III
IZVESTJE
DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V CELJU
1933-1934
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA V CELJU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1933./1934.
CELJE 193 4.
IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU
Učiteljski zbor
A)	Izpremembe.
1. Suplent Hdlešič Miroslav je bil z odi. min. prosvete Snbr. 25764 od dne 4. avg. 19.33. dodeljen II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani in z dnem 11. avg. razrešen službovanja na zavodu.
2. Profesor Boršnik Marija je bila z odi. min. prosvete Snbr. 25535 od dne 3. avg. 1933. premeščena z drž. realne gimnazije v Leskovcu in je dne 5. sept. nastopila na zavodu službo.
3. Suplent Melihar Stane je bil z odi. min prosvete Snbr. 25535 od dne	3.	avg.	1933. premeščen	z drž. realne	gimnazije	v	Mariboru in	je
dne	2.	sept.	nastopil na zavodu službo.
4. Učitelj veščin Ščuka Florijan je bil z odi. min. prosvete Snbr. 25535 od dne 3. avg. 1933. premeščen z drž. realne gimnazije v Murski Soboti in je dne 4. sept. nastopil na zavodu službo.
5. Profesor dr. inž. Perpar Marija je bila z odi. min. prosvete Snbr. 25535 od dne 3. avg. 1933. premeščena z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani in je dne 5. sept. nastopila na zavodu službo.
6. Profesor Globočnik Olaf je bil z odi. min. prosvete Snbr. 25535 od dne	3.	avg.	1933. premeščen	na drž. realno	gimnazijo	v	Brodu	in	dne
31. avg. razrešen službovanja	na zavodu.
7. Suplent Sovdat Marija je bila z odi. min. prosvete Snbr. 25535 od dne 3. avg. 1933. premeščena na drž. realno gimnazijo v Mariboru in dne 14. avg. razrešena službovanja na zavodu.
8. Kontraktualni suplent Polimante Klavdija je bila z odi. min. prosvete Snbr. 37844 od dne 16. okt. 1933. premeščena z drž. realne gimnazije v Vel. Bečkereku in je dne 31. okt. nastopila na zavodu službo. Z odi. min. prosvete Snbr. 2088 od 21. febr. 1934. ji je prestala drž. služba.
9. Profesor Bitenc Mirko je bil z odi. min. prosvete Snbr. 38604 od dne 18. okt. 1933. premeščen na drž. realno gimnazijo v Murski Soboti in z odi. min. prosvete Snbr. 41148 od 1. nov. 1934. dodeljen zavodu na službovanje.
10.	Profesor Nemanič Ernesta je bila z odi. min. prosvete Snbr. 40331 od dne 4. nov. 1933. premeščena z drž. učiteljske šole v Mariboru ter z odi. min. prosvete Snbr. 41148 od dne 9. nov. 1933. dodeljena drž. realni gimnaziji v Murski Soboti v službovanje. Z odlokom min. prosvete Snbr. 1172 od 16. jan. 1934. je bila premeščena na drž. realno gimnazijo v Mariboru.
11.	Dipl. študentka filozofije Mrvoš Desa je bila z odlokom min. prosvete Snbr. 9506 od dne 30. marca 1934. nameščena kot honorarna nastavnica in je dne 16. aprila nastopila na zavodu službo.
B)	Dopusti.
1. Profesor Fabjančič Milan je imel bolezenski dopust od 25. nov. do 9. dec. 1933. (odi. kr. banske uprave IV. No. 16296/1 od dne
9.	dec. 1933.) in od dne 10. jan. do 28. marca 1934. (odi. kr. banske upr. IV. No. 966/1 od dne 19. jan. 1934. in min. prosvete Snbr. 5447 od dne 22. febr. 1934.).
2. Honorarni nastavnik Hanželič Rudolf je imel bolezenski dopust od
15.	do 31. nov. 1933. (odi. kr. banske uprave IV. No. 15531/1 od dne
20.	nov. 1933.).
3. Suplent Liška Janko je imel bolezenski dopust od dne 1. do 28. junija 1934. (odi. kr. banske uprave IV. No. 7913/1 z dne 6. junija 1934.).
C)	Profesorski zbor po stanju
»cn	Priimek		(ilflvnfi in	Ime nastavniške			Skupina (in stopnja),		
o. ra N	in ime	Zvanje	vJIcl V 11(1 111 vzporedna stroka	službe na dan 1. junija			po kateri prejema plačo, in datum, kdaj jo je dosegel		
1.	Mravljak Franc .	direktor	Latinščina, Grščina, slovenščina	231.	8 m	15 d.	IV/1	2. II.	1932.
2.	Holeček Pavel . .	profesor	Latinščina, Grščina, nemščina	28 „	8 „	16.	III/2	29. XII.	1930.
3.	Bračko Ivan . . .	n	Latinščina, Grščina, slovenščina	27 „	8 „	16 „	IV/1	29. XII.	1929.
4.	Napotnik Josip . .	n	FrancoStina, NemäCina	22 „	8 .	15.	IV/2	29. III.	1932.
5.	Orožen Janko . .	n	Slovenščina, Zgodovina, zemljepis	22 „	3 „	n	V	23. XII.	1929.
6.	Dr. Zelenik Karel	n	Francoščina, Nemščina	18 „	11 .	»	V	10. XII.	1931.
7.	Brodar Srečko .	n	Prirodopis, fizika, matematika	18 „	11 .	n *	v	12. II.	1931.
8.	Stante Valentin .	*	Prirodopis, fizika, matematika	10 „	3 „	12 „	VI	29. III.	1932.
9.	Mlinar Ivan . . .	n	Zgoilovina, Zemljepis	7 „	8 .	11 ,	VII	24. X.	1930.
10.	Kovačič Peter . .	n	Verouk	to.	9 „	n	VIII	19. XI.	1930.
11.	inž. ilr. Perpar Marija .	n	Kemija, FliiKa, matematika	6,	6 .	24 „	VIII		
12.	Dr. Blaznik Pavel	n	Zoodovina, Zemljepis	5 „	4 „	18 .	VIII	4. II.	1932.
13.	Fabjančič Milan .	n	Slovenščina, Francoščina	10,	10 „	16 .	VIII	7. III. 1932	
14.	Drobne Rudolf .	»	Nemščina, latinščina	8.	5 „	16.	VIII	22. VI.	1932.
15.	Modrijan Danilo .	n	Matematika, Fizika	8,	5 „	16 „	VIII	25. VI.	1932.
16.	Bitenc Mirko . . .	n	n n	11 »	1 »	9.	VIII	25. VI.	1932.
17.	Gorup Änton . .	n	l n n	6,	2 „	6 .	VIII	28. XII.	1932.
18.	Boršnik Marija	»	Slovenščina, nemščina	4,	5 „	23 „	Vlil	16. XII	1932.
19.	Dr. Jaklič Franc .	n	Verouk	* n	« .	11 .	VIII	18. V.	1933.
20.	fldlešič Miroslav .	n	Fizika, Kemija	3,	7 .	5 „	VIII	27. X.	1932.
21.	Rudolf Branko . .	suplent	Prirodopis, peologija	3»	2 „	25 „	Pripravnik 7. m. 1931.		
22.	Ster Josip ....	n	Slovenščina, francoščina, nar. zgod.	2 .	6 ,	18 „		14. XI.	1931.
23.	Melihar Stane . .	n	a)	Slovenščina b)	Nemščina	2 n	2 „	5 „		26. III.	1932.
24.	Juričevič Božena		Srbohrv., ruščina,	2 „	2 „	1 ,		31. III.	1932.
25.			itallj., nar. zgodovina				n		
	Liška Janko . . .	it	Slovenščina, franc., n. zgodovina	1 .	2 ,	12 „	»	20. III.	1932.
26.	Dr. Dembic Ema .	n	Francoščina, nemščina	1»	2 *	10 „	n	21. III.	1933.
27.	Dr. Šijanec Fran .	w	Umetn. zgodovina, zgodovina, zemljepis	1 .	2 ,	5,	n	27. III.	1933.
28.	Bolhar Alojzij . .	uCitelj veščin	Telovadba, Stenografija	14 n	8 .	2 „	VII	21. VII.	1932.
29.	Tavželj Stanko .	n	Glasba	9,	1 .	12,	VIII	16. XII. 1931.	
30.	Ščuka Florijan	n	Risanje	9,	7 n	10 „	VIII	11. VI.	1932.
31.	dr. Hanželič Rudolf	honorarni uč. verouka	Verouk						
32.	Mrvoš Desa . . .	honorarna nastavnica	a) zem., b) etnologija c) nacljon. zgod.						
33.	Bolhar Vera . .	mešč. šol učiteljica	Telovadba, Zenska ročna dela						
34.	Trdina Frančiška	osn. Sol. učiteljica	Telovadba						
1.	Kos Martin . . .	služitelj		29 1.	5	m.	1/2	24. XII. 1931	
2.	Trobec Ferdinand			32,	—	15 d	1/3	1. IX. 1932! .	
ob koncu šolskega leta 1933./34.
Skupina (in stopnja),		Kaj je poučeval, v katerih razredih in koliko ur na teden		£		
v kateri je napredoval, in datum napredovanja			fl	‘5 •o o N	Druge šolske obveznosti	Opomba
			Ä.1	OS		
		latinščina: 5a4;	U			Odlikovan z redom sv.
						Seve IV. In iugoslov.
		nemščina: 3c3, 6», 8“ ; latinščina; 6>, 83	16	8	Knjižničar nem. dij. knjižnice	’ krono IV. stopnje
		slovenščina : 4a4; nemščina : 4a', 7»: latinščina: 5b4, 73	17	4a		Odlikovan z redom
		francoščina : le», d3, 5a3, b3, T\ 8“	18	5a	Knjižničar franc. dij. kni.	sv. Save IV. stopnje
IV/2 26. X. 1933.		slovenščina: 2b\ 8*; zemljepis : 82 ; zgodovina : 2b2, 5a3, 83	19	2b	in ref za Sokola	Odlikovan z redom sv. Save V. stopnje
IV/2 20. I.	1934.	francoščina: la3, 2a3, 4a3, b3, c3, fr3	18	2a		Odlikovan z redom sv. Save V. stopnje
IV/2 17. IV. 1934.		prirodopis: 2c3, 63, 7-'; matematika : 2c4: fizika : 4a=, b2, c-; hg.: 3a>	19	2c	Nadzornik dij. org. „Sloge“	Odlikovan z redom iugoslov. krone S. st.
V 30. V.	1934.	prirodopis; lc3, 5a2 b3; fizika. 3b2, c3; matematika: lb4, 3c4; hlg.: 3b>, c*	21	3c	Varuh prirod, kabineta	sv. Save 4. stopnje
VI 21. XI.	1933.	zemljepis: 2b-, 4b2,5a-\ b3; zgod.: 2a3, 4b3,5b3, 63	19	4b	Varuh zem. zgod. kabineta	
Vil 5. I.	1934.	verouk : lc3, d2,2b2, c3,3b~, c3, 4a2,62,72,82	20		Varuh vero-	
					učne zbirke	
VII 5. I.	1934.	fizika : 83, kem,- 4a3, b3, c3, 83; matematika,: ld*	18		Varuh fiz. in	
					kem. zbirke	
		zemljepis : 4a3, 62, 73 ;	18	7		
		zgodovina: 3a3, b3, 4a3, 73		1		
		slovenščina: lbn; sh.: 1b-‘; fran.: Ib3; pp.: 82	12	Ib	Knjižničar slov-	
					dij. knjižnice	,
		srbohrvaščina : 2b'-\ c-';	19			
		nemščina : 3b3, 4b3, c3, Ea3 b3				
			18	5b	Varuh matem.	
		matematika : 2a4, b4, 5a3, b*, 84,			zbirke-in	
		lizika: 73, matematika : lc4, 3a4, b4, 74	19	3b	poslovodja	Dodeljen luk. zav. z min. odi. Snbr. 411B4
		fizika: 3a-; matematika: la4, 4a3, b3. c3, 63	18	6	Nadzornik dij.	od 9. XI. 1933.
					org. „Sloge“	
		slovenščina; la5, 2a&, c5; nemščina: 3a3	18	1a		^ Dodeljena 2. > drž. real. gimn. j v Ljubljani.
		pr.: la3, b3, d3, 2a3, b3, hg.: 4a>, b>, c1, 6‘, 7>,	20		pov. Podml. Rd. kr. In ref.Dij. or.	
		slovenščina: 3a4, b4, 4b4, £,b4; te.: ‘.b2	18	3 a	Knjižničar učit.	Odlikovan z redom lug.
		slovenščina: lc5, 3c4, 6*. V			knjižnice	krono 5. stopnje
			17	1c		
		sh. ; la2, c2, 2a-', 3a2, b2, c2, 4a-’, b2, c2	18		Varuh s.-lir. dij.	
					knj.in p. P. J. st.	
		slovenščina: lds, 4c\ 5a4; sh: Id2	15	1d		
		francoščina : 2b3, c3, 3a3, b3, c3	15			
		zemljepis: tc2, d‘, 3c2, Hc-\				
		zgodovina: 3c3, 4c*	14	4c		
		tel.: lc2, d2,2b2, c*. 3b2, c2,4b2,c2,5 (ab)2, C, 7>	20		Varuh telovad-	
		pe: la2, b-', c2, d2, 2a2, b2, c2;	23		nega orodja	
		ri. • 3a-’, b2, c2: Zbpe1; AVI. zb.2				
		ris.: la2, b2,c2, d2,2a2, b2, c2,4a2, b2, c2,5a2, b2, 6‘	25			
		verouk: la2, b2, 2a2, 3a2, 4b2, c2, 5a2, b2	16			
		zemljepis; la2, b*, 2a* c* 3a2, b2;zg: 2c2	14			
		ženska ročna dela: 1 (ab)2, 2 (ab)2, 3a*	6			
		ženska te!.: l(ab)2, 2(ab)2, 3a«, (ta*, 5a*, (6,7)'	11			
Zaradi Izpromemb v učiteljskem zboru med Sol. letom In »radi bolezenskih dopustov se je urnik itiBd letom petkrat Izpremenll. Nekaj [asa so poutevali strokovni uMtiljI skoraj v vseh predmetih po vet ur preko maksimalne uSne obveznosti.
Letopis zavoda.
1.	Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta
v mesecu avgustu :
a)	Redni učenci:
I. a Izpit so napravile: Cimperšek Majda, Praznik Kosenka, Rakuša Sonja, Uranjek Ivana.
Izpita niso napravile: Benedik Marija, Bratina Angela, Kos Milica, Schönwetter Marija.
I.	b Izpit so napravili (e): Bervar Adolf, Deniša Karel, Hübel Valtruda, Jerič Feliks, Kramar Bogdan, Krumpak Jakob, Matesič Rudolf, Musar Anton, Perdih Karel, Tischler Ana, Vrečer Anton, Wiesberger Franc, Zorec Alojzij.
Izpita ni napravil: Črepinšek Drago.
K izpitu se nista javila: Kandušer Ivan, Trafenik Karel.
I. c Izpit so napravili: Barle Srečko, Bekeš Borislav, Kantušer Božidar,
Krell Robert, Krulc Mario, Sagadin Alojzij, Simončič Maks, Stopar Stanislav, Uranič Dragomir.
Izpita niso napravili: Dremelj Rudolf, Sgerm Rihard, Stornik Anton, Voga Tugomer.
K izpitu se nista javila : Blausteiner Stanislav, Čuješ Stanislav.
II. a Izpit so napravile: Cergol Zdenka, Jelen Danijela, Jug Danica, Sko-
berne Frančiška.
Izpita ni napravila: Rožanc Nives
II. b Izpit so napravili : Finžgar Dušan, Gajšek Branislav, Jeki Gerhard,
Jelovšek Albert, Lahe Josip, Majes Stanislav, Voršič Milivoj.
Izpita niso napravili: Dvoršek Valter, Kolšek Jožef, Koželj Martin, Križan Anton, Sovine Franc, Stock Milan.
K izpitu se niso javili: Fiege Kurt, Herič Franc, Horjak Jožef, Lindič Alojzij, Vengust Janez.
III. a Izpit so napravile: Just Edeltruda, Knez Roza, Mlakar Neva, Stelzer
Ljudmila, Voršič Bogdana.
Izpita nista napravili; Musar Ljudmila, Perger Tatjana.
III.	b Izpit so napravili: Barle Drago, Bonač Marko, Golob Drago, Medved Bojan, Pollandt Herbert, Repič Slavko.
Izpita niso napravili: Jeromelj Viktor, Steblovnik Martin, Stojan Ciril. K izpitu se ni javil: Stožir Stanislav.
III.	c Izpit so napravili: Bregar Ivan, Furlan Zdenko, Gedliczka Janez, Mantel Josip, Milutinovič Bogdan, Ocvirk Gregor, Ograjenšek Slavko, Švare Romuald.
Izpita niso napravili: Čanžek Ivan, Ceč Edvard, Gorinšek Valter, Nunčič Ivan.
