UDK UD C 911.3:32 (497.1/45) = 863 R E G IO N A L N A PR E O B R A Z B A S S L O V E N C I P O S E L JE N E G A O B M O Č JA O B IT A L IJA N S K O -JU G O S L O V A N S K I M E JI V IT A L IJI V lad im ir K l e m e n č i č * S Slovenci poseljeno obm očje ob ita lijansko -jugoslovansk i m eji v I ta ­ liji doživ lja v z a d n jih dveh dese tle tjih tak o in tenzivno geografsko p re ­ obrazbo ko t redko k a te ro obm ejno obm očje v E vrop i. P re težno ag rarno , s S lovenci hom ogeno poseljeno podeželje z narodnostno m ešanim i cen­ tra ln im i k ra ji, T rstom (T rieste), G orico (G orizia) in T rb ižem (Tarvisio) se je p reob likovalo v d o k a j u rb a n iz ira n o narodnostno m ešano, m ednarodno p ro m e tn o -tran z itn o obm ejno obm očje. K tem u so p risp e v a li d e javn ik i po ­ litične , d ružbeno-gospodarske in p riro d n o g eo g rafsk e n arav e , k i zarad i ra z lik v n ač in u n jihovega d e lo v an ja glede n a in tenzivnost, d inam ičnost in m edsebojno p rep le ten o st v p liv a jo n a n o tran jo p rosto rsko zd iferenci- ran o st obm ejnega obm očja (1 ). M ed po litičn e d e jav n ik e sodijo izob likovan je ita lijansko -jugoslovan - ske m eje po d ru g i svetovni v o jn i v neposrednem za led ju G orice in T rs ta in o d p rto s t d ržav n ih m eja n a tem obm očju z gosto posejan im i m ejnim i p reh o d i (9 m ed n aro d n ih , 11 s ta ln ih m ejn ih prehodov , 33 sezonskih in m aloobm ejn ih p rehodov te r 2 sezonska p lan in sk o -tu ris tičn a m ejn a p re ­ hoda (2 )). M ed gospodarske d e jav n ik e sodi pospešen gospodarsk i razvo j n a š ir­ šem evropskem , sev ern o jad ran sk em -a lp sk o -p an o n sk em te r n a tem ob­ m ejnem obm očju. P osled ica tega so in ten z iv n i b lagovni, osebni in tu r i ­ stičn i tokovi in p rem ik i v obeh sm ereh. K živahnosti b lagovn ih tokov p re k ita lijan sko -jugoslovanske in ita lijan sk o -av s tr ijsk e m eje p risp e v a b liž ina ev ropsko pom em bnega trža šk eg a p ris ta n išč a in gospodarsko ra z v ita Se­ verna I ta li ja , k i im a svoje trž išče v V zhodni, S red n ji in jugovzhodn i E vrop i, p a tu d i v d ržav ah d ru g ih kon tinen tov . N a ugoden gospodarsk i razvo j v p liv a jo m ed d ržav n i gospodarsk i dogovori m ed I ta lijo in Jugo­ slav ijo o p o sp ešev an ju gospodarskega razv o ja n a obm ejn ih obm očjih, tako glede m aloobm ejnega p ro m e ta in d v o lastn iš tv a te r m ožnostm i ob­ m ejnega p re b iv a ls tv a , da n a k u p u je po trošno blago n a obeh s tran eh od­ p rte m eje (3). Vse to je p risp ev a lo k in ten z iv n i g rad n ji m estno-kom unaln ih , p r is ta ­ n išk ih in obm ejn ih in f ra s tru k tu rn ih ob jek tov , k i se š irijo n a še nedavno • d r., redni univ . p ro f ., PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L jub ­ ljana , YU. čisto ag ra rn em slovenskem p o d eže lju v za led ju T rs ta , G orice in T rb iža v sm eri p ro ti d ržav n i m eji. A g ra rn i p ro sto r, k i je n a obm ejnem obm očju sk o ra j v celo ti v posesti slovenskega p reb iv a ls tv a , se vedno bo lj zožuje s š irjen jem m estn ih te r ito rijev T rs ta , G orice in T rb iža te r z g rad n jo ra z ­ ličn ih in fra s tru k tu rn ih ob jek tov n a obm ejn ih p reh o d ih . M ed velike