Fonetične posebnosti v jeziku Kolemonovega Žegna. (Spisal f Fr. Pečar.) olovenski Kolemone-Žegen !) je važen vir za spoznavanje pravega narodnega govora iz druge polovice XVIII. stoletja. Ves naslov knjige se glasi: „To je ta pravi inu tazieli Colemone-Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart vdrukan vtam lete: 1321 noi v latinshzhei shpra-chi unkei dan: potam pa nanemshko sedei pa ta pravo bart nasovenjo nonovo kuhan inu frishno pazhan. D. K. o. R." Na drugi strani omenja pisec vsebino in namen knjige: „Te bukve so skrivnah rezhi sapopadk te bucve so pouhne boshie mozhi noi vsah ta svetah inu gvavtno kraftnah molitv. Inu shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inu gvout boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhloveka prad grieshi noi prad uso shkodo varvati na dushi noi na telesi." Kolemon je bil baje papež, zakaj na strani 50. beremo: „Spet an vesok S. shegen od Kolemona papasha venka dan." Knjiga ima obliko navadnih masnih bukvic in obsega. na 283 straneh naslov, predgovor in 71 poglavij razne vsebine. Zadaj so pridejane še tri podobe in sicer sv. Jožefa, sv. Ignacija S. in sv. Sebasti-jana. Že iz naslova razvidimo, daje pisec slabo poznal Bohoričev črkopis. Za sikavca s in ^ rabi mu navadno s, prav redko S, za nebnika š in 1 pa le sh; o Bohoričevih črkah S, Sh (S s kljukico spodaj) in /h pa niti sledu ni. Mnogo znakov pa je vzel pisec iz ptuje in sicer nemške grafike, n. pr. stavlja se c za k: „ti bosh vidov marakl cai sano muezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana" str. 4, podvaja se srednji / — „0 visoko vriedni na-beshzhi Krall" 35 in h stavlja za t: „te pra S. Shegen katierega je nash lubi Gospod Jesus Kriftus zhries s^ojo isvolano mathar srekov" 48. Kot paleografiČno posebnost je treba omeniti: polglasnik in irrationalni glas pred r, l, n, m se zaznamujeta z dvopicnim e in i ali z e in i, prav pogosto pa se irrationalni glas pred r, l, n, m niti ne zaznamuje, n. pr. „spet an vesok noi gvavtno kraften Shegen" 10, „Spet an mo-zhen Shegen daje tedei shebrash kader si vanei riezhi uskrbi" 11, „Oh vesoko vriedni Bug" 35, „visoko vriedni nabeshzhi Krall" 35, „daimene kar kenemam" 35, „terna katera sta beva tvoje pra S.S. Shnable Krishama skues vtekniana" 18, J) Ta spis priobčujemo, da bodo čitatelji lahko sodili o znanju pokojnega Pečarja, katerega življenje opisujemo v današnji številki. Sicer pa je „Kolemone-Žegen" izšel večkrat in tudi menda nima vselej jednakega naslova. Prav bi bilo, da bi kdo razložil, v kaki zvezi sta „Kolemone~Žegen" in »Duhovna hramba", ki se nahaja tudi pogostoma med ljudstvom in v kateri je tudi tako zvani „Kolemonov žegen". Te „Duhovne brambe" sta mi bila v rokah dva izvoda: jeden koroški, iste starosti, kakor tu opisani Kolemone-Žegen, jeden štajerski iz sedanjega stoletja. Morda o priliki o tem kaj več. — Uredn. „ naboj o mogli mena k shkodi biti nabvase noi natielese" 15, „ kamen, pvamen 42, kamn, pvamn 10, serze 6, zerze" 18 itd; ne rabi piscu za glas do, kakor se govori dolgo naglašeni o tudi v nekaterih drugih slovenskih narečjih, n. pr. v bolškem: „buožec, buog za božec, bog". Urban Jarnik pravi o tem znamenju: „Na Koroškem jih veliko reka Bueg, rueg, otueg itd. — nesrečno navadno ue se mi drujega ne zdi biti, kakor le z oglasnikam v podarovano o." („Kres" IV., str. 99.) Za glas f rabi prelagatelj prav redko y, n. pr.: „synka 46, grvshnik t. j. grišnik" 67. Toliko o Črkopisu! Po refleksu staroslovenskih polglasnikov b in i. moremo slovenska narečja deliti v dve veliki skupini: v severno-iztočno in jugozapadno. Ali severno-iztočna skupina dandanes v refleksu trdega polglasnika ni več jedina. Severno-iztočno skupino moremo zopet deliti v dve manjši skupini, v zapadno in iztočno. V prvih odgovarja staremu polglasniku r& v naglaŠenih in dolgih zlogih e, v nenaglašenih in kratkih pa polglasnik, v zadnjih pa, v nenaglašenih in naglaŠenih zlogih, jednako e. Da so bila koroška in štajerska narečja nekdaj v refleksu starejšega t jedina, za to govore nekatera štajerska narečja, kjer se govori za r (spodaj s kolo-barčkom) glas er, kakor poroča Oblak v razpravi: „Doneski k historični slovenski dialekto-logiji." („Letop." 1. 1890., str. 187.) Na Kranjskem pripada k severno-iztočni skupini bo-rovsko narečje, ki se govori v skrajni gorenjski dolini od potoka Belice do rateškega razvodja. Refleks trdega polglasnika o. nam jasno kaže, da spada jezik „Kolemonovega Žegna" v oblast koroških narečij. V dolgih zlogih je nadomestil stari i. pravilno e, n. pr. meshnik 26, mesha, stsl.mi»sha, teden 12, stslov. ti.di.di., zhest 35, stsl. Čtsti., vendar beremo tudi zha-stitlive 47, zhasti vriedni Bog 55, ven, venka 32, zraven, unkei r, natekni 168, stslov. t^knati, tefti 4 iz te jsti, cfr. nsl. nemam po Miklosichu iz ne j mam (Gramm. I. 7) zraven tifti — katie-riga je kershzhvov vpotoze jordane tifti pridi zhries mene dones 47, pamekni 43, pomen-kanje 18, del 7. V kratkih zlogih pa ga nado-mestuje polglasnik, ki se zaznamuje mnogokrat z dvopicnim e, največkrat pa z e, n. pr: „kader je na ani vesi ogin vena 7) ano mi pese" 22, nes, stsl. d t nt 16 in dtnesi. (Gramm. I. 16) zraven dones 47, pekov 25, stsl. ptkli., zhe-shzhena 72. Posebna karakteristika jezika v Kolemo-novem Žegnu" je prehod navadno etimologič-nega e pa tudi stsl. glasov e in e v glas a: v tam lete, potam, pazhan 1, prad 2, zhvovak, pernasle, pamatno, bodash 3, varjema 4, ana sina 13), pra = pre 7, sveshajo 93, na zhadne besiede 93, ozhash 141, poidash 140, jemnu-jata 155, samlo 147, nabes 167, srabra 186, shana 231. Prehod e v a nastopa v raznih koroških narečjih, posebno razvit pa je v rožan-skem narečju. Stari e se večinoma nadomestuje z glasom e, n. pr. spet 10, stsl. sri»pett in opett, srezho 3, stsl. srešta. Staroslovenskemu e odgovarja navadno ie, redkejše i me, n. pr.: stiemi 3, v potriebah 3, vierni 4, vero 161, vier gen. plur. 55, priedi 6, dievajo 8, devo 171, dele 173, v hlievah 8, riezhi 11, per ziestah 29, na zefte 8, zviet 99, sviesde 28, sviesda 236, zhovieshzhei 110, po-viem 251, resvitlov 199, biv 174, stsl. beli., bieu 175, liep 174, neshzhiet 253. Večkrat beremo en za e v besedi venzhen — ta venzhna resniza 4, tu venzhnu vesele 35. Zanimivo je, da ie in i nastopata navadno tam, kjer ima tudi srbski jezik ie, e pa le tam, kjer ima tudi srbščina e za e: za srbski zviezda, svieča, rieč imamo tudi v Kol. Žegnu vedno sviesda, svizha, Naznanilo. Zopet je izšel »Popotnikov koledar ^a slovenske učitelje i8g5.u Sestavil in založil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik „Popotnikov" v Mariboru Slovenske učitelje nujno opozarjamo na ta koledar, ki stane eleg. vezan 1 gld. 30 ki\, nevezan 1 gld. Popravek in pojasnilo. Na str. 574. minulega letnika se je vrinila pomota, na katero nas