Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2017, {tevilka 1, letnik 6 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2017 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotogra.ja na naslovnici: Dubravka Dijani} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo .nan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz pouka DPS 18 Literarni kuti~ek 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 MePZ, vaje: ponedeljek: 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 Folklorna skupina: sreda, 19.00 21.00 Planinska skupina: torek, 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek, ob 18.00 Glasbena skupina: torek, 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek, 17.00 20.00 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 L etos KPD Bazovica skupaj z mešanim pevskim zborom (MePZ) praznuje sedemdesetletnico delovanja, pomembno, petnajsto obletnico pa slavi tudi planinska skupina. Obema jubilejema je bila namenjena prva letošnja prireditev, razstava s kulturnim programom, pripravljena v sode­lovanju s planinskimi društvi iz slovenskega in italijanskega primorja, zatem pa tudi praznovanje kulturnega praznika, znova z gosti z Bistriškega. Sopotja spremljajo tudi druge dogodke, kot so nastopi pevskega zbora v Slovenskem domu in na gostovanjih, skupine za raziskovanje kulturne­ga izro~ila v Lovranu, dejavnosti folklorne, planinske in fotografske skupine, mednarodno pove­zovanje mladinske skupine ter pester program in na~rt izletov planinske skupine. Društvo je gostilo tudi razstavo rojaka Gojka Vlaši}a z bližnjega Grobnika in se vklju~ilo v dejavnosti skupi­ne Sila, ki želi iztrgati pozabi znanega reškega arhitekta in urbanista Zdenka Silo. Posebna po­zornost velja tudi prizadevni tajnici društva, Evi Ciglar, ki je razglašena za najboljšo tajnico na Hrvaškem. Rubrika DPS tudi tokrat prinaša zapis o dejavnosti pri pouku v ^abru, Literarni koti~ek pa novi pesmi reške rojakinje Marije Šenk. Rubrika Si-T spremlja predstavitev posodobljene izda­je nagrajene Zgodovine ^abranskega avtorja Slavka Malnarja, razstavo Zvoki v Zgodovinskem in pomorskem muzeju Hrvaškega primorja, retrospektivno razstavo akademskega slikarja Roka Ze­lenka in predstavitev njegove monogra.je Pictia v reški galeriji Kortil ter odkritje spomenika v vasi Žejane, požgani v drugi svetovni vojni, rubrika Pogled z onkraj Snežnika pa razmišlja o vsakdanjiku in (za)upanju. Na za~etku jubilejnega leta posebej razveseljive novice prihajajo z Reke: vodstvo reških vrtcev je v sodelovanju z mestno upravo za vzgojo in izobraževanje predstavilo krajši program za u~enje slovenš~ine v enoti na Bulevardu, kot priprava na celodnevni program, na~rtovan za jeseni, na osnovni šoli Kozala pa so slovesno odprli Slovensko sobo, namenjeno pouku slovenskega jezika in kulture, za katerega je pobudo dala dr. Barbara Riman, tudi gostja tokratne rubrike Sre~anja. Ob spoštljivi obletnici v društvo že prihajajo ~estitke in darila, tudi iz Slovenije, od ustvarjalcev, ki so jim nastopi pred ve~ desetletji ostali v nepozabnem spominu, a ve~ o tem v naslednji številki. K obujanju spominov na dejavnost društva in posamezne rojake pa vabimo tudi vas, bralci Sopo­tij, veseli in hvaležni bomo, ~e nam boste na vpogled poslali zapise, dokumente, fotogra.je in vse, kar pri~a o bogati in dolgoletni dejavnosti KPD Bazovica. \Uredništvo Uvodnik M ladinska skupina KPD Bazovica k sodelovanju vabi mlade, stare od 18 do 30 let, ki bi radi delovali na podro~ju ohranjanja slovenske identitete in prizadevanja za uresni~evanje manjšinskih pravic ter se želeli vklju~iti v Mladinsko skupino KPD Bazovica in jo predstavljati na katerem izmed mednarodnih seminarjev v prihodnje. Oseba za stik: vodja skupine Ivona Novakovi} (099 285 53 06), e-pošta: ivonainovakov@gmail.com. Z decembrskega sre~anja organizacije YEN v Berlinu. Foto: www.facebook. com/yeni.org/ IZ DRU[TVA 1. december, Slovenski dom KPD Bazovica Urbana, razstava fotogra.j Katalog razstave je oblikoval Andrej Hromin. 10. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletna prireditev P redprazni~no razpoloženje je tudi ob koncu minulega leta obogatila prireditev, že tradicionalna v tem ~asu. Tokrat jo je popestril tudi posebni gost, že dolgo tudi ~lan KPD Bazovica, del­niški kantavtor Davor Grguri}, dvorana pa je bila znova polna do zadnjega koti~ka. Program je z boži~no obarvanim izborom pesmi napovedal mešani pevski zbor pod vodstvom Zorana Badjuka in ob spremljavi gostujo~e pianistke Vjere Lukši}. Zbor je z nastopom popestril tudi poznejši program, v katerem so omenili tudi bližajo~o se sedemde­seto obletnico delovanja društva in obenem zbora, izrekli poseben pozdrav pevcu Jožetu Grlici - Pepiju, ki v zboru poje vsa leta, ter na­povedali tudi izid nove zgoš~enke. Tajnica društva Eva Ciglar, ki je Glasbena skupina KPD Bazovica. Arhiv skupine. 15.–20. december, Berlin, Nem~ija Be Minority – Be Strong, seminar YEN N a evropski ravni že 33 let samostojno deluje društvo Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European Nationaliti­es), ki kot krovna organizacija združuje ve~ mladinskih manjšin­skih organizacij. Društvo YEN vsako leto izvaja bogat program dejavnosti, namenjenih krepitvi narodnostne pripadnosti in ozaveš~anju mladih pripadnikov manjšin, ohranjanju in spodbu­janju uresni~evanja manjšinskih pravic ter tudi vrednot multikul­turnosti. Med vsem tem so tudi seminarji za mlade in mladinske vodje, dejavne pri ohranjanju lastne manjšinske identitete. Na de­cembrskem seminarju sta jih na sedežu društva v Berlinu obiskali aktivni ~lanici Mladinske skupine KPD Bazovica, njena vodja Ivo­na Novakovi} in Natali Iskra, tudi predstavnica društva EU korak. F otografska skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Anita Hromin, je ob izteku koledarskega leta pripravila novo razsta­vo fotogra.j svojih prizadevnih ~lanov. Tema je bila urbano okolje, na njej pa so sodelovali avtorji .ilio Arbula, Milena Arbula, Mirjana Brumnjak, Karlo Dabo, Dubravka Dijani}, Andrej Hromin, Dionis Juri}, Darko Mohar, Ira Petris, Istog Žorž in Anita Hromin. Odprtje razstave je s krajšim nastopom popestril mešani pev­ski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zo­rana Badjuka. povezovala program, je na oder povabila tu­di folklorno skupino – vodi jo Nataša Grlica –, ki se je zavrtela v spletu prekmurskih ple­sov in zatem v sklepnem kolu iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Folklorni na­stop sta tudi tokrat spremljala Ivan Harej na kontrabasu in Ivan Simi} na harmoniki. V drugem delu programa je Eva Ciglar na­povedala nastop gosta, s krajšim koncer­tom svojih pesmi se je predstavil Davor Grguri}, sicer vsestranski umetnik, pisec besedil in glasbenik ter kantavtor, ki si posebej prizadeva tudi za ohranitev gora­nske etnološke, zgodovinske in kulturne tradicije nasploh. Prireditev se je kon~ala z nastopom glas­bene skupine Mimo ritma, ki jo pod umet­niškim vodstvom Ivana Hareja vodi An­drej Mohar in ki je z repertoarjem prazni~nih pesmi ter solistko Zdenko Kallan-Verba­nac obiskovalcem izrekla najboljše želje in jih popeljala bližajo~emu se novemu letu naproti. \ Marjana Mirkovi}, povzeto po napovedi Eve Ciglar Seminar z naslovom Bodi manjšina, bodi mo~an (Be Minority – Be Strong) je bil namenjen predstavnikom mladinskih manjšinskih organizacij, ki bi želeli spoz­nati organizacijo YEN in se dejavno vklju­~iti v njeno delovanje. Udeleženci so ime­li kot primer dobre prakse med drugim priložnost