Miklavž prinesel steidaqem i Več denaijaia novo priložnost manjše občine KME 1 Catffe UŽITEK V DOBRI KAVI PlUŽAHNA; 03/713-2666^ Od 11. do 23.12. v Planetu Tuš ST. 96 - LETO 61 - CELJE. 8.12.2006 - CENA 300 SIT -1.25 EUR Se bodo zaradi uvedbe evra cene zvišale? SONČEK 08019 69 vnvwJonthe^JMMTi Imate pošto na strani 22 bbrisani-ljudje, ki jih uradno ni ^Mercator domO ®[?©©qflce Opekarniška 9. Celje s(Ma,9.decMilKi:rtl8.uh Z ŽIVO BARBIE NA ROŽNATI PREPRt tonk,12.dei»iib«(gblS. uri s co«ano vrtimo kolo sreče ^to^ONURT m nagradno žrebanje )Gi • : Obliubimo)vam! Cene bodo zaokrožene v skladu z določbami Zakona o uvedbi e Želite da so vasa okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? I NTERSRAR 080 12 24 www. mik-ce.si urska Sobota Maribor C(>lle LiLbllana Izola Nova Gorica Krani um Mt,:' UVODNIK JANJA INTIHAR Odpuščeni grehi in dolgovi Ko je pred skoraj dvema letoma Bojan Bevc, ki že od januarja v zapora čaka na razplet svoje usode, javnosti oznanil, da je šla finančna telovadba v Steklarni Rogaški predaleč in da je luknja globoka skoraj 16 milijard tolarjev, so bili mnogi prepričani, da lahko nekoč mogočni steklarniponuiga le še bog. Zapleten? poslovanje, stotine milijonov tolarjev, ki so poniknili neznano kam, nenavadne transakcije z drugimi podjetji u sistemu, za katere se m vedelo, kdo pije in kdo plača, ter brezbrižni lastniki, delava, ki so zgolj delali, niso pa imeli pojma, kaj se dogaja z upravljanjem njihovega podjetja. In predvsem dolgovi, milijarde dolgov. Danes je slika steklarne manj motna. Najboljši mladi menedžer leta 2005 Robert Ličen je marsikaj v podjetju postavil na svoje mesto, prepričal večino upnikov, da so steklarni skoraj v celoti odpustili svoje terjatve, predvsem pa je skrahiranema velikana našel rwve lastnike. Ličen pravi, da ga zgodovina ne zanima in da je v podjetje prišel predvsem zato, da mu poišče pot v lepšo prihodnost. To, nezani-manje za preteklost, najbrž pomeni, da javnost ne bo nikoli izvedela, kdo so glavni krivci za nekajletno agonijo steklarne in da za svoje grehe ne bodo nikoli kaznovani. Res je sicer, da se napoveduje nekaj kazenskih ovadb, vendar vsi prav dobro vemo, kako je pri nas s tem. Kot je v naši državi že običaj, 50 tudi v steklarski zgodbi najkrajši konec potegnili delavci. Sredi devetdesetih let so se odpovedaU skoraj štiridesetim milijonom takratnih mark vrednim terjatvam na račun premalo izplačanih plač in najemali visoka posojila, da so kupili delnice steklarne in jo rešili pred »zunanjim sovražnikom«, s katerim jim je grozilo takratno vodstvo. Zdaj nimajo ničesar Zato skupaj z njimi upamo, da so jih Mariborčani kupili brez fige v žepu. In da mislijo zelo resno, ko napovedujejo, da bodo steklarno spet obrusili v dragulj ter iz nje naredili eno največjih in najboljših steklarn v Evropi in na svetu. I imATKE SLADKE Zupan ali župnik Blagoslovitve adventnega venca, ki so ga postavili na Os-trožnem, se je udeležil tudi celjski župan Bojan Srot. Župniku Srečku Hrenu se je ob tej priložnosti nekoliko hudomušno zareklo: »Saj med župnikom in županom, ne le pri poimenovanju, tudi sicer, ni tako velike razlike. Vsaj sodeč po predvolilnih plakatih!« Šrot je odreagiral: »Bi kar ostal pri sedanji ureditvi, Dušne zadeve prepustim vam, moje področje so ceste in mostovi.« je dolgo vodila izroča direktorica bolnišnice Štefka Presker. Priznanje ji slovenski infektologiji, je izročila strokovna direktorica bolniš Frančiška ŠkrabI Močnik, Branik pred nalezljivimi boleznimi Slovesno ob stoletnici infekcijskega oddelka celjske bolnišnice čeprav je infekcijski oddelek celjske bolnišnice zaživel kot tretji v Sloveniji in kot tretji v celjski bolnišnici, je v svoji stoletni zgodovini pogosto stopil na prvo mesto. Pečat in prepoznavnost v širšem prostoru so mu dali ljudje, ki so se tudi v nemogočih razmerah trudili storiti za bolnike največ, kar so mogli. "Hidi zato so si za jubilej izbrali leto, ko so v že prej zgrajeno »izolimico« v Gizelini bolnišnici sprejeli prve bolnike. Stoletnica infekcijskega oddelka je bila tako praznik vseh, ki so vanj vtkali svoje delo in sanje. Počastili so jo v torek v Narodnem domu. Velik pomen tega oddelka ne le za Celje in celjsko območje, temveč za slovensko in- fektologijo v celoti, so s svojo prisotnostjo poudarili najuglednejši predstavniki javnega življ enja in zdravniških organizacij v regiji in Sloveniji na Čelu z ministrom za zdravje Andrejem Bruča-nom. V svojem nagovoru je minister med drugim poudaril, da je infektologija ena najpomembnejših ved v medicini, še zlasti v sedanjem času, ko svetu grozijo nove, nevarne bolezni: »Slovenija ima odlične centre in strokovnjake na tem področju,« je ugotovil. Poleg ministra so zbrane pozdravili sedanji predstojnik oddelka prof. dr. Go-razd Lešničar, ki je v ospredje postavil misel, da je oddelek zrasel iz sodelovanja in odrekanja vseh, ki so bili vključeni v njegovo delo. Di- rektorica bolnišnice Štefka Presker je izpostavila vpliv raziskovalne dejavnosti na tem oddelku na raziskovalno delo v celotni bolnišnici, in celjski podžupan Stane Rozman, da oddelek ni le v ponos Celju in regiji, temveč celotni Sloveniji. Eden najuglednejših infektologov pri Razvoj in bogata tradicija oddelka sta celovito prestavljena vveč kot 200 strani obsegajočem spominskem zborniku z naslovom Kronika, razvoj in vizija Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki ga je ob stoletnici delovanja pripravil prof. dr. Gorazd Lešničar, predstojnik oddelka od leta 1986. nas prof. dr, Franjo Pikel se je posebej zahvalil za opravljeno delo prvemu in dolgoletnemu predstojniku prof, dr, Janku Lešničarju in se mu v imenu slovenskih infektologov poklonil kot izjemni strokovni avtoriteti. Ob počastitvi stoletnice so podelili najzaslužnejšim slavnostna priznanja. Prejeli so jih prof. dr. Janko Lešničar, prof. dr. Mirko Jung, višja medicinska sestra Regina Rozman in Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Priznanja sta podelili direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker in strokovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Frančiška ŠkrabI Močnik. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA 'SmcAJ^Sfc/ CSA/TSS^ Celjska urgenca za zgled v Zdravstvenem domu Celje so pred dvajsetimi leti prvi v Sloveniji ustanovili organizirano obliko nujne medicinske pomoči na terenu po zgledu najrazvitejših držav na svetu. Obletnice so se spomnili tudi na dvodnevnem strokovnem seminarju urgentne medicine, ki ga je v okviru Dnevov zdravja pripravil celjski zdravstveni dom. Obletnico službe nujne medicinske pomoči so sicer obeležili s prireditvijo v celjskem Narodnem domu. Na njej so se zahvalili vsem tistim, ki so največ prispevali, da je celjska nujna medicinska pomoč postala zgled in model, po katerem so po letu 1996 ustanavljali pred-bolnišnične službe nujne medicinske pomoči povsod v Sloveniji. Ta služba je namenjena takojšnji medicinski oskrbi neposredno življenjsko ogroženih bolnikov in poškodovancev že na kraju dogodka ter pacientov med prevozom do bolnišnice, Kot je poudaril predstojnik službe Andrej Zmave, so vsa leta delovanja uspešno vzdrževali visoko strokovno raven in tudi po 20 letih je celjska služba nujne medicinske pomoči med vodilnimi v Sloveniji. V ekipah sodeluje 11 zdravnikov in 16 zdravstvenih tehnikov, vsi so posebej dodatno usposobljeni in imajo večletne izkušnje na področju urgentne medicine. V dvajsetih letih so opravili več kot 32 tisoč intervencij z malo manj kot tisoč reanimacijami zastoja srca. Pri njih v zadnjih letih presegajo 20-odstotno pre- živetje, kar jih uvršča blizu svetovnega vrha. Kljub uspešnosti sedanje organiziranosti pa se v prihodnosti obetajo spremembe. Slovenija se pripravlja na ustanavljanje regijskih ur-gentnih centrov. Andrej Žmavc: »Celje ima odlično osnovo, ima dobro organizirano predbolnišnično službo in urgentni oddelek v bolnišnici. Ni razloga, da tudi to ne bi steklo, kot bi moralo.« Tistim, ki so s svojim delom in z znanjem vseh 20 let prispevali k dosedanjemu razvoju službe nujne medicinske pomoči so podelili priznanja. PrejeU so jih zdravniki Andrej Žmavc, Stanislav Kajba, Stevan Dordevič, Biljana Vukore-pa ter zdravstveni tehnik Dra-gič Vraneševič. MILENA B. POKLIČ Najboljši gospodarji z gozdovi Najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji v letu 2006 80 včeraj podelili priznanja na osrediiji prireditvi. ki je bila v gostišču Smogavc na Gorenju. Priznanja Zavoda za gozdove Slovenije je prejelo 14 najboljših gospodarjev, ki so se izkazali s svojim delom in odnosom do gozda, ter glede na izbrana merila dosegli najboljše ocene. S priznanji najbolj skrbnim lastnikom gozdov želi Zavod za gozdove Slovenije spodbujati predvsem k trajnostno naravnani rabi gozdov, obenem pa tudi k večji varnosti pri delu v gozdu. V Sloveniji je 70 odstotkov površine gozdov v zasebni lasti, lastnikov gozdov pa je okoli 500 tisoč. Po tej oceni je vsak četrti Slovenec lastnik ali solastnik gozda. Stanje slovenskih gozdov je zato v največji meri odvisno prav od zasebnih lastnikov gozdov. Na območju celjske enote zavoda za gozdove je bil letos za najbolj skrbnega lastnika gozdov izbran Slavko Ločni-kar iz vasi Skomarje, ki vzorno gospodari z domala 70 hektari gozdov na Zreškem Pohorju. Priznanje je prejel kot potrditev tradicije, ki se na tej več kot 600 let stari domačiji prenaša iz roda v rod, hkrati pa se prepleta z novimi spoznanji in usmeritvami gozdarske stroke. Med n^ajend z Dobitnik priznanja za najbolj skrbnega lastnika s Celjskega SI iem Zavoda za gozdove Slovenije Andrejem Ketmavnarjem ter v. [O Ločnikar (na sredini), skupaj z direktor- našega območja je tudi Albin Robnik z območja nazarske enote zavoda za gozdove. Priznanja je najbolj skrbnim lastnikom gozdov izročil Andrej Kermavnar, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, več kot 60 udeležencev prireditve pa so med drugimi nagovorili poslanec državnega zbora in Član parlamentarnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Sušnik, župan Zreč Boris Podvršnik, vodja celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije Miran Orožim in podpredsednik zveze lastnikov gozdov Jože Jeromel. MBP Foto: ROBERT HOSTNIK DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 103 Televizijski in 74 radijskih programov AKCIJA JESEN 20D6 ! [ PRKLJUČITEV NA KRS - 9900.0o''sff^1,32 EUR Analogna kabelska TV - 45 televizijskih in 21 radijskih programov PROMOCIJSKA PONUDBA! I PRIKLJUČEK Več kot tisoč študentov 3m šlfj^.27 EUR ) Dodatne Informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mall: in1emet@cekabe(.nef Elektro ^ TU R N Š E K Višja strokovna šola Šolskega centra Celje v teh dneh obeležuje 10-letnico delovanja, v torek pa so na slavnostni prireditvi 125 študentom podelili diplome, najboljše so nagradili. Šolo so ustanovili leta 1996 in takrat vpisali prvo generacijo 72 rednih študentov programa strojništvo. V naslednjem šolskem letu so v programa strojništva in gradbe- VŠakT^^SfS; \ vedno _ ste lahko zraven! ništva vpisali tudi prve izredne študente, redni študij gradbeništva pa so začeli izvajati leta 1999, Pomembno prelomnico predstavlja lansko študijsko leto, saj so vpisali prvo generacijo izrednih študentov mehatronike in prometa, programe pa so začeli izvajati tudi v dislocirani enoti v Ravnah na Koroškem.' Študijski programi Višje strokovne šole so predvsem strokovno naravnani in povezani z gospodarstvom, s tega področja pa prihaja tudi večina predavateljev. Ti s študenti delijo izkušnje s področja proizvodnih tehnologi! m vodenja ter organiziranja podietij. Vsem vključenim je omogočena tudi mednarodna mobilnost, saj so študij ski programi ovrednoteni s kreditnimi točkami po Evropskem kreditnem sistemu, Zaradi velikega povpraševanja na trgu dela 905 diplomantom, kolikor jih je izobrazbo pridobilo v desetih leüh. ni težko najti zapo-shtve.Vletošnjem študijskem letu pa se v omenjenih štirih programih Višje strokovne šole izobražuje več kot 1000 študentov, ki jim predava 68 predavateljev. PM liJESONAŠI POSLANCI? Upornik z razlogom Kaj pa je tebe treba bilo. o izredni seji Kako trdna je koalicija Janeza Janše, smo se prejšnji teden spraševali, ko se je bližal petkov labodji spev ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drob-niča. Ta je v slogu neupogljivega maratonca vztrajal do zadnjega zdihljaja in trmasto ponavljal, da ne bo odstopil. Vprašanje trdnosti koalicije ni pomenilo, ali bo Drobnič še naprej minister ali ne, temveč kako bo pre-mierovo žaganje ministra NSi vplivalo na vzdušje v tem najbolj trdnem stebru Janševe zveze strank, »Nova Slovenija jebila najmočnejši člen te koalicije. Škoda, da se njena moč danes izgublja,« je med razpravo o ministru opozoril velenjski poslanec NSi Drago Koren, S svojimi kolegi je bil osamljeno bitko za ministra, ki kljub številnim pritiskom, tudi znotraj lastne stranke, ni popustil. Še več, v donki-hotskem nastopu je z razlaganjem o tajnih dogovorih in nenavadnih dopisih v Čudno luč postavil tudi delovanje predsednika vlade in se tako spustil v neposredni spopad z njim. Kar bržkone pomeni, da je močno o^ozil svoje politično preživetje. Nekaj časa se je celo šušljalo, da bo s podobnim osmoljen-cem iz vrst SDS-ja Francem Pukšičem (odstopil je kot državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu) ustanovil nekakšen neodvisen poslanski klub (čeprav so za uradno ustanovitev kluba v DZ-ju potrebni vsaj trije poslanci). A je v torek prešel na sejo poslanske skupine NS-i, na kateri so izbirali novega vodjo, saj ima dosedanji vodja poslancev Alojz Sok preveč dela z novo funkcijo župana Ormoža, NSi je po Janševem odpoklicu njihovega ministra še bolj utrdila videz pokornega satelita veliki SDS, po mnenju nekaterih političnih analitikov pa v strait nimajo moči prekiniti tovrstne suženjske naveze zaradi strahu, da bi odhod iz koalicije po-menü dokončen zaton stranke, ki po zadnjih anketah javnega mnenja niha na robu vstopnega praga v DZ, Zato 50 pokončen videz vsaj poskusili ohranjati s Sokovim trmastim ponavljanjem, da je Janša napovedal menjavo še koga v preostalem ministrskem zboru. Predsednik vlade je takšno izjavo sicer zanikal in pri tem pokazal očitno nezadovoljstvo s partnersko stranko. Vendar Drobnič zagotovo ni bil edini šibki člen te vlade, pred slovenskim predsedovanjem Evropski uniji pa se trese še kar nekaj stolčkov. Morda je to vzrok za zadržano ravnanje SLS-a na seji, ko je vodja strankine poslan- Rudolf Petan (SDS), a razrešitev ministra Drobniča Drago Koren ske skupine Jakob Preseč- nik najprej pohvalil Drobniča za dvoletno delo, nato pa po špariansko ugotovil, da je predsednik vlade odgovoren za njeno delo, koalicijske stranke pa za delo koalicije in napovedal podporo predlogu za razrešitev. Na nove menjave je morebiti kazala tudi ugotovitev Vranskega župana Franca Su-šnika (SDS), da bi se morali s spremembo Zakona o vladi izogmti takšnim »mučnim situacijam«. Po njegovem bi moral premierpreprosto sam imenovati in odstavljati ministre, pritrdil pa mu je tudi strankarski kolega RudoU Petan. Opozicija je šibke trenutke vladajoče koalicije izkoristila, kolikor se je le dalo. Čeprav so še pred Janševo zahtevo za razrešnico napadali Drobniča in tudi na seji njegovo delo ocenjevali kot izredno slabo, pa so izrabili priložnost in ost kritike usmerili tudi v premierja. »Predsednik vlade ebü za naša opozorila prevečkrat slep in gluh,« je dejal radeški župan Matjaž Han (SD) in spomni], da je Janša vseskozi branü Drobniča in zatrjeval, da z njegovim delom ni nič narobe. Nekateri najbolj vneti napadalci na Drobniča iz vrst LDS-a so na izredni seji nenadoma našli polno razumevanja zanj in ga postavili v vlogo tragičnega junaka, ki naj bi postal žrtveno jagnje za napake Janševe vladne poEtike. Vendar se v LDS-u niso mogli dolgo veseliti koalicijskih težav. Sami jih imajo še precej več, saj stianka po porazu na lokalnih volitvah drsi navzdol vjavnomnenjskih anketah, tako da ji Pahorjeva SD vse bolj diha za ovratnik. Tako se ne gre čuditi novemu pismu, ki ga je celjski poslanec LDS-a Slavko Gaber naslovil na strankarskega predsednika Jelka Kacina in v katerem naj bi ga pozval, naj premisli o svojem odstopu. Po njegovem je »velika večina ljudi tako v poslanskem klubu kot v stranki prepričana, da bi bilo pametno najti osebo, ki bi znala povezati potenciale, ki jih stranka dokazano ima«. Je pa takoj dodal, da sam ne namerava kandidirati za predsednika stranke. SEBASTUAN KOPUŠAR I HKTUALWO 101 TEDNU Manjšim na račun večjih? Tudi na Celjskem različni odzivi na Zakon o financiranju občin - Bolj zadovoljni so v manjših občinah Minuli teden je parlament sprejel težko pričakovan zakon o financiranju občin. Seveda ni šlo brez težav, predlagalci so se otepali številnih pripomb. Vbistvu so poslanci koalicijskih in opozicijskih poslanskih skupin ostali na dveh bregovih, predvsem kar se tiče avtonomije občin. V ospredju razprav jebila predvsem Ljubljana, ki je s sprejetjem zakona menda izgubila 8,5 milijarde tolarjev letno. »Zavračam očitke, da je zakon pisan na kožo manjšim občinam. Zakon gre v dveh smereh - na eni strani zagotavlja primerljive življenjske pogoje vsem državljanom, ne glede na to, v katerem okolju živijo. Na drugi strani pa zakon omogoča večjo avtonomijo občin, vsaj v finančnem smislu,« je na zadnjem injski- srečanju iupan /al r : zgom)esa\ . v Mozirju lokalno voj dr. n Žagar. «Držav občinam odstopa kar nekaj virov V Sloveniji vse občine, razen štirih, dobivajo dodatna sredstva. Prejšnji sistem je temeljil na deležu odstopljene dohodnine, kar je razlike samo še povečevalo. To odpravljamo s tem zakonom, hkrati pa praktično vsem omogočamo razvojni vidik, V zakonu je vgrajenih tudi nekaj elementov odgovornosti za lasten razvoj, kar je povezanih z večjo avtonomijo občin.« Nevarni elementi Teorija je eno, praksa seveda nekaj drugega. Zato smo v nekaterih občinah na Celjskem preverili, kako so zadovoljni z novim zakonom oziroma natančneje - koliko dodatnega proračunskega denarja si obetajo. «Mestna občina Celje naj bi z novim zakonom pridobila nekaj sredstev, po neuradnih in prvih izračunih nekaj tolarjev več kot 700 milijonov tolarjev. To glede na dejstvo, da je naš letošnji proračun težak okrog deset müijard tolarjev, ni tako malo denarja. Nov način financiranja bo nedvomno prispeval k hitrejši in učinkovitejši realizaciji projektov, ki smo si jih v Celju zastavili za naslednja leta. Svež oziroma dodaten kapital nedvomno pospeši investicijska vlaganja, hkrati pa lahko z njim nekatere projekte uresničiš tudi prej, kot je bilo načrtovano. Poleg tega nas veseli, da bo novi zakon o financiranju občin povečal fiskahio moč občin, povečal njihovo finančno samostojnost in hkrati zmanjšal odvisnost občin od države,« meni Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje. »Koliko nam prinaša nov zakon, čisto natančno ne znamo povedad,« ugotavlja Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje. «Vendar minister pravi, da bomo dobili 380 milijonov tolarjev dodatnih sredstev, Ko jih bomo imeli v proračunu, bom seveda zadovoljen. Po naravi sem optimist in zelo rad verjamem, zato upam, da se bo to zgodilo. Predvsem pa si v prihodnje poleg stabilnih virov financiranja želim več prožnosti pri zadolževanju. Ce preprosto povem: v MOV nismo zadolženi, vendar ne moremo jemati kreditov, ker v naš dolg štejejo kredite, ki jih je vzelo Komunalno podjetje Velenje - pa še oni so zelo malo zadolženi. Veste, težko je delati v ptfgojih, kot so danes. Za primer: odločili smo se za najem 100-mili-jonskega kredita za stanovanjsko gradnjo. Ta kredit smo začeli urejati septembra, pa še danes nimamo vseh soglasij. V starem zakonu so še takšne neumnosti, da moramo imeti ponudbo treh različnih bank in dodatna strokovna mnenja, kar stvar le še podraži.« 2. popolna sprostitev duha Izkoristite dan s sprehajanjem po skrbno urejenih pešpoteh in premagovanju okoliških vzpetin. Uživajte v kolesarskih ; izletih, brezskrbnem smučanju po : zi^neženih strminah smučišča Golte ali v I ogledovanju številnih kulturnih i znamenitosti, kot je Dalmatinova Biblija, ki je na ogled v knjižnici frančiškanskega samostana. Doživitešenedoživeto i Aparthotel Natura, Lačja vas 31,3331 Nazarje Tel.: 03/837 04 00. Več info; info§hotel-natura.si Zaradi vsaj sedmih razlogov je obisk Aparthotela Natura naravnost obvezen. V naslednjih številkah Novega tednika predstavim« 1. neukroCena narava Aparthotel Natura se nahaja v neokrnjeni Zadrečki dolini, le streljaj od pomirjujočega žuborenja Savinje in Drete. Je kraj, kjer se prepustite naročju prvinske in ncukročene narave, pomirite oči na sproščajoči zeleni barvi gozdov in jas ter umirite svojega duha s poslušanjem ubranega ptičjega petja. Svež zrak in nedolžna narava vam bosta povrnila življenjsko energijo ter vas pripravila na nove izzive. cTi M ^^^ žalski župan Lojze Pose-del, tudi poslanec v državnem zboru, je povedal, da o zakonu ni glasoval. «Nelogično je, da bi bil proti. Če v občini dobimo več denarja, po drugi strani pa je v besedilu preveč slabih sistemskih rešitev, ki se bodo izkazale šele v prihodnje, in nisem mogel biti za zakon. V bistvu,« razlaga župan Po s edel, »seveda pozdravljam prizadevanja, da občine pridobijo dodaten denar. Vendar sta v zakonu dva nevarna elementa. O deležu sofinanciranja naložb v posameznih občinah bodo namreč odločali ministri. Torej lahko v neki občini šolo sofinancirajo 100-, 50-odstotno ali pa sploh nič. Obstaja možnost, da bo država sofinancirala naložbe v občinah, kjer bodo .pravi< župani. Drugič pa gre z zakonom bolj za prelivanje denarja od večjih v manjše občine, Vsaj tako si lahko razlaga vsak, ki pogleda razpredelnice. Ce pogledamo Savinjsko dolino, so zneski za posamezne občine različni, očitno pa so obratnosoraz-merni z velikostjo. Ni problem samo Ljubljana, za katero sem prepričan, da ji bo vlada namenila dovolj denarja. Problem je, ker se to dogaja vsem večjim središčem. Seveda je prav, da manjše občine dobijo več denarja, ni pa pošteno, da na račun večjih. Vemo, da razvoj le vlečejo veliki.« Vse še ni jasno Bolj zadovoljna je županja Občine Ljubno Anka Rakun: «Po uradnih podatkih se bo primerna poraba dvignila za približno 5 odstotkov oziroma 20 milijonov tolarjev. Že to nekaj pomeni za naš proračun. Ce pa upoštevam neuradne podatke, ki so jih posredovali v Skupnosti občin Slovenije, kjer so upoštevali še dodatne ključe, je polo- žaj še boljši. Po neuradnih izračunih naj bi pridobili skoraj 12 odstotkov oziroma blizu 45 milijonov tolarjev več. To pa je že dokaz, da v ministrstvu mislijo resno, ko govorijo o koralah proti decentralizaciji in uravnoteženemu razvoju.