslav Kokolj, strok. učitelj v Lendavi; preglednika Ferd. Hartner, župan v Soboti in Ivan Jerič, dekan v Turnišču. PMD zasluži od strani naših izobražencev mnogo večjo pažnjo, kakor je je bila deležna doslej. To je edino društvo, ki se bavi samo s študijem Slovenske krajine, zato ga moramo vsi podpreti. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Klekl Jožef, mlajši Po dugom betegi so zaspali večno spanje g. Klekl Jožef, plebanoš v Vel. Dolencih. Rojeni so bili g. plebanoš 3. marca 1879. na Krajni, 1. 1902. so bili posvečeni v mešnika, od 1911. leta pa so bili plebanoš v Vel. Dolencih. Pokojni so bratranec našega voditela Klekl Jožefa. Pogreb pokojnoga je bio 26. septembra. Naj počivajo v miri ! (Dugše poročilo prinesejo drüge Novine). Podpora. Po prizadevanji gosp. narodnoga poslanca Dr. F. Klara je naklonila Kr. banska uprava lendavskoj siromaškoj kühinji jako lepo podporo. Nešterni siromak tüdi letos ne bo lačen i to zavolo nesebične dobrotnosti g. poslanca. Premeščeni so iz Sobote : g. Sodnik Mirko Roš po lastnoj prošnji na sodišče v Laško, po slüžbenoj potrebi, sta pa premeščeniva g. major Naradžič v Južno Srbijo i g. vučiteo Ferjan v Remšnik na Pohorji. Olepševalno drüštvo za Soboto je bilo ustanovleno preminoči tjeden. Za predsednika je zvoljeni g. župan Hartner. Lepe razglednice törjanske stare cerkvi i sobočkoga grada je založilo Prekmursko muzejsko drüštvo. Küpüjte samo te razglednice ! Cena 1 D. Na železnici. Iz Maribora v Soboto vozita samo dva vagona. Dostakrat je tü pretesno, posebno, ar se notri vozijo lüdje, šteri se ne pelajo prek Müre. Železniška oblast naj to popravi. Na železnici čüjemo vsigdar grdo spako „Murska“ mesto Sobota. Čüjemo tüdi, da sprevodnik kriči „Dokležovje, Beltinci“ mesto „Dokléžovje, Beltinci.“ Tüdi „polazak“ je ne slovenski, liki „odhod“. Želemo zbolšanje !! Selekcijska drüštva v Bogojini, Beltincaj i v Dolini so dobila po 10.000 Din podpore od ministerstva za kmetijstvo za pospešüvanje živinoreje. Se pozna, da mamo v lendavskom srezi dobroga poslanca. Novi ravniteo mariborskoga bogoslovja je postao g. kanonik dr. A. Osterc, negdašnji beltinski kaplan. Novomi gospodi ravniteli častitamo i njemi želemo vnogo božega blagoslova na novom mesti, ki je edno zmed najodličnejših i najbole odgovornih v celoj škofiji. — G. novomešnik Jerič Mihael je imenüvani za prefekta (predstojnika) v dij. semenišče v Maribori. Ravniteo sobočke gimnazije g. Pregelj Rudolf je premeščeni iz Sobote v Maribor. V g. Preglji zgübimo zaistino dobroga profesora i odgojitela naše dijaške mladine. — Na sobočko gimnazijo so premeščeni sledeči gg.: Fabjan Viktor, Jesenovec Franc, Žorga Friderik i Žgur Adela. Osebni glas. Premeščeni je iz Lendave vojni referent g. Gabrovič Matjaš, ki je že 15 let najverneje spunjavao svoje posle v Lendavi. Dober gospod je vsakšemi rad pomogeo v vojaškoj zadevi, zato ga je lüdstvo vzlübilo i spoštüvalo. Njegovo novo mesto pa je Džakovica pri Albanskoj meji. G. Gabrovič je naš rojak, rojen na Gredaj pri Hotizi. Na novom mesti njemi želemo, naj se dobro počüti i naj Slovensko krajino vsikdar ohrani v dobrom