.'ascj/ji'j cs&i; cjstj¿Si& fuc/-cž-nci Številka 4 letnik; 1 2 maj 2006 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 120060163,4 COBISS © POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 jtrm&w. rnmamei Sobota, 13. maja, je bila poseben dan v zgodovini OŠ Stična. Gostila je namreč državno prvenstvo v krosu za osnovnošolce in srednješolce, ki ga vsako leto organizira ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z atletsko zvezo Slovenije in časopisom Dnevnik. Letošnjega krosa, ki je potekal v neposredni bližini stiške osnovne šole, se je udeležilo več kot 500 šolarjev, največji domači uspeh pa je dosegla ekipa OŠ Stična s 6. mestom v skupni razvrstitvi med posameznimi šolami iz vse Slovenije. Čisto na vrh svoje kategorije deklic letnik 1991 pa se je uvrstila učenka OŠ Ferda Vesela iz Šentvida NikaMrzelj. Čestitamo! Več o poteku tekmovanja pa v prihodnji številki Klasja. OBČINA IVANČNA GORICA ki bo v petek, 26. maja 2006 ob 19. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici ZUPAN Jernej LAMPRET, prof. ^ IkTERALTA PVČ OKNA IN VRATA S™ Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Sfi Interalta d.o.o.. Stegne 21c, Ljubljana 18 A tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna Interalta omogočajo . . ... višjo kulturo bivanja! www.mteralta.si Tomaž Oven s.p. /Hi IZDELAVA IN MONTAŽA Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 1295 IVANČNA GORICA Teh/fax: 01/7878-266 na, vrata IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel/faks: 01/7878 535 gsm: 041/75? 055 120060163,4 Iz Jernejeve malhe Ob prazniku, ki je posvečen spominu našega rojaka Josipa Jurčiča in njegovi zapuščini, ki jo je dal slovenskemu narodu, se občani občine Ivančna Gorica še posebno čutimo dolžni, da prenašamo tradicionalne vrednote, kijih je pisatelj ponudil na širokem polju njegovega dela. Tako je v kratkem času življenja pustil sledi kot pripovednik, žurnalist in politik, ki je ob skromni Pajžbarjevi domačiji v krogu domačih vzgojiteljev sledil otroštvu, ki ga skoraj ni bilo, pa vendar v spominih in delih ni nikoli ostal dolžan domačemu kraju. Vprašanje se nam postavlja samo po sebi v primerljivosti z njegovim delom, ali storimo za takega rodoljuba in literata dovolj, ko ga predstavljamo kot rojaka preko lepo urejenega muzeja, preko dramskih uprizoritev, izdajanju nagrad in priznanj v občinskih in državnih krogih. Tudi letos ob občinskem prazniku podeljujemo priznanja ljudem, ki so s svojimi deli in dejanji dokazali, da v amaterskih sredinah izstopajo. Področja dela so različna in v ničemer primerljiva, subjektivne ocene pa vedno temelj za razpravo, ki mora biti prav za take ljudi dobrohotna. Na tem mestu izrekam priznanje vsem, ki so letošnji prejemniki priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica. Čestitke ob prazniku naj sprejemajo tudi vse sredine, ki vzpodbujajo ljudi k bogatejšemu življenju pa če tudi je to kultura v najširšem smislu ali gospodarska dejavnost, kjer ustrezen proizvod nadgrajuje in prispeva k mirnosti življenja. Rezultati, ki smo jih v občini dosegli od praznika do praznika, so plod naših osebnih prizadevanj in skupnosti. Kriteriji za naše zadovoljstvo in merila pa so ravno toliko različni, kot je število prebivalcev naše občine, države, ali če hočete sveta. Ponosni smo na gospodarska gibanja takrat, ko nam gre dobro in razočarani takrat, ko nam gre slabo. Smo v svetu slučajnosti in hitrih sprememb v vseh pogledih raz\>oja, kije lahko hkrati dober in škodljiv, zato nas tudi dobre ocene in pritlehnost ne morejo razorožiti, da ne bi postali še boljši pri našem vsakdanjem delu. Posameznik pa je le del verige, ki ne sme biti nikoli izločen, vedno v sočutju za popravo ktivice, v kolikor ta tudi pride. Da smo občina, ki daje priznanje kulturnim dosežkom in ljudem, je znak izbire našega občinskega praznika, vezanega na pisatelja Josipa Jurčiča. Nekateri celo pravijo, da je vrednost lokalne skupnosti tolikšna, kolikšen je pogled na kulturne vrednote posameznikov, ki vplivno delajo z ljudmi. V naši geografsko razvejani občini s številnimi kulturnimi vzpodbudami preko vseh društev in interesnih skupin nam takega dela ne manjka, kar je razvidno z izsekom naših številnih prireditev in dejavnosti ob času našega občinskega praznika. Pomembno je da se teh prireditev udeležimo in damo vse priznanje organizatorjem in se tudi na ta način poklonimo našemu rojaku. župan Jernej REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE, Tel.: 01 7810 900 / Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue.qrosupl|e@qov.si. http://upravneenote.qov.si REDKO UGOTAVLJANJE ZAD0V0USTVA STRANK V skladu z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 30/2006), ki je stopila v veljavo 1. 5. 2006, Upravna enota Grosuplje redno ugotavlja zadovoljstvo strank, in sicer na dva načina: • z vprašalniki na lokaciji UE in obeh krajevnih uradih: vsaka stranka lahko izpolni kratek vprašalnik, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo in je enoten za vso državo, ter ga odda v za to pripravljeno skrinjico; • z vprašalniki, ki so priloženi odločbam in sklepom: vsaki (pozitivno rešeni) odločbi ali sklepu, s katerima se postopek zaključi, vloga pa je bila vložena po 1. 5. 2006, priložimo vprašalnik s pisemsko ovojnico za vrnitev po pošti. Za oba načina je zagotovljena popolna anonimnost. Obdelava vprašalnikov bo potekala mesečno, rezultati pa bodo objavljeni na spletni aplikaciji. Prva obdelava je predvidena v juniju 2006 za mesec maj. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica V ŠENTVIDU DOČAKALI ODPRTJE ČISTILNE NAPRAVE Dan pred svetovnim dnevom Zemlje 22. aprilom je v Šentvidu potekala slovesna otvoritev nove čistilne naprave, s čimer je Občina Ivančna Gorica storila pomemben korak na poti izgradnje sodobne komunalne infrastrukture na širšem območju Šentvida. Slovesne otvoritve sta se poleg predstavnikov Občine, Občinskega sveta Krajevne skupnosti Šentvid in domačih društev udeležili tudi podsekretar Ministrstva za okolje in prostor Iztok Rozman in sekretar Ministrstva za finance Slavko Tekavčič. Navzoči so bili tudi predstavniki projektantov in izvajalcev del. Prireditev je spremljalo lepo število krajanov, v programu pa so sodelovali člani domačih društev in učenci EKO šole Ferda Vesela Šentvid. Župan Jernej Lampret je v svojem nagovoru poudaril pomen projekta, ki se ga je Občina lotila kmalu po svojem nastanku, in sicer s pridobivanjem projektne dokumentacije, oz. leta 1998, ko se je začela gradnja več kot 7 km dolgih kanalizacijskih vodov. Izvajalca teh del so bile Komunalne gradnje Grosuplje in Komunalno podjetje Ljubljana. Se preden so bila dela na kanalizaciji zaključena se je pričelo pridobivanje projektne dokumentacije za čistilno napravo, odkupili so cerkveno zemljišče in v letu 2004 pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Sodelujoče projektantske družbe za čistilno napravo so bile Proniz Ljubljana, Hidroinženiring Ljubljana, Oikos Domžale in Geologija Idrija. Gradbena dela pa je izvajalo podjetje NGR oz. kasneje Cestno podjetje Maribor. Strojno in elektro opremo je zagotovil Stadij iz Postojne. Čistilna naprava v Šentvidu z nekaj manj kot 2000 populacijskimi enotami kapacitete je poleg naprave v Ivančni Gorici druga velika čistilna naprava v naši občini. Pokrivala bo širše območje Šentvida z okoliškimi vasmi, tam pa kanalizacijski sistem še ni v celoti izgrajen. Izgradnja čistilne naprave je torej resnično pomembna pridobitev za kraj, ni pa s tem še zagotovljena celovita rešitev kanalizacijskega problema, za kar bo potrebno še nekaj časa in tudi sredstev. Gledano v celoti pa je po Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih in odpadnih voda v občini, za območje celotne občine predvidenih še približno 50 malih čistilnih naprav, zaradi pretežno podeželskega okolja in razpršene gradnje. Zbrane je nagovoril tudi podsekretar Ministrstva za okolje in prostor Iztok Rozman. Čestital je lokalni skupnosti za novo pridobitev, h kateri je s sofinanciranjem v višini dobrih 100 milijonov tolarjev pristopilo tudi ministrstvo. Celotna investicija je stala dobrih 540 milijonov tolarjev, pri čemer je bilo večino sredstev zagotovljenih z občinskim proračunom. Seveda bodo svoj delež morali primakniti tudi neposredni uporabniki, ki se bodo priključili na delno že izgrajeno omrežje. Po blagoslovu čistilne naprave, ki ga je opravil domači župnik Stane Kerin, je sledila še simbolična otvoritev. Trak so poleg župana prerezali še navzoči svetniki in svetnice ter predstavniki izvajalcev del. Župan in predsednica krajevne skupnosti Šentvid pri Stični Marjeta Bijec, pa sta simbolično predala ključ upravljavcu čistilne naprave, Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Kot je dejal v.d. direktorja JKP Grosuplje Tomaž Rigler sledi sedaj čas poskusnega delovanja naprave, zatem pa bo dokončno izdano tudi uporabno dovoljenje.V tem času naj bi se tudi pričelo intenzivno priklapljanje na že izgrajeno omrežje. Po svečani otvoritvi - v programu so sodelovali godbeniki iz Stične, mladi plesalci Folklorne skupine Vidovo in Vokalna skupina Šentviški slavčki, - se je program nadaljeval v avli OŠ Ferda Vesela, kjer so prizadevni učenci predstavili svoje delo v okviru projekta EKO šole, ki ga vodi učiteljica Marija Zaje. Ob tej priložnosti je šola izdala tudi brošuro, v kateri so svoje delo predstavili eko-šolarji. Matej Šteh Čistilna naprava v Šentvidu deluje tako, da je pred čistilno napravo zgrajen zadrževalni bazen, na dotoku v napravo se večji kosovni delci odstranijo na finih grabljah, voda pa priteče preko vhodnega črpališča v peskolov. Pesek Se usede, maščobe in olja pa se izločijo na površini in odstranijo s strgalom Iz peskolova odpadna voda odteka po dveh cevovodih v prvi ali drugi biološki bazen (na sliki), kjer se biološko očisti in nato izpusti v naravo. Odvečno blato pa se odvaja v poseben zalogovnik za blato. PODPISU POGODBE SLEDIL ZAČETEK DEL Potem, ko je OŠ Ferda Vesela Šentvid februarju obiskal minister za šolstvo in šport Milan Zver in sporočil vodstvu šole, da bo ministrstvo sodelovalo pri prenovi in dozidavi šentviške šole, je bilo pričakovanje pred pričetkom veliko. Pa vendarle se je tik pred zdajci zapletlo čisto na koncu, ko je eden izmed devetih ponudnikov za izvajalca gradbenih del, po opravljeni izbiri zahteval revizijo izbire najugodnejšega ponudnika. Tako je minilo še dodatnih nekaj tednov dokler ni lahko prišlo do slovesnega podpisa pogodbe med Občino kot investitorjem in izvajalcem del. Na javnem razpisu je bil kot najugodnejši ponudnik izbran konzorcij Tehnika & Pagras. Podjetje GPI Tehnika d.o.o. je že pred leti izvajalo dela na šentviški osnovni šoli, ko so se gradili nadzidki. Za tokratni projekt pa se je moralo povezati v konzorcij s podjetjem Pagras d.o.o., da je zadostilo vsem razpisnim pogojem. Tako je v prostorih šentviške osnovne šole 5. maja potekal ob navzočnosti glavnega projektanta Mihaela Dešmana, predstavnika nadzornega podjetja Urbing d.o.o. Jožeta Urbiča in strokovnih delavcev občinske uprave slovesen podpis pogodbe, vredne nekaj več kot 451 milijonov tolarjev. S podpisom, ki sta ga opravila v imenu Občine župan Jernej Lampret in v imenu iz- vajalca direktor GPI Tehnike d.o.o. Drago Muhič, je bil storjen še zadnji korak na poti do težko pričakovanega začetka del. Že čez nekaj dni so zaropotali prvi stroji. Glede na natrpan terminski plan se bo moral izvajalec dobro organizirati, da bodo dela opravljena po zastavljenih načrtih. Še pred zimo naj bi bil pod streho t.i. prizidek A na prostoru dosedanjega parkirišča, dokončana pa naj bi bila tudi že adaptacija v sedanji šolski stavbi in nova kuhinja. Nato bi sledila dela še na prizidku B, preurejena pa bo tudi kurilnica z cisternami za kurilno olje. Ta dela naj bi bila zaključena do konca junija prihodnje leto, kar pomeni da bi v novem šolskem letu jeseni 2007, otroci vstopili že v novo prenovljeno šolsko stavbo. Tako investitor kakor izvajalec resnično želita, da bi delo šlo po sreči, saj gre ne nenazadnje tudi za velik finančni zalogaj, za katerega je