p o ­ rab n ik e ag ra rn eg a p ro s to ra sodi tu d i g ra d n ja »avtoportov« p r i F e rn e tič ih (F e rn e tti), Š tan d režu (S. A ndrea) p r i G orici te r p r i K okovem (Coccau) p r i T rb ižu (3 a). O b m ed n aro d n ih m ejn ih p reh o d ih n a s ta ja jo sp ec ifičn a u rb a n a je d ra z obsežnim zaz id an im p rosto rom zg rad b obm ejne ca rin sk e službe, šp ed ic ij, tu ris tič n ih agencij, m en ja ln ic te r gostin sk ih in trg o v ­ sk ih obratov . K š ir je n ju u rb an eg a p ro s to ra je v p liv a la poleg gostega cest­ nega om režja , n afto v o d a , p lin o v o d a in e lek tr ičn ih da ljnovodov tu d i g ra d ­ n ja večjega p r is ta n išč a za n a fto p r i Z av ljah (A quilin ia), in d u s tr ijsk ih con n a obm očju v a šk ih zem ljišč slovensk ih vasi D oline (San D orligo d e lla Valle) p r i T rs tu in Š tan d režu p r i G orici, beg u n sk ih nase lij n a slo­ venskem p o d eže lju T ržašk eg a K rasa m ed D evinom (D uino), N abrežino (A urisina), O p č in am i (V illa O p ic ina) in T rstom te r n a obm očju Š tan d re - ža p r i G orici. H k rč e n ju slovenskega ag ra rn eg a p ro s to ra je p r isp e v a la tu d i p ro d a ja zem lje m estnem u p re b iv a ls tv u za izg rad n jo p o č itn išk ih h iš (v ikend h iš), k i se postopom a sp rem in ja jo v s ta ln a b iv a lišča m estnega, večinom a ita lija n sk e g a p re b iv a ls tv a (4). Z arad i o d tu je v a n ja zem lje se sk o ra j v nobenem obm očju k m etijsko gospodarstvo n i uspelo m o d ern iz ira ti in ko m erc ia liz ira ti. S k o ra j povsod se je o h ran ila ra z d ro b lje n a zem ljišk a posest, k i je n a večin i k ra šk ih obm očij T ržašk eg a in D oberdobskega K rasa v p rocesu o d m iran ja z zn a ­ č iln im i po tezam i p re o b ra ž an ja k m ečk ih v po lkm ečke ob ra te , le -ti p a vse bolj op u šča jo obdelavo zem lje in živ inorejo . Le m aloštev iln i km ečk i o b ra ­ ti so se sp ec ia liz ira li v p o v rtn in a rs tv o a li v in o g rad n iš tv o a li živ inorejo , v G o rišk ih B rd ih p a v v in o g rad n iš tv o in sad ja rs tv o . P lo d n a , z la s ti za p rid e lav o p o v rtn in in sa d ja p r im e rn a G o rišk a ra v n in a doživ lja z a ra ­ di te r ito ria ln eg a š ir je n ja G orice, g ra d n je obm ejne in fra s tru k tu re , cest­ nega om rež ja te r in d u s tr ijsk e cone zm an jšev an je obsega k m e tijsk ih p o ­ v ršin in s tem n azad o v an je v km etijsk em gospod arstv u (5, 6 , 7, 8 ). V B eneški S loveniji, k je r je b ila k m e tijsk a zem lja že z a ra d i s to le t­ nega trad ic io n a ln eg a sezonskega zap o slo v an ja ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a v tu jin i, izp o s tav ljen a n enehnem u d ro b ljen ju , je p riš lo v času do druge svetovne vo jne do tak o m očne razd ro b ljen o sti posesti, d a k m etijs tv o z a ­ ra d i m aloobsežnih p a rc e l n a razg ibanem h ribov item svetu n i bilo več r a ­ cionalno in za to n i nud ilo n it i sk rom ne osnove za p re ž iv lja n je km ečk ih d ru ž in (9, 10, 11, 12, 13). V K an a lsk i d o lin i so se v narod n o stn o m ešan ih vaseh , n a p rim e r v U k v ah , O v č ji vasi in Z abn icah sicer o h ran ili km ečk i in po lkm ečk i o b ra ti v nekoliko večjem štev ilu ko t v o