spomini. Naša gimnazija v Soboti. V prvi razred se je letošnje leto vpisalo 124 dijakov. V prvih štirih razredaj (v nižjoj gimnaziji) je nad 390 vučencov. V dvema samoupravnima razredoma — to je v V. i VI. razredi je nad 70 dijakov. Na celoj gimnaziji je vse vküp nad 460 dijakov. Ali nam more što praviti, da mamo premalo dijakov za obstoj popune osemrazredne gimnazije ?! Molitvi za preganjane katoličane v Španiji i za svetovni mir se bodo opravile v vseh naših cerkvaj dnes 4. oktobra. Slomšekov svétek. 24. sept. je Šolska mladina cele naše krajine obhajala Slomšekov den. Bog daj, da bi bilo v njoj kaj Slomšekovoga düha. Ivanci. Prostovolna gasilna četa se tem potom najtopleje zahvalüje g. Dr. Klar Franci narodnomi poslanci, da nam je s svojov prošnjov sproso pri kr. banska upravi v Ljubljani za Zidanje gasilskoga doma znesek 5000 Din. Gasilsko drüštvo se že več let pripravla, da si postavi svoj dom. Ne je pa moglo priti do nikše pomoči, dokeč joj je ne priskočo na pomoč g. poslanec Dr. Klar. Z ednim se tüdi drüštvo zahvalüje občinskomi odbori v Bogojini, posebno pa g. predsedniki, da nam je zagotovo v proračuni znesek 1000 Din za zidanje gasilskoga doma. Potrebno pa je šče vnogo trüda, trplenja i pomoči, da si mala četica zgradi primerno gnezdico. Četa je trdna i verna, zato se vüpamo, da bo s svojimi trdimi, krvavimi žülami s pomočjov občanov prišestno sprotoletje pokazalo geslo pozdrava : „Pomozi Bog!“ Najprvle teda tovariši gasilci s tem vüpanjom nam bo vse lehko, najbole lehko nam pa bo, kda si zdehnemo : „Hvala Bogi, spunila se nam je žela !“ Zdravnik v Dobrovniki išče starejšo, pošteno, dleavno i čisto slüžbenico, ki zna kühati i se razmi na vsa gospodinjska dela, da bi lehko bila gospodinja. Od slüžbenice se zahtevle znanje vogrskoga jezika. Več se zve pri zdravniki. Lendava. Zavolo pomenkanja prostora v zadnjoj številki Novin komaj zdaj lehko sporočamo. — Dva tjedna bo, kak je Lendava doživela velko senzacijo. Obiskao jo je najmre akrobat g. Barkovski Peter - Hari, ki je štiri večere, to je od četrtka do nedele nevervane reči kazao na vajati. S strehe enonadstropne hiše g. Tivadara pri cerkvi je vtégno vajat prek po cesti na drügo hišo. Na toj vajati je Bakovski dosta bole gvišno hodo, kak što drügi po vednakoj cesti, če si liter vina potoči dol po grli. V rokaj je vsikdar držao kakših pet metrov dugo štango, s šterov si je pomagao držati ravnovesje. I ka smo te videli? Prek vajati je šo mirno, kak trezen človek hodi po poti. Gde šte je henjao i stao. Drügoč je pa bežao prek s hitrimi koraki, kak piceki bežijo, gda kvočka kaj najde. Pa drügoč si je neseo sto pa stolec s sebov i je na sredi vajati nad cestov stano, sto postavo na vajat, stoček tüdi, se nanjega seo i na sto skladao večerjo i začno večerjati. V svojoj gostolübnosti je pozvao gledalce gor na vajat k večerji, rekši, ka šče na drügom kraj stola je prostor za ednoga. Se razmi, da tüdi najbole lačen ne vüpao gor iti. Drügoč si je pa košare, spletene iz šibja kak korbeo, zvezao na noge i tak šo prek po vajati. Nato jih je vrgeo dol, da si jih je vsakši lehko zvezao na noge i bi šo probat. Pa