občina že v letošnjem letu zagotovila večino potrebnih finančnih sredstev. Država pa bo v letih 2006-2008 projekt adaptacije in dozidave sofinancirala v višini 180 milijonov tolarjev. Matej Šteh Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin, Leopold Sever(zadnjastran),MajaFicko,MaijetaGlavan (lektor), SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. O -—------Ivančna Gorica, maj 2006 SDS aaeijmi slovenske zastave hi visnjegorskem gradu Bližal se je dan tradicionalnega Jurčičevega pohoda. Da bi bil ta še bolje izpeljan kot sicer, smo se potrudili tudi članice in člani SDS-a. Lotili smo se menjavanja slovenske zastave na višnjegorskem gradu. Tistega četrtka popoldne smo se zbrali na Mestnem trgu v Višnji Gori. Med hišicami smo se začeli vzpenjati po dolgi, strmi in zasneženi gozdni potki z zastavo v rokah. Ni trajalo dolgo, in že smo bili pri grajskem obzidju. Drog, na katerem je visela že od zoba časa načeta slovenska zastava, ki nam seveda ni bila v ponos, je bil precej visok. A se je našel spreten junak in splezal 13 metrov od tal ter zamenjal zastavo. Slovenska zastava je odraz spoštovanja do naše preljube Slovenije in tega se mora zavedati vsak izmed nas. Ponosni smo, da smo Slovenci in da za to tudi nekaj storimo. OO SDS Ivančna Gorica Brigita Prime VABILO Glede dogajanja v naši občini in tudi širše ima veliko občanov vprašanja, predloge in pripombe. Zato vabimo vse občane, da se oglasijo v pisarni občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica, ki se nahaja v poslovnem centru Žolnir, Sokolska ul. 5, Ivančna Gorica. Na voljo Vam bomo vsak ponedeljek v tednu med 16. in 19. uro. Vabljeni! Predsednik OO SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad N.Si Nova Slovenija Krščanska if verska stranka V želji, da bi uresničili zavezo vladne koalicije, zapisano v koalicijski pogodbi, ter v skladu z evropskim pravnim redom je Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka na svojem 2. kongresu v Novi Gorici sprejela Deklaracijo o Evroregiji Alpe-Adria. Evropa regij je eden od ciljev EU. Slovenija bo prišla v eno od območij nove velike čezmejne evroregije. Iz Avstrije in Italije je prišlo že več predlogov v tej smeri. Vladna koalicija ima v koalicijski pogodbi natančno opredeljeno strategijo in položaj čezmejne evroregije, zato mora takoj začeti delovati aktivno in ne prepuščati pobud drugim. Takoj je treba začeti proces ustanovitve čezmejne evroregije z delovnim naslovom Alpe-Adria. To je za bodočnost slovenstva eden ključnih ciljev. Možnosti sta dve: ena je dobra, druga pa skrajno slaba: 1. zaokrožena evroregija v skladu s koalicijsko pogodbo, v katero vstopi Slovenija kot celota, z Ljubljano kot glavnim mestom le-te. Hkrati se evroregija alpe-adria uresniči zaveza iz 9. poglavja, 3. točke koalicijske pogodbe o zedinjeni Sloveniji. 2. razkosana Slovenija, če bi se posamezni deli države (posamezne pokrajine) priključile k regijam sosednjih držav. Evroregijo Alpe-Adria, kot je opredeljena pod točko 1, predlagamo državam in regijam sosednjih držav: • Furlanija-Julijska krajina v Italiji, • Koroška in spodnja Štajerska v Avstriji • Železna županija in Zala na Madžarskem • SZ Hrvaška (kajkavski del), Istrska in Primorsko-goranska županija na Hrvaškem Slovenija kot osrednji del ter naštete regije bi predstavljale idealen srednjeevropski teritorij z vsemi sestavnimi deli čezmejne evroregije, gospodarsko komplementarnost na visoki ravni z visokošolskimi potenciali in kulturno povezavo. Pomembno je, da bi bila hkrati povezana mesta Srednje Evrope (Ljubljana, Maribor, Reka, Trst, Videm, Celovec, Gradec, Sombathelly in Zalaegerszeg). Takš- na čezmejna evroregija bi imela približno 8 milijonov prebivalcev. Razen Hrvaške so vse pokrajine v EU, hrvaške županije pa bi se vključile s posebnim sporazumom. Ponuja se izjemna priložnost in izziv za našo državo, hkrati pa možnost dobre organizacije, ki je na dlani. S prvim januarjem 2008 prevzamemo polletno vodenje EU, kar pomeni že zdaj začeto pripravo organizacije in kadrov v vseh vladnih strukturah in ministrstvih. Tega potenciala, organizacije, kadrov in ostalih resursov ter logistike ne smemo enostavno ukiniti po 30. juniju 2008, kajti ponuja se idealna možnost, da vse to uporabimo za vodstvo čezmejne Evroregije Alpe-Adria. Slovenija mora postati njeno središče in njen voditelj. Ne smemo pozabiti tudi na poseben narodnostni pomen takšne skupnosti. Združila bi vse slovenske, poleg tega pa tudi vse italijanske, večji del madžarskih manjšin in pripadnike nemške in avstrijske skupnosti, pa tudi furlansko skupnost. Petja Mihelič podpredsednik SO N.Si za zunanje zadeve VSEM POLITIČNIM STRANKAM IN NJIHOVIM PODMLADKOM Leto 2006 je volilno leto, saj bodo jeseni v Sloveniji potekale lokalne volitve, na katerih bomo občani volili svete krajevnih skupnosti, občinski svet in župana. Stranke ste se v minulem obdobju že začele aktivno pripravljati na volitve tudi s prispevki v Klasju, pri tem pa večkrat opažamo, da so le-ti predolgi. Zato želimo spet opozoriti na dogovor, ki je bil sklenjen že pred leti: vsaka politična stranka oz. njen podmladek ima v vsaki številki Klasja na voljo prostor za objavo svojega prispevka v obsegu približno ene tipkane strani formata A4 (velikost črk 11, razmik med vrsticami 1,5). Uredništvo prosi, da se dogovora še naprej držite. Jeseni pa bo izšla tudi t.i. predvolilna številka Klasja, v kateri se boste lahko stranke občanom - volivcem - po dogovoru predstavile na ustaljen način oz. v ustaljeni obliki. Hvala za razumevanje. Uredništvo * - iS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE osumi NA TEHTNICI 2 Liberalna demokracija je v svoji predvolilni brošuri občankam in občanom naše občine pred štirimi leti obljubljala rešitve tudi na področju nezavidljivega položaja v šolstvu. Res je, da sta bili, odkar obstaja občina Ivančna Gorica, zgrajeni in dograjeni dve novi šoli, in sicer najprej v Višnji Gori, nato pa še v Stični. Se vedno pa ni mogoče izvajati popolnega programa devetletke zaradi pomanjkanja prostora v OS Ferda Vesela v Šentvidu, čeprav je njen ravnatelj ves čas (zaključuje tretji mandat) naš župan Jernej Lampret. Res velja, da je kovačeva kobila ponavadi bosa. Kaže pa, da se bo problematika na področju šolstva v Šentvidu v doglednem času končno rešila, saj so zagotovljena sredstva tako v občinskem proračunu kot obvezni del (30%), ki ga mora zagotoviti država. Še vedno pa je v nezavidljivem položaju šolstvo na področju Suhe krajine - podružnična šola na Krki in popolna devetletka v Zagradcu. Zelo nam je žal, da si minister Zver ob svojem obisku v občini za naš predlog ni vzel časa in si ni ogledal prostorov in razmer, v katerih delajo učenci in učitelji na podružnični šoli na Krki. Zupan je ministru kot prioriteto navedel gradnjo šole na Krki in v Zagradcu. Vendar pa je bilo tudi glede boljših pogojev na Krki po zaslugi svetnice Nataše Lukman, ki je nenehno opozarjala in zahtevala finančna sredstva za nevzdržne razmere na občinskih sejah, veliko narejenega. Župan ter občinske svetnice in svetniki so prisluhnili in zadeva se je premaknila z mrtve točke. Občina Ivančna Gorica je odkupila prostore bivšega Kroja na Krki za novo šolo. Izdelan je tudi idejni projekt, po katerem naj bi tam dobili dva oddelka vrtca. Župan in občinski svet sta zagotovila, da bodo v naslednjem proračunu zagotovljena sredstva za šolo tako na Krki kot v Zagradcu. Tudi na področju otroškega varstva smo veliko obljubljali, vendar si vrtec v Ivančni Gorici še vedno deli prostore z zdravstvenim domom. Tako se bolni in zdravi stiskajo v pretesnih in neprimernih prostorih. Ni druge rešitve kot zgraditi nov in sodoben vrtec, zgradbo zdravstvenega doma pa prepustiti zdravstvu. Svetniki LDS-a smo in bomo še vztrajali, da se v proračunu zagotovijo tudi sredstva za izvedbo projekta za ta namen. Tako bodo dobili prostor za nove prepotrebne ambulante ter omogočili normalne pogoje za delo zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, bolje pa se bodo počutili tudi bolniki. Saj naš zdravstveni dom vendarle skrbi za več kot 14.000 prebivalcev! V tem članku smo skušali opozoriti na najbolj pereča vprašanja s področja družbenih dejavnosti, na katera smo v iztekajočem se mandatnem obdobju nenehno opozarjali in bili bolj ali manj uspešni. O problematiki s področja gospodarstva pa več v obljubah na tehtnici 3. Svetniška skupina LDS Sonja Marovič, Nataša Lukman, Marina Koščak, Majda Jordan, Jože Rus, Bogomir Voikar, večino mandata pa tudi Zdravko Skubic USTANAVLJANJE «UMNEGA SVETA IVANČNA GORICA 7. aprila 2006 je potekala seja pododbora za mladino, katerega naloga je pripraviti vse predhodne postopke za ustanovitev lokalnega Mladinskega sveta Ivančna Gorica. Seje so se udeležili tudi člani oz. predstavniki različnih mladinskih društev in sekcij iz občine. Na njej so predstavili naloge, delovanje, financiranje in postopek ustanovitve lokalnega mladinskega sveta. Potekal pa je tudi pogovor z gostoma, predstavnikoma lokalnega Mladinskega sveta Domžale, ki sta prisotnim predstavila delovanje lokalnega mladinskega sveta v praksi. Na seji je bilo med drugim dogovorjeno, da se pred ustanovitvenim zborom lokalnega Mladinskega sveta Ivančna Gorica skliče še koordinativni sestanek, na katerem bodo pripravili statut. Sestanek bo v sredo, 10.5. 2006, datum ustanovitvenega zbora pa bo določen naknadno. predsednik Pododbora za mladino Gregor Strubelj Ivančna Gorica, maj 2006 Dan odprtih vrat in zagon obrata mehanske obdelave v družbi Topola Livar Group PRVA LIVAR J EVA SViCKA V SRBSB TOPOLI Livarjevo podjetje Topola Livar Group z 250 zaposlenimi, nekdanja Livnica Zastava, je pred kratkim praznovalo prvo obletnico delovanja pod okriljem večinskega lastnika - družbe Livar iz Ivančne Gorice. Ob tem dogodku so po vzorcu slovenskih livarn (iz Ivančne Gorice in Črnomlja) ob Dnevu Topola Livar Group pripravili dan odprtih vrat, na ogled prenovljene in posodobljene livarne pa poleg tamkajšnjih prebivalcev povabili tudi sodelavce iz Livarjevih proizvodnih centrov v Sloveniji in Livarjevega podjetja Jelšingrad Livar iz Banja Luke v Republiki Srbski. Hkrati so slovesno odprli tudi obrat mehanske obdelave, ki bo topolski livarni omogočil večjo dodano vrednost, večjo fleksibilnost in s tem boljšo kakovost izdelkov. Trak so prerezali predsednik uprave Livar, d.d. Stanislav Osterman, generalni direktor Topola Livar Group Gordan Markovič in predsednik upravnega odbora Boštjan Metelko. Otvoritve se je udeležila tudi delegacija matične livarne iz Ivančne Gorice ter drugih Livarjevih podružnic, med njimi je bil tudi župan Jernej Lampret. Ko je Livar, d.d. pred dobrim letom prevzel livarno v Topoli, se je za zaposlene končalo eno najtežjih obdobij v njihovi zgodovini. S transformacijo lastniške strukture in s privatizacijo so se začeli investicijska vlaganja, izobraževanje, zaposlovanje novih kadrov, obnova in ekonomska rast. »Cilji Livarja so jasni. Livarna v Topoli mora postati močna livarna, ki bo v skupini Livar pokrivala potrebe srbskega tržišča in bo proizvajala izdelke tudi za tuje trge,« je povedal Stanislav Osterman. Gordan Markovič ocenjuje, da je pred njimi priložnost, ki jo morajo izkoristiti in doseči stabilnost na dolgi rok. »Verjamem, da imajo topolska livarna in njeni zaposleni dovolj znanja in izkušenj za doseganje pozitivnega poslovnega rezultata.