V. Izpit so napravili (e): Blaško Vinko, Bothe Werner, Kukec Marija, Lobnikar Älbin, Mejavšek Vekoslava, Ocvirk Maks, Schara Kunibert, Skoberne Älojzij, Varga Ludvik, Vičar Borivoj.
Izpita ni napravil: Herman Josip.
VI. Izpit so napravili (e): Kač Älojzij, Nedoh Franc, Ograjenšek Izidora, Pleteršek Edmund, Safonov Nikolaj, Tacar Franc.
Izpita ni napravila: Medved Nada.
VII. Izpit so napravili (e): Fischer Franc, Horjak Alojzij, Klinc Emil, Kranjc Josip, Likar Svetozar, Pavšič Ljudmila, Petrak Marjan, Pik Boris, Šentjurc Alojzij, Umek Brunon.
b)	Privatni učenci:
I. a	Izpit	je napravila: Kurnik Majda.
II. c	Izpit	sta napravila : Černelč Jožef, Rakun Mihael.
Izpita ni napravil: Janežič Franc.
III. c	Izpit	je napravil: Ajdič Franc.
V.	Izpit	sta napravila: Košenina Nada,	Razlag	Friderik.
VI.	Izpit	so napravili: Hillinger Agneza,	Maček	Friderik.
VII.	Izpit	je napravil: Baumgarten Oton.
2. Nižji tečajni izpit so po popravnem izpitu napravili:
Diermayr Rihard, Favai Karel, Frangeš Terezija, Kopač Josip, Musar Franc, Petelinšek Ludvik, Uranič Ljudmila.
Izpita ni napravil: Sernec Rudolf.
3. Višji tečajni izpit so po popravnem izpitu napravili:
Palir Jakob, Pograjc Franc, Ržimek Robert, Skoberne Friderik.
4. Drugi važnejši dogodki.
+ Osmošolec Franc Lečnik.
Več let je prizanesla kruta smrt šolski mladini celjske gimnazije. V preteklih velikih počitnicah pa je segla s svojo ledeno roko po mladeniču, ki je korakal z najlepšimi ideali solnčnemu življenju naproti. V sredo, dne
2.	avg. 1933. je dospela v Celje pretresljiva vest, da je v triglavskem po-
gorju ponesrečil osmošolec Franc Lečnik, sin uglednega celjskega jüvelirja Fr. Lečnika. Pokojnik je bil agilen član Savinjske podružnice TK Skale in SPD ter je bil kljub svoji mladosti že na glasu kot rutiniran plezalec. Bil je skromen, tih in prikupljiv značaj, priljubljen ne le pri součencih, ampak tudi pri svojih vzgojiteljih in pri vsakomur, kdor ga je natančneje poznal. Pogreba, ki se je vršil dne 5. avg. na celjskem okoliškem pokopališču, so se udeležili tudi zastopniki zavoda in njegovi součenci. Poslovil se je od vzornega dijaka v imenu zavoda prof. Janko Orožen in v imenu sošolcev sedmošolec Umek z zagotovilom, da ga bodo učiteljski zbor in součenci ohranili v najlepšem spominu.
Profesor Josip Kožuh — osemdesetletnik.
Naj bo krušnemu očetu celjske gimnazije o priliki osemdesetletnice rojstva posvečenih tudi na tem mestu nekaj besed. Prof. Kožuh se je rodil
22.	marca 1854. v Dvoru pri Polhovem gradcu. Študiral je na Dunaju in v Gradcu zemljepis in zgodovino, nato pa posvetil kot šolnik vse svoje moči kulturnemu napredku slovenskega življa v goriškem in koperskem okraju. Tu je kot večletni šolski nadzornik odlično sodeloval pri učnem načrtu za primorske osnovne šole, se pa tudi sicer narodno in gospodarsko udejstvoval. Srečna usoda ga je leta 1899. napotila v Celje, kateremu je ostal zvest do danes in kjer je kot mož dela izvršil mnogo koristnega in dobrega. Do prevrata je poučeval na samost, nemško-slovenskih gimnazijskih razredih, kjer nam je vzgojil na tisoče zavednih slovenskih gospodarjev ter narodno kulturnih delavcev. Dijakom je bil izvrsten, izredno blag ter očetovsko skrben učitelj ; vsi ga imajo v najlepšem spominu. Ko je stopil 1. 1922. že na popolni slovenski gimnaziji v zaslužen pokoj, ni odložil vsega svojega dela, ki ga je desetletja z najlepšim uspehom vršil v korist slovenskemu dijaštvu. Ostal je kot predsednik na čelu Dijaške kuhinje, katero je iz majhnih početkov dvignil tako visoko, da danes preskrbuje že dnevno okrog 140 dijakov.
Na rojstni dan sta zato priredili drž. realna gimnazija in Dijaška kuhinja g. prof. Kožuhu ob njegovi 80 letnici skromno, a tembolj prisrčno počastitev. V zbornici je vpričo zbranega učiteljska zbora slavljencu čestital direktor Mravljak ter se mu v imenu zavoda in prof. zbora zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga vrši kot predsednik Dij. kuhinje. Prečital je nato še čestitke prosvetnega oddelka kr. banske uprave naslednje vsebine: »K 80 letnici Vam pošilja prosvetni oddelek kr. banske uprave svoje čestitke kot vzgojitelju, ki je dolgo vrst let sejal zdrava semena v srca mladine in vzgajal nov rod, ves prežet ljubezni do domovine, kot dobrotniku, ki je s svojim dobrim srcem pomagal revnim in potrebnim, kot možu, ki mu je delo potreba in uteha in ki še zdaj ob večeru življenja ne mara brezdelja in počitka*.
Odbor Dijaške kuhinje se je zbral nato v okrašeni obednici, kjer sta čestitala jubilantu v imenu podpiranih učencev in učenk osmošolec Šentjurc
in v imenu odbora Dijaške kuhinje njen podpredsednik dr. Juro Hrašovec.
V	lepem govoru je slednji orisal slavljenčevo delo v tužni Istri in v Celju, kamor je prišel pred 35 leti. V srcih mladine pa si je postavil najlepši spomenik, ki je trajnejši od brona. Profesor Kožuh se je vsem govornikom zahvalil za izražene želje in čestitke, je pa v svoji veliki skromnosti izjavil, da najde največje zadoščenje za svoje delo v prospehu celjske Dijaške kuhinje in v hvaležnosti podpirane mladine. To hvaležnost napram svojemu vzgojitelju so pokazali mnogi bivši učenci na ta način, da so se ob 80 letnici prof. Kožuha spomnili s prispevki za Dijaško kuhinjo. S tem so napravili jubilantu največje veselje.
Vzorno narodno kulturno, vzgojno in karikativno delo prof. Kožuha je pa našlo ob 80 letnici tudi najvišje priznanje. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. je odlikoval odličnega moža z visokim redom Jugosl. krone
IV.	stopnje. Naj bi se današnja mladina učila od prof. Kožuha, kako se mora delati za narod in d:movino, da se človek na stara leta z notranjim zadovoljstvom ozira nazaj na življensko pot, ki je bila pri prof. Kožuhu vedno ostro začrtana in je vodila k uspehu in cilju.
1.— 5. septembra 1933.: Vpisovanje učencev.
12.	septembra 1933.: Otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev po razredih in oddelkih ter objava urnika.
12.	septembra 1933.: Otvoritvena seja učiteljskega zbora.
14.	do 18. septembra 1933.: V smislu odloka kr. ban. uprave IV. No. 10466/1 od 3. avg. 1933. so predavali razredniki v posameznih razredih o pomenu proslave 25-letnice ptujskih septemberskih dogodkov.
16. septembra 1933.: Ob 8. uri v Marijini cerkvi maša zadušnica za rajnega sedmošolca Franca Lečnika.
18.	in 19. septembra 1933.: Predavanje g. poručnika Franja Toša o obrambi proti sovražnim napadom iz zraka.
2. do 8. oktobra 1933.: Propagandni teden za konzum grozdja in sadja. Vršila so se predavanja v posameznih razredih
3. oktobra 1933.: Razredne učiteljske konference.
4. oktobra 1933.: Mednarodni dan varstva živali, ki se je proslavil s predavanji strokovnih učiteljev prirodopisja.
23. do 25. septembra 1933.: Zaradi poplave je bilo pouka prosto. Savinja s pritoki je zalila vso celjsko kotlino ter povzročila tudi na gimnazijskem poslopju škodot ki je bila ocenjena z Din 50.000. Zelo občutno škodo je trpela tudi Dijaška kuhinja.
3.	oktobra 1933.: Zaradi ponovne poplave pouka prosto.
17. oktobra 1933.: I. redna seja učiteljskega zbora za 1. polletje.
21.	oktobra 1933.: Dobrodelen koncert, ki ga je priredil v Mestnem gledališču za Dijaško kuhinjo in Podporno društvo za revne učence na gimnaziji s harmoniko osmošolec Stante Emil.
28.	oktobra 1933.: Dan jugoslovenske-češkoslovaške vzajemnosti, ki ga je proslavil zavod s predavanjem supl. Liške Franja v telovadnici.
30. oktobra 1933.: Dan štednje. Prvo uro predavanje po razredih o pomenu štednje.
28.	do 31. oktobra 1933.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
1.	do 2. novembra 1933.: Vsi sveti in vernih duš dan.
7. novembra 1933.: 450-letnica rojstva Martina Lutra. Učenci in učenke evangelijske veroizpovedi so imeli ta dan pouka prost.
11. novembra 1933.: Dan jugoslovanske-poljske vzajemnosti in Dan miru. Oba pomembna praznika sta se proslavila prvo uro v telovadnici s predavanjem prof. dr. Pavleta Blaznika. Ob 11. uri so proslavili učenci in učenke vseh razredov spomin na žrtve v svetovni vojni z dvominutnim molkom.
13. do 21. novembra 1933.: Proslava 60-letnice Gangla Engelberta, pod-staroste Sokola kraljevine Jugoslavije. V telovadnicah se je vršilo v posameznih razredih predavanje o Ganglovem sokolskem in literarnem delovanju.
21.	novembra 1933.: II. redna seja učiteljskega zbora za 1. polletje.
1.	decembra 1933.: Proslava 15-letnice narodnega ujedinjenja. Vršila se je po naslednjem sporedu:
Ob 8. uri je bila v Marijini cerkvi služba božja, nato pa v šolski telovadnici proslava. O pomenu narodnega ujedinjenja je govoril prof. Ivan Mlinar. Dijaški orkester je zaigral pod vodstvom g. Karla Sancina, ravnatelja celjske Glasbene Matice, skladbe raznih skladateljev, mladinski zbor in dijaški oktet pa sta zapela nekaj narodnih in umetnih pesmi in državno himno. Deklamirali so: Sotlar Ljudmila iz 3. a razr. Župančičevo «Vprašanje», Perič Darinka iz 4. a razr. Santičevo «Novo po-kolenje» in Cigoj Ivan iz 6. r. Pregljev «Ubiti zvon». Proslave se je udeležilo tudi celjsko meščanstvo.
27. novembra do 4. decembra 1933.: V smislu odloka kr. banske uprave
IV.	No. 15272/1 od 24. nov. 1933. se je proslavil »Izseljeniški teden« s predavanji po razredih.
7.	decembra 1933.: Razredne učiteljske konference.
12. decembra 1933.: Nastop narodnega guslarja Ilije Vukoviča v šolski telovadnici.
14. decembra 1933.: Zbiranje prispevkov za Šolsko kuhinjo v Trbovljah. Zavod je odposlal Din 700.
17. decembra 1933.: Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja. Ob 8. uri je bila zahvalna služba božja v Marijini cerkvi, nato pa šolska proslava v telovadnici. Slavnostnemu govoru prof. Fabjančiča Milana je sledilo petje mladinskega zbora, ki je zaključil proslavo s himno «Bože pravde«.
20. do 21. decembra 1933.: Razredne seje ob sklepu 1. tečaja.
22. decembra 1933.: Pouk do 1/211. ure. Nato se je vršila zaključna seja učiteljskega zbora v 1. polletju.
23. decembra 1933.: Začetek 2. polletja.
Od 23. decembra 1933. do 9.	januarja 1934.: Božični	odmor.
27. januarja 1934.: Proslava praznika sv. Save. Vršila	se’je	ob 8. uri	v
kino dvorani Union. Dijaški orkester je pod vodstvom g. Sancina Karla, ravnatelja Glasbene Matice v Celju, zaigral Stranskyjevo predigro in Sokolovskijev Valse, mešani zbor pa je zapel državno himno ter narodne pesmi. Župančičevo	«Dumo» je deklamirala	Vlašta	Sernečeva	iz
6.	razr. in Pletenjakovega	«Sv. Savo». Äd. Mlakar	iz 3. c razr. Slavnost
je zaključil supl. Melihar Stane z nagovorom o pomenu praznika.
27. januarja 1934.: Po proslavi je predaval v isti dvorani g. Pirnat Viktor, delegat sekcije Podmladka Jadranske straže pri kr. banski upravi v Ljubljani o «Pomladku Jadr. straže v službi jugoslovanskega Jadrana v sliki in besedi».
5. februarja 1934.: Strossmayerjeva proslava. O Strossmayerju in njegovem delovanju je predaval prvo uro v šolski telovadnici sedmošolec Prodnik Mirko.
7.	februarja 1934.: Razredne učiteljske konference.
15. februarja 1934.: Proslava 130-letnice Karadjordjeve vstaje v šolski telovadnici. Deklamirala sta Kresnik Vlad. iz 4. c razr. Stritarjevega «Beguna» in Gostiša Magda iz 5. a razr. Goljevo «Matjaževo pesem». Slavnostni govor je imel supl. dr. Sijanec Fran. Mladinski zbor je zopet zapel tri narodne pesmi ter zaključil proslavo z	državno	himno.
22.	februarja 1934.: I. redna seja učiteljskega zbora	v	2.	polletju.
25.	februarja do 1. marca 1934.; Kot naraščajniki Sokola so vprizorili še-stošolci dne 25. febr. v Braslovčah in dne 1. marca v celjskem Mestnem gledališču Linhartovo veseloigro «Matiček se ženi». Kot uvod je podal režiser supl. Melihar kratko predzgodovino o postanku slov. dram. pesništva.
15.	marca 1934.: Osmošolci so vprizorili v Žalcu in Celjskem mestnem gledališču v proslavo 90-letnice Jurčičevega rojstva njegovega «Desetega brala». Uvodoma je spregovoril osmošolec Fischer o pomenu Jurčiča in njegove dobe za slovensko književnost.
14. marca 1934.: Izredna seja učiteljskega zbora z dnevnim redom: »Na-cijonalna in državljanska vzgoja srednješolske mladine».
16.	do 18. marca 1934: Velikonočne duhovne vaje.
17.	marca 1934.: Razredne učiteljske konference.
22. marca 1934.: Osemdesetletnica rojstva prof. v p. Kožuha Josipa, predsednika Dijaške kuhinje. O proslavi je poročilo na drugem mestu.
29.	marca do 11. aprila 1934: Velikonočni šolski odmor.
14.	aprila 1934.: Po odloku min. prosv. Snbr. 9781 od 6. aprila 1934. seje vršila prvo uro v šolski telovadnici proslava dvajsetletnice vstopa prvih
vojaških novincev iz južne Srbije v našo vojsko. Na proslavi je govoril prof. dr. Blaznik Pavle.
14. aprila 1934.: Akademija Pomladka Jadranske straže v proslavo obletnice zarote Zrinjskega in Frankopana.
19.	aprila 1934.: II. redna seja učiteljskega zbora v 2. polletju.
22.	aprila 1934.: Akademija Pomladka Rdečega križa.
. 27.	aprila	1934.:	Katoliški	verouk je	nadzoroval kanonik dr. Mirt Jožef.
Od	1. do	20. maja 1934.:	Po odloku	kr. banske uprave IV. No. 6145/10	od
26. aprila 1934. se je vršila proslava 200-letnice rojstva slovenskega čebelarja Janše Antona s predavanji v prirodopisnih urah.
29. aprila do 13. maja 1934.: Dnevi treznosti. Zavod jih je proslavil s predavanji po razredih.
5.	do 13. maja 1934.: Na prošnjo Jugos. unije za zaščito dece je min. prosv. z odi. P br. 7991 od dne 11. aprila 1934. odredilo, da se vrši dne 5. maja prvo uro predavanje o pomenu Dečjega tedna. Zaradi majniškega izleta se je vršilo predavanje že 4. maja. Predavala je o pomenu te proslave supl. Juričevič Božena.
30.	aprila	1934.:	Proslava	spomina na Zrinjskega in Frankopana. Ker	se
je proslavila	obletnica	zarote že	14. aprila na akademiji Pomladka	Ja-
dranske straže, so predavali ta dari o obeh narodnih mučenikih strokovni učitelji zgodovine v posameznih razredih.