nihče ne vüpao. Drügoč si je pa z robcom zavezao oči, nato se pa šče vsega oblekeo v šörko vreče i se na vrhi glave zavezao. Samo roke je porino skoz lüknje, da je lehko palico držao v rokaj i tak šo prek ceste. Tüdi z biciklom i motorbiciklom se je vozo prek po voži. Pač strašne reči je predvajao, ka so ništerni malo ne omedlevali. — Barkovski je oženjeni, star 25 let. Na pitanje, kak je prišeo do toga posla, je pravo, da je pred osmimi letami vido znamenitoga akrobata Strohschneídera, ki je tüdi v Maribori hodo (tü bodí povedano, da se Strohschneíder nej bujo, nego samo nogo í rebra potro, gda je v Sígedvarí spadno z vajati) í tak dobo veselje. Obhodo je že vso Jugoslavijo í Madžarsko. Rojeni je v Novom Vrbasí, je Hrvat í govori šče nemški i bole slabo madžarski. Lendava í okolica ga ne bo hitro pozabíla. Prvi Sneg se je pokazao pri nas zadnjega septembra v ranih jütrašnjih vöraj. Mislimo, da se nam letos rano zima nakloni. V. Polana. Nekdašnja sloga i jedinost med nami polančari se rüši. Velka večina nas je ostanola verna nespremenlivim krščanskim istinam i ščemo ostati verni našim krščanskim voditelom, mali deo mlajine se pa že leta zbira okoli naših „šolanih rojakov“, ki so obiskavali šole, da bi nas včili. A smo spoznali, da nam ne davlejo zdravoga krščanskoga krüha. Ne morejo ga dati, ar se cerkve odznotra bojijo. Mi pa vidimo, ka delajo po sveti takši, ki se cerkve ogiblejo. Vidimo Rusijo, vidimo Španijo. Da bi pa mi svojo lepo cerkev, štero smo si sami postavili s telšimi trüdi, v šteroj se naša deca krstijo, v šteroj poslüšamo reč božo, v šteroj smo zbrani vsakšo nedelo pri daritvi sv. meše, da bi mi to cerkev püstili podreti, ali da bi celo pomagali, da kem prvle pridejo tisti, ki do jo nam podirali, to pa že ne ! Zato se bomo vsi zbrali nazaj v starom tabori, ki je pokriti s cerkvenov strehov. Nešterni, ki so se zbirali pri vrejüvanji pokojne „Ljudske pravice“, a kak koli bili poleg nje, so spoznali prave karte teh lüdi i se pomali oddalüjejo od njih. Idejo nazaj v tisti tabor, v šterom smo skoro vsi Polančarje, to je tabor, ki ga vodijo naši kmetski voditelje gospodje: dr. Korošec, dr. Krek, Klekl i dr. Klar. To so deca verne, pobožne Slovenske matere i so sv. vero, ki so jo sprijali od svoje matere, v svojem srci očuvali i jo tüdi nam ščejo očuvati. Neščemo pa iti za tistimi, ki so vero svoje krščanske matere zatajili. Takši so ne pili v šolaj verno mleko naše Slovenske matere vučitelice, nego so cecali čemer tühinskih knig z rdečimi tablami. Teh se mi ogiblemo. Od njih se ločimo i idemo v boj proti njim. Polančarje — bratje ! Časi so resni. Okoli nas vsešerom vre. Ne dajmo se zapelati ! Ne vervlimo vukom v ovčoj obleki ! Što ne zagovarja sv. vere, što mrmra proti Cerkvi, proti dühovnikom, ki so naši vučitelje od Boga nam dani, tistoga püstimo, se ga ogiblimo, da nas ne zagifta. Zberimo se vsi nazaj v ednom tabori pod krščanskov zastavov. V sküpnosti je moč. V jedinosti zmagamo. ¸Orion‛-Blaupunkt‛ radioaparate Vam predvaja brezobvezno prva prekmurska strokovna radiodelavnica NEMEC JANEZ v MURSKI SOBOTI. PLETILNICA SÉČI OLGA v LENDAVI