« Preteklih deset let se je livarna namreč komaj prebijala iz meseca v mesec, po prihodu Livarja pa so v enem letu realizirali remont strojev za peskanje, vgradnjo treh filtrov v obratu finalizacije, zamenjavo dveh kompresorjev, popolno zamenjavo sistema hlajenja elektro peči, celostno avtomatizacijo priprave peska in vgradnjo dveh srednje frekvent-nih elektro peči. Skupna finančna vrednost investicijskih vlaganj znaša 900.000 evrov. Livar, d.d. se je pri srbski Agenciji za privatizacijo obvezal, da jih bo v Topola Livar Group vložil v dveh letih, naložba pa je bila realizirana že v prvem letu. »Hitrost v realizaciji investicij ni izhajala samo iz izpolnjevanja obvez do Republike Srbije, ampak tudi iz proizvodnih potreb, da bi z vloženimi sredstvi čim bolj olajšali izpolnjevanje naročil kupcev, ki jih je trenutno dovolj,« poudarja Boštjan Metelko. Ena od pomembnih investicij, ki izraža tudi skrben odnos do okolja, pa je namestitev štirih filtrov za čiščenje zraka v vrednosti 500.000 evrov. Nakupna pogodba je tik pred podpisom, filtre pa naj bi namestili do konca letošnjega leta. »Resnost, s katero nastopa slovenski partner, se ne kaže le v poslovanju livarne, ampak tudi v odnosu do zaposlenih, lokalnega okolja in širše družbe,« zadovoljno ugotavlja predsednik občine Topola Dragan Jovanovič. Naložbe v sprem® in znanje Ob dnevu odprtih vrat so v Topola Livar Group slovesno odprli tudi obrat za mehansko obdelavo, v katerem sta nameščeni dve novi CNC stružnici Daewoo puma 550, ki so jih v Topolo prepeljali iz Livarjevega proizvodnega centra mehanske obdelave iz Črnomlja. V obratu dela šest zaposlenih, od tega so tri delovna mesta odprli na novo, in sicer za štiri strojne tehnike in enega strojnega inženirja, dva pa so pridobili iz notranjih virov. Poleg investicij v opremo se v družbi Topola Livar Group lotevajo tudi naložb v znanje. Izvedli so že izobraževanje delavcev na CNC strojih za mehansko obdelavo (tudi v obratu MO v Črnomlju), v teku je tečaj angleškega jezika, šolanje nadaljujejo kadri s področja elektro vzdrževanja, v teku je tudi projekt razvoja vodstvenih kompetenc, namenjen članom vodstvenega tima - kolegija skupine Livar. Tekoče pa poteka usposabljanje kadrov, prenos znanja in izkušenj v matični firmi v Sloveniji. »Pridobivanje novih znanj in njihova uporaba v praksi zaposlenim omogoča hitrejše napredovanje, družbi pa učinkovitejše pozicioniranje na trgu,« poudarja Danica Markovič iz Topola Livar Group. PRENOVLJENI ZAKON 0 GOSPODARSKIH BRUZSAH Četrtega maja je stopil v veljavo novi zakon o gospodarskih družbah, ki predstavlja celovito prenovo veljavnega zakona iz leta 1993. Zakonsko besedilo z več kot 700 členi je razdeljeno na sedem vsebinskih sklopov. Dva v korporativno ureditev vnašata novost, in sicer evropsko delniško družbo oz. societas eurepaea ter enotirni sistem upravljanja v delniški družbi. Ostali vsebinski sklopi urejajo uskladitve zaradi uvedbe evra, prenos nekaterih določil iz zakona o prevzemih v zakon o gospodarskih družbah, prenovo ureditve statusa samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo, v zadnjem sklopu pa je opredeljena prenova drugih določb. Z evropsko delniško družbo se v zakonodajo uvaja nadnacionalna oblika gospodarske družbe, ki je zasnovana tako, da bo lahko brez ustanavljanja hčera ali podružnic poslovala v vseh državah EU. V korporacijsko pravo vnaša vrsto novih elementov, med njimi nov registrski postopek, nov sistem upravljanja družb ter uveljavljanje pogajalske avtonomije zaposlenih pri projektu ustanavljanja evropske delniške družbe. Poleg tega se z evropsko delniško družbo v slovensko zakonodajo vnaša tudi možnost doslej pri nas neznane- ga enotirnega upravljanja v delniških družbah. To pomeni, da bodo delničarji poleg sedanjega dvotirnega sistema (organa upravljanja sta uprava in nadzorni svet) lahko izbrali sistem, v katerem družbo upravlja upravni odbor, ki lahko imenuje izvršne direktorje. Določbe o soupravljanju delavcev pri upravljanju enotirnih delniških družb so sicer v zakonu uvrščene med prehodne določbe in bodo veljale le do uveljavitve zakona, ki bo uredil sodelovanje delavcev pri upravljanju v družbah z enotirnim sistemom upravljanja. Zakon določa, da delavci v upravni odbor izmed vsakokratnih treh dopolnjenih članov imenujejo enega predstavnika. V skladu z zakonom bo lahko vsakdo po novem član nadzornega sveta le še v treh podjetij in ne več v petih. Poleg tega bodo morali vsi nadzorniki, kijih imenujejo vlada, Kapitalska družba ali Slovenska odškodninska družba, imeti ustrezno licenco. Zaradi načrtovanega prevzema evra zakon med drugim predvideva tudi spremembe pri osnovnem kapitalu družbe, ki bo po novem izražen v evrih. Najnižji znesek osnovnega kapitala delniške družbe je 25.000 evrov. Pri tem bodo imele delniške družbe dve možnosti: da se vrednost delnic preračuna iz tolarjev v evre, pri čemer se bo pojavilo vprašanje zaokroževanja zneskov, ali pa da se uvede kosovne delnice, pri čemer se osnovni kapital le razdeli na določeno število delnic. Spremembe so tudi pri najnižjem osnovnem kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki se z 2,1 milijona tolarjev znižuje na 7500 evrov (1,8 milijona), najnižji kapitalski vložek pa s 14.000 tolarjev na 50 evrov. Poleg tega so črtali določbe, po kateri je morala biti vsaj tretjina kapitala v denarju. Družbeniki bodo po novem pred vpisom družbe v sodni register morali zagotoviti celotni kapital. Zakon določa, da se družba ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Pri tem naj bi ustanavljanje družb poenostavil obrazec družbene pogodbe, ki ga bo predpisal minister za gospodarstvo. Olajšano je tudi preoblikovanje iz fizične osebe (samostojni podjetnik) v kapitalsko družbo, ki odgovarja samo s premoženjem družbe. Kazala rasti »Parametri proizvodnje in prodaje rastejo iz meseca v mesec in kažejo, da nismo več daleč od pozitivnega poslovanja,« povzema poročilo o poslovanju Boštjan Metelko. Podatki za marec 2006 kažejo, da je bila načrtovana proizvodnja 738 ton, realizirana pa 519.487 kg v 23 delovnih dneh. Skupna načrtovana prodaja za ta mesec je bila 671 ton, realizirana pa 467.220 kg ulitkov. Livar d. d. pa v Topoli ne širi zgolj obsega proizvodnje, ampak tudi kri- terije kakovosti. V teh dneh bodo v topolski livarni opravili dve presoji sistema vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Najprej bodo predstavniki matične družbe Livar, d.d. opravili notranjo presojo, v zadnjih dneh maja pa bodo poslovanje ocenili še zunanji presojevalci cer-tifikacijske hiše BVQI. Cilj presoje ni le doseganje certifikata kakovosti ISO 9001, ampak tudi preverjanje izpolnjenih ciljev vodstva in zahtev odjemalcev. Kot poudarjajo v Topola Livar Group, gre za pomemben korak naprej na poti k celovitemu obvladovanju kakovosti. GOSPODARSKI INFO Informacije ob uvedbi evra v Sloveniji Urad vlade za informiranje in Banka Slovenije sta v okviru priprav na uvedbo evra v Sloveniji pripravila spletno mesto z naslovom Evro za vse nas. Spletno mesto vsebuje številne informacije o poteku uvajanja evra in posledicah njegove uvedbe kot zakonite plačilne valute v Republiki Sloveniji. Spletno mesto nudi tudi možnost preračunavanja med tolarji in evri ter možnost zastavljanja \pra-šanj. www.evro.si Podatki o javnih plačah funkcionarjev za februar 2006 Objavljeni so podatki o javnih plačah funkcionarjev za februar 2006. Aplikacija omogoča pregled 25 najvišjih izplačanih plač, sortiranje po skupinah organov, izbor organa prek drevesne strukture ter tabelarični prikaz bruto zneskov plačil. Pregled podatkov je možen od januarja 2004 naprej, http://e-uprava.gov.si/ispo/ javnep) ace/vstop.ispo Veljati začne zakon o kolektivnih pogodbah Veljati je začel zakon o kolektivnih pogodbah. Zakon temelji na predpostavki, da je sklepanje kolektivnih pogodb svobodno in prostovoljno, zato ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb, obvezne vsebine, vrste ali ravni, na katerih naj bi se sklepale. Ureja pa stranke, vsebino, postopek sklenitve kolektivne pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb. Predvideva tudi, da bodo lahko organizacije z obveznim članstvom, kar se nanaša predvsem na gospodarsko in obrtno zbornico, kolektivne pogodbe sklepale še tri leta po uveljavitvi zakona. Nova pravna ureditev pa uveljavlja tudi načelo, da kolektivna pogodba velja le za stranke, ki so jo sklenile. PODELILI NAGRADE EVROPSKI INOVATOR lili Evropska komisija in Evropski patentni urad (EPO) sta danes v Bruslju prvič podelila nagrado Evropski inovator leta (European Inventor Of The Year). Mednarodna žirija je izbrala zmagovalce v šestih različnih kategorijah inovacij, ki jim je EPO patent podelil med letoma 1991 in 2000. Za razvoj zdravila, ki pomaga pri obnavljanju telesnih celic, prizadetih z virusom HI V ali virusom hepatitisa B, ne da bi pri tem poškodovalo zdrave celice, je nagrado prejela skupina čeških raziskovalcev iz Akademije znanosti v Pragi pod vodstvom Johna Edwarda Starreta. Zbigniew Janowicz in Cornelius Hollenberg iz nemškega podjetja Biotech sta prejela nagrado za odkritje cepiva proti hepatitisu B, ki ga je mogoče uporabljati brez vbrizgavanja. Približno 450 milijonov odmerkov cepiva, ki ga je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so doslej prodali v več kot 90 držav po svetu, poudarja komisija. Nemški raziskovalec Peter Graenberg je prejel nagrado za izum. ki povečuje zmožnost hranjenja podatkov na računalnikih tudi do 50-krat, nizozemska družba Affymax pa nagrado za izum čipa DNA, ki omogoča raziskovalcem, da lahko naenkrat opazujejo desettisoče genov. Nagrado za življenjsko delo je prejel italijanski inženir Federico Faggin, oče mikro-pocesorja oziroma računalniškega mikročipa. Med nominiranci Evropskega patentnega urada za inovatorja leta 2006 je bil tudi slovenski profesor Daniel Kikelj. Nominiran je bil v kategoriji novih članic EU, in sicer za patente, ki mu jih je podelil Evropski patentni urad med letoma 1991 in 2000, zlasti za patent o novih heteroci-kličnih acildipeptidih. Evropski patentni urad je od leta 1977, ko je bil ustanovljen, prejel več kot 1,8 milijona prošenj za izdajo patentov, odobril pa jih je 650.000. Gospodarsko stran pripravil: Franc Fritz Murgelj Ivančna Gorica, maj 2006 Slavnostna otvoritev posodobljene livarne, z leve proti desni: Gordan Markovič, generalni direktor Topola Livar Group, Stanislav Osterman, predsednik uprave Livar, d.d., Boštjan Metelko, predsednik upravnega odbora Topola Livar Group CSmOJSiA^) konj je »trda droga« V Radohovi vasi se tik ob cesti nahaja kmetija, na kateri se s kmetovanjem ukvarja Peter Zadel. Po domače se tu pravi Pri Venclju. Poleg kmetovanja pa se Peter ukvarja tudi z vzrejo plemenskih kasaških konj, ki so njegova največja ljubezen. Arabela (levo) je že od leta 2003 nosilka hitrostnega rekorda hipodroma na Igu S konji se ukvarja, odkar pomni. Glede na to, da so se ukvarjali s kmetovanjem, so bili konji pri hiši že od nekdaj: najprej delovni, potem pa kasaški. Na konjskih dirkah je prvič sodeloval že leta 1960, in sicer na »vaških« konjskih dirkah v Radohovi vasi. Svojo ljubezen do kasaških konj goji že 30 let, vse od leta 1976, ko je kupil prvo plemensko kasaško kobilo Polonezo in še istega dne sedel v sulki - kasaški voziček, v katerega se vpreže tekmovalni konj. Trenutno se v njegovem hle\"u naha- jajo: dve plemenski kobili: Arabela in Taf Star Vita (obe z žrebičkoma) ter štirje konji: žrebec Alf C. Lee, Vers a Truce, Vajt in Fabula, ki dosegajo sam vrh svetovne lestvice. Naj posebej omenim kobilo Taf Star Vito (ameriški kasač), potomko dveh izjemno uspešnih kasaških konjev, ki sta se uvrščala v svetovni vrh: Ata Star L. in Tiffany Nobeli. Stari oče Taf Star Vite pa je Indro Park, ki je od 27 štartov pobral kar 16 zmag na velikih konjskih dirkah (Italija). Peter se udeležuje kasaških tekmo- Tudi takole je treba urediti konja Peter s svojim dveletnim žrebcem Alf C. Leejem vanj po celi Sloveniji in je osvojil že šest zmag. Tudi njegov sin Peter ml. je že dosegel šest kasaških zmag na slovenskih hipodromih, zdaj pa se je kot trener preusmeril v »galoperje«. V Sloveniji kasaške konjske dike niso tako razvite kot v drugih državah (Italija, Švedska, Francija). Startni-ne, pa tudi nagrade za takšne tekme so izjemno visoke, cena konja pa se meri v denarju - pomembno je, koliko dolarjev oz. evrov je konj »pridobil« z zmagami na pomembnih tekmovanjih. Dober kasač tudi potem, ko ne more več tekmovati, še vedno obdrži svojo ceno, seveda s svojimi geni. Potomci dobrih kasačev s plemenskim pedi-grejem (njihovi rodovniki so znani do deset generacij nazaj) že takoj na začetku dosegajo visoke cene. Naj omenim smo ceno skočnine, ki je pri najboljših kasačih izjemno visoka (tudi do 40.000 evrov). Peter je tudi član Konjerejskega društva Radohova