5.	maja 1934: Vršili so se majniški izleti v naslednje kraje: l.ar. vRifnik (razr. Boršnikova), l.b r. v Razbor (razr. Fabjančič), 1. c r. v Laško in Rimske toplice (razr. Melihar), 1. d r. na Boč (razr. Liška), 2. a r. v St. Pavel pri Preboldu (razr. dr. Zelenik), 2. b r. k Sv. Križu nad Belimi vodami (razr. Orožen), 2. c r. na Zebnik pri Radečah (razr. Brodar),
3.	a r. k Mariborski koči (razr. Ster), 3. b r. na Sv. Goro (razr. Bitenc),
3.	c r. na Sv. Planino (razr. Stante), 4 a r. na Sv. Goro (Juričevič), 4. b r. na Lisco (razr. Mlinar), 4. c r. na Lisco (razr. dr. Šijanec), 5. a r. na Mrzlico (razr. Napotnik), 5. b r. na Mrzlico (razr. Modrijan), 6. r. na Dobrno (razr. Gorup) in 7. r. k Sv. Kunigundi (razr. dr. Blaznik). Zaradi neugodnega vremena nekateri razredi niso prišli na cilj.
11.	maja 1934.: Proslava Materinskega dneva. Vršila so se prvo uro predavanja po razredih.
11. in 12. maja 1934.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
12. maja 1934.: Klasifikacijska konferenca za 4. a b c in 8. razr.
15. maja 1934.: Zaključek pouka za 4. in 8. razred.
22.	maja 1934.: Prihod ministrskega odposlanca gosp. dr. Bevka Stanka, prosvetnega inšpektorja v p. v Ljubljani, ki je nadzoroval zavod do
27. junija 1934.
26. maja 1934.: Protituberkulozni dan. Zadnjo uro je predaval v šolski telovadnici zdravnik šolske poliklinike dr. Fischer Josip o tuberkulozi.
2.	junija 1934.: »Dnevi Jadranske straže«. O priliki glavne skupščine mariborskega in ljubljanskega oblastnega odbora v Celju se je vršila na
predvečer skupščine, dne 2. junija slavnostna akademija v mestnem gledališču. Učenci zavoda so sodelovali v dijaškem orkestru in godalnem kvartetu Glasbene Matice, učenke pa pod vodstvom supl. Juričevi-čeve v Tijardovičevem baletu iz opere »Mala Florammy«. Dne 3. junija dopoldne je zavod sodeloval v povorki Podmlakarjev po mestu, popoldne so pa pod vodstvom tel. učiteljice Frančiške Trdinove nastopile na Glaziji učenke 2. in 3. razreda s češko-jugoslov. plesi (rajalni nastop)., učenci 5. in 6. razreda pa so pod vodstvom tel. učitelja Bolharja Alojzija izvajali »Buči, morje Adrijansko« (rajalni nastop). Vse prireditve so bile lepa manifestacija za naš jugoslovanski Jadran. Udeležil se jih je med drugimi odličnimi predstavniki tudi g. ministrski odposlanec prosvetni inšpektor v p. dr. Bevk Stanko.
2.	in 4. junija 1934.: Zaključne seje učiteljskega zbora za 1.—3. in 5.—7. razred.
6.	junija 1934.: Konec pouka v 1.—3. in 5—7. razr.
8.	junija	1934.: Popravni	izpiti za 4.	razr.
10. junija	1934.: Razstava	žen. ročnih	del in risb. Razstavo, ki sta si	jo
ogledala tudi gosp. min. odposlanec in mnogo celjskega občinstva, sta okusno priredila strok, učiteljica Vera Bolharjeva in učitelj veščin Flor. Ščuka.
11. junija 1934.: Pismeni nižji teč. izpit
12. do 15. junija 1934.: Ustmeni nižji teč. izpit.
14.—16. junija 1934.: Pismeni višji tečajni izpit.
18.—20. junija 1934.: Ustmeni višji tečajni izpit!
25. junija 1934.: Sklepna seja učiteljskega zbora.
26. junija 1934.: Sprejemni izpiti za 1. razr. gimnazije.
28.	junija 1934.: Vidovdanska proslava. V Marijini cerkvi se je vršila ob
8.	uri	zahvalna služba	božja, nato	pa šolska	proslava v	telovadnici.	Pri
proslavi, katere se je	udeležilo tudi mnogo	občinstva,	sta sodelovala
šolski mladinski zbor in dijaški orkester pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina. Slavnostni govor je imel prof. Orožen Janko. Po proslavi so razredniki razdelili učencem in učenkam šolska izpričevala.
24.—31. avgusta 1934.: Popravni izpiti, popravni nižji in višji tečajni izpiti.
Učni načrt
in učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1933./34.
1.	Učni načrt.
a)	Obvezni predmeti.
Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem načrtu in programu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete.
Predmet	Razred							
	I. 1	II. 1	III. |	IV. |	V. |	VI. |	VII. I	VIII.
Verouk	 Slovenski jezik	 Srbohrvatski jezik . . '■g Francoski jezik	 g Nemški jezik	 ’S Latinski jezik	 & Zemljepis	 •g Zgodovina	 3 Prirodopis	 Kemija	 Fizika	 Matematika	 Filozof, propedevtika .... Higijena		2 5 2 3 2 3 4	2 5 2 3 2 2 3 4	2 4 2 3 3 2 3 2 4 1	2 4 2 3 3 2 3 3 2 3 1	2 4 3 3 4 2 3 2 3	2 4 3 3 4 2 3 3 3 1	2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 1	2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 2
a Risanje	 £ Petje	 £ Telovadba		2 2 2	2 2 2	2 2	2 2	2 2	1 1	1	•
Skupaj . . . Žensko ročno delo za učenke	27 2	29 2	30 2	32	30	30	31	31
b)	Neobvezni predmeti.
a)	Zborovo in cerkveno petje po 2 uri na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Stanko Tavzelj.
(i) Slovenska stenografija v treh oddelkih, ki jo je poučeval učitelj veščin Alojz Bolhar.
y) Češki jezik v enem oddelku, ki ga je poučeval sup. Liška Janko.
2.	Učne in pomožne knjige
v šolskem letu 1933./34.
I. razred.
Katoliški katekizem, nova izdaja.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del, 2. izd.
Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let.
Sturm, Francoska vadnica, 1. del, 2. izd.
Pajk-Kržišnik, Zemljepis, I. del.
Šenoa, Geografski atlas.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede.
Dr. Kozina, Botanika za I. in II. razr. sred. šol.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razr.
Mazi, Geometrija za nižje razr., 3. izd.
Kramolc, Pesmarica za nižje razr. sred. šol.
II. razred.
Katoliški katekizem, nova izdaja.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, II. del, s kratkim obrisom cerkv. zgodov. Bajec-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razr. Rupel, Srbohrvatska vadnica, I. in II. letnik.
Sturm, Francoska vadnica, I, del, 2. izd.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razr. sred. šol.
Šenoa, Geografski atlas.
Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izd.
Srkulj Dobrilovič, Hist. geogr, atlas.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 2. izd.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razr.
Mazi, Geometrija za nižje razr. sred. šol, 3. izd.
Pregelj, Trideset troglasnih zborov.
III. razred.
Stroj, Liturgika.
Wester, Slovenska čitanka za III. razr.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, II. let.
Sturm, Francoska vadnica, II. del, 2. izd.
Bezjak, Nemška vadnica. I. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje šole, II. del.
Šenoa, Geografski atlas.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, I. del.
Stanojevič, Historički atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in VI. razr.
Maz', Geometrija za nižje razr., 3. izd.
Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razr. sred. šol.
IV. razred.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma nov. zakona, I. izd.
Wester, Slovenska čitanka za IV. razred.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, II. let.
Raič, Srbsko-hrvatska čitanka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol.
Sturm, Francoska vadnica, II. del, 2. izd.
Bezjak, Nemška vadnica, I. in II. del.
Senoa, Geografski atlas.
Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. r. sred. šol.
Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, II. del.
Stanojevič, Historički atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede.
Prezelj, Kemija in mineralogija.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razr.
Matek-Mazi- Jeran, Geometrija za IV. in V. razred.
Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razr. sred. šol.
V. razred.
Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga.
Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Raič, Hrvatsko-srbska čitanka.
Sturm, Francoska vadnica, III. in IV. del.
Bezjak, Nemška vadnica, II. del.
Pipenbacher, Latinska vadnica, I. del, 4. izd.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd.
Šenoa, Geografski atlas.
Bučar, Obča zgodovina za V. razr. sred. šol.
Stanojevič, Historički atlas.
Simonovič, Botanika za viš. razr. sred. šol, 2. in 3. izd.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razr.
Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razr.
VI. razred.
Pečjak, Katoliški verouk, II. knjiga.
Grafenauer, Kratek načrt književnosti, slov. in srbohrv. za VI. razr.
srednjih šol.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Popovič, Jugoslovenska književnost.
Sturm, Francoska vadnica, III. in IV. del.
Bezjak, Nemška vadnica, II. del.
Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del, 4. izd.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3, izd.
Šenoa, Geografski atlas.
Radivojevič, Osnovi kozmografije za višji razr. sred. šol.
Bučar, Zgodovina srednjega veka, 2. izd.
Stanojevič, Historički atlas.
Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razr. sred. šol.
Matek, Geometrija za IV. in V. razr.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razr.
Majcen-Schlömilch, Logaritmi.
VII. razred:
Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga.
Grafenauer, Slovenska čitanka, III. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Popovič, Jugoslovenska književnost.
Adamič, Francoska čitanka za višje razr.
Sturm, Grammaire franc, ä 1’ usage des dass, superieures des ecoles secondaires. Bezjak, Nemška vadnica, III. del.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd.
Šenoa, Geografski atlas Stanojevič, Historički atlas.
Reisner. Fizika za višje razrede sred. šol.
Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr.
Dolžan, Mineralogija in geologija.
Vulič, Latinski pisci.
VIII. razred.
Medved, Zgodovina katoliške cerkve.
Grafenauer, Slovenska čitanka, IV. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd.
Popovič, Jugoslovenska književnost.
Adamič, Francoska čitanka za višje razrede.
Sturm, Grammaire franc, ä 1’ usage des class. superieures des ecoles secondaires. Bezjak, Nemška vadnica, III. del.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd.
Šenoa, Geografski atlas.
Reisner, Fizika za višje razr. sred. šol.
Prezelj, Anorganska kemija za višje razr.
Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razr.
Veber, Očrt psihologije.
Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva.
Vulič, Latinski pisci.
Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razr.
Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razr.
1.
Naloge
iz narodnega jezika v višjih razredih.
V. a razred.
Šolske naloge: Pismo ob začetku šolskega leta. — a) Turjaška Rozamunda (Zakaj je romanca?), b) Spomini na Miklavža. — Na katerih nravstvenih načelih naj bodo osnovani odnosi med narodi. — Pomen srbske junaške narodne pesmi v boju za obrambo in osvoboditev. — Pismo materi.
Domači nalogi: Nekaj o ljudskem pesništvu. — Družabni položaj slovenskih in hrvatskih kmetov v dobi uporov. (Po Aškerčevi »Stari pravdi«),	Liška Janko.
V.	b razred.
Šolske naloge: a) Zapiski ob čitanju najljubše knjige, b) Sport in delo,
c)	Moji tovariši in knjige. — Življenje in pesem. (Doživljaj, vsebina, razvoj in značilnosti narodne in umetne pesmi.) — Na katerih nravstvenih načelih so osnovani odnosi med narodi. — Mati, dom, domovina. — a) Kako si zamišljam organizacijo telesnih vaj pri nas, b) O samovzgoji. (Ena stran iz dnevnika.)
Domači nalogi: a) Mlada Breda. (Osnutek povesti), b) Kaj mi pripoveduje Savinja od izvira do izliva. — Vivere non, navigare necesse est. (Rimska prislovica.)	Ster	Josip.
VI. razred.
Šolske naloge: a) Preobrat v tragediji »Julij Cezar«, b) Dramatična karakterizacija Kalpurnije in Porcije. — Meč in plug. — V gledališču. — Zakaj smemo biti ponosni na domovino. — Govor otrokom na materinski dan.
Domači nalogi: Naj mi ne pride v hišo! (Dramatični prizor.) — Na kojim etičkim osnovama treba da počivaju odnosi medju narodima.
Melihar Stane.
VII.	razred.
Šolske naloge: a) Mostu ni, b) Kako si zamišljam Zoisove čase. — Literarne pridobitve racionalistov. — Država in šola. — Mačeha. Morje, naša nada in naš ponos.
Domači nalogi: Disciplina — predpogoj dijakovega bistva. — Na kojim etičkim osnovama treba da počivaju odnosi medju narodima.
Melihar Stane.
VIII.	razred.
dolske naloge: a) Priroda in človek. — Delo. — Sreča. — Cesa pričakuje domovina od nas.
Domači nalogi: Poezija v življenju. — Slovani v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
Orožen Janko,
2.
Predavanja
iz narodnega jezika v višjih razredih.
V.	a razred.
Barle J.: Slovenska moderna. — Bole R.: Savinjski splavarji. — Jug K.: Razvoj Sokolstva od Tyrša do danes. — Lesjak L.: Pomen odkritja mikrobov za človeštvo. — Petelinšek L.: Sodobna mladina. Človek in čas.
— Prislan V.: Stritar in njegova literarna akademija. — Prodnik A.: Živ-ljenska umetnost. — Rosina G.: Ob Savi.
V. b razred.
Brumec J.: J. J. Strossmayer. — Dimeč Št.: Potovanje v Šibenik. — Felicijan J.: Vzori in boji sodobnega človeka. — Gajšek F.: France Levstik.
— Galof V.: dr. Fran Prešeren. — Gerdina R.: Zgodovina Celja. — Gruden M.: Ivan Pregelj. — Gorenšek M.: Dom in knjiga. — Hrašovec A.: Pohorje in Pohorci. Naše narodne manjšine. — Jernejšek F.: Shakespeare. —
— Kopriva S : Anton Aškerc kot pesnik. — Koren F.: Prvi začetki slovenske književnosti. — Kos K.: Zgodovina telesnih vaj. — Kudisz K.: Kulturni pomen Trubarja in reformacije. — Kveder St.: V. Št. Karadjič. — Lešnik L.: F. Mih. Dostojevski. — Marchetti I.: Krst pri Savici (analiza).
— Marinček M.: Pomen telovadbe in športa. Kulturni pomen odkritja Amerike. — Operčan A.: O sodobni mladini. — Oražem A.: Valentin Vodnik.
— Platzer I.: Od triere do oklopne križarke. — Savelli E.: Ludvik van Beethoven. Josip J. Strossmayer. Naši onkraj meja. — Srabotnik G.: Anton Martin Slomšek. — Stegenšek K.: Fran Erjavec. — Steinböck F.: S. Gregorčič. — Vehovc J.: dr. J. Mencinger. — Vizovišek I.: Prekmurje. — Zdolšek D.: T. G. Masaryk.
VI. razred.
Birsa V.: Cankar, Hlapci. — Bothe W.: Schiller, Wilhelm Tell. — Brišnik A.: Jurčič, Veronika Deseniška. — Cergol I.: Cankar, Za narodov blagor. — Cigoj I.: Novačan, Herman Celjski. Kreft, Celjski grofje. — Do-bovišek R.: Shaw, Sv. Ivana. — Krivec H.: Sofokles, Antigona. — Kukec M.: Rostand, Cyrano. — Likar N.: Shakespeare, Macbeth. — LobnikarA.: Tucič, Golgota. — Majcen B.: Shakespeare, Beneški trgovec. — Medved N.: Shakespeare, Hamlet. — Mravljak Alenka: Zupančič, Veronika Deseniška.
— Mravljak Zdenko: Trije Karadjordjeviči. — Musar S.: Jurčič, Tugomer.
— Ocvirk M.: Vošnjak, Doktor Dragan. — Planinšek F.: Podeželski odri.
— Polh F.: Gogolj, Revizor. — Premšak G.: Goethe, Faust. — Ritonja F.: Cankar, Kralj na Betajnovi. — Sernec V.: Shakespeare, Sen kresne noči.
— Skoberne A.: Gangl, Sin. — Šušterič B.: Cankar, Romantične duše. — Tajnšek B.: Medved, Za pravdo in srce. — Trebovc M.: Shakespeare, Kralj Lear.
VII. razred:
Didek J.: Naš kmet in izobraženstvo. — Dreu B.: Jurčičev Domen. — Fink E.: Zarota Zrinskih in Frankopanov. ■— Gorečan J.: Kako se je širila ideja zedinjenja v Dalmaciji. — Hrček A.: Gospodarske krize nekdaj in sedaj. — Hribernik I.: Črna smrt. — Košič M.: Umetnostni spomeniki Dalmacije. - Ograjenšek D.: Veronika Deseniška. — Ogrizek Ä.: O sodobni Evropi. — Plajh A.: V borbi za Koroško. — Polh I.: Tomaž Hren. — Prodnik M.: Josip Juraj Strossmayer. — Prekoršek B.: Tolstoj in njegovo delo. — Savelli V.: Kako se godi našim onstran Triglava. — Safonov N.: Japonska. — Stern V.: Dostojevski. — Vrabič O. : Slovenska narodna umetnost. — Zalokar S.: Zgodovina »Sokola«. — Žagar D.: F. Ks. Meško.