GLAVNA UL. 38 izdeluje razne pletenine. Posebno ugodno Prodaja špoprt in š t r a p a j o p i č e. Sport. Lendava — Ptuj 1:1 (1:0) Nedelska prvenstvena nogometna tekma v Ptuji se je završila palik neodločeno. Lendava je bila sploj v premoči i se na vekše igralo pred golom Ptuja ali smola i neznanje igralcov je vzrok, da je zaslužena zmaga izostala. Že v prvih minutaj je Lendava dosegnola po Teichmanni II. lepi gol i stalno bila pred golom Ptuja, ali brez uspeha. Premoč Lendave je šče v drűgom polčasi tüdi bila. Ptuj je iz edne nevarne situacije izjednačo rezultat. Za tem golom je Lendava nastopila s celov silov i dosegnoli so iz slobodnoga strela zabiti drügi gol, ka pa je na najvekše začüdenje samih Ptujčarov sodnik Turk ne priznao, zavolo faula na golmana. Sodnik g. Turk je vnogo grešio, a najvekšo krivico je napravo Lendavi, gda ne je priznao njej drügi zaslüženi gol i stem njej vzeo zmago, šteroga si je zaslüžila, ar je za 4 do 5 golov bila bolša od Ptuja. 4 NOVINE 4. oktobra 1936. Janko Verbajnšak : Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. In kdo je danes, ki si upa nasprotovati državno-kapitalističnemu ruskemu komunizmu, pred katerim klonijo glave žalibog že nekatere države; zopet je sv. katoliška Cerkev. Sedanji socijalni papež Pij XI. je energično obsodil moderno suženjstvo, v katerega je pahnil ruski komunizem, ki se tudi nam vsiljuje od strani raznih ljudskih frontašev, miljone in miljone ruskih kmetov in delavcev. Že zadnjič sem omenil, da je na Ruskem zamrla vesela pesem kmetiča, ki se vrača sicer utrujen iz dovršenega dela na polju domov, zamreti je morala ta pesem v prsih ruskega kmeta — delavca — proletarca, ko pa je vendar znano, da še nimamo strojev, ki bi znali peti, stroji samo hreščijo, samo stokajo. In do navadnega stroja s to razliko, da je nadomestijo stroja dražjeko nadomestilo delavca-človeka, je ponižal Stalin miljone ruskega naroda. Komunistični mogotci kovejo zakone ne zato, da bi z njimi osrečavali svoje podložne, ampak zato, da morejo zakonitim potom ubijati in pobijati popolnoma izmozgane in izčrpane delavce — sužnje ter se s tem svojim „zakonitim nečloveškim početjem opravičiti pred onim svetom, ki je zavrgel Kristusa in njegov sveti nauk. (Dalje.) Skrb za naše v tüjini. Pomagaj si sam i ti Bog tüdi pomore — tak pravi narodni pregovor. To vala za vsako naše delo ; delo za potrebe naše krajine. Či bomo čakali vse od drügoga, te nikam ne pridemo. V vzgled nam naj bodo naši predniki-voditeli našega lüdstva. Za düševne potrebe lüdstva so sami vse preskrbeli (molitvenike, šolske knjige itd. dobre liste: Kalendar, Novine in Marijin list). Z lüdstvom so živeli i za lüdstvo. Borili so se duga leta, vztrajno i odločno, če so šteli kaj dosegnoti. Ar so se pa vsigdar borili za pravične potrebe našega lüdstva, so vsigdar tüdi zmagali, vsigdar dosegnoli to, ka je bilo potrebno dosegnoti. Tüdi zdaj ma naša krajina vnogo potreb. Gospodarsko stanje našega kmeta kriči po pomoči. Pravična odmera davkov, dugovi, cene kmetskih pridelkov, naše šolstvo, gimnazija itd. — to so sama takša pitanja, ki so potrebna pomoči i rešitve. A skoro