vas, kot kasač pa je včlanjen v Konjeniški klub Šentjernej. Zanj je najbolj pomembno to, da svoje konje vzgaja z ljubeznijo. Kot pravi sam, je treba konja spoznati kot celoto oz. poznati vse njegove muhe in navade. Na koncu najinega pogovora pa je tudi priznal, da ga vzreja konj popolnoma zasvoji; zato je po njegovem mnenju konjeništvo »trda droga«. Natalija Pavlin O♦ Cisttrcijansfca opatija Stična Stična 17 SI - 1295 Ivančna Cjorica SLOVKOtlja '.Proizvodnja čajev, jabolčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih recepturaA p. Simona žtfiča. 'Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debelo. IZ ZAKLADNICE ZDRAVILNIH RASTLIN TIMIJAN (Thymus vulgaris) Timol kot glavna sestavina te rastline ima odlične lastnosti kot topilo sluzi, antiseptik in preventivno sredstvo. Timijan je trajen grmič, ki zraste do 50 cm visoko. Cvete maja in junija. Cela rastlina lepo diši po kafri. Pripravki iz timijana zavirajo rast bakterij. Hlapno olje utekočini sluz, da se lažje odkašljamo. Timol pomirja bolečine, blaži krče in rahlo pomirja. Čaj iz timijana je odličen pri obolenju dihalnih poti, kot so kašelj, astma ali pljučnica. Pomaga tudi pri obolenju želodca, črevesja, ledvic in mehurja. Izboljšuje prebavo, odpravlja krče, izboljšuje krvni obtok, žene na vodo. Dobre rezultate daje pri revmatskih bolečinah. Kljub mnogoterim dobrim lastnostim z uporabo ne smemo pretiravati. Cisti timol je strup, ki lahko povzroči alergijo. Izdelkov s timijanovim oljem ne smemo uporabljati pri otrocih. Stranskih učinkov pa niso zabeležili pri uporabi kopeli. Ča pripravimo tasko, da 2 čajni žlički timijana prelijemo s 3 dl vrele vode. Čez 10 minut precedimo in pijemo trikrat dnevno po 1 skodelico. Mag.fann. Kukman Jože ZAKON 0 ZADRUGAH V PARLAMENTARNI OBRAVNAVI V ponedeljek, 24. aprila 2006, je Državni zbor RS na svoji redni aprilski seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. V dopoldanskih urah je potekala razprava o dopolnjenem predlogu zakona in amandmaja, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, popoldne pa so poslanci o tem tudi glasovali. Kljub našim prizadevanjem je Državni zbor sprejel amandma skupine Slovenske demokratske stranke, ki črta predlagano določbo zakona o enakopravnem dostopu zadrug do državnih pomoči. Zadružna zveza Slovenije kot predlagateljica omenjenega amandmaja meni, da je izključitev zadrug iz nekaterih oblik državne pomoči zgolj zaradi zadružne pravne oblike (četudi zadruge za pridobitev državne pomoči izpolnjujejo vse druge, vsebinsko določene pogoje) neprimerna in neutemeljena, ker se po drugi strani predpisi, ki urejajo nastopanje zadrug v pravnem prometu in določijo njihove davčne in druge javnopravne obveznosti, sklicujejo na ureditev gospodarskih družb ali pa zadruge in gospodarske družbe urejajo z istimi do-ločbami.Vnaprejšnja izključitev zadrug iz posameznih shem državnih pomoči je po našem mnenju tudi v nasprotju s črko in z duhom ustrezne določbe ustanovne pogodbe Evropske skupnosti, ki se uporablja neposredno. Vsekakor takšno stanje zmanjšuje konkurenčnost in privlačnost zadružne organizacijske oblike, tudi v tistih primerih, ko bi bilo glede na konkretne okoliščine mogoče udejanjiti podjetniške ideje oziroma reševati posamezna gospodarska in socialna vprašanja v zadružni organizacijski obliki učinkoviteje (ob manjših stroških oziroma večjih koristih) kot v drugih nezadružnih organizacijah. Perspektivno bo takšna ureditev odvračala tudi potencialne ustanovitelje evropske zadruge (SCE), da bi na podlagi Uredbe Sveta 1435/2003/ ES o statutu evropske zadruge, ki se tudi v Sloveniji začne uporabljati 18. avgusta letos, izbrali sedež zadruge v Republiki Sloveniji. Črtanje predlagane odločbe, ki zadruge na področju pridobivanja državnih pomoči izenačuje z ostalimi gospodarskimi družbami, je za zadružništvo dolgoročno negativno in lahko resno ogrozi poslovanje zadrug, s tem pa tudi obstoj delovnih mest. Dostop zadrug do državnih pomoči ima za zadružništvo, njegovo konkurenčnost in prihodnji razvoj ne samo materialni pomen, temveč odraža dejstvo, kako država vrednoti zadružno organiziranost. Zato je v Zakonu o zadrugah kot matičnem zakonu, ki ureja položaj zadrug na trgu, treba zapisati načelo, ki bo zadrugam izrecno zagotovilo enakopraven dostop do državnih pomoči ter tako spodbudilo njihovo nastajanje in uspešno delovanje. Tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah bo na Državnem zboru maja, do takrat pa se pripravi dopolnitev sprejetega amandmaja.Upamo, da bodo poslanci razumeli pomen tega zakona za slovenske zadruge in podprli naše pobude na naslednji seji. Vir: ZZS M. V VSI v' «emfhli.iiTij^lesilfu v • . S'rtdfiftii ŠBamaa, r t?.m>!?U*- f!t«ij.ti!»?ft rt» Muka K(m>nß.i~>< Swt Poktbonfa ohr&m ¡kapitana Janesa §mJta per shirljpnji (Glej firan 8.) V LJUBLJANI, Haiižml Joshcf B!«siiif<, \t tit*. {t* po? .j n PISEC DUHOVNEGA PRIROČNIKA V zagonu veroučne službe se je Kek lotil tudi pisanja obsežnega priročnika za mladino in odrasle. Njegova knjiga Duhovni tovariš pobožnega kristjana ali napeljevanje h krščanskemu življenju in molitve (prva izdaja v Ljubljani 1838) sicer temelji na katekizmu, a je v resnici veliko več. Vsebuje namreč tudi obširen pouk o zakramentu svete pokore in o svetem obhajilu ter dva križeva pota, navodila za družinsko krščansko življenje, osnovne molitve idr. »ItllOVllI T O V A R S H poböshnfga ftriftjaiia, •.alt . NAPELJEVANJE it' kerfhanfkima shivljenju JS.4H/MTWM 9 ktoWrai gtatojremft «tigi* p ?.?mftifi. le ja»? m preste &>s>r I Promocijske cene novih dekorjev KOLEKCIJA EGGER Bordo rdeča | Hrast naravni 9HH9R ■■ml ■ h HHH ^■■■ramllli ■■■bbhhhhí ■• > "' :ML_____I WMttKtKm . .tt^-" Kapučino Jesen naravni |mife&Ä H'; '^"f Navedene cene so brez DDV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog. H > Cene v EUR so informativne - 1 EUR = 239,640 SIT. Zgodbe o kruhu Vedno na pravi poti »Kamion je moj edini dom in postelja...,« je verz, ki ga prav gotovo poznajo vsi poklicni šoferji. ceprav Andrej Mecin, prevoznik Pekarne Grosuplje, na cesti vendarle ne preživi celih dni, je glasba, ki odmeva iz radijskega sprejemnika, navadno njegov edini sopotnik. andreja smo pričakali v jutranjih urah, ko je ravno zaključil z dostavo in parkiral svoj sedeminpoltonski kamion na parkirišče Pekarne Grosuplje. Pričakal nas je s krepkim stiskom roke in prijazno besedo. v<¿ And Sosed -najslajša družba na sopotnikove m sedežu. idrej je kot poklicni šofer zaposlen pri Pekarni Grosuplje že dolgih deset let. Njegov delovni dan se prične okrog druge ure zjutraj. Takrat naloži v kamion pravkar spečeni grosupeljslci kruh in se odpelje do prvih trgovin. Natančnost je pri dostavi nujna, vseeno pa se zna s trgovkami tudi pošaliti. Zanimalo pa nas je, kaj pri svojem delu posebej ceni. »Sodelovanje in šofersko solidarnost,« izstreli kot iz topa. »Z njo se vsak dan srečujem na cesti in tudi sicer delujemo kot ekipa. Ob nedeljah je recimo dostava kruha manjša in takrat namesto mene večkrat odpelje mojo pošiljko kolega, ki tudi vozi v tisto smer. Naslednjič mu uslugo vrnem. Tako si lahko kdaj pa kdaj privoščimo malo več počitka in smo hkrati bolj učinkoviti,« je prepričljiv naš sogovornik. Na cesti je prav gotovo lahko vzor večini ljudi za volanom, saj v vsej svoji dolgoletni poklicni karieri Andrej ni zakrivil nobene prometne nesreče. »Voznik se mora sproti prilagajati situaciji na cesti. Včasih je vreme slabo, spet drugič je gneča. Vedno pa moraš biti zbran in naspan, saj se ti lahko zgodi marsikaj. Predvsem so nevarni tisti vozniki, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola. O tem bi na žalost lahko posneli akcijski film,« doda Andrej. Budno oko in pazljivost na cesti ter natančnost pri dostavi odlikujejo Andreja Mencina in njegove kolege šoferje iz Pekarne Grosuplje. Kako pa začne svoj delovni dan? Ko vstane, popije samo skodelico kave, hrana pride na vrsto šele v šoferski kabini. »Na sedežu poleg sebe imam malico. Ponavadi je to pecivo Lumpi, včasih pa svež kruh, najrajši Sosedov. Malicam med vožnjo, kar v kabini. To je hkrati moj zajtrk in tudi malica. Brez skrbi, eno roko imam vedno na volanu in oči budno na cesti. To je pač način življenja nas šoferjev,« med smehom zaključi svojo zgodbo Andrej Mencin. c Vekama (jrosuplje 18 Ivančna Gorica, maj 2006 )P®[2i? SVSS ponovno v 1. ligi »Potrebujemo 3 visoke in močne zunanje igralce, ki se bodo ob pomoči mladih domačinov uspeli zoperstav-ljati nasprotnikom in obstati med dvanajsterico najboljših.« Po enoletnem premoru se ekipa SVIŠ-a spet vrača v elitno 1. slovensko rokometno ligo. V 22 tekmah so rokometaši nanizali 16 zmag, 3 remije in 3 poraze, kar zadostuje za 1. mesto v 1. B DRL. SVIŠ, s trenerjem Romanom Zarabcem na čelu, ne pozna poraza, saj je zadnjih 16 tekem ostal nepremagan, neizgubljene točke pa so prav prišle pri lovljenju zaostanka za vodilnima kluboma (Veliko Nedeljo in Gorišnico - na koncu drugo- in tretjeuvrščeno moštvo v ligi), saj je bila ekipa po prvem delu prvenstva šele na 3. mestu. Rokometaši so dokazali, da je rokomet najrazvitejši in najperspektivnejši kolektivni šport v občini in da si zaslužijo še prav posebno finančno podporo. Ta uspeh pa ni samoumneven. Predvsem trdo delo vseh igralcev, strokovno vodenje obeh trenerjev (Za-rabca in Aksentijeviča) ter zasluga uprave so dejavniki, ki so sezono naredili uspešno in zmagovalno. Kot pravi trener Zarabec: »Vzpostavili smo homogen odnos med igralci in miselnost, da smo najboljši v tej ligi. kar smo pozneje tudi upravičevali na parketu. Kljub ne najboljšemu začetku in ob obilici poškodb se je sprememba v načinu dela na treningih in vodenju tekem izkazala kot dobra, s tem pa so prišli tudi rezultati, tako da smo zasluženo prvi.« O viziji kluba v naslednji sezoni je pripomnil: »SVIŠ ne sme ponoviti napake enosezon-skega izleta v 1. ligo. Ekipo je treba sestaviti tako, da bo kos najboljšim - se pravi, potrebujemo 3 visoke in močne zunanje igralce, ki se bodo ob pomoči mladih domačinov uspeli zo-perstavljati nasprotnikom in obstati med dvanajsterico najboljših. Prihod kvalitetnih igralcev je pomemben tudi zato, da bodo ob njih napredovali mladi rokometaši, ki brez pravega kakovostnega in borbenega treninga ne morejo dvigniti nivoja igre. Od domačinov gre največ pričakovati od Ceglarja, Polaka, Tadine - s tem imamo pokrita krila, potrebne pa so seveda še okrepitve na zunanjih mestih. Samo z ohranitvijo vseh igralcev in z dodatnimi močmi lahko ekipa obstane v 1. ligi.« V pogovoru je trener izpostavil tudi korekten, prijateljski in včasih celo preveč spoštljiv odnos med igralci samimi in med njim. »SVIŠ je res prava ekipa kar zadeva odnos med igralci in tudi to je prineslo ta rezultat.« SVIŠ, finančno majhen klub, se je spet izka- zal kot velik in pomemben igralec v slovenskem rokometnem prostoru, ki želi s pretežno domačim kadrom poseči po čim višjih mestih. Sestava ekipe v tej sezoni je bila: vratarji Grm, Kurtovič in Ojsteršek, Ceglar, Šparl, Polak, Tadina J. in G., Mamilovič, Svetin, Potokar, Strnad, Košir, Kristan, Ostanek, Zidar, Ko-gelnik, Burdian, Flisar, Bajram, Novak ter Gorenčič in Hočevar, ki sta končala svojo rokometno pot. Prvo mesto na lestvici je prineslo Ivančni Gorici tudi revialno tekmo med ekipama Vzhoda in Zahoda 1. B DRL. Tekma bo 19. 