VIII. razred.
Dobovišek M,: Veronika Deseniška v književnosti. — Ferdič I.: Visoška kronika. — Fischer F.: Ježa na Parnas. — Gabrovšek T.: Stritarjevi pripovedni spisi. — Glück A.: Avgust Senoa. — Gobar F.: Prekmurska književnost. — Haselbach V.: Jurčičev »Tugomer«. — Koželj G.: Drama Prešernovega duševnega življenja. — Likar S.: Moderna evropska kultura. — Ocvirk M.: Dostojevski. — Šentjurc A.: Cankarjeve drame. — Valenčič D.t O smučanju.
Dijaška društva,
nacijonalna vzgoja mladine, sodelovanje šole in doma ter podporna društva.
1.
a)	Podružnica Ferijalnega Saveza.
Nadzornik : profesor Stante Valentin.
Že leta 1912. so ustanovili dijaki »Počitniško zvezo«, katere glavni namen je bil, da potujejo njeni člani po Balkanu. Srbska država jim je že tedaj nudila polovično vožnjo. Leta 1919. se je ta »Počitniška zveza« pre-organizirala v Ferijalni Savez. Se istega leta se je osnovala podružnica tudi na celjski gimnaziji.
Mirno in skromno je njeno delovanje, toda veliki so njeni uspehi. Podružnica šteje 289 članov in članic. V njej so že več let organizirani tudi dijaki rudarske in od lanskega leta tudi učenci in učenke drž. meščanske šole. Podružnica se je udeležila po svojih delegatih saveznega kongresa v Beogradu in rednega ter izrednega občnega zbora dravske oblasti v Ljubljani. Meseca marca je društvo obiskal oblastni predsednik g. prof. dr. Josip Mihelak. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos nudila podružnica potujočim članom Ferijalnega Saveza na drž. realni gimnaziji zavetišče. Obenem je uredila zavetišče 'v Logarski dolini. Podružnica razpolaga z imovino Din 3500.
Na občnem zboru dne 14. oktobra 1933. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Plajh Avgust iz 7. r„ tajnik Zalokar Srečko iz 7. r., blagajnik Mirnik Mirko iz 6. r., zapisnikar Brumec Jožef iz 5. b r., arhivar Majcen Branivoj iz 6. r., odbornika Šubic Mario iz 7. r. in Blanc Baldo iz rudarske šole. Nadzorni odbor so tvorili: Umek Brunorr in Ferdič Ignac iz 8. r. ter Grobelnik Avgust iz 7. r.
b)	Sokol kraljevine Jugoslavije.
Nadzornik: profesor Napotnik Josip.
V	šolskem letu 1933/34. je telovadilo pri Sokolu kraljevine Jugoslavije 359 učencev in učenk, to je 42°/0 gimnazijcev. Na sokolske liste, pred vsem na »Sokoliča« in na »Našo radost«, je bilo naročenih 75 učencev in učenk. Pod okriljem Sokola so vprizorili šestošolci v Celju in v Braslovčah dramatično igro. V svojih matičnih društvih so učenci in učenke zavoda sodelovali pri vseh nastopih in akademijah, v kolikor je to dovoljeno po disciplinskih pravilih.
c)	Družina »Sloga«.
Nadzornika: prof. Brodar Srečko in Gorup Änton.
Družina »Sloga«, ki vzgaja svoje člane v nacijonalno zavedne Jugoslovane, je praznovala v šolskem letu 1933./34. 15 letnico svojega obstoja in neprekinjenega delovanja na celjski gimnaziji. Svoj jubilej je družina proslavila s tem, da je priredila dne 9. in 10. maja jubilejni kongres. Udeležba zunanjih gostov, ki je znašala okoli 200, je jasno pokazala, da uživa »Sloga« med srednješolskimi društvi v Dravski banovini velik ugled. 9. maja se je vršila zvečer v Narodnem domu lepo uspela akademija, 10. maja ob
10.	uri dopoldne pa se je vršil v Celjskem domu jubilejni občni zbor, katerega so se udeležili predstavniki oblasti, gostje in veliko število članstva. Ob 14. uri so se odigrale tekme v odbojki na dvorišču mestne narodne šole. Igrala so moštva iz Kranja, Ljubljane, Maribora in Celja.
Notranje društveno delovanje je bilo prav živahno. Članski sestanki so se vršili ob sobotah. Na teh so predavali profesorji in višješolci, nižje-šolci so pa izpopolnjevali dnevni red z deklamacijami in z lutkovnimi igrami. Ostalo društveno delo se je razvijalo v knjižnici, ki šteje okoli 1500 knjig, v čitalnici in v raznih sekcijah. Od slednjih so delovale odsek Jugosl. češkoslovaške lige, šahovska, ženska in lutkovna sekcija. Redno je prejemala družina sledeče časopise in revije: jutro, Domovino, Slov. Narod, Novo dobo, Sokolski Glasnik, Pohod, Istro, Politiko, Tribuno, Češke Slovo, Naš Glas, Kmetski list, Obrtnik, Obrtni vestnik, Ljubljanski Zvon, Dom in Svet, Lovca, Sokola, Sokoliča, Našo radost, Fotoamaterja, Dramo, Jugosl. češkoslovaško revijo, Val, Razore, Domačega prijatelja, Naš rod, Narodno odbrano, Omladino, Ženski svet, Sadjarja in vrtnarja in Zvonček. S svojim delom je družina »Sloga« tudi v tem letu pokazala, da se članstvo, prežeto z jugoslovansko nacijonalno idejo, temeljito pripravlja za čas, ko bo prevzelo vodilno vlogo v naši lepi in močni Jugoslaviji.
Ob koncu šolskega leta je imela družina naslednji odbor: Cergol Izidor, predsednik, Prekoršek Branko, podpredsednik, Šubic Erna, podpredsednica, Šubic Mario, I. tajnik, Zdolšek Dušan, II. tajnik, Grobelnik Avgust, blagajnik, Marinček Miloš in Gruden Maks, knjižničarja, Ferlež Aleksander, arhivar, Lukežič Lado, referent za nižjo gimnazijo, Kalan Majda, podpredsednica ženske sekcije, Stegenšek Klemen, predsednik šahovske sekcije, Herman Josip, predsednik sekcije Jugosl. češkoslov. lige, Lesničar Branko, lutkovni referent, Plajh Alojz, Vrečer Karel in Grohar Ervin, revizorji.
č) Podmladek Rdečega križa.
Nadzornik: supl. Rudolf Branko.
Ob koncu šolskega leta je bilo v Podmladku Rdečega križa včlanjenih 527 članov, 316 učencev in 211 učenk (prejšnje leto 225 učencev in 156 učenk) to je 65% vsega dijaštva na zavodu. Meseca decembra je razdelil Podmladek med manj premožne učence in učenke 23 parov močnih zimskih čevljev. Dne 22. aprila je priredil v Mestnem gledališču akademijo s pe-
strim vzporedom. Nastopil je dijaški oktet, osmošolci so pa vprizorili eno dejanje Cankarjeve »Lepe Vide« in veseloigro pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča. S prvim nastopom se je uveljavil tudi novoustanovljeni godalni kvartet Glasbene Matice (Zalokar, Fink, Didek, Ferdič), ki je izvajal klasičen program. Osmošolec Stante je igral na hromatični harmoniki. Koncert je zlasti v moralnem oziru prav dobro uspel. Pod okriljem Podmladka je priredil učitelj veščin Tavzelj Stanko koncert mladinskega pevskega zbora v Zidanem mostu, v Žalcu in v Šoštanju ter pel za Radio v Ljubljani. Nastop pevskega zbora je povsod izredno ugajal.
Glavni odbor Podmladka Rdečega križa na zavodu je bil sestavljen tako-le: Bevc Rihard, predsednik, Jerin Marija, podpredsednica, Košenina Nada, tajnica, Savelli Viljem, tajnikov namestnik, Felicijan Jožef in Kalan Majda, odbornika.
d)	Podmladek Jadranske straže.
Nadzornica : supl. JuriCevič Božena.
V	šolskem letu 1933./34. je deloval Podmladek Jadranske straže, v katerem so bili včlanjeni vsi učenci in učenke zavoda, po programu, ki si ga je začrtal na ustanovnem občnem zboru dne 21. okt. 1933. Glavna točka tega programa je obsegala organiziranje letovanja na Jadranu. Ker Podmladek v to svrho ne razpolaga s potrebnimi sredstvi, je priredil dne 14. aprila v vsakem oziru lepo uspelo akademijo, ki je pokazala smisel za delo in udejstvovanje v jadranskem pokretu tudi na našem zavodu.
Tekom poslovnega leta je priredil odbor štiri članske sestanke. Podmladek je nadalje navezal tesne stike z bratskimi sosednimi društvi. O priliki akademije vseh mariborskih Podmladkarjev meseca februarja je napravilo članstvo večji izlet v Maribor, kjer sta nastopila osmošolski oktet in osmošolec Stante s hromatično harmoniko. Enako so se odzvali bratski Podmladkarji iz Maribora, Ljubljane, Ptuja in Novega mesta povabilu celjskega Podmladka ter so v lepem številu posetili akademijo v Celju.
Podmladek je v letošnji poslovni dobi prejemal mladinsko glasilo, ki ga urejujejo člani izvršnega odbora Jadranske straže v Splitu. List je objavljal tudi prispevke iz Celja.
S celjskim mestnim odborom Jadranske straže je bil Podmladek v tesnem stiku. Vršili sta se zanj dve predavanji s skioptičnimi slikami. Dne
2.	in 3. junija so se o priliki glavnih skupščin mariborskega in ljubljanskega oblastnega odbora vršile v Celju za Jadransko stražo razne manifestacije in prireditve. Člani in članice Podmladka na zavodu so sodelovali na akademiji dne 2. junija v dijaškem orkestru in godalnem kvartetu Glasbene Matice, ki ju je vodil g. ravnatelj Sancin, ter pri baletu iz Tijardovičeve operete »Mala Florammy«, ki ga je naštudirala ga. supl. Juričevič. Pri popoldanskem nastopu vseh celjskih Podmlakarjev dne 3. junija so učenci in učenke zavoda nastopili z dvema rajalnima točkama, drugo in tretješolke s češko-jugosl. plesi pod vodstvom telov. učiteljice Trdinove, peto in šesto-
šolci pa so izvajali »Buči, morje Adrijansko« pod vodstvom telov. učitelja Bolharja. Vsem prireditvam je prisostvoval tudi ministrski odposlanec gosp. prosv. inšpektor v p. dr. Stanko Bevk. Vsi člani in članice so nadalje marljivo sodelovali pri prodaji slik Njegovega Veličanstva kralja, tombolskih kart, propagandnih knjižic itd.
Podmladek je preskrbel že vse potrebno, da se bo v letošnjih počitnicah uresničilo letovanje na morju. Vršilo se bo v dveh skupinah meseca julija in avgusta v Jelši na Hvaru, kjer bodo lahko Podmladkarji zavoda delj časa v polni meri uživali dobrote in milino našega sinjega morja.
Tekom šolskega leta je vršil v Podmladku društvene posle sledeči odbor: načelnik Šubic Mario, podnačelnik Pik Boris, tajnik Hrašovec Aleksander, blagajnik Zdolšek Dušan, odborniki Stelzer Doroteja, Gorečan Josip, Medved Bojan ter revizorja Grobelnik Avgust in Vrečer Karel.
e)	Dijaški orkester.
Referent: supl. Rudolf Branko.
Kakor v preteklem šolskem letu, je dijaški orkester tudi letos sode-. loval pri raznih proslavah in prireditvah zavoda, razven tega pa še na akademiji Jadranske straže. Vodil ga je, kakor vedno, vešče in požrtvovalno ravnatelj Glasbene Matice gosp. Sancin Karel, za kar izreka vodstvo zavoda njemu in vsem ostalim sodelovalcem v orkestru iskreno zahvalo. Pod njegovim vodstvom se je šolal tudi godalni kvartet, ki nastopa z najlepšimi uspehi.
f) Pevski zbor.
Pevovodja: uCitelj veščin Tavželj Stanko.
Na zavodu sta obstojala v preteklem šolskem letu dva pevska zbora : mešani in mladinski pevski zbor. Mešani zbor je v glavnem sestojal iz višješolcev in je oskrboval cerkveno petje, mladinski pevski zbor pa so tvorili nižješolci in nastopal je na proslavah državnih praznikov. Mladinski pevski zbor je priredil nadalje štiri koncerte: dne 29. aprila v Zidanem mostu, dne 13. maja v Žalcu, dne 21. maja v Šoštanju in dne 27. maja v Ljubljani v studiu »Radio Ljubljana«.
Poleg teh dveh pevskih zborov so imeli na zavodu tudi osmošolci svoj oktet, ki je sodeloval pri šolskih proslavah in v cerkvi.
2.
Nacijonalna vzgoja srednješolske mladine.
V	polni zavesti najvažnejše naloge vsakega jugoslovanskega učitelja, da vzgaja od države in staršev mu zaupano mladino v duhu državnega in narodnega edinstva ter da vceplja v mlada srca nacijonalno zavest ter čut dolžnosti do države in ujedinjenega naroda, je učiteljski zbor imel dne 14. marca izredno sejo, katero je posvetil nacijonalni vzgoji srednješolske mladine. Na tej seji je razpravljal o vseh vprašanjih, sredstvih in ukrepih,
ki bi mogla poglobiti nacijonalno zavest učencev in učenk ter privesti vse brez izjeme na prava pota realnega udejstvovanja za našega ljubljenega kralja, narod in domovino. Po temeljiti razpravi o vseh dobrih in kvarnih vplivih je prišel učiteljski zbor do naslednjih zaključkov:
Kvarno vpliva na mladino, ki se vozi dnevno domov, da se nahaja v istih vozovih z odraslimi ter posluša njihove dostikrat prav neumestne in kvarne razgovore. Učiteljski zbor je naprosil učno upravo za posredovanje pri železniški direkciji, da bi se vozila šolska mladina ločeno. Neprimerna knjiga in čtivo mnogokrat zastrupljata mišljenje mladega človeka in ga vodita na stranpota. Učiteljski zbor je na to nevarnost opozarjal starše ter zabranil vse knjižnice, ki ne delujejo v smislu jugoslovanske ideje in edinstvenosti jugoslovanskega naroda. Supl. Liški je ravnateljstvo že ob početku šolskega leta poverilo nalogo, da širi med učenci in učenkami zavoda dobre mladinske revije, katerih je naša jugoslov. književnost prav bogata. Smotreno se je delalo na zavodu za sokolsko vzgojo mladine in za širjenje sokolskega tiska. Število sokolskega naraščaja je znatno naraslo. Izven šole so se učenci živahno udejstvovali v svojih šolskih organizacijah ter priredili več javnih nastopov z nadjonalnim programom. Pri proslavah se je utrjevala nacijonalna zavest zlasti s tem, da so slavnostni govorniki podajali iz naše zgodovine svetle vzglede požrtvovalnega narodnega in državnega dela. V višjih razredih so predavali učenci in učenke o nacijonalnih temah, strokovni učitelji pa so ob primernih prilikah govorili v svojih učnih urah o narodnih in državljanskih dolžnostih mladine, o kvarnem vplivu komunizma ter o pogubnih posledicah separatizma za celokupni jugoslovanski narod in državo. Mladina naj spozna razne kraje naše domovine, zlasti naj pride vsaj enkrat v teku svojega študija na morje. Sklenilo se je, da bo Podmladek Jadranske straže pošiljal redno vsako leto na Jadran četrtošolce. Za izlete v druge kraje naše domovine se bodo zbirali po razredih prostovoljni prispevki za revnejše dijaštvo.
Ker je pretežna večina celjskih učencev in učenk iz socijalno šibkih slojev in kot taka najbolj izpostavljena kvarnemu vplivu neodgovornih či-niteljev, je učiteljski zbor ob raznih prilikah opozarjal dijake na razne dobrodelne, higijenske in druge socijalne ustanove, ki skrbe za nižje sloje v slučaju nezgode in nesreče. Izdatno sta podpirali revne učence in učenke Dijaška kuhinja s prehrano in Podporno društvo s šolskimi knjigami. Ravnateljstvo in učiteljski zbor sta se dobro zavedala tudi svojih socijalnih nalog do mladine ter nista zamudila nobene prilike, da ne bi utrjevala v njenih srcih spoštovanje državne avtoritete ter ljubezen do celokupnega naroda in domovine.
V	smislu odloka kr. banske uprave IV. No. 15772/1 ex 1933. od 18. februarja 1934. se mora vršiti vsako leto meseca oktobra seja učiteljskega zbora, na kateri naj se obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo nacijonalne in drž. vzgoje naše srednješolske mladine.
3.
Šola in dom.