med najbole važnimi našimi potrebami je naše izseljenstvo. Či se sami ne pobrigarno za nje, se nišče nede. A či ščemo svojim izseljencom pomagati, moramo najprle naše izseljenstvo dobro poznati. Posebno moramo meti v pregledi vse tiste strani našega izseljenstva, ki so potrebne pomoči. Ve sami Znamo, kak je denešnji čas. Za vsako pomoč, ki jo od koga čakamo, trbe meti dokaze za to, da je pomoč potrebna. Če se šola podira ali kaj podobnoga, trbej najprle par komisij vö poslati, ki majo to dužnost, da poglednejo, ali je šola v istini potrebna popravka i ali se ne bi dalo tüdi kak inači brez popravka postaviti v red ali se pa Popravek za par let odložiti i čakati „bouših časov“ ― ― ―A pri tom preglejüva- nji se telko časa zabije i je telko stroškov, ka bi se v tistom časi vse popravilo, če bi vsakši „preglejüvač“, samo pol tistoga časa za preglejüvanje pozabo za delo, ki kriči po popravki — Tak je z našim izseljenstvom. Vsi čütimo — posebno v düšnopastirskom pogledi — da naše izseljenstvo ne rodi najbolših posledic. Pa vseedno se ne zgenemo. Ali mogoče tüdi čakamo koga, ki bi prišeo k nam i pravo — pun dokazov — da se je že telko i telko naših občanov, ali bolše, faranov v tüjini pogübilo po našoj krivdi? Ali pa bi šče tüdi mi najprle poslali k njim kakšo komisijo, ki bi naj poglednola, ali je pomoč istinsko potrebna, ali so že rejsan naši izseljenci tak zapüščeni, da njim trbe kakšo pomoč — na priliko düšnopastirsko ? Pa püstimo to ! Podajmo se rajši na delo. Pomagajmo si sami ! Najprle to. Zadnje čase se vnogo piše od toga, ka so fare v skrivnostnom živlenji sv. Cerkve. Da so fare cerkev v malom i da je župnik „papež i škof“ v svojoj „cerkvici“. Zato telko pišejo od farne zavesti i zato povdarjajo, naj se vsako düšnopastirsko delo nasloni na faro, na farno življenje. Či vse fare v svojoj fari uredijo svoje farne, cerkvene zadeve, posebno düšnopastirske, so urejene tüdi v celom skrivnostnom Kristušovom teli — Cerkvi! Pri tom farnom deli je dühovniki v velko pomoč — farna katoliška akcija. Zato prvo naj bo, da vse svoje delo za izseljence tesno naslonimo na farno delo, na fare. Vsaka fara se naj, v kelko njoj je mogoče, pobriga za svoje izseljence. Kelko hvaležnoga dela jo čaka. Kakši pa je te delokrog, ki bi ga opravlale i tüdi naj opravile naše fare ? 1. vsaka naša fara bi mogla meti natančen pregled vseh svojih izseljencov. Za vsako ves posebi. Mogla bi meti farno kartoteko svojih v tüjini. Za vsakoga izseljenca bi imela poseben list, kde bi bilo napisano njegovo ime, z štere vesi je, v šteroj državi je zdaj (Franciji, Ameriki itd.), ali je oženjeni ali ne, možki ali ženska, ali piše domo ali ne, ali ma kakši list naročeni, kak se njemi godi; če je o- ženjeni i so deca doma, bi dobro bilo znati, kak so ta deca doma preskrblena, kak se vzgaja, pri kom so. Kda je izseljenec odišeo v tüjino itd. Fara bi sí dala v tiskarni natiskati takše rubrike i se doma samo spunijo. Tak bi düšni pastir meo dober pregled vseh svojih faranov v tüjini i bi se tak tüdi spoznao nekelko pobliže z razmerami, ki vladajo med njegovimi izseljenci. 