« V konjiški občini pričakujejo dodatnih 62,9 milijona tolarjev, ko bo upoštevana spremenjena kategorizacija cest, pa bi jih naj prihodnje leto dobili 73 milijonov. »To ni zanemarljivo, vendar bo treba vsak tolar skrbno obr-niri. Dodaten denar bomo predvidoma namenili za delo krajevnih skupnosti, z njim pa si bomo pomagali tudi pri začetnih stroških za uresničitev projekta Očistimo reko Dravinjo. Prve projekte moramo namreč pripraviti že do pomladi. Potem, če bo mogoče, bi bilo dobro nekaj denarja vložiti v vodooskr-bo,« načrtuje župan Miran Gorinšek. Vpliv novega zakona na proračun Občine Šentjur je komentiral direktor občinske uprave Jože Palčnik: »Po novem zakonu in neuradnih izračunih bi se naj primerna poraba naše občine povečala za 74 milijonov tolarjev glede na izračun po prejšnjem zakonu in naj bi znašala 2,237 milijarde tolarjev v letu 2007, Celotni občine bo 5 milijarde Kot so nam pojasnili ^ čini Rogaška Slatina, 2 krat še ne morejo oceni bon dzakoi 3 fin i ali inju občin za njihovo občino neugoden ali ugoden in v kolikšnem dodatnem znesku, saj natančnih izračunov še ni. V Občini Šmarje pri Jelšah pa so že okvirno izračunali dodatna sredstva, ki naj bi jih bilo po novem za 100 milijonov tolarjev več, »Za Rogatec pomeni novi zakon še več sredstev. V naši občini se nam bo z njim primerna poraba povišala za 27 milijonov tolarjev, v sosednji Rogaški Slatini za 160 milijonov, v Bistrici ob Sotli za 67 milijonov, v Kozjem za 78 milijonov, Podčetrtku za 75 milijonov in Šmarju za 77 milijonov,« ugotavlja župan Rogatca in državnozborski poslanec Martin Mikolič. »V primerjavi z ostalimi dobimo v Rogatcu vseeno nekaj manj kot druge tukajšnje občine, to pa zato, ker imamo v primerjavi z njimi manj lokalne cestne infrastrukture ter s tem manj priznanih stroškov Kljub temu smo z novim zakonom seveda bolj zadovoljni kot s prejšnjim,« dodaja Mikolič. US, BS, MBP, SO, BJ, PM CMCelje PROSTA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU LIVADA Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgotočniii kteflitov za nal(up stanovanj. Za vse floflatne informaciie pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas mm Del prisotnih na sredinem druženju Gališki utrinki Na obisku v KS Galicija - Ponosni na šolo in delo društev če kakšen kraj poznamo po znamenitostih, prireditvah, mogoče tudi problemih, pa o utripu v njem bolj poredko pišemo. Ta se jeza-čutil tudi v sredo zvečer, ko smo se zbrali v prostorih KS Galicija. Še veste, da je to ena redkih KS z olimpijsko medaljo? Pa o Urški in Petrin mi I krajani zelo poi njune dosežke. »Območje je bilo nekdaj znano po problemih, vendar je to kraj, kjer živimo veseli in delavni ljudje,« je v uvodu poudaril novi predsednik sveta KS Jože Kruleč. Galicija je ena večjih KS v žalski občini, razprostira se na dobrih 18 kvadratnih kilometrih in Šteje 1.893 krajanov. Imajo približno 18 kilometrov občinskih cest in 16 kilometrov javnih poti. Sestavljajo jo zaselki Velika Pireši-ca, Pernovo, Železno, Hram-še, Zavrh in Galicija. »Idej in volje nam ne manjka, predvsem pa bomo poskušali povezovati ljudi,« je poudaril Kruleč. aja Ime je povezano z več i lagami, med najbolj verjetno štejejo legendo, da so rudarji, ki so se vrnili iz španske Galicije, na tem koncu zgradili cerkev sv. Jakoba. Drugi prisegajo, da je poimenovana po pticah gäiicah. Ena največjih pridobitev zadnjih let je nova Podružnična šola Trje, zgrajena namesto dveh starih šol v Galiciji in Veliki Pirešici. Ime šole je spet povezano z legendo. Da je bilo v tistem koncu nekdaj eno samo trnje, po gališko »trje«. šola je povezala ljudi, v kraju pa so kar veliko svojega denarja, predvsem konces nine za kamnolom, porabüi za gradnjo telovadnice. Menda so gališki otroci v preteklosti telovadnico prvič videli v 5. razredu, ko so se začeU voziti v Petrovče. Šolo obiskuje 150 otrok, na žalost ali na veselje pa sta tako šola kot vrtec premajhna. Spet se dogaja, da mora- drugih vrtcih, po drugi strani je očitno, da v KS prihaja vse več ljudi. »Torej nismo nek bav bav, očitno je kraj dovolj zanimiv,« je omenil Kruleč in dodal, da bodo v KS sami plačali projekte za razširitev šole. Rešitev je več, veseli pa so, ker se od prihodnjega leta na Trju obeta petletka. Po nesoglasjih v preteklosti so s celjskim podjetjem Ceste mostovi oziroma z Obratom kamnolom le dosegli dogovor. Podjttje državi plačuje koncesnino, ki se preko občine v celoti povrne kraju. Omeniti velja Dom Nine Pokom na Grmovju, v KS pa so še druga podjetja, tudi kmetije ... V sredo zvečer se je med pripovedi in predstavitev kraja mešalo kar nekaj spominov, ki jih je kot iz rokava stresal Stanko Verdel. Kako so naslajale gališke ceste in druge infrastrukturne pridobitve, torej elektrika, telefon in podobno ... Pridni Galičani so vse naložbe obogatili s števUnimi udarniškimi urami, prostovoljnim delom in seveda tudi sofinanciranjem. Sesute ceste so le eden od problemov, na katerega je opozoril Verdel, saj »danes vse leti Čez Galicijo«, Nič čudnega, saj je izhodišče tako na velenjsko kot celjsko stran. Aktivna društva v KS je aktivnih kar deset društev, ki dajejo kraju zagon ter puščajo utrip v vsakdanjem življenju. V Športnem društvu Hofrein, tako pravi Matq Ašenherger, želijo predvsem omogočiti rekreacijo vsem ljudem, S telovadnico je zdaj lažje, igrišče ob stari šoli pa bi radi prevzeli v upravljanje ter ga posodobili. Brez gasücev seveda ne gre. Za PGD VeÜka Pi-rešica in PGD Zavrh sta Janko Grobelnlk in Ivan Šmar-čan omenila, da so društva v občini primemo opreniljena. Pireški, na primer, pričakujejo novo motorno brizgal-no. PGD Zavrh je posebnost. saj imajo svojega člana (od 150 krajanov je 48 ^silcev) praktično v vsaki hiši. »Osamosvojili« so se šele leta 1989, »Pot ni bila lahka, mogoče pa zato toliko slajša,« je omenil Šmarčan, ki je poudaril. da brez sodelovanja krajanov in ostahh dmštev ne bi šlo. Predvsem želijo, da bi okolico gasilskega doma urediU kot večnamensko dvorišče. Veseli nas, da se bralci odzivate našemu vabilu in predstavljate svoje probleme. Tako so storili predstavniki režijskega odbora za gradnjo požarnega zajetja in rezervnega rezervoarja za vodo v Železnem, vendar bomo o tej temi pisali v eni prihodnjih števUk. Društva na splošno nimajo težav s podpornim članstvom. a je v relativno majhnem okolju težje s pridobivanjem aktivnih članov, opažajo v najmlajšem tiulstič-nem društvu. To sicer aktivno sodeluje v vseh akcijah, ki jih pripravlja žalska zveza TD. dobro se odrežejo v akciji Najlepša hiša, kmetija, kraj ... Letos jih čaka še organizacija pohoda z baklami v cerkev v Galicijo, ki bo 24. decembra, dva dni kasneje pa bo konjeniška sekcija pripravila »žegnanje« konj. Cvetka Pemovšek je opozorila še na en problem, ki je verjemo znan mnogim zanesenjakom: »Letos smo dva mostova okrasili s cvetjem, pa so nepridipravi pokradli ne le rože, temveč tudi korita. Vendar se ne damo, poskusili smo še enkrat, le da smo zdaj korita privezali.« KO RKdelujevokviru krovne organizacije v Žalcu. Dragica Tratnik je pripovedovala o obiskih ostarelih v domovih po Sloveniji in na domu, organizaciji srečanja starejših (150 vabU so poslali letos), delitvi prehrambenih paketov... 12 aktivistk ve.kako dobrodošla je topla beseda, pomagajo pa tudi pri zbiranju denarja za hišo. ki jo je Marjanu Trupiju v Hram-šah uničil ogenj. Društvo upokojencev, s 352 člani je najmočnejše v KS, od leta 1999 gospodari po svoje. »Fizično smo mogoče malo slabši, toda pridni, kolikor se da.« je omenü Jože Kruleč st. Njihove aktivnosti so predvsem družabne, torej izleti, športna tekmovanja, klepetalnica ročnih del (verjetno ni trebaposebej razlagati. kdo se je udeležuje]. Zdaj se nadvse trudijo, da bi ob šoli uredih igrišče z »igrah« za upokojence, v sodelovanju s tenis klubom postavili 1 zgradili rekrea-: za celoten kraj. mkrat kmetijsko 'endar upajo, da jo bodo preskočUi. Srečko Podpečan je v imenu 20 let starega planinskega društva naštel številne pohode in dejavnosti, med drugim tudi zimski pohod v začetku januarja. Ob tem je pohvalil gostoljubje krajanov, ki se menda tako izkažejo, da nekateri pohodniki kar težko pridejo do Gore... Na Gori (oziroma Kunigundi ah Šent-jungerm) so tudi zaradi posluha župnika Janka Cigale pridobili svojo planinsko postojanko, v kateri ob nedeljah dežurajo kar dmžine. Da le ne bi bilo preveč lepega, bo menda poskrbel novi zakon o društvih, ki zna kar precej udariti po nekaterih dniš-tvenih dejavnostih. cijski C Ovira j zemljišče, Jože Kruleč je vodenje KS Galicija prevzel po letošnjih volitvah. upokojenci ne bodo mogli organizirati izleta, ker ne bodo smeli sami pobirati denarja ,., Težave bodo tudi v kulturnem društvu, pravi Peter Vipave, ki je predstavU šte-vihie sekcije. Gledahška skupina uspešno gostuje s Soboto greha, letos so ustanovili folklorno skupino, ki jo bodo spomladi tudi oblekli. V okviru KD delujejo Vaška godba Hramše, etno skupina Ve-sehPruhovčani, dekliški PZ, oktet Hramše, različni inštra-mentalisti, likovno-kiparska sekcija, v ustanavljanju pa je še mešani pevski zbor. Prostore imajo v bivšem zadružnem domu, ki je nujno potreben sanacije, zato vsak zaslužen tolar namenijo za obnovo. V dmštvu so zadovoljni z odzivom krajanov. Vsa dmštva poleg lastnih prireditev skoraj ves junij so-delujejo na GaliŠkih dnevih. Posebej o,denaiju nismo govorili. Kot povsod, ga tudi ga-liška društva nimajo dovolj, a v žalski občini velja, da kolikor društvo dela, toliko proračunskega denarja dobi. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali SveU Štrfan. Našo novinarko boste našli v torek od 8. do 9. ure na sedežu krajevne skupnosti. kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali Marsikaj je odvisno tudi od tega, koliko se kdo znajde, priznavajo sogovorniki. Predsednik Kmlec je omenil še Tenis klub Trje ter izpostavil dobro sodelovanje med društvi in z župnijo Galicija. Načrti Za naprej imajo v KS kar veliko postoriti. Čaka jih ure-'ditev mostu in ceste v Pernovo oziroma Gorco. »Otroci nimajo igrišča, šola je premajhna, dmštvo upokojencev žeh družabni prostor, problem je javna razsvetljava, popraviti bo treba odseke cest, ponekod je problematična oskrba z vodo...« Za izgradnjo kanal^acije .! to pre logaj za en mandat, a je Kruleč napovedal vsaj izdelavo projektov; »Onesnaženost je kar precejšnja, zato moramo na področju varovanja okolja več postoriti. Zato smo že imenovati odbor za okolje, ki bo sprejemal tudi pobude krajanov.« Ob tem je Kruleč skoraj moral opozoriti, da pristojnosti KS le niso tako velike, kot bi kdo nemara upal. Razmišljanju je pritegnil tudi tajnik KS Milan Be-loševič, ki je bil glavni organizator dmženja v sredo. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali s pokličite! Novi Hyundai getz « in veseli nagradni izfet za naročnike Novega tednika! GOŠI>ODARSTVO C cetis Miklavž prinesel novo priložnost Novi lastnik Steklarne Rogaška sklad Julius si želi dolgoročen razvoj družbe »Kljub napovedim nekaterih Miklavž ni prinesel delovnih knjižic, temveč novo priložnost,« je ravno na miklavževo dejal predsednik uprave Steklarne Rogaška Robert Ličen. V torek, ko je potekel rok za poplačilo teriatev iz prisilne poravnave, je namreč sklad «in jatve steklarne ter tako pešno končal prisili ših dolgov izgubili božični-ce. In podjetjem, ki so pristala na mojo formulo predčasnega poplačila terjatev, saj so nekateri pristali zgolj na štiri odstotke celotne vrednosti terjatve.« Direktor sklada Julius, ki je novi lastnik steklarne, Leo Ivanjko je pojasnil, da kup steklai lat 53) 1 li bi! špeku-ijo v družbi po- . Pove- »Trenutno so poplačani vsi upniki, razen dveh bank, od katerih je ena ločitvena upnica,« je povedal Robert U-čen, »zato bi se rad zahvalil ije- vsem delavcem, gih podjetjih, ki s( . v dni-radina- dolgoročne dalje, da so oü DanKu odkupili delnice in terj, pri čemer vrednosti skli nega posla ni hotel ra ti. »Kot pravnik se zavedam kaj pomeni, če lazkrijen poslovno skrivnost, kot ji cena nakupa delnic. Pover Ovadbe lahko padejo vsak trenutek lüjub novi zgodbi Steklarne Rogaška poslovanje te družbe pred letom 2006 ostaja uganka. Kaj se je zgodilo z dokaznim gradivom, ki razkriva sumljive posle v preteklosti Steklarne Rogaška, kdo bo še ovaden? «Revizijsko poročilo Delloita je bilo kot anonimka predano kriminalistom. Kolikor vem, poteka kriminalistična preiskava o tem, kako je podjetje poslovalo do leta 2005, proti nekdanjemu direktorju Bojanu Bev-cu pa smo vložili kazensko ovadbo suma zlorabe položaja. Proti ostalim trem, štirim direktorjem lahko to storimo vsak trenutek. Vendar smo se do zdaj vsak trenutek ukvarjali s prihodnostjo in ne s preteklostjo,« je kratko pojasnil predsednik uprave Steklarne Rogaška Robert Ličen. Kot je že znano, je Hrvaška mednarodno tiralico za Bevcem, ki je še vedno v priporu, razpisala potem, ko se ta ni udeležil zaslišanj zaradi siraia gospodarskega kriminala v mesni industriji PIK Vrbovec, kjer naj bi, ko je še bil krizni menedžer te družbe, podjetje oškodoval za skoraj 544 milijonov tolarjev. Nadzorni svet steklarne Bevca ni razrešil iz krivdnih razlogov, temveč zaradi ekonomsko poslovnih razlogov, ki so posledica sprememb v delniški strukturi pod-jetja. RP v v...: ROGASK/ lahko le, da je najmanjša možna dokapitalizacija steklarne milijardo tolarjev, medtem ko smo petsto milijonov že nakazali na račun steklarne in s tem denarjem je podjetje poplačalo terjatve iz prisilne poravnave.« Kot je še poudaril Ivanjko, ki je sicer četrtinski lastnik sklada Julius, so se za nakup steklarne odločili zaradi njene dolge tradicije, dobre blagovne znamke in znanja. »Zdaj ko se zapirajo vse evropske steklarne, je za nas to priložnost za globalno razširitev, saj je slatinska steklarna ena največjih v Evropi in na svetu.« »Slaba novica za konkurenco« Ko je konec januarja Ličen prišel v steklarno, je bil še velik optimist, nekje vmes je že skorajda obupal, zdaj pa znova trdno verjame v prihodnost Steklarne Rogaška. »Ko sem prišel, pogoji dela niso bili rožnati,« pravi Ličen, »delavci že dve leti niso imeli plačanih prispevkov, morala je bila na psu, saj so določeni takrat želeli drugačno lastninjenje. Kar nekaj časa smo rabili zato, da smo sindikate prepričali, da tovarne nismo prišh zapret.« Ker niti niso bili lastniki blagovne znamke, so morali izdelati svojo. Prvič v zgodovini so začeli vlagati v barvni kristal, stari dobavitelji steklarni niso zaupali, zato so morali poiskati nove. »Delali smo tudi po 16 ur na dan in rezultati so tu. Še lani je steklarna poslovala z 1,8 milijarde tolarjev izgube, letos pa bomo končali blizu ničle. Naš cilj je postati ena najprestižnej-ših steklarn v svetu, kar je slaba novica za našo konkuren- RobeitUčen V steklarni, ki je še pred petimi leti zaposlovala skoraj dva tisoč delavcev, je zdaj zaposlenih 970 ljudi. Od tega je po besedah Lična v režiji vsaj 150 odvečnih delavcev. »Če upoštevam, da jih je sto napačnih, jih je le 50 preveč. Ob tem poudarjam, da noben delavec v proizvodnji ne bo izgubil delovnega mesta. Še več. Tam bomo potrebovali še več ljudi. Osebno bomo skušali tiste, ki so pred letom zapustili steklarno, povabili nazaj, kar sicer vera, da bo težko in da bomo morali zanje bolj globoko seči v žep.« Steklarna Rogaška, nekdaj »hči« holdinga Rogaška Crystal, z »materjo« nima več ničesar, razen terjatev, še poudarja Ličen. »Dolžni so nam še okoh štiri milijarde tolarjev, vendar se lahko naj- r uspeh, Leo Ivanjko (levo) in brž zanje obrišemo pod no som. Sodelujemo le še ; družbo Estet, od katere sme življenjsko odvisni, saj z, nas izdela kar 85 odstotko' embalaže. Ker st v novih pogojih znašla, smo ji že magali, prevzeli s m zaposlenih, Vendai a družba . najbolje ičkrat po-•Jo30 ledo- nameravamo biti >molzna krava<,« še poudarja Ličen. Če je Miklavž prinesel novo priložnost, še ne pomeni, dabo Božiček kakšno božič-nico- »Dokler smo še v težavah, jih ne bomo izplačevali. Takoj ko bomo bolje poslovali, bodo vsi zaposleni deležni večjega kolača. Čez kakšni dve leti bomo tudi plačali prispevke za nazaj, ki j ih moji predhodniki niso poravnali.« ROZMARl PETEK www.novitednik.com Priznanji nemšicemu Weisiiauptu VCeiaj je vodja tjženja v nemškega koncerna Weishaupt Manfred Stury ob 15-letnici Weishaupta v Celju, prejel kar dve veliki priznanji. Prvega je prejel iz rok direktorja celjske območne gospodarske zbornice Jožeta Pušnika, drugo mu je podelil župan Bojan Šrot. Prvič so lipov list, priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za tuje partnerje, podelili tudi v celjski gospodarski zbornici, je poudaril Jože Pušnik, »Celjska družba Wieshaupt je bila s 100-odstotnim nemškim kapitalom ustanovljena pred 15. leti, v obdobju, ko noben tuji partner ni upal tvegati in vsto- piti na takrat še kritičen trg samostojne Slovenije. Odločilno vlogo pri ustanovitvi in razvoju družbe Weishaupt v Celju pa je imel prav Manfred Stiury. Po drugi strani je družba zelo dinamična, uspešna in uveljavljena na trgih bivše Jugoslavije, zato je upravni odbor celjske gospodarske zbornice ocenil, da je čas za zahvalo tistim, ki so pred 15, leti celo kot prvi v Sloveniji izkazali pogum in denar vložili v naš trg.« Podobne razloge za najvišje županovo priznanje je navedel tudi celjski župan Bojan Šrot. Prvi tuji koncem je prav po zaslugi Sturya izpeljal naložbo v Celju. Man- u^nallia td.:03 7t 1060, (ax: 03 70310 70 uuAV.marginalllasi fred stury, ki se je obeh priznanj izjemno razveselil, je med drugim poudaril, da je bila takratna odločitev prava za Celje in za koncem, kar potrjujejo tudi današnji dosežki celjske družbe. Ta danes zaposluje 14 ljudi, preko svojih hčerinskih dražb na trgih nekdanje Jugoslavije pa dela zanjo okoli 70 ljudi. Celjski Weishaupt je imel letos 7,5 milijonov evrov letnega prometa in je med vodilnimi dražbami, ki v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije prodajajo gorilno tehniko in skrbijo za izobraževanje kadrov. »Zadnjih 15 let je bilo naporno in uspešno, pa tudi prijetno obdobje,« je zgodovino dražbe opisal Henrik Dvoršak, direktor Weishaupta Celja. »Vsa leta smo poskušali delovati družbeno osveščeno in upam, da nam je to vsaj delno uspelo.« RP, BS - ŠI.96-8. parmrz najboljšim okmm iz medicine dala, prometa in šparta v c( Poudarek prehrani in pošicodbam športniicoir Tradicionalni Dnevi športne medicine so bili letos del strokovnih srečanj v okviru Dnevov zdravja. Dvodnevno srečanje sta or^ni-zirala Združenje medicine dela, prometa in športa in Olimpijski komite Slovenije. Pripravili so nadaljevalni seminar, ki se je zaključil s testom in diplomami, ki jih potrebujejo tako športni maserji kot fizloterapevti in zdravniki športne medicine za podaljšanje licenc. Domala 80 udeležencev je prisluhnilo predavanjem o zakonodaji, preventiviiih zdravstvenih pregledih, prehrani športnikov in poškodbah zobovja, obširneje pa so spregovorili tudi o drugih vrstah poškodb pri športnikih. Razumljivo, saj se v sezoni po ocenah poškoduje vsak peti športnik. Žal prihaja tudi do najtežjih poškodb, zato zdravniška suoka podpira sprejetje ustreznih predpisov na državni ravni, s katerimi bi določili medicinsko opremo,-ki bi morala biti obvezno pri roki na vsaki športni prireditvi. Poleg poškodb pa športnike zaradi izjemnih obremenitev ogroža tudi odpoved srca. Tudi defibrilator, ki lahko reši življenje v lakih primerih, bi tako naj bil del obvezne opreme. "Ridi tokrat je ob dnevih medicine športa izšel priročnik, ki ga je pripravil Rudi Čajavec s sodelavci. Priročnik tokrat dopolnjuje še knjižica o prehrani rekreativca in vrhunskega športnika avtorjev Dražigosta Pokoma in Rudija Cajavca. MBP Foto: NATAŠA MÜLLER Miiciavž obisical mlade boiniice Leo klub Celjski vitezi, ki se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo, predvsem pomočjo otrokom, je pripravil tradicionalni vsakoletni obisk Miklavža za otroke, ki se zdravijo v Splošni bolnišnici Celje. Letos so obiskali 40 otrok na pediatričnem in infekcij- Kaj jim pa moremo, če dvigujejo cene? »Ne, obljubljamo, slovesno prisegamo, da zaradi evra ne bomo dvigovali cen, pač pa bomo cene zaokrožili navzdol,« poslušamo že nekaj mesecev, v zadnjem času pa takšne obljube kar «kriäjo« z oglasnih letakov. Pa njihove obljube sploh kaj držijo? Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije, ki je novembra v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave izvedla četrto, zadnje spremljanje cen v letošnjem letu, bore malo. Zvišanja cen izbranih izdelkov in storitev iz izbrane košarice v obdobju med avgti-stom in novembrom kažejo, da kljub obljubam nekaterih združenj in posameznih trgovcev cene nekaterih izdelkov in storitev rastejo brez utemeljenih razlogov. Poglejmo nekaj primerov: v Sparovüi trgovinah je preša-na mesna slanina Kras Sežana dražja za skoraj 6 odstotkov. Kot pojasnjujejo v SpaT m, je za podražitev kriv proizvajalec. Eurospin je podražil file piščanca (brez kosti) na pladnju za skoraj 9 odstot- kov z obrazložitvijo, da so spremenili način poslovanja z aktualnim dobaviteljem. Smarski trapist Mlekarne Ce-leia je v Mercatorjevih centrih dražji za 5,38 odstotka. Razlaga trgovca - dvig cene osnovnih surovin, torej mleka. Hardi je podražil sir Lahka livada Pomurskih mlekarn za 12,5 odstotka, kar so obrazložOi z dvigom cen dobavitelja. Poglejmo naprej. Trije največji slovenski lipovci so dvignili ceno svežih kokošjih jajc od tri do dobrih sedem odstotkov. Mercator in Tbš sta obrazložila, da so dražja jajca posledica zvišanja cen koruze na svetovnem trgu. Skratka, vedno so »krivi« dobavitelji, ne pa trgovci, lahko razberemo iz njihovih odgovorov. Če tem trditvam ne verjamete, ne morete storiti nič drugega kot to, da izbe- 0snovna šola Griže pripravila v četrtek ob 19. un v Kulturnem domu Gnze dobrodelni koncert z naslovom Zvezde zvezdicam. Izkupiček koncertabo namenjen za šolski sklad, ki bo otrokom, ki iim starši ne morejo plačati šole v naravi m podobnih aktivnosti. plačal te stroške. Na koncertu, ki so ga organizirali v soli popolnoma sa-im, učitelji m učenci, bodo nastopili Rebeka Dremelj. Sebastian. Anika Horvat, Katia Ko- rete drugo trgovino. Vendar, se bojim, da vam na ozemlju Slovenije skorajda nobena več ne preostane. Višjih cen pa ne boste opa-zUi le v trgovinah. Tudi storitve so še pred, uvedbo evra drzno poskočile. Tako celjska gospodinjstva že plačujejo za 7 odstotkov dražjo vodo in za 10 odstotkov dražjo kanalščino. Prva ura parkiranja v Celju je dražja za 40 tolarjev, torej 20 odstotkov več, ukinili so tudi možnost brezplačnega 10-minutnega parkiranja. Že dober teden dni pa odmeva tudi nenadna in sočasna podražitev kino vstopnic. Planet Tuš je ceno dvignil za 11,11 odstotka, Ko-losej pa za 3 3 odstotkov. Razlog? Ceno so prilagodili v skladu z rastjo življenjskih stroškov v zadnjih treh letih. Kaj lahko torej naredimo? Po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije to, da tal^nim obrnemo hrbet ter vsakršne kršitve zavajajočih oglaševanj prijavimo na Slovensko oglaševalsko zbornico. Pa lahko ponudniku pitne vode obrnemo hrbet?! ROZMARl PETEK Vznemirljivi ren. Maja Slatinšek. 4 Play. Eva Moškoru Peter Januš. Serge-ja. Plesna sola Power dancers. Energy break team in seveda otroci OŠ Griže. Program bo povezoval Peter Poles, za pijačo, brezalkoholno, seveda, pa bodo skrbeli Barovd. • ,-iöceije 95.9 100.3 90.6 M: Plesalec m-glasbenik Jos# "Alves d^'lttna "z umemiš-kim jrtienom Cflinda Brasil •bo imel od J2. ;do 2I. decembra v CeJju tečaj salse. merengue,sambembachate •-- vznemirljivih' južnoame-nikih plestTv. ,V organiza-ctji zavoda Celeia bo tečaj vsak dan ob -20. un v prostorih Celjskega doma m Galeme sodobne umetnosti Celle. Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo napačno zapisali, da je predsednik KS Os-trožno Mirko Fric Krajnc, ki je sicer predsednik celjskega kinološkega društva. Predsednik KS Ostrožno je Peter PiŠek. Za napako se opravičujemo. skem oddelku ter oddelku za kirurgijo. Miklavž je obdaril otroke, klub pa je oddelkom podaril tudi dva TV-sprejemnlka in DVD-predvajalnika, ki bodo v prihodnje krajšali čas mladim bolnikom. GM Vsak torek in isctck* v. ....... Naročite Novi tednik, preden bofi^repozno! Prvak v gospodarjenju in še čem Roman Matek - Zdravilišče Laško se v njegovih vajetih razvija v enega najsodobnejših termalnih centrov v Srednji Evropi Nekaj drži kot pribito: brez njega turizem v občini Laško ne bi bU to. kar je. Nekateri mu sicer očitajo, da bi se turizem v laški občini brez njega ponašal še z marsičem drugim kot le z enim zdraviliščem, a to prepuščam v presojo vsakemu posamezniku. Direktor Zdravilišča Laško Roman Matek, zaprisežen Zidanomoščan, oče dveh odraslih otrok in enega majhnega (»ki prav tako hitro raste«) nedvomno velja za prekaljenega in izkušenega gospodarstvenika, ki ga je težko spraviti v zadrego. Včasih se zdi, da ima za vsako vprašanje že vnaprej pripravljen odgovor, pri čemer je tudi res, da se sicer izjemno komunikativen človek, ki je ved- šemu spolu, nolk ovije vsakokrat, ko be-3 zanj neprijetne teme. Takrat je z odgovori zelo previden in skop. Zdravilišče Laško je v njegovih rokah v dobrem desetletju preraslo najbolj optimistične razvojne napovedi. Načrtov pa še ni konec ... Zdravilišče je pred novimi projekti. Zdi se, da vam gre vedno vse kot po maslu. Pa se vam je že kdaj kje zalomilo? Če se zalomi, se potem tudi »odlomi«. Vedno skušam delati uspešno in vnaprej odpravljati morebitne težave, ki bi se lahko pojavile. Poskušam predvidevati prihodnost ter pravočasno vleči pametne poteze. Zaradi tega je mogoče v javnosti videti, da mi ^e vse kot po maslu. Vendar se je treba veliko angažirati, da je temu tako. Letos ste od Evrope uspeli pridobiti milijardo tolarjev nepovratnih sredstev za razvoj Zdravilišča Laško. Še več. Državo ste uspeU prepričati, da vam je kljub Zakonu o vodah, ki prepoveduje posege v 15-metr-ski priobalni pas reke, dovolila prestaviti strugo Savinje, da se bo zdravilišče lahko širilo. Imam občutek, da točno veste, na katera vrata je treba potrkati in s katerimi ljudmi se družiU. Mislim, da so tu pomembni predvsem argumenti in vztrajnost. Ta poseg v strugo ni nič posebnega, če ga dobro razumemo. V Laškem ne prestavljamo reke samo zato, da bomo mi lahko gradili, ampak tudi zato, da bi zmanjšali nevarnost poplav, da znižamo raven visokih voda. Reko Savinjo bomo hkrati tudi razširili. Vsekakor se mi zdi zelo pozitivno, če na takšen način ubijemo dve muhi na en mah, torej da pridobimo tudi dodamo stavbno zemljišče in da lahko na sotočju vo-(S.