spoznati nemške nevladne or­ganizacije in nemški institucionalni ok­vir za podporo ter ohranjanje manjšinskih identitet in pravic. Pri tem je zanimivo dejstvo, da ima Nem~ija, v primerjavi z IZ DRU[TVA 22 manjšinami na Hrvaškem, samo štiri priznane manjšine, to so Romi, Danci, Frizijci (germanska etni~na skupina, ki živi na severu države) in Sorbi (Lužiški Srbi, zahodnoslovanska skupnost, ki živi v deželah Brandenburg in Saška). Ob koncu zapisa o udeležbi na seminarju v Nem~iji še posebno vabilo: k sodelovanju vabimo vse mlade v starosti od 18 do 30 let, ki bi radi delovali na podro~ju ohranjanja slovenske identitete in se želeli vklju~iti v Mladinsko skupino KPD Bazovica ter jo predstavljati na katerem izmed mednarodnih seminarjev v priho­ dnje. Stik: Ivona Novakovi}, e-pošta: ivonainovakov@gmail.com, GSM: 099 285 5306. \Natali Iskra 16. december, SKD Snežnik, Lovran "Butalke" na letnem sre~anju društva v Lovranu N a sre~anju vseh slovenskih društev v Opatiji oktobra lani smo se sre~ale z Vasjo Simoni~em, predsednikom Slo­venskega kulturnega društva (SKD) Sne­žnik v Lovranu. Ob prijetnem pogovoru nas je povabil, naj jih obiš~emo in se v imenu KPD Bazovica predstavimo z na­šo, zdaj že znano uprizoritvijo zgodbe Kako so Butalci šli po vino (na Hrvaško). Z dogovorjeno predstavo smo uspešno nastopile 16. decembra. Kot podpora in tehni~na pomo~ je bil z nami tudi pri nas znani planinec, Milivoj Filipovi}, prilju­bljeni Fi}o. Lovranski gostitelji so nas bili zelo veseli. Topel sprejem in prijazni ~lani so na nas takoj naredili lep vtis, da smo se po~utili kot doma. Prostor SKD Snežnik ni velik, a ima vse, kar tako dru­štvo potrebuje. Krasi ga gorenjska naro­dna noša, ro~no delo njegovih pridnih ~lanic. Tu se rojaki zbirajo, na~rtujejo de­javnost, izdelujejo ro~na dela, kuhajo, pojejo in govorijo po slovensko, skratka, tudi s tem druženjem ohranjajo sloven­sko kulturo. Po uspešnem nastopu so iz 16. december, Klana kuhinje prihajali opojni vonji, kuharice so pripravile tradicio­nalne slovenske jedi, kot so ajdovi žganci, kislo zelje s klobasa­mi, kruh z ocvirki, orehova potica in nešteto dobrih sladic. Ob zvokih harmonike smo vsi skupaj še veselo zapeli, in ~e nas naslednjega dne ne bi ~akala pot v Ljubljano, bi naše druženje trajalo še dolgo. Pri prisr~nem slovesu v upanju, da je naš prvi obisk odprl vrata nadaljnjemu medsebojnemu sodelovanju in prepletu dejavnosti, smo v zahvalo in spomin prejele ro~no iz­delan sr~ek, ki je zasedel posebno mesto v našem Slovenskem domu in naših srcih. \Zdenka Kallan-Verbanac MLPZ Matko Laginja gostil MePZ KPD Bazovica M ešani lovski pevski zbor Matko La­ginja iz Klane deluje že 38 let, v njem pa poje tudi nekaj naših pevcev, za­to se dobro poznamo. Ob koncu leta, pred boži~nimi in novoletnimi prazniki, prire­dijo v cerkvi v središ~u mesta prireditev, na kateri s pesmijo in recitacijo nastopijo otroci iz osnovne šole, mladina, doma~i pevski zbor in tudi kak gostujo~i zbor. Le­tos so po ve~ letih k sodelovanju ponovno povabili naš mešani pevski zbor, ki ga vo­di Zoran Badjuk, poleg nas je bil v gosteh tudi Lovski pevski zbor iz Medvod. Prireditev navadno za~no otroci in mla­dina, ki s svojo neposrednostjo navduši­jo polno cerkev obiskovalcev. Nato se zvrsti pevski program, v katerem so letos prevladovale slovenske pesmi, ki sta jih zapela naš mešani pevski zbor in moški sestav iz Medvod. Doma~ini so nastopili zadnji, potem pa smo še vsi skupaj zape­li znano hr vaško boži~no pesem Radujte se, narodi. Po nastopu smo se preselili ~ez cesto v kinodvorano, kjer so gostitelji za nastopajo~e priredili zakusko, ki se je hitro spre­menila v veselico s pesmijo in veselim rajanjem. Polni lepih vtisov smo se odpeljali domov, z obljubo, da takšno sre~anje še kdaj ponovimo. \Zvonimir Stipeti} ^lanice skupine za ohranjanje slovenskega kulturnega izro~ila. Arhiv skupine. Z nastopa v Klani. Foto: Anita Hromin IZ DRU[TVA 17. december, Advent na Šmarni gori in v Ljubljani Planinska skupina KPD Bazovica Lj ubljana je po Kopru in Trstu že tretje veliko mesto, ki so ga ~lani PS Bazovice skušali spoznati na hribovski na~in. Obenem je bil obisk slovenskega glavnega mesta priložnost za avtorja tega zapisa (in ne samo zanj) za vzbujanje spominov na študentska in alpinisti~na leta. Ve~ kot štirideset let je mini-lo od takrat. ^e imaš prijatelje, ni težko prirediti pravega doživetja za vse udeležence takšnega napol hribovskega in napol turisti~nega izleta. Toda program obiska so pripravili ~lani PD RTV Ljublja­na, s katerim sodelujemo že ve~ kot deset let. Kljub manjši za­mudi zaradi okvare na avtobusu na mejnem prehodu Rupa ni bilo v Ljubljani ni~ zamujenega. Za Ljubljanskim gradom so udeležence pri~akali predsednik PD RTV Veliša Lazovi~, Brane Krebs, Jan Skoberne in kot presene~enje Marjeta Kerši~ Svetel, ki je pred leti že gostovala v našem društvu na Reki z razstavo svojih fotogra.j in umetnin iz naravnih materialov. In Mirjana in Zlatko Mati~ od tistih Ljubljan~anov, ki se redno udeležujejo naših izletov. Marjeta nas je kar po planinsko popeljala po Ljubljani, žal pa nas je že pri Tromostovju skupina, ki je imela v na~rtu vzpon 20. december, Slovenski dom KPD Bazovica Darko Mohar: Hribi 2015 Že po tradiciji je v dvorani Slovenskega doma KPD Bazovica vodja planinske skupine Darko Mohar povzel delovanje v preteklem letu, tokrat z naslovom Hribi 2015. na Šmarno goro, morala zapustiti in se napotiti proti Tacnu, kjer so ~akali vo­dniki za vzpon na najpriljubljenejši lju­bljanski hrib. Tisti, ki so ostali z Marjeto, so uživali v njenem strokovnem vodenju, preostali so se razbežali po Ljubljani, vsak iš~o~ svojo sre~o. Prav ~udno, ven­dar ni nih~e silil na obisk nakupovalne­ga središ~a BTC. Vzpon na Šmarno goro ~ez Grmado je bil lep, s presene~enjem na vrhu Grmade. Sladkarije, medica in borovni~evec, s ka­terimi nas je pri~akala Mira Bokan na vrhu, so bili prava .zi~na okrepitev, me-glen razgled na Ljubljansko kotlino in jasen proti Kamniškim in Julijskim Al­pam ter obisk šmarnogorske cerkve s strokovnim vodenjem pa lek za dušo. Za prelepo doživetje hvala vodnikoma Ma­tjažu Samcu in Dragu Carju, pa tudi Janu in Branetu, ki sta bila tako in tako ves ~as z nami. Za konec smo se še vsi skupaj popeljali z ladjico po Ljubljanici, se sprehodili med množico po lepo okrašeni Ljubljani, spili topel ~aj ali kuhano vino, pojedli klobaso in se sre~ni vrnili domov. Ljubljana se je precej spremenila v zadnjih štiridesetih letih. To ni ve~ tisto, ob koncu tedna po­polnoma pusto in negostoljubno mesto. In za konec še enkrat: ~e imaš prijatelje, je vse mogo~e, in življenje je veliko lepše. \Darko Mohar Pripoved, obogatena s številnimi fotogra.