Zanimanje staršev za napredek otrok je bilo tudi v šolskem letu 1933./34. zelo veliko, dasi jih je	še	mnogo, ki	mislijo, da so izvršili svojo
roditeljsko dolžnost, ako pridejo	ob	koncu leta	prosit za milost	in za stvari,
ki so v nasprotju s predpisi s pravičnostjo in objektivnostjo. Strokovni učitelji so bili v posameznih odmorih staršem in njihovim namestnikom dnevno na razpolago. Po sejah učiteljskega zbora je bil dom obveščen o slabih učnih uspehih, ki so jih razredniki zapisovali v dijaško knjižico ter zahtevali podpis staršev, ozir. namestnikov. Pri nezadovoljivih uspehih izlivajo starši vso nevoljo na vzgojitelje ter verujejo dostikrat otroku bolj kakor učiteljem. Ne pomislijo pa, da ima ta po zakonu in vesti točno začrtano pot ter mora predelati in zahtevati predpisano učno tvarino. Pomanjkanje potrebnega delovnega časa za obširni učni načrt preobremenjuje učenca in učitelja, je pa tudi glavni vzrok slabih uspehov.
4,
Dijaška kuhinja.
V težki gospodarski krizi vrši Dijaška kuhinja v polni meri svojo dobrodelno nalogo. Dasi so bili prispevki zelo pičli, je prehranjevala skozi vse leto na dan do 140 učencev in učenk. Mnogo prošnjikov je morala zaradi pomanjkanja sredstev in primernih prostorov, ki so začasno na zavodu, odkloniti. Obed se je zaradi tega delil v dveh skupinah. Razdelilo se je vse leto nad 23.000 porcij,	ki	so bile v	veliki meri ali	brezplačne
ali pa so prispevali za nje dijaki	le	majhne mesečne prispevke.
Stalnih dohodkov Dij. kuhinja ni imela. Izdatke je krila z izrednimi prispevki kr. banske uprave, mestne, okoliške in drugih občin, denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva.
V poslovnem letu 1932./33. je imela Dijaška kuhinja sledeče prejemke: udnine Din 3579, volila Din 9680, podpornine Din 5052, darov denarnih zavodov in korporacij Din 11530, priložnostnih darov 3691, darov v živilih Din 697'40, skupaj Din 34.22940. Izdala je za živila in kurjavo Din 34 237 21, za režijske stroške Din 15.084'40 in za nabavo inventarja Diti 7370, skupaj Din 49.595 31. Primanjkljaj so krili učenci in učenke z mesečnimi prispevki.
Za poslovno leto 1933./34. je bil na občnem zboru meseca decembra izvoljen naslednji odbor: prof. Kožuh Jos. za predsednika, odvetnik dr. Hrašovec Juro za podpredsednika, direktor Mravljak Franc za blagajnika, šol. upravitelj Voglar Franc za tajnika, prof. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest za odbornika, mestni fizik dr. Rebernik Jakob in narodni poslanec Prekoršek Ivan za namestnika, ravnatelj Kralj Drago in davčni naoupravitelj v p. Blažon Jakob za pregledovalca, šef davčne uprave Stanič Ivan in višji pisarniški predstojnik Zorko Änton za pregl. namestnika.
V preteklem poslovnem letu je praznoval predsednik Dijaške kuhinje g. prof. Kožuh Josip svojo osemdesetletnico rojstva. O proslavi in slavljenčevih zaslugah je razprava na drugem mestu.
5.
Podporno društvo
za uboge učence drž. realne gimnazije.
Podpornemu društvu so od 20. maja 1933. do 31. maja 1934. darovali
4603 Din: dijaki kot odškodnino za izposojene učne knjige. — 2000 Din : Mestna občina Celje. — 1000 Din: Banska uprava Dravske banovine. — Po 500 Din: Cinkarna d. d.; Ljudska posojilnica; Občina Celje okolica; A. Westen, veletovarna, vsi v Celju. — 423 Din : polovica čistega dobička od koncerta E. Stanteta, osmošolca. — Po 300 uin: dr. D. Rus, drž. tožilec v Novem mestu ; Celjska posojilnica d. d.; dr. Ivan Stojan, notar v Celju. — Po 200 Din: V. Brauns, tovarna; Družba sv. Mohorja; Hotelska družba; D. Rakusch, veletrgovina, vsi v Celju; Okrajna hranilnica v Siovenjgradcu. — 150 Din : M. Žumer, davčni nadupravitelj v Celju. — 130 Din: dr. Sr. Rupnik, odv. v Šmarju. — Po 100 Din; Fr. Drolz, rud. ravnatelj v Hrastniku; 1. Gašparič, župnik v Trbovljah; Al. Goričar, tovarnar v Mozirju; F. Košenina, notar v Gornjemgradu; L. Plavšak, veleposestnik	v Sv. Juriju o. T. ; dr.	Fr. Roš, odv. na Laškem ;	Savinjska
posojilnica v Žalcu; Trb.	premog, dr.;	rudnik v	Hrastniku. — F. Cejpek,	prokurist;
v. Čater, velepos. na Bežigradu; dr. Ä1. Goričan, odv.; Karl Goričar, vd., knjigarna ; Val. Hladin, trg.; P. Holeček, profesor; J. Jellenz, trg.; T. Lazarevič, ravnatelj; V. Le-vičnik, profesor v p.; K.	Loibner, trg.;	dr. M. Orožen, odv.; A. Plešivčnik,	hotelirka;
Iv. Prekoršek, nar. posl.;	M. Pšeničnik,	trg.; dr.	I. Rajšp, primarij ; Fr. Rebeuschegg.
h. posestnik; A. Ržimek, tov. ravnatelj; dijaška družina »Sloga«; R. Stermecki, veletrg.; Fr. Strupi, trg.; dr. St. Vrhovec, zobozdravnik; J. Weren, trg., vsi v Celju, — Po 75 Din: dr. Iv. Lovšin, zdravnik na Laškem. — 60 Din: dr. G. Skoberne, odv. v Celju. — Po 50 Din: V. Bizjak in drug v Zagrebu; dr. T. Cizej, zdravnik v	Trbovljah ; dr.	A. Čede,	zdravnik na	Laškem ;	dr.	Š. Hrašovec, odv. v
Šmarju; R. Janežič, st. kanonik v Mariboru; H. Jeschounig, velepos. v Arji vasi; J. Karnovšek, inž. v Hrastniku; A. Krisper, ravnatelj v Radečah; dr. Fr. Lipold, odv. v Mariboru; J. Lončarič, župnik pri Sv. Jederti; Ter. Piki, trg. v Št. Pavlu; dr. O. Pirkmajer, podban v Ljubljani; dr. J. Rudolf, odv. v Konjicah; dr. J. Schwischag, zdravnik v	Štorah; dr. Fr.	Svetina,	zdravnik v Sv.	Juriju ob	j. ž.; dr. Iv.	Sirko, starešina sod. v	Metliki; dr. V.	Tajnšek,	zdravnik v Št.	Pavlu, občina	Teharje;	Fr. Vizovišek,
trg v Žalcu; L. Chiba, h. posestnik in trg.; S. Gaberc, trg.; R. Grobelnik, gledal, frizer; dr. J. Hodžar, odv.; dr. J. Hrašovec, odv.; J. Jagodič, trg.; Fr. Jerič, ravnatelj; dr. E. Kalan odv.; Kramer & Mislej, trg.; V. Kukovec, stavbenik; dr. A. Krautberger, zobozdravnik ; E. Miloševič, ravnatelj; A. Oražem, krojač ; podružnica Ljublj. kred. banke; dr. J. Požar, drž. tožilec; dr. Fr. Premšak, zdravnik; V. Schwab, h. posestnik; dr. G. Sernec, odv.; J. Taček, barvar; D. Zamparutti, trg. delikates; Zvezna tiskarna, vsi v Celju; dr, Fr. Kloar, odv. v	Kozjem;	F. Steinböck	v Žalcu.	—	45 Din;	Fr. Ogrizek,
župnik v pok. v Št. Janžu na Dr. polju. — 42 Din: Iv. Jelšnik, župnik v Zibiki. — Po 40 Din: dr. Iv. Jančič, župnik v Št. Petru; dr. J. Rebernik, ravnatelj Zdrav, doma v Celju; občina Slovenjgradec. — Po 30 Din; B. Diermayr, uradnik v Hrastniku; Fr. Furlan na Laškem; dr. Ervin Mejak, odv. v Konjicah; M. Stefanciosa, trg. v Rogatcu; Dr. J. Flajs, zdravnik; Iv. Gams, kontrolor; dr. J. Kotnik, dv. svetnik; Pelikan, foto-atelje; K. Perc, knjigoveški mojster, vsi v Celju. — Po 25 Din: A. Čater, kaplan pri Sv. Križu; R. Dergan, trg. na Laškem; dr. Fr. Jerina, živinozdravnik na Laškem; dr. Iv. Prislan, notar na Laškem; Al. Drofenik, trg.; dr. M. Hrašovec, odv.; M. Marinc, trg.; dr. Š. Rajh, odv.; J. Zidanšek, trg,, vsi v Celju. — Po 20 Din : Dr. Fr. Bratanič, zdravnik v Rogatcu; dr. M. Kolšek, zdravnik v Velenju; J. Poljanec, trg. v Petrovčah;
Al. Preaz, trg. v Rogatcu; dr. J. Rak, zdravnik v Gornjcmgradu; Fr. Turnšek, ravnatelj ; O. Achleitner, pekarna; R. Godicl, strok, učitelj; J. Kardinar, prof. v p.; H. Krušič kavarnar; Fr. Sodin, tovarnar; M. ZabukoSek, krojaC, vsi v Celju. Po 18 Din: J. Guzej, kaplan v Velenju. — Po 10 Din: M. Cukala, posestnik v Št. Juriju o. T.; M. Covnik, likalnica; Š. Goljevšek; Fr. JoSt, trg.; J. Kožuh, prof. v pok.; dr. A. Schwab, zdravnik, vsi v Celju.
Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjig. Izposodilo je proti majhni odškodnini 2100 knjig med 650 dijakov. Za nove knjige je izdalo 12.376 Din. Drugih podpor društvo letos ni moglo deliti, ker tega niso dopuščala denarna sredstva.
V	odboru Podpornega društva v poslovnem letu 1933-/34. so; predsednik gimn. direktor Franc Mravljak; podpredsednik dr. Juro Hrašovec, blagajnik profesor v p. Jožef Kardinar; tajnik profesor Anton Gorup; odborniki opat Peter Jurak, prof. v p. Josip Kožuh, profesor Ivan Mlinar; namestnika prof. Srečko Brodar in učitelj veščin Alojdj Bolhar; preglednika profesor Pavel Holeček in prof. Josip Napotnik.
Podporno društvo v imenu revne mladine vse dosedanje podpiratelje iskreno prosi, da mu ostanejo zvesti in mu po možnosti pridobe še novih prijateljev, ker je nujna potreba v sedanjih kritičnih gospodarskih časih vedno večja. Za podporo se vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvaljuje.
VI.
1 TVll	•	1	• • V •
Učila m knjižnice.
1.	Učiteljska knjižnica.
Stanje ob koncu šolskega leta 1932/33.: 4325 del v 12.519 zvezkih.
Prirastek v šolskem letu 1933./34.: 69 del v 78 zvezkih.
Ravnateljstvo je nabavilo naslednja dela:
Prosvetni šematizem Kraljevine Jugoslavije II. del v dveh izvodih (vez.) Slovenski biografski leksikon, I. zvezek vez. in I. snopič II. zvez. (broš.) Politika jugoslovanskog jedinstva protiv punktacija, razdora i mržnje (broš.). A. Conan Doyle, Tales of Sherlock Holmes (dar). Ralph Waldo Emerson Essays (dar). The Golden Treasur y of the best songs and lyrical poems in the english language (dar). Odgovor na govor g. Mussolinija u Senatu Kraljevine Italije o dogodjajima u Krku i Trogiru (v 2 izvodih, dar). Geografski vestnik IX. letnik 1933. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik XXVIII., 1933., Em. Lilek, Slovenski v tujini službujoči šolniki (broš.). Dr-Fr. Mišič, V porečju bistre Savinje (broš). Levstikov zbornik (broš.). The story of the United States (broš., dar). Sadni izbor za dravsko banovino (broš ). Istorija cara Stevana Dušana, dr. Vladimir Nikolič (broš.). Jovanovič Lazar, Tragovi prvih ljudi (broš.). Kmetijstvo dravske banovine (Potujoča kmetijska razstava in šola 1933., broš.). Činovnik kao zadrugar, II. izdanje (broš). Kramolc Luka, Domovini (Izbor deklamacij za državne in narodne praznike, broš.). Totomianc dr., 2ena in zadrugarstvo (broš.) Spinčič Vje-koslav-Pečar, Oteta nam otadžbina (broš.). Momir Veljkovič - Miloš Savko-vič, Primeri stila i jezika jugoslovanske književnosti I deo (vez.) Slovenska čitanka in slovnica za drugi razred srednjih in njim sorodnih šol (dar. Ban. zaloge šol. knjig (vez.). Dr. Piskernik Angela, Učbenik nemškega jezika za srednje in njim sorodne šole, I. in II. šol. leto (vez.). Dr. Ristič-Pavičevič, Domače štivo iz nemačkog jezika za osmi razred (broš.). Dr. B. Markovič, Logika. Dr. Medakovič D., Kemija za niže razrede srednjih škola, II. izdanje. Medenica R.t Nemačka čitanka za III.—VIII. razred srednjih škola (6 knjig). Bradač-Aristophanes, Acharnjani, komedija (broš.). Poljak M., Naša Slove nija, Bosna i Vojvodina, II. izd. Poljak M., Pregled privrednog i uložnog kapitala u Jugoslaviji osvrtom na njegovu ravnotežu (broš.). Vazduhoplovni glasnik (broš.). Dr. Maretič, Gramatika i stilistika hrvatskog ili srpskog jezika. Kos Milko, Zgodovina Slovencev (Od naselitve do reformacije, I. del.). Croce Benedetto, Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju. Ljubljanski zvon, 1933. Dom in Svet, 1933. Pedagoški zbornik XXIX. 1.. 1933. Dr. S. Gogala, Temelji obče metodike. Dr. J. Jeraj, Naša vas. Novakovič S., Usta-nak na dalije 1804. Emel Lilek, Vorschläge zur Lösung der deutsch-österreichischen Anschlussfrage und zur Befriedigung der Deutschen und Slaven. Zgodnja Danica (dar g. prof. Napotnika).	Šter	Josip,
varuh učit. knjižnice.
2.	Dijaška knjižnica.
a)	Slovenski oddelek.
Stanje ob koncu šolskega leta 1932./33.: 1475 zvezkov.
Prirastek v šolskem letu 1933./34.: 37, in sicer:
Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti v zapadni Evropi. Gorinšek Danilo, Majdine pesmi. Kidrič France, Zgodovina slovenskega slovstva 3. snopič. Krakov Stanislav, Prestolonaslednik Peter. Spektorskij E., Zgodovina socijalne filozofije zvezek II. Tolstoj L. N., Vojna in mir II. knjiga. Dostojevski, Idiot I., II , III. in IV. zvezek. Rehar Radivoj, Vipavske povesti. Pavlovič Petar, Naši onstran meja. Deželic Val. ml., Kragulj. Dörfler P., Mutasti greh. Hus Mara, Njene službe. Malešič Matija, Izobčenci. Dr. Gosar Andrej, Za nov družabni red. Dr. Debevc Fr., Jetika. Dr. Bohinc Valter, Naše morje. Dr. Krek Janez Ev., Izbrani spisi IV. zvezek. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1934. Gangl E. L., Moja pot I.—V. zvezek. Vodnikova pratika za l. 1934. Muc Martin, Skozi Sibirijo I. del. Roš Fran, Zvesta četa. Vaštetova lika, Vražje dekle. Ivan Cankar, Zbrani spisi, XVI. zvezek. Rape Andrej, Tisoč in ena noč. Mih. Avrarnovič, Činovnik kao zadrugar. Ivan Pregelj, Izbrani spisi IX. Odmevi 1930/IV. Mladika 1933. Dr. A. Slodnjak. Frana Erjavca »Izbrano delo II.« Ivan Cankar, Zbrani spisi, XVIII. zvezek,
Fabjančič Milan,
varuh slov. dij. knjižice.
b)	Srbolirvatski oddelek.
Stanje ob Koncu šol. leta 1932-/33,: 399 del v 456 zvezkih.