^vinjp In Rpčirp, op. p.) zgradimo novo zdravilišče. Primer, kot je naš, lahko pojmujemo kot zelo pozitiven primer sodelovanja države z gospodarstvom. Žerjavi ob zdraviUšču v Uškem že stojijo, dela so se začela. Drugo leto ob tem času se bo ob obstoječem objektu že razprostiral sodoben termalni center. Res je. Gradimo enega najsodobnejših termalnih centrov v Srednji Evropi, ki bo turistično zelo privlačen. V njem bo bazenski kompleks z 2.200 kvadratnimi metri vodnih površin. Pod edinstveno odpirajočo se kupolo bodo na voljo notranji bazeni. Zgradili bomo tudi zunanji 25-metrski rekreativni bazen z možnostjo tekmovalnega plavanja, vodnih iger. Posebna atrakcija bo bazen na sotočju Savinje in Rečice v obliki kristala vode, pa sodoben savna center ter podzemne garaže. Vse to je prva faza razvoja. V drugi fazi bomo zgradili wellness hotel, ki vključuje wellness center na 700 kvadratnih metrih. Tretja faza pa predvideva še konferenčni center. Novo zdravilišče bo skupaj prineslo okoli 200 novih delovnih mest. Bo nov termalni center varen pred poplavami? S celoviümi ukrepi, ki se načrtujejo, to je s prestavitvijo struge, rekonstrukcijo mail- jagraškega ovinka in protipoplavnimi ukrepi v Savinjski dolini, bi v Laškem zmanjšali nivo poplavnih voda za več kot meter. To pomeni, da vitalni objekti v zdravilišču in naselju Debro ne bodo več poplavno ogroženi, saj poplavna voda tu nikoli ni bila višja od enega metra. Vemo, da je bila dosedanja občinska oblast razvoju Zdravilišča Laško zelo naklonjena. Konec lanskega leta je Občina Uško tudi prodala delnice v zdravilišču in denar vrnila nazaj v zdravilišče za ureditev pogojev, da se bo zdravilišče lahko širilo. V občinskem svetu je bilo o tej temi kar nekaj burnih sej, skupina občanov je celo zahtevala referendum zaradi nestrinjanja glede omenjene prodaje delnic. Pričakujete, da bo tudi nova občinska oblast v tolikšni meri podpirala razvoj Zdravilišča Laško? Mislim, da se z novo oblastjo ne bo nič spremenilo, da bo ta tudi v prihodnje podpirala naš razvoj. Kajti menim, da so razvojne rešitve, ki jih uveljavljamo, v korist vsem občanom, ne samo tistim, ki delamo v zdravilišču. Na osnovi razvoja zdravilišča se namreč lahko razvija tudi kopica ostahh, s turizmom povezanih dejavnosti. In če je taka razvojna usmeritev v korist vsem občanom (ki so sami izvohli novo občinsko vodstvo), potem mislim, da se v tem primeru ne bo nič spremenilo. v občini Laško bo čez dve,' tri leta zdraviliškega turizma več kot dovolj. Končno so začeli obnavljati tudi zdravilišče v Rimskih Toplicah. Se kaj bojite konkurence? Konkurenca je vedno dobrodošla. Če je ne bi bilo, tudi ne bi bilo gospodarskega razvoja. Seveda je treba vsako konkurenco spoštovati in vsaka konkurenca je tudi vzpodbuda, da delaš še bolje, da poiščeš nove tržne segmente. Rimske Tophce in Laško sta geografsko tako blizu, da bi se morale obe terme med seboj povezati. Kajti v globalnem turističnem trgu je slej ko prej treba oblikovati ustrezno destinacijo, v katero bomo skupaj vabili goste. Pričakujem več sodelovanja kot »ostre« konkurence. Ste se o omenjenem sodelovanju z Rimskimi termami že kaj dogovarjali? Mi se bomo pravočasno vse zmenili, brez skrbi. Bili ste prvi. ki ste hoteli leta 1991 oživiti zdravilišče v Rimskih Toplicah. Na papirju ste imeli že vse ideje, celo izbrane investitorje, a iz te moke potem ni bilo kruha. V petnajstih letih je nato v vodo padlo še kar nekaj zelo obetavnih projektov oživitve zdravilišča. Nekateri vaši nasprotniki trdijo, da ste ravno vi ovirali razvoj Rhnskih Toplic. Je to res? Nikakor ne. Sera tako pošten človek, da pri tera nikakor ne bi sodeloval. Nimam nobenih interesov kogarkoli ovirati, ampak ^aditi stvari, ki jih tudi sam vodim in obvladujem. Termalni center pa ni edina naložba Zdravilišča Laško v naslednjih letih. Dograditi nameravate tudi dom starejših v Debru, v Celju pa posuviti hotel s štirimi zvezdicami. Kako daleč ste z omenjenima projektoma? Roman Matek je ieta 1978 diplomiral iz ekonomije in se najprej zaposlil v Pivovarni Laško, kjer je ostal do 1982. Nato je pri šesUndvajsetih letih postal podpredsednik izvršnega sveta na Občini Laško ter čez štiri leta predsednik. Vm^ je leta 1984 magistriral iz poslovnih organizacijskih znanosti. Od leta 199S je direktor Zdravilišča Laško. S programom varstva starejših smo v zdravilišču začeli pred petimi leti. Za nov objekt Malič smo doslej pripravili idejne projekte. Ta objekt bo namenjen predvsem dement-nim varovancem, S tem programom smo se že dvakrat prijavili na razpis za koncesijo, a nismo bili izbrani. Upam, da bomo tokrat uspeli. Takoj, ko bomo dobili koncesijo, bomo pristopili k izdelavi glavnih projektov in nato h gradnji. Za hotel v Celju pa trenutno s projektantom usklajujemo itiejne projekte. Pogodba za projektiranje je že podpisana z družbo Elite iz Krškega. Hotel bo imel od 150 do 200 sob. Namenjen bo športnikom, poslovnežem, sejemskim gostom, pa tudi turistom. Malce sem se pozanimala tudi o vašem otroštvu in izvedela, da ste že kot otrok izstopali iz povprečja, da ste bili zelo bister fantič, v osnovni šoli celo državni prvak v matematiki. Drži. Osem nas je bilo tedaj v Sloveniji, ki smo vse naloge rešili stoodstotno. V gimnaziji pa sem uspel priti do drugega mesta v fiziki. To vse skupaj je v meni očitno pustilo posledice za hitrejše odločanje, ki je v vsakdanjem življenju in poslu zelo pomembno. Številke vas torej spremljajo že celo življenje. V kakšnem odnosu pa ste s trinaj-stico? To je zame srečna številka. Na ta dan sem tudi rojen, natančneje 13, februarja. Prihodnje leto jih bom dopolnil 51, Vedno, ko vas vidim, ste nasmejani, dobre volje. Čeprav imate verjetno tudi vi, kot vsak človek, slabe dneve. Kako se spopadate z njimi? Vsak trenutek poskušam preživeti čim bolj aktivno. Več kot 20 let sem se aktivno ukvarjal s strelstvom, najprej kot tekmovalec, potem tudi kot organizator, predsednik občinske zveze, podpredsednik Strelske zveze Slovenije ... Rad igram tenis, tudi ribolov mi je pri srcu. Katera je vaša največja ribiška trofeja? Sulec iz Savinje iz leta 1994, ki je v dolžino meril 99 centimetrov. Je to »ribiška« ali govorite resnico? Glava sulca je na ogled pri meni doma, v kmečki sobi. Lahko pridete pogledat, če ne verjamete. Ste nagle jeze? Niti ne. Verjetno se tisti, ki so okoli mene, hitreje razjezijo nad menoj kot jaz nad njimi. Pevskega posluha, pravite, nimate. Verjetno pa uživate, če drugi plešejo, tako kot vi igrate? Niti ne, plešem pa rad - tudi z drugimi. Ob koncu leta si vsi delamo nekakšne osebne proračune za prihajajoče leto. Kaj boste vi spremenili v letu 2007 v vašem Nič bistvenega. Živel bom tako, kot sem doslej. Nobenih radikalnejših sprememb ne načrtujem. Niti nimam kakšnih posebnih razvad, ki bi se jih hotel znebiti. Te stvari rešujem sproti, nimam navade čakati na novo leto, BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Da »pasjefc življenje ne bo več pasje Prvi dobrodelni koncert v naši regiji za zapuščene živali je uspel. Kljub vrsti dobrodelnih prireditev v decembru se je v bližnji in daljni okolici Celja vseeno našlo toliko (resničnih, ne sa-mooklicanih) ljubiteljev živali, da so napolnili Union-sko dvorano ter tako živalim omogočili bivanje tudi 31., 45. ali 69. dan. Lastnica zavetišča Zonza-ni Tatjana Lenko je ves večer kar sijala od zadovoljstva. Prijetno presenečen, pravzaprav skorajda šokiran, je bil tudi veterinar iz zavetišča Rok Krajnik. »Odziv je fenomenalen in hvaležen sem vsakomur, ki je na tak ali drugačen način pripomogel k uspehu koncerta, predvsem našim mladim ustvar- Nastopajoči iz Osnovne šole Lava jalcem.« Vsak, ki se je udeležil koncerta, je pripomogel k temu, da bodo živali Risbe otrok bodo kmalu natisnjene tudi na koledarjih in voščilnicah, plišaste igračke pa so obiskovalci v spomin na dobro dejanje, ki so ga z nakupom vstopnice naredili, lahko odiiesli domov. Plišaste igrače je podarila skupina I\iš, ostali donatorji pa so bili: Weishaupt, podjetje Iris, Rotaract, Etol, Mercator, podjetje Toni, Občina Slovenska Bistrica ter Hill's. Precej redki obiskovalci koncerta pa so bili župani. Udeležili so se ga štor-ski Miran Jurkošek, podžupan Občine Vojnik Branko Petre ter župania Slovenske Bistnce Irena Majcen. še naprej lahko tudi več kot 30 dni v zavetišču, kolikor je dolžna za »najdenčke« poravnati občina, v kateri zapuščeno žival najdejo. Do zdaj je stroške podaljšanega bivanja poravnalo zavetišče samo, vendar so konec leta rezerve pošle. »Za takšne, ki v borih 21 dneh, ko si je sploh možno ogledati živali (osem dni morajo biti v karanteni, op. p.), ne uspejo očarati obiskovalcev zavetišča, bo zdai poskrblie- _ Om ■ — I Nagracfrio žrebanje ^ za^n^oci% Hme^ tednika Vodomet le še danes Prihod v Celje iz laške smeri je po novem res lep, na nek način celo spektakulären. Na krožišču pri mostu čez Savinjo je namreč poskusno pričel delovati vodomet, pobnenovan Vodna krona. Z dograditvijo vodometa je zaključen še zadnji del ureditve zdaj najlepšega celjskega krožišča. Vodno krono so zgradili delavci CM Celje, vodomet pa delavci podjetja Bazeni. Projektant je bO Radovan Romih iz RC Planiranje, gradnja pa je stala 36 milijonov tolarjev. Vodomet bo poskusno deloval le še danes, ko bodo zaključili uravnavanje vodnih šob in curkov tako, da se voda ne bo stekala po cestišču. Že jutri bodo do pomladi, ko bo vodomet spet pozdravljal vse, ki po tej poti prihajajo v Celje ali odhajajo iz njega, izpraznili cevi in pripravili vodomet na zimo. BRST HUD PES Turistični bum VegetnostežekdajsKšali za KCTtäiTe, mitološka b«|a,-ki 80 ^.jib tiralstavö^ : Grki^ kotkoaiado pasu ia kot äoveäfeo tatjeod pasuaavZ' gff. Na. ä laz predstavljam našoroestao ro^aalco zavoda zakulturo in tutiz^n^. td fe-združen vnek^tšnomft-. ^o.no, mogočebolj nacfreal^ no ustanovo; Končno je jmŠ-•to tudi do nastavitre nove (fi-rektonce, Id so jomes^Xi^-=?sQHn!et:^ski,p0^5r6tnaiza''. dižanG..eene.že e^ na meji Glede na to, da se v pro-s:m času ko- ne pišem tele JaÄfflHie, udqstvujem lawio v leb dveh delavnostih, m da -se mi if marsikatero kolum-no fffSSatisenasw Kato s svojim predl^^om 0 novem c^- no vsaj do poletja,« je veselo dejal Krajnik. Očitno odrasli potrebujemo otroke, da nas podučijo in spomnijo na pomen živ^ v našem vsakdanu ali, kot je precej bolje povedal Adi Smo-lar, ki je poleg ostalih glasbenikov in umetnikov brezplačno nastopil na koncertu. »Noben milijon te ne pogleda tako prijazno kot tvoj pes, nobena vila ne tako nežno kot kakšen muc.« »Namen koncerta m samo zbiranje denarja.« je povedala Tina G., ki je koncert z otroškimi sovodi-telji odlično povezovala, »temveč tudi v tem, da ljudje sploh izveio za obstoj zavetišča in živali, ki nujno potrebujejo njihovo pomoč. Ljudje pogostokrat vidimo zgolj ovire, ki Jih v dom prinese živo bitje, pozabljamo pa na vse lepe trenutke, ki jih živali vračajo. Moja hči seje preko skrbi za muce naučila veliko pomembnih sivan. Po mojem je najlepše danlo za prihajajoče praznike živalca, je pa res, da se morajo starši ob tem zavedati, da bodo zanjo morali predvsem skrbeti sami.« Naj ob tem dodamo le še to, da lahko živalmi iz zavetišča najbolj pomagate tako, da jih posvojite. ROZMARI PETEK zorno spremljal vso proble- i-pop^vriö--. ve zmage, Ito. i» son (toča-kdJ. Sicer lenega programa nef>oziiaffl,^edenapoveda-nö V jiwervj'uju, ki ga je podala ^a -naž čas^jis, pa sem se ^nmfl števflmh srečanj, id jfii fmdl, takole ob ko- 1 . Piše: MOHOR HUDEI mohorfai&hotmail. com vse In tm lahko, za primeija-"voso podajali svoj Duri^ m kaj da imajo tam in bla bk... Vsakdoje vedel vse. Poznal son tudi hudi.. Ju. so {Hsali prave male disertčt-cijev zvezi z možnostmi raz- ■ ■voja turiama v Celju in veste kaj, vsako leto je bilosJabše. No. ne ravno slabše, še huje, vsako ieto;je bilo eiiako, N^-boljeplaeanišportnikjnas^ tu so nogometaši, ki i^ajo v športu, ki je, oajb^ množičen v svetu. Najbolje plačani ^udie na svetu del^o y tujiss-mu ali še boljše, so servisna služba tenmbiaiisu. to je donosnega na svetu. Töda v Cfe^u ni bilo oko. mi tuiižem • jötöj enKi približno tako, -kot na vasi jemljejo oživitev kl^ kljania, postavitev mlajev, or- ,klBOSe'OTgf-^ LszvmziÄiwn^ostar-. •lega mestnggfi j^a in posr p^evaßjem turizma v th^tu m okdici, Ta srečanja so ' č£^i«Jiz^edaiatako,dajena razvoj turiatia Mo natanöio Kdiko pogtedov, a& pa xao-goče kakšen roanj, kol nas je bik) pnsotiHh. Vsakdo, ki^e imel pet' minut čas^ se je na najbc^ dcKioaio panogo na svetasp03i^tozaSalo,raak-do, od tist^ td je v nc-u preko ta?nih del prodajal tiste trtoieaHe grbe, leseno žli'. . co, po^čea hpov list, eno. majico z vrisanimi drfewii-mi mejami, pa do tistega^ ki jepad^vnezavesfsiMčo nepoznavanja zgodovine Ge^-skai grofov ali spn&i .niaSe-hovskega obnaš^a^o vsa? l«ga feiäötea. kja- je smrkrö-. la Alma Kariin,.pa do estjh, ki jim tisBirajena jnl^, kot je -šmartinsko. jezeroj predstavna končno rešftev:v zveza s .ffiljskitn lunztnom. Vsakdo je-zMvtudi povedati;]!^ ga tundrja, kot sosedovo oh-cetVCeljuobstaja miselnost, da jeza. ttotzon. podobßo kot zakulHiro. trebananHüti rav-: no toliko dena^au tk imamo pred njima nilrlU'Na turizem jm nas skoraj .mhče ne gleda kot na p^ožntBt za BENlS • in to na:dober bizrus. in za' kaj ne? Predvsem zato, ker .-smo tog. k» smo, kot sem žeomemI,prg)®nmi (čese le spominjate; kako smo vsi vse veddl na našft seaankih), ker na tem področju ni aktiviran in za to (tol^o plačan nekdo, ki ve, kako gredo, te stvari drugje. Če kdo v Celju rHislt, daje turizem zgolj nekaj nočitev v času sejma, da je turizem plovba po Šmar-•Unskemjraö«, daje tunzan zgodba o ne'syeiji kako slavnih Celjanihj da -^ turizem katera koB J^tuttia ustanova v Celju ah. pa recimo Po-letie v Celju,-ah pa vsemest-na sramota, mrtvo mestno jedro, potem je .po vseh kriterijih primeren za delo v turizmu. kot smo ga- poznali do sedaj.- Torej, ftovo direktorico bomo budno spremljali čas je že,- da se mitolo-^japiesefe. SwMBiwIno smiMM Žalec «» ok s. o : vabimreg^skfposveT^teškihifistrokc JoNatnega svetovalnega omrežja tSIOznaskJvom ivprukm I VČERAJ, I Na :po8«et vabBTio isajalee (rt uporabnike ra^önlh formalnih m nefoimalnfe a^ra^valnfti programov in usposabljal^ na področju izobrazevsnp odr^^, organizacije lrtin^ituci;e, kise na kakršenkoli načifi srečujejo z aobra&wanjero odraslih- m rtavojero - . •..: .človeštdhvirovviBgijl. • .. ■•• Vabljeni! Informacije In prijave:ö3 7T3 35 65. isk>®upl.8i. IP Celjske otroke je Miklavž obiskal tudi pri pravljičnem Še več pravljic v mestu v Celju kot novost kar dve umetniški tržnici - Kopica prireditev za staro in mlado z otvoritvijo pravljičnega drsališča pred Mestnim kinom Metropol, z ledeno pravljico in miklavževanjem na drsalkah so se v Mestni občini Celje že sedmo leto zapored pričele prireditve Pravljičnega Celja. Pravljično deželo in obe letošnji novosti -umetniški tržnici bodo odprli čez teden dni. Na drsališču, kjer je živahno vse dni v tednu, bo ob koncih tedna otroke vabil na drsanje z animacijo Škral Niko, novost pa je diske na drsalkah za odrasle, ki ga bodo pripravili vsak petek in soboto od 20, ure naprej, vse do konca leta. Drsanje je brezplačno, zagotovili so tudi brezplačno izposojo drsalk. Pravo prednovoletno dogajanje v Celju se bo pričelo 15. decembra, ko bodo na Stanetovi ulici odprli stojnice letošnjega božično-no-voletnega sejma. Ze dan za- tem, v soboto, 16. decem bra, bo na Glavnem trgu ja vrata odprla še Pravljična dežela. Kot smo že vajeni, bo tam dogajanje vsako do poldne med 10. in 12. za vodene skupine, in po poldne med 17. in 19. uro. Mestna občina Celje bo tudi letos lastnikom oziroma najemnikom lokalov v stafem mestnem jedru, ki biradi pred lokal postavili novoletno jelko in jo primemo okrasUt smreke s podstavkom poda rüa. Zainteresirani jih lahko dobijo v celjskem vrtnarstvu. Zavod Celeia in turistično društvo bosta izbrala ter nagradila najlepše okrašen lokal v starem mestnem jedru. Novost letošnjega Pravljičnega Celje bosta dve umetniški tržnici, ki ju bodo prav tako odprli v soboto, 16, decem- bra. V Friderikovem atriju bodo vsak dan dopoldan med 10. in 12, uro in popoldan med 17. in 19 uro pripravljali Pravljično umetniško četrt. V njej bodo obiskovalci lahko kupovali umetniške izdelke, predstavljali se bodo avtorji s svojimi projekti, otroci in odrasli pa se bodo iahko udeležili likovnih ustvarjalnih delavnic. Obljubljajo tudi več lutkovnih predstav in fotografskih, glasbenih ter gledaliških dogodkov. Druga umetniška tržnica z naslovom Ume-stusiumetnosti pa bo postavljena v kleti Knežjega dvorca, v prostorih ki jim podobo daje rimska cesta. Poleg prodajne razstave umetniških del se bodo tam vsak dan od 17. ure naprej zvrstili številni glasbeni in umetniški dogodki, organizirani pa bosta tudi dve javni dražbi umetniških del. BRST Foto: ALEKS ŠTERN Španski in ceijsici gimnazijci so zapeli Sinoči smo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju doživeli tradicionalni predbožični koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje-Center pod umetniškim vodstvom profesorice Barbare Ariič. Gimnazij a Celje-Center ima bogato tradicijo zborovskega petja, saj zbor na šoli deluje že več kot tri desetletja, zbor pa se ponaša s številnimi priznanji z državnih in mednarodnih tekmovanj. Za letošnji koncert so v goste povabili Otroški in mladinski zbor šole Nuestra Sertora de las Mara-villas iz Madrida, s šole torej, s katero sodelujejo že od leta 2004. Za koncert so pripravili pester spored klasič- nih, popularnili, adventnih ter božičnih napevov iz bogate zakladnice španske in slovenske vokalne glasbe, petje pa jepovezovala poezija. Vsklep-nih točkah se je pevcem na odru pridružil tudi Mladinski orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. BS Mestna blagajna v Celju se nam v začetku prihodnjega leta obeta dobrodošla novost. V nekdanjih prostorih tiu-istično informacijskega centra v občinski stavbi, ki jih prav zdaj obnavljajo, nameravajo namreč odpreti skupno mestno blagajno za plačilo storitev celjskih javnih podjeüj. Tam bo, predvidoma od 1. februarja naprej, mogoče plačevati vse komunalne in druge storitve podjetij v lasti celjske občine. Za začetek bodo Celjani tam lahko plačevali vodovod in kanalizacijo, ogrevanje, storitve Javnih naprav, račune Nepremičnin, kasneje pa verjetno še položnice dru^h podjetij, kot sta na primer Elektro Celje in Elektro Turnšek. Novost bo dobrodošla, saj stroški plačevanja položnic, ki bodo s tem odpadli, še zdaleč 3 zanemarljivi. BS Dom ob Savinji -po vsaifem oicusu! Celjski dom starejših Dom ob Savinji je pred kratkim končal obnovo 5. in 6. nadstropja zdravstveno-ne-govalne enote, pripravil razstavo izdelkov stanovalcev in zaposlenih ter dneve odpriih vrat, organiziral srečanje za vse, ki uporabljajo njihovo pomoč na domu ter medse povabil Miklavža. V letošnjem letu so z izključno lastnimi sredstvi obnovili sobe, skupne prostore, hodnike in sanitarije v dveh nadstropjih, ki so zdaj prilagojene minimalnim tehničnim pogojem za izvajanje institucionalnega varstva starejših oseb. >)V nadstropjih so razširjena vsa vhodna vrata, vgradili smo nove tuš kadi, zamenjali pohištvo, talne obloge, tako da temu delu zdaj še bolj upravičeno pravimo hotelski del,« pripoveduje direktorica Bojana Mazil Soline. Sredstva za obnovo so zbrana iz treh poslovnih izidov poslovanja doma in amortizacije, znašala pa so kar 107 milijonov tolarjev. »Pribiižno na vsaki dve leti kaj obnovimo, saj želimo, da se naši prebivalci čim bolj I večam obiskal še prebivalce Doma ob Savinji. Nekateri ga niso videli že več kot 40 let. Po poti osvoboditeljev Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje pripravlja v soboto že tretji pohod po poti osvoboditeljev zapornikov iz zloglasnega Stare^ piskra. Pohodniki bodo na pot krenili ob 9. uri izpred zaponav Starega piskra proti Smartnemu v Rožni dolini, Iqer bo cilj pohoda. Pri domačiji Lebičevih v Slatini se bodo okrepčali s čajem, v Šmartnem pa zanje vojaki iz celjske vojašnice pripravljajo malico, kulturno društvo Šmarje pa kulturni program. Pohodniki se bodo v Celje vrnili z avtobusom. BS udobno počutijo v naših prostorih ter da čim dlje, vsaj delno, ohranijo samostojnost.« V domu je 241 stanovalcev, pri čemer povpraševanje za nastanitev iz leta v leto narašča. Trenutno znaša čakalna doba že dve leti. Tisti, ki čakajo, ter tisti, ki si ne želijo v dom, a vseeno potrebujejo vsaj delno pomoč, si lahko pomagajo še z drugimi programi, ki jih v okviru Doma ob Savinji izvaja center za pomoč na domu. Med njimi je dnevni center, ki je ravno pred mesecem dni »upihnil« drugo svečko. Vanj so vključeni starejši, ki zaradi nara-. ve bolezni ne morejo ali zgolj zaradi dolgega časa ne želijo sami ostajati doma. »Včasih se med njimi spletejo tudi kakšne ljubezenske zveze,« je izdala vodja centra za pomoč na domu Maja Brglez Vivod, »v večini primerov pa gre za dobra prijateljstva.« Starost pač v določenih primerih ni nikakršna omejitev, tudi za veselje ob obisku Miklavža ne. »Bolj si star, bolj znova verjameš vanj,« je dejala stanovalka. »Takšni obiski prav popestrijo naš vsakdan, zato mi praznujemo prav vse - od Miklavža, Božička do velikonočnega zajčka,« je še dodala Mazil Šolinčeva. ROZMARl PETEK Barbara za rudarje Muzej premogovništva Slovenije je v svojih prostorih v Velenju postavil kapelico svete Barbare, da bi obiskovalcem približal legendo te svetnice. Kapelico je na god svete Barbare, v ponedeljek, v globini 160 metrov blagoslovil celjski škof msgr. dr. Anton Stres. Običaj postavljanja kapelic v podzemnih prostorih je zelo star. Kapelica svete Barbare v velenjskem muzeju je gotovo postavljena najgloblje v Sloveniji, v sodobnem stilu pa jo je zasnoval domači arhitekt Rok Poles. Kot je poudaril direktor velenjskega premogovnika dr. Ev-gen Dervarič, so se rudarji že od nekdaj s svojimi prošnjami za pomoč zatekali k sv. Barbari, zavetnici nevarnih poklicev. Njeno življenje je predstavil škof Stres. »Če blagoslavljamo kapelo na nenavadnem, celo edinstvenem kraju, je to odraz želje, da bi nas plemenita krščanska misel povsod spremljala,« je med drugim poudaril celjski škof. V kapeli, je opreniljena z napisom »Barbara! Prosi za nas! Rudarji«, bodo lahko opravljali tudi krste ali poroke. US Celjski škof msgr. dr, Anton Stres ja premogovništva. Za boljše bivalne pogoje Obnovljen oddelek stH ob direktorica doma Eva Unko. V Domu upokojencev Polzela je bila v torek krajša slovesnost, med katero so odprli prenovljen negovalni oddelek. Kot je povedala direktorica doma Eva Lenko, je gradbeno podjetje Remont Celje z obnovitvenimi deli začelo v začetku oktobra, vrednost naložbe pa je 70 milijonov tolarjev, V sobah je nameščena nova oprema in najsodobnejši SOS-klic, za kar so morali odšteti še dodatnih 20 milijonov tolarjev. Obnovili so 14 sob, skupne prostore, čajno kuhinjo ter novo sestrsko sobo. Z obnovo in posodobitvijo so zagotovljeni boljši bivalni pogoji za stanovalce in delovni pogoji za zaposlene. Prenovljen oddelek sta blagoslovila polzel-ski župnik Jože Kovačec in kurat v domu Janez Bračun. Za popestritev je poskrbel mešani pevski zbor stanovalcev Šeneški glas, za praznično vzdušje pa Miklavž. TT Senzorično ocenjevaje konzervirane hrane Na turistični kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah je bila minuli četrtek v okviru projekta Partnerstvo dobrot brez meja delavnica Senzo- virane zelenjave. Delavnico, na katero so povabili predelovalce doma pridelane zelenjave, so pripravili partnerji v tem projektu, ki je del programa In-terreg III A, V programu delavnice je Tomaž Požrl z Biotehnične fakultete iz Ljubljane predstavil pravilnik o ocenjevanju konzervirane hrane, spoznavanje in osnove pokuševalnih smernic in način ocenjevanja, praktično pokušanje in ocenjevanje konzervirane zelenjave ter najpogostejše napake pri konzerviranju zelenjave. Odpravljanje napak oziroma postopke, da do njih ne bi prišlo, je razložila in pokazala Terezija Meško iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj. Delavnice se je udeležilo osemnajst pndelovalcev m predelovalcev zelenjave, ki so s seboj prinesli vzorce svoje - Žt.96-8.di konzervirane zelenjave, ki so JO med programom delavnice poskušali in ocenjevali. TT 11 '1 Vpogled tretjič na ogled Minuli konec tedna so v Savinovi hiši v Žalcu predstavili tretjo književno revijo Vpogled, ki združuje spodnjesavinjske umetnike. V Savinovi hiši, ki vse bolj postaja pravo kulturno središče, se je zbralo veliko ljubiteljev lepe besede, v uvodu pa je navzoče pozdravila programska direktorica za kulturo Lidija Koceli. Vsebino revije je predstavil njen glavni in odgovorni urednik Mare Cestnik. 2e ustaljenim vsebinskim poglavjem, ki jih imenujejo branja, so tokrat dodali še potopisno branj e in branje za otroke. V reviji sodeluje 35 razUčnih avtorjev, uvodnik z naslovom Beseda med bogom in magijo je tokrat napisal Dani Bedrač. V Vpogledu med drugimi sodeluje pesnica Neža Murer; v predstavitvenem branju pa sta se predstavila avtorja stripa Senior&Junior Mladen Me-lanšek in Jam Pr^č, V sosed- skem branju so predstavili šaleški zbornik Hotenja. Krog sodelavcev so razširili z urednico pesniškega dela revije Marijo Končina. Cestnik je ocenil, da kakovost, ki je tudi glavno merilo za objavljanje besedil, iz številke v številko raste, da revija postaja razpoznavna v svojem okolju, da je avtorjev, ki želijo v reviji objavljati, vedno več, kar je dobro, ker je tako mogoče izbirati in izbrati najboljše. Večerje s svojimi šansoni obogatila Jana Kvas, ki je tudi ena od pesnic zrelega branja nove Vpogledove številke, Revijo je v celoti finančno podprla žalska občina, dajatelj pa je Zavod za kul turo, šport in turizem Za lec. Kol je še dejal Mare Cest nik, želijo in pričakujejo prihodnjem letu tudi sode lovanje drugih občin Spod nje Savinjske doline, saj n vna že zdai omogoča obja' Ijanje ustvarjalcem s tega po dročja, US, foto: Miklavževe podobe Torkov večer je bil namenjen otrokom in njihovemu pričakovanju Miklavža, ki je v noči na sredo v mnogih domovih uresničil kakšno skrivno otroško željo. Miklavža so v goste povabili tudi različni organizatorji. "Mo je med drugim v spremstvu Snežne vile obiski Dom n, slovenskega tabora v Žalcu, na obhod po Levcu se je odpravila Miklavževa skupina, miklavževali so v Vrbju, dobrotnika pa je pred cerkev na Rečici ob Savinji povabilo tudi tamkajšnje turistično druš- tvo. Na večini teh prireditev " otroke obdarujejo, vendar je po navadi pourebno ali vabilo ali nakup darilnega bona. V torek je tudi Velenje za-žarelo v praznični podobi, saj so ob pomoči prostovoljcev prižgali novoletno razsvetljavo, mesto pa je seveda obiskal tudi Miklavž s spremstvom. Ker je bil to tudi mednarodni dan prostovoljstva, ki je v Velenju še posebej razširjeno, se je župan Srečko Meh na posebnem sprejemu zahvalil hovo predano delo. ________10 društvo Rečica ob Savinji neguje prilind Miklavža, ki» v goste vabili že v »svinčenih« časih. 12 LAŠKO ■ill »III Planinska vas v pričakovanju epiloga v razreševanje problematike asfaltne baze v Planinski vasi so po sodbi vrhovnega sodišča uprte oči tožnikov, in tudi javnosti. Ker se je zadeva po sodiščih vlekla skoraj devet let, se je zdaj treba prebiti skozi morje pravnih postopkov. Kot smo že pisali, je vrhovno sodišče minuli mesec zavrnilo pritožbo lastnika asfaltne baze Mirka Kovača in potrdilo izpodbijano tožbo, s tem je pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo baze prenehala obstajati, pri čemer posledično ne velja več niti uporabno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota Šentjur, Zaradi omenjene pravne kompleksnosti je primer asfaltne baze na trenutke videti kot igra namiznega tenisa. Zahteve Civilne iniciative za varovanje okolja Planinska vas. Gibanja za pravičnost in razvoj ter Zveze ekoloških gibanj Slovenije ob tem ostajajo nespremenjene, Do 22, decembra 2006 naj okoljsko ministrstvo razve- ljavi gradbeno dovoljenje, do konca leta naj se razveljavi uporabno dovoljenje, medtem ko do konca marca 2007 pričakujejo, da bo objekt asfaltne baze odstranjen, V nasprotnem primeru napovedujejo državljansko nepokorščino in poziv institucijam Evropske unije. Tokrat, kot zatrjujejo, ne bodo popuščali. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam posredovali naslednje informacije o ukrepih in dodatna pojasnila: »Z odločbo 24. mar- ca 2005 smo zavrnili pritožbe krajanov, vložene zoper gradbeno dovoljenje investitorja Mirka Kovača, ker smo ugotovili, da je po veljavnih prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) legalizacija asfaltne baze možna. Krajani so sprožili upravni spor zoper našo odločbo in zahtevali tudi presojo zakonitosti PUP-a. Ustavno sodišče je odpravilo določbo PUP-a, ki je to omogočala, zaradi česar je potem upravno sodišče odpravilo našo odločbo. Ta- koj, ko smo prejeU pravnomočno sodbo, smo odpravili gradbeno dovoljenje, in sicer v skladu z napotki sodišča. Odločbo smo upravni enoti poslali 29. novembra. Ker je odpravljeno gradbeno dovoljenje, bo upravna enota obnovila postopek za izdajo uporabnega dovoljenja po uradni dolžnosti in to dovoljenje odpravila. Šele po odpravi izdanega uporabnega dovoljenja bo naša inšpekcijska služba lahko ustrezno ukre- Tonamje včeraj potrdila tudi načelnica šentjurske UE mag. Andreja Stopar: »Našo odločbo je bila ministrstvo že odpravilo, kar pomeni, da jezah-tevek za izdajo gradbenega dovoljenja investitorju asfaltoe baze zavrnjen. Trenumo je v pripravi odločba o razveljavitvi uporabnega dovoljenja, nato bo lahko inšpekcija ustrezno ukrepala.« Pot do dokončne ugoditve zalitevam tožnikov bo po povedanem sodeč še precej dolgotrajen in kompleksen postopek. POLONA MASTNAK Rudarji k sv. Barbari v Laškem dva podžupana Novemu laškemu županu Francu Zdolšku bosta občino v tem mandatu pomagala voditi kar dva podžupana, medtem ko je bil zadnja dva mandata podžupan samo eden. Za to hinkcijo je Franc Zdolšek imenoval 46-letnega strojnega tehnika, tudi županskega kandidata na minulih volitvah, predsednika KS Rimske Toplice in laškega občinskega svetnika iz vrst Nove Slovenije Jožeta Senico ter 26-letne-ga diplomiranega pravnika in občinskega svetnika Iz vrst MUde moči občine Laško Klemna Grešaka. Z Grešakom je Laško dobilo najmlajšega podžupana v vsej svoji zgodovini, kot zanimivost pa velja omeniti, da je Klemen Grešak tudi Zdolškov nečak. BA V Jurkloštru tretja razstava jaslic Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta letos že tretjič pripravila razstavo jaslic slovenskih avtorjev. Te bodo na ogled v prostorih jurkloštrske kartuzije od nedelje, 10. decembra, pa vse do 4. februarja naslednje leto. Razstavljene bodo lesene, glinene, papirnate in steklene jaslice ter take iz kovine, koruznega Hčka-nja, testa in celo čipke. V Jurkloštru bodo postavljene prvič, Ogled bo možen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure, ob nedeljah pa tudi od 8.45 do 10.15 ure ali po dogovoru na telefonski številki 041 756 201 ali 031 363 471. JS www.novitediiik.com v Sedražu nad Laškim sta tamkajšnje društvo upokojencev in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar letos že 9. leto zapored na dan, ko goduje sv. Barbara, obudila rudarski praznik. Še pred 2. svetovno vojno so na ta dan imeli rudarji celo dela prost dan, to pomeni, da niso odšli na delo v rudnik, ampak obvezno k sveti maši, po njej pa so jih pogostili s »knapovsko« malico. Če so manjkali, je to pomenilo, da so imeh »ta plavega«, t.i. štajgarji oziroma njihovi pazniki pa so udeležbo vsakega od njih pri sveti mašo skrbno zabeležili v posebno beležni-co. Tako je bilo torej nekoč, ko so se za ta nevarni poklic odločali mnogi in s tem omogočali preživetje svojim družinam. V Sedražu nad Laškim se je rudarjenje začelo že okoli leta 1763, aktivno pa so na delo v rudnika v Laškem in Hrastniku odhajali rudarji od leta 1780, kar pomeni, da ima rudarjenje v teh krajih več kot 200-letno tradicijo. In v spomin na lepe in mdi hude trenutke se »knapi« vsako leto Jože Rajh je bil tudi letaš med rudarji vSedražu zažalsn gost, namenil jim je tudi nekaj lepih besed. zberejo in vnovič obudijo šego. Okoli 170 rudarjev, od tega je četrtina še akliviiDi, ostali pa so že upokojeni, se je tudi tokrat najprej zbralo pri maši, ki sta jo skupaj vodila župnik Stanko Domanjko in častni dekan Jože Horvat iz Laškega, zalem pa sta jim Godba na pihala Rudnika Hrastnik ter Moški pevski zbor izSedražavvečnamenski dvorani tamkajšnje osnovne šole pripravila pogostitev in kul- turni program. Nekaj spodbudnih besed je rudarjem namenil tudi bivši župan Juže Rajh, ki je med rudarji vselej zaželen in tudi sam mednje rad pride, kot je dejal. MOJCA MAROT Aškerčevo leto se poslavlja Letošnje leto je bilo v Občini Laško, še zlasti pa v Rimskih Toplicah, posvečeno poetu Antonu Aškercu, saj letos mineva 150 let od njegovega rojstva. Zvrstile so se številne prireditve, pisatelj Ivan Sivec je napisal knjigo o največjem slovenskem epiku, pesniku za najboljše slovenske verze so v Laškem podelili čašo nesmrtnosti ter v Rimskih Toplicah Aškerčevo čašo ... Praznovanje Aškerčevega leta bodo v Rimskih TopÜcah sklenili z nocojšnjo prireditvijo v avli domače osnovne šole z začetkom ob 19. uri. PregledaU bodo delo v letošnjem letu, se spomnüi 60. obletnice domačega kulturnega društva, ki nosi ime po pesniku, in podelili zahvale. Po koncertu dveh pevskih zborov bodo predstaviU tudi zbirko pesmi Potovanje življenja, ki so prispele na literarni natečaj za Aškerčevo čašo, BA - Št. 96 - 8. december 2006 - www.radioceije.com i§vi mw BOGAŠKAS-I Dva dni na odru Nani Poljanec opravil izpit iz igralstva - Na odru 200 nastopajočih Aleksander Jurkovič alias Nani Poljanec, znan tudi kot boter don Corleo-ne iz oddaje Hri-bar na Ite-leviziji Slovenija, je v veliki dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina izvedel 48-urni performans. Od torka do četrtka se je na odru zvrstilo 200 nastopajočih, saj so se skoraj vsi odzvali Poljančevemu povabilu. S tem performansom je Nani Poljanec opravil še sedmi izpit od desetih za pridobitev »majgisterija« na njegovi ljudski univerzi. Nani Poljanec je v bitki za »majgisterij« opravil že izpit iz etno pomp arta, zbirateljs-tva, poezije, oi^nizacije, ku-linarike, opravljal pa je tudi izpit Poljanec Fashion s pod-kolekcijo,Mafia. Izpit iz igralstva je bil zahteven ne le zaradi zahtevnosti igranja, ampak tudi zaradi vzdržljivosti. Nani je na odru vztrajal vseh 48 ur, pri tem mu je pomagala ekipa, ki mu je merila krvni pritisk, dovajali pa so mu tudi kisik. Performans se je začel s povabilom sirene v dvorano. Za sireno, kot za še vse stvari v zakulisju, je bil zadolžen Po-Ijančev sluga Jorge alias Jure Šuhel, ki je prav tako nameraval vztrajati dva dni, a je od utrujenosti za eno uro izgubil zavest. Dogajanje na odru pa se je začelo z uprizorjenim rojstvom Aleksandra Jurkoviča. Ob tem smo lahko videli najmlajšega • 1 Celoten dvodnevni program je m igralca na odru, starega komaj dva meseca. Sicer se je zvrstilo več kot 200 nastopajočih. Kot je na novinarski konferenci, ki je potekala kar na odru ob sendvičih s posebno salamo in pin-go sokom, dejal Poljanec, so se na njegovo povabilo odzvali skoraj vsi: »Povabil sem vse ljudi, ki mi v življenju nekaj pomenijo in sem z njimi sodeloval. Iz tega lahko razberemo, da imam širok spekter različnih prijateljev na vseh področjih. Da se jih je toliko odzvalo, )e meni velik kompliment. In če samo pogledam na plakat, koliko je nastopajočih, sem najbolj srečen človek na svetu.« Prav zaradi tako velikega števila nastopajočih se je Poljanec odločil, da bo performans trajal kar dva dni: »Ko sem napisal imena vseh, ki sem jih hotel imeti na odru, sem ugotovil, da je to za dva dni programa.« In takoj se je Naniju porodila ideja, da bi na odru vztrajal 48 ur: »Najprej sem si rekel, saj če bom utrujen, bom pa spal. Potem sem si pa rekel, ne, to je spet opravičevanje. Ne, 48 ur bom bedel.« Poljanec Nani Poljanec je prebedel in preživel 48 ur. Hkrati pa je tudi opravil sedmi izpit za svoj »majgisterij«. Opravil ga je z oceno 9,48. Medtem ko Nani zdaj verjetno spi, pa gledalci že komaj čakamo na njegov naslednji izpit. ŠPELA OSET Naniju (desno) je . sluga Jorge elias Jure Šuhel. Jorge sije že na grajo, ker ga je pogledal v oči ... oviča alias Nanlja Poljanca, ki ga je igral le dva meseca star deček. V Malo hišo posijalo sonce humanosti Decembra lani so na PU-štanju slovesno odprli Malo hišo, v kateri je v letošnjem letu našlo varno in toplo zavetje več kot dvesto otrok. Pred kratkim pa so v hišo zavetja naravnost iz nemškega Stuttgarts pripeljali tri najsodobnejše bolniške postelje, vozičke in stvari, ki jih potrebujejo za bivanje otrok. V Stuttgartu deluje društvo Sonce, ki ga je ustanovila Rosana Protner, Slovenka iz okolice Rogaške Slatine, ki v Nemčiji živi že 40 let. Leta 2002 je tudi v Sloveniji ustanovila ustanovo Sonce, z namenom, da zdravstvu pomaga z nujnimi medicinskimi pripomočki, predvsem na podeželju. Tako jim je s pomočjo številnih donatorjev iz Slovenije in Nemčije uspelo v kratkem času opremiti Zdravstveni dom v Rogaški Slati- ni, Desterniku, Majšperku in Rogatcu z najsodobnejšimi srčnimi aparati, imenovanimi defibrilatorji. Protnerjeva je Malo hišo s pomočjo posredovanja prijateljice iz Slovenije prvič obiskala septembra in se seznanila z delom in problemi te ustanove. Takoj so se odločili, da bodo prizadevno predsednico društva Materina dušica Ado Požeg in skrbnico Male hiše Simono Simon tudi podprli. Že ob prvem obisku pa so jim pripeljali osebni računalnik, tiskalnik, posteljnino ... Protnerjeva je preko svojega društva v Nemčiji pričela z akcijo in j o v zelo kratkem času speljala s pomočjo največjega časopisnega podjetja Bildzeitung, ki e akcijo uspešno medijski podprl, V spremstvu dveh članov (ki sta si vzela dopust), so minulo soboto v Malo hišo pripeljali tri najsodobnejše bolniške postelje, vozičke in ostalo opremo. Vrednost postelj presega 8.000 evrov- Sicer sta gonilni sili Male hiše še povedali, da jima pomaga tudi delavec preko javnih del, upata pa, da bo leta 2008 hiša zavetja začela funkcionirati tako, kot si želita, saj so povpraševanja vse večja. Tudi mnogi donatorji in ljudje dobrih src so izrazili željo, da je hiša odprta vseh 24 ur na dan, kar se že uresničuje. Soočajo pa se s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj morajo le-ta enakomerno in racionalno porazdeliti skozi celo leto. Pože-gova upa, da bo tudi ta problematika kmalu rešena in da bo Mala hiša zaživela v dobro otrok, pa tudi mater in očetov, ki se znajdejo v nerešljivi družinski situaciji. MAJDA REZEC - $t.96-8.fli 14 tfOJHIK I SLIWI«;^ 1 lili imm Nagrajeno prostovoljstvo Med desetimi ni^ajend, ki so 5. decembra ob mednarodnem dnevu prostovoljcev prejeli posebno priznanje Državnega sveta RS, je tudi Jože Fideršek iz Slovenskih Konjic. Med najzaslužnejšimi pro- Celjskega, pa tudi edini, ki je stovoljci v letu 2006 je edini s dobü priznanje za delo v tu- JožeFideršek s priznanjem rizmu. Predlagala ga je Turistična zveza Slovenije, saj Fi-deršek ni le dolgoletni predsednik konjiškega turistične ga društva, ampak je s svojim delom vpet tudi v delo celjske in slovenske turistične zveze. V času, ko Fideršek vodi konjiško turistično društvo, so biJe Slovenske Konjice vrsto let zaporedoma razglašene za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji, prejele pa so tudi zlato priznanje v evropskem tekmovanju Entente Florale. »Jože Fideršek je organizator vrste turističnih prireditev. Okrog sebe uspešno združuje tudi dmge ljubitelje prostovoljnega dela, ki jim je vzornik in mentor,« so še zapisali v obrazložitev. Čeprav ima nagrajenec že vrsto priznanj, se je tokratnega še posebej razveselil: »Lepo je, da tvoje delo opazijo tudi drugi. Veseli me, da sem prejel priznanje za prostovoljstvo, saj je takšno priznanje, razen zadoščenja ob dobro opravljenem delu, edina nagrada za nikoli preštete ure in ure dela.« MBP Korak mladih proti nasilju Serijo kulturnih dogodkov, predavanj in analiz na temo različnih oblik nasilja med mladimi, je v Slovenskih Konjicah zaključila premiera dokumentarca, ki je večmesečni projekt Kluba študentov Dravinjske doline zajel na filmski trak. Dokumentarni film Kultura nenasilja je delo Nike Dime. V njenih rokah je bila režija, dokumentarec pa je tudi zmontirala.V ISminutjezajela več mesecev različnih vtisov iz okolja, intervjujev, pogovorov in analiz, s katerimi so v KŠDD želeli opozoriti na "številne negativne prakse, povezane s fizičnim nasiljem, z nasiljem v komu- nikaciji, kulturi in s strukturnim nasiljem, ki v veliki meri prizadenejo mlade ter ostale, pa ga pogosto sploh ne zaznamo.« Projekt S kuituro prori na-süju je s sredstvi podprl Program mladina Evropske komisije. Dokumentarec, večinoma posnet v Konjicah, je pritegiil precej zanimanja tudi zato, ker je vključeval kratke posnele intervjuje z dijaki konjiške ginmazije, strokovnimi delavci ter drugimi občani. Poleg lahko prepoznavnih je obravnaval tudi bolj subtilne oblike nasilja, kot so kulturno, medijsko in ekonomsko nasilje. »Ravno to naj bi bil temelj dobrega doku- mentarnega filma. Nizanje podoh, ki govorijo v več plasteh, ki lahko s simboliko pripovedujejo različnim ljudem.« je dejala Dimčeva. Avtorji projekta so še povedali, da je svoj učinek dosegel ravno skozi številne dogodke, ki so teden za tednom na različne načine pritegnili mlade, da so sodelovali pri odkrivanju, kaj je nasilje in kakšne so njegove posledice. Ti mladi so in bodo delovali kot oddajniki. »Več kot 20 študentov in dijakov, ki so bili aktivno vključeni, je poskrbelo za odmev,« je komentirala predsednica KŠDD Laura Kuk. ML Kredit za plače vzgojiteljev šele pred kratkim so voj-niški svetniki izvedeU, da ima vrtec Mavrica Vojnik težave z izplačilom decembrskih pla^ za kar bodo morali s poroštvom občine najeti likvidnostni kredit. S L julijem so se namreč plače v vrtcu z uredbo mi- nistrstva povišale za približno sedem odstotkov, kar v skupnem znesku pomeni kar 30 milijonov tolarjev več. Finančni načrt vrtca za leto 2006 je znašal 169 milijonov tolarjev, potrebnih pa bi bilo kar 199 milijonov tolarjev. Poleg dviga plač za- wiitfw.novitediiik.com poslenim, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov vrtca, so razlogi za razliko tudi v tem, da svetniki med letom niso v celoti soglašali s predla^nim povišanjem cen storitev. Zaradi sprememb poldnevnih programov v celodnevnega v nekaterih enotah vrtca, so morali dodatno zaposliti dva pomočnika, z zaposlitvijo specialnega pedagoga pa je je-' loglašal tudi občinski svet. Kredit za decembrske plače bodo najeli v vrednosti 13 milijonov tolarjev, poravnali pa ga bodo Iz prihodnjega proračuna občine. RP Jože Baraga, Janez Jazbec in Miran Gorinšek Konjiški muzej -sad treii županov v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah so v ponedeljek odprli zgodovinsko zbirko, ki so jo poimenovali Konjiški muzej. Za začetek so vanjo uvrstili originale kipov kužnega znamenja, ki stoji sredi Starega trga, ohranjene pečnice s Starega gradu, fresko iz Žičke kartuzije in vrsto zgodovinskih listin. Muzej želijo v prihodnjih letih še obogatiti z zgodovinskimi predmeti, ki jih imajo po svojih domovih posamezniki, predvsem pa pripeljati nazaj domov čimveč pomnikov preteklosti, ki so zdaj v različnih muzejih. Zgodovinska zbirka je simbolično povezala tri župane: Jožeta Barago, ki je v svojem mandatu začel urejati prostore za galerijo in muzej in je kot predsednik Zgodovinskega društva Slovenske Konjice aktivno sodeloval pri oblikovanju zbirke, Janeza Jazbeca, ki je njegovo delo nadaljeval in bil pobudnik, da je v mestni galeriji dejansko začela nastajati zgodovinska zbirka, in Mirana Gorinška, ki mu je kot sedanjemu županu pripadla čast, da odpre vrata muzeja obiskovalcem. MBP Prvi kelih novega župana Konstitutivna seja konjiškega občinskega sveta je prejšnji teden minila umirjeno in delovno. Potrdili so mandate svetnikom in županu Miranu Go-rinšku. Ker je bil Gorinšek izvoljen tudi za svetnika (kar ni združljivo], ga je na svetniškem mestu zamenjal Stanislav Frim. Prvo dejanje novega župana je bila zahvala in podelitev priznanja, konjiškega keliha, Janezu Jazbecu, ki je vodil občino preteklih 12 let. V svojem programu dela je Miran Gorinšek posebej pou- daril skrb za gospodarski razvoj ter v zvezi . s tem razvijanje turizma v sodelovanju s sosednjimi občinami. Pri skrbi za kakovost življenja je izpostavil prizadevanja za ohranitev zdravega okolja ter podporo ustvarjalni dejavnosti mladih. Občinski svet je imenoval tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve. Njen predsednik je Ervin Jančič, člani pa Ivan Furman, Darko Ratajc, Josip Pintar in Stanislav Frim. MBP Prenovljen Center tehnike in gradnje v Slovenskih Konjicah so v torek slovesno odprli prenovljen Mercatorjev Center tehnike m gradnje. Prodajno-skladiščna površina prenovljenega cenura meri 4.826 kvadratnih metirov, od lega je prodajalni, v kateri je 31 zaposlenih, namenjenih 1.330 kvadratnih metrov. Celotna naložba je stala 17 milijonov tolarjev. Prenovljeni center je odprl direktor maloprodajnega območja Samo Gorjup, odprtje pa je s spodbudnimi besedami pospremila tudi načelnica konjiške upravne enote Sonja Punčuh. MBP Ill' 15 Teorija zarote po žalsko Dolga pot do izdaje stripa avtorjev Mladena Melanška in Janija Prgiča v avli Doma II. slovenskega tabora sta v ponedeljek Mladen Melanšek in Jani Prgič, sicer domačina, predstavila strip Senior & Junior z naslovom Tteorija zarote, kar je prva tovrstna stripovska predstavitev v Žalcu. Na predstavitvi sta avtorja poleg razstave originalnih tabel poskrbela za projekcijo sličic in predstavila postopke risanja, v pogovoru z Lidijo Koceti pa povedala marsikaj zanimivega. Strip Senior & Junior je začel nastajati v Žalcu leta 2002. Zä ilustracije oziroma kari-karure je poskrbel Mladen Melanšek, ki ima poleg risanja rad tudi glasbo. «Že celo življenje se ukvaijam z risanjem, sploh zadnje čase, ko se z njim tudi preživljam. Včasih pravim, da se s čopičem že skoraj prostituiram, zato se mi je zahotelo risati tudi kaj takšnega, kai je meni všeč,« j e pripovedoval Mla- den v zanj značOnem slogu. Scenarist oziroma avtor teksta je Jani Prgič, učitelj slovenščine v OŠ Rečica, ki popoldneve preživlja na Fakulteti za socialno delo. »Razmišljala sva o 20 sličicah, ustavila pa sva se pri števUki 341. Do tu je šlo za entuzia-zem, naprej pa za mazohi-zem,« je Jani orisal trnovo pot do izdaje stripa v književni obliki. Do stripa v lirvaščini Avtorja sta lani v samozaložbi izdala sto izvodov v slovenščini in angleščini, za prevod je poskrbela Biserka Ki-šič. Neläj izvodov sta letos poslala na različne naslove. Za strip so se navdušili v hrvaški založbi Libellus, kier so poskrbeli za odličen prevod in prenovljeno zunanjo podobo. Prvenec žalskih avtorjev je z izdajo v hrvaščini dobil povsem nove razsežnosti in bo zagotovo našel svoje mesto na vedno bolj zahtevnem stripov-skem trgu, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. V stripu Teorija zarote na-stopjo podjetni gradbinci s socialnega dna, ki so začeli razmišljati dlje od cementa in lopate. V želji po hitrem zaslužku se navdušijo za vsako novo idejo, če je še tako neumna. Strip se na duhovit in zabaven način poigrava z družbenopolitičnimi in aktualnimi temami ter pokažS na zmote in zablode sodobnega sveta. Strip Teorija zarote bosta avtorja jutri, v soboto, ob 21. uri predstavila v dvorani Plesnega foruma Celje. »Strip je ne ravno zapostavljen, vendar je periodika, ki je ne bere širša populacija, temveč samo ljubitelji. Ti pa se verjetno težko navadijo na kaj novega. Alana Forda, na primer, vsi poznajo, za najin strip pabomo videli. Če ga bo- Tabu tema Hočeifsicega medveda Vsako sezono celjski gleda-liSČRiki vsaj eno predstavo namenijo mladim. Gre za skrajno občutljivo in hvaležno ciljno obänstvo, ki pomeni tudi naložbo gledališča vpn-hodnost; namreč, čez deset, dvajset let bodo ti otroci postali odrasli in če se bodo vračali v teater, je cilj dosežen. Kategorija mladih pa je obsežna - predstava za najst- 98 min., (The Santa Clause 3: The Escapa Clausa), komedija Režija: Michael Lembeck »grajo; Tim Allen. Martin Short, Elizabeth Mitchell, Alan Arkin, Bob Bergsn, Spencer Breslin. Darisn Bryant, Calle Callahan Že v Planetu Tuši nike seveda mora bili zgrajena drugače kot pa tista za najmlajše. Prav tako se Celjani ponavadi odloČijo v predstavo za mlade vložiti več sredstev, da bi bili odrski učinki. kostumi ter scena kar najbolj prepričljivi. Letos so se prav za najmlajše generadje odločili uprizoriti zgodbo Hočevski medved ameriškega pisatelja AurandaHarrisa. Grezaze-lo občutljiv tekst, ker je prav tako občutljiva tudi tetnati-ka oziroma rdeča nit, ki spleta zgodbo. Govori namreč o smrti, o tem, kako jo mladi doživljajo in sprejemajo. Zgodbo zasnuje deklica Lina (Minca Lorenci), ki se spopada z boleznijo svojega dedka in njegovim dokončnim slovesom. V pomoč prikliče čarobno zvezdico (imenitno in za otroke nadvse zabavno jo je upodobil Jarek Rashid); v svojem skrivališča v gozda pa naleti na plešočega medveda (Igoržužek). nekoč glavno cirkuško atrakcijo, ter na cirkuškega klovna (Aljoša Kol-tak). Njihova pametovanja (ukvarjanje z bližajočo se smrtjo) so po eni strani ute-meljena, po drugi pa močno kontroverzna. Nekaj najmlajših je i» kritičnih trenutkih prav zajokalo. Kar je dokaz več, kako velik tabu je smrt v današnji družbi. Nekoč se otrakum ru govorilo o tem, kako so prišli na svet, danespasejimzamol-či. kako z njega odidemo. Vsz, vsak ob svojem času. Naj k ansamblu igralcev dodam še mlajšega medved- Jani Prgič in Mladen Melanšek na razstavi < do ljudje sprejeli,« je omenil želela delat Melanšek, Prgič pa o vsebini dodal: »Vsebina je zabavna v toliko, ker je polna nekih domislic, ki se navezujejo na osnovno zgodbo. Vendar nisva gegov, nanje sva obesila družbeno kritično noto. Naju, na primer, moti, kako zahodni svet izkorišča druge. Seveda to ni v ospr^ju zgodbe, am- I sličic iz stripa pak dodano v črnem humorju.« Avtorja sta zatrdila, da »če bo vsepo sreči, se čezleto dni vidimo na predstavitvi druge Številke.« US, foto: TT ka (z veliko energije in pa z močnim aplavzom nagrajenega Damjana Ti-bovca) in cirkuškega direktorja, ki je simboliziral tudi prihajajočo smrt (Igor Sancin). Z njima postane Harrisova zgodba že bolj kompleksna; namreč, mladi medvedek bo v prihodnosti nadomestil starega plešočega medveda, ki je svojega naslednika med predstavo seveda naučil plesati. Tako se spomin nanj ne ' bo izgubil. Odličen nauk za mlade, kako prav je pustiti svojosled, da le pomnijo prihodnji rodovi. Režijsko je bila uprizoritev zadovoljiva, šlojenamrečza prvenec Andreja Jusa, če izvzamem nekaj študentskih produkcij. Všečna je bila scena Mojce Kocbek Vimos, tudi kostumi Jasne Vastl so bili otrokom dopadljivi. Večina akterjev seje dobro potopila v svoje otroške sanje, čeprav za odrasle igralce to ni vedno enostavno. Zmotil je nekoliko popačen ton posnetkov, tako da nekaterih besed iz ozadja nismo razbrali. To sem pripisal nabito polni dvorani in tudi sicei^nji veliki. vnemi otrok. ■ Dosiavek: iz ust igralcev je »hočevski« medved nekajkrat postal »kočevski«. Če je bilo namenoma, potem so protagonisti odprli še eno veUko kompleksno temo znotraj že obstoječe. Ogroženi ob.dokaznega materiala«, medtem ko morajo za kaj več ubrati sodno pot. Ali gre v konkretnem primeru za zavajajoče oglaševanje ali ne, odloča tržni inšpektorat, ki ima tudi vsa pooblastila, da ugotovljene kršitve kaznuje.« Vendar kriteriji, po katerih se določi, ali gre za zavajajoče oglaševanje, zakonsko niso določeni. »V primeru prijave potrošnika, da je bil s predstavitvijo v katalogu zaveden, je treba navedbe nedvoumno dokazati. V veliko primerih so namreč pričakovanja potrošnikov pred odhodom naletovanje zelo velika, zato je razočaranje v praksi temu primemo,« je na naše vprašanje, kdaj je oglas zavajajoč, odgovorila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič. In kako to nedvoumno dokazati? Ali s slikami iz kataloga in fotografijami dejanskega stanja, ki jih je priskrbela družina Balaško, ali z anketami ostalih potnikov, ki so dopustovaii v tem hotelu, ki jih je priskrbel Kompas Holidays? ROZMARI PETEK 18 iOVITE. ik Visoka prednost in samozavest za četrtfinale S tršo obrambo preprečiti preobrat - »Odrezali bomo njihovo levo stran« z nocojšnjo tekmo Celjanov v Flensburgu (19.15) se bo nadaljeval povratni del osmine finala lige prvakov za rokometaše, potem ko je nemški Kiel že včeraj zvečer gostoval pri Chambery-ju. Pivovarji so prepričani v končni uspeh, če le ne bodo popolnoma odpovedali. A to se je zgodilo Flensburgu v Zlatorogu, met gostiteljev je bil sanjski in marsikdo se je spraševal, kaj bi lahko prinesel povratni obračun zamenjanih vlog. 5-1 na desno tudi Celje Duša celjskega moštva Edi Kokšarov je imel pred sobotno tekmo 2 centimetra dolgo raztrganino na levi ste-genski mišici: »Na ponedeljkovem pregledu z ultrazvokom je bilo razvidno, da se je povečala na 4 centimetre. S soigralci sem prvič vadiJ v sredo in mislim, da bom danes zaigral. Šli bomo na zmago. Pozabiti moramo na razliko, ki smo jo priigrali v Celju. Glede taktike menim, da se moramo zavedati svojih kvalitet in se nasloniti na preverjene inačice. Pri tem je res, da lahko tudi mi. poskusimo z obrambo 5-l,kibibifa usmerjena proti levi strani Flensburga. Če bi se osredotočili na Uckoviča, bi obenem onemogočili tudi Chri-stiansena in odrezali njihovo najmočnejše orožje. Miri MaksimoviS in stegenska mišica Nemško moštvo je to sicer poskusilo v Zlatorogu proti Harboku, a neuspešno!