sta lih obm ejn ih obm očjih , v en ­ d a r lah k o tu d i tu zasled im o postopno n azad o v an je v ž iv inore jo u sm er­ jen eg a k m e tijs tv a , k i je še danes k o t red ek p r im e r vezano n a p as tirsk o iz rabo p la n in (14, 15). N ove u rb a n e fu n k c ije v obm ejnem p ro s to ru in razv o j n e a g ra rn ih go­ sp o d arsk ih in neg o sp o d arsk ih d e jav n o sti v p liv a jo n a d o k a j h itro po- S SLOVENCI IN ITALIJANI POSELJENO OBMEJNO OBMOČJE V ITALIJI 'ARVISli g o r i z i a I"//////, GORlCA>1 G O R I Š K A ; ^ TRIESTE “ TRST. F.F-PZ .E .*E06R A FIJA VI.-19771 UDINE V ID E M : f~ 7 ^ UL- N . G O R I C A • SEŽANA MEDNARODNI MEJNI PREHODI STALNI MEJNI PREHODI SEZONSKI IN MALOOBMEJNI MEJNI PREHODI DRŽAVNA MEJA MEJA POKRAJIN NARODNOSTNO MEŠANO OZEMLJE • TOLMIN klicno p reu sm eritev v elikega de la slovenskega p re b iv a ls tv a iz km ečkega v nekm ečke poklice . V ečina p re b iv a ls tv a T ržašk eg a K rasa , G oriške ra v ­ nine. G o rišk ih B rd in K an a lsk e do line je zaposlena v k ra jih zaposlitve na obm očju T rs ta , G orice in T rb iža . Slovenci z D oberdobskega K rasa so z a ­ poslen i ko t dnevn i m ig ran ti večinom a izven narodnostno m ešanega ozem ­ lja v in d u s tr iji T rž iča (M onfalcone). T u d i B eneški Slovenci iz zah o d n e­ ga dela B eneške S lovenije so delom a zaposlen i ko t dnevn i m ig ran ti (»pendolarji«) izven n arodnostno m ešanega ozem lja v k ra jih sosednje F u rla n ije . S k o ra j v eč in a ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a iz n o tran jo s ti B eneške S lovenije si m ora z a ra d i pok licne p reu sm eritv e isk a ti sezonsko a li p a sta lno zaposlitev v Severn i I ta li j i , zahodnoevropsk ih d ržav ah , Švici, F ra n c iji , ZR N em čiji, p a tu d i izven E vrope. Proces reg iona lne p reo b razb e n a s Slovenci poseljenem obm ejnem obm očju sp rem lja jo nove tendence o b lik o v an ja socioekonom ske s tru k ­ tu re , k i so značilne za p reb iv a ls tv o razv ite in m obilne u rb a n o -in d u s tr ij- ske d ružbe. T a proces te r ja za slovensko naro d n o sk u p n o st ko t av toh tono narodnostno m an jšin o nove oblike n jene zaščite , k i m orajo b iti v razv iti u rb an i d ru žb i zasnovane n a vsebinsko d ru g ačn ih tem eljih ko t p a v p o ­ gojih trad ic io n a ln e m an j razv ite s ta tičn e a g ra rn e d ružbe. O d p ira jo se v p ra ša n ja načinov ozirom a u p rav ičen o sti o d tu je v a n ja zem lje m a n jš in ­ skem u p reb iv a ls tv u , sm otrnosti sp re m in ja n ja z m an jš in o poseljenega a g ra rn eg a v n e a g ra rn i p ro s to r in u sk la jen o sti z razvo jem socioekonom - sk ih s tru k tu r večinskega n aro d a . Poseben p rob lem je en ak o p rav n o ra z ­ v ija n je je z ik a in k u ltu re p r i m an jš in i in p r i večinskem narodu te r obo­ jega ustrezno p o treb am družbenoekonom skega in tehno loškega razvo ja n a celo tnem narodnostno m ešanem poselitvenem p ro sto ru in to ne glede na odsto tek te r sp rem in jan je o d sto tk a p r ip a d n ik o v m an jšin e v odnosu na ce lokupno štev ilo p re b iv a ls tv a (16). A nalize vzrokov in posled ic o d tu je v a n ja zem lje slovenskem u p re b i­ valstvu so pokaza le , d a je le-to v p re te k lih obdob jih pogostom