5. ob 19h v športni dvorani OŠ Stična, selektor Zahoda pa bo prav domači trener, ki bo seveda v ekipo povabil tudi dobršen del ivanške ekipe. Rezultati zadnjih treh tekem članske ekipe: IZOLA : SVIŠ 27 : 31, SVIŠ : GORICA 36 : 32, DOL : SVIŠ 36 : 36. Mladinci: SVIŠ : CERKLJE 41: 35, ALPLES : SVIŠ 21: 33, CERKLJE: SVIŠ 28 : 42. Osvojili so 3. mesto v 2. državni mladinski ligi. Posebej gre pohvaliti Mateja Koširja in Jureta Tadino, ki sta najboljša strelca lige. Mlajši dečki A: OLIMPIJA : SVIŠ 18 : 15, SVIŠ : COL 18 : 10, SVIŠ : COL 16 : 17, SVIŠ : OLIMPIJA 19 : 12, ŠMARTNO : SVIŠ 14 : 19, SVIŠ : VELIKA NEDELJA 14 : 19. Starejši dečki B: SVIŠ : TERMO 18 : 20, SVIŠ : KOPER 23 : 22. Starejši dečki A: SVIŠ : MOKERC 32 : 30. CELJE P. L.: SVIŠ 30 : 23. Ekipa INNA DOLGUN SVIŠ je v 1. ženski rokometni ligi in v prvi sezoni v Ivančni Gorici pod okriljem SVIŠ-a s svojo najstniško postavo dosegla odlično peto mesto. Jože Petek ZE NA POLOVICI DRŽAVNEGA PRVENSTVA Semiču ob številnih napakah najboljših v obeh vožnjah vozil brez napak in na koncu dosegel rezultat svoje kratke kariere z drugim mestom. Boljši je bil celo od svojega klubskega kolega Luka Kutnarja ki je po zmagi na prvi dirki v Brežicah nanizal v državnem prvenstvu 2. in dvakrat 5. mesto, v skupni razvrstitvi pa še vedno drži visoko 2. mesto. Smrekar je v državnem prvenstvu v skupnem seštevku 4., z minimalnim zaostankom za tretjeuvrščenim, v pokalu Akrapovič pa je skupno drugi. Prav pokalno prvenstvo pa je tudi letos zanimivo po zaslugi naših veteranov. Najbolj aktivna sta Branko Kavšek in Stane Pečjak. Slednji že nekaj časa napoveduje naskok na sam vrh. Na zadnji dirki v Slovenj Gradcu je v prvi vožnji celo zmagal in samo smola v drugi vožnji mu je preprečila veliko ^lavje. Še večjo smolo je imel Kavšek, ki je moral odstopiti zaradi okvar na motorju in je tako na lestvici zdrsnil na deveto mesto, medtem ko je Pečjak tretji. Med veterani pa letos dosega dobre rezultate še en Šentvid-čan: Andrej Rus, ki sicer tekmuje za trebanjsko društvo MK Bartog Fortu-na in v prvem kakovostnem razredu veteranov drži skupno drugo mesto, za nekdaj odličnim slovenskim moto-krosistom Janezom Juhantom. Državno prvenstvo se torej nadaljuje konec junija, nato pa 20. avgusta v naši Dolini pod Kalom. V pokalu Akrapovič se bodo številni najboljši in tudi rekreativni motokrosisti zbrali 28. maja v Orehovi vasi, nato pa še 11. junija v Lembergu. Matej Steh Državno prvenstvo v motokrosu, ki se je začelo z dirko v Brežicah konec marca, se je s tretjo in četrto dirko v sezoni, ki sta bili 27. aprila in 1. maja, prevesilo že v drugo polovico letošnje sezone. Vendar bo do nadaljevanja treba počakati vse do naslednjega državnega praznika, 25. junija, ko se bodo najboljši slovenski motokrosisti zbrali na dirkališču v bližini letališča Brnik. Še prej pa se bo nadaljevalo letošnje pokalno prvenstvo Akrapovič, ki bo letos štelo kar 9 dirk. S svojo prisotnostjo na obeh prvenstvih uspešno zastopajo barve svojega društva tudi tekmovalci AMD Šentvid pri Stični. Seveda so oči večine domačih privržencev motokrosa usmerjene v Damjana Smrekarja, ki je na dirki 27. aprila osvojil tretje mesto v točkovanju za državno prvenstvo. Uspeh je ponovil še 1. maja v Stranski vasi pri Semiču. Kot rečeno, je sledil pre-dih v državnem prvenstvu, toda že na naslednji dirki pokala Akrapovič 14. maja v Slovenj Gradcu je Damjan storil še korak višje, korak do najvišje stopničke. Ta podvig mu je sicer uspel ob odsotnosti dveh najboljših, Kraglja in Možeta, Roman Jelen pa je imel smolo v drugi vožnji in Damjan se je lahko veselil prve letošnje zmage. A Šentviško društvo pridno nabira stopničke tudi v drugih kategorijah. V razredu 80 ccm3 Jani Perovšek tudi dosega najboljše rezultate kariere. V Lembergu je poskrbel za presenečenje s tretjim mestom, v Semiču pa celo z drugim. Za še več veselja in hkrati veliko presenečenje je poskrbel v podmladku razreda 80 ccm3 Ljubljančan Rok Rus, ki je na dirki v Pogovor z najboljšim igralcem finala državnega SIMON STOPAR -VELIKI UP 1VANSK1GI ŠPORTA Sredi marca letos se je na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici zaključil finale državnega prvenstva v rokometu za dijake. Kot je že znano, je zmagala domača ekipa, za najboljšega igralca finalnega turnirja pa je bil proglašen Simon Stopar, domačin iz Po-kojnice blizu Šentvida pri Stični, kar je tako zanj kot za šolo velika čast. Rokomet igraš že kar nekaj let. Kaj ti naslov srednješolskega državnega prvaka in tudi »MVP« finala pravzaprav pomeni? To je zame osebno predvsem potrditev dosedanjega trdega dela. To je dobra promocija tako za šolo, občino kot seveda zame osebno. Kje, kdaj in zakaj si pravzaprav začel igrati rokomet? V 1. razredu sem začel igrati nogomet pri NK Livar, a sem kmalu odnehal. Dvoranski športi mi nasploh bolj ugajajo. Zato sem v 4. razredu na matični šoli OŠ Šentvid (v okviru RK SVIŠ) začel igrati rokomet. Ob tem sem imel močno podporo tudi doma, saj se je tudi oče ukvarjal s to športno panogo. Moj prvi trener je bil Dušan Rovanšek. Lani si iz matičnega kluba RK SVIS prestopil v RK Pekarna Grosuplje. Kaj je bil glavni razlog za prestop in kako se počutiš v novi ekipi? Razlogov za prestop je bilo več. Gotovo je bil eden od njih zasičenost v starem okolju in želja, da se med novimi igralci, z novim trenerjem naučim česa novega in tako še bolj napredujem. Rad bi tudi omenil, da sem bil pri RK SVIŠ razočaran nad upravo kluba, ki je v tem obdobju začela v ospredje preveč siliti fante iz drugih okolij, namesto da bi priložnost dala nam domačim tudi zavoljo kakšnega poraza več. Konec koncev smo domači igralci za upravo ponavadi finančno manj zahtevni, obenem pa igramo bolj srčno kot pa tisti, ki pridejo od drugod. Tudi gledalci raje pridejo pogledat fante, kijih poznajo kot pa povsem neznane obraze. Sicer pa je to zdaj za menoj in moram reči, da se v novem okolju pri RK Grosuplje zelo dobro počutim, saj je tudi tam to zame skoraj domače okolje. Kakšno vlogo imaš pri RK Pekarna Grosuplje, na katerem igralnem mestu igraš in kako si zadovoljen z minutažo? Pri RK Pekarna Grosuplje igram na mestu zunanjih igralcev, tako na sredini kot na bočnih zunanjih pozicijah. Igram tako za mladince (1. državna mladinska liga) kot za člane, ki igrajo v 1. B slovenski ligi. V mladinski ekipi igram zelo veliko, v članski pa kakih 25 minut na tekmo, s čimer sem zadovoljen. To sezono se je tvoj matični klub RK SVIŠ v članski kategoriji ponovno uvrstil v najmočnejšo 1A rokometno ligo. Ali te mika, da bi prestopil nazaj v SVIS, če bi tam pokazali resno zanimanje zate? Po tej sezoni nimam namena menjati kluba. V Grosuplju sem zadovoljen. Seveda je možno, da bi nekoč spet zaigral za SVIŠ. Vesel bi bil, če bi igrali tudi fantje, s katerimi sem v preteklosti v SVIŠ-u dosegal odlične rezultate (Čančar, Vozel, Polak, Tadina ... ) v mlajših kategorijah. S kakšnimi rezultati se pravzaprav lahko pohvališ do zdaj? Ko sem bil mlajši deček (5.,6. razred OŠ), sem bil z RK SVIŠ četrti na držav, prvenstvu. V kategoriji starejših dečkov (7.,8. razred OŠ) sem bil z RK SVIŠ drugi na držav, prvenstvu in bil obenem izbran v najboljšo postavo prvenstva. S kadetsko ekipo SVIŠ-a pa sem bil tudi četrti na državnem prvenstvu. Vedno sem bil tudi med najvidnejšimi strelci omenjenih tekmovanj. Omeniti velja še četrto mesto na zelo močnem mednarodnem turnirju v Pragi, tudi z ekipo SVIŠ-a - starejši dečki. Med drugim sem bil tudi na širšem spisku kadetske državne reprezentance, a sem se nato poškodoval. Posebno mesto pa seveda ima naslov državnih šolskih prvakov z našo šolo in naziv najboljšega igralca finalnega turnirja. Pa se vrniva spet k srednješolskemu finalu. Po mojem mnenju je imela šola glede na kvaliteto posameznikov že boljšo ekipo, pa ji nikdar ni uspelo priti v finale. Kaj je bilo tisto v letošnji ekipi, kar vas je privedlo prav do 1. mesta? Predvsem velika homogenost in srčnost-v ekipi. Vloge so bile prav razporejene, pa tudi profesor Vrenčur nas je znal dobro motivirati. Letos zaključuješ šolanje na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Kaj boš počel razen igranja rokometa? Najprej si želim uspešno zaključiti šolanje na srednji šoli, nato pa bi se rad vpisal na Fakulteto za šport. Moja želja je, postati profesor športne vzgoje in trener rokometa. Kakšni pa so tvoji športni cilji? Predvsem si želim biti čimbolj zdrav in brez poškodb. Letos si želim s svojima ekipama (mladinska in članska) čim bolje zaključiti sezono in imeti čim večjo minutažo. Seveda se v bodočnosti vidim v najboljši slovenski ligi; če bo še kaj več, pa še toliko bolje. Ob tej priložnosti se seveda želim zahvaliti vsem, ki so me na dosedanji športni poti podpirali, mi pomagali, in seveda tistim, ki so me veliko naučili. V prvi vrsti staršema, ki sta bila meni in bratu, ki tudi igra rokomet, v veliko podporo (bilo je veliko prevozov in odpovedovanja). Nato pa vsem svojim trenerjem: g. Rovanšku, Potokarju, Strnadu, Aksentijeviču, Barletu in Radiču ter nenazadnje tudi g. Vrenčurju, kije moji ekipi pomagal do naslova državnih šolskih prvakov. Simon Bregar llfisag Klemen Porenta (58) in Jure Kavšek (53) klubska kolega in konkurenta na stezi. Ivančna Gorica, maj 2006 19 Ženske Moški Cicibanke 2000 in mlajše Mlajše deklice 1999-1998 Deklice 1997-1996 Ml. pionirke 1995-1994 Pionirke 1993-1992 St. pionirke 1991-1990 Ml. mladinke I 1984-1989 Ženske 1983-1973 Veteranke 1972 in starejše • 150m • 200m • 600m • 800m • 1000m • 1000m • 1500m • 2000m • 2000m Cicibani 2000 in mlajši Mlajši dečki 1999-1998 Dečki 1997-1996 Ml. pionirji 1995-1994 Pionirji 1993-1992 St. pionirji 1991-1990 Ml. mladinci I 1984-1989 Moški 1983-1973 Veterani 1972 in starejši • 150m • 200m • 600m • 800m • 1000m • 1000m • 1500m • 5000m • 5000m Ivančna Gorica SANKUKAI DRŽAVNO PRVENSTVO ČLANI, absolutno: 1. Samo Levačič (FOR.) 2. Dean Levačič (FOR.) 3. Primož Kastelic (IV.G.) 4. Matej Špindler (IV.G.) ČLANICE, absolutno: 1. Karmen Globokar (IV.G.) 2. Katja Čop (FOR.) 3. Kristina Otrin-Ferlič (DOM) 4. Neža Štumbrtger (KOM.) Denis Dežman TENIŠKI KANIP 2006 Teniška šola Ivančna Gorica je tudi to leto, skupaj z ljubljansko, organizirala petdnevni teniški kamp. V sredo, 26. aprila zjutraj, smo se z avtobusom izpred Merkurja na Rudniku odpravili proti Novemu Vinodolskemu. Po skoraj triurni vožnji smo le prispeli do hotela Lišanj, v ta prelepi obmorski kraj. Takoj po prihodu smo se najprej nastanili po sobah, nato pa imeli prvo kosilo. Kot se za tenisače spodobi, smo kaj hitro vzeli v roke loparje in se podali na igrišče, kjer smo že začeli s prvim treningom. Na igrišču smo bili naenkrat štirje. Edo in Matevž sta poskrbela za naše treninge, Borut, Uroš, Maruša in Eva pa za treninge ljubljanskih tenisa-čev. Trening je potekal podobno kot doma. Najprej ogrevanje, nato vaje in na koncu še igra dvojic ali posameznikov. Prvi dan je bil razburljiv, saj smo komaj prišli in je bilo vse novo, zato je tudi zelo hitro minil. Spat smo se odpravili ob deseti uri. Tako je prišel drugi dan našega kampa - četrtek. Po zajtrku je imela ena skupina teniški trening, druga pa kondicijske vaje. Kondicijo smo si ob lepem vremenu nabirali zunaj ob obali. Sestavljali so jo tek, različne igre s športnimi pripomočki, razgibalne vaje. Ko smo vse to opravili, je bilo na vrsti kosilo. Nato smo imeli prosti čas, ki pa se je zaradi slabega vremena, ki nam ni dopuščalo, da bi opravili še drugi del treninga, zavlekel v pozno popoldne. Zato smo nabirali kondicijo kar v hotelu. Ta dan se nam je za spremembo morda malo bolj vlekel, a mi smo za preganjanje dolgčasa imeli s seboj razne igre, s katerimi smo se kratkočasili. Zvečer pa smo se šli razvedrilne igre, pri katerih smo med drugim izvedeli tudi to, da ima naš trener izjemno dober vonj. Tretji dan, torej v petek, je vse potekalo podobno kot dan pred tem, saj nam jo je dež spet zagodel in je odpadel popoldanski del treninga. V soboto pa sta se pokazali predvsem naša kondicijska pripravljenost in vzdržnost. Dan je potekal tako, kot je bilo sprva načrtovano za vse dni. Tri ure tenisa in tri ure kondicije. Zaradi polnega in utrujajočega urnika so mnogi začutili mišice, in mnoge je izdala utrujenost. Toda nekaj se nas ni dalo in smo ostali pokonci kar dolgo. V sobi za druženje smo igrali razne igre in si izmenjali msn naslove. Nedelja je bil naš zadnji dan. Vstali smo malo težje kot prejšnje dni, saj se je še vedno poznala utrujenost prejšnjega dne. Toda kljub temu smo po zajtrku z nasmehom na obrazu odšli na igrišče in opravili še zadnji trening. Nato smo odšli v sobe, si pripravili prtljago, se poslovili od novih prijateljev ter se okoli dvanajste ure dopoldan v spremstvu staršev odpravili domov. A. C. Prijave in informacije: Zaželene so predhodne pisne prijave (navedite ime in priimek ter letnico rojstva in naslov): ŠD ŠPELA IVANČNA GORICA, Krška vas 32, 1301 Krka Informacije: GSM: 041/604-185 Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti: akspela@siol.net Prijaviti se bo mogoče tudi na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru med 12. in 14. uro. Pravila teka 1. S sabo prinesite dobro voljo. 