­jami, je postregla s pregledom vseh aktiv­nosti planinske skupine v letu 2015, kot so planinski pohodi v lastni organizaciji in or­ganizacija skupnih pohodov, naša udelež­ba na pohodih drugih planinskih društev, priprava rednih planinskih te~ajev, razstav fotogra.j naših ~lanov in gostov iz drugih planinskih društev ter predavanj na temo planinskih in alpinisti~nih pohodov, sode­lovanje s slovenskimi planinskimi društvi zunaj Hrvaške in podobno. Poleg naših ~la­nov so se predavanja udeležili številni ~lani prijateljskih planinskih društev z Reke in okolice ter Slovenije. Skupaj z njimi smo se z užitkom spomnili vsega tega dogajanja. \Ivo Maruši} 6. januar, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica Iztok Snoj, Snežnik – razstava ob 110. obletnici PD Snežnik IZ DRU[TVA K o smo planinci planinske skupine (PS) Bazovica prejeli vabilo za ude­ležbo na odprtju razstave Iztoka Snoja v domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, sem dolgo premišljeval, od kod mi je znano to ime. Naslednjega dne, po odprtju, sem se le spomnil. Vsakokrat, ko odprem strani portala Gore – ljudje, se odprejo besedilo in posnetki objave iz leta 2008 avtorja Iztoka Snoja. Kratki, izredno duhovni utrinki in prelepi posnetki. Enako je bilo na razstavi, misel ali dve ob vsakem posnetku in prelepi posnetki, ki jih je avtor posnel ob obiskih primor­skega o~aka. In teh je bilo v preteklem letu ~ez osemdeset. Z odprtjem razstave Iztoka Snoja je PD Snežnik iz Ilirske Bistrice za~el prazno­ 18. januar, Mestna hiša, Reka Sprejem za nagrajence najboljših projektov v 2016 Reški župan Vojko Obersnel je sprejel udeležence treh projektov, nagrajenih kot Naj akcije 2016 na državni ravni, v okviru naziva mest in ob~in, prijaznih do otrok. Med nagrajenci je bila tudi ustanova Otroški vrtec Reka s projektom o razlikah med ljudmi, projektom, ki pri naj-mlajših in tudi starših spodbu­ja spoz-navanje in spoštovanje razli~nih kultur. Mal~ki v reškem vrtcu ^ebelice (P~elice) so tako v treh mesecih spoznali in se ve­liko nau~ili o Makedoniji, Sloveniji in Albaniji, spregovorili in zapeli v jezikih teh držav, spoznali njihovo tradicionalno gradnjo, nošo in jedi. Vse to so tudi narisali in pod mentorstvom vzgoji­teljice Biljane Franciškovi} izdelali slikanico, ki v vseh treh jezi­kih širi pobudo o potrebi in spoštovanju razli~nosti. Ve~: www. rijeka.hr. Projekt Razli~ni, a enaki je skupno predstavitev doživel maja lani v KPD Bazovica s prisr~no prireditvijo, sprejeto z velikim navdušenjem polne dvorane in zabeleženo tudi v Sopotjih (2). Velja dodati, da je bila klju~na pobudnica projekta dr. Barbara Riman, mati treh mal~kov, sicer pa ve~letna raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, ustano­vi, vklju~eni tudi v ta projekt. \Marjana Mirkovi} 21. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Med morjem in gorami, razstava Z dokumentarno razstavo Med mor­jem in gorami se je v društvu pred­stavil Meddruštveni odbor planinskih društev Primorske (MOPDP). "Nekateri ~lani naše skupine smo bili na odprtju te razstave v Planinskem muzeju Slovenije (PMS) v Mojstrani (2015). Zatem je raz­stava prepotovala skoraj vsa planinska društva, ki so jo pripravila in so združe­na v MOPDP, kamor spada tudi PS KPD Bazovica. Ker letos praznujemo 15 let naše skupine in 70 let društva, je razsta­va tudi uvod v proslavo teh pomembnih jubilejev, z njo pa želi­mo svojim planinskim prijateljem na Hr vaškem približati planinstvo na nam najbližjem obmo~ju Slovenije in spodbuditi razvoj ~im boljših medsebojnih odnosov v prihodnje," je ob va­bilu med drugim zapisal vodja skupine Darko Mohar, ki pa se zaradi zdravstvenih težav slovesnega odprtja žal ni mogel osebno udeležiti, je pa bil v nagovorih in pogovorih udeležen­cev mo~no navzo~, saj so si vsi bili edini, da je najzaslužnejši za uspešno delovanje in prepoznavnost skupine na Hrvaškem, v Sloveniji in zamejstvu. Odprtje razstave je napovedala prireditev v po~astitev obeh ju­bilejev. Uvodoma je nastopil mešani pevski zbor KPD Bazovica, Na odprtju razstave. Foto: Darko Mohar ki ga vodi Zoran Badjuk, tokrat seveda v planinskem tonu, sledil je nastop folklorne skupine, ki je zaplesala ob glasbeni spremlja­vi Ivana Hareja in Ivana Simi}a. Navzo~e je pozdravil predse­dnik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, povezovalka programa Eva Ciglar pa se je ozrla na društvo nekdaj in danes ter posebej PS, ki šteje ve~ kot petdeset ~lanov, ima razvejeno dejavnost, od razstav in predavanj do izobraževanja, je povezana z društvi na Hrvaškem, v BiH, Sloveniji in zamejstvu, ima pa tudi dobre stike s krovnima organizacijama planincev v obeh državah. To je v imenu Hrvaške planinske zveze potrdil ~lan izvršnega odbora Ivan Eterovi}, tudi tajnik PD Opatija, ~estital planincem Bazovi­ce in društvu ter poudaril prijateljske stike. V imenu Planinske zveze Slovenije je jubilantoma ~estitala predsednica MOPDP Ma­ruška Lenar~i~, avtorica in koordinatorica razstave, ki na 25 23. januar–3. februar, FF, Ljubljana Zimska šola slovenskega jezika N a Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je potekala 23. zimska šola slovenskega jezika. Zimska šola je del cikla jezikovih te~ajev slovenskega jezika, ki jih že tradicionalno izva­ja Center za slovenš~ino kot drugi in tuji jezik. Namenjena je ti­stim, ki bi se radi v dveh tednih nau~ili ~im ve~, v spremljevalnem programu pa spoznali slovensko kulturo in družbo. Za vse ljubi­telje u~enja jezikov pa se dobre novice tu ne kon~ajo, kajti Mini­strstvo RS za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujejo štipendije za kritje šolnin za­mejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev. Pogoji za pridobitev štipendije so slovenski izvor in starost do 35 let. Zimska šola Letos je želja po u~enju slovenš~ine v Ljubljani združila 25 ljudi iz zanimiva za vse. Arhiv organizatorja. 15 držav, od ZDA do Rusije in Tajske, med katerimi sva bili tudi panojih prikazuje dejavnosti društev od Trsta, Pirana, Kopra, Kozine in Sežane do Postojne, Ilirske Bistrice in Reke. "Zakaj razstava? Zato da pokažemo razvoj pla­ninstva na posameznih obmo~jih, kar v PMS v Mojstrani ni mogo~e. To je zahte­valo sodelovanje vseh društev, tako da gre za skupni projekt, ki potrjuje, da zna­mo planinci delati skupaj." Maruška Le­nar~i~ se je za izjemen trud in prizadevnost še zahvalila Darku Moharju in poudarila posebno vlogo, ki da jo ima PS Bazovica "s svojo izjemno pozitivno energijo". \Marjana Mirkovi} ~lanici MS KPD Bazovica, Marina Bubni} in Natali Iskra. Za organizacijo in izvaja­nje te~aja in spremljevalnega programa imava obe samo pohvalne besede. Bili sva v izpopolnjevalni skupini in meniva, da sva se v dveh tednih veliko nau~ili. Poleg jezikovnega te~aja je potekal tudi pester spremljevalni program, sestavljen iz aktivnosti, namenjenih medsebojne­mu spoznavanju, ogledu mesta, delavni­ci keramike in obisku Muzeja iluzij. Pridobljeni štipendiji sta nama veliko po­menili in omogo~ili kritje stroškov. Pogla­vitni razlog za najino udeležbo na te~aju slovenš~ine je znanje jezika, ki nama bo koristilo pri delu. Marina je vzgojiteljica v ustanovi Reški vrtec in ~aka jo priložnost, da bo delala v skupini otrok, vklju~enih v krajši oziroma celodnevni program u~enja slovenš~ine, medtem ko sem spodaj pod­pisana zaposlena v društvu EU korak pravno zaradi svojih slovenskih korenin in znanja slovenskega jezika. Vsem, ki bi se radi nau~ili slovenskega jezika in preživeli dva ~udovita tedna v dobri družbi v Ljubljani, priporo~ava, naj se vsakakor udeležijo te~ajev slovenš~ine. \Natali Iskra 1. februar, OŠ Kozala, Reka Predstavitev pouka slovenš~ine IZ DRU[TVA N a OŠ Kozala na Reki so slovesno od­prli Slovensko sobo za pouk slovenš­~ine po modelu C kot dopolnilnega pouka, ki se ocenjuje in upošteva pri uspehu. V PGŽ je to že ~etrta šola s tem poukom slovenš~ine, ki je bil do zdaj na programu v OŠ Pe}ine na Reki ter OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih in njeni podruž­ni~ni šoli OŠ Juši}i. Pobudo, ki sta jo pod­prla tudi društvo Bazovica in slovenski manjšinski svet Reke, je dala dr. Barbara Riman, ki se kot raziskovalka ljubljan­skega INV na Reki ukvarja z zgodovino Slovencev. Za pouk je, kot pravi sama, po­sebej zainteresirana tudi kot mati treh mal~kov, pobuda pa je pri ravnateljici OŠ Kozala, Kim Ani}, odprti za no­vosti, naletela na dober odziv. Ko se je po­trdilo zanimanje za slovenš~ino, je kmalu sledilo soglasje pristojnega hrvaškega ministrstva in zatem razpis za u~iteljico. Izbrana je bila Sandra Grudeni}, rojaki­nja, ki je izkušnje s pou~evanjem sloven-š~ine nabirala tudi v zasebnih jezikovnih šolah na Reki, na OŠ Kozala pa je 10. fe­bruarja prevzela skupino desetih u~encev nižjih razredov osnovne šole, ki bodo dve uri tedensko namenili u~enju slovenš~ine in slovenske kulture. Slovesnosti na šoli so se udeležili tudi predstavniki Republike Slovenije: velepo­slanica RS v RH dr. Smiljana Knez, v ime­nu pristojnega ministrstva RS pa Roman M. Gruden, z Zavoda RS za šolstvo Vero­nika Pirnat in Urada za Slovence v zamej­stvu in po svetu Rudi Merljak. Ob tej pri­ 7. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Gojko Vlaši}, razstava slik V KPD Bazovica se je pr vi~ in s samo­stojno slikarsko razstavo predstavil rojak Gojko Vlaši}, pomorš~ak v pokoju, doma z bližnjega Grobnika. Gojko Vlaši} je na ogled postavil slike, idejno nastale na razli~nih koncih sveta, katerega morja je kot pomorš~ak skoraj v celoti obredel. Izobraževal se je na obeh podro~jih: po kon~ani osnovni šoli se je kljub za~etni želji po plovbi odlo~il za srednjo šolo za umetnostno oblikovanje v Ljubljani in uspešno kon~al smer indu­strijskega oblikovanja ter na tem pod­ro~ju na Reki našel tudi pr vo zaposlitev. ložnosti so šoli podarili ve~ u~benikov in knjig, veleposlanica pa je v nagovoru poudarila pomen u~enja in ohranjanja slovenš~ine tudi v javnem šolstvu. V imenu Mesta Reka je navzo~e pozdravil podžupan Miroslav Mateši}, slovesnosti se je udeležila tudi sve­tovalka za osnovno šolstvo v oddelku reške mestne uprave za vzgojo in šolstvo Marina Perani} Ševeljevi}, zadovoljstvo nad uvedbo pouka pa je v svojem nagovoru izrazil tudi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec. Slo­vesnosti se je udeležila tudi u~iteljica dopolnilnega pouka slovenš~ine in slovenske kulture v društvu Bazovica, Vida Sr­do~, ki je jeseni 2008 prva prevzela pouk slovenš~ine po modelu C na reški OŠ Pe}ine; klju~na podlaga zanj pa je bil dotedanji triletni prostovoljni pouk slovenš~ine, ki ga je leta 2006 kot rav­nateljica uvedla rojakinja Irena Margan in odlo~no orala ledino na tem podro~ju, kar je bilo ve~krat slišati tudi ob tej priložnosti. Žal je med povabljenci na slovesnosti ni bilo. Prišli so tudi otroci, prijavljeni k pouku slovenš~ine, in nekateri starši ter si ogledali u~ilnico, že polno knjig in u~benikov. Kot zanimivost velja dodati, da prav OŠ Kozala hrani arhiv nekdanjega slovenskega oddelka, ki je na pobudo ustanovite­ljice društva Bazovica, u~iteljice Zore Ausec, na OŠ Matteotti na Reki potekal tri šolska leta, od jeseni 1950/51 do konca 1952/53. \Marjana Mirkovi} Spomin na slovesno predstavitev pouka slovenš~ine. Foto: Marjana Mirkovi} Nemirnega duha se je po štirih letih preusmeril v pomorstvo in po opravljenih izpitih kot navtik odpravil v svet, na plovbo, skupno dolgo štirideset let. Pri tem ga je ves ~as spremljala tudi skicirka in doma hrani na stotine skic, ki so podlaga za slike in od katerih se ne bi lo~il za nobeno ceno, saj gre, kot pravi, za najdragocenejše spomine. Riše od malega, najraje v tehniki olja in suhem pastelu, želel pa bi obvladati tudi akvarel kot najtežjo tehniko. Med priljubljenimi motivi so bili predvsem na za~etku konji, žival, ki jo je, kot pravi, do obisti spoznal v ded­kovi kova~iji, zelo zanimivo skulpturo konja pa je razstavil tu­di v KPD Bazovica. Razstavo je odprla tajnica Eva Ciglar in tudi povezovala krajši program. Številne obiskovalce je povabila "na potovanje z av­torjem, ki svoje spomine pretvarja v likovni svet, v njegovo barv­no bogato in po motivih raznoliko zbirko slik, v razli~ne kraje IZ DRU[TVA Gojko Vlaši}, Konj. Foto: Marjana Mirkovi} 7. februar, Kino Lovran Kulturni praznik, skupna proslava slovenskih društev iz Istre Vasja Simoni~, Dragica Rizman in Zvonimir Stipeti}. Foto: Marjana Mirkovi} Z a slovenska društva v Istri, povezana v koordinacijo, je skupna proslava kulturnega praznika letos potekala v Lo­vranu, v organizaciji KPD Snežnik, sicer pa so nekatera društva pripravila tudi druge programe. Kulturni ve~er je potekal v na novo urejeni dvorani Kina Lovran, v kateri so se zbrali ~lani vseh povezanih društev: SKD Istra (Pulj), SKD Oljka (Pore~), SKD Ajda (Umag), Društva Slovencev (Labin), SKD Lipa (Bu­zet), in KPD Snežnik ter tudi KPD Bazovica. Navzo~e je nagovoril Vasja Simoni~ in poudaril pomen prazni­ka, temu je pozornost namenil tudi gostujo~i ~lan KPD Bazovi­ca z Reke, koordinator kulturnih dejavnosti Vitomir Vitaz. Interpretiral je del Prešernove poezije, v osrednjem delu progra- Zdenko Sila (1915–1997) Zdenko Sila je o~iten dokaz hvaljene reške multikulturnosti, saj je rojen v Pragi materi ^ehinji (Alojzija Doležalova) in o~etu tržaškemu Slovencu (Emil Sila). Družina se je med prvo in drugo svetovno vojno preselila iz Prage v Maribor, Sila pa je bil med študijem arhitekture v Ljubljani v razredu slavnega arhitekta Jožeta Ple~nika. V povojnem ~asu je prišel na Reko, se vklju~il v stroko in s svojim angažmajem v mestu pa tudi na celotnem obmo~ju takratne države postal znan in priznan urbanist ter arhitekt. Njegovi interesi in talenti pa so bili veli­ko širši, vselej usmerjeni v ustvarjanje v umetnosti in kulturi v najširšem smislu. \Mag. Daina Glavo~i} sveta, a tudi v slikarjeve doma~e predele Grobnika". Eva Ciglar je k besedi povabi­la tudi Gojka Vlaši}a, ki se je na kratko predstavil in med drugim povedal, da je prvi razstavi imel v ~asu skupne države, v reški knjigarni s tujo literaturo in na gradu Snežnik v Sloveniji, zatem pa se je ve~krat predstavil na gradu Grobnik ter v Novem Vinodolskem in Slavoniji. Pro­gram je z nastopom na harmoniki lepo obogatil mladi rojak Domagoj Dobrila, dijak gimnazije in reške glasbene šole Ivana Mateti}a Ronjgova. Za seboj ima že ve~ nastopov in osvojenih nagrad in priznanj, jeseni pa namerava izobraže­vanje nadaljevati na glasbeni akademiji v Ljubljani. \Marjana Mirkovi} ma pa je zatem nastopila glasbena sku­pina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, znana kot družinski trio, ki ohranja, obuja in poustvarja glasbeno tradicijo prostora med Primorsko in Notranjsko. Kot je med drugim zapisano na spletni strani www. celinka.si, Volk Folk po eni strani pred­stavlja nadaljevanje tradicije ljudskega god~evstva, po drugi pa poustvarjanje na sodobnejši na~in. V skupini godejo h~erka Nina na oprekelj, prastaro glasbi­lo in tudi na harmoniko plonarco, sin Gregor na violino in meh ter vodja skupi­ne, o~e Romeo, na kontrabas. Vsi znajo tudi ubrano zapeti in nastop te skupine navduši povsod, kjerkoli nastopi. Tako je bilo tudi v Lovranu in KPD Snežnik je prejelo ve~ ~estitk in zahval za odli~en izbor nastopajo~ih in prijetno druženje, med katerim so se porajali tudi na~rti za nadaljnje sodelovanje med društvi v Istri in na Kvarnerju. \Marjana Mirkovi} 7. februar, Galerija Principij, Reka; 9. februar, Mestni muzej, Reka Zdenko Sila, fotogra.je in akvareli S kupina Sila združuje arhitekte, likov­ne umetnike, kustose, novinarje in dedi~e, ki so se povezali z željo, da se ob dvajseti obletnici smrti Zdenka Sile spo­mnijo na tega znanega in priznanega re­škega arhitekta ter urbanista. Javnosti želijo predstaviti del njegove bogate za­puš~ine z razstavami fotogra.j in akvare­lov, njegovo delo na razli~nih podro~jih pa celovito predstaviti v