a služilo le ko t sredstvo asim ilac ijskega p r it is k a n a slovensko p reb iva lstvo . M ed tak e p rim ere sodi o d tu jev an je slovenske zem lje za izg rad n jo i ta l i ja n ­ sk ih nase lij in in d u s tr ijsk ih con n a slovenskem trža šk em in goriškem podeželju . Le-to je p riteg n ilo k n ase litv i ita lijan sk o p reb iv a ls tv o in v p li­ valo n a sprem em bo e tn ične sestave v škodo slovenske m an jšine . N ovonasta­ li n eag ra rn i, gospodarsk i in in f ra s tru k tu rn i o b jek ti te r š ir jen je u p ra v n ih služb z a ra d i obm ejne fu n k c ije , so da li zaposlitev le delu zap oslitve po ­ treb n eg a slovenskega p reb iv a ls tv a . D el teg a slovenskega p re b iv a ls tv a se n i mogel zapo sliti n a novih delovnih m estih zato , k e r n i imelo ustrezne, za nova delovna m esta p o treb n e k v a lif ik ac ije . V zroke tem u lahko n a j­ dem o v z a o s ta jan ju razv o ja , s tru k tu re in om režja slovenskega za i ta l i ja n ­ sk im šolstvom . V p rv ih fa z a h u rb an izac ije v p rv em d ese tle tju po d ru g i svetovni vo jn i je našlo zap oslitev večinom a le n e k v a lific iran o slovensko p reb iva lstvo . N a delovnih m estih , k i so zah tev a la v išjo k v a lifik ac ijo , so se p a zaposlovali p r ip a d n ik i večinskega n a ro d a iz b ližn jih m est a li p a doseljenci iz d ru g ih ita lija n sk ih obm očij. I ta lija n sk i begunci, nase ljen i v novih n ase ljih n a slovenskem podeželju , so p a im eli celo p red n o st p r i z a ­ poslovanju . V novejšem razd o b ju se zap o slitv en a s tru k tu ra p r i slovenskem p re ­ b iva lstvu n a T ržašk em in G oriškem postopom a zbo ljšu je . M ed tistim i, k i so zaposlen i v in d u s tr iji , ob rti, gostinstvu , trgov in i, je vedno več k v a ­ lific iran ih . V eča se tu d i štev ilo Slovencev, ki im ajo la s tn e ob rtn e in gostinske obrate , n a G oriškem p a tu d i la s tn a p rev o zn išk a p o d je tja . Ni p a še uspelo slovenskem u p reb iv a ls tv u , razen re d k ih izjem , p ro d re ti na vod ilna delovna m esta v g ospodarstvu in gospodarsk ih zd ru žen jih ; v u p ra v n ih s lužbah so Slovenci zasto p an i z iz redno n izk im deležem . V B eneški S loveniji in K an a lsk i do lin i je le delu slovenskega p reb iv a ls tv a uspelo doseči stopn jo k v a lif ic iran eg a delavca. M edtem ko se n a G ori­ škem in T ržašk em z razvo jem slovenskega šo lstva in slovenskih jav n ih k u ltu rn ih u stanov te r k u ltu rn ih u stan o v slovenske narod n o stn e sk u p ­ nosti poveču je štev ilo v isokoizobraženih , p a lahko zasledim o v Beneški Sloveniji in K an a lsk i do lin i p r i slovenskem p reb iv a ls tv u šele skrom ne začetke ob lik o v an ja tega sloja. S a j v K an a lsk i do lin i in B eneški Sloveniji slovensko šolstvo sp loh ne obsta ja! V zrokov in posled ic za zao sta jan je slovenskega p re b iv a ls tv a v razv o ju s red n jih in v iš jih slojev u rb an e d ru ž ­ be je več. E den od b istv en ih je zao sta jan je razvo ja s tru k tu re in om režja slovenskih šol za razvo jem in s tru k tu ro ita lija n sk ih šol. S lovenske sred ­ n je šole so om ejene n a k lasičen tip s red n jih šol: na g im nazije , u č ite lji­ šča, trgovske in ekonom ske šole te r na zelo ok rn jeno strokovno