Prirastek v šol. letu 1933-/34.: 123, in sicer:
Stajic, Zmaj J. Jovanovič (biografija). Djordjevič, Makedonija (historijska rasprava). Stranjakovič, Srbija, Pijemont juž. Slovena. Ražem-Pečar Neza-boravna naša Istra. Nazor Vladimir, Veli Jože (dar). Sabrana dela: Jovan Dučič (4 knj.), Miloš Crnjanski (2 knj.), Dinko Simunovič (2 knj.), Veljko Petrovič (4 knj.), Branko Lazarevič (2 knj.), Gustav Krklec (2 knj.), Niko Bartulovic (2 knj.), Milan Kašanin (2 knj.), Ženske narodne pesme: Antologija. Ljubomir Nenadovič, Odabrane strane. Vuk. St. Karadjič, Odabrane strane. Janko Veselinovič, Pripovetke. Zmaj J. Jovanovič, Odabrane pesme. Matija Nenadovič, Memoari. Zmaj J. Jovanovič, O deci za decu. Laza K. Lazarevič, Pripovetke. Dositije Obradovič, Izbor sastava. Izbor dubrova-čkog pesništva. Ljubavna lirika. Antologija srpske kritike. Izbor dubrova-čkog pesništva (krači spevovi). Vojislav J. Ilič, Odabrane pesme. Djura Jakšič, Odabrane strane. Izdanja srpske književne zadruge, kolo XXVI XXXV. br. 170-238. Srpske narodne junačke pesme.
Juričevič Božena,
varuh srbohrv. dij. knjižnice.
c)	Francoski oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 164 zvezkov.
Prirastka v šol. letu 1933./34. ni bilo.	Napotnik	Josip,
varuh franc. dij. knjižnice.
Č) Nemški oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1933-/34.: 845 zvezkov.
Prirastka v šol. letu 1933./1934. ni bilo.
Holeček Pavel,
varuh nem. dij. knjižnice.
3.	Veroučna zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1933./34.:
2 zemljevida Palestine, 14 biblično arheoloških slik, 30 slik iz zgodb sv. pisma, 7 slik cerkvenih stavb, slogov, 2 garnituri liturgičnih slik po 25 izvodov, knjižnica z 27 deli (51 zvezkov), 2 cerkveni zastavi, 56 umetniških reprodukcij k cerkv. letu.
Med šolskim letom je bilo 25 liturgičnih slik nalepljenih na trd karton.
Kovačič Peter, varuh veroučne zbirke.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1932./33 : 155 zemljepisnih kart, 45 zgodovinskih kart, 438 zemljepisnih pripomočkov in učil, 126 zgodovinskih pripomočkov in učil.
V	šolskem letu 1933-/34. obsega prirastek 4 zemljepisne stenske slike, tako da ima zemljepisna zbirka 155 kart in 442 zemljepisnih pripomočkov
*n	Mlinar Ivan,
varuh zetnlj. in zgod. zbirke.
5.	Prirodopisna zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1932-/33.: Inventariziranih številk 7568, komadov 20 353.
Prirastek v šol. letu 1933./34.: Lobanja jamskega medveda, spodnja čeljust jelena, rogovje srnjaka, 3 peresa kitajskega fazana, mlakož, 2 modrasa in 6 opornih lupin liganja.
Stante Valentin,
varuh prirodopisne zbirke.
6. Kemijska in fizikalna zbirka.
Kemična fizikalna zbirka je bila v šolskem letu 1933-/34. nanovo in-ventarizirana. Stanje ob koncu šolskega leta je naslednje:
a) Kemijska zbirka: 79 aparatov, 161 kemičnih preparatov, 95 štev. raznih potrebščin.
b) Fizikalna zbirka: 411 aparatov, 21 tabel, 30 kom. raznega orodja.
Prirastek v šolskem letu 1933./34.: Nekaj kemikalij, električnih žarnic
in žic. Popravil se je Hoffmanov aparat za elektrolizo.
ing. dr. Perpar Marija,
varuh kein. fiz. zbirke.
7.	Matematična zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1933./34.: 30 matem.-geom. modelov.
Prirastka v šolskem letu 1933./34. ni bilo.
Modrijan Danilo,
varuh matein. zbirke.
8.	Risarska zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1933/34.: 187 modelov iz mavca, 126 posod, 220 lesenih geom. predmetov, 32 živali, 35 knjig, 117 raznih predmetov, skupaj 718 pripomočkov.
Ščuka Florijan,
varuh risarske zbirke.
9. Glasbena zbirka.
Glasbena zbirka, ki vsebuje po večini vokalna dela, se je letos na novo inventarizirala.
Skupno vsebuje 290 del. Od tega odpade na cerkvena dela z latinskim tekstom 113 del in na cerkvena dela s slovenskim tekstom tudi 113 del. Svetna glasba je zastopana s 64 deli.
Zavod je naročen na glasbeno revijo »Zbori«, druga dela pa nabavlja v okviru proračunske možnosti.
Tavželj Stanko,
varuh glasbene zbirke.
10.	Telovadna zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1933./34. je	naslednje:
1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi,	8 plezalnih	rogov,	1	ple-
zalna vrv, 1 odrivna deska, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino, 3 usnjene blazine, 1 železna krogla, 4 vrvice za skok v višino. — Skupaj 130 komadov.
V	oskrbi in uporabi je tudi ročna šolska lekarna, ki ima	najnujnejše
pripomočke za slučaj nezgode in prve pomoči.
Bolhar Alojzij,
varuh telovadnega orodja.
Zdravstveno stanje učencev.
a) Pregled bolezni.
Q.
ro
m
ro
03
00
»N
CvJ
CM
vO
CM
ro
m
»N
oo ro
ro
00
o
oo
ro
ro
ro
>N
00
oo
ro
ro ro
00
>N
in
oo
oo
oo
ro
»N
00
Q.
(/)
>N
>N
b)	Poročilo državne šolske poliklinike.
V tekočem šolskem letu je obiskalo polikliniko 528 dijakov in dijakinj zaradi raznih obolenj v 1038 ordinacijah. Naj višje število še vedno izkazujejo zobna obolenja in je bilo napravljenih 135 učencem in učenkam 188 plomb. Zvišalo se je število tuberkuloznih obolenj, kar pa je morda treba pripisati dejstvu, da so se z novo nabavljenim Röntgenovim aparatom pregledali vsi tuberkuloze sumljivi in nam je Röntgenova presvetljava pokazala že takšne početne štadije tuberkuloze, katerih drugače ni možno ugotoviti.
Obiskov na domu pri obolelih dijakih je bilo napravljenih 14.
Ravnateljstvo je označilo nekatera dijaška stanovanja v higijenskem oziru kot dvomljiva ali za dijake neprimerna. Šolski zdravnik je ta stanovanja glede njih higijene in event. drugih za dijake kvarnih uplivov pregledal.
S kremensko lučjo je bilo osemdesetkrat obsevanih 5 dijakov, oziroma dijakinj.
Z Röntgenovim aparatom je bilo pregledanih 35 dijakov.
Iz fonda za zdravstveno zaščito učencev je poslala poliklinika 4 dijake s počitniško kolonijo na morje.
Za zdravilni materijal se je izdalo 3500 Din.
V bolnico je bilo vsled infekcijskih bolezni poslanih 6 dijakov.
A. Klasifikacija
^učencev in učenk ob koncu šol. leta 1933./34.
(Debeli tisk znači »odlične«, poševni »prav dobre*-.)
1. Redni učenci.
I.a 53.
Razrednik: Boršnik Marija.
Razred so dovršile:
Baš Marija
Birsa Marija Bukove Elizabeta Chiba Herta
Čanjevac Melita Čanjevac Nedeljka Dečko Doroteja Dolinar Tatjana Furlan Dagmar Golubovič Nadežda Grutschreiber Nadina Hajnšek Erika H immer Herlinda Hofbauer Štefanija Holešek Olga Horjak Olga Jager .Morija Kočar Matilda Korber Angela Kos Milica Kurnjek Tatjana Lipša Nevenka Matkovič Nada
Mikuletič Sonja Mravljak Marija Novak Ljudmila Pečnik Sonja Pelikan Božena Pirker Majda Planer Zora Pšeničnik Draga Rajšp Silva Rakun Ana Razboršek Marija Razpotnik Zdenka Reichmann Zlatka Rustja Danica Seidel Zilfrida Šetinc Rajka Šinkovec Jerica Šmid Savica Trebše Marta Uršič Ana Vipotnik Marija Žnidarič Božena
Popravne izpite imajo:
Cilenšek Karolina iz francoščine. Gospodarič Marija iz prirodopisa. Kovač Voja iz francoščine.
Neumann Božena iz francoščine.
Radej Zdenka iz francoščine.
Vedernjak Milena iz francoščine.
Razred ponavljajo:
Rojnik Bogdana	Vrečko	Sonja
I.	b 47 (15).
Razrednik: Fabjančič Milan. Razred so dovršili:
Antloga Silva	Löschnigg Ivan
Bržič Älfonz	Lušin Vlado
Cilenšek Miran	Majcen Anastazija
Cimperman Marija	Nemec Vilibald
Dobovičnik Franc	Ogrizek Boris
Dremelj Rudolf	Pirtošek Branko
Goriup Herbert	Prekoršek Ivan
G rej ari Adolf	Roš Dušan
Hodžar Slavko	Sfiligoj Rado
Jelen Ivana	Sotlar Stanislav
Juhart Radoš	Štor Jožef
Knez Jaromira	Teppey Valter
Korent Berta	Troger Milena
Kozole Milena	Vasle Avguštin
Kožel Zvonko	Vizovišek Dragotin
Krulc Zvonimir	Voga Tugomer
Popravne izpite imajo:
Bedenik Marija iz francoščine.
Berdnik Oton iz francoščine in matematike. Bračič Marija iz francoščine in matematike. Canjko Zvonimir iz matematike.
Dolinar Vida iz francoščine.
Dremelj Roza in francoščine in matematike. Finžgar Milan iz prirodopisa.
Gabrovšek Fedor iz matematike.
Gornjak Kunigunda iz prirodopisa in petja. Kompan Josip iz matematike.
Milanez Maks iz matematike.
Nidorfer Hedvika iz matematike.
Steiner Svetozar iz francoščine in matematike. Toplikar Jožef iz matematike.
Tratar Vida iz francoščine.
I. c 50.
Arhar Vojko	Mikolič Stanislav
Barle Gojko	Muhar Robert
Cerllni Marjan	Oberžan Stanko
Čoki Leopold	Planteu Josip
Čuš Milan	Požar Radovan
Dobovišek Bogomir	Repenšek Miloš
Fleimisch Herbert	Senica Josip
Gajšek Josip	Sgerm Rihard
Glušič Anton	Srebotnik Franc
Gruden Pavel	Šalamun Ivan
Hohnjec Miloš	Štornik Anton
Jenko Slavko	Taček Franc
Košec Stanislav	Tomc Albin
Kramar Gabrijel	Volk Ivan
Klobčič Dušan	Vuga Jurij
Mastnak Ciril	Zorko Branko
Popravne izpite imajo :
Gavrilovič Djoka iz francoščine in matematike.
Grobler Mirko iz francoščine in matematike.
Gruden Josip iz matematike.
Ikovic Viktor iz slovenščine in matematike.
Karče Bojan iz matematike.
Klančnik Emil iz francoščine.
Koprivšek Metod iz verouka in slovenščine.
Lešnik Slavko iz slovenščine in francoščine.
Mesec Marjan iz francoščine.
Mikloš Ivan iz srbohrvaščine in matematike.
Pograjc Marjan iz risanja.
Trobiš Vekoslav iz matematike.
Veble Avgust iz matematike.
Vovk Rudolf iz francoščine in matematike.
Zagoričnik Zvonimir iz matematike.
Razred ponavljajo:
Bizjak Ivan	Piki	Franc	Zupanek	Slavko
I.	d 46.
Baumgartner Vincenc
Destovnik Karel F orte Kor el Glonar Janez
Gračner Stanislav . Gröger Ivan Gröger Kurt Hillinger Franc Hotko Udo •
Janc Anton Jeromel Bogomir Kladnik Franc Kljun Edvard Kupec Franc Lavrenčič Stanislav Naglič Janez
Oblak Zdravko
Pavelšek Branko Plevčak Josip Poženel Martin Prelog Ervin Razpotnik Jakob Skamen Julij Šekoranja Franjo Šketa Jožef Tauschmann Karel Turk Anton Vedenik Vincenc Vrabič Ludovik Wusser Viljem Zalar Vladimir Zupan Fran
Popravne izpite imajo :
Cvetkovič Zdravko iz srbohrvaščine in matematike. Ferlež Ivan iz matematike.
Gradnik Boris iz srbohrvaščine.
Krajnc Ciril iz francoščine.
Mesner Henrik iz matematike.
Sieber Adolf iz matematike.
Srebotnjak Ivan iz matematike.
Šmit Ivan iz srbohrvaščine.
Štorman Andrej iz francoščine.
Toplak Miran iz matematike.
Volker Zmagomir iz srbohrvaščine.
Zagode Jožef iz srbohrvaščine in francoščine.
Razred ponavlja: Jazbec Ernest
Pravico do rednega šolanja izgubi: Seničar Kazimir.
Bavdek Vlasta Briner Marica Cimperšek Majda Cotič Olimpija Črnigoj Vekoslava Čuček /ugoslavica Dolničar Silva Drofenik Tatjana Engelhardt Natalija Goriup Hedvika Gosak Kamila Jager Valburga Klobučar Elizabeta Kok Angela Kopušar Rozalija Krasnik Vera Križan Milka Kurnik Majda Mastnak Anica Mesec Martina Nedoh Danica
Ocvirk Petrina Planer Vida Pogelšek Lidija Pregelj Aleksandra Rabič Hilda Radej Nada Rainer Tatjana Rajh Stanka Rakuša Sonja Rebernik Marija Reichman Rozalija Rožanc Nives Srebotnjak Božena Supanc Stanka Suša Jožefa Šlander Veronika Tajnik Mladena Telč Irena Tertnik Radislava Vipotnik Silva Žgank Berta
Popravne izpite imajo:
Arnšek Anica iz francoščine.
Bole Milena iz francoščine.
Cilenšek Silvestra iz matematike.
Črnigoj Vida iz slovenščine.
Hübel Valtraude iz slovenščine in zgodovine.
Kunej Olga iz matematike.
Lesjak Vida iz francoščine in matematike. Milutinovič Jelica iz francoščine.
Perič Stanka iz slovenščine in francoščine.
Poženel Hilda iz francoščine.
Praznik Kosenka iz francoščine in matematike. Pucelj Sonja iz slovenščine in prirodopisa.
Uranjek Ivana iz francoščine.
Zadravec Jožefa iz francoščine in matematike.
Razred ponavljata:
Kandolf Marija	Vrečko	Dragica
II.	b 63(7). Razrednik: Orožen Janko. Razred so dovršili:
Antloga Mirko	Lešničar Janko
Baumgartner Jera	Majdič Aleksander
Božnik Edmund	Matesič Rudolf
Božnik Ivan	Ostrožnik Franc
Brodar Demetrij	Perdih Karel
Cepiiš Karel	Pestevšek Marijan
Ciglenečki Milan	Premschak Valter
Cvahte Karel	Razpotnik Srečko
Dolinar Zlatka	Rijavec Stanko
Driimel Henrik	Selšek Stanko
Fraz Ivan	Sieber Ernst
Gantar Ivan	Špindler Cirila
Jager Anton	Stanonik Ivan
Jazbec Janko	Šinkovec Branko
Jerič Feliks	Vrečer Anton
Kastelic Viktor	Zorec Alojzij
Klobučar Artur	Zurc Franc
Popravne izpite imajo :
Bervar Danilo iz francoščine in matematike. Dvoršek Valter iz prirodopisa.
Gobec Ljuban iz srbohrvaščine.
Grilanc Olga iz prirodopisa.
Hois Kristina iz francoščine in matematike. Horjak Franc iz srbohrvaščine in francoščine. Jazbec Ivan iz srbohrvaščine in risanja.
Katič Ivan iz francoščine Klemen Branko iz matematike.
Kolšek Jožef iz francoščine in matematike. König Alfred iz srbohrvaščine.
Kopušar Jožef iz zemljepisa in matematike. Koželj Martin iz slovenščine in francoščine. Kramar Bogdan iz francoščine.
Križan Änton iz prirodopisa in matematike. Križanič Rudolf iz francoščine in matematike. Marn Jožef iz francoščine.
Musar Änton iz francoščine in risanja.
Svetek Dušan iz verouka in matematike. Thomich Valtruda iz matematike.
Tischler Ana iz francoščine in matematike.
Videnšek Bogomir iz francoščine.
Wiesberger Franc iz francoščine.
Zemljič Borivoj iz srbohrvaščine.
Žagar Vinko iz francoščine.
Razred ponavljajo:
Deniša Štefan	Krumpak Jakob
Neocenjen: Ärzensek Änton
Pravico do rednega šolanja izgubi:
Stock Milan
II.	c 52.
Razrednik: Brodar Srečko.