je opozoril prijatelj listov. Pod naslovom „Ruska književnost" naj se tam čita pravilno: „0 bohatrrskem epose slovanskem. Pojedndva Dr. J. Mdchal. C. I.: Prehled Idtek v boh. epose slovanskem. V Pra\e riezh, zasrb. cesta, vera, delo, navadno cesta, vero, delo, rezhi, redkeje nahajamo: per ziestah 29. riezhi 11. Koroščina je torej nekdaj razločevala med refleksom kratkega in dolgega jata. (Glej Rad jugoslav. akad. znan. in umjet. knj. XLIV., str. 81.) Tudi nenaglašeni jat nadomestuje se z e, n. pr.: deviza = devica 10, 13«, želu telu = želu telu, v naslovu pa beremo: ta zieli = ta celi. Ker se tudi v refleksu stsl. e jezik Ko-lemonovega Žegna in gorenje fožansko narečje vjemata, smemo trditi, da je pisec Kolemono-vega Žegna govoril narečje, ki je bilo rožan-skemu jako podobno. Da pisec ni govoril čistega rožanskega narečja, govori konservativnost glasu o v nenaglašenih zlogih. Le redko nastopa vokal a za o v nenaglašenih zlogih, n. pr.: besiede criftusave 4, magozhen 28, stanovitraft 5 1 (beri stanovitnaft), devizhnaft 1 35, Jeshushavo, sapare-dama 276. Ravno ta fizijologična prememba je posebna karakteristika rožanskega narečja, in iz „koroško-slovenske prisege od leta 1601." vemo, da se ni pojavila šele včeraj. („Kres" V. let., str. 85.) (Konec.) i8q4-u Knjiga je češka, a naš poročevalec jo je stavil v „rusko književnost", ker obdeluje deloma ruski epos. Ker urednik ne more imeti vsake knjige v roki, mora se zanašati na točnost in natančnost poročil: zaradi tega vljudno prosi mile sotrudnike, naj so v znanstvenih sestavkih, zlasti poročilih, skrajno natančni. H^jf Z lanskim letnikom (l. i8g4.) „Dom in Svet"-a še lahko mnogim postrežemo. Prof. Ant. Bezensek 1 očetkom januvarja stopi „ Jugoslavjanski stenograf'' v VI. tečaj v novi obliki, povečanem objemu in z obilnejo vsebino, uredovan po svojem poprejšnem programu. Imel bode novo posebno prilogo: „Glasnik, kulturno - zgodovinski za južne Slavjane" s slikami. Izhajal bode mesečno (razven avgusta in septembra) v zvezkih po 2 xj.2 tiskane pole (okolo 40 strani velike osmerke) v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku z latinico in cirilico. „Jugoslavjanski stenograf" prinaša članke o svoji stroki, potem o pisanji sploh, o pisalnih strojih itd. „Glasnik" pa ima sledeče oddelke: cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledišče, naravoslovje in potovanje, trgovina in obrtnija, promet, društvene vesti in raznoterosti. V vsakem oddelku se nahajajo dopisi ali kratke vesti (novine) iz raznih krajev na slavjanskem jugu. Na ta način am naznanja to-le: se spoznavamo vzajemno ter se lehko razumevamo med sabo, kakor to bratom pristoja. V novejšem času se zanimajo celo večji narodi za svoja posamezna narečja, če tudi imajo občni književni jezik; kako bi ne mikalo tudi Slovenca, spoznati jezik in kulturne odnošaje svojih bližnjih bratov. Tudi zanimanje za stenografijo raste od dne do dne. Naše geslo je: Spoznajmo se,, ra^umimo se! In v tem smislu hočemo z božjo pomočjo tudi zanaprej delovati, računajoč na podporo prijateljev te ideje. Cena listu zajedno s prilogo ostane ista, pri vsem tem, da bo list skoraj trikrat večji od prejšnjih letnikov, t. j. za celo leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja z mednarodnimi poštnimi nakaznicami podpisanemu uredniku, ali pa gospodu Dragotinu Hribarju v Celji, kder list izhaja. V Plovdivu, dne 1. decembra 1894.