šolstvo teh n ičn ih sm eri. K er se ponekod ne izv a ja jo n iti sk rom na določila o u p o rab i sloven­ ščine v u rb a n ih in s titu c ijah , k i n a s ta ja jo n a zem lji, k i je b ila še n ed av ­ no v posesti slovenskega p reb iv a ls tv a , pom enijo p rim eri ra z la šč an ja in k rč e n ja km etijsk eg a p ro s to ra n a slovenskem etn ičnem ozem lju u tira n je po ti a s im ilac iji slovenskega p reb iv a ls tv a in u s tv a r ja n ju tak eg a tip a n a ­ rodnostno m ešanega ozem lja, k je r razvo j slovenskega jez ik a in k u ltu re ni en ak o p rav en z jezikom in k u ltu ro večinskega n aro d a , k a r ne u streza p o treb am v išje razv ite u rb a n e d ru žb e n a n arodnostno m ešanem obm ej­ nem obm očju ob o d p rti m eji (17). M edtem ko so s sorazm erno h itr im večanjem štev ila S lovencev s sredn ješo lsko in visokošolsko izobrazbo in z vse in tenzivnejšim in v sestran im povezovanjem tržašk ili in gorišk ih S lovencev p rek o o d p rte m eje z m a tičn im narodom v S loveniji a sim ila ­ cijske tendence v sa j do določene m ere zav rte , p a tega za B eneške Slo­ vence in Slovence v K an a lsk i do lin i ne bi m ogli trd iti . V n jih o v i socio- ekonom ski s tru k tu r i p rev lad u je jo n iž ji sloji, sa j n a m aterin em jez iku ne m orejo doseči na svojem av toh tonem poselitvenem p ro s to ru n iti osnov­ nošolske izobrazbe. Č ep rav je še težko govoriti o ta k i z ašč iti slovenske narodnostne sk u p ­ nosti v I ta li j i , k i bi de jansko zag o tav lja la en ak o p rav en položaj sloven­ skem u p reb iv a ls tv u z večinsk im narodom , p a v en d arle lahko ugotovim o, da se po ložaj slovenskem u p reb iv a ls tv u zbo ljšu je , čep rav ponekod le v bo lj skrom ni oblik i, ko t n a p r im e r v B eneški S loveniji in K analsk i do­ lin i. N em oteno u resn ičev an je O sim skega sporazum a, k i p red v id ev a še in ten z iv n e jše o d p ira n je d ržav n e m eje in vzajem no pospeševan je d ruž- beno-gospodarskega razv o ja n a obm ejn ih obm očjih n a obeh s tran eh d ržav n e m eje, z ah tev a izob likovan je u s trezn ih določil za nem oten razvo j slovenske m an jšin e (18). T a bodo m ora la zago tov iti en ak o p rav en razvoj slovenskem u jez ik u in k u ltu r i te r izenačevan je v razvo jno socioekonom - sk ih s tru k tu r slovenskega z ita lijan sk im p reb iv a ls tv o m te r tak o p ro ­ storsko zaščito , k i bo zag o tav lja la rac iona lno sp rem in jan je fu n k c ije in n ač in izk o riščan ja slovenskega poselitvenega p ro sto ra , ne d a b i to oško­ dovalo slovensko m anjšino . Bibliografija — Bibliography 1. V ladim ir Klemenčič, Slovenska in ita lijanska narodna m anjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske državne meje, Slovenci v I ta ­ liji po drugi svetovni vojni, C ankarjeva založba — ČZP Prim orski tisk — Založ­ ništvo tržaškega tiska, 1975, str. 505—515. 2. Valussi G., La funzione in ternazionale del confine italo-jugoslavo, «Qua- dem i», C entro S tudi Econom ica-Politici »Ezio Vanoni», T rst, št. 7, ju lij—de­ cember 1973, str. 5—18. 3. P ak Mirko, O skrba v obm ejnem prostoru. (Opom ba: C itati pod 3, 3 a, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17. 