monogra.ji in po­skrbeti za ureditev zapuš~ene družinske grobnice na Trsatu. Projekt podpira tudi KPD Bazovica in eno izmed razstav je do konca te sezone pri~akovati tudi v dru­štvu. Prvi dogodek skupine Sila je bilo zanimivo predavanje reškega arhitekta Vladija Brali}a ob koncu leta o življenju in delu Zdenka Sile, februarja pa sta bili od­prti prvi dve razstavi. V galeriji Principij so bile na ogled fotogra.je, avtorske pove~ave iz petdesetih let prejšnjega sto­letja. Avtor razstave Borislav Boži}, nek­danji študent Zdenka Sile, je pri tem poudaril, da se je Zdenko Sila v mladosti ukvarjal s slikarstvom in bil med vidnimi in tudi nagrajevanimi ~lani fotografskega kluba Rijeka. V lepo oblikovanem katalo­gu, ki je spremljal razstavo, je med dru­gim tudi zapisal, da zbirka ve~ sto, morda tudi tiso~ diapozitivov v zapuš~ini Zden­ka Sile še ~aka na temeljit pregled in ob­delavo ter morda tudi na novo razstavo. Na razstavi Mladeniška posve~enost akva­relu pa je avtorica mag. Daina Glavo~i} predstavila akvarele, ki jih je Zdenko Si­la ustvaril kot mladeni~. V privla~no oblikovanem katalogu, ki ga je oblikoval Branko Leni}, je med drugim zapisala, da samozatajevalna in skromna narava Zdenku Sili ni dovoljevala vsiljivega predstavljanja v javnosti in danes bi bil lahko pozabljen, ~e ne bi pri prijateljih ostala ohranjena bogata zapuš~ina z dokumenti, pismi, fotogra.jami in slikami. "Zato ga lahko bolje spoznamo, delo pa predstavimo na razstavah akvarelov in umetniških fotogra. j ter naposled tudi v morebitni monogra. ji, in ga tako iztrgamo nezasluženi pozabi. Zdi se ne­verjetno, da je Zdenko Sila pri desetih letih, kot u~enec ~etrtega razreda osnovne šole, že ustvaril organizirane risbe ~vrstih kon­tur in urejene vsebine, barv in prostora, urejeno ohranjene, pod­pisane in datirane. Ta na~in avtodokumentari~nosti je ohranil vso mladost, slikanje v akvarelu pa še nadaljnjih deset let, kjer­koli je bil," v katalogu piše avtorica razstave. Na zgodnjih akva­relih so prikazi posameznih vizur rojstne Prage, predvsem Hrad~anov, po preselitvi v Maribor je slikal cerkve, ulice stare­ga jedra in panoramske prikaze mirnega, starega mesta ob re­ki, umeš~enega v idili~no zeleno krajino. Zanj je bila likovna zapuš~ina o~itno zelo pomembna, saj je ohranil številne risbe iz ~asa osnovne in srednje šole pa tudi vaje, ki pripadajo štu­dentu arhitekture. Mag. Daina Glavo~i} poudarja, da slikarski opus šteje ve~ kot dvesto del na papirju, s svin~nikom, tušem in akvarelom, poleg deset manj uspešnih del v olju na platnu. \Marjana Mirkovi} Zdenko Sila, Pogled z okna na Maribor, 1933. Zdenko Sila, Pogled na Split iz Sustipana, 1930. IZ DRU[TVA 10. februar, Mestna knjižnica, Zadar Kulturni praznik v SKD Lipa z dr. Barbaro Riman Dr. Barbara Riman med predavanjem. Arhiv SKD Lipa. 11. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Prireditev ob kulturnem prazniku V Slovenskem domu na Reki osrednja prireditev ob kultur­ nem prazniku že dve desetletji poteka v sodelovanju s kul­ turnimi društvi z Bistriškega, tokrat s KD Miroslava Vilharja iz Zagorja. Kulturni ve~er je bil posve~en letošnjemu jubileju, sedemdese­tletnici delovanja KPD Bazovica in njene skupine so izpolnile tudi prvi del programa. Z interpretacijo Prešernove Zdravljice ga je uvodoma napovedal Vitomir Vitaz in pozneje tudi sprego­voril o pomenu praznika ter kulture nasploh. Ozrl se je na leto­šnjo obletnico društva in tudi mešanega pevskega zbora, ki prav tako praznuje sedem desetletij in ga v zadnjih letih zelo uspešno vodi Zoran Badjuk. Zbor je za svoj nastop izbral Pre­šernovo Luna sije, zatem pa pr vi~ zapel tudi ljudsko Mravlja je v mlin pelala. Za vedro razpoloženje je s pesmijo in spletom belokranjskih plesov poskrbela še folklorna skupina, ob glas­beni spremljavi Ivana Simi}a in Ivana Hareja. Z interpretacijo pesmi Memento mori, posve~eno pokojni prijateljici, se je pred­stavila Zdenka Kallan-Verbanac, na kitari jo je spremljal sin Luka Verbanac, ki je z glasbenim nastopom zatem kon~al prvi del ve~era. Program so nadaljevali gostje, KD Miroslava Vilharja iz Zagor­ja, in s prepletom pripovedi, glasbe in poezije predstavili knji- V Mestni knjižnici Zadar so ~lani slovenskega kulturnega društva (SKD) Lipa v Zadru proslavili kulturni praznik, Prešernov dan. Pred proslavo so imeli še skupš~ino društva, tokrat volilno, na kateri so vodstvo tudi v prihodnje zaupali dosedanji predsednici Darji Jusup. Pomembno je omeniti, da je SKD Lipa v svojem dosedanjem 12-letnem delovanju organizi­ralo skupno ve~ kot sto dogodkov. V društvu, ki nima svojih prostorov, deluje 82 ~lanov, ki se ve~inoma sre~ujejo v prosto­rih Kluba kapitanov v poslopju podjetja Transadria. Delujejo izklju~no prostovoljno, enako tudi vabljeni gostje. Kljub temu je njihova društvena dejavnost zelo pestra, tradicionalno pote­kajo dogajanja, kot so kulturni praznik februarja, udeležba na Sejmu cvetja aprila in prireditve ob mednarodnem dnevu kul­turne raznolikosti maja, junija organizirajo likovno kolonijo, avgusta sodelujejo na Ladji kulture in decembra pripravijo Predboži~no proslavo. Redno se udeležu­jejo tudi razli~nih dogodkov v drugih slo­venskih društvih in njihovega skupnega Vseslovenskega sre-~anja. Podobne na~rte delovanja imajo tudi za leto 2017. V programu proslave ob 8. februarju je tokrat sodelovala tudi dr. Barbara Riman z Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in ~lanica vodstva KPD Bazovi­ca. Spregovorila je o pomenu kulturnega praznika za rojake, to temo je nadaljeva­la tudi ~lanica SKD Lipa Andreja Malta in nastop zaokrožila z recitacijo svoje po­ezije. S svojim pesniškim ustvarjanjem sta se v programu predstavili še ~lanici Marija Ivoš in Pia Bajlo. Kot gostje so bili povabljeni ~lani MePZ SKD Triglav iz Spli­ta, ki ga vodi Tanja Kurajica, predsednik tega društva Cveto Šušmelj pa je tudi na­govoril navzo~e na proslavi. Program je kon~al nastop zbora, ki je zapel slovenske narodne in dalmatinske pesmi. Med številnimi obiskovalci so bili poleg podpredsednika Sveta za narodne manj­šine RH Veselka ^aki}a tudi pripadniki albanske in makedonske narodne manj­šine z obmo~ja Zadra. Proslavo je skleni­lo druženje med rojaki v gostinskih pro­storih zadrske knjižnice. \Barbara Riman ževnico Leo Fatur (1865–1943), doma iz Zagorja, ki je tri leta ljudske sole obisko­vala pri benediktinkah na Reki. Ob 150-letnici rojstva je KD Miroslava Vil­harja izdalo njeno povest V burji in stra­sti in zatem pisateljico ter njeno delo lani predstavilo na literarnem ve~eru v Pivki in Ilirski Bistrici. Ta program pod vod­stvom Alenke Broži~ so za kulturni pra­znik pripeljali tudi med rojake na Reki. Približali so nam pisateljico, na katero je mo~no vplival zagorski svet, poln zgodb, in zaznamoval njeno življenjsko in pisa­teljsko pot. Želela je postati u~iteljica, a ji to ni bilo dano. Po želji staršev se je izu~ila za šiviljo in se s tem preživljala, ve~ let pa je v Ljubljani gospodinjila bra­toma, ki sta se šolala. Imela je le osnov­no šolo, toda bila je nadarjena in vztrajno se je izobraževala sama, se zanimala za zgodovino in govorila ve~ tujih jezikov. Pri pisanju je izhajala iz ljudskega pripo­ IZ DRU[TVA vednega izro~ila, napisala je šestnajst proznih del – zgodovinske povesti, roma­ne in pravljice, pisala je tudi za gledališ~e, v desetletju pred pr vo svetovno vojno pa je bila osrednja avtorica revije Dom in svet. V programu KD Miroslava Vilharja so bile med nastopajo~imi vse generacije, sodelovali pa so tudi glasbena skupina