Razred so dovršili:
Anderlič Jožef	Krulc Boris
Berce Dušan	Lipovšek Silvester
Bezenšek Edmund	Majerič Ognjeslav
Bezenšek Ernest	Mihelčič Ivan
Cajner Frančišek	Nemec Marijan
Fürst Bogdan	Pečnik Milan
Goli Herman	Pišek Joško
Gorjup Jože	Posavec Vladimir
Hočevar Jožef	Potočnik Anton
Janežič Franc	Simončič Albin
Jellenz Josip	Šekoranja Ivan
Jurič Franc	Tovornik Jožef
Kantušer Božidar	Uranič Dragomir
Kozjak Hijeronim	Vršnik Avguštin
Krajnc Zvonimir	Zagoričnik Štefan
Krell Robert	Zalar Stojan
Popravne izpite imajo:
Barle Srečko iz slovenščine in srbohrvaščine. Bekeš Borislav iz matematike.
Cergol Stojan iz srbohrvaščine in matematike. Dobnikar Franc iz srbohrvaščine.
Ferenčak Danilo iz srbohrvaščine.
Gradišnik Franc iz francoščine.
Hrobat Jožef iz srbohrvaščine in francoščine. Kokošinek Ivan iz matematike.
Koncilija Alojz iz francoščine in matematike.
Kovačič Jožef iz risanja.
Lenasi Rudolf iz slovenščine in matematike. Marinček Igor iz francoščine.
Mirnik Vincencij iz francoščine.
Pocajt Franc iz zgodovine in prirodopisa. Pohar Ladislav iz matematike.
Razred ponovljajo:
Korošec Änton	Krulc Mario
Kovač Bojan	Mahen Ivan
Simončič Maks
III.	a 52.
Razrednik: Ster Josip. Razred so dovršili:
Bračko Lea Bratanič Marija Ana Cilenšek Zora Cimerman Erika Černelč Fina Delakorda Mitjeva Delpin Herma Drassal Sonja Drofenik Sonja Favai Monika Franca Leandra Gašper Julka Hodžar Cirila Kostanjšek Zvonimira Kraus J osipi na Krivec Marija Krolnik Milena Krušič Edita Kukovec Štefanija Lautner Ingeborg Majcenovič Marija
Muhar Lucija Musar Ljudmila Musar Marija Niefergall Zlata Pepelnjak Ljudmila Perger Tatjana Petek Marlenka Pfefferer Emilija Pilih Nada Planer Draga Pograjc Zofija Preaz Marija Puh Štefanija Rustja Olga Simerl Aleksandra Sotlar Ljudmila Šebenik Marija Vagaja Milena Vuga Helena Zgonc Božidara
Popravne izpite imajo : Hohnjec Danica iz zgodovine.
Jelen Danijela iz zgodovine.
Malus Hermina iz zgodovine.
Pauer Matilda iz zemljepisja in matematike. Zupan Frančiška iz fizike.
Razred ponavljajo:
Karnovšek Matilda Skoberne Frančiška Kropivšek Cirila
Neocenjena: Bothe Hildegarda.
III.	b 55.
Razrednik: Bitenc Mirko. Razred so dovršili:
Andrenšek Karel	Müller Ferdinand
Božič Ciril	Novak Bogdan
Cencelj Ludovik	Ozvald Radivoj
Čeč Edvard	Pukl Ognjeslav
Detiček Janez	Rebeuschegg Ludovik
Detiček Jurij	Seršen Alojz
Finžgar Dušan	Simerl Odon
Goršek Anton	Stare Jožef
Hanuš Franc	Steblovnik Martin
Janžekovič Alojzij	Strohmaier Friderik
]ekl Gerhard	Šergan Franc
Jerič Franc	Tischler Richard
Kikelj Ludvik	Vedenik Josip
Knez Ivan	Vidmar Dušan
Kos Rafael	Vrabič Ivan
Kramer Ivan	Vranjek Smiljan
Loibner Dragotin	Založnik Vladimir
Majdič Vinko	
Popravne izpite imajo:
čanžek Ivan iz zgodovine.
čanžek Valter iz francoščine in fizike.
Cmer Ladislav iz matematike.
Gajšek Branislav iz francoščine in nemščine. Goričan Anatolij iz matematike.
Haas Henrik iz matematike.
Kodela Ivan iz nemščine in matematike.
Kos Milenko iz matematike.
Lahe Josip iz francoščine in matematike. Majes Stanislav iz francoščine in matematike. Marvin Rudolf iz francoščine.
Močnik Rudolf iz francoščine.
Mohar Anton iz francoščine.
Perčič Jožef iz fizike in matematike.
Cergol Zdenka Jug Danica
Schweiz Valter iz fizike in matematike.
Vengust Miroslav iz zgodovine.
Žaler Jožef iz francoščine.
Razred ponavljajo:
Jelovšek Albert Pešec Milko Prohaska Albert
III.	c 55.
Razrednik: Stante Valentin.
Razred so dovršili :
Babič Rudolf	Miloševič Romeo
Bogdanovič Ojordje	Nendl Alojz
Božnik Karl	Ostrožnik Mirko
Cvetkovič Branko	Pečovnik Dragomir
Dečko Milan	Pšeničnik Franc
Fojan Karl	Puc Srečko
Gorinšek Valter	Rakusch Viljem
Gorscheg Alfred	Schmidt Eberhard
Ivančič Albert	Toplišek Martin
Jellenz Ivan	Urbašek Ivan
Jost Karl	Vastič Julij
Klavora Anton	Vrečko Fedor
Križnik Božidar	Weingerl Vladimir
Kudisz Pavel	Wudler Zoran
Lesjak Anton	Žohar Franc
Marčič Rudolf	Žohar Oskar
Mikuš Boris	
Popravne izpite imajo:
Confidenti Mirko iz nemščine.
Deržek Avgust iz nemščine.
Dolžan Ciril iz fizike.
Goleč Ivan iz slovenščine in nemščine.
Kohne Emanuel iz nemščine.
Kopše Franc iz francoščine in nemščine. Mlakar Rudolf iz francoščine in zgodovine. Pintar Valentin iz francoščine in nemščine. Pleterski Vladislav iz francoščine in nemščine. Rakun Mihael iz francoščine.
Renčelj Ivan iz francoščine in nemščine.
Skitek Stojan iz francoščine in zemljepisa. Vaupotič Bogomir iz francoščine.
Voga Änton iz nemščine in risanja. Zdolšek Marijan iz nemščine in fizike.
Razred ponavljajo :
Čepin Stanislav Horjak Ädalbert Marčič Samo Mlakar Adolf Vrenko Anton
Pravico do rednega šolanja izgubi : Zelenko Ivan
Neocenjen: Ropotar Borut
IV.	a m.
Razrednik: Bračko Ivan. Razred so dovršili:
Razred ponavljajo:
Knez Roza Lipša Jelka Medved Cvetka Perič Radojka Stelzer Ljudmila
Baša Zdenka Čok Milvana Čuk Danica Fišer Vida Golobič Nives Grilanc Cita Horvat Matilda Hrovath Marija Jesenek Roza Juhart Ana Just Edeltruda Kolman Ljudmila Koprivnik Jera Kopše Marijana Kösel Hilda
Kossär Greta
Krecenbaher Dora Kroflič Marija Langus Vladimira Mlakar Neva Mravljak Tatjana
Pilih Amalija Rozman Olga Škof Marija Tertnik Vida Tom Vida
Vidic Cvetka Widmar Felicitas Zorko Majda
Razrednik:
Razred
Agreš Anton Barle Drago Cvenk Ladislav Ferjančič Dušan Gabrovšek Marij Gajšek Valter Goriup Erik Gradišnik Dušan Hosner Vladimir Janc Stanislav Keršnik Dragotin Klemenčič Zoran König Franc Krajnc Justin Lakner Edvard Lenardič Stanislav Likar Dušan Lojk Miloš Lukežič Radivoj
Razred
Bonač Marko Dečko Ernest Jošt Boris
i n a r Ivan.
dovršili:
Medved Bojan Mirnik Karel Ozvald Branko Pogačnik Marjan Poharc Adolf Prelog Oton Radič Branislav Rechberger Vilibald Repič Slavko Schwander Evgen Schwischay Ervin Schwischay Josip Srabotnik Davorin Umek Ciril Urbančič Marjan Velkavrh Josip Vovk Vincenc Vrečko Zvonimir Zemljič Vlastimir
Lojk Branko Pollandt Herbert Soper Stanislav
IV.	c 38.
Razrednik: Dr. Šijanec Fran. Razred so dovršili:
Avsenik Branko Belej Martin
Birsa Zvonimir Božič Stanko Domitr.ovič Vinko Drolc Dušan Gams Boris Gologranc Stanko Hodžar Marijan Kobe Vekoslav
Kossiir Kurt Košutnik Boris Kresnik Vladimir
Marčič Leonid Novak Henrik Perko Karel Pirih Miran Razboršek Zoran Rebernik Stanko Rogel Jožef
Ropotar Jožef
Šarlah Leopold Vidmar Zdravko
Zarkovič Ivan Žiberna Franc
Razred ponavljajo:
Diermayr Erik Dragar Oskar Fijavž Vladislav Gruden Marijan Miklič Janez Ocvirk Gregor
Ograjenšek Slavko Potokar Roman Prelog Janez Sah Jožef Svarc Romuald Žagar Marijan
Pravico do rednega šolanja izgubi: Dergan Boris
V.	a 36 (21).
Razrednik: Napotnik Josip.
Razred so dovršili:
Barle Jožef Belič Igor Bole Radomir Dobovišek Marija Drovenik Anton Gaberc Romana Gorišek Stanko Gostiša Magdalena Grohar Milena Jug Karel Kladnik Terezija Klinc Friderika
König Friderik Korban Magdalena Koželj Vida Lesjak Ladislava Mastnak Alenka Prislan Ksaverija Prodnik Alojzija Spolenak Bernarda Stelzer Doroteja Travirka Margareta Vovk Stanislav Žumer Maks
Popravne izpite imajo :
Blazinšek Natalija iz matematike.
Gologranc Marija iz matematike.
Grobelnik Marija iz matematike.
Hrovat Franc iz matematike.
Jug Štefanija iz matematike.
Orožen Vida iz matematike.
Podgoršek Amalija iz matematike.
Rosina Gustav iz matematike.
Razred ponavljata:
Musar Viktor	Petelinšek	Ludvik
Neocenjen: Jerin Smiljan
Pravico do rednega šolanja izgubi: Marčič Roman
V.	b 32.
Felicijan Jožet
Ferlež Saša Gorenšek Maksimiljan Gruden Maksimiljan Herman Josip Hrašovec Aleksander Kopriva Stanislav Koren Franc Kos Karel Kudisz Karel Lešnik Leopold Marchetti Ivan
Razrednik: Modrijan Danilo.
Razred so dovršili:
Marinček Miloš Operčan Anton Oražem Anton Platzer Janez Savelli Emil Srabotnik Gvidon Stegenšek Klemen Steinböck Friderik Vehovc Jožef Vizovišek Ivan Zdolšek Dušan
Popravne izpite imajo
Birsa Edvard iz latinščine.
Brumec Jožef iz matematike.
Gajšek Friderik iz matematike.
Jernejšek Friderik iz matematike.
Razred ponavljajo:
Galof Valter	Gerdina Roman
Neocenjena:
Milanez Emil	Rebeuschegg	Franc
Lapajne Denis
VI.	41 (15). Razrednik: Gorup Anton. Razred so dovršili:
Birsa Vladimir	Mirnik Mirko
Blaško Vinko	Mravljak Alenka
Brišnik Ana	Mravljak Zdenko
Cergol Izidor	Musar Stanislava
Cigoj Ivan	Polh Franc
Grohar Ervin	Premschak Gerald
Kirn Jožef	Ritonja Franc
Košenina Nada	Sernec Vlasta
Krivec Hedvika	Šusterič Bojan
Likar Nadežda	Tajnšek Bojan
Lipša Nada	Trebovc Martin
Majcen Branivoj	Vrečko Aleksij
Popravne izpite imajo:
Dobovišek Rudolf iz latinščine.
Košutnik Nada iz matematike.
Kovačič Štefanija iz matematike.
Kralj Doroteja iz zgodovine.
Kukec Marija iz matematike.
Lobnikar Albin iz matematike.
Peštaj Alojzij iz matematike.
Röck Blaž iz francoščine.
Varga Ludvik iz francoščine.
Razred ponavljajo:
Bothe Verner	Skoberne Alojz
Mejavšek Vekoslava ,	Sparhakl Marta
Ocvirk Mak$
Pravico do rednega šolanja izgubi: Medved Nada Neocenjena:
Planinšek Franc	Rus Milan
VII.	35 (7).
Razrednik: Dr. Blaznik Pavle.
Bevc Rihard Cerkvenik Gregor Didek Jože Dreu Bogomir Fink Emil Gorečan Josip Grobelnik Avgust Hrček Alojz Hribernik Ivan Jerin Marija Kač Alojzij Kalan Majda Nedoh Franc
Razred so dovršili:
I (■ v
Pešec Franc Pia j h Avgust Povh Ivan Prekoršek Branko Rozman Karel Safonov Nikolaj Savelli Viljem Štern Viljern Vrabič Olga Vrečer Karel Widmar Konrad Zalokar Srečko Žagar Dušan
Popravne izpite imajo: Bonač Marijan iz latinščine.
Lavrenčič Ester iz matematike.
Prodnik Mirko iz nemščine.
Šubic Erna iz matematike.
Šubic Mario iz matematike.
Tacar Franc iz matematike.
Razred ponavljajo:
Košič Milka	Ograjenšek	Izidora
Neocenjen: Nedoh Stanislav
VIII.	24 (6). Razrednik: HoleCek Pavel.
Razred so dovršili:
Baumgarten Oton Dobovišek Matilda Ferdič Ignac Gabrovšek Tatjana Glück Antonina Grohar Josip Haselbach Vilma Horjak Alojzij Klinc Emilijan Korun Antonij Koželj Gabrijela
Likar Svetozar Mravlag Gerhard Ocvirk Martin Pavšič Ljudmila Pik Boris Piki Adolf Stante Emil Šentjurc Alojzij Valenčič Edvard Verbnjak Alojzij Vojska Jožef
Razred ponavljata:
Fischer Franc
Peträk Marjan
2.	Privatni učenci.
Sprejemni izpiti za I. razred so naredili:
1.	Äntlej Franc. 2. Audič Marta. 3. Cepuš Blaž. 4. Flis Änton. 5. Grosek Alojz. 6. Ivanuša Stanko. 7. Košenina Zlata. 8. Majcenovič Ida. 9. Novak Konrad 10. Skale Dragotin. 11. Zakošek Martin.
Razred so dovršili:
I.
Antlej Franc Cepuš Blaž Flis Anton Mordej Franc (dop.
izp.)
Novak Konrad Zakošek Martin
II.
Cepuš Blaž Flis Anton Lebar Marjeta Zakošek Martin
IV.
Bizjak Rudolf Štojs Alojz
V.
Staut Srečko
VII.
Hillinger Agneza
VIII.
Hillingtr Agneza
Popravni izpit imajo:
Audič Marta iz matematike in srbohrvaščine. Grosek Alojz iz francoščine in matematike. Ivanuša Stanko iz francoščine in matematike. Skale Dragotin iz slovenskega in srbohrv. jezika.
II. razred.
Antlej Franc iz srbohrvaščine in matematike. Mordej Franc iz matematike.
III. razred.
Černelč Jožef iz nemščine in risanja.
V.	razred.
Gradišnik Fedor iz latinščine.
VI.	razred.
Razlag Mirko iz latinščine.
9 kandidatov in kandidatinj je pred in med izpitom odstopilo.
Brp v •	•	•
. lecajm izpiti.
1.	Nižji tečajni izpiti 1933./1934.
Nižji tečajni izpiti so se vršili v IV. a razredu pod predsedstvom razrednika prof. Bračka, v IV. b in IV. c razredu pod predsedstvom direktorja. Izpiti so trajali od 11. do 15. junija.
K izpitu se je prijavilo iz IV. a razr. 29 učenk, iz IV. b razr 36 učencev in iz IV. c razr. 25 učencev. Izpit so nadalje polagali 3 privatisti in 1 učenec, ki je padel pri lanskem nižjem tečajnem izpitu.
Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 11. junija, je bila za vse tri razrede določena naloga: »Pomen počitnic za dijaka«.
a) OprošCeni
so bili po čl. 2. Pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. Zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke.
IV. a razreda:
1. Baša Zdenka. 2. Golobič Nives. 3. Kolman Ljudmila. 4. Kopše Marijana. 5. Kossär Greta. 6. Langus Vladimira 7. Mravljak Tatjana. 8. Tom Vida. 9. Widmar Felicita.
IV.	b razreda:
1.	Goriup Erik. 2. Hosner Vladimir. 3. Likar Dušan. 4. Vrečko Zvonko.
IV.	c razreda:
1.	Belej Martin. 2. Birsa Zvonimir. 3. Domitrovič Vinko. 4. Drolc Dušan 5. Gologranc Stanko. 6. Hodžar Marijan. 7. Kresnik Vladimir. 8. Rogel Jožef. 9. Ropotar Josip.
b)	Napravili so izpit :
a) v IV. a razredu :
1.	Cok Malvina. 2. Cuk Danica. 3. Fišer Vida. 4. Grilanc Cita. 5. Horvat Matilda. 6. Hrovat Marija. 7. Jesenek Roza. 8. Juhart Anica 9. Just Edel-traut. 10. Koprivnik Jera. 11. Kösel Hilda. 12. Kroflič Marija. 13. Mlakar Neva. 14. Pilih Ämalija. 15. Rozman Olga. 16. Tertnik Vida. 17. Vidic Cvetka 18. Zorko Majda.