18 so bili refera ti na Sim poziju o sociogospodarskih in prostorskih problem ih Sloven­ cev v Ita liji, k i ga je o rganiziral Slovenski raziskovalni in stitu t v T rstu, ja ­ n u arja 1977.) 3 a. M itja Race, P roblem atika tovornega postajališča na Fernetičih pri Trstu. 4. Lucian Yolk, D ružbeno-gospodarski prem iki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozem lju na Tržaškem (referat). M ednarodna konferenca o m anjšinah v Trstu , ju lija 1974. 5. M arjan Klemenčič, Pavel S tranj, Vito Svetina, A naliza prostorskih, so- cialnogospodarskih in narodnostnih problem ov na obm očju predvidene jugo­ slovansko-italijanske proste industrijske cone na Tržaškem Krasu. 6. D orij Cupin, Sociogospodarski položaj Tržaške pokrajine s posebnim ozi­ rom na problem e Slovencev. 7. Jože Cej, M irjam Koren, M irko Prim ožič, Š tandrež p ri Gorici kot prim er u tesnjevanja določene družbene, gospodarske in narodnostne skupnosti. 8. B ratina D arko, Sociogospodarski položaj G oriške pokrajine s posebnim ozirom na problem e Slovencev v Italiji. 9. Černo Viljem, D ružbeno-gospodarski problem občine Bardo. 10. M arino Vertovec, Sociogospodarska s tru k tu ra občine Grm ek. 11. F erruccio Clavora, Zaostalost in izseljenstvo. 12. V alentino Z. Sim onitti, P rostorska problem atika ob potresu v Beneški Sloveniji. 13. Enzo M arcon, Sociogospodarski problem i občine D reka (Beneška Slo­ venija) . 14. M ario G oriup, Sociogospodarska in nacionalna podoba preb ivalstva v U kvali in O včji vasi (Kanalska dolina). 15. Salvatore Venosi, Jezikovna vp rašan ja K analske doline in s tru k tu ra p re­ bivalstva v Zabnicah. 16. V ladim ir Klemenčič, K arel šiškovič, Izhodiščna načela za vrednotenje sociogospodarskih in prostorskih problem ov Slovencev v Italiji. 17. Aleš Lokar, N ekateri v id ik i družbeno-gospodarske podobe Slovencev v Italiji. 18. Toussaint Hočevar, M eddržavna industrijska cona — teoretski in ap lika­ tivni vidiki. 19. N odari P., L’area alp ino-adriatica come regione centrale di fron tiera (Ca- rinzia, Slovenia, Friuli-V enezia G iulia), »Quaderni«, C entro tud i economico- politici »Ezio Vanoni«, Trst, st. 2, ja n u a r—ju n ij 1971, str. 12—23. THE TRANSFORM ATION OF THE BORDER AREA IN ITALY INHABITED BY SLOVENIANS ALONG THE ITALO — YUGOSLAV BOUNDARY by V ladim ir K l e m e n č i č (Summary) The paper deals w ith the Ita lian T errito ry along the Y ugoslav-Italian boun­ dary w hich is inhabited by Slovenian population and has undergone, during the last two decades, such an intensive geographical transform ation as hard ly any border area in Europe. The once predom inantly ag ricu ltu ra l area with homogeneous ru ra l Slovenian population flanked by central places w ith mixed nationality has been transform ed into a ra th e r urbanised zone w ith mixed population in this in ternationally im portan t tran sit border area. The transfo rm a­ tion was caused by several factors: political, socioeconomic and natural, which because of the variab le relative intensity , dynam ics and interdependance — still exercise an influence on the in ternal spatial d ifferen tia tion of the border area. The establishment of the new italo-yugoslav international baundary after World War II, running through their close hinterland, was a decisive political factor as well as the openness of this