iz Ilirske Bistrice, s starim in priljublje­nim znancem dvorane reškega Slovenske­ga doma Dimitrejem Bonanom, dijakinje glasbene šole Postojna in pevska skupi­na Vasovalec iz Re~ice, ki ohranja ljudski na~in petja in jo vodi Dimitrij Grlj. Gostje so program kon~ali z željo po spodbudi nadaljnjega raziskova­nja dediš~ine Lee Fatur, morda tudi med katerim izmed obisko­valcev v polni dvorani KPD Bazovica. \Marjana Mirkovi} Nastop bistriških glasbenikov popestril program. Foto: Marjana Mirkovi} 17. februar, Ob~ni zbor PD Snežnik, Sviš~aki 110 let najstarejšega PD na Primorskem L etos PD Snežnik slavi 110-letnico de­lovanja na bistriškem obmo~ju. Za name~ek je bil letošnji ob~ni zbor tudi volilni, tako da je bilo na zboru kar pre­cej dela. Bistri~ani zadnje ~ase svoje zbo­re pripravijo kar v planinski ko~i na Sviš~akih, torej v svojem naravnem oko­lju. Med zborovanjem je za~elo še snežiti, tako da je na hitro zapadlo od pet do de-set centimetrov novega snega, kar je še dodatno obogatilo vzdušje. Na zboru je bila za predsednico ponovno potrjena Darinka Dekleva, preostala tele­sa društva pa so se nekoliko pomladila. Po manjši spremembi statuta je bil kot drugi v primorskih planinskih društvih ustanovljen turnokolesarski odsek. Novi 17. februar, Hotel Antunovi}, Zagreb Z ob~nega zbora. Foto: Darko Mohar obrazi in nove ideje prinašajo novo energijo, ta pa pomeni ži­ vahnejšo dejavnost, ve~ ~lanov in napredek. In na koncu: osrednja proslava 110. obletnice ustanovitve dru­štva se pripravlja za 14. maj na Sviš~akih. Delovno z nekaj pohodi, v naravnem okolju. Skupaj z mati~nim društvom na Sviš~akih bo svojo 15-letnico proslavila tudi planinska skupi­na Bazovice. \Darko Mohar Naj tajnica 2017 Eva Ciglar! ^ asopis Poslovni savjetnik vsakoletno izobraževalno konfe­renco za poslovne tajnice/tajnike, vodje uradov in admini­strativne uslužbence že devet let izkoriš~a tudi kot priložnost za razglasitev Naj tajnice za teko~e leto. Izbira poteka v treh enakopravnih kategorijah, za manjša in srednje velika podjetja (17 prijav), velika podjetja (14 prijav) in za javne ustanove in društva (12 prijav). Izbor poteka s tajnim preverjanjem, od te­lefonskih klicev do dopisov po elektronski pošti, po sprejetih merilih pa se ocenjujejo odzivnost, prijaznost, iznajdljivost, to~nost informacij ipd. V kategoriji javnih ustanov in društev je nagrado za prvo mesto osvojila tajnica KPD Bazovica Eva Ci­glar. Kot je med drugim zapisano na spletni strani organizator­ja www.poslovni-savjetnik.com, je Eva Ciglar prijetno prese­ne~ena nad priznanjem na nate~aju, za katerega jo je prijavila Natali Iskra iz društva EU korak. Ob podelitvi je izrazila veliko zadovoljstvo in med drugim poudarila, da je to potrditev njene­ga dobrega dela in tudi društva v celoti, ki ga predstavlja. Eva Ciglar se je konference v Zagrebu udeležila skupaj s pod­predsednico KPD Bazovica Jasmino Dla~i}, ki nam je tudi po­slala veselo novico. ^estitke nagrajenki! \Marjana Mirkovi} 18. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Niti tat ne more pošteno krasti, komedija Iz predstave. Arhiv KPD Bazovica. 19. februar, MOSP, Trst Obisk predstavnic MS KPD Bazovica D a je medsebojno povezovanje in sodelovanje zelo pomemb­no za ohranjanje in razvoj slovenskih skupnosti v zamej­skih državah, se zavedajo tudi naše mlajše generacije. ^lanici mladinske skupine (MS) KPD Bazovica, njena vodja Ivona No­vakovi} in Natali Iskra, sva tako bili na obisku pri mladih iz Trsta in okolice, zbranimi v mladinski organizaciji Mladi v od­krivanju skupnih poti (MOSP). V ~asu najinega obiska je MOSP gostil tudi seminar z naslovom Training Architects (18.–24. februarja 2017). Potekal je v okvi­ru organizacije Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European Nationalities), ki kot krovna organizacija združuje ve~ mladinskih manjšinskih organizacij, zato je bilo v prosto­rih njihovega društva zelo veselo, multikulturno in nabito z dobro energijo. Mladi pripadniki evropskih narodnih manjšin so se ukvarjali z na~ini, kako uspešno organizirati dogodke za 23. februar, Otroški vrtec Reka Predstavitev krajšega programa slovenš~ine Slovenš~ina kmalu v reškem vrtcu. Foto: Marjana Mirkovi} zmešnjav, trkanja na slabo vest, prosto­dušno iskrenega tatu, prešuštva, laži, romantike, jeze, tudi nasilja, zahrbtno­sti, skrivnosti in zdrave kme~ke pameti. Predstavo so pripravili režiser Ser|o Dla­~i}, igralci Ivana Bakovi} (Ana), Eva Ci­glar (Ženska), Anita Hromin (Drugi tat), Milan Grlica (Tat), Nataša Grlica (Tatova žena), Ivo Maruši} (Antonio) in Vitomir Vitaz (Moški), šepetalka Anita Hromin in tehnika Ivan Harej in Andrej Mohar, avtorja fotogra.j za katalog pa sta Dar­ko Mohar in Andrej Hromin, ki ga je tudi oblikoval. Marjana Mirkovi} mlade in voditi mlade v manjšinskih or­ganizacijah, medtem ko so vodje sloven­skih mladinskih skupin pozornost na­menile možnostim prihodnjega sodelo­vanja. \Natali Iskra Prijetno presene~enje je bila že po nekaj mesecih napovedana predstavitev Kraj­šega programa vzgojno-izobraževalnega dela s predšolskimi otroki, pripadniki slo­venske narodne manjšine, objavljena tu­di na spletni strani RV. Ravnateljica je prejela ve~ ~estitk in zahval za program, ki je za izvajanje napovedan s 1. marcem letos v reškem vrtcu Bulevard. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v popoldan­skih urah (16.30–17.30), njegova nosilka pa je dolgoletna in izjemno priljubljena vzgojiteljica v tem vrtcu Laureta Španjol, rojakinja iz Primorske. Predstavitve programa v prostorih RV so se poleg ravnateljice in nosilke programa udeležili še svetovalka za predšolsko vzgojo v mestnem oddelku za vzgojo in šolstvo Tea Mi~i}; predavateljica na reški u~iteljski fakulteti Vesna Kati}, sicer zu­nanja sodelavka RV in avtorica leta 2011 veri.ciranega krajšega programa v slo­venš~ini na predšolski ravni, rojakinja, kot otrok ve~ let dejavna v KPD Bazovi­ca; koordinatorica za strokovno pedago­ško dejavnost RV Lahorka Jur~i}; vodja Centra RV za predšolsko vzgojo Sušak Milena Vuleti} in pedagoginja te enote Vlatka Mileti} ter vzgojiteljica RV Marina Bubni}, vklju~ena v pripravo celodnevnega programa slovenš­~ine v RV. Navzo~i so bili še predstavniki slovenske skupnosti, v imenu KPD Bazovica tajnica Eva Ciglar, vodilna ~lana Sveta SNM Mesta Reka, predsednik Boris Rejec in podpredsednica Anita Hromin, ter raziskovalka na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) dr. Barbara Riman, za program v slovenš~ini dejavno zainteresirana tudi kot mati treh mal~kov in pobudnica lanskega uspešnega in nagrajenega projekta v reškem vrtcu P}elice z naslovom Razli~ni, a enaki. \Marjana Mirkovi} PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI 27. november, Krožna pot po U~ki ^ lani PS smo se zbrali ob pol devetih v Veprincu – Tumpi}i. Tukaj smo spili prvo jutranjo kavo. Malo pred deveto uro smo se zapeljali v vasico Vedež, kjer sta bila za~etek in konec naše današnje kro­žne poti. Vreme je bilo kot naro~eno za hojo. Prvi cilj je bil vrh Majkovac, visok 853 metrov. Nanj smo se povzpeli v slabi uri, s krajšimi postanki in pod budnim o~esom vodnika Borisa, od tam pa smo se spustili na ravan Livada in v kraj Ma-la Sapca, kjer smo dosegli Lisinsko pla­ninsko obhodnico, po kateri se do tja pride iz Matuljev in Rukavca. Naslednjih trideset minut smo potrebovali za vzpon na vrh Belja~, visok 787 metrov. Ta del vzpona je bil tudi preizkus vzdržljivosti za vse tiste, z malo izletov v nogah. Zato je bilo po strmem vzponu na vrhu kar ve­ 