(3) v IV. b razredu:
1.	Agrež Anton. 2. Barle Drago. 3. Cvenk Ladislav. 4. Ferjančič Dušan. 5. Gabrovšek Marij. 6. Gajšek Valter 7. Gradišnik Dušan 8 Janc Stanislav
9	Keršnik Dragotin. 10 Klemenčič Zoran. 11. Krajnc Justin. 12. Lakner Edvard. 13 Lenardič Stanislav. 14. Lojk Miloš. 15. Lukežič Rado. 16. Medved Bojan. 17. Ozvald Branko. 18. Poharc Adolf. 19. Prelog Oton. 20 Radič Branislav. 21. Rechberger Vilko. 22. Repič Slavko. 23. Schvvander Evgen. 24 Schwischay Ervin. 25. Schwischay Jožef. 26. Srabotnik Davorin. 27. Umek Ciril. 28. Urbančič Marijan. 29. Vovk Vinko. 30 Zemljič Vlastimir.
y) v IV. c razredu :
1. Avsenik Branko 2. Božič Stanko. 3. Kobe Vekoslav. 4. Kossär Kurt. 5. Košutnik Boris. 6 Marčič Leonid. 7. Novak Henrik. 8. Perko Karel 9. Pirih Miran 10. Razboršek Zoran. 11. Rebernik Stanko 12. Žiberna Franc. 13. Novak Josip (priv.). 14, Sernec Rudolf (rep.). 15. Štojs Alojz (priv.).
c)	Popravni izpit imajo:
a) v IV. a razredu :
1. Krecenbacher Dora iz matematike.
2. Škof Marija iz matematike.
ß) v IV. b razredu :
1. König Franc iz francoščine.
2. Pogačnik Marijan iz francoščine.
y) v IV. c razredu :
1. Gams Boris iz matematike.
2. Šarlah Leopold iz zgodovine in zemljepisa.
3. Vidmar Zdravko iz matematike.
4. Zarkovič Ivan iz matematike.
5. Bizjak Rudolf (priv.) iz francoščine.
2.	Višji tečajni izpiti.
Višji tečajni izpit se je vršil od 14. do 20. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Bevka Stanka, prosvetnega inšpektorja v pok. iz Ljubljane.
K izpitu se je prijavilo 22 rednih učencev in učenk ter 1 privatistinja.
A)	Pismeni izpit je trajal od 14. do 16. junija.
Izpitni odbor, ki se je sestal pred vsakim pismenim izpitom, je izmed
10	predlaganih nalog za vsak pismeni izpit izbral naslednje naloge:
1. 14. junija iz slovenskega jezika.
Evropska misel izza dunajskega kongresa in naša borba za svobodo in ujedinjenje.
2. 15. junija iz francoskega jezika:
Barthelemy : L’amour de la patrie; iz nemškega jezika:
Littrow: Die Erde, vom Monde aus gesehen
3. 16. junija iz matematike:
1.	Nekdo bi imel uživati skozi 20 let rento 8000 Din, in sicer v začetku vsakega leta Ko je petič dyignil rento, si kupi za ostalo rento neko posestvo. Koliko je vredno posestvo, ako se vrši obrestovanje po toliko odstotkov, kolikoršen je manjši koren enačbe
(2x + 1) ‘°9 <2* + »-3 r= ?
2. Kolobarjev izsek s središčnim kotom 288° in polmeroma R in r se zvije v prisekan stožec; kolika je prostornina in kolika površina tega prisekanega stožca? (R = lo dm, r*=5 dm). Splošni in posebni rezultat!
3. Na bregu neke reke stoji stolp z dvema odprtinama, ležečima navpično druga nad drugo, katerih središči sta 10 m oddaljeni drugo od drugega. Vizirnici iz teh dveh točk do nasprotnega brega tvorita z navpičnicama kota y in ß, ki ju določuje enačba 6 sin2x + 8 cos2x = 7 sin 2x. Kako široka je reka?
Oproščeni so bili po členu 16, Pravil o višjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci in učenke: Ferdič Ignac, Gabrovšek Tatjana, Haselbach Vilma, Korun Antonij, Valenčič Edvard, Verbnjak Alojzij, Vojska Jožef.
B)	Ustni tečajni izpit se je vršil od 18. do 20. junija. K izpitu so bili pripuščeni vsi pripravniki in pripravnice, to je 11 rednih pripravnikov, 4 redne pripravnice in 1 privatna pripravnica. Pri tem izpitu sta dobila popravni izpit Baumgarten Oton iz matematike in Grohar Josip iz srbohrvat-skoslovenskega jezika. Pripravniku Piku Borisu se je zaradi bolezni podaljšal termin za ustmeni višji tečajni izpit do 28. junija. Uspeh ostalih pripravnikov in pripravnic je razviden iz naslednje preglednice.
Preglednica kandidatov, ki jim je bila priznana zrelost in sposobnost za fakultetske študije na univerzah in visokih strokovnih šolah:
i Zfip. 1 Si.	Priimek in ime	Datum iri kraj rojstva	Bodoči študij
i.	Dobovišek Matilda	3. III. 1915 ; Šmarje pri Jelšah	filozofija
2.	Ferdič Ignac	13. IV. 1916; Wörgl (Avstr.)	agronomija
3.	Gabrovšek Tatjana	25. X. 1914 ; Ljubljana	filozofija
4.	Glück Äntonina	4. X. 1916 ; Graz (Avstr.)	glasba
5.	Haselb.ich Vilma	26. IV. 1915; Gaberje	tehnika
6.	Hillinger Agneza	14. I. 1915; Grinzing (Avstr.)	pravo
7.	Horjak Älojzij	16. VI. 1913; Trbovlje	pomorska voj. akad.
8.	Klinc Emilijan	29. IV. 1914; Blaguš	teologija
9.	Korun Antonij	15. XII. 1914; Gor. Salek	privatna služba
10.	Koželj Gabrijela	11. III. 1915; Grljan (It.)	filozofija
11.	Likar Svetozar	13. IX. 1916; Ljubljana	pravo
12.	Mravlag Gerhard	27. IV. 1916; Šoštanj	kemija
13.	Ocvirk Martin	9. XI. 1911 ; Sv. Lovrenc p. Pr.	privatna služba
14.	Pavšič Ljudmila	11. VI. 1915; Sv. Lovrenc p. Pr.	pravo
15.	Piki Adolf	6. II. 1914 ; Gotovlje	teologija
16.	Stante Emil	21. II. 1916; Celje	pravo
17	Sentjurc Alojzij	2. V. 1914 ; Hrastnik	kemija
18.	Valenčič Edvard	4. 11. 1915; Ala (It.)	pravo
j 19.	Verbnjak Alojzij	30. VI. 1914; Breg pri Polzeli	privatna služba
20.	Vojska Jožef	20. II. 1914 ; Domžale	tehnika
C. Stanje učencev in učenk po končnem uspehu.
0/0 a nua^n UJ A33U33H oiiAdjs ou;oj33			13,73	29,53	26,47		ro oT nO		20,47		1,10		7,96		0,74 |	O O T—
)|U3jn Ul A3DU3jn M9SA			CSJ	241 i	216		569		167		Ov		65		o	816
ca Q_		■N	oo	86	66		O o CM		49				OO			269
3 JU C/O		s'	64	155	150		369		118		oo		47|		in	547
		>N	CM		•		NO		•				•		•	nO
>		E	cm	m	On		16		•		•		CM			00
.		*i		T"	T-*		ro		CM		•		CSI		•	
>		E	rO	vO			23						•		•	00 CM
•		*N		fO	^r		00		^r				CM			ir»
>		E	rO	ir»	00		16		in		<M		ro			vO CM
	A	E		£	00		23				OJ		ro		•	CM ro
v.		■N	ro		ir»		m		vO		•		•		•	CM
		E	•	lr»			ON		CM		T"		CM		T”	ir»
	U	E	IT»		ro		ir» CM		•		•		CM			38
IV.	.Q	E	CM	£	ir\ CM		38		•		•		vO		•	44
	ca	■N	vO	nO			29				•		ir»		•	34
	u	E	On		ro		33		ir»		T"		ir»		T"	ir» ir»
m	XJ	E		ir»	fO		35		c^		•		ro		•	ir» ir»
	03	>N	ON	20	CM				ir»				ir»		•	CM ir»
	O	E	r^	£	-rt*		32		15		•		ir»		•	CM ir»
		*N	•	CM	r“		ro				•		•		•	
		E	tT	CM	ir» 'Tmm		ro		CM				CM			56
	GO	•N	00	ON	IT»		42		ir»		•		CM		•	59
	T3	E	ir»	00	On		32		CM		•		T—		T"	46
	U	E	ir»	00	On		32		m		•		(O		•	O ir»
	jQ	>N	nO	CM	•		00				■		•		•	ir»
		E	00	O	NO		24		00		•		•		•	CM ro
	ca	•N	CSI	22	T“*		45		NO		•		CM		•	ro m
Razred	Oddelek		Odličnih ....	Prav dobrih . .	Dobrih ....	I 1. Razred so	dovršili (e)	I 2. Popravne	izpite imajo	3. Razredni izpiti	po § 52	4. Razred	ponavljajo 5. Izgube pravico do redn. šolanja			Skupaj . . .
Skupaj	IIIA	<	VI.	< D* 03	< O CTD3	n CTDJ	O CTB3	o- n cr ds	V razredu		
CJ3 ■^3	22	28	24	OJ —1 4*. 4*-	OJ OJ . ON ho	4*. 4^ . vo v-n	in in . v] O	4» 4»* OJ . 00 *<] *-»•	3	3 o	<
to OS c=>	ON	■o	4*	. ^	33	49		51 15	_N«	3 n	■o_ 03 5. Er
-O -«3 ~CJ	to 00	OJ In	OJ OO	OJ OJ 4» in	OJ OJ OJ On tO OJ	4x 4i. 4^. vO In vO	in in in "v' vj	4^ 4^ Ji Ul 0C M On “*	in pr	ro <	
In O	•		to	to to	In OJ *	On O *	OJ ‘	-*• Ul to *	3	1°	< N 0) o<
»k	•		*—*	• •	* >—^	* OJ	* * </J	• ‘ to -	N«	03 p5‘	
O			OJ	to to	in oj -*	ON O OJ	OJ sj OJ	l/\ ^	C/i pr	eo	r+ pr c
en 03	to to	29	26	OJ —*■ ON On	4*- 4^ — Ul	In in In Ln	On in . O v]	4»- Ul OJ O tO OJ ’	3	C/J	w< o
to	On		Ul	.	34 i	52	On o	. . -*■ in ^3 to	N*	pr c -o CO	rcT
OO •4*-	28 i	36'	4*	OJ OJ «O'	4*. 4* OJ -* Ul 4^	in in in in in to	On On On O 4^ O	4*- in in in VO to o to	C/J pr		»«*• 03
to		•	•	• •	‘ •	. . .	. . .	• •	3	Naknadno vpisanih in doseljenih iz drugih šol	
4^						• •	... .	* to	N«		
O	•			• •	^	• •	• • •*	' -*> * to	skJ i		
C30 —C1 Oo	22	29	26	OJ — Ov ON	4*> 4». to Ul *	in in . in in	on in . O	4*- Ul OJ vO OJ OJ	3	C/D	
to s	ON		VJI	. to	35 i . 1	53	On -o o	—* in -o -£*	N«	pr c TD	
s co	to oo	36	4»	OJ OJ On	■#>» 4^ Oj to in in	in in in in in OJ	On On On O 4*- O	4^ ln ln Ui vo OJ O 4^*	00 pr		
In	OJ	•		• •	—l	. . .	On * *	to OJ *	3	2*o	T3
On					_t	_X		to -*>	N«	cq =r * o p. v» pa ž«	»-* 3
to	OJ					• • ^	On * -*■	to OJ tNO -*	t/) ?r		tr 03
OJ	, .								3	T3 ^ O K*	
•									N«	CÖ0C	o
OJ									sk.	10	
									3		c n« ra B n
									N'	3 ■1	
									sk.j		«■+
OJ		•	•	OJ	4k>		to -*• '	-A * •	3	10 M	pr 03
									N«	^ B. o _	C/3t 5. Wf
OJ	•	•		OJ —*•	4^		ro -*> *	—L	sk.		
OJ u	4*.		•	4» -*•	4^ -* *	. . .	00 *	OJ OJ *	3	C/3	o rcf
ON						t-A		to	N<	C "O	*-t 03
CaJ •V]	4w		•		4* -»• *-»■	* «—*■	oc	oj oj oj ^	C/J pr		
Ul 4»* •vi	00	28	26	OJ -*■ to In	OJ 00 4» '	in in . in in	in in . to ON	4^ in oj On O tO	m.	Or J2!	
to ON VO	ON		15	. to	34	52	in vO	. . ^ In oj	N«	»2 ro o < v3-~*	B Ul W* < c
j 816	24 I	35 I	4»*	OJ OJ to On	OJ 4* OJ vO 4*	in in in in in to	in On in to OJ NO	4^ in 4- Ul On O -n) OJ	in pr	»ali |P pr	
o<
GO
03
3
C
o<
G
3
O
<t>
■3*
c
o
(0
3
X-
o
C/X
rcT
c7
Oznanilo
za šolsko leto 1934./35.
1. Vedenje v počitnicah.
Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so za svoje vedenje tudi v počitnicah po disc. predpisih odgovorni svoji šolski oblasti.
2.	Izpiti.
Učenci, ki imajo popravljalni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli polagati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z Din 5 in za vsak predmet, iz katerega boste delali izpit, s kolkom po Din 10.
Popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 29. in 30. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski.
Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z Din 5!
3.	Vpisovanje ob pričetku šolskega leta.
1. septembra od 8. do 12. ure bo vpisovanje za I. r., 3. septembra od 8. do 12. ure za II.—VIII. razred in 4. septembra od 8. do 11. ure za učence z drugih zavodov.
K vpisovanju mora prinesti vsak(a) učenec(ka) zadnje šolsko izpričevalo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list.
4.	Šolnina in pogoji vpisa.
Vsak učenec mora plačati šolnino po tejle razpredelnici:
Davek:	Šolnina:
	Din		III. skupina	II. skupina	I. skupina
nad	300 do	1.000	100	150	200
• i	1.000 „	3.000	150	200	250
it	3.000 „	5.000	200	250	300
1»	5.000 „	10.000	300	400	500
II	10.000 „	20.000	500	600	700
l>	20.000 „	50.000	800	900	1.000
ll	50.000		1.300	1.400	1 500
Osnova za plačevanje šolnine			je seštevek	neposrednih	davkov
teljev in učenca.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v sledečih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od
dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5 od dobička podjetij, ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek).
Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI razred po II. skupini, za VII in VIII. razred po I. skupini.
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki razen od službenih prejemkov ne plačujejo nikakega drugega neposrednega davka, izdaja potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devet ali več otroki ne vpliva na plačanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve.
Šolnina se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo odslej vpisan noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine.
Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20, overovljeni prepisi z 10 Din. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potrdilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na višje organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču).
Šolnine ne plačajo drž. gojenci(ke) in učenci(ke), katerih roditelji plačujejo manj kakor Din 300 neposrednega davka na leto.
Za učence(ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje: a) za prvega otroka (to je otroka, ki je v višjem razredu kake šole, kjer se plačuje šolnina) polna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal polno šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico o plačani šolnini v prepisu.
Privatni učenci morajo plačati pred izpitom 3 kratno šolnino, predpisano za šolsko leto.
Vsak učenec plača pri vpisu Din 20 za zdravstveni fond učencev, prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. predpise i. t. d.) in Din 50 za kolek na prijavo.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v
VII.	razred pa ne od 19 let.
O izjemah za V. in VII. razred, če ni učenec starejši nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto. Prizadeti učenci in učenke naj vložijo prošnje za spregled starosti pri ravnateljstvu najpozneje do 5. julija.
5.	Predpisi glede učencev, ki se vozijo domov.
Po odloku min. prosvete Snbr. 28836 od 25. avg. 1933. se bodo smeli učenci in učenke I. in II. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave. Za učence in učenke III. do VIII. r. pa velja odredba, da vožnja ne sme trajati nad 1 uro. Ravnateljstvo ne bo dopuščalo prav nobenih izjem in ne bo dalo potrdila na železniških legitimacijah, ako bi se s tem kršila ministrska odredba. Tudi ministrstvo prosvete odklanja vsako izjemo.
Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo o tem izkazati pri svojih razrednikih.
Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov, vpisovanja ali šolnine bodo objavljene v časopisih.
Direktor.
**■>