« Kot poHinaie Nihče seveda ne obremenjuje igralcev, a opazno je, da ima povratni obračun za celjski Idub izjemen pomen. Kot da gre za povratno tekmo pol-finala ... Z uvrstitvijo v četrtfinale bi celjsko moštvo že izpolnilo prvi letošnji cilj, obenem pa bi trasiralo pot klubskemu vodstvu do bogatejših pokroviteljev za naslednje leto, kar je »življenjsko pomembno«. Celjani so na dosedanjih treh tekmah doma proti Flensburgu prii^ali prednost 17 golov, v Nemčijipa so »krat- ki« le za dva gola. kolikor so izgubili na drugi tekmi finala LP, pred tem so v skupini igrali neodločeno. Mentaliteta se-vernonemške ekipe jim očitno ustreza, in tudi sodniški par Breto-Huelin, ki je sodil med drugim zadnje dejanje sezone 2003/2004. Takrat so Celjani vzleteli z majhnega danskega letališča Vojens (in preleteli Celje) in tam pristali včeraj. Na tvegano nemško igro, ki ji bomo priča nocoj, so se sproščeno pripravljali, trener Kasim Kamenlca pa je tuhtal o taktiki tekmecev v dvorani Campus in ustrezno pripravljal svoje varovance: »Razen Kokšarova so vsi trenirali brez težav. Vemo, kaj nas čaka, Flensburg ne more dvakrat zapored igrati tako slabo. Tekmo bomo začeli tako, kot da se vse začenja znova!« Denar evropski zvezi o nenavadnem početju Evropske rokometne zveze je spregovoril v. d. direktorja RK Celje Pivovarna Laško Andrej Šušterič: »Evropska zveza nam je ponudila prostor za oglaševalce v dvorani. Pokrovitelj tekme je bila Banka Celje. A EHF nam bo zato odtegnila deset tisoč evrov. V četrtfinalu bi bili prikrajšani za 15, vpolfinalu za 20 in v finalu za 25 tisoč evrov Preko Združenja evropskih klubov, katerega soustanovitelji smo, bomo seveda protestirali. Res pa je, da bomo dobili denar za televizijske pravice. Če se uvrstimo med osem najboljših, 115 tisoč Na zmago!? David Špiler je dokazal svojo izjemno kvaliteto; »Dobro smo analizirali svojo sobotno predstavo. Zmoremo še več, res pa je, da je bil naš izkoristek meta sanjski, To bo težko ponoviti. Bili smo super zadovoljni. Naša želja je zmaga tudi v Flensburgu!« Na desnem krilu se ob odsotnosti poškodovanega Matjaža Brumna odlično znajde Dragan Gajič: »Ne, takšne sanjske predstave po mojem Najboljša v suvanju krogle Absolutna državna prvakinja - Prihaja nov rod še ne 17-letna Špela Hus, atletinja celjskega Kladi-varja, ki predvsem suva kroglo, meče pa tudi disk, se že lahko pohvali z naslovom absolutne državne prvakinje med članicami (krogla) in tretjim mestom med mlajšimi mladinkami v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije. Dijakinji 3. letnika 1. Gimnazije v Celju, ki je tudi članica slovenske atletske reprezentance za mlajše in starejše mladinke, je velik vzornik Miran Vodovnik. Ponosna na vsak rekord _ Glede na uspehe, ki jih Špela žanje po samo dveh letih treniranja v celjskem klubu, ima vse možnosti, da gre po njegovih stopinjah. »Z atletiko sem se začela ukvarjati tako, da me je profesor športne vzgoje v osnovni šoli prijavil na občinsko in območno tekmovanje, kjer sem bila najboljša V suvanju krogle. In tako so me junija leta 2004 pova-biU v celjski klub, kjer zdaj pri Jožetu Kopitarju pridno treniram že dve leti,« pravi zgovorna gimnazijka, ki ima za sabo že kup državnih rekordov. »Šririkilo-gramsko kroglo sem najdlje sunila 13,61 metra in triki-logramsko 14,95 metra. Ponosna sem na vsak nov osebni rekord, četudi ga izboljšam za samo 5 centimetrov. Na podelitvi Atletske zveze Slovenije za najboljše atlete sem ponosno stala na odru z Maricem Osovnikar-jem, s Primožem Kozmu-som, z Miranom Vodovni-kom... Seveda mi največ pomeni naslov absolutne državne prvakinje med članicami,« pripoveduje Špela. Kitajščina po naporniii treningiii Treningi so Špelin vsakdanji »sopotnik«. Začne z ogrevanjem, nadaljuje z Špela Hus dvigovanjem uteži, meti, suvanjem krogle ... »Novembra smo začeli spet bolj ■na polno< in stopnjujemo treninge. Kar se tiče dvigovanja uteži, je z njimi treba trenirati večkrat, vsaj trikrat na teden, če seveda žehš doseči pravo formo,« nadaljuje Husova, ki šolo in treninge letos precej bolje uskla-kot lani, zato je seveda )U)i toliko bolj vesela. Posebnih ciljev si (še) ni postavila, določa jih sproti. Rada bi izpolnila formo za evropsko prvenstvo, nekaj izkušenj z nastopi v tujini že ima, saj jih je pridobila z udeležbo v reprezentanci za mlajše in starejše mladinke. Sicer pa se po napornih treningih sprošča ob gledanju televizije in poslušanju glasbe, brez katere, kot pravi sama, ne bi mogla živeti. Rada ima jezike, letos se je lotila celo kitajščine. In kakšen je njen pogled na celjsko atletiko v primerjavi z nekoč in danes? »Dosti poslušam o tem, kako je bilo včasih in kako uspešni so bili celjski atleti. Iz državnih prvenstev se naj ne bi vračali brez naslov prvakov ... Prihaja nova, uspešna generacija in počasi se vračamo na stara, dobra pota,« zaključuje odlična mlada atletinja, ki je dokaz, da se v celjskem Kla-divarju znova dobro dela z mladimi. JASMINA ŽOHAR mnenju ne bomo ponovili. Zato pa lahko popravimo igro v obrambi. Nekaj rezerv torej imamo. Bolj trdo moramo zaustavljati Lackoviča. Igrali bomo na zmago.« Vratar Gorazd Škof je s svojimi obrambami spravljal v obup nasprotnike: »Ko smo vse skupaj prespali in pogledah posnetek tekme, smo se znova prepričali, da je vse šlo kot po maslu. To se redko zgodi v Ugi prvakov. Ostajamo polni optimizma. Vemo, da bo- do domačini poskusili vse, da nadoknadijo zaostanek. Ta je zelo visok. Obljubljamo, da bomo od prve sekunde začeli na vso moč!« V dvorani bo pivovarje spodbujalo prib-hžno 200 navijačev. O polomu razmišlja vse več pristašev slovenskega športa, zato je malo verjeten. Opozorilkar mrgoli, zato bodo zalegla ... A vseeno trepetate, kajne? DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN NATAŠA MÜLLER STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA Modro vodenje Kasima Kamenice Flensburg je storil strašansko napako, ko je v Celje pripotoval zelo ošabno in s preveliko mero samozavesti. Njegovi glasniki so preveč razglašali. kako bodo zmagali v Celja. Le površno so analizirali igro Celja Pivovarne Laško, pod lupo so vzeli le nekatere celjske igralce. Nekaj rokometašev Flensburga je za nameček noč pred tekmo preživelo zelo nešportno. Ko se je tekma začela, se jim je dotedanja slika o Celju porušila. Naleteli so na [K)vsem drugačnega nasprotnika, kot so ga pričakovali. PorazzGo-renjem inprepotentne nemške izjave so motivirali celjske vrste in jih dodatno strnili. Istočasno so bile razbremenjene pritiska. To je temu moštvu vedno ustrezalo. Preostal mu je le še »boj za obstanek«. V tem celjskem kotlu je nato severnjakom zmanjkalo idej in moči. Razen Lackoviča so vsi zunanji napa-dakipopolnoma izgubiligLa-vo. Tekma se je odvijala povsem drugače od njihovih načrtov. Ugoden rezultat je še bolj spodbudil domače igralce in navijače. Jn začeli so mleti še z večjo močjo. Končni izid je resnično veliko presenečenje za rokometno Evropo - ne kaže dejanskega razmerja moči. Po drugi strani je obračun tudi pokazal, da ekipa Flensburga ni tako vrhunska. kot smo mislili Ni se zgodilo prvič, daje tako razpadla. Ko so igrali proti Celju v skupini lige prvakov v dvorani Golovec, so imeli že visoko prednost v prvem polčasu, kar trikrat so vodili s po sedmimi goli razlike, a smo jih kasneje dohiteli in tudi prehiteli. Leto kasneje so izgubili vMontpeüierjuza 14 gobv. No, prav proti Francozom so v svoji dvorani prikazali povsem drugačen obraz in zmagali s 13 goli prednosti, kar je lahko pravšnje opozorilo za celjski tabor, da nocojšnja tekma v Flensburgu ne bo zgolj formalnost. Vendar glede na izkušnje in brezkompromisnost celjskih igralcev verjamem, da bo prednost iz Zlatoroga zadostovala za četrtfinale. Flensburg je po pričakovanjih igral obrambi 5-1 in 6-0, domače mx}štvo pa je modro vodil Kasim Kamenica, časovno enakomerno porazdelil vloge igralcem, da so imeli dovolj moči skozi celo tekmo. Seveda je bilo v obrambi lažje igrati, kajti gostje so bili povsem brez idej. Kakšnih večjih sprememb glede taktike danes ne predvidevam. Celje bo bržkone spet postavilo obrambo 5-1. saj so Nemci v svoji ligi vajeni igrati predvsem proti povsem plitki postavitvi, ki pa jo bodo, torej 6-0. tudi sami uporabili. Zdaj se poraja vprašanje, kateri celjski igralci bodo uspeli ponoviti odlično i^o s prve tekme in dokazati svojo kakovost Težko verjamem. da bi Gorazd Škof lahko še enkrat zaustavil 22 strelov. Potrditev o vrhunskosti posameznika bosta torej dve izjemni predstavi zapored! NOfI ÜPNIK 19 Vsi trije po zmago Laščani se niso uvrstili med osem najboljših v slovenskem pokalu Sobotni 9. krog v ligi ÜPC Telemach bi lahko prinesel popoln uspeh našim trem moštvom. Vsa so favoriti na svojih tekmah. Laščani odhajajo v Novo mesto na še tretje srečanje proti Krki v zadnjih desetih dneh. Ekipi sta se namreč pomerili že v pokalu, tako da večjih skrivnosti med njima ni. Dolenjci so po lanski burni sezoni v novo sezono prišli precej močnejši, tako igralsko kot tudi pripravljalno, kajti izkušeni strateg Predrag Milovič je od vsega začetka za krmiiom bivšega Člana evrolige (lani je ekipo prevzel med prvenstvom) . Zato je tudi rezultat Krke neprimerno boljši kot lani, ekipa je tik pod vrhom lestvice z realnimi možnostmi za napredovaaje v ligo za prvaka. Zato čaka Laščane težka naloga, vendar ima Zoran Martič vseeno boljšo ekipo, predvsem pa daljšo klop, Id je kar precejšnja težava Krke. Če bo ekipa Zlatoroga znala vsi- liti svoj ritem igre pod sam koš, kjer je neprimerno močnejša, bi se lahko velika serija prvenstvenih zm^ nadaljevala. Zla-torog namreč ni izgubil v novembru in v začetku tega meseca. Da je ekipa pripravljena, priča tudi rekordnih +64 proti sicer nebogljeni ekipi Kraške^ zidarja, a doseči 119 točk ni kar tako, zato lahko pričakujemo z Dolenjske dobre novice. Posicodbe redčijo elcipo Ekipo Elekti-e so napadle poškodbe, ki so najprej na operacijo odpeljale Miho Čme-ra, pri zmagi v Postojni pa ni bilo Maijana Vidoviča in Jerneja Miheliča, zato trener Bojan Lazič pred srečanjem z Loka kavo bolj razmišlja o vesteh iz zdravniških služb kot o nasprotniku. Elekti-a si proti nevarnim Škofieločanom ne sme dovoliti spodrsljaja, če želi vligo za prvaka, kajti vsak domač poraz je lahko še ka- ko neugoden. Zato bodo morali tisti, ki bodo igrali (Cmer zanesljivo ne), pokazati, iz kakšnega testa so. Bo pa srečanje proti »kofetarjem« tudi napoved lokahiega derbija )roti Šentjurčanom, ki priha-ajo v Šoštanj naslednjo so-)OtO. Zmaga je nuja Alpos gosti ekipo Postojnske jame, trener Damjan No-vakovič pa skuša v svoje moštvo vrniti zmagovalni duh. Po dveh porazih, še posebej je bil neugoden tisti pred tednom dni proti Triglavu, namreč Šentjurčani potrebujejo zmago - za dvig samozavesti in za dvig na tabeli proti skupini, ki bo šla v ligo za prvaka. Priprava tekme je težka, kajti niti sami Postojnčani še ne vedo, s kakšno ekipo bodo prišli v Šentjur. Kot kaže, je trener Vojko Herksel dokončno zapustil moštvo (enostavno ga več brez vesti ni v Postojno), vprašanjepa je, s kak- Da bi zanetili nelcdanji ogenj... Hokejski klub Celje je eden izmed osmih klubov v Sloveniji, ki s svojimi selekcijami tekmuje v državnem prvenstvu. Mladinci delujejo v sodelovanju z mariborskim klubom, sicer pa so v celjskem - "^bu še malčki v hokejski šoli, mlajši dečki, dečki ter kadeti, ki so osvojili tretji • m"^ v 23dnjih dveh sezonah. Mlajši dečki so bili celo prvaki v pretekli sezoni, kar je bila prva lovorika doslej nasploh za Celje v hokeju na ledu, V letošnji sezoni kadeti trenutno z osmimi zaporednimi zmagami [skupaj devetimi) tö. dvema porazoma vodijo na prvenstveni lestvici, potem ko so premagali tako Jesenice kot Olimpijo. Dečki zasedajo sredino lestvice, medtem ko mlajši dečki in mladinci zaenkrat rumajo vidnejših dosežkov. Z vzgojo mladih hokejistov klub postopoma gradi jedro prihodnjega članskega moštva. Dolgotrajen proces do zastavljenega cilja teija mnogo težav. Za status članskega igralca je poleg talenta in odrekanj treba redno trenirati in igrati v nižjih selekcijah vsaj 12 sezon. Pot do lastne, doma vzgojene članske ekipe, je izredno dolga in nepredvidljiva. Povsem domače mladinsko moštvo naj bi zaigralo že v naslednji sezoni, po treh letih pa naj bi preraslo v člansko. Trenutni državni reprezentantje so: Davor Rakanovič (mladinci), Rok Leber, Matej Soline, Ken O^ajenšek, Rok Klavžar (kadeti) ter Luka Petelin, Aljaž Uduč, Blaž Knez, Vladimir Mojovič, Dejan Jazbec in Matic Zupane (dečki), ki bodo v mesecu februarju nastopili na neuradnem svetovnem prvenstvu (do 12 let), ki bo v kanadskem Quebecu, pripravljalne tekme pa bodo odigrali tudi na Češkem. DŠ Foto: SHERPA Pet letlR polje minilo od tekme med Celjem in Slovanom. To; slovoDsId ligi. potem pa je vse skupaj na žalost kmalu zamilo, Zdaj šnim igralskim kadrom bodo jamarji razpolagali. Postojna ima namreč na dvojni licenci kar nekaj igralcev Unio-na Olimpije in nikoli se ne ve, kdo bo v dresu Postojne in kdo ne, čeprav morajo v Šentjurju računati na ppol-no postavo, kajti Olimpija igra svoje srečanje v nedeljo. Ob tem prihajajo iz Postojne vesti, da naj bi okrepili še ta teden, zato ne čaka Alposa nič kaj lahko delo. Ne ^ede na to, s kakšno postavo pridejo Postojnčani, so Šentjurčani veliki favoriti ... Vroče tudi v nižjih ligah Jutri bo zanimivo tudi v nižjih ligah, kajti na sporedu je veliko število lokalnih derbi-jev. V B ligi bo Rogla gostila Celjane, ki so v tej sezoni na gostovanjih neugodni. Na Polzelo k Hopsom prihajajo Konjičani, Polzelani pa nimajo pravice do spodrsljaja, če želijo ostati prvi zasledovalci Gorice. V 2. SKL-vzhod se v Rogaški Slatini že ves teden govori o derbiju ekip Rogaške in Term Olimia. Gre za prestiž in boj za sam vrh druge lige. V isti ligi gosti Nazarje sosede iz Prebolda. Dve uri po moškem derbiju druge lige bodo ljubitelji košarke v Rogaški Slatini spremljali še lokalni derbi 1. ženske SKL med domačinkami in Konji-čankami. Obe ekipi sta s po tremi zmagami skupaj na lestvici, obe pa tudi potrebujeta zm^o, če želita ostati v boju za ligo za prvaka. JANEZ TERBOVC g. VIKEND Ipodkoši Sobota, 9.12. 1. A SL, 9. krog, Šentjur: Alpos - Postojnska jama (19), Šoštanj: Elektra Esotech - Loka kava. Novo mesto: Krka -Zlatorog (obe 20). 1. B SL, 9. krog. Polzela: Hopsi - Konjice, Zreče: Rogla-Celjski KK (obe 19). 2. SL - vzhod, 9. krog, Rogaška Slatina: Rogaška - Terme Olimia (18), Nazarje - Prebold (19). l.SL (ženske), 9. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Konjice Special Ribič (20). Nedelja, 10.12. Mednarodna regionalna liga, II. krog, Celje: Merkur - Željezničar (17). Liga Brglez.com, 4. krog: Celje Avtokonurol Žalec - Br-glez.com (8), Kamnoseštvo Vogrinec - ŠK Žalec (9.15), Odgovor - Pizzeria 902 (10.30), Firax - CG Steklarstvo (11.45), V derbiju 5., zadnjega kroga p _ . lovanja slovenskega pokala so košarkarji Zlatoroga najprej doma premagali Krko z 79:75, a nato v sredo v Novem mestu izgubili z 80:69 in ne bodo nastopih na finalnem turnirju osmerice, ki bo februarja prihodnje leto v Ljubljani. Kegijavice ^ goli in icarateist župan Mestne občine Celje Bojan Šrot tokrat ni sprejel uspešnih celjskih športnikov v svoji pisarni, temveč v celjskem hotelu. »Celje je slovenska šponna prestolnica, kar mislim povsem resno. Čeprav radi postavljamo rokomet v ospredje, smo lahko Celjani ponosni, ker smo v Evropi in tudi v svetu konkurenčni tudi v drugih športih. Ne čudimo se novim in novim uspehom kegljavk, ampak se jih veselimo. Borilnim športom v Celju namenjamo približno toliko denarja kot na primer rokometu ali atletiki,« je povedal Šrot in potem za uspehe čestital karateistu Sebastianu Kantužerju društvo za karate Celje), svetovnemu prvaku med mlajšimi mladinci, ter keg-Ijavkam Miroteksa, ki so bile prve na svetovnem pokalu, posamične uspehe pa so dodale Barbara Fidel, Rada in Nada Sa-vič ter Sabina Koljič. DŠ Foto: SHERPA SOBOTA, 9.12. 1. SLMN, n. krog, Litija: Svea - Živex (19), Rogaška Slatina: Dobovec -Ajdovščina (21). išportni Iroledar PETEK, 8.12. ROKOMET Liga prvakov, osmina finala, povratna tekma: Flensbiu-g - Celje Pivovarna Laško (19.15). www.novitednik.coin www.ra(lloceije.com 20 KRONIKA NOVI lt.... S severne strani Mariborske ceste m kikarnekaj časa čakati, I Ali zaradi možnosti dovoza na novi priključek z Bežigrajske v tem križišču res ne bo večje gneče? Kdo bo pustil živce na Bežigrajsici cesti? Bo nov avtocestni priključek na Ljubečni kriv za večjo gnečo na križišču Mariborske in Bežigrajske? Avtocestni priključek na Ljubečni je danes dočakal svoje odprtje, pozdravljajo ga predvsem v celjski občinski upravi, kjer ga vidijo kot veliko pridobitev predvsem za gospodarske družbe na tistem območju. K temu bo prispevala tudi urejena Bežigrajska cesta, kjer naj bi obnovo končali do konca leta. Hitro gradnjo in razvoj cestnega omrežja na Celjskem je treba seveda vzeti za plus, mi pa smo se vprašali, kaj to pomeni za Celjane, ki jih velikokrat preseneti gneča na križišču Bežigrajske in Mariborske ceste pri Citycentru. Bodo zdaj tam pustili še več živcev? Na celjski občini so nam povedali, da večje gneče zaradi odpnja tretjega avtocestnega priključka v Celju na tem delu ni pričakovati in med vrsticami dodaE, da se ljudjepač morajo navaditi na gnečo, saj se mesto vendarle razvija. Vse lepo in prav, toda predvsem popoldnevi znajo biti za voznike, ki iz severnega dela Mariborske ceste zavijajo na Beägrajsko in za tiste, ki iz Bežigrajske vozijo v križišče z I^riborsko, polni jeze zaradi'fekanja pri semaforju, saj ob zeleni luči denimo desno ne zavije povprečno niti deset vozil. Ker se je odpri novi priključek (nanj in z njega bo možno priti tudi po Bežigrajski), je skoraj težko verjeti, da večje gneče na tem delu res ne bo. Da je gneča tam že skoraj stalnica tudi brez novega avtocestne^ priključka in da je bo zdaj še več, potrjuje tudi dober poznavalec promet- nih tokov v Celju, profesor prometne tehnologij e v srednji strokovni in poklicni šoli Roman Krajnc: »Mariborska cesta ima pomembno vlogo za izhod iz omenjene^ nakupovalnega centra, saj je edina povezava za smeri zahod in jug Celja, za smer sever pa je kombinirana z vezno cesto izza nakupovalnega centra, ki je pogosto prav tako prezasedena. Značilnost obeh cest je, da imata samo po en prometni pas za posamezne smeri. Množici vozil iz nakupovahiega centra se pridružijo še vozila iz drugih sosednjih trgovin. Očitno se pri projektiranju ceste ni računalo na tako veliko gostoto vozil.« Krajnc ocenjuje, da se omenjeno stanje zaradi povezave avtocestnega priključka z Bežigrajsko Še lahko ] »To dejansko pomeni, da se bo cestni promet na omenjenem odseku še povečal, s čimer se bo podaljšal čas čakanja na prosti prevoz križišča Bežigrajska-Mariborska cesta. Treba bi bilo definirati obseg prometnih tokov cestnih smeri v križišču Bežigrajske in Mariborske ceste in vpliv avtocestnega priključka Ljubečna na še dovoljen obs^ prometnega toka Bežigrajske ceste. V kolikor bi bil avtocestni priključek povezan s Kidričevo cesto, bi se del promemega toka z Mariborske ceste prestavil na novo cesto in nadaljeval promet v smeri Kidričeve ceste.« Obiskovalci nakupovalnega centra bi pri izvozu iz parkirne garaže imeli možnost izhoda.vzhod ali zahod Bežigrajske ceste in nadaljevanje prevoza v okolico Celja, še razlaga Krajnc. »S tem ukrepom bi se delno razbremenilo križišče Bežigrajske in Mariborske ceste. Seveda bi bil to le eden od ukrepov optimizacije pre-točnosti prometnih tokov na omenjenem območju oziroma vzdolž celotne Mariborske ceste,« še dodaja Krajnc, ki je dokaj kritičen do reševanja prometne problematike v Celju. SŠ _: HALO, 113! 0802266 Požvižgajo se na invalide Ob svetovnem dnevu invalidov minulo soboto so celjski policisti izvedb poostren nadzor prometa s poudarkom na nepravilnem parldranju na označenih parkirnih prostorih za invaUde. Med 6. in 18. uro so ustavili 110 voznikov in izrekh 32 opozoril ter izdali 49 plačilnih nalogov in štiri obdolžilne predloge. V času akcije so zaradi nepravilnega parkiranja vozil na parkirnih mestih, ki so namenjena invalidom, izdali 25 plačilnih nalogov, 9 voznikov pa so opozorili. Na policiji še opozarjajo, da bo poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov in pešcev potekal še ves december. Dejavni vlomilci in veliico škode Celjski policisti preiskujejo kar nekaj vlomov, ki so se na Celjskem zvrstili v začetku tega tedna. Iz skladišča na Lavi je nekdo odnesel različne kable, vredne okrog milijon tolarjev. Škodo je na enak način nekdo povzročil tudi v skladišču podjetja na Koroški cesti v Velenju. Iz vozila na parkirišču Koce-nove ulice v Celju je neznanec ukradel avto-radio, vreden 80 tisočakov, enako je bilo tudi z avtomobilom na Mariborski cesti. Zaradi nepazljivosti lastnice je več tatinske sreče imel tisti, ki je iz avtomobila v Pokopališki ulici v Žalcu odnesel žensko torbico z denarjem vred. V ograjenem prostoru podjetja na Mariborski cesti v Celju pa pomešajo nov štirikole-snik- Gre za bombardierja outlanderja 800 hmited srebrno modre barve. Škode je za skoraj tri milijone tolarjev. Dodobra pa so nepridipravi oskubili kombinirano vozilo na parkirnem prostoru avtoservisa na Bežigrajski cesti v Celju. Odnesli so vse sedeže in obe sprednji zračni blazini, za nameček pa še stekla z zunanjih bočnih ogledal. Lastniku so povzročDi milijon tolarjev škode. Včeraj zgodaj zjutraj je bil buden nekdo, ki je vlomil v bencinski servis v Laškem in od tam odnesel za 350 tisoč tolarjev cigaret. Zapeljal čez otrokovo nogo v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini se je v ponedeljek nekaj minut pred 19. uro zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval otrok, Neznani voznik zelenega ford mon-dea starejše izvedbe je izven zaznamovanega prehoda za pešce zapeljal čez nogo otroku, ki je nenadoma stopil na vozišče. Voznik je sicer ustavil in preveril, če je z otrokom kaj narobe, v straliu in zmedenosti pa je otrok dejal, da ni poškodovan, zato je voznik odpeljal. V celjski bolnišnici so kasneje ugotovili, da je otrok vendarie dobil telesne poškodbe. Zaradi razjasnitve okoliščin policisti pozivajo voznika, da se oglasi na Policijski postaji Rogaška Slatina, na 113 ali na anonirrmo številko policije 080 12 00 pa lahko pokličejo očividci, ki bi karkoli vedeli o nesreči. Istega dne se je hujša nesreča zgodila tudi na regionalni cesti izven Pake pri Velenju, ko je 23-letm voznik osebnega vozila v ostrem levem nepreglednem ovinku izgubil nadzor nad vozilom. Najprej je zapeljal na bankino, nato pa je vozilo odneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal 49-letni voznik osebnega vozila. V silovitem trčenju je mlajši voznik ostal ukleščen v vozilu, zaradi česar so pri reševanju morali posredovati tudi velenjski gasilci. g lOVI lEDNIl PISliflABRi^CEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kr; jem, od koder je doma. mmj\ ELI IfMO Cesta na Celjsko kočo Vsi, ki živimo v Pečovni-ku in Rifengozdu, imamo zelo velik problem. Gre za cesto, ki pelje k priljubljeni izletniški točki Celjski koči, ki sploh ni več podobna cesti. Na žalost jo iz dneva v dan bolj uničujejo delavci, ki opravljajo razna dela na Celjski koči, in pa njeni obiskovalci. To cesto (tam, kjer je ma-kadam) so pred približno mesecem dni nasuli s peskom, vendar se je v času enega leta ta pesek čisto razvozil in nastale so same luknje. Vem, da se nihče drug razen nas domačinov ne pritožuje nad tem, ampak mi se upravičeno pritožujemo, saj smo morali to cesto pred približno dvajsetimi leti odkupiti oz. sofinancirati njeno izgradnjo, zdaj pa nas nihče ne vpraša, kdaj jo bodo zaprli (Tušev vzpon na Celjsko koči]. Cesto kar zaprejo, ampak problem je v tem, da ni nikogar, ki bi jo vzdrževal. Novinarji pišejo same lepe članke o novi Celjski koči, noben pa ne napiše, kako neurejena in uničena je cesta, ki vodi do koče s celjske strani. MisUm, da je že skrajni čas, da odgovorni poskrbijo za to cesto, saj se lahko zgodi, da nam bo domačinom dovolj vsega in jo bomo zaprli, ker so pristojni gluhi za naše pritožbe. Ali pa bi si cesto morali ogledati novinarji in napisati kakšen članek ali reportažo o njej. METKA TOMPLAK v imenu domačinov Žhral in darilni palcet Ne mine nekaj dni, že so zavedšča-azili za živali polna zavrženih čutečih bitij, torej žrtev brezbrižnih darovalcev. Večinoma so to »darila presenečenja« ali pa zadovoljitev otrok, ki želijo žival za igračko. Nekatere družine so celo šokirane, ko dobijo od darovalca »živ paket«, pa naj bo to pes, muca, papiga ali glodavček ali celo kakšna eksotična žival, s katero ne vedo kaj početi (prehrana, življenjske navade, obolevnost). Preden se kdo odloči za nakup eksotične živali, naj prej premisli, saj je velika večina teh živali prispela k nam po tihotapskih poteh in v nez- UREDNISTVO nosnih prevoznih razmerah, neprimerni embalaži, te živali so sestradane, dehidri-rane, ranjene, izčrpane. Običajno jih prodajalec spravi k sebi zgolj toliko, da jih proda. Zelo nespametno je kupovati živali otroku, čigar enodnevna muha je, imeti pri sebi nekaj živega. Ko pa otrok spozna, da se je treba z živaljo ukvarjati, jo hraniti in negovati ali celo nositi k veterinarju, če je bolna, pa se je naveliča in jo zavrže. V najboljšem primeru postane v breme staršem ali pa mora to čuteče bitje po kratkem postopku zdoma, negotovi usodi naproti. Posredno boste obvarova-liživali trpljenja, če boste ob nakupu kozmetičnih daril izbrali zgolj proizvod, ki ni bil preizkušen na živalih. Zavajajoč je napis »dermatološ-ko testiran« - poudarek je namreč »na živalih«. Starši in drugi odrasU: Ne kupujte otrokom pirotehničnih sredstev, ne kupujte in ne nosite krzna, ne kupujte jajc z baterijskih farm, ampak jajca od kokoši-nesnic iz talne reje (pozor: napis na embalaži), omejite ali pa se popolnoma odpovejte mesni prehrani (neznosno trpljenje klavne živine!), bojkotirajte cirkuške predstave, kjer nastopajo (nasilno dresirane) živali. Hidi lovci naj pospravijo svoje puške, da bodo gozdne živali (tudi ptice) lahko v miru preživele zimo in si iskale hrano. Animalisti neprestano obveščamo in os-veščamo javnost, žal pa imamo kljub temi in kljub zakonodaji s trdovratnimi mu-čitelji še vedno polne roke dela. LEA EVA MÜLLER, Ljubljana Zima in živali V času od ustanovitve Društva proti mučenju živali pa do danes je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko trpinčenih in zanemarjenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršne^ ustvarja človek, se z našimi klici na pomoč obračamo na vse ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene le stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju. Ponudite nam pomoč tudi vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi živah živa bitja, ki čutijo enako kot človek. Postanite člani, vpišite se v Društvo proti mučenju živah! Člani društev smo dolžni opozarjati ljudi in prijavljati vse tovrstne nepravilnosti poli- ciji in veterinarski inšpekciji. BHža se zima in živali bodo lačne, žejne, bolne, pre-mražene, skratka, vso zimo bodo podnevi in ponoči prepuščene vremenskim nevšečnostim, brez toplega zavetja, Marsikatere pa bodo le imele srečo. Prepričani smo, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali, jih hranih, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku ali psičku našh topel domek in skrbnega lastnika - tako kot že leta počnemo člani društva, Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki so pri marsikaterem brezvestnem lastniku najbolj zapostavljeni in trpinčeni. Zaščitniki živali vedno opozarjamo na osnovne pogoje za pse: suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro izolirano (opažena uta, dvignjena od tal, z nepremočiji-vo streho), v uti naj bo vedno otep suhe slame ali krme, vhod naj bo zaščiten z gostejšo tkano zaveso, ki vsaj nekoliko ublaži vstop mrzlega zraka. Pred uto naj bo na tleh širša zaščita iz naravnega lesa, da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih tleh, ker to lahko škoduje njegovim sklepom, ledvicam, mehurju. Se posebno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je, da dobi pes. ki prebiva na prostem, vsaj dva krat dnevno dovolj kakovostne in tople hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Miade psičke je treba hraniti večkrat na dan. Če pes že mora biti priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4 do 5 metrov, imeti mora usnjeno ovratnico, ki ga ne sme tiščati. Nikakor ne imejte psa stalno na verigi ali v pesjaku, ker se počuti osamljenega in zaradi tega trpi. Spustite ga večkrat na dan, neizmerno vam bo hvaležen. Ne zanemarite bolnega psa, pravočasno mu nudite zdravniško pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način, to je človeka nevredno dejanje. V zimskih dneh pa ne pozabimo tudi na ptičke, poskrbimo tudi za njih. ŠTEFKA KURENT, članica Društva proti mučenju živali Celje Hvala vsem! Vsem, ki ste mi v tem letu kakor koU pomagali, zlasti pa domačim in dobrim sosedom, prisrčna hvala! Hvaležna pa se tudi vsem dobrotnikom, ki ste mi omogočili, da sem lahko obiskovala to-phce v Podčetrtku, ker me muči revma. Skratka, vsem se najtopleje zahvaljujem in prosim za pomoč še v prihod-nje. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici - ŠL96.8.d( PREDČASEN UMIK TOLARSKE GOTOVINE IZ OBTOKA Da bi se v času dvojnega obtoka izognili daljšim čakalnim vrstam pred bančnimi okenci, komitente pozivamo, da položite tolarsko gotovino (bankovce in kovance), ki je ne potrebujete za tekoče poslovanje, na s-voj račun pri Banki Celje že pred 1. januarjem 2007. Stanja na računih bodo po 1. januarju 2007 samodejno preračunana v evre. Da bi Vam olajšali polog večjih količin kovancev, so Vam na voljo samopostrežni stroji za štetje kovancev v poslovalnicah: • Prešernova, • Rogaška Slatina, • Slovenske Konjice, • Žalec. Samopostrežni stroj Vam omogoča, da sami stresete kovance v poseben lijak stroja. S tipko »štetje« sprožite štetje kovancev, po končanem štetju se na zaslonu izpiše skupna vsota. Pritisk na tipko »tiskanje« omogoči izpis potrdila, ki je osnova za knjiženje na Vaš račun, kar storite pri blagajniku za okencem. V ostalih enotah Banke Celje pa Vam lahko kovan tudi blagajniki za okencem. ; preštejejo G^ banka celje banka celje v turizmu nočejo barikad Z novim predsednikom Dominikom S. Černjakom o ciljih TXiristicne zveze Slovenije Ponedeljek je bil za Dominika S. Čemjaka prav poseben dan. Nastopil je namreč mesto predsednika T^i-ristiCne zveze Slovenije, v sproščenem pogovoru pa omenil, da je hkrati nastopil tudi prvi dan očetovskega dopusta, ki ga bo posvetil sinu Leonu Svitu. Vseeno pa je opravil prvi uradni delovni obisk, skupaj z bivšim predsednikom TZS dr. Marijanom Rožičem sta se namreč udeležila zaključka akcije Najlepši kraj, hiša in kmetija 2006 v Žalcu. »Nekateri nagrajenci oziroma ureditev njihovih objektov so me zelo očarali,« je omenil Dominik S. Čer-njak. »Še bolj kot to me veseli nekaj drugega, kar sem opazil v Žalcu. Upam, da nisem prevelik optimist, ampak odziv ljudi mogoče nakazuje spremembo naše miselnosti. Saj veste, da smo Slovenci >fovš< drug drugemu. Vendar je odziv vžalcu pokazal, da redmo sosedu nismo več nevoščljivi bazena ali iepe trate, temveč vsak zase razmišlja, kako bi še lepše uredil svojo okolico. Zdi se mi, da so ljudje dobesedno uživali, kar je po mojem prepričanju najlepše darilo Sloveniji nasploh.« Katere cilje boste zasledovali kot novi predsednik TZS? Nalog je veliko, poudarjam pa tri glavne cilje delovanja. Želim si, da bi TZS postala tretji steber razvoja slovenskega turizma. Torej da bi f Dominiks. Čemjak, »turist« od rojstva _ linjavnegaprišlado izraza tako zveza kot društveno delovanje. Drugo je osveš-čanje javnosti o življenju z in za turizem. To pomeni, da ko urejamo okolico hiše in kraja ali pripravljamo prireditev. delamo to zase. TUristov v naše kraje ne bodo pritegnili veliki zidovi ali velike naložbe, temveč ta pozitivna energija. Ne bi si želel, da bi se na koncu gradile barikade v smislu »nočemo turistov, hočemo živeti sami«. Kot tretji se^ent si seveda želim, da bi turistična društva prišla bolj do velja- Večina problemov v delovanju TD je tako ali drugače povezanih z denarjem. Bo možna kakšna rešitev? Zelja je, da bi, kot ima status TZS, tudi TD priznali status delovanja v javnem interesu. Obstajajo sredstva, ki prihajajo iz evropskih strukturnih skladov. V prihodnjih dneh se bomo s posameznimi ministrstvi poskušali dogovoriti za neke vrste prav-no-finančno svetovanje društvom. Člani TD namreč delajo z entuziazmom, ne mo- remo pa pričakovati, da imajo vsa potrebna znanjaza pridobitev teh sredstev. In tu jim lahko pomagamo. Ne gre le za velike projekte, temveč tudi za prireditve, kot smo ji bUi priča v Žalcu. Že prvi delovni dan ste se udeležiU žalske prireditve. Lahko tudi v drugih krajih na Celjskem pričakujejo, da se boste odzivali vabilom? Sam sem »turist« od rojstva, z njim se profesionalno ukvarjam že deset let. Tovrstni obiski po Sloveniji so mi v čedalje večji užitek. Si pa želim, da bi TZS delovala kot ekipa. Imamo namreč podpredsednike, člane izvršilnih odborov.... tako da se bomo tako pri delu kot v javnosti lahko pokazali kot ekipa. Večkrat kot bomo skupaj, bolj bom vesel. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR (/(dcy Nostalgično novoletno potepanje... Tri dežele - tisočera doživetja ^^^^^ Južna DalmadJa-BiK-Čma gora 29.12., 5-dnevni program samo 59.990 SITte. 28.12. 6-dnevni pro|ram samo 69.990 SiTte. Program, ki je »zadetek v črno« v vseh letnih časih! Split-Mostar-Medjugorje-Oubrowiik-Storv-Kortula fcri daljSem programu Bjdi nsjtepšr Odhodi a«0bu5w guMjana, K SONČEK SONČEK v T. Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 □ DRI TELEFON Problemi z garažo Bralka iz bloka na Kaju-hovi 9 v Celju se pritožuje, ker je nekdo od stanovalcev na zemljišču pri bloku postavil kovinsko garažo, kjer si je zagotovil parkiranje svojega avtomobila. Osule stanovalce to moti, saj parkirnih mest manjka, garaža, ki obenem kazi okolje, pa naj bi bila postavljena brez dovoljenj. Zemlja naj bi bila celo v občinski lasü. Bralka želi odgovor Storkoma Štore, d. o. o., upravljavca v tej stavbi. Marjan Šepetavc, upravnik v podjetju Storkom Štore, odgovarja: »Montažni objekt stoji na omenjenem mestu že vsaj osem let, lasmiki pa do zdaj o njem uradno niso razpravljali. Upravnik je lastnike stanovanj, ki so ta problem izpostavili, usmo že opozoril, kako je treba ukrepati v takih primerih. Zbor etažnih lastnikov na Kajuho« ulici 9 v Celju se mora sestati in v skladu z veljavno zakonodajo (predvsem SZ-1 Ur.l.RS šI.69/03) sprejeti sklep (ali pa s podpisovanjem listine, s katero zahteva od upravnika, da lastnika sporne »garaže« pisno opozori, da mora v roku največ 15 dni montažni objekt odstraniti). V kolikor lastnik spornega objekta v zahtevanem roku ne odstrani, upravnik takoj obvesti pristojne inšpekcijske službe.« Pasji iztrebili Bralko motijo pasji iztrebki, ki jih dnevno opaža v središču mesta, pri čemer omenja Cankarjevo, Stane-tovo in Prešernovo ulico v Celju. Meni, da bi proti lastnikom psov morali bolj ukrepati. Vinko Andoljšek, vodja občinsk^a redarstva v MOC odgovarja: »V zvezi z vodenjem psov ter odstranjevanjem njihovih iztrebkov so dolžnosti lastnikov oziroma vodnikov psov zapisane v Odloku o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin. Težava pri izvajanju nadzora je v ugotavljanju storilca prekrška, torej ugotavljanju identitete tistega, ki psa vodi in ne izpolni v predpisih zapisanih zahtev. Ker - Št. 96-8. d m IZLtTTJllCWA TUeiATIČMA ACOlCUA Aškerčeva 20,300D Celje; tel.: -386 03/428 75 00 e-pošta: Ita.celie@lzle1nik.si; wvm.izletnlk.sl BOZICNO-NOVOLETNI IZLETU! • PREDBOŽIČNl SALZBURG 9.12. • PREDBOŽIČNI DUNAJ 16. In 23.12. • veseli december v MUNCHNU 16.f2. • NOVOLETNI GAROALAND 30.12. - vsi odhodi zagotovljeni ZIMSKE POČITNICE!! • Ugodni 2-dnevni paketi v OPATIJI • že od 13.500 SIT dalje • MEDITERANSKI ARANŽMA V PORTOROŽU htl Riviera in Grand hotel Palace • htl SOL UMAG 2- 2-dnevni paket od 14.400 SIT dalje BOGATI NOVOLETNI PROGRAMI LOVRAN htl Excelsior. MALI LOŠINJ htl Aurora. Hotelsko naselje AORIA ANKARAN NOVO LETO ZA MLADE - študentski dom Riviera Iwla od 9.000 SfT dalje PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za ROGLO, KRVAVEC, GOLTE in CEUlSKO KOČO (samo do tS.12.] TAJSKA m ZUTI TRIKOTNIK, 26.12„ 10 dni, letalo - 299.900 SIT I Ptl(HOil:LSWI0N,4M,30.12.rMIZ,SM,».12.UKagU,4(H^ 5ICUK4(W, 30.12, mfal.ponum 2: flUNHSAUBUK.MUWHEH, Glitt CHUSn(IIIDl-9J5., 14., 17,21t23.!2. IMODNI PUiklll KMII DO M OUOKOVI Vm CMW M * «TI predpisi ne omogočajo učinkovite^ ukrepanja zoper vse kršitelje, smo do .sedaj ravnali le preventivno. Ob ugotovljenih nepravilnostih smo vodnike psov le opozarjah na ravnanje, ki je v nasprottu s predpisi, V zvezi z obveščanjem in osveščanjem lastnikov psov je Mestna obCina Celje izdala tudi zloženko, ki je bila posredovana gospodinjstvom, predvsem v večstanovanjskih objektih. Ulice mestnega jedra delavci Javnih naprav sicer redno čistijo, vendar to za takojšnjo odstranitev pasjih iztrebkov s teh površin ne zadošča. Lastniki psov se, kljub temu, da še ne segajo v žep zaradi nevesmega ravnanja, vedno bolj zavedajo svojih obveznosti do štirinožnih prijateljev Vedno več je listih, ki peljejo svojega psa na sprehod z vrečko v žepu in jo seveda tudi uporabijo.« BRANE JERANKO I mesecu decembru vas Almin dom na Svetini vabi na ko <1 so pripravljene po receptu naših babic. Prav taho larik< Mminem domu kupite smučarske vozovnice za smučanji Celjski koči in zraven dobite malo pizzo, Rezervacije sprejemamo po telefonu_03.780 300.0 - www.raflioceije.com r ; '^NIh 23 Veliko zaključno žrebanje Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! tul ' ZVEZDnE STEZE velika nagradna igra Novega tednika, Radia Celje in Planeta Tuš. Tisti, ki ste na naš naslov pošiljali kupončke s šestih zvezdnih stez Planeta Tuš ste sodelovali v tedenskih žrebanjih in vsak torek vneto prisluškovali ali boste prav vi dobitniki tedenske nagrade. Vsake lepe reči je enkrat konec. Zato vsi, ki ste sodelovali v nagradni igri pozor! V torek, 12. decembra, ob 10:20 bo v studiu ^ Radia Celje VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE. ^ Izžrebali bomo srečneže, ki bodo prejeli: ★ VELIKO NAGRADO PLANETA TUŠ, v vrednosti 200.000 SIT (834,58€)* * * ★ POTOVANJE V PARIZ ZA DVE OSEBI ★ POTOVANJE V LONDON ZA DVE OSEBI Hoviteclnik radjocelje Imena nagrajencev bodo objavljena v Novem tedniku 15. decembra 2006. V Planet Tuš na posloifilno kosilo Zakaj poslovilno? Ker smo minuli teden izžrebali še zadnjo redno tedensko nagrajenko. In ker se bomo v podjetju EngrotuS ter naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje le stežka poslovili od skupne nagradne igre Zvezdne steze. Več kot dva meseca smo se družili prelm radijskih! valov, predstavlja I Planet Tuš. pisali reportaže in žrebali nagrade. Ampak še. tako lepe stvari se enkrat končajo. Čaka nas le še glavno dejanje - žrebanje glavne nagrade, ki ga boste na Radiu Celje fahko spremljali v torek, 12. decembra, ob 10.20 uri. ^ žrebanju za glavno nagrado Zvezdnih stez sodelujete vsi tisti, ki si nam poslali vseh šest različnih kupončkov nagradne igre ali pa boste to še storili. Kupone še zmeraj najdete na različnih lokacijah Planeta Tuš. enega od njih pa lahko nadomestite z jocker kuponom Novega tednika. Pošljete jih na naslov NT&RC. Prešernova 19. 3000 - »ključno žrebanje bo v torek. 12. iürvER rvüPOn ZVEicDilE SiEz.E -««.»-««.J»» Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tuš. Ksenija ArzenSek Je naše nagrajence vsak teden v Planetu Tuš pričakala s potrdilom o nagradi. Čestitala Je tudi Heleni • zadnji tedenski izžrebanki. Foto: ZLATKO BOBINAC Nazadnje pa smo z nagrado razveselili Heleno Žnidar iz Celja. Helena je redna obiskovalka in nakupovalka v Planetu Tuš, zato ji ni bilo težko sproti pobrati še nekaj kupončkov. In nagrada? Deset dnevnih kosil v Ranetu Tuš! »Super, krasno. Ne bo treba doma kuhati. Sicer pa bova kosila z možem kar sama izkoristila in si malce privoščila takole po nakupih.« je povedala Helena, ko smo Jo pospremili v Planet Tuš. Najboljše pa smo prihranili za konec in tudi Helena I» v igri za eno od glavnih nagrad Zvezdnih stez. Pa vi? Res še niste poslali svojih kuponöv? 24 RADIHIKI GA BERETE Jifsil TEDENSKI SPORED RADIA CEI^E Mm 5.00 Začetek ji - sredina rdeča oH |e lutranja Otroci, živali in Radio Celje , „ . „ 1, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, S.SÖ Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 P<>-roCUa, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - 47 otrok OŠ Vojnik v tovarno igrač (svoje želje pošljite na radio@radiooe-l)e.com, fotograiije na www.radiocelje.com3, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Ali bodo redarji odslej ulični policisti? - ponovitev. 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni tn^ z Majo Goijup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 22.00 20 Vroäh Radia Celje, 23.00 Važe skrite želje lu^sničiU Novi tednik in Radio Celje - 47 otrok OŠ Vojnik v tovarno igrač - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDEUA, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Na drugo adventno nedeljo se bo novinarka Mateja Podjed pogovarjala z etnolo-ginjo Tanjo Roženbei^ Šega o voščilnicah, ki jih pišemo v tem času, simbolih za srečo hi praznične dni. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Rataj o gumbih za srečo, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke m pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Oc-virk, 19.15 Kaöxa - Klavdija Wmder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDEUSK. 11. decemhpr 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnorabavna melodija t^na.' S.SO Prometne inforinacije, 6.00 Porofite OKC, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, e.M) Poročila, 8.25 Poroälo PÜ Celje, 8.45 Jack pot. 10:M";Novice, 10.15 ftasedeljkovo športoo dopoldne, 11.00 Kultuioi mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - predstavitev skladB, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo sklatflji tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.C» Novice, 19.15 Vr-üljak polk in valčkov - gostje: Janez Topole o IS-Ietnici okteta Petrol in predstavitev zgoščenke ter Viki Ašič in Andrej Bremec, ki bosta predsUvila ploščo Tebi Stovenija ob 15-letnici Slovenije, 24.00 SNOP {Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7,45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 PoročUo PÜ Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Nagradna igra Novega tednika in Radia Celje Zvezdne steze Planeta Tuš, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkandja, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19,30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21,30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Koroški radio) V ponedeljekbomo v Planetu Tuš predstavili oddaji Otroški radio in Male živali, velike ljubezni. Na predstavitvi bodo seveda sodelovali otroci, pa tudi učiteljice. Od 17 do 19. ure boste lahko videli lutkovno igrico z naslovom Tiho, tukaj beremo, ki jo bodo zaigrale učiteljice iz OŠ Pod goro iz Slovenskih Konjic. Predstavili se bodo tudi učenci OŠ Hudinja, ki bodo zaigrali igrico Čarovnik iz Oza. Za vas imamo pripravljene uganke, povezane z živalmi. Sicer pa bodo v Planet Tuš prišle tudi živali in videli boste lahko veliko malih in pedvsem zanimivih živali. Med njimi bodo paličnjaki, čilska veverica, tenrek - to je madagaskar-ski ježek, ptičji pajek, orjaški afriški polž, ki ima kar 20 centimetrov veiiko hiško, in še bi lahko naštevali. Spoznali boste tudi zavetišče Zonzani, kako deluje, kdo v njem prebiva in kdo skrbi za kosmate stanovalce. Pridite, ne bo vam žal! Tudi želve bodo z nami. Poglejmo U zvezde ter v številke Vse v življenju morate storiti zase sami, vendar je to s pomočjo astrologije, čudežne kode razumevanja življenja in njegovih procesov, lahko bistveno lažje. Vaši stari znanki ponedeljkove astrološke oddaje Poglejmo v zvezde z Gordano in Dolores lahko osebno spoznate v okviru dogajanj, ki jih organizira Radio Celje v Planetu "Hiš 12. decembra. Astrologinji bosta odgovarjali na vaša vprašanja med 17. in 19. uro. Že dolga tisočletja pa pomaga vsem, ki ji želijo prisluhniti, tudi numerologija, zato smo v družbo povabili tudi numerologinjo Magdaleno, ki bo prav tako odgovarjala na vsa vaša vprašanja, povezana s to vedo. Ne zamudite priložnosti, da skupaj odginete tančico skrivnosti zvezdnih namigov in numeroloških izračunov. ROBBIE WILHAMS 2. ROCKSTCM)V-Ali SAINTS 3. ALLGOOOTHINGSICOMETO ANENDI-NEIIYFUBTADO 4. SOMETHING WNDAOOOOH-GIFILS ALOUD 5. IRREPIACEABIE-BEYDNCE 6. UNetfECTEO-TOMNOVY 7. YOU KNOWMY NAME-CHRIS CORNEli 8. COMING AmUND AGAIN-SIMON WEBBE 9. SUNNY-BONEYMftMOUSSET. (1) mBEWAREOFTHEOOG-JAMEUA |5| D0MAČAL£S1>flCA 1. ROKTRAJANJA-NINAPU^ (7) 2. FENKS-ZEUS (2| 3. UJEnSVET-TBfKARA (1) 4. SKRWNOSn-BlLirSPRIVA-rePARKiNG (6) 5. PRIHAJAJES54-AIILJA RUPEL (5) 6. HEYDJ-BPACKCUKUR (1) 7. TIKATAKA-FRENKNOVA (3) 8. ZADNJIROK-NUK (2) 9. (KjOPITA-SKAT (5) m TO JE UUBEZEN -NUŠADERENDA(3) PREOLOGAZATUJO LESTVICO: ■^tAH YEAH-BOOYROXFEAT LUCIANA RDEUTC-REGINASPEKTOR PREDLOGAZAOOMAČO LESTVICO: KOT ROMEO IN JUUJA-ANŽEJ DEŽAN SKRIVAJ SANJAVA-QMAR Nagrajanu: Andre] Gram. Primož 19. Mur Jane2Vlpavc,Kalobje93d,KalobjB ca dvigneta kaseto, läjo padaija nostal^ja, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5,50 Prometne infcirmacije, 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 700 2, jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8,00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik. 11J5 Zeleni val - o kulturi pitja čajev s Euiiko Buijan, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klid, 14.00 Regijska nfwice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 FOm-sko platno, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Ntoa Pušlar, 19.00 Novice, 19.30 Mal dn^č s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 14. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regjske novice, 15.00 Šport danes. 15.15 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Tttglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6,00 Poročilo OKC, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 "ftCajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročflo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo. ZdravüiäCe Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14.15 Adijo, tolar, 15.00 Šport danes, 15.30 Do^xiki in odmevi RaSlo, 17.C0 lOtmika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - v živo s Planeta Tuš, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio TOglav Jesenice) Nov gramofon za staro ploščo V sredo, 13. decembra, bo oder Radia Celje v Tušu v nostalgičnem vzdušju. Bojan in Simona, ki vsako sredo v jutranjem programu vrtita najstarejše uspešnice, bosta skrbela za dobro glasbo in smeh. Med obiskovalce bosta kot božička 50-ih, 60-ih, 7G-ih in 80-ih razdelila tudi nekaj nagrad, iz rokava pa bosta stresla tudi dve glavni nagradi! Tisti, ki jima bo prinesel najstarejšo ploščo, bo lahko domov odnesel nov gramofon! Večja nagrada čaka tudi nekoga, ki jima bo podaril najstarejšo, najbolj razcefrano in najbolj razpadajočo igračo, ki bo nova maskota jutranje Nostalgije na Radiu Celje! Z nami bosta tudi Tatjana Drcmclj in Miha Alujcvič, Id bosta zapela nekaj prelepih nostalgičnih pesmi. Le kaj se bo še dogajalo? Kdo bo še z njima? Kakšna bosta pravzaprav Bojan in Simona? Celje. Le vs8k0 soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV (7) 2. OD\flNOGRADADO)a£n- 3. IZSJO^VNISJVČE-ANS.ZUPAN (1) 4. NADSLOMOMKOANI-ANS.SIM0NA6WŠKA (2) 5- MOJAJESRECAMIADOST-SPEV (31 NAJBOlfPATASVETANOČ- IH S plus 2. ZAKAJ SITAK^I IGOR IN ZLATI ZVOKI (3) 3. ZAVRISKAJNAVESGLASKREMIXj-ATOMKHARMONIK (1) 4. KOVAČA SEM VZEIA-$niUEKOVAä (2) 5. JESENSKA-ANS. VRISK (4) Predlog za lestvico: WRDSTI Ml - AN. PETRAEINKA www.radiocelje.com S pesmijo slovenske dežele slovo od starega leta v četrtek, 14. decembra, bomo na odru Planeta Tuš gostili kvartet Grmada iz Celja, Pevke treh vasi, citrarko in flavtistko Katjo in Tino Anderlič in harmonikarje kuhumega društva Vrbje. Na vesel način se bomo skupaj z njimi ter voditeljem Jožetom Galičem poslovili od starega leta s pesmijo slovenske dežele. Takšen je tudi naslov oddaje, ki jo Jože pripravlja vsako nedeljo na frekvencah Radia Celje. Dogajanje v Planetu Tuš bomo posneli, na sporedu pa bo na silvestrovo. Vroče v Tušu Oddaja Vroče bo tokrat neposredno iz Planeta Tuš v Celju v petek ob 19. uri. Voditelj Anžej Dežan tokratne gostje večera še ne želi izdati, pravi pa, da boste prav gotovo izvedeli kakšno vročo podrobnost. Pustite se torej presenetiti. - Št. 96 - 8. december 2006 - JVITEDNIn tiMApSTI 25 . Kot odsev ametista v grščini pomeni ametu-sios»tisÜ,kinipijan«...Kaj ima v veselo prazničnem decembru pijanost ali treznost opraviti z modo, je seveda obrobno vprašanje. Vse prej kot zanemarljivo pa je dejstvo, da je ametist kamen zmernosti. Prav zato naj bi ga nosili škofje. In tudi zato, ker krepi spomin, je simbol ponižnosti in spokojnosti, saj prinaša prijetne sanje, če ga položimo pod blazino ... In zdaj boste že drugič vprašali - pa kaj ima ametist opraviti z letošnjo modo? Ima, ima - veliko! Ker je vijolične barve! In vijolična, priljubljena barva, ki simbolizira tudi bistrino in premišljeno akcijo, sestavljena iz enakih delov rdeče in modre, je ena izmed najbolj modnih barv letošnje zime! Ker omili gorečnost rdečega in poživi hladnost modrega. Je torej kaj čudnega. če na vsakdanjih poteh srečujemo mnogo žensk, oblečenih v vijolično? Ne le zato, ker je »purple rain« stil povsem v vrhu trendovskih razpoloženj, temveč tudi zato, ker se imenitno dopolnjuje z mnogimi barvami, S črno vselej in brez izjeme, prav tako s temno modro, s svetlo modro pa z malce premišljenosti in mladostne igrivosti. Za tista ekstremna. poigravanja na temo vijollčna-rjava ali vijolična-rdeča pa potrebujete le nekaj več smisla za modno kombinatoriko In drznost. Vsaj en odtenek vijolične - od svetle ciklam-ne do temne, zamolkle - zanesljivo pristoji tudi vam. Malce več časa za primerjanje odtenkov na dnevni svetlobi in pri luči naj si vzamejo le rdečelaske oziroma tudi pozimi zagorele ženske ali tiste z izrazito čokoladno poltjo. In kaj vijoličnega izbrati? Če mene vprašate, bi mi za svež modni akcent na črno osnovo zadoščal le klobuk in rokavice, v všečno modno zgodbo pa se lahko vključijo tudi letos znova priljubljene pajklce, puloverji, ša- Pripravlla: VLASTA CAH 2ER0VNIK II, kape ... Ali, da ne tvegate preveč, zgolj hlačne nogavice. Le debelejše naj bodo! Ko se bo zima »zbudila«, se nam bo namreč zagotovo z obilnim hladom oddolžila za minule tople mesece... V PRAVLJIČNO CEIiJE-KNEŽJI 0VOR 16.12.-3Q.12L2006 PROGRAM IMBTNIŠKE tORŽNICS IM OMETNIŠKE PR(^AJNE RAZSTAVE t vmiH4K tamnu -BJUttUO UWK Apres ski modna predstava Modna revija Apres ski Vul-cano models je v soboto dvakrat napolnila veliko Union-sko dvorano v Celju. 126 manekenk in manekenov, najmlajši so napolnili šele štiri leta, je predstavilo aktualne kolekcije oblačU, obutve, perila, modnih dodatkov... Za glasbeni dodatek je poskrbela skupina Zeron. ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Pe^, 8. decanben Merkur, planet komunikacije, prestopi v Strelca in se pridruži Soncu v tem znamenju. Lima malo pred 13. ijro prestopi v Leva, zato bo dan obarvan z močnimi ognjenimi energijami. Od strasti bo prasketalo na čustvenem in ljubezenskem področju, saj bo Venera na isti stopinji s Plutonom. Tak položaj lahko vnese v vsa razmerja veliko strasti in intenzivnosti. Popoldne bo čas za akcijo na vseh področjih. Še posebej boste blesteli vsi, rojenih v ognjenih znamenjih. Sobota, 9. december Sonce v Strelcu bo v dveh lepih položajih z Neptunom in Ltmo, zato je dan odličen za uvajanje novosti in dogovore. Idealizma, topline in razumevanja nikakor ne bo manjkalo. Spet boste privilegiranimi, rojeni vog-njenih znamenjih (Ovni, Strelci in Levi). Malo manj prijeten je lahko večer, ko bo Luna v opoziciji z Neptunom prinašala ob-čudce negotovosti ali celo razočaranja. Nesprejemajtevteh urah nobenih odločitev. SPREJE1WAM0 NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. Nedelja. 10. december: Čaka vas zanimiva in pestra nedelja. Dobro aspektiran Merkur z Marsom bo omogočal skladnost razmišljanja in hitrega re^ranja, zato boste odločni in energični. Merkur je v ugodnem položaju z Jupitrom, kar prinaša veliko o^-mlzma, dobre volje in srečnih okoliščin. Na čustvenem področju bo odličen trigon Lune z Venero prinesel še posebej srečne okoliščine vsem, ki imate poudarjen ogenj v svojih kartah. Mogoče se bo sredi dneva pojavila kakšna slaba vest aH pa boste strogi do sebe ali dru^. Ne bodite preveč kritični in prestrogi, prepustite se bolj blagim in harmoničnim vplivom planetov. Ponedeljek, II. december: Luna je že v nedeljo malo pred polnočjo prestopila v Devico in bo v zgodnjih j utranj ih urah v napetem kvadratu z Marsom, kar prinaša notranji nemir. Ne izzivajte po nepotrebnem in ne iščite konflikta, saj ga boste z lahkoto tudi našli. To velja še posebej za Device, Ribe, Strelce in Dvojčke. Luna bo ta dan še v dveh kvadratih z Jupitrom In Merku^em, zvečer pa tudi v opozidji z Uranom. Zaradi tega bo dan zelo stre- sen, po eni strani bomo hoteli doseči veliko, a lahko pri tem uporabljamo tudi silo, kar ni dobro. Venera prestopa v Kozoroga in prinaša vsem zemeljskim znamenjem v prihodnjem obdobju lepe priložnosti na čustvenem in finančnem področju. Torek, 12. december: Luna bo popoldne v kvadratu s Soncem in tako tvori zadnji krajec v Devici. Ta položaj je nekoliko slabši za počutje vseh, rojerüh v Devici, Ribah, Strelcu ali Dvojčku. Svetujem vam večje prilagajanje vsem okoliščinam in situacijam. Še posebej pozorni bodite v medsebojnih odnosih, kjer se lahko hitro pojavi razhajanje v interesih. Sreda, 13. december: Jutro utegne biti še nekoliko naporno zaradi kvadrata Lune s Plutonom. Povečana je možnost zmot in napak, zato bodite previdnejši. Ob 11. uri Luna prestopa vTehtnIco in prinaša bistveno bolj prijetno energijo. Sicer bo malo po 17. uri v kvadratu z Venero, kar spet opozarja na to, da poslušajte tudi nasprotno stran in ne samo svojega mnenja Vendar bo kasneje Luna v sekstilu z Jupitrom In Uranom, kar prinaša veliko dobre volje, optimizma, enei^č-nosti in uspešnosti pri delovanju, Zračna in ognjena znamenja bodo še posebej blestela (Dvojčki, Tehtnice, Vodnarji, Ovni, Levi in Strelci), Četrtek, 14. december Tudi ta dan je odličen za počutje vseh. rojenih v znamenju zraka in ognja. Posvetite se obnovi stikov z ljudmi, ki so vam blizu, navezujte nove stike, sklepajte dogovore, privoščite si zabavo, opravite kakšen ugoden nakup. Zvečer bo Luna v prijemem t^onu z Neptunom, zalo tudi v ljubezni ne boste prikrajša za romantične urice. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGIHJA 60RDANA gsra0414O4 935 napovedi, bioterapije. regresije astrologifp.gordana@siol.tiet www.gordana.s ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrologinja@äolores.si www.dolores.si STAJERSKI VAL Najmanjši volvo je C30 v nižjem srednjem razredu švedski Volvo že dolgo nima svojega predstavnika, zdaj pa se pojavlja s C30. Vozila je v dolžino za 425 centimetrov in bo na voljo le v izvedbi s tremi vrati. Čeprav jeC30za22centimetrovkrajši od S40, je medosna razdalja pri obeh enaka (264 centimetrov). V notranjosti se C30 zelo spogleduje z večjim S40/ V50, saj so linije čiste, torej skandinavske. Prtljažnik je v osnovi dokaj majhen, saj ponuja vsega 242 litrov, možno pa ga je povečati na 885 litrov. Glede na to, da je Volvo pri Fordu, je dokaj logično, da je ponudba motorjev pestra. Mogoče bo izbirati med os- mimi motornimi izvedenkami, vmes so tudi trije dizh, kar je razumljivo, saj računajo na evropske kupce. Osnovno bencinsko varianto poganja 1,6-litrski štirivaljnik, ki zmore 100 KM, medtem ko začetni dizelski agregat ob enaki gibni prostornini zmore 109 KM. Najmočnejši motor v ponudbi bo poganjal različico f 5 z 220 KM. V enem letu naj bi prodali 65 tisoč vozil, prodaja pri nas že teče, v najcenejši varianti pa je avto naprodaj za 4,3 milijona tolarjev. Toyota hilux z novim motorjem Japonska Toyota sodi med najbolj perspektivne avtomobilske hiše, njihov hilux pa druga najbolje prodajana toyota vseh časov, za corollo. Sedaj oziroma decembra bo namreč tudi na slovenskem trgu na voljo z dvema novima motorjema, tremi opremami in tremi kabinami. Največja novost je 3,0-litrski dizelski šestvalj-nik, ki je sicer na voljo tudi v land cruiserju, opremljen z drugo generacijo sistema neposrednega vbrizgavanja goriva, tako da po- MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,AUDI,SK0DA-1,9TDI KATALIZATOR UMVERZALNI LAMOA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI >y>vw,flytodeliregfie/ner,i) SERVOVOUNSKEČRPALKE mmi tfmmi'^'^- Moriborsko 86, Celje tel.: f03) 428-62-70 Kolekciia obutve ZIMA 2006/07 MKmct swnsi 6oberieh Mlloi» šmNTJum šmak^ g itMTJUR 03/74iTrM, SMfllU6 03/619 02 41 mmk mÄ Ak«iia ZIMSKI PAKET oi 15.10. do 15.12.2006 U HUS, SUIIKI SWIFT 3.3 CU, 5 vral b SDIIIRI SWFT 1.3 SS Avtomotiv Rado d.o.o. Avtohisa Odar Celje • Dečkova 43, 3000 Celie -' UOOI>N« C«M« Kalifornija bo tožila Kalifornija je ena tistih ameriških zveznih državah, ki ima zelo ostre zakone o varovanju okolja, zato niti ne preseneča vest, da namerava tožiti šest velikih avtomobilskih tovarn. Tožbe bo vložila zaradi, kot pravijo, težav, ki so jih povzročile škodljive emisije v izpušnih plinih. Tako naj bi na sodišče morali General Motors, Ford, Chrysler, Honda, Nissan in Toyota. Kot trdijo, na") bi bile tovarne odgovorne za vsaj 30 odstotkov emisij ogljikovega dioksida v Kaliforniji, država pa nai bi dobila vsaj nekaj sto milijonov dolarjev odškodnine. nuja povsem solidnih 171 KM oziroma 126 kW pri 3.600 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore hilux največ 170 km/h, v povprečju naj bi bila poraba 8,3 litra goriva. Hkrati s tem motorjem bo v ponudbi tudi 2,5-litrski štiri-valjnik (88 kW oziroma 122 KM), ki omogoča največ 165 km/h, povprečna poraba pa naj bi bila 7,4 litra goriva. Glede nato, da je hilux lahko tudi dostavno in terensko vozilo, ima priklopljiv štirikolesni pogon z reduktorjem, v pomoč pa je tudi zapora zadnjega diferenciala, kar pomeni, da v tem pogledu toyota ponuja veliko. Cene hi-luxa še niso znane, pravijo pa, da avto kljub obsezneiš) opremi ne bo bistveno dražji. Altea tudi XL Oznaka XL ne dopušča dvomov - označuje vozilo za večje, morebiti višje, tudi obilnejše in seveda družine. Seat je svoji altei dodal oznako XL in zato ne more biti dvomov: avto je v primerjavi z običajno izvedenko pridobil 18,7 centimetra v dolžino. S tem je altea dobila tudi nekaj prostornejšo notranjost, predvsem pa večji prtljažnik. Ta sedaj meri zelo znosnih in uporabnih 532 litrov, kar je bistveno več kot pri običajni izvedenki altee (409 litrov]. Navzven se altea 50. bistveno ne razlikuje, to velja tudi za notranjost in motorje. Za začetek bodo ponujali tri motorne izvedenke (1,6-litrski bencinski ter 1,9 in 2, O TDI dizelski motor], kasneje se pojavita še dva. Kot napovedujejo, se bo altea XL na slovenskem trgu pojavila decembra, pri čemer naj bi bila ta izvedenka dražja za približno 800 evrov, v letu 2007 pa naj bi prodali nekako 170 vozil. Kitajci za Britance Kitajska zasebna tovarna Geely, ki se je lani predstavljala na frankfurtskem avtomobilskem salonu, je sklenila velik, predvsem pa odmeven posel. Izdelovala bo slovite londonske taksije. Posel je po sedanjih napovedih vreden vsaj 80 milijonov evrov, pri čemer naj bi v letu dni naredili do 20 tisoč taksijev. Doslej oziroma pred časom je te taksije izdeloval britanski Austin, ki pa že precej časa ne obstaja. SsangYong actyon Mali terenec actyon Korejski SsangYong je bil pri nas pred leti veliko bolj uspešen, kot je sedaj. Tovarno je pred leti prevzela prav tako korejska Kia in morda je to eden izmed razlogov za manjšo popularnost teh avtomobilov pri nas. Kakorkoli že, SsangYong predstavlja izvedenko majhnega terenca actyon. Čeprav naj bi bil po dimenzijah dokaj skromen, pa naj bi bil opremljen z reduktorjem, kar kaže na to, da hoče bili bolj resno terensko vozilo. Kot napovedujejo, naj bi bil actyon na voljo predvsem z 2.0-!itrskim turbodizelskim motorjem s 140 KM, menjalnik bo bodisi ročni 5-stopenjski ali pa 4-stopenjski samodejni. Vse kaže, da bo serijska izdelava stekla že prihodnje leto, ko računajo na proilajo kar 25 tisoč vozil. KER 1A\ATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Posebni novoletni popusti, nagrade, garancija Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86, vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Tečaj CPP V torek, 9.1.2007..ob 16. uri wrww.zsam-celje.si NOVI fEDIII tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakr sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. nWHGO 1,2, letnik 1999, reg., centrnlno zaklepanje, radio Dtp itd., prodam. Telefon 031 807-665. 7338 STAKE, rabljene avtomobile, motorje, sku-terje, molorno kolesa, v voznem stanju, sprejemomo v komisijsko prodajo. Euro-mild,DraganM]lenkovi(,s.p.,PucovaI, Celje,telefon051424-303. 7345 PRODAM NMaM)AU0Cki(R,22m',ili no,prodam.Telefon031 52S-909. 7346 IMTOR Imt 539 prodom. Telefon 031 842-010. S1456 T1tOSILMIKgflojo,samonakladall(oStp,{l-stemo (reino in kosilnico Bes diesel pro-dam.Telefofl03149]-028. p ttAStopniku pri Vranskem, blizu inozo z avtoceste, prodorno veliko hHov 3. gradbeni fozi, no parceli, veliki 1 ha. Telefon 0417SM65. Ž730 POSLOVNI prostor, 80 m', slora mesto jedro Žalca, možno preureditev v stanovanje, svoj parkirni prostor, prodom. Telefon 031 286-283; himmelgrau-@moil386.coni. 7172 POSLOVNO stavbo, samostojno, proizvodno skladiščni prostor, 110 m>rcela 250 m', v Celju, odlična lokacija, potrebna obnove, ugodno prodam. Telefon 041 624-184. 7221 NEPREMIČNINE ^fl^Žlcom V TRNOVUiUI pri Socki ugodno prodom travnik in njivo, velikost2ho, 36orov. Telefon (03) 5778-259. 6964 Celje, bttpy7svBtovanje.gfljba.net. 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Kii)DvK,s.p.,GoricaptiŠmBnnem57c, Cista toplina. Plina. GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let tudi za PLAČO ali POKOJNINO pod 70.000,00 sit DVE zazidljivi gradbeni pareeli, na odlični legi,vNimCeikvi,prndnni.IeWin (1131 5741-310,1131 Sl!-!;7. 730B ŠEI(IJUII,Hraieii>i.P[odimo9in hiie,153n,',i™opB»oin|Kihiilvoni, zgraiene 1991, obnovljeno 20D3, za 36.«Kl.(10l)SlIoi. 150.60« aillJelm I i LAkD,CestavDebro. Stanovanjsko hišov gradnji,približnol80 m'bivalne površine (stavbo 140 m', dvorišče 446 m', garažo z delavnico približno 80 m^), prodamo za 26.900.000 SIT oz. 112.251,71 EUR. Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc, s. p.. Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http:// svetovanje.gajba.net. n ŽALf C, Galidja. Prodamo sloiwvanjsb hišo, 221,50m',zgaraio,19,20m',582m' stavbnega zemljišča, z dvoriščem, zgrajeno 1997, za 39.050.000 SIT oz. 162.952,76 EUR.Telefon 04) 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbtmic, s. p.. Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, hitp:// svetovanje.gajba.nel. r BRASIOVČE, LetuL Prodamo pocltnBko hHi-co, približno BO m', zgrajeno 1979, z gozdom, zo 25.000.000 SIT oz. 104.323 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Šn«itnem 57 C, Celje, http:// svetovnnje.gaibn.net. n V ŠENTJURJU, v bližini doma upokojencev, nolepilakacip, pradom 4200 m'veliko parcelo, z možnostjo nadomestne grad-nje.Telelon04) 56^^61. p POKIKVA, Ponkvico. Prodorno gospodarsko b slovne prostore v Izmeri 40 03/5441-145. FincommBrcs, d.o.o. družini v naiem, okolica Šen ostalo dogovor. Telefon 041 91' 03/42-63-122 in 031 342 118 IUKW>PROMJA.NAJEIH.CENrrVE CEUE - Z*gnd, novciigrajena individualna stanovanjska hiša. dokončana do 3. flraibe-ns faze, v Etažah PR»Mmerfcca 220 m". 150.225 EUR, Cf< BRASLOVČE-si >io srr 158.600 EUR, piodamn. JE . Škdlia »s. stanovanjska hiša. I. i,tkirisnevelikosti90ni'.Kar POSLOVNI prostor, utečene obrti, avtome-hanične stroke, v Arii vosi, oddam v nojem,Telefon041 403-001. 7335 »nai«in pošlo -3|HsaiTOvskupnii;-meri 70 m^, pimame za pisamiško dejavnost na Teharski cesti 4, Celje. Vse dodatne informacije ne tel: 03/5441-145. Fincommerce, d.o.o. PTTTTTT SKA POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! NVMERO UNO KREPITI Do 7 let, no osebni dohodek ali pokojnino, do 50 %pbr. Krediti na osnovi vozila tef feasirgi za voala'sforo do lOlel. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOMI NJIVE, no U okelico,vi ransko-Lotkovo vos i )vnaieni.Tele(on040 STANOVANJE PRODAM OTOK Krk. Čižicl i^rtmo, 78 m', novo-gradnio, atraktivno, 100 m od morio, pcodam.Telefon041 620-227. p OPREMLJENO enosobno stanovonie v Novi vosi prodom zo 14,5 mio SIT. Telefon 041 274-950. 6955 STANOVANJE, velikost 40 ni>, v okolici (elia, prodamo.Telefon04190fr«42. 7223 TRISOBNO stanovanje v Toboru, z goražo, vpisano v zemliiško kniigo, prodorno. Telefon (03) 5727-272,04174M32. 7306 KUPIM DVOSOBNO oh trisobno stanovanje nuino kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 6943 GARSONJERO ali enosobno stanovonie ku-pin>zagotovino.Telefon04l 352-267, 6949 STANOVANJE, do £5 m', ploöio tokoi, gotovino, brez posrednikov,bpi5tareiši por. Tel.: 02/25Z/48/Z6, lax: 02/252/48/23, J: 041-750-560. 041-331-991 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 OPREMUENQ stanavanie v Petrovfah, 39 m',ienG2I0EUtln slr.ški,odd™.ItlilDn031 B90-961, 031 383«. TRGOVINA inn ■iimi za v..lifli;i.ail.l [111,3;») ■■|.li."iii2,a.2l2.M,IMIIII,i3«. HITRO NAROCiTE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, lanimivo hranje o iniljenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (6 1,25). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,09), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. [i brezplačno prejemajo še vse po Naročniki imajo bidi pravico do trebbrezplačnib malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 4S rr^ tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKMOl ImeiBpiäMli: NAROCILNICA Kraj; Datum roistva: Neprekllmo naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev ppilp's; _NT&RCd-O.o. bo podarite uperabijal samo za potrebe narofnilke sluäK Novega tednika 28 NiAUirGLASI ill Uiu,.ddGii,vmji.i,.lBHDn031 56«-412. 7318 STANOVAHJE na Otoku Jruborjeva 4.3000 (tl|e, diha S6 m', oddam. Hrfon (03)568-1617. 7340 ZAMENJAM 5TAN0VANJE. 53 m', lasi Nepremičnin, zamenjam zomdi bolezni ZD slonovonje u prillitjuDlil.nodsIropiu. Telefon 040 718-136. 7314 GM1S0IIIE«0 ali oaosoboo aonovonje > Celju, opremljeno, vzamem v najem. Telefon 040 439-563. 7343 PRODAM SEDETNOgon 50HA bukovo dr.o,8m",pred.m.T.lefon 031 511-188. Li3eo 81IK0VA divo, no krolko rozžagono, z doslovo,pr.dom.Ielefoa 031 776-591. 7075 8ET0HSKE konalele zo odvod meleoroih vodo ugodno pmdom.Telefoa 04137!-660 7282 SUHA bukova Jivapr«lam.Ielefon 5738-059,031 787-987. L1384 SOKA bukova drva, brizdisove, prodom. Telefon 040 849-765- 7304 HRASTOVE »losne«, 5 on, sušene eno lelo, pmdam.Telefoa040296499.Li388 DRVA, mešaao, subo, «godno prodom. Te-lelo. 031 844^12. i5i443 SUHAm«oaoi{r>i,10m>,proilom.Telelo 041 646^714. ^77^ 8REZ(IVAdrva,5m',ceml8.000SIT/m', proilam.Telefo. 5773-818. 7337 SUKA bukova in gobrovn drva, možnosi prevoza ia razreza, prodom, Telefoo 031 347-309. S1454 SUHA divo, bukovo, keramične ploščiie, brosicm! »fosne«, 5 trn, prodom. Tekifon 051 344-245. L1374 DRVA, buko«i, dolgo,.blodiblermešora, kiolko žogoio, prodam. Telefon 040 211-346, p rjovo, Irosed, dvo foleljo, lobure io slekleno mizo, pmdom ZD 70000 SIT, Telelon 041759-667. 7228 l(0«8l«lliAHiledilnik,vrjavibaBi,Dgod-noprodom-Telelon (03) 5720-903. 2761 DVE milo rabljeni fronioski postelji, 140-200 in I80-20O ugodno prodom. Telef.n 03129t891. 2738 MANJŠI kubinjski bloiilnik in pomivolni stroj zelo Dgodno prodnm.TolofoD 031 659-876, iz Loškega- L1371 KOmO sedežna garnituro s fmeljem in volnoornoro, pmini stroj, štedilnik, 2 ^ 7, otmškostojito, posteljo Klik klok, gor detobno omaro Itd,, prodam. Telefon 041 490-189- f, MATERIAL PRODAM KRmNO Bmmor Dunnu, 300 kosov, roblje-no,!ubedeske,2,5tm,lm',s«tekoin betonsko zelezo, Ii 10 mm, prodom. Teleloi 031 264480. 7261 PRODAM Lim. 2-250 »I In ozvočenje Fender. 2-200».z.li>uaodno prodom. Telelon 041 651-242- 7287 SYNTHESIZER Rolond G 600 prodam zo 120.000 SIT Telefon (03) 5824326. b(,f,8; PRODAM Podjetje Nova Vizija informacijsiii inženiring in svetovanje, d-d., vabi vsvoj kolektiv naslednje sodelavce: 1. SODELAVEC ZA SVETOVANJE STBANKAIV1 ZDRAVSTVENEGA INFORMACIJSKEGA SISITEMA 2. SODELAVEC ZA TEAM RAZVIJALCEV ZDRAVSTVENE INFORMATIKE Zahtevana Izobrazba: končana VI. ali Vil. slopnja študiia Računalništvo in informatika, smer Programska oprema aii informatika Tehnološka znanja: Pod 1, Osnovno poznavanje baze podatkov (SOLI, osnove programiranja ali izkušnje na podobnem delovnem mestu. Pod 2. Poznavanie programskega jezika Delphi. SQL baze podatkov in operaoijskiii sistemov družine MS Windows. Pod 3. poznavanje razvoinega okolia .NET, SQL baze podatkov in operacijskih sistemov družine MS Windows. Od kandidatov/kandidatk pričakujemo komunikatwnost. resnost in vozniški izpit B-kategori]e, nudimo pa delo v ureienih poslovnih proštorih In stimuiatkmo plačo. Delovno razmerie bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim deloi^ nim časom In trimesečnim poskusnim delom. Priiave spreiemamo na naslov: Nova Vizija d.d., Vrečerjeva s, 3310 Žalec. Več inlormacii dobite na tel,: 03 71 21 800 ali po e-pošti srecko.natek@vizija.ai. dve leti, kot novo, proilom 1.1500 EOR. Telefon 031 751-177. liAT0Na0b.miooik.lleWija,(,F,8,Es, malo robljeao jo kl.virsko, 6BJiasno 040211-660, ' 73S3 PRAŠIČE, težke od 20 do 200 kg, prodam. Telefon 041 656-078, 6782 fRAŠIČA, 270 kg, prodnm, Tolefon 031 472-923, Š1394 PRAŠIČE, mesnat« posmo, 70 do 110 Ig, možnn doslnv« nli zokol, prodorno. Telefon 5792-345,031544-653, S1406 PRAŠIČA zozokol,200 in 250 kg, domač« brano, prodom,Telefon 041 998-377, S1425 KlADIČKEkrnškeg« ovčarji, stiri 8 tednov, prodom,Tilelon 041485-176, DVA pr.šk'n, težk. od 170 do 200 kg, prodam,Telef«n579S468- 7241 TELICO slmentolko, težko 130 kg, prodam, TeHon5778-182. 72»i TELIC0simentalko,brejo4mesecein nemškega ovčarja, slorego 10 tednov, pra-dnm.Telelon(03)577M13. 7285 BIK(Esnnemalte,l50kg,|iiod«m.Cenapo dogovoru.Tele(Dn031 288114. 81436 PRAŠIČA, 200 kg, domač« kuhano brona, pmdan.Telefon (03) 5797-129. DVE krovi s svežim mkikom prcHkim.Tek^n 5771-034. S143« KRAVOslokilom,starim mesiidii in bika frizijra,j70 kg, proilom. Telefon 051 262-339. S1438 PRAŠIČE, 30 do 100 kg, pr«d«m, Telefoo 031 682-285, 5798-167- Š1437 PRAŠIČE, težke od 60 d« 120 kg, prodom. Telelon 031 5094)61, (03) 5821-863- PRAŠIČA zn zakol, krmljenego z domačo kali«nobr«no,pmdam.Telefoa 5823-147. 7329 PRAŠIČA, težkega 230 kg, možnosl kolin pii nos,tmdom.Tolelon 031840-078. Š1448 TEUČOsImonBlko, težko 600 kg, prodom. Telefon 031 229-317. Št447 PRAŠIČA, težkeg« 230 nji 160 kg (kubono krmo) pr«lom.Telel.« 579 J457. mičO simentnik«, brejo 8 meserev, pio-dnm.Telofon(03) 5799-274. Si4so DVA prašiča, približno 140 k) in bikco,čb, prodom. Teli<«n (03) 5735-153, 031 735446, 7341 PRAŠIČA, težkej« 120 kg (domačo kmeSu rejo) pmdom,Ielefon (03) 5890-34!. TELIČKO simenlDiko, težb 110 kg in krova brejo,fmdom.Tejefon 041 759481. Š14S5 lELlČKO, štora 6 mostov, prrKlom, Teleloo (03) 572-8526, 2777 prodam,Teleio. (03) 5799080, Š1452 m SIUŽIE bole i. seno v koikoli prodom, Telelon 031 868-201. L1358 VEČIDko «lodno prodom. lelefon (03) 5793-378 041 267-481. 7293 DOHAČI med, oetličnl, gozdni, kostanjev in bojev pradomo po eootni ioni 1.000 SIT zo kilogram in medeno žgonjo z medom proliomo. Telelon 579-4158, Arb,Gro-belno, 73ta LEIOŠajE vino z brajde, jurki, izobelo, približno 1001, ceno 160 SIT, Telefon 5461-170,051 350-304, 7S3a PRODAM NjnO v Pelroičib,2800m>, ob vodi, primerno zo vrtnnrstvo io oljoi gorilnik, prod.m,Telef.o 570-8800. 2738 HOIIČD,modra rdi<«bme,slara4m«seie, pradom, (000 po dogoveri. Telefon 051 204-268. 721s ŠTEDILNIK Gorenjo, nu trdo gorivo In dvo^ brozdnl plug, 12 tel, ugodno prodnm. lelefon 041 28+832. 7225 DVA otrašb vozičko in otraško boji» zelo potenj ptodom.Telelon 5461-177,031 233099. 7300 PAN(AtJE,šlevilb38inmimlš1edjlnjk,2 plošči.pečlto, prodom.Telelon031 75S624. 7299 RABUENAŽensk« i« mošb kolesa inglos. bene kosele poteni pradam- Telelon 5716-270. 2768 niALNIsIraj Gorenje, radio strdp Gorenje ot Flšer,možnn dost.va,prodam.Teldon 041945-589. 730« PRAŠIČI, 180 kg In rele orebe,pradnmnlj meojnmzobikto.Telelon 031 637-267. 7328 PRAŠIČA, mesnato pnsmo, ležkego 180 kg in borove »lesne«, subo, 8 rm, 2 m^, pradom, Tolefon 5799480,031 209-299. S1451 ( JI' /Ih i __^uljjlfir ponedeljek PE CEUE,Stanetovauiica13, tel.: 03/428 56 50 - čemek OKULISTIČNI PREGLEDI PodJet]e za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec38 Telefon; 03/428 55 80, fox: 03/42855 83 termotehnlkä IfP toplotne črpalke -š hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednje pnDSlo delovno mesto: MONTER - SERVISER - dve delovni mesti Od vas pričakujemo: - IV. - V. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektikar ali instalater ogrevalnih naprav - 5 let delovnih izkušenj na področju el. instalacij - zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - vozniški izpit B-kategorije - poznavanje dela v računalniškem okolju Področje dela: - Zelo perspektivno področje dela (obnovljivi viri energije) - Nudimo dobro plačano delo v dinamičnem delovnem okolju v mladem kolektivu in z možnostjo nadaljnjega izobraževanja. - Vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav. - Delo se opravlja delno v delavnici na sedežu podjetja v dopoldanskem času, delno tudi na terenu. - Po enem letu zaposlitve za določen čas in preteku poskusne dobe se delovno razmerje sklene za nedoločen čas. Prosimo vas, da pisno prijavo zživljenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termo-tehnika. d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče. RAČUNAIHIK Amd athlon >800* ram 256, grafika Beforce4^window5xp,D90(^ no prodam. Telefon 040 937-659, do-segliivpol9.iiri, 7270 VIHO,bdD,rieče in hrastove foai«,ugodno prodam. Telefon 5824-514, 031 494-342. 7327 10 75 kg, 7(Metni vdovec ištem žensko za skupno kt»lienosk.bonodon,oiobtono,,t(i doni,Teleion|03| 5797-103,031 509- 828, 51441 inmlinngto*,. 111-944. KUPIM Telefon 54M26. 730B 60-letnoote|onnbraiotiokrs!omošlm.Toiio,5elo7,3320 Velenie,telelon041747-121, «299 G0SIlŠ4.Š.nt(.ti.»|X»li,tii..no dekle iostio:l»i,Teloloo 041 66t72i.lloi-looBoboii,s,p,«l,DošoooKv.dra44, Šontjot, 72W SLIKE sli r|ev,n[nieišelnstnret-še, kopim, Ponodbe po telelono 041 742-915, B LESEN hrastov sod, 5001, knpim-Telefon 5740 453, S114« 10 6 OMb. tasten pro- gprile Začete» takej, Pon,-pBt od 8, do 1&, ure. Taleton03/42M1.50. Jaltama, d,o,D„ Mariboiska C, 44, Celle, ÜA plolno a mlnjšo žensko. I.lefo.|03| 572W19,031 50S49S,Uopold0rt^ šnlks,,,Dol.n|o.os85,Ptel»ld, . DEL0VIU,424olio,slnii>itlčnoieoskobise preselilo moškemo, do 65 let, on kmeti-io. «esoo. Teklon 041 24H47; vnvw.sopeiolon.sl. 7239 CEUAN, viš|l usluibeoec, simpntlfen in sitoiran, 46 let, bi rad spomni žensko, vdovo oil momico, od 30 do 44 let, zo tesno iveio. Lobke si todi brez sloibo. Telefon 041 248-647; mw.sopeto- b'i'l rke'pti™ z'o'"e» il skopnoživlienie. Pisne pnnodbopof lite 00 Novi tedolk pod sira IT-NOVO ZjmjMisIlkopleskorieioiiradleneile-loviezollnnlnn gradbeno delo. lofor-raotile; PE Grodnlo, Son64, d, o, o, Ipovievo 22, (el|e, telefoo 051 363-986, PI7ZERUTiioros,lliranKoi1oii,s,p,Levei 40,Petrav!e,zoposliootokotioinnolo-kniiio z iikiišolomi. Telefon 031714-990, n 7AP0SUMD sttolnogo tobniko in strajnego klioWotio.7ož.l.o.ieptokso,lob-kfl po todi pripravnik- Kočavot&Tbef-motion,d,o.o.,Ločico65d,Poiielo, telefon 103) 5701-221, 2782 ZAPOSLIM dve oie|eni,simpn1imi osebi 70 delovstniibivŽolio,Stilkoffe,Zolet Teleleo 040 750820-Motion Stnrič, s. p.,Šloodmvtig26,Zoloi, 2763 ZAPOSLIMO tri deklolo ill štodoitkeza delovVol-boiovLoškem.Komoniko-tivoe, orelene in pridne so zoželeoe. Inforraoiile 041 610-284, 040 167-885-VSŽožok,d,,Boletovo43,L|ob-liono,PEVol-b.rljiško, Celjsko cesto 43, L1356 POTRE8UJEMO izvojnlcn det zo montožo mooložnih objektov v celoti. Telefon 040 232-754, go, Gordono. «onti. SG,d, 0.0., UI,brotovVošnjokov6, &lie, 7255 ^ NiÄLl OGIJISI- INFORMACIJE 29 ZAHVALA Ob izgubi d ANGELE RITOVSEK se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli in z nami delili boleCino. Iidno pililo, delovni iis do 2!. uri. Ielilonll417BJ-723,popoUon.llmi »«ll(s.,i.p,li>iiiicol5b,Žol«c.7i22 KEllOvoiiilkoC^iMioniaioiiivoiblo-go po Slovoiili.Tiloloi 0411)3-557. Mihael Hiiš, s. p.. Poneče 36, Rimske Joptie. 