boundary, along which there are numerous border crossings-points (9 international and i l other regular crossing-points; next to 33 crossing-points used with tipenal permits only by the population living in the narrow border zones on both sides openned and which are only sea­ sonally and, in addition, two more seasonal touristic crossing-points in the mo­ untains). The economic factor includes the accelerated economic developm ent in Europe and, in particu la r, in the north ad ria tic and alpine-pannonian regions as well as on the border area itself. As the consequences of this developm ent there are intensive flows of goods and people, of the labour-force and tourists in both directions across the num erous border crossing-points. The in tensity of the goods flows across the italo-yugoslav and the ita lo -austrian boundary is enhanced by the p rox im ity of the po rt of Trieste (of in ternational im portance) and of the developed northern Italy , w ith its h in terland and m arkets in the Eastern, C entral and Southeastern E urope as well as in other continents. The favourable economic developm ent is also influenced by the in terstate economic agreem ents between Ita ly and Yugoslavia on the accelerated developm ent in the border areas concerning local trade across the boundary , ow nership of land on both sides and the arrangem ent for shopping by the population of the border zones in centres on both sides of the boundary . The new ly established border functions of u rb an centres have led to their expansion and to the loss of ag ricu ltu ra l land and, consequently, of the te rrito ry owned by the local Slovenian population. Some form er owners of the agricu l­ tu ra l land thus had to sw itch to non-agricultural jobs. Because Slovenian schoolsystem in the border area is not adequately deve­ loped and does not supply enough trained people for the u rban society, the Slovenian m inority is lagging behind the m ajo rity nationals in the social deve­ lopm ent. The new ly created jobs, requiring higher tra in ing are therefore, to a large extent, filled w ith people belonging to the m ajo rity nationality and orig inating from the nearby u rb an centres or from planned Ita lian settlem ents w ithin the homogenous Slovenian ethnical territo ry . Because the Slovenian ethnical group has not been adequately protected w ith regard to language, culture, education, social status and inhabited space, its relative developm ent on the socio-political p lane has lagged behind th a t of the m ajo rity ethnical group. It as expected th a t the active im plem entation of the Osimo In tersta te Agree­ m ent between Ita ly and Yugoslavia will be a contribution to the fu rther gradual im provem ent, w hich has set in during the last decade, of the position of the Slovenian ethnical group. The A greem ent provides not only the definite solu­ tion for the in ternational boundary line b u t envisages also the prom otion of the economic developm ent in border areas on both sides of the in ternational boundary . I t provides also for both ethnical groups — to the Yugoslav in Ita ly and to the Ita lian in Yugoslavia-an und irsturbed developm ent in the ir contacts w ith the nationalities or respective m inorities in both states.