1. januar, Tradicija se nadaljuje N ovoletni vzpon na Vojak na U~ki, krasen dan. ^eprav brez snega se U~ka bleš~i v svoji najlepši podobi. Silve­strska no~ je po navadi kratka, toda pri nekaterih še vedno ostane dovolj mo~i za prvojanuarske planinske dogodivš~ine. Za tiste, ki ho~ejo aktivno kreniti v novo leto, PD Opatija že vrsto let organizira sre~anje ob 12. uri na Vojaku, najvišjem selo, k ~emur so seveda pripomogli po~itek in razli~ne dobrine iz nahrbtnika. No, sladica je bila, kot po navadi, na koncu. Spust do Vedeža ni bil strm in po slabe pol ure smo že bili pri avtomobilih, v katerih so imeli Silvina, Ago, Diana, Mario in Marina številne slaš~ice. Zadovoljni smo odšli proti domu, ~eprav smo se nekateri odpeljali še do planinske ko~e na Poklo­nu. Borisu Rumcu velika hvala za lepo pripravljen in izpeljan izlet, v veliko zadovoljstvo vseh sedemnajstih udeležencev. Vlado Klobas, prevod Darko Mohar Nad Vedežem. Foto: Vlado Klobas vrhu U~ke. Sre~ajo se planinski prijatelji, spijejo malce penine ali kuhanega vina, nazdravijo in v dobri volji krenejo naprej, v nove planinske zmage. Avtor tega besedila se je letošnjemu vzponu, prvi~ do zdaj, žal moral odpovedati. Mo~an bronhitis, bolezen v hiši, staro leto se je kon~alo slabo, novo pa se ni za~elo ni~ boljše. Po poro~ilih se je na letošnjem novoletnemu vzponu v lepem in toplem vremenu zbralo skoraj 200 planin­cev, med njimi tudi sedemnajst ~lanov planinske skupine Ba­zovica. \Zapisal: Darko Mohar Novoletna penina na Vojaku. Foto: Mladen Grabovac 8. januar, Planinci Bazovice znova v Istri Na rovinjski obali. Huda zima je prišla tudi v primorske kraje. Temperature krep- Foto: Darko Mohar ko pod ni~lo, tudi ~ez dan. Na vse strani piha orkanska bur­ja. Tudi gripa in viroze so v tej nenavadni zimi prišle na svoj ra~un. Vendar ni~ od tega ni prepre~ilo bazoviškim planincem, da se tradicionalno, na prvo nedeljo v novem letu, ne bi odpravili v Istro. Letos že trinajsti~. Tokrat so Silvina, Mira in Ago ter Diana in Mario, lahko re~emo istrska ekipa med našimi ~lani, za cilj iz­leta izbrali obisk planinske ko~e na Poklonu na U~ki in Rovinj. Po krajšem okrep~ilu v topli in lepo urejeni planinski ko~i na Poklonu je sledil spust z najvišje istrske gore proti Pazinu in Rovinju. Ro­vinj je eno najlepših mest na vzhodni jadranski obali. Prvo presene~enje: obisk majhnega ekomuzeja Batana. Batana je približno štiri metre dolg ~olni~ek z ravnim dnom, ki izhaja iz plitvih beneških lagun. Kmalu so ga sprejeli tudi v Istri in še 28. januar, Šolanje je pomembno tudi v planinstvu Te~ajniki na Snežniku. Foto: Vlado Klobas 12. februar, Preradovi}ev vrh nad Fužinami Na Preradovi}evem vrhu. Foto: Milivoj Filipovi} drugod po Jadranu, predvsem tam, kjer je morje plitvo. V Rovinju je takšen ~olni~ek prehranil številne družine in tako postal simbol mesta. V muzeju je z zgodbo o ba­tani pravzaprav prikazana celotna zgodo­vina in na~in življenja mesta. Drugo presene~enje: "planinski" del izleta je bil nekajurni sprehod ob morski obali, od Rovinja pa skoraj do Veštarja. Vonj borov­cev, toplo sonce, diše~e morje, neskon~na lepota malih oto~kov pred Rovinjem in ti­šina, mir, ki ga tu ne najdeš v ~asu poletne sezone. Krajši premor na razgledni to~ki pri nekdanjem kamnolomu, z doma~imi izdelki iz torbe naše istrske ekipe. Leto 2017 se ni moglo za~eti lepše. Tretje presene~enje pravzaprav sploh ni bilo presene~enje. Dobre jedi in glasba pri Dušku so že standard, brez katerega po­novoletni izlet v Istro ne bi bil to, kar je. Še enkrat hvala Miri, Silvini, Diani, Agu in Mariu za prelepe trenutke, ki jih planinci Bazovice iz leta v leto doživljamo v Istri. \Darko Mohar ~lanov, ki jih je vodil vodnik planinske skupine Andrej Mohar. Nekateri prvi~, drugi so ponavljali gradivo. Lepo vreme je vsem udeležencem omogo~ilo vzpon na skoraj 1800 metrov visok Snežnik, tako da so imeli udeleženci te~aja pravo prak­ti~no vajo. Pri vrnitvi z vrha so pod vod­stvom bistriških gorskih reševalcev To­maža Kaluže, Žige Goriška in Vladimirja Dekleve vadili hojo z derezami, zausta­vljanje padca s cepinom in iskanje zasu­tih v plazu. Seveda se vsaka vaja kon~a z njeno analizo, za to pa prijetno zavetje ponuja planinska ko~a na Sviš~akih. \Darko Mohar Po jutranji kavi v Fužinah se je skupina 29 udeležencev razdelila na dva dela. Kljub mrzlemu in meglenemu vremenu se je ve~ja skupina odpravila na vrh, na katere­ga so prispeli po poldrugi uri hoje. Vodnik je bil s skupino izredno zadovoljen, saj so ga vsi poslušali in zvesto spremljali. Drugi del skupine si je privoš~il sprehod okrog jezera. Ker pa se je prva skupina razmero­ma hitro vrnila z vrha in je do odhoda vla­ka ob 14.55 ostalo dovolj ~asa, so si tudi oni privoš~ili še hiter sprehod ob jezeru. Razpoloženje na poti domov je bilo veselo, sklep pa, da bi moralo biti takšnih prvin­skih izletov z vlakom ve~. \Darko Mohar, po zapisu Milivoja Filipovi}a 18. februar, Planinski pohod Maškarana U~ka T radicijo maškar smo prenesli v hribe. Sneg je ~ez no~ pobelil hribe v okolici Reke. U~ko tudi. Na~rtovani drugi pla­ninski pohod v maskah v naši organizaci­ji seveda zato ni bil odpovedan. Žal se pri planinskem domu na Poklonu ni zbralo kaj dosti mask, ~eprav sta sonce in svež sneg poskrbela za užitek vseh udeležen­cev. Tudi izbrana tura je bila primerna dogodku. Nova krožna Art steza, ki so jo za~rtali in izvedli v Naravnem parku U~ka, je kot za nalaš~ za take dogodke. Sonce, sneg, do okolja prijazni umetniški posegi vanj, prelepi kraji kot na dlani in razgledi po celotni Istri, vse tja do morja na zahodni obali, ter primerne maske so med udeležen­ce prinesli posebno vzdušje. ^lani PS upajo, da bo pohod postal tradicionalen in da se ga bodo za~eli udeleževati tudi ~lani drugih PD. Upati je, da bodo tudi planinci v prihodnjih letih dodali še eno – svoje – dogaja- Maske na deviškem nje med številne prireditve vsakoletnega petega letnega ~asa snegu.na Kvarnerju. \Darko Mohar Foto: Mario Ani~i} IZ DRU[TVA Izleti in druge dejavnosti PS KPD Bazovica do konca leta: V letu 2017 je predvideno še: dokumentarna razstava o 15-letnici delovanja PS, vsaj ena razstava fotogra.j ~lanov PS in novem­bra predavanje enega izmed znanih slovenskih alpinistov. Spremembe datuma ali cilja izleta so možne in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Sestanki planinske skupine so ob torkih od 20. do 22. ure, stik: tajništvo v uradnih urah in Darko Mohar (GSM:+385 91 573 03 62). DPS, ^abar U~iteljica Dragica Motik nam je poslala dva sestavka s pouka odraslih. Strokovna ekskurzija v Ribnico in na Trubarjevo doma~ijo Rašico Na strokovno ekskurzijo smo šli 26. novembra 2016. V Rib­nico smo prišli okoli 9. ure, potem smo šli v Rokodelski cen­ter Ribnica na voden ogled. Vodnica nas je peljala v prvo nadstropje, kjer je postavitev razstave V korak s ~asom – su­ha roba in lon~arstvo danes. Suho robo delimo na devet pa­nog. Vsaka je vezana na dolo~eno hišo, dolo~en kraj in vrsto lesa. Šli smo v delavnico pogledat tudi izdelavo predmetov. Potem nas je vodnica peljala v Muzej Ribnica, kjer sem u~encem povedala zgodbo, kako je nastalo mesto Ribnica. Tam smo videli odredbo, ki jo je izdal Friderik III. leta 1492. V patentu je navedeno, da kmetije lahko trgujejo s suho robo brez davka. Za konec obiska smo šli v oddelek z naslovom Boj krvavi zoper, ~arovniško zalego. Razstava je v grajskem stolpu, razdeljena pa je na tri sklope: ~arovniški procesi na Slovenskem in ribniški ~arovniški proces, mu~enje in uroki. Videli smo replike