2. Tečemo zaradi veselja do življenja, draženja, gibanja v naravi. 3. Tečete na lastno odgovornost. 4. V primeru dežja bo prireditev prestavljena. Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. Zdravstvena pomoč bo zagotovljena. Tekmovalci in spremljevalci sami odgovarjajo za svoje osebne stvari in garderobo. DRŽAVNO PRVENSTVO V EKIPNEM IN POSAMEZNEM MNOGOBOJU VCEUUZAU14INU12 7. mesto KAJA Mavec 14. mesto HANA Meie Ekipno pa so se dekleta pomirila z najboljšimi Slovenskimi klubi, in le za 29 točk, kar pomeni na 300 metrov manj kot 30 stotink, osvojila odlično drugo mesto. EKIPNO: 1. mesto: Ptuj 1 3.818 2. mesto: ŠD ŠPELA 3.789 3. mesto: Veržej 3.555 4. mesto: Maribor 3.546 5. mesto: Slovenska Bistrica 2.985 6. mesto: Ptuj 2 2.036 CROSS COUNTRY 2006 v soboto, 10. 6. 2006, ob 14. uri pri OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični Starostne kategorije Ekipa deklic U12. Z leve strani: Manca Groznik, Kaja Mavec in Hana Mele; 2. mesto na državnem pivenstvu. Pri fantih je nastopilo 32 tekmovalcev in med njimi so bili trije člani Športno-atletskega kluba ŠPELA, in sicer: GREGOR Plevnik, ŽAN Milosavljevič in UROŠ Kovač. Tudi fantje so nastopili dobro, najbolje pa se je odrezal Gregor Plevnik, ki je zasedel 10. mesto med posamezniki. Ekipno so zasedli 6. mesto v državi. Čestitke vsem nastopajočim atletom Športno-atletskega društva ŠPELA V soboto, 4. marca, je v Celju potekalo državno prvenstvo v ekipnem in posameznem mnogoboju za starostno kategorijo do 14 let (U14). Tekmovanja se je udeležilo več kot 70 nastopajočih atletov, in med njimi so bili tudi člani Športno-atletskega društva Špela (Maruša Mišmaš, Tamara Dizdarevič, Ines Tekavec (Krka), Timotej Mrzelj (Ivančna Gorica), Gregor Plevnik in David Šavli). Tekmovali so v naslednjih disciplinah: teku na 60m, skoku v daljino, metu težke žoge in teku na 600m. Ekipno so se fantje uvrstili na 3. mesto, dekleta pa so osvojila nehvaležno, vendar odlično 4. mesto. V posameznem mnogoboju se je najbolje uvrstil Timotej Mrzelj, kije osvojil 7. mesto. Teden dni pozneje, 11. marca, pa je, prav tako v Celju, potekalo državno prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke do 12 let (U12). Tudi na tem prvenstvu je bila udeležba velika. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: teku na 60m, skoku v daljino, metu težke žoge in teku na 300m. Pri dekletih se jih je za naslov potegovalo 29, med njimi tudi tri atletinje ŠD ŠPELA Spela Dizdarevič Športno-atletskega društva ŠPELA Ivančna Gorica, in sicer: Manca Groznik (Šentvid pri Stični) in Hana Mele (Šentvid pri Stični), Kaja Mavec (Škofljica). Vsa tri dekleta so nastopila zelo pohvalno in posamezno dosegla naslednje rezultate: 5. mesto MANCA Groznik David Savli v skoku v daljino. tudi nekaterim članom in članicam Sankukai karate kluba Ivančna Gorica, in sicer: Zlatu Kristanu, Mihu Grandovcu, Karmen Globokar, Primožu Kastelicu in Mateju Špin-dlerju. Naši tekmovalci so vseskozi redno trenirali na svojih treningih, posamezniki so se udeleževali tudi dodatnih borbenih treningov tako v Ivančni Gorici kot v Ljubljani. Da so bili dobro pripravljeni na tekmovanju, pa dokazuje njihova odlična uvrstitev: V nedeljo, 12. marca letos je bilo v Domžalah SANKUKAI DRŽAVNO PRVENSTVO v borbah za moške in ženske. Tekmovanje je potekalo v lepo urejeni telovadnici, Sankukai karate klub Domžale pa se je še posebej potrudil pri organizaciji. Tekmovanje je potekalo v absolutni kategoriji tako za članice kot za čla- pasovih ali teži, zato je bilo samo tekmovanje težje in konkurenca večja. Na predtekmovanje se je prijavilo 32 tekmovalcev, ki so dosegli potrebno število točk za nastop na državnem prvenstvu, v finalni del pa se je uvrstilo 16 najboljših. Normo za državno prvenstvo v tej prestižni kategoriji je uspelo doseči ne. Tekmovalci niso bili razdeljeni po -DRŽAVNO PRI/fA.' ¿»«i _ Na sliki so Sorotar, Kristan, Grandovec, Spindlei; Globokar, Kastelic, Paradižnik in Kastelic. 20 Ivančna Gorica, maj 2006 specs VRSTNI RED - ŽE VIDENO Sredi aprila smo zaključili spomladanski del letošnje občinske lige v košarki. Prvi dve ekipi sta razred zase, vse ostale pa so praktično zelo izenačene, tako da se jeseni obetajo zelo zanimive tekme za vključitev v končnico štirih najboljših. Trenutno kaže najbolje ekipi 2 fast 2 furi-ous, čeprav so si prav v zadnjem krogu privoščili nepričakovan poraz proti ekipi Tornado, ki vendarle ni tako nebogljena, kot je kazalo na začetku. Več o ligi lahko izveste na http: //users.volja.net.basketball/, ki jo ureja Miha Zaje. Lestvica lige po spomladanskem delu 2006: ekipa tekem zmag porazov točke premik na lestvici 1. KREMENČKOVI 9 9 0 288:214 +74 18 = 2. PRINCE PUB 8 7 1 246:175 +71 15 = 3. 2 FAST 2 FURIOUS 9 6 3 294:256 +38 15 = 4. ČEBELARSTVO PERKO 9 4 5 276:279 -3 13 = 5. BAR NA POSTAJI 9 4 5 251 :283 -32 13 T1 mesto 6. MESAR. IN TRG. MAVER 9 3 6 267 :280 -13 12 T1 mesto 7. KRIŠKA VAS 9 4 5 205 :201 +4 11 i 2 mesti 8. SDS IVANČNA GORICA 9 2 7 274:314 -40 11 = 9. TORNADO 9 1 8 215:312 -97 10 = Op.: Ekipe, ki imajo enako število točk, so razvrščene glede na izide medsebojnih tekem oz. glede na razliko v koših. Ekipa Kriška vas je za neodigrani tekmi dobila 0 točk (6. člen pravilnika). Simon Bregar Lepi in zdravi tudi spomladi. Shujševalni, anticelulitni tretmani Oxi tretman Čokoladni tretmani Nega obraza in telesa Masaža Masaža z vročimi kamni Pedikura Manikura Solarij Individualni trening Darilni boni Ambulantna fizioterapija Fizioterapija na domu FizloFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631.78 03 069 tt~vtt.tico.si/mediko. mediko.ordinacija.net medikcasiolnet KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1.-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). HnïHfisH nzio polie 3A, 1295 Ivančna Gorica e-mail: kavsek.branko@siol.net, internet: www.avtotek.com OeaNSKA IIGA V MIM NOGOMETU ZAČETEK 12. SEZONE OBETA ZANIMIVE IN IZENAČENE TEKME Konec aprila se je začela nova sezona za ekipe, ki sodelujejo v občinski ligi v malem nogometu. Letos je ekip 16 in so razdeljene v dve kakovostni ligi. V obeh se obetajo zelo zanimive in izenačene tekme. Lestvica po prvih dveh krogih: 1. LIGA mes. ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 2 2 0 0 9 : 1 +8 6 T 1 mesto 2. PICERITA KEGEL! ČEK 2 2 0 0 8 : 0 + 8 6 T 2 mesti 3. SNOP BAR 2 1 0 1 3:4 -1 3 T 2 mesti 4. SIGMA TEAM & MIX BAR 2 1 0 1 9:3 +6 3 1 3 mesta 5. OK. TOPLAR IN GRADBEN. STRNAD 2 1 0 1 3:6 -3 3 ■l 2 mesti 6. VIŠN1A GORA 2 1 0 1 5:7 -2 3 T 1 mesto 7. ŠD AMBRUS 2 0 0 2 5:9 -4 0 i 1 mesto 8. TEMENICA 2 0 0 2 0:12 -12 0 = 2. LIGA: mes. ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. MAFUOZI 2 2 0 0 6 : 2 +4 6 T 1 mesto 2. KDO JE NASL. 2 2 0 0 6:3 +3 6 = 3. LIVAR 2 1 1 0 6:4 +2 4 ■l 2 mesti 4. NE KRKA 2 1 0 1 5:5 0 3 T 4 mesta 5. KS DOB 2 0 1 1 3:4 -1 1 T 1 mesto 6. GLORIJA 2 0 1 1 3:5 -2 1 i 2 mesti 7. VIRIDIN HRAM 2 0 1 1 2:5 -3 1 i 3 mesta 8. FC KRKA 2 0 0 2 2:5 -3 0 i 2 mesti Več o ligi lahko izveste na http: //users.volja.net/soccerliga, ki jo ureja Miha Zaje. Ivančna Gorica, maj 2006 Simon Bregar A ABV Tel. 01/780 50 23, 01/780 50 24 Fax: 01/78 74 518 ABV KOVINSKI IZDELKI d.o.o. Sela pri Dobu 3 1296 Šentvid pri Stični e-mail: abv@abv.si www.abv.si IZDELAVA in MONTAŽA: • težkih in lahkih jeklenih konstrukcij • jeklenih stopnišč z ograjami, • nadstreškov in manjših podkonstrukcij, • ograj in izdelkov iz inox materiala • dobava in montaža izoliranih strešnih in jeklenih fasadnih plošč • drugi jekleni izdelki iz dejavnosti svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta Kontaktni osebi: Andrej Verbič 041 628-606 in Anton Jakše 041 569-665 21 ÇospocCinjslça stran \ ISTRSKA KUHINJA, 2.DEL OLJČNO OLJE Oljčno olje, ki ga v istrski kuhinji od nekdaj uporabljajo, ima od vseh maščob najprimernejše razmerje med na- sičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Ima velik odstotek oleinske kisline in primerno količino esencial-nih maščobnih kislin. V plodovih so tudi sladkorji, celuloza in minerali, kot so kalcij, kalij ter železo in baker, ki ugodno delujejo na ožilje, srce in prebavo oziroma presnovo. Obiranje oljk Oljke začnejo na Primorskem obirati že po vseh svetih. Obiranje traja vse do decembra ali še dlje. Plodove so včasih stiskali v tortlah, in tam so se zbirali mladi in stari. Na sredi je mula vlekla mlinski kamen, pod katerim so se stiskale oljke. Ob strani je bilo ognjišče, kjer so na ognju vreli vodo za spiranje olja. Tu so pekli krompir, ga namakali v novem, komaj stisnjenem olju, in ga seveda zalivali z vinom. Olje so pokusili tudi tako, da so vanj namakali topel domač kruh ali na njem ocvrli jajce in ga jedli s kruhom. Nato so olje shranili v velike, ročno izklesane kamne, kot ga hranijo še dandanes. Oljke shranjujejo tudi v slanico in jih jedo same ali z narezkom. Danes olje stiskajo na hladen način, da ohrani vse svoje zdravilne sestavine. Povzeto iz knjige: Istrska kuhinja, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000) Na Primorskem so poleg oljarstva zelo razviti tudi vinogradništvo, ribolov, so-linarstvo, mlekarstvo. Za istrsko kuhinjo so značilni mlečni izdelki iz kravjega (sir, skuta, maslo), pa tudi iz ovčjega in kozjega mleka. Veliko receptov vsebuje ovčji sir, ki je pri gurmanih prava specialiteta. Med bolj znane ovčje sire uvrščamo korziški broccio, italijanska canestrato inpekori-no (it. pecorino), grško feto, bolgarski kačkavalj, škotski lenark blue, španski manchego, hrvaški paski sir, portugalski queiejo do Alentejo in francoski rok-for (fr. roquefort). Priprava ovčjega sira V večjo posodo nalijemo mleko, ga osolimo, dodamo sirilo in pogrejemo na zmernem ognju. Ko se zgosti, ga odcedimo in stisnemo ter oblikujemo v kolute. Sušimo ga zraku ali v dimu ter ga vsak dan obračamo. Ko postrežemo mladi sir, ne sme na mizi manjkati oliv, olivnega olja ter mletega popra. Ovčji sir se dobro prileže tudi poleg pancete s popečenimi jajčevci, ki je odlična istrska predjed. OVČJI SIR V OLIVNEM OLJU • 600 g ovčjega sira • 5 dl olivnega olja • 200 g črnih oliv • črni poper v zrnu • lovorov list Priprava Steklen kozarec za vlaganje temeljito operetno, odcedimo in posušimo. Sir narežemo na večje kocke. Plast sirovih kock zložimo na dno steklenega kozarca. Na sir stresemo nekaj oliv, nekaj zrn črnega popra in košček lovorovega lista. Nato znova naložimo plast sirovih kock, nanje pa spet olive, poper in lovorov list. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Nazadnje vse skupaj zalijemo z olivnim oljem. Kozarec zapremo in vsaj za 15 dni shranimo v temen in hladen prostor. Sir postrežemo kot hladno predjed, kot sestavni del hladnega narezka ali kot prigrizek h kozarcu suhega belega vina, jabolčnika ali jabolčnega soka. Poleg ponudimo polnovreden kruh. Na enak način lahko vložimo mlade ovčje, pa tudi druge, zlasti kozje sire. Med sirove kockice lahko vložimo rezine posušenega paradižnika in mlade žajbljeve lističe. RECEPTI * RECEPTI * RECEPTI • RECEPTI Zelenjava V istrski kuhinji zelo veliko uporabljajo zelenjavo, predvsem paradižnik, ki ga uporabljajo v mineštrah, juhah, golažih, presežek pa predelajo v mezgo in ga uporabljajo vse leto. Zelo razširjene vrtnine so še ohrovt, radič, blitva, koprive, bučke, grah, zelje, artičoke ... Zelenjavo polnijo, jo cvrejo in uporabljajo kot samostojne solate, rižote in razne omake za testenine. Zelo okusni so ocvrti cuketini cvetovi (bučkini), kijih pripravijo tudi polnjene in v polpetah. ARTIČOKE PO ISTRSKO Sestavine: artičoke, oljčno olje, sesekljan peteršilj in česen, drobtine, sol, poper Očiščene artičoke od zgoraj malo odpremo in jih napolnimo z maso iz drobtin, česna, in peteršilja. Solimo in popramo. Tako napolnjene surove artičoke zložimo na oljčno olje v kožico, jih polijemo z oljem in prilijemo vodo. Kuhamo na zmernem ognju 40 minut. Ponudimo ohlajene, omaka pa je primerna za razne testenine. VLOŽENE MELANCANE Sestavine: melancane, vinski kis, olivno olje, sol, poper v zrnju, peteršilj, česen Melancane operemo in jih zrežemo na kolobarje, debele približno pet milimetrov. Peteršilj in česen na grobo narežemo. V loncu zmešamo vodo in kis (1:1), olivno olje (ldcl) na liter tekočine ter zavremo. Dodamo sol in poprova zrna po okusu. Melancane na hitro blanširamo v okisani vodi. V steklene kozarce postopno zlagamo melancane, peteršilj in česen. Zalijemo z vročo okisano vodo, v kateri smo blanširali melancane. Kozarce močno zapremo in pustimo, da se ohladijo. SARDELE Z OMAKO Sestavine: 800 g sardel, bela moka in oljčno olje Za omako: velika čebula, 3 stroki česna, 2 dl vinskega kisa, 1 dl belega vina (malvazija), sol, poper, lovorjev list in rožmarin Sardele pomokamo in jih opečemo na oljčnem olju. Dobro ocvrte položimo v globoko posodo. Na ostanku olja popečemo čebulo, sesekljan česen, dodamo rožmarin, lovorov list, sol in poper. Premešamo ter dolijemo vinski kis in vino. Ko zavre, pustimo, da se še pokuha. Omako prelijemo po sardelah. Ponudimo kot hladno začetno jed. RIBJE POLPETE Sestavine: 500 g različnega ribjega mesa, 3 jajca, sol, poper, muškatni orešek, 14 dag masla, 200 g bele moke, 4 dl vode Iz masla, moke, vode in ščepca soli naredimo maso, ki jo med mešanjem kuhamo, da se primerno zgosti, nato pa jo odstavimo, da se ohladi. Dodamo zmleto ribje meso, jajca, sol, poper ter vse dobro zmešamo. Oblikujemo manjše kroglice, jih povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter SIPE Z BLITVO IN POLENTO Sestavine: oljčno olje, čebula, sipe, blitva, sol, poper, malo vode Za polento: koruzna moka, voda, sol, zabela (oljčno olje ali mast) Priprava: Na oljčnem olju popražimo narezano čebulo. Dodamo očiščene, oprane in na koščke narezane sipe. Dušimo, dokler se ne zmehčajo. Občasno prilijemo malo vode, nato dodamo še oprano in narezano blitvo, poso-limo, popopramo in dušimo naprej, dokler se še blitva ne zmehča. Po potrebi prilivamo vodo, da dobimo primerno gosto jed. Polento v kotličku kuhamo najmanj pol ure, in sicer tako, da v slan krop najprej stresemo malo koruzne moke, premešamo, nato stresemo ostalo moko ter kuhamo s palantarjem; malo pred koncem dodamo še žlico oljčnega olja (ali masti). Polenta ne sme biti pretrda. Ko je kuhana, jo stresemo na večji krožnik; na sredi naredimo vdolbino in čez prelijemo sipe z blitvo, pustimo nekaj časa, da se vpijejo v polento, in ponudimo. RIŽOTA S ŠKOLJKAMI • 200 griža • 500 g klapavic • 500 g lepotk • 1 rdeča čebula • 50 g suhih jurčkov • 0,5 dl olivnega olja • 0,5 dl suhega belega vina • pribl. 4 dl ribje osnove • sol Školjke temeljito očistimo. Meso klapavic izluščimo. Suhe jurčke namočimo v mlačni vodi. Zafranove niti namočimo v nekaj žlicah ribje osnove. Ribjo osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. Ribjo osnovo lahko nadomestimo s čisto govejo juho, pa tudi z vročo vodo. V posodi segrejemo olivno olje, na katerem med mešanjem svetlo rumeno prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo ožete jurčke in med mešanjem pražimo 2 minuti. Primešamo riž, prilijemo toliko vroče ribje osnove, da je pokrit, ter počasi kuhamo približno 5 minut. Ko je riž na pol kuhan, dodamo oboje školjke ter kuhamo še 3 minute. Nazadnje dodamo namočen žafran, prilijemo belo vino, premešamo in počasi kuhamo še približno 2 minuti, da riž skuhamo na zob (al dente). led ponudimo kot toplo predjed s kozarcem suhega belega vina, kakršnega smo uporabili pri kuhi. Tipična morska jed zaradi močne začimbe zahteva bolj aromatično suho belo vino. Nasveti « Školjke za 30 minut namočimo v hladno, blago soljeno vodo, potem pa jih zdrgnemo s trdo ščetko in odstranimo brado. • Školjk med kuhanjem ne mešamo, ampak posodo, v kateri jih pripravljamo, le potresamo. ■ S školjkami ravnamo izredno previdno; sveže školjke so zaprte! Če je katera odprta le za špranjo, po njej potrkamo z noževo konico; če se tudi tedaj ne zapre, jo izločimo. Brez razmišljanja zavržemo tudi vse školjke, ki ostanejo zaprte tudi po kuhanju. Vse našteto je razlog, da školjk vedno kupimo nekaj več, kot predvideva recept. Zanimivosti Žafran je najdražja začimba na svetu. Za pridelavo enega kilograma začimbe morajo ročno natrgati 140.000 do 250.000 cvetnih brazd. Po nekaterih virih je številka celo višja. OCVRTI POLŽI IN POLŽI V OMAKI Kot zelo okusno prilogo lahko ponudimo ocvrte polže, ki jih posolimo, povaljamo v moki in ocvremo na oljčnem olju. Ko porumenijo in se zmehčajo, so pripravljeni, da jih ponudimo. Sestavine 50 polžev, 2 žlici olivnega olja, 10 dag masla za polže, 1 majhna čebula, 1 rezina korena, zelene, 1 korenček, 1 dl suhega belega vina, 1/2 žličke timijana, poper Priprava V manjši posodi segrejemo olivno olje in mu dodamo na lističe narezano čebulo ter nariban korenček. Ko čebula postekleni, vmešamo zeleno in maslo za polže. Na blagem ognju pražimo eno minuto, potem zalijemo z vinom, vmešamo polže ter začinimo s timijanom in poprom. Posodo pokrijemo in polže na najblažjem ognju dušimo 20 minut. Potem posodo odkrijemo in na višjem ognju omako nekoliko povremo. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 22 Ivančna Gorica, maj 2006 SMESNiCI Angelca je mati dvojčkov, Ker sta se ji zdela fantiča precej poredna, je nekoč zavzdihnila: «Vse, kar si želim za rojstni dan, je, da bi imela dva pridna in ubogljiva otroka.« Eden od dvojčkov na to: »Joj, mami, potem bomo pa kmalu štirje!« Strojevodja Anton v zakonu dolgo časa ni imel otrok, potem pa so se mu nenadoma rodili četverčki. Tedaj se je ves vzhičen pohvalil pred prijatelji: »Dober strojevodja pač zna nadoknaditi zamudo.« UGANKE ŠALJIVKE 1. Kakšno železo so pridelovali v starejši železni dobi? 2. Kateri del naše oprave je najbolj zgovoren? 3. Kdo nosi klobuk, čeprav nima glave? 4. V čem sta si podobna hrast in knjiga? 5. V jati je 25 kokoši. Koliko je petelinov? ODGOVORI: 1. staro, 2. čevlji, saj imajo dva jezika, 3. jurček, 4. oba imata liste, 5. nobenega lahka križanka 0 E o 0 0 A o A 0 E A A 1 A 0 E Spomladi nas narava preseneti s čudovitim zelenjem. Uspešni reševalci križanke boste v poudarjenem navpičnem stolpcu zvedeli, katero zelenilo to omogoča. PESNISKI DODATEK KRIŽANKI Da se preveč ne bi potili, smo vam vokale že rešili. Dodajte le še konsonante in prišli boste do poante. Če bodo tujke za zamere, bo pa drugič več manire. Tudi to je v dobri veri, da vse vrstice so na štiri. LS Vodoravno: 1. slonov zob, 2. ozračju neškodljivo prevozno sredstvo, 3. s hribčki obdana ravnica, 4. ratar, 5. pesnik, 6. opica (ljudsko), 7. orodje za brušenje, 8. mastna tekočina KVIZ 1. Katerih naselbinskih imen je v naši občini največ? a) Goric b) Kalov c) Sel 2. Kateri žarki so pri radioaktivnem sevanju najprodo-rnejši? a) alfa b) beta c) gama 3. Kako so naši staroveški predniki imenovali obrambno utrjene vzpetine? a) gradišče m tabor cj roje 4. S kom bi se morali posvetovati ljudje, ki imajo težave z nespečnostjo? a) s polhom b) z volkom c) z dihurjem 5. Koliko arov je obsegala stara površinska enota oral? 6. Kako imenujemo žito, ki ga sejemo spomladi a) zgodnje žito b) j aro žito cj kleno žito 7. Kdaj je živel Napoleon? a) v zrelih letih J. V. Valvasorja bj v mladih letih F. Prešerna c) v času J. Jurčiča Rešitve iz prejšnje številke: 1. b, 2. c, 3. c, 4. Ambrus, 5. a, 6. a. 7. burja. - Kaj pa počno tile trgovci? - Trenirajo, kako bodo zaokroževali cene navzgor. FOTO REBUS V prejšnji številki je bila prvič zastavljena slikovna uganka. Objavljeni sta bili dve podobi: ena z oslom, druga z ledenimi svečami. Iz tega se je dalo sorazmerno lahko oblikovati znan slovenski pregovor: »Osel gre le enkrat na led«. Vsem, ki ste našli to ali kako drugo ustrezno rešitev, gredo iskrene čestitke. Tudi tokratni podobi sta izhodišče za znan sloven- ski pregovor. Delo bo nemara za spoznanje težje kot zadnjič. Poskusite. ČEBELARSTVO OGLEJSKI ŠKOF HRIB NAD LOKVAMI PRI NG PEKING»<; ŠANGHAJ' AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER (COLIN) PRVOTNI PREBIVALCI HAVAJEV ROSA NA HLADNIH TANJSI TRAM AZIJSKA DRŽAVA V VOJNI MESEC, V KATEREM NASTAJA VINO PROS-TOSTNA KAZEN SREDINA JEZICE DARMNOV RAZVOJNI NAUK JAZ, ?, ON IGOR PRIMC TELESU PODOBNA SNOV BIK, KI SO GA CASTUJ STASI EGIPČANI SUNKOVIT VETER, KI PIHA Z ZALEDNEGA HRIBOVJA PROTI MORJU SVETNIK, KI GODUJE 29. SEPTEMBRA ČCTALEC RUSKI SKLADAT. (RIMSKI) PAS ZA PREVEZO-VANJE KIMONA RADO LENČEK POKOJNI SIRSKI VODITELJ (HAFEZ) IRIDIJ ZAČETEK ŠTETJA BALETKA VRHOVEC STARI OČE, DEO VINO TEČE, NAJ ŠE .TEČE ? CVRSTINA TELESA LUSKE 3. NEZNANKA V MATE-MAUKI IGRALKA JOUE SVEŽA IDEJA SLOV. ŠPORTNI DNEVNIK OLIVER TWIST STANE MANCINI EDEN OB DRUGEM, SKUPAJ ENOTA ZA KOLIČINO ALKOHOLA V PIJAČI TISTO NEKAJ, ONEGA SODNIK V MUSLIM. OKOLJU SORODNICA SMREKE VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA ERMIN SILJAK GREGOR STRNIŠA IT AL. TENORIST (BENIA-MINO) TELUR VISOKA IGRALNA KARTA NAŠA SOPRA-NISTKA (ONDINA) AVTOR MARKO BOKALIČ BREZ POMOČI DRUGIH SAMO-OPRAŠITEV IME AM. RAKET, KI SO LETELE NA LUNO RAČUNAL. OBUKOV. MATEVŽ BOKALIČ SUNEK ZRAKA SKOZI PRIPRTA USTA KMETIJSKO SREDIŠČE V SRB. POKR. ŠUMADIJl QVLA-Ž1TEV DISNEY SLOV. SLIKARKA (ALENKA) ZELENKASTA RUDNINA - SLAJMER TIRNO DENAR V PROMETNO GOTOVINI SREDSTVO (ŽARGON.) OKRASNI KAMEN SIRJAVA «ssp Ivančna Gorica, maj 2006 23 Naj krasna cvetka klije, kjer blago tvoje spi srce. ZAHVALA V 43. letu starosti je za vedno odšel v prezgodnji grob naš dragi mož, očka, brat, stric in prijatelj slavko cencel iz Šentvida pri Stični 105 Ob boleči izgubi ljubega moža in očka se žena Tatjana in otroci zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom ter krajanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej iskrena hvala za vso denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu županu in ravnatelju Jerneju Lampretu ter učiteljicam 1. in 3. razreda OŠ Ferda Vesela za moralno podporo in denarne prispevke. Posebna zahvala pa Maksu Jerinu, ki nam ves čas stoji ob strani in nam nesebično pomaga pri vseh težavah. Hvala tudi za sveto mašo na Gradišču - Slavcu v spomin. Žena Tatjana ter otroci Andrej, Klara in Bon.it Bog, ki dela vsa plačuje, naj ti da nebeški mir. ZAHVALA V 92. letu starosti je Bog poklical k sebi ___ vido kavšek roj. Glavan Pavlovo mamo z Malega Crnela Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, za sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu in gospodu opatu Antonu Nadrahu za pogrebno mašo ter ivanškemu cerkvenemu pevskemu zboru za petje v cerkvi in na pokopališču. Hvala gospe Štefki za poslovilne besede in vsem, ki ste zanjo molili. Hvala Perparjevim in cvetličarni Jana, Julijani pa še posebna zahvala za vso skrb in delo. Utihnil je škrjančkov, rož in žita žareč od sonca in sinjine poletni dan odhaja čez planine ... (C. Golar) ZAHVltl Umrla je naša draga mama antonija uršk s Kamnega Vrha pri Ambrusu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od nje. Hvala tudi dr. Stanku Vidmarju in dr. Davorinu Kastelicu za vso skrb in pomoč v času njene bolezni ter gospodu Urošu Švarcu za lepo opravljen pogrebhi obred. Sin Jože ter hčeri Vesna in Silva J ZAHVALA ob smrti antona femca z Obolnega 2 (17. 9.1936-18. 3. 2006) Od njega smo se poslovili 22. marca v Javorju pri Bogen-šperku. Hvala vsem, ki ste prispevali k lepemu slovesu in z nami delili bolečino nepričakovane izgube. Vsi žalujoči igPB \ Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. A pošle so ti moči in utrujen zaprl si oči. _w ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in stric franc rovanšek iz Šentvida pri Stični 89/d Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, društvu upokojencev, kolektivu Konfekcija Saša ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in dober namen. Hvala gospodoma Janezu Petku in Jožetu Koželju, vsem, ki ste molili zanj, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se Lovski družini Šentvid za lepo organizacijo pogreba, za častno stražo, poslovilni govor in opravljen pokop. Hvala vsem članom sosednjih lovskih družin za tako veliko spremstvo ter rogistom za zaigrane poslovilne pesmi. Iskrena hvala g. župniku Stanetu Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Hvala Perparjevim za pomoč in pogrebne storitve ter cerkvenemu pevskemu zboru za poslovilne pesmi. Žalujoči vsi njegovi I_I ZAHVALA Ustavilo seje utrujeno srce, zamrla je njegova beseda, izginil je njegov nasmeh - odšel je naš janez zur6a sl iz Šentpavla Tolaži nas misel na nesebično pomoč sorodnikov, vašča-nov, sodelavcev in prijateljev. Hvala za darovano cvetje, sveče, dobre namene in svete maše. Posebna zahvala Osnovni šoli Brinje Grosuplje, podjetju Akrapovič, Pošti Slovenije, Gostilni Štorovje ter Turistič-no-vinogradniškemu društvu Čatež. Iskrena hvala župniku Kerinu, pevcem, družini Perpar ter govorniku KZ Stična. Hvala za številno spremstvo v prezgodnji grob, za vaše molitve in lepe misli. Vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek alojz kastelic iz Velikih Pec pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste zanj molili in ga pospremili na zadnji poti. Njegovi domači ■h. Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, svakinja in teta marija urbančic s Kala pri Ambrusu 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za maše in gradnjo novega župnišča. Hvala tudi vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Hvala moškemu pevskemu zboru, sosedom in Perparjevim za pogrebne storitve. Hvala pa-tronažni službi ZD Ivančna Gorica za obiske na domu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V prvih pomladnih dneh smo se tiho poslovili od pavline vencelj ^ Vrežgove mame iz Petrušnje vasi Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pozornost v času njene ostarelosti, ko so jo obiskovali in se z njo srečevali tudi v jeseni njenega življenja, z nami pa sočustvovali v zadnjih trenutkih njenega slovesa od nas. Iskrena hvala osebju DSO Grosuplje, ki ji je v zadnjem letu lajšalo dneve življenja. Hvala župniku Stanetu Kerinu, g. Jožetu Koželju, pevcem za sočutno zapete žalostinke in družini Perpar. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in dober namen ter jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni m Ivančna Gorica, maj 2006 NABOŽNA ZNAMENJA Krščanstvo seje v naše kraje razširilo že v rimski dobi, to je malone pred dvema tisočletjema. Vendar je bilo tedaj omejeno le na večja urbana središča in nekatere vojaške postojanke. Podeželski staroselci pa so še dolgo potem ostali naravoverci, to je častilci življenjsko pomembnih naravnih pojavov. Močnejši vpliv krščanske vere je v naše predele segel šele v stoletjih med obema tisočletjema. Pri postavljanju nabožnih znamenj so se prednamci verjetno zgledovali po Rimljanih, ki so svojim bogovom in naselbinskim zavetnikom pogosto postavljali zidne oltarčke in druge naprave. Prvotna krščanska znamenja se kajpak niso ohranila. Kapelice (»pili«), križi (»bogci«) Marijina znamenja (»ma-rije«) in drugi obpotni pomniki, ki jih pogosto videvamo po naši deželi, so bili večinoma narejeni v zadnjih stoletjih preteklega tisočletja. Naši predniki so jih večinoma postavljali v zahvalo Bogu, sveti družini in svetnikom za ozdravljenje in za srečno vrnitev iz vojske ali zdomstva, največ iz Amerike. Lepo število pomnikov je bilo postavljenih tudi na krajih nepredvidene smrti; znamenje naj bi ohranjalo spomin na pokojnika in pripomoglo k zveličanju njegove duše. Po grobi oceni naj bi bilo v naši občini okoli tisoč kapelic, križev, marij, zidnih oltarčkov in drugih nabožnih znamenj. V to število so všteta tudi znamenja, ki jih danes ni več, so pa zanesljivo ohranjena v človeškem spominu. Tovrstnim sledovom po-božnosti naših prednikov bomo v kotičku Nabožna znamenja posvetili nekaj več pozornosti; tako bomo v vsaki številki našega časnika v grobih obrisih opisali eno znamenje. Na žalost je zgodovina nastanka večine pomnikov z nabožno vsebino že utonila v pozabo. Nekaj tega pa bo mogoče vendarle še ohraniti zanamcem. Začeli bomo z ambruško župnijo, ki je prva po abecedi, in potem sledili črkovnemu zaporedju. LS IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Predmet, ki ga prikazuje današnja podoba, ni tako pogost v naših domovih. Večkrat pa ga vidimo drugod, zlasti v nabožnih zgradbah, zato njegovo prepoznavanje in poimenovanje ne bo pretrd oreh. Vsem reševalcem se lepo zahvaljujem za pošto in pozdrave, ki ste jih priložili rešitvam. Tudi z moje strani bodite prijazno pozdravljeni. Lepo se zahvaljujem vsem, ki mi ustrežljivo ponudite svoje etnološke predmete za fotografiranje. Priporočam se tudi za naprej. LS AJZKOVA KAPELICA V AMBRUSU Nekaj deset metrov južno od župnijske cerkve v Ambrusu, ob cesti, ki vodi skozi vas, že dobro stoletje stoji zidano znamenje, imenovano Ajžkova (po nekaterih virih tudi Anžkova) kapelica. Ime se nanaša na Muhičeve, po domače Ajžkove (Anž-kove) iz Ambrusa. Pri hiši so imeli devet fantov. Jakob se je oženil v domači vasi, ostali bratje pa so šli v Ameriko in od tam v zahvalo za srečno pot čez Lužo poslali denar za gradnjo malega božjega hrama. S pomočjo vaščanov ga je na vzpetinici z imenom Griček postavil brat Jakob in vanj umestil podobe svete družine, delo podo-barja Konrada s Tirolske. Kapelica je bila blagoslovljena v maju leta 1904. Pred dobrim desetletjem so vaščani kapelici obnovili streho in notranjost, zunanje zidovje, ki je tudi že načeto, pa še čaka obnove. V sedanjem času za kapelico skrbi Ivanka Perko ob pomoči še nekaterih drugih vaščank iz Ambrusa. Bog daj, da bi kapelica še dolgo ohranjala spomin na pobožne Ajžkove fante, ki so že pred mnogo leti v tuji zemlji legli k večnemu počitku. LS Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje 4fm/žVf Grosuplje d.o.o. ■=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI N AS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ivančna Gorica, maj 2006 t ■ - - "V,,." i aiHi '/ s ii j i Ugoden ii ali up vsahovrslniii mm-tlimo, peres**ic. žioiili vtožftor. divanof. hiu&shiii garnitur m io ielfo. Žime M etrih f vsefc vrsten io hoiiCinafi i «tac Komentar: Očitno so bili moji daljni sorodniki dosti bolj iznajdljivi in gospodarni. Kaj hočemo, rod se spreminja na slabše. 25 * lt\ DOgRO VOLJO » KAKO JE JOŽEF MAHI J O DELOŽIRAL "SEVERNA" STRAN ^ LEfiPoU>S£v £R Ivančna Gorica, maj 2006 Cerovska Tirnica po legi in obliki povsem ustreza podobi drugih vzpetin s tem imenom. Na kupu je predvsem pepel iglavcev, ki je siromašen s kalijem. Za pridobivanje pepelike je najboljši bukov pepel. XCIII. REKORD: DESETKRAT V DESETEM BRATU GORA PEPELA Ko sem v zgodnji pomladi na Kremenjeku videl nenavadno velik kup pepela, sem nehote pomislil na čase pred poldrugim stoletjem. Tedaj so namreč pepel imeli za dragoceno surovino, iz katere so kuhali pepeliko, po domače patošel. Skoraj v vsaki večji vasi je bil patošler, ki je odkupoval in predeloval pepel. Surovino so gospodinje spravljale v kadi in jo oddale pepelarju, ko je šel z vozom skozi vas. V goste platnene vrečke so pepel zbirali tudi pastirji med pašo in zanj pri zbiralcu iztržili kak krajcar za nujne potrebe. Med kuhanjem se je iz pepela izlužila kalijeva sol pepelika. V snovnem pogledu je to kalijev karbonat s formulo K^CO,,. Ta po dekarbonizaciji preide v čistejši kalijev oksid (K,0), ki so ga uporabljali za pridobivanje stekla in za kuhanje mila. S surovim pepelom so gnojili tudi travnike in prali perilo. Pred sto leti so pepel nadomestile druge surovine. Tedaj je pepelarjenje prenehalo, kar je bilo po svoje tudi dobro, sicer bi gozdna tla preveč osiromašili s kalijem. LS V vasi so imeli večjo kapelico in v njej sveto družino: božjo mater Marijo z detetom v naročju in Jezusovega red-nika Jožefa poleg. Kipa sta bila lesena in ne dosti manjša od povprečne človeške postave. Božji hramek je bil star in potreben temeljite obnove, zato je lastnik najel vaškega »slikarja«, da mu v čim večji meri povrne nekdanjo podobo. Slikarja so klicali Jože, čeprav je bil v krstnih bukvah zapisan za Jožefa. Jože, uradno Jožef, se je prvega sončnega dne skrbno lotil dela. Najprej je s podstavka snel Marijin kip in ga spoštljivo postavil pod lipo zraven kapelice. Po naključju je prav tedaj mimo prišla Marjeta, jako pobožna vaščanka. Osuplo je obstala pred postavljeno podobo in strogo prijela Jožeta: »Kdo je Marijo ven dal?« »Jožef,« je odrezavo odgovoril »re-stavrator«. Marjeta je najprej ostro pogledala svetega Jožefa, ki je še stal v kapelici, nato pa odločno odmajala z glavo: »Eja, to ne bo držalo; sveti Jožef je bil preveč bogaboječ mož, da bi kaj takega storil.« In je godrnjaje odšla svojo pot. »Župnika vprašaj, če ne verjameš, je vse v bukvah zapisano,« kliče Jože za njo in se pri tem drži kar se da resno. Če je Marjeta po tistem šla k žup- niku, ni znano, vemo le to, da je bila skupaj z drugimi vaščani zelo zadovoljna, ko je kapelica v maju ponovno zasijala v nekdanji lepoti. V njej je na svojih mestih spet stala lepo obnovljena vsa sveta družina. LS CEROVSKA TIČNICA V nekaj zadnjih nadaljevanjih smo zvedeli, da so tičnice manjše vzpetine, na katerih so naši nara-voverni predniki opravljali del svojih pobožnosti, to je žrtvovanje ticam, prenašalkam duš pokojnih na oni svet. Tičnice se redno pojavljajo v bližini gradišč in drugih staroveških objektov, zato so nadvse pomembne za spoznavanje naše starove-ške preteklosti. Zlasti utrjujejo vedenje o etnični pripadnosti železnodobnih gradiščarjev, ker so nam ti zapustili večje število slovensko zvenečih imen, med njimi tudi tičnice. Tičnica, o kateri bo danes tekla beseda, je z območja Temenice. Leži visoko na levem bregu potoka Bukovice. Tam se razprostira nekdaj gosteje poseljena vas Bukovica z več zaselki. Tičnica leži nekoliko severneje nad zaselkoma Cerovec in Vrvišče, zategadelj sem vzpetino poimenoval cerovska Tičnica. To starodavno ime je znano le še nekaterim najstarejšim prebivalcem teh krajev; zatorej je manjkalo le še malo, pa bi ime za vedno utonilo v pozabo. Tako kot v številnih drugih, tudi v cerovskem primeru okoličani ne znajo pojasniti, od kod skrivnostno ime oble vzpetine. Upoštevajoč načelo, da so tudi druge tičnice skoraj vedno v širšem območju nekdanjih gradišč, smemo tudi tu pričakovati vsaj rahle sledi nekdanjih obrambnih naprav. Morda je bilo nekakšno gradišče na obli vzpetini vzhodno od Tičnice v smeri proti Vrvišču. Naravne danosti za gradnjo staroveške fortifikacije so tam vsekakor dane. Nekaj kilometrov severno od tod je še ena vzpetina, primerna za nekdanje obrambne namene. To je hrib, ki leži že na območju občine Šmartno in mu pravijo Lectov grad. Tudi to ime je zavito v temo, na terenu pa ni znamenj kakšnega gradu. Ime po lectu je znano tudi drugod in dobesedno pomeni stavba iz sladkarij. Morda so ljudje s tem imenom hudomušno poimenovali staro leseno stavbo, ki je spominjala na hišico iz pravljice o Janku, Metki in čarovnici ali podobni pripovedki. Možno je tudi, da je hrib z imenom Lectov grad dobil ime po nekem lastniku, živečem v davnini. Vsekakor je cerovska Tičnica eno izmed znamenj, ki dopušča možnost, da je bila v temeniški dolini nekoč organizirana staroveška gradiška skupnost. Zanesljivo potrditev bi kajpak dale le natančnejše raziskave. POOllSTfK KRAM S&f ' Triindevetdeseti Klasjev rekord je v primerjavi z večino drugih nekaj posebnega. Nanaša se na rekordno število amaterskih igralskih nastopov pri uprizoritvi enega samega literarnega dela. Rekord ima Ciril Jurčič z Muljave, ki je z različnimi vlogami že desetkrat nastopil v Desetem bratu. Cirilova igralska bera iz dramatizacije romana svojega slavnega sorodnika je takale: štirikrat je igral desetega brata, petkrat je bil Piškav in enkrat Benjamin; vse skupaj torej deset vlog. Toliko igralskih nastopov v enem samem dramskem delu na na- šem območju zagotovo nima nihče, zato Cirilu brez pomisleka priznavamo Klasjev rekord in mu iskreno čestitamo. Naš re- korder seveda ni nastopil samo v Desetem bratu, temveč tudi pri uprizoritvi drugih, večinoma Jurčičevih literarnih del. Vseh Ciril Jurčič kot Deseti brat iz leta 1966 vlog je bilo doslej okoli štirideset, kar je spet rekord, ki pa ga bomo »uradno« priznali ob drugi priložnosti, kajti verjamemo, da Ciril v igralstvu še ni rekel zadnje besede.