2. Iz toga pregleda bi spoznao tüdi i znao, kelko svojih faranov ma v a) Sev. Ameriki, b) Jüžnoj Ameriki, c) v Franciji i d) i kelko jih slüži po raznih krajih naše države (v Sloveniji, na Hrvatskom i v Srbiji). 3. Kda bo düšni pastir to že vse meo, te šče bo komaj lehko začno s pravim düšnopastirskim delom za svoje v tüjini. Zdaj bo glavno skrb posveto tomi, da zveze med njimi i domačov farov kak najbole poživi, to se pravi, da bi pravzaprav mogeo biti na nekši način z vsakim svojim faranom v tüjini v zvezi. To je ne žmetno. Samo ne trbej pozabiti na to, da je vsaki župnik za svojo faro ravno to, ka je škof za svojo škofijo. Škof nemre priti do vsake svoje ovce. I ka napravi? Vsako leto ednok napiše dugše pismo (pastirski list!) i ga pošle vsem župnikom, naj ga svojim vernikom prečtejo. S tem pismom stopi škof do vsakoga svojega vernika i podobno naj bi bar vsako leto ednok napravo župnik za svoje ovce, ki so ne doma, ki so v tüjini i zato sam nemro do njih ! To se pravi, naj bi tüdi on njim poslao posebno pismo — „farno pismo“ svojim izseljencom. — Pa o tom v prihodnjoj številki Novin. Gospodarstvo. Peronospora na trti. Letos de žalostna bratva. V ništerni krajaj je grozdje skoro ščista vničeno. Eden gospodar, šteri ma tri plüge goric, mi je pravo, ka ne dobi niti eden akov vina. Skoro vso to ogromno škodo v vinogradaj je letos povzročila peronospora ali kak se pravilno imenüje Plasmopara viticola de Bavy. Pred dobrimi šestdesetimi leti so bili vinogradi ščista vničeni od trsne vüši. Te so skoro vse vinograde v Evropi prekopali i prinesli iz Amerike amerikansko trto, štera je bila odporna proti trsnoj vüši. A s tov amerikanskov trtov se je pri nesla v Evropo nova bolezen, peronospora, štero so prvikrat opazili i. 1878. v Franciji. Par let kesneje se je peronospora Pojavila skoro v vsej vinorodnih krajaj Evrope i do zdaj napravila škodo, ki znaša več sto milijard Din. Peronospora je gliva, štera se razmnaža s semenjom, ki ga zovemo trosi. Ona se je tak prilagodila našim vremenskim prilikam, ka razvija tri vrste trosov : zimske, sprotoletne i letne trose. Prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlom listji. Na sprotoletje, kda je že zadosta toplo, navadno maja meseca se iz teh zimskih trosov razvijejo mali mehurci, v šterih je do 50 spomladanskih trosov. Mehurčki se rezpočijo i zreli trosi pridejo z zemlov, štera ob dešči škropi, na najnižje liste. Na listji tej trosi ob toplom i vlažnom vremeni izklijejo i klica se zarije na spodnjoj strani v list. Te belice izsesavlejo listne stanice i zato list postaja bledo žuti, nato temno žuti. Če obrnemo list proti sunci, se vidi na tistom mesti lista, kde se je zarinola v njega klica, kak kakša masna lisa. Kda se je klica v listi dobro razvila, prodre na spodnjoj strani lista na površje. Gde se vidi kak belkasta pamučna prevlaka. Na teh belih nitkah se razvijejo sivkasto poletno trosi. Kda tej dozorijo, je veter raznaša i tak pridejo na drüge liste, gde pri zadostnoj toplini i vlagi vzkalijo i pa prodrejo v list i se tü dale razvijejo. Peronospora pa napada ne samo listje, nego tüdi grozdje. Že pred cvetenjom ali naskori po cvetenji napadne jagode i je prevleče z belov prevlakov. Debelejše jagode napadne na petlikicaj. Jagode postanejo rjave na njih i se pojavijo male jamice, sledkar počrnijo i odpadnejo. (Dale.) Betežni na plüčaj ! Jezeri že ozdravleni ! Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti prehranjevanja, ki je že nešterne rešila. Ona more poleg vsakšega načina živlenja pomagati, da se beteg hitro premaga. Nočno znojenje i kašeo prenehata, teža tela se zviša ino po povapnenji sčasoma beteg preneha. Resni možje zdravniške znanosti potrbüjejo prednost te moje metode i jo radi priporočajo. Kemprvle začnete z mojim načinom prehranjeavaja, tem bolše bo. Popunoma kšenki dobite mojo knigo iz štere te tehta preberali vnogo hasnovitoga. Ar ma moj založnik samo 10.000 falatov za brezplačno razpošilanje, pišite taki, da se bodete mogli tüdi Vi računati med tiste srečne lüdi. Zbiralnica za pošto : Ernst Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. Z. 527. Dobroslav. Naša trgatba. Nato pa, či je že kukarca potrgana, sekajo kukarišče. Trdo je kukarišče i srpi se radi zasekavlejo v nje : s pravov rokov sekajo, z levov pa lovijo snop, šteroga zvežejo s tikvinim biljom. Vsakši se pašči, da bi bio med prvimi. Snope skladajo v küpe, vse v ednoj rendi, kak trsje v goricaj. Vsa njiva se vidi zdaj kak na kratko zrezani vlasovje, samo črevčavnjek se razprestira po njivi i žute pa debele tikvi so nametane po rendaj i včasi se najde na kakšoj na šörko razraščeni napis, ki ga je vrezala kakša roka, kda si jo šče komaj opazo med lopatastim listjom. Tak delajo notri do kmice, dokeč ne pribrni prek joušja čisti glas iz zvonika domače cerkve, da vsakši šepeče pobožno molitev za sébe. Našim lüdem je molitev i spevanje pesmi vse ka majo. I lepo je to. Ka bi pa delali naši lüdje brezi pesmi? Nevol majo itak preveč na sveti. Spevlejo pri mlatitvi, so mehki v bratvi, juvkajo na gostüvanji, se šengarijo na krstitkaj pa godovnih dnevaj, se norčarijo k fanjščeki, pa napijejo pri zapitkaj i spevlejo na ves glas v cerkvi Bogi na čast. Pesem jih sprevaja k soldakom, s pesmijov se pelajo proti domi, pesem jih sprevaja v Slavonijo, Bačko i Francijo, skratka: pesem jih sprevaja skoz celo živlenje. Kda je odzvono zvonar i prekričao oblake, se težaki napotijo domou. Ve je že večerna zarja dugo krvavo trepetala kre roba oblakov, zvezde so se začale prižigati, kak da bi štele svetiti na pot. Prvle kak pridejo k večerji, se razidejo domou, da se mujejo, počešejo, oblečejo sühe robače, rožnate rekline i speglane robce zvežejo na glavo. Večerja je preci obilna ; ve se vertinja naglo vrti v kühinji, odked se širi dnes tak prijeten düh po gosečoj župi, spuhanom zavci, kisilakovih i jabukovih poviticaj i vse puno drügih, da se že zadnjih jel komaj dotikajo. Med večerjov vsikdar krožita dve kanti vina, da komaj dohajata edna drügo. Vmes pa se šalijo trgači, da se vsa hiža steple od smeha. Vsi nasmejani pridejo nato trgači iz hiže, si sposedejo okoli küpa, samo deca se spravijo na vrih. Zdaj pa zdaj probajo deca zaspevati, pa si šče prav ne vüpajo. Čiduže bole rasté šüm, pogovor je glasnejši, smeh veselejši, posebno te, či šteri dobi po nepriliki kakšo vlat v glavo. Bilje šümi i vlati pokajo, kda spadnejo na sphano zemlo ali se zaletijo v steno. Ves prostor pa razsvetlava medli posvet. Za čas privre pesem, prijetna zavolo lehkih glasov deklin, mogočna zavolo žmečave moških glasov. Postane nekam pobožna pri Mariji, ki je Šla na božo pot, strmi pri križnom drevi, se zažené v veselo radost pri dečki, ki misli na svojo deklino, postane tužna pri nezavžiti mladosti i postane mehka pri angeli čuvari. Med tem pa dečki lükajo v senci za sohami ali za kolami, največ pa v senci lugaša, kde se znajo do sita najesti čarnoga klintana. Küp kukarce je čiduže menši, napravijo vrtanik, kukarca se razgrene vsakšemi k nogam, da ostane na sredi goli pod. Ves čas pa krožijo kante od rok do rok, napunjene z rezkov jabočnicov ali z izabelov. Vlati zmenkajo trbelo de stanoti iz toploga bilja. Prvle pa šče nadeli vertinja vsakšega lüpača s toplimi kukarčnimi pogačami, z naribanimi jabukami i makom na sredi, štere tak prijetno dišijo. I tak se pomali razidejo po svojih domaj. Vöni pa sveti mesec, da je svetloba razlejana, kak da bi bela mehka vuna pokrivala zemlo. Lepe so takše noči nad našo ravnino, šče lepše so naše pesmi, kda zaplavajo prek vesi i se pomirijo nad našimi polami. Vnogo mladih src zna te zatrepetati, gda prepozna znani glas . . . Šče pesem na pot, krič srečnoga dečka i samo mesec šče razlevle svojo svetlobo. (Konec.) Službena naznanila. Začetek letošnje trgatve. Na podlagi § 8 zakona o vinu in čl. 26 pravilnika k temu zakonu odrejam : 1) Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina se ne sme vršiti pred 5. oktobrom 1936. Pred določenim splošnim rokom se ne sme trgati grozdje za napravo vina. 2) Namizno grozdje (grozdje za zobane) se sme trgati prej, kadar sorta popolnoma dozori in se vinogradniku ni treba držati določenega roka splošne trgatve. Priporoča pa se, da se tudi namizne sorte ne berejo prezgodaj. 3) Za močno rudeče vinsko sorto, ki močno gnijejo, nadalje za zgodnjo vinsko sorto in v slučaju slabega vremena lahko pristojne občinske uprave sporazumno z sreskim kmetijskim referentom dovolijo trgatev tudi pred deločenim rakom. O tem je treba redno takoj obvestiti sresko načelstvo radi obvestitve kletarskega nadzornika. 4) Samorodnice (šmamica itd) se lahko trgajo tudi pred določenim rokom, ker po zakonu o vinu ne pridejo v poštev za promet. 5) Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se bo kaznovala po § 30 zakona o vinu z zaporom 1—14 dni ali z denarno kaznijo od 25 do 1000 Din. 6) Vinogradnik, ki bo bral pred določenim rokom tudi ne dobi dovoljenja za slajenje mošta. Izkušnje zadnjih let učijo, da se boljša vina pozne trgatve razmeroma lahko spravijo v denar, slabša vina od prezgodnje trgatve pa nimajo kupca tudi po nizki ceni, ter kvarijo ugled dobrih vin — Priporoča se vsem vinogradnikom, da s trgatvijo ne hite, ker ravno zadnje dni zorenja grozdje pridobi največ sladkorja ! — Sreski načelnik : Dr. BRATINA s. r. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj In urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.