mu~ilnih naprav, recimo ~arovniški stol, in vse je bilo zelo zanimivo. Videli smo tudi repliko original­nega zapisnika ~arovniškega procesa v Ribnici iz leta 1701. ^arovniški proces je ime za sodni postopek proti osebam, ki so bile obtožene. ^arovništvo je bilo hujše kaznivo delo, ki se je pojavilo v Evropi v srednjem veku. Obtožbe so bile ve~inoma povezane z zlobnimi duhovi, slabo letino in vpli­vom na vremenske razmere. Najve~ je bilo žensk, za sojenje je bilo pristojno deželno sodiš~e, v katerem je bil trajno nameš~en krvni sodnik. Na koncu smo si ogledali še Ribni­ški grad in zlato ribico, ki je okamnela. Zahvalili smo se vodnici v muzeju, od katere smo dobili leseno žlico. Obisk v Ribnici smo kon~ali v cerkvi svetega Štefana. Cerkev stoji na kraju starodavne cerkve, ki je bila zgrajena okoli leta 1000. Ribniška županijska cerkev je ena najve~ cerkva v Ljubljan­ski nadško.ji. Potem smo se vrnili v avtobus in se vozili do Trubarjeve doma~ije na Rašici. Šli smo na v spominsko sobo. Na za~etku ogleda je moj otrok ob spodbudi gospe Motik po­vedal zgodbo o Trubarju. V spominski sobi smo videli Tru­barjeve knjige in zapise. Ogledali smo si tudi mlin in žago venecijanko. Delo na žagi ni bilo lahko, ker je bil delovni dan dolg 14 ur. Žagar je pri delu potreboval sekiro, cepin, leseno kladivo in žage. Obisk smo kon~ali v gostilni s toplim kaka­vom. Bilo nam je zelo lepo, mož in otroci so bili navdušeni nad izletom. Upamo, da bomo kaj takšnega kmalu ponovili. \Hajdi Flaschar Škreblin, DPS v ^abru Rian Paripovi}, Miklav`. Miklavževanje v Prezidu DPS je 5. decembra v Gasilskem domu organiziral že sedmo tradicionalno miklavževanje. Kulturni program za otroke in starše ter druge obiskovalce so pod mentorstvom u~iteljice pri­pravili vsi udeleženci pouka iz ^abra, Trstja in Prezida, od predšolskih otrok do odraslih. Otroci so bili obiska izjemno ve­seli in navdušeni, ker so videli sv. Miklavža. V prostor ga je povabila u~iteljica, ga pozdravila in mu povedala, kaj se pri pouku slovenš~ine u~ijo, ter pohvalila preostale udeležence po­uka. Potem mu je dejala, da je najbolje, da sam posluša, kaj so pripravili otroci. Pred številnimi gledalci so nastopajo~i nasto­pili z igrico, recitirali so in peli pesmi o Miklavžu ter se pogo­varjali z njim. Pokazali so mu, kaj so se nau~ili pri pouku. Na koncu so povabili še vse gledalce, da skupaj zapojejo slovenske pesmi. Sv. Miklavž je vsem ~estital na nastopu, pohvalil pro­gram in jim zaželel vse dobro v prihajajo~em letu. Potem jih je obdaril s sladkimi darilci, s pe~enimi parkeljni in slovenski­mi knjigami. Po nastopu smo se še vsi posladkali z doma~imi piškoti, ki so jih pripravile mamice nastopajo~ih otrok, in se okrep~ali z doma~im sokom. Moja otroka sta bila zelo vesela in sta uživala. Doma smo se pripravili za sv. Miklavža. Skupaj s otrokoma smo pekli sladi­ce. Na miklavževanje je prišla vsa moja družina, tudi babica in dedek. Kot mama in udeleženka pouka sem zelo hvaležna naši u~iteljici Dragici Motik, ki v sodelovanju z nami starši in s SKD Gorski kotar organizira druženje otrok in staršev ob takšnih dejavnostih in povezuje slovensko skupnost v ^abru, Prezidu in Trstju. Hvaležna sem ji, da tako izvirno pou~uje in nas po­glablja v slovensko kulturo ter vse, kar po~ne, dela z veliko volje in ljubezni. Zelo prijetna spoznanja so tudi, da pouk do­življamo kot radost, da se pri njem povezujemo in slovensko kulturo prenašamo z generacije na generacijo. Ob odli~ni orga­nizaciji je miklavževanje spet uspelo in bilo za vse navzo~e ~arobno in nepozabno. \Sintija Žurga Paripovi}, DPS v ^abru Si-T 9. februar, Pictia Roka Zelenka na Reki A kademski slikar Rok Zelenko iz zna­ne slovenske umetniške družine, ki je plodovito soustvarjala kulturni razvoj Grožnjana, se je v reški galeriji Kortil pr­vi~ predstavil samostojno, z retrospek­tivno razstavo in monogra.jo Pictia. V njej med drugim, poleg spominskih zapi­sov, predstavlja svoj bogati slikarski opus, ki obsega sto trideset samostojnih in skupinskih razstav, sicer pa je vse­stransko dejaven in pobudnik tudi ve~ mednarodnih projektov, ki so povezali umetnike iz Slovenije, Hr vaške in Italije, je tudi raziskovalec krajevne zgodovine ter vselej družbeno angažiran in kriti~ni spremljevalec dogajanj, "z etiko, zasidra­no v neomajnih na~elih vesti, ki jo je znal ves ~as ohraniti budno, ~uje~o in pozorno do vsega, kar prinaša življenje", je o njem v monogra.ji lepo zapisal prijatelj, slikar in kritik Franco Migliaccio. 11. februar, Matjaž Pograjc v HNK Ivana pl. Zajca P redstava Pot okoli sveta v osemdese­tih dneh je z avtorsko in igralsko eki­po pod vodstvom slovenskega režiserja Matjaža Pograjca navdušila ob~instvo in dobila vse pohvale razli~nih generacij ter po ocenah v tisku ponudila nepozabno predstavo. Delo pisatelja Julesa Verna je prevedla Maja Ožegovi}, pri predstavi pa so sodelovali še avtorica adaptacije in dramaturginja Blažka Mül­ler Pograjc, skladatelj Davor Herceg, avtor songov Nikola Nedi}, scenograf in oblikovalec svetlobe Tomaž Štrucl, lutke in makete sta osmislili Barbara Stupica in Barbara Bulatovi}, kostumogra.­nja je Sandra Dekani}, koreograf Branko Poto~an, oblikovalec vi­dea Luka Dekleva, asistent režije Edo Kalebi} in vodja videa Gregor Bogdanovi}. Igrali so Jurica Mar~ec, Jerko Mar~i}, Anastazija Ba­laž, Nika Ivan~i}, Jelena Lopati} in Nikola Nedi}. 21. februar, Žejane, mednarodni projekt Vžgano v spominih V okviru zaklju~ka mednarodnega pro­jekta Vžgano v spominih, ki inova­tivno pristopa k skoraj prezrti tematiki požigov vasi na multietni~nem obmej­nem obmo~ju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, so v Žejanah odkrili spomenik v spomin na požig vasi in predstavili is­toimenski dokumentarni .lm avtoric Anje Medved in Nadje Veluš~ek. Spome­niki, postavljeni še v Šmarjah pri Kopru, Mirnu pri Novi Gorici in Dolini v Italiji, bodo kot muzeji na prostem zaznamova­li kraje spomina, dokumentarni .lm pa je avdiovizualna raziskava o stopnjeva­nju nasilja na omenjenem obmo~ju med drugo svetovno vojno. "Nasilja je bilo preve~, da bi ga lahko raziskali v enem .lmu. Nastala je dokumentarna pripo­ved, ki bolj kot o vojni govori o prežive­tju, o ~love~nosti, ki vedno preseže na­cionalne, razredne in verske okvire. V ~asu Rok Zelenko. Foto: Marjana Mirkovi} Dr. Gašper Mithans, Nadja Veluš~ek in Anja Medved. Foto: Marjana Mirkovi} POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Vrednote v muzej? C enjeni bralci in bralke, obljubila sem si, da vas tokrat ne bom obremenjevala z negativnimi temami in da bom raje našla kako vest, ki bi nam in vam svetila iz ob~e slovenske teme. Da vam bom predlagala, da se dogovorimo, da vsaj en mesec ne bi ve~ brali prvih treh strani ~asnikov, gledali Poro~il in Dnevnikov. Da vam bom pisala samo še o oddajah, ki jih edine še gledam. Pisala bi lahko na primer o odli~nih smu~arkah in smu~arjih, skakalcih in skakalkah ter rokometaših iz Slovenije. O živalskih in podnebnih ~udežih, ki ji opisuje in prikazuje o~arljivi David Attenborough v dokumentarcih Planet Zemlja. Ali o dokumen­tarcih o prvi svetovni vojni. Enega dobrega vrtijo tudi na HTV. Ali o tarnanju pridelovalcev mleka v nedeljski Plodovi zemlje in ribi~ev v oddaji More, ki ji sledi, jaz pa ta­krat, ~e sem doma, likam in poslušam. Gledam tudi Nedeljom u 2, ~e Stankovi~ ne gosti kakega Milanovi}a ali Plenkovi} a. ^e so tisti teden mulci umazali zelo ve­liko maj~k s kratkimi rokavi, poslušam še naslednjo oddajo o dogajanju v vesoljni Cerkvi, da mimogