Iz domače in tuje prakse izpeljati izdajanje navodil lastnikom zemljišč glede posegov v skupine dreves in posamična drevesa. Zavod za gozdove Slovenije s sodobnimi metodami obravnave gozdnega prostora- prek računalniško urav- nanih letalskih posnetkov terena - v rednih časovnih presledkih desetih let prostorsko natančno evidentira ne le območja gozdov, ampak tudi vse skupine gozdne- ga drevja in drugega gozdnega rastja ter posamično drevje. S primerjanjem zaporednih slik bomo v pri- hodrlje lahko natančno ugotovili spremembe teh prvin gozdne vegetacije. Menim, da je smotrno in, kot sem že omenil, tudi strokovno primerno, da se takšna navodila izdajajo lastnikom gozdov predvsem v primerih akutnejših ne- ugodnih stanj ali teženj v krajini ter v okoljih, kjer se ponavljajo nepravilnosti pri delu s posamičnimi prvi- nami gozdne vegetacije, še zlasti, če gre za primere teh prvin, na katere sem posebej opozoril . In seveda lastnikom zemljišč, ki izrazijo željo po usmeritvi v delo s temi pomembQimi prvinami krajine. 4 ŠE PREDLOG ZA BOLJŠE DELO S SKUPINA- MI DREVES IN POSAMIČNIM DREVJEM Usmerjanje dela z obravnavanimi prvinami gozdne vegetacije bi bilo uspešnejše oziroma učinkovitejše , če bi bilo mogoče zagotoviti skupinam gozdnih dreves in posamičnemu gozdnemu drevju večje varstvo. S tem je mišljena obvezna strokovna presoja pred posekom, tako kot poteka v gozdu pri drevju, ki je debelejše od 30 cm. Predlog je upravičen , saj ima posamezno drevo ali drevo v majhni skupini zunaj gozda pogosto res zelo velik ekološki a1i/in estetski pomen, v povprečju go- tovo znatno večjega kot posamezno drevo v gozdu. Država bi morala sofinancirati tudi zasaditev dreves zunaj gozda. Njeni tovrstni vložki bi imeli gotovo nadpovprečni učinek pri zagotavljanju ohranjanja in oblikovanja naravnejše, ekološko stabilnejše ter estets- ko prijetnejše krajine. VIRI MARUŠIČ, J. et al., 1996. Zasnova gozdne krajine.- Inštitut za krajinsko arhitekturo BF v Ljubljani, Ljubljana. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- Ur. list RS, št. 14/96. * , 1993. Zakon o varstvu okolja.- Ur. list RS, št. 32/9. * , 1993. Zakon o gozdovih Slovenije.- Ur. list RS, št. 30 /93 . * , 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojirve- nih načrtih.- Ur. list RS, št. 5/ 198. * , 1979. Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds. * , 1992. Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and on Wild Fauna and Flora. Gozd.arstvo v času in prostoru Prvo gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov Posebna oblika izobraževanja lastnikov gozdov, ki srno jo izvedli na letošnjem sejmu kmetijstva, goz- darstva in prehrane v Kranju, je tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih z motorno žago. Za tekmovalni dan smo izbrali soboto, 26. marec 1999. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu (če je beseda slabo sploh dovolj o pisna za tisto, kar smo bili deležni z neba med samo prireditvijo) v zadovoljstvo vseh dobro uspelo. Podrobna in do nas samih poštena analiza je pokazala sicer na nekatere nebistvene pomanjkljivosti, ki pa jih bomo na naslednjih tekmah poskušali odpraviti. Tekmovanje sta organizirala ZGS in podjetje Go- renjski sejem, podprlo pa gaje kar nekaj sponzorjev. Udeležba je bila presenetljivo visoka. Sodelovalo je namreč 15 elOp, 12 so jih izbrale in pripravile območne enote Zavoda, sodelovale pa so še tri ekipe Podeželske 158 mladine Slovenije. Vsako ekipo so sestavljali štirje polnoletni tekmovalci, lastniki gozda oz. družinski člaJ?.i, ki se nikoli niso poklicno ukva~ali s sečnjo (niso bili zaposleni v proizvodnih gozdarskih podjetjih kot sekači). Tekmovalo se je v štirih disciplinah: l. Zasek in podžagovanje 2. Kleščenje z motorno žago 3. Podiranje droga na balon 4. Kombinirano prežagovanje hlada V sak tekmovalec je tekmoval le v eni disciplini. Za samo izvedbo tekmovanja je skrbel organizacijski odbor, organizirana je bila sodniška ekipa. GozdV 57 (1999) 3 Gozdarstvo v času in prostoru Tekmovanje je odprl župan mestne občine Kranj, g. Mohor Bogataj, same tekmovalce pa je spodbudil in pozdravil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, g. Ciril Smrkolj, ki si je tekmovanje tudi ogle- dal, podelil nagrade in na koncu vsem tekmovalcem pa tudi organizatorjem čestital. Dokler ni začelo moč­ neje deževati, je bilo med obiskovalci sejma veliko zanimanja za dogajanje na tekmovališču, kasneje pa so vztrajali le redki gledalci pa seveda tisti, ki so bili tam po službeni dolžnosti, ter seveda sami tekmovalci. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje odlično, tekmo- valen duh pa ves čas na visoki ravni. Najbolj atraktiv- na disciplina je bila podiranje droga na balon, najbolj zahtevna pa zasek in podžagovanje. Rezultati v duhu olimpijskega načela pravzaprav niso tako pomembni, vseeno pa je prav, da na tem mestu objavimo vsaj zmagovalce v posameznih disci- plinah in vrstni red treh najboljših ekip .. Zmagovalne ekipe Postojne, Kranja in Tolmina (Foto: Jošt Jakša) Goz.dV 57 (1999) 3 Zasek in podžagovanje: Matija Gabrenja- ekipa Postojne Kleščenje z motorno žago: Stanko Goličnik­ ekipa Nazarij Podiranje droga na balon: Milan Ceferin- ekipa Kranja Kombinirano prežagovanje: Silvo Tomšič - ekipa Postojne Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa Postojne, drugi so bili domačini, tretji pa Tolminci. S tekmovanji bomo v bodoče še nadaljevali - tako je bilo vsaj mnenje sodelujočih in večine tistih, ki smo prireditev pripravili. Vprašanje je samo, kje in kdaj. Ker je potrebno stvari še domisliti, zaenkrat kaj več o tem ne bi govorili, drži le to, da se bomo trudili za organizacijo tekmovanja tudi v naslednjem letu. Jurij Beguš 159