7290 GAiI»0,J.o,o,fopcm..o2,Celi.ieJno ov ročne iidelovojuinsiliiiozi DELO,dnevno, no »dižupoitiljo vCelju možno redno zooosTitev Telefon (03|4»!072.Undk|o,d.o.o,Uni6-vfluL13,Celje. 734g ITDEUUEMQpn^ Splünonnou.Po9oji:oprovliii.mn» kilipitUotegoriieindvebtidelevnilr i!košeni.Tefclon041 151-270. r, vol,s.p.,7odobro.o37.,Školiom.n nosi, sloritve in donrero obrt, ložef Bolft. no,s.p.,Kosomlovol7o,528l)ldn|o. UPOSlmO delonir delo ZAPOSUMO ovlomeboniko 10 vzdrževonje losmih tovornih vozil. Izobroibo ni no'1-no. Telefon 04U34-94D. TIS, d. O.O., Trobor|evool.5,Loško. 11373 »Jim, trgovino in goslinsivo, d. o.o.,l|.b. Ijonsko testo 2a,Šeit|rrrzoposn dekle zostrežbovdnrtvnemboro. Telefon 041 75MI!. 5r«s ig^TVA V celjski porodnišnici so rodile: 24. II.: Karolina TERŠEK iz Uškega - dečlca. 25.11.: Mirjana JELENKO iz Stranic - deklico, Katja PRAPROTNIK iz Šoštanja -dečka, Suzana PEPERKO iz Celja - deklico. 26. 11.: Simona DELPOST iz Mozirja - dečka, Heidi NOVAK iz Slovenskih Konjic ; dečka. Simonca OMERZEL ŠLOGAR iz Lesičnega - deklico. 27. 11.: Katarina SREBOT iz Celja - dečka, Lidija PAZON iz Rogatca - dečka, Monika SEVNIK iz Griž - de- no.Telefofl{03| 8104-182,031393-S60. ARSffoi«k«ranje,AntonStniM,s. p., Gabrom la, 3241 Podpfait. n IZPOSOJEVAlNiU strojev in nopiav SAM, m. bratov Oohrolinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav, Teleion|041)6294H5414-311. n SlIKOPLESKARSKA, keromlöirska in ostolo dalo ter deRiillosGdetzvajDmo po konkurenčnih, promodjskih tenah. Informacije; PE Gradnje, Sun64 d. o. o., IpnvčevG 22, Celje, telefon 051 363-986. CENITVE nepremičnin tn premičnin za vse namene. Hql, d.O. o., ParižljelS.Bro-slovte, Telefon 041649-234. POZO«, graditeljit Po konkurenčnih cenal) Izdelujemo strojne tloke,oniele in vse vrste lasad.Telefon 031 598-355.0mes, d. O.O., Ledino 40 Sevnico. 673s RAÖlNOWDSKEst ke pri vas in vam jo vrnemo v nojkrojšeni času. Telefon 031 21M08. Neva, s, p,, qublianskac.20,300ÖCerie. de- 10. Virgo, d. o. o,, Ul, mesta Grevenbroich 13,(elie,tele(on 041614-956. 7209 GRADITEUi, pozor! Po konkurenčnih cenoh izdelujem peči In bojlerjezo centralno ogrevanje. Garancija pec1 je 5 let. Imo-moSO-letno tradicijo. Anton Aplenc, s. p.. Prekolje 290,Škofja vos, telefon 541-5011,041 531-976. 7313 ZAMENJAVO pec1 in radiatorjev ter vzdrževalno delo ogrevanja vam nudi Maestral, d. n. 0., Migojnice 120, Griže, telefon571B-323. Ž775 klico, Katarina NADLUČNIK FIRST z Ljubnega - deklico, Marjeta KRAJNC iz Celja -deklico, Snježana FIKET iz Celja - dečka, Zurijeta SMAJ-LOVIČ iz Celja - dečka. 28.11.: Nives SEŠEL iz Laškega-dečka, Maja LESKOV-šEK iz Smartnega ob Paki -dečka, Mojca TOMAŽIN iz Šentjurja - dečka. 29.11.: Polona POZUN iz Boštanja - dečka, Janja KUNŠEKiz Sevnice-dečka, Renata LEBER SKUTNIK iz Vojnika - deklico, Bernarda REJC iz Laškega - deklico, Urška JOŠT s Frankolovega - dečka. 30. 11.: Klavdija HROVAT iz Žalca - dečka, Manica O Kdor živi v spominih drugih, ni mnev, je sama oddaljen, mrtev je tisti, ki je pozabljen. (K Kam) BOJANU RAMSAKU (2.10.1961-4.12.1998) Neizmerno te _ m, ki z lepo mislijo počastile spomin nanj. Mama, oče, sestra Mateja Javor ob cesti pred hišo šumi, 1 te-že štiri leta te ni. Jesensko listje šelesti, veter ga okrog podi, in pot nie vedno vodi tja, kjer moj ljubi spi. V SPOMIN FERDO GAJŠEK (24.5.1914-9.12.2002) 8 Pohorske 3 v Celju Hvala vsem, ki priži^te svečke na njegovem grobu in z lepo mislijo častite spomin nanj. Žena Rezka in vsi njegovi Skrb. delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš mimo v grobu spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame OLGE ZALOKAR iz Štor (7. L 1934-L 12.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala ge. Lamut za vsestransko pomoč in lepe besede ob slovesu, g. župniku za opravljen cerkveni obred ter Društvu upokojencev Štore in Društvu invalidov Celje. Žalujoči: sin Franci in hčerka Darja z družinama ter vsi njeni VRHOVŠEK iz Slovenskih Konjic - dekUco, Mojca OBREZ iz Celja - deklico, Aleksandra SVET iz Prebolda - dečka. IMPOBOiCE Celje Poročila sta se: Dušan KROŠL in Mira SMEŠNIK, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Igor ZlLA-VEC in Teja VRŠNAK, oba iz Velenja, Mihajlo MANOJLOV iz Beograda in Alenka SEJDINOVIČ iz Velenja. - SI. 96-8. di EIsmrti Šentjur pri Celju Umrli so: Frančišek ZDOL-ŠEK iz Jazbin, 73 let, Franci KNAFEU iz Krškega, 44 let, Sonja GORENŠEK iz Cerov-ca, 49 let. Velenje Umrli so: Marija OSTER-MAN iz Malih Braslovč, 77 let, Angela CVIKL iz Šempetra, 80 let, Marija TEKAVEC iz Logatca, 87 let, Srečko HUMAR iz Iga, 56 let, Silva KNEZ iz Velenja, 79 let. Bogatila si nam dni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše MILE STAMEJCIC (14.1.1926-29.11.2006) udeleženke NOB iz Celja se zahvaljujemo vsem, ki ste njen grob zasuli s cvetjem, se ji poklonili s praporji in sočustvovali z nami. Posebna hvala Območni organizaciji ZZB NOV Celje, govornici Marini Srebočan, pevskemu zboru pod vodstvom Vide Bukovac, vsem svojcem, prijateljem, znancem in sodelavcem iz kolektiva NT&RC. Iskreno se zahvaljujemo tudi kolektivu Zdravstvenega doma Celje in Splošne bolnišnice Celje za skrbno nego v času njene dolgoletne bolezni. Vsi njeni ZAHVALA 17 let je kljuboval bolezni in z zdravniško pomočjo doživel še mnogo življenjskih radosti in preizkušenj, zdaj pa je za večno zaspal naš dragi mož, ata, stari ata, pradedi, brat in stric HENRIK ŽIBRET iz Doropolja 33, Planina pri Sevnici (4.6.1927-20.11.2006) Iskrena hvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, z nami sočustvovali, nam pisno ah ustno izra-züi sožalja, darovah sveče, cvetje in za sv. maše, s spoštovanjem postali ob njegovi krsti in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Lovski družini Bohor za organizacijo in izvedbo pogreba, celjskim rogistom, MPZ Planina, MePZ T^a Šentvid, vsem govornikom, praporščakom, g. župniku za cerkveni obred ter pogrebnemu zavodu Zalujka, Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter delegacijam društev in delovnih organizacij. Posebej hvala za neizmerno zdravniško prizadevanje, skrb in nego v preteklih 17 letih dr. Aliju Nassibu, dr. Janezu Šmidu in osebju ZD Planina, dr. Bojanu Krivcu in bolnišnici Celje ter osebju oddelka za srčno žilno kirurgijo bolnišnice Maribor. V globoki žalosti: vsi njegovi najdražji Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče in praded KONRAD KRAŠEK iz Zg. Rečice pri Laškem (20.1.1927-26.11.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter številnemu spremstvu, ki ga je pričakalo pri domači hiši. Iskrena hvala Matjažu Piklu, ki je organiziral slovo od domače hiše. Komunali Laško za organizacijo pogreba, Vinku Lavrincu za govor ob slovesu, pevskemu zboru iz Rečice za odpete žalostinke, rudarjem iz Rečice ter OZB, g. župniku Stanku Domanku pa hvala za opravljen cerkveni pogreb. Hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: žena Pavla, sinovi Filip, Radovan in Damijan z družinami ter vnuki in pravnuki •r2006 30 ÜBDNIK NOVI TEDNIK KINO 17.00,19.10, Botat liflQ.16.40.1130, 20.40.^. C«»no Royib 12.00. 18.30.18.30.21.30 Parfum 18.40 im 1B.10 (ponsileljek. Ior«k. sreda, četrtek, sobota, nedtlja 18.20,20.30), («obota 22.201 BHkaiah«» 12^15-50,18.00,20.10,22.» Vztrajaj 17.10 Boiičalc 3 10.30 13.10 16.00,18.10,20.20 22.30 Popolno petek 20.00-premiera Kratki ttUd 16.20, im. 23.50 Otroci ileveštva 19.30, 21.50 pndstBve so v pelik m sobota Baiiiek 3 12.50.15.00.17.10,19.20,21.30,23.40 CasiRO Royale im. 18.10,13.00,21.50 Borat 1410. 16Ä1, «OB, T9,50,21.40,23.30 18.00 Galerija Mozaik_____ B^čno-novoletna razstavami-niatur umetnikov a^rtje razstave jg.OOKniižnicaLaSko _ Gledališče&Bartno c^ PakL- Spomin na Ježka kabaret 19.00 KartuzijaJurkloSter 2. KloŠtRki večCT Z Adijem Smo-laijem 19.30"SLGCel)e V. Möderndorfer: Sah mat Abonma Petek večerni in izven 19.30 Orgelska dvorana Glasbene šoie F.K.KoželjskiVelen^_ 1340,1530,17,Ž0.59.10,2100.22.50 Resser porok U.20. IRSa 18.40,20.50,23.0) PETEK 20.00 Potovanja v Kafiristn Po filmu; Sfasbeni večer SOBOTA 20.00 Elektraiok Po filmu: OasbKii večer NEOEUA 20.00 IGkifr Tiger PONEOEUEK 19.00 06 Shortcut-kradli «mi TOREK 19.00 CRkarnilM voier Bori SREDA 20.00 Vaajsštoli vragu. Pete Tong 20.00 Vra^eekadriqa NEDELJA 20.00 Vražta eskadriBa PRIREDITVE 20.00 ŠMOCL Laško Opomnite, tovariši plakati Simona Semeca 21.00 Plesni foruni Celje 3. račiihatniški turnir 11.00 Kulturni domgmaijepriJelšah Üstvailalka: Izdelava božično- 16.00 Kulturni dom Nova Cerkev Vtedi december n^pei'skegazbom Društva upokojencev Vojnik V. Möderadorfen Sah mat Abonma Sdxnapopoldanski in iz- la.OTKultonicenterLaško Marlizz show predstava znanega čarovnika Marlizza 19.30 Dvorana PORP Radeče_ Tte^cionalm koncert NevaMam (saksofon) Anja Burnih (flavta), Nina Mole (klavir) in Lcn/roRavbar/saksofon). Rok Lopatič (kkivir). MatejHotko (bas), C^perPerSKbobnO 21,00 Piesniforum Celje_ Senior & Junior pred^vitev stripa IM)ELJA,10.12. 9.00 do 29.00 Gasilski dom Drešinja 10.00 do 17.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem 10.00 Pred cerkvijo v Polju ob Sotli Miklavževsejem_ 16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje M. Marine: Krasen cirkus premiera igrice za najmlajše 16,00 Slove^to-toyars^h^,,.,,,, Božične ustvarjalne delavnice i7.(K) Dom kulture Velenje - dvorana SlonCko^ojstni dan premiera Plesnega teatra Velenje 17.00 Knjižnica Šožtaj^__ Hotenja 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika: krojač 6. števUkešaieškega Uterame^zbomika Univerza za III. življenjsko AAJe Caša nesmrtnosti dokamentami ßlm o Antonu Aškercu 18,00 Kulturni dom Šmarje priJelšah Božično-novoletni koncert učencev Glasbene šole Rogaška Slati- 18,00 Krajevna knjižnica Petrovče ljudske pevke iz Slovenskih Ko- njfc__________ 19.30 Dom n, slovenskega tabora Žalec Vokalna skupina Cantemus 19.30 Dom kulture Velenje _ _ M. Ferner in M. Real: lYije raški svetniki 20.00 Dom U. slovenskega tabora Žalec Skupina Šukar koncert za glasbeni abonma in iz- RAZSTAVE Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje. Pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996-2006 terpregledna razstava animiranega filma,do 21.1. Galerija vaei^erslikar^razstavaBö-jana Gorenca, Ponovitve in prehodi, do 9. 12. Galerija Borovo: razstava slik olja na platnu Božena Gobec, do 23.1, Avla Doma n. slovenskega tabora Žalec: Razstava stripa - Senior & Junior, Tteorija zarote, do31.12. Savinov likovni salon Žalec: razstava kiparskih delJoAaiMßniuja, do 8. 1. Knjižnica na Muzejskem trgu - avla drugega nadstropja: Od čitavnice do svetovnega spleta-ob 100-letnici javnega knjižničarstva v Celju. Avtoija ra 1700 Dom kulture Vdenje_ Ponovitev za Pikin abonma 17.00 Dvorec Novo Celje_ Žoiski pevski zbor KD Gotovlje adventnikonceit 18.00 Dom KUD Svoboda Griže TV Griže-7. del premiera gledališke predstave PONEDEUEK. 11.12._ 17.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikovasoba .. Ki^ižnica Vojnik -prireditveni prostor razstavljal bo Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Tema: božič in novo leto, do 31,12. Osrednja knjižnicaCelje-avladrugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Mesto v svetu - svet v mestu. Od čitavnice do svetovnega spleta. Razstava, namenjena lOO-letnici javnega knjižničarstvavCelju, SO-letnidmest-ne knjižnice Celje, 60-lemici študijske knjižnice Celje in 40-letmd knjižnice naMuzejskem trgu, do 15,3. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov. Razstavo je v sodelovanju z arhivom RS pripravil državni arhiv LR IQtajske. Razstava SO-letnica Zgodovinskega arhiva Celje je namenjena seznanitvi obiskovalcev z razvojem arhiva skozi čas. Muzg novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog; Zvezde Evrope, do 30,12. Račka - galerija erotike: Pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996-2006terpre^ednarazstava sloven-skihsnipovzerotičnovsebino,do21,1. GalenjaNikcaCdje: ohx^ delatimi-tvaOtnxiotrokcm, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sablji-co, avtorica Ttitjana Badovinac, do 31. 12.; Gumbi iz zbirkedo septembra2007 Galerija Volk: razstava del Špele Pov-še,do3L12. Galerijalikovnifadel mladih: likovna dela otrok Otroškega vrtca Šmarje pri jelšah, do 13. 12., Tudi jaz nosim nakit, dijakov 1,1 in 2.1 razreda Gimnazije Celje - center, imietniška gimnazija, ter razstava grafik akademskih slikark Jelice Čulafič in Ane Milošavljevič, do 15. L Muzq novejše ;^odovineCelje - Občasni razstavni prostori; Podobe družabnosti. do konca januaija 2007 Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinskarazstava, etnološka razstava, razsUva Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Scvnid: Etnološka zbirka Šmid. Osrednja knjižnica Celje- avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem t!^: Mesto v svetu - svet v mestu - ob 60. lemici Študijske knjižnice, do 15. 3. 2007. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifniik in njegovi zakladi. Muzej novejše zgodovme Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutoo ni na ogled. Fotografski atelje Josipa PeUkana: stalna postavitev Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva IW-pexCdJe, gostišče Hochkraut Itemaje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava de! različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov Iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rttdoi/a^panzta na temo C ■ ■ - doline Slovenske Konjice Petek ob 17.00, MCPatiot Ustvarjalna delavnica Petek ob 20.00, MC Patriot ■nirnir v ročnem nogometu Petek ob 22.00, MG Patriot TGV: Slovenska rock glasba Sobota ob 20.00, MC Patriot Kino na veUkem platnu Ponedeljek ob 16.00, Modra dvorana Začetni tečaj španskega jezika ŠMOCL Razpisuje natečaj za pravljico. Pravljice morate poslati najkasneje do 31. januarja 2007 na naslov: Društvo Šmocl, Mestna ulica 2. Laško ali na mail: tanja@smocl,com, informacije na tel, 051 425 953, Ob četrtkih in sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umetnosti - četrtkovi francoski filmi - sobotni glasbeni dokumentarci Redne aktivnosti: Fanzm Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje: Evropska prostovoljna služba: poslani evropski piusluvoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja Šmoclove urice Vsak dan od 9.00 do 12.00, za najmlajše pripravljamo projekcijo risank, druženje ob ^anju namiznih iger, bra-njepravljic. kuharsko delavnico Lonček kuhaj, izlete v naravo in še mnogo drugih zanimivih stvari. Mladmski Uterami natečaj Stopm'ce 2006/07 Celjski mladinski center razpisuje nagradni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Večopogojihsodelovanjana spletni strani www.mc-celje.si info pisarna: - nefiks - indeks neformalnili izobraževanj, - kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, - informacije o evropski prostovoljni službi Večinp:wunv.mc-celje.si 03 490 87 40 in 040 756 009 tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek. Kud Superstar - ples: torek ob 16. in 20. uri. Vodi Cvetana. Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17, uro. Vodi Dejan Gre^. Kud Desanka Maksimovič: ob sobotah med 14. in 16, uro VS Stylmg - modne delavnice: srede ob 17. uri in sobote ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtki vsakih 14 dni ob 19. uri. Petek od 20.00, Prostor - galerija Vrt domišljije, avtorica Nina Kavzer Sobota, ob 20.00, P2 Filmsko izobraževanje. Tema: Nizozemska Redno: Uradne ure: pisarna Cesta IVliloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15. ure. Sportanje Vadba pilates Joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota 14.30, badminton DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE • pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel,: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aH 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Ceije Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 6011 ali 05 i/ 418 446 PodjetjeNT&RC,d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založruško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Nastov: I^šemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03)5441032, Novitednikizhaja vsak torek in petek, cena torkov^ izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolaijev (€1,25). Tijmca: Tea Podpcčan Veler. Naročnine: Majda Manšek. Mesečna naroCnlna je 1.700 tolaijev (€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, DunajskaS, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja intihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio®^t-rc.si. E-mail v studiu: info®radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčlč, Simona Šoiinič, Dean Šuster Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuili ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Prop^anda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko TätÄn: (03)42 25 190 föx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem c^lasov po elekt pošti; agendja@nt-rc.si NOVI flDNIK ILO Nagradna križanka POMOČ: ARAPAJMA-JužnoameriSka sladkovodna riba, KAIROS-bog pravega trenutka, SLOAN-ameriiki slikar in grafik (John), ZEPPELIN-cepelin Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup oblačil v prodajalnah Acman 2. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Oli-mia in knjiga Mire Dobravec Rep mavrice 3. - 5. nagrada; knjiga Pierra Lefevra in Bruna Perrineta: Življenje nas uči Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, i4. decembra 2006. Ona: Poskusite poskrbeä tudi za svoje zdravje, saj vam lahko sicer veliki načrti hüro padejo v vodo. Preveliki napori so vas precej izčrpali, zato si dobro odpočijte in si naberite svežih moä za nove podvige! On: Prijateljica vam bo zau-palainfbrmadjo, kijobostepmv zlahka uporabili sebi v prid. Toda pazite, da se pri tem ne zagovorite, ker boste zašli v velike težav, zato vam malce diskretnosti ne bo škodovalo. Ona: Že mogoče, da se počutite zrelo in izkušeno, vendar vam vse to u nastalem položaju ne bo nič pomagalo. Še najbo^e je, da se prepustite občutku: čustev pač ne morete zatajiti in igraä nezaäeresirano osebo. On: Vse kaže. da boste iz ene skrajnosti kaj hitro zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati in to na precej zahrbten način. IKL ■ ŠKORPIJON^ Ona: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že sedaj začnete pripravljati na nadaljne od-loätve, saj bo kasn^e prepozno. Pa tudi na partnerja bi lahko malce bolj popazili... On: tre- ba precej potruditi, misliti na boljše čase. Poprimi-te za delo - ne bo vam žaL Predvsem pa bi bilo dobro, čebipo-skrbeUza nekoga, kižedaljča-sa čaka na vašo pomoč. Ona: Vsi okoli vas bodo želeli v vašo družbo, saj ste zadnje čase naredili kar nekaj reči, ki so vas izpostavile kot zelo uspešno osebo. Dobro premislite in izberite tiste, ki so v svoji prijaznosti tudi iskreni. On: Naj vam ne bo nerodno priznaä narejeno napako, saj je to veliko bolje, kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Oseba, ki ste jo nekoč že ljubil, se vam bo ponovno vmešala v ljubezenske dogodivščine. DVOJČKA jtjji 1 STREIEC ^ Ona: Privoščili si boste teden. poln ljubimkanja s partnerjem, ki je kaj takšnega nos, ki je bil zadnje čase kar nekako v krizi. On: Nemalo boste razočarani, saj si boste od pomenjivega pogleda obetali več, kot boste dobili. Je že tako, da je pot do uspeha vse prej kot lahka, ne smete pa pozabiti, da je še težje ta uspeh tudi obdržati. Ona: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, da je precej lažja, kot je 1 prvi pogled. Prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno zvečalo že tako velik ugled. On: V življenju gre mnogokrat za mosto m kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihujte, ampak se sprijaznite z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. RAK KOZOROG Sk Ona: Porwvno se je pojavila nova oseba, ki jo öböidajete. Kdaj se boste zresnili in prenehali s terni pubertetniškimi problemi. Življenje je vse prere-sna stvar, da bi se z njim neprestano igrali. On: Vtmjenost vas bo minila. ko boste zvedeli za veselo rwvico, ki bo prinesla veliko dobregavvaie življenje. Naj vas nikar ne zanese, saj ni še nič dokončnega. Prav zato vam bo trezna glava prišla Se kako prav... Ona: Veliko boste delali, vendar boste temu primemo tiidi nagrajeni. Splača se potruditi in stisniti zobe vsaj še nekaj čascL Na koncu bo zadovoljstvo toliko večje in ugled v družbi se vam bo precej povečal! On: Sprejeli boste skupno odločitev s partnerko in ji s tem dali vedeti, da upoštevate njeno mnenje tudi kje drugje in ne samo v ljubezni. To bo vsekakor odlično vplivalo na vajino razmerje. DEVICA ^ Ona: Na srečo nimate moči, da bi se uprli skušnjavi. Prepustite se občutkom in uživajte, dokler lahko - tukoU vam ne bo žal. Čas je, da se sprostite in se zabavate, kolikor se da. Čaka vas prijetno presenečenje! On: Z močno voljo lahko naredite preobrat tako u poslovnem, kot tudi v ljubezenskem življenju. Presenetil vas bo obisk starega prijatelja, ki vam bo prinesel še bolj presenetljive novi- Ona: Prenekatera težava je le plod vaše prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani. On: .da zasleduje smola, se bo h kazalo, da le ni tako. Z novo prij^eljico se vam obeta tudi kaj več kot samo prijateljstvo. To je vaš srečen teden, zato ga kar najbolje izkoristite. VODNAR ^ Ona: Še vedno se vam ne bo v celoti posrečilo, vendar bi bilo dobw, če bi se včasih zadovoljili tadi s čem tnanjšim. Kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni! To velja za vas in tudi za vaše načrte! On: Spremenili boste odnos do partnerke, kar bo znala odkrito ceniti in tudi pohvaliti. Nahajate se na začetku življenjskega obdobja, ko boste začeU gledali na svoje življenje tudi z nekoliko manj rrmterialnepla- Ona: Še vedno lahko pričakujete prijetno presenečenje, čeprav ste glavno priložnost zapravili. Pazile, da dvakrat ne naredite iste napake, kajti lahko se vam Še hudo maščuje, še zlasti na poslovnem podro^u. On: S pretiravanji lahko preslepite marsikoga, a obstajajo ljudje, ki vas vse preveč poznajo, da bi vam nasedli. Poskusite s kakšnim novim prijemom, mogoče bo uspelo. In nikar ne zamudite telefonskega klica! V -„r^ .'M še 41 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilii lUovega tedniica f I'- W^ ■m fp 0 f ZomnPasarič pridal« Kako boste počesani prihodnje leto? Zoran hair team vsako leto pripravi prikaz kolekcije, ki je njihovo videnje mode za naslednje leto. Svoje predloge so tokrat predstavili frizerjem iz Slovenije in celo s Hrvaške na seminarju v celjskem gledališču. Prikazali so jih na modelih, ki so večinoma stranke Zoran hair teama. Pri barvah sta bistveni črna, rjava in blond v kombinacijah. Frizure so krajše in večinoma izhajajo iz paževske linije, poudarki so na sprednjih delih. Modne so tudi daljše stopničrote linije. Sicer pa Zoran Pasarič pravi, da je za leto 2007 aktualna darkerska moda z močnim vplivom gotike. Foto; GREGOR KATIC Mars za Nastjo Čeha v začetku naslednjega leta bo Ptujčan Nastja Čeh, ki je za slovensko nogometno reprezentanco zbral 41 nastopov, dopolnil 29 let. Zadnjih 11 reprezentančnih tekem, kjer je bila gostiteljica Slovenija, je bilo odigranih v Celju, Čeh pa je imel pomembno vlogo v zvezni vrsti, tako kot prej pri Dravi, Mariboru, Olimpiji, Club Bruggeju in naposled tudi pri dunajski Austrii, s katero pa je v sporu. Vodstvo kluba mu namreč ni verjelo, da je poškodovan - imel je zdravniško potrdilo - in ga je suspendiralo, v naslednjih dneh pa Ceh pričakuje razsodbo Mednarodne nogometne zveze. Medtem pa se vrača v Celje, v moški frizerski salon Planet Mars, kjer ga uredita Nataša (levo) in lastnica Darja. ' DŠ Foto: NATAŠA MÜLLER ed 11. do 23. decern,, „ p,,„etu Tuš December je mesec nasmehov, lepih želja in toplih objemov. Je mesec, ko zrak prevevajo številna pričakovanja in mesec, ko spet verjamemo v pravljice. Praznično pravljico, ki bo ogrela vaše srce, smo pripravili tudi v Novem tedni-. hi in Radiu. Celje. Vse od 11. do 23. decembra vas bomo i? Planetu Thä razvajali s praznično zabavo, ki bo sleherni dan pestra in raznolika. Veseli bomo vaše družbe, zato se vidimo v Planetu TUš rui praznični pravljici Novega tai-rdka in Radia Celje. Zav spnpr Nasvet iz prve roice Breda Obrez Preskar, namestnica direktorja Celjskega sejma, je po nedavnih Dnevih zdravja, še eni uspešni sejemski prireditvi, gotovo potrebovala malo sprostitve za boljše počutje. Če je za nasvet vprašala Vilija Poznika, znanega inovatorja na področju zdravstvenih pripomočkov, je verjetno našla kar pravega sogovornika, Foto: NM I POŠKODOVANI 041/651 056 in 03/490 0222 PE CEIJE, Ljubljanska cesia 20 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? .T'f/.Ä 080 1314 PoTtedeljek, 11. decembra, ob 17. ari: Prvi dan naše animacije bo pisan na kožo mlajšim, najmlajšim in mladim po srca. Pričarali bomo pravljično vzdušje s številnimi lutkovnimi predstavami, ugankami in pravljicami, v katerih kar migoli živali. Čisto prave živali pa bodo na ogled tudi v Planetu IhŠ, kamor prihajc^o na obisk. Med dru^m bodo z nami gospa Veverica, ^spod Paličnjak in seveda njegova številna družina. K nam v goste bodo prišli tudi učenci in učiteljice nekaterih osnovnih šol, zavetišče Zonzani in Knjižnica pri Mišku Knjižka! Vsekakor dogodek, ki ga vaš malček ne sme zamuditi. Ibrefc, 12. decembra, ob 17. uri: Dan bomo namenili skrivnostni moä astrologije in nurherologije. Z nami bodo astrologinji Cordana in Dolores ter numerologinja Magdalena, ki bodo z veseljem odgovarjale tudi na vaša vprašanja. Izvedeli boste, kaj je progresija, kaj regresija, kako nastajajo horoskopi in zakaj številke niso pomembne le v matematiki, temveč tudi v življenjih vseh nas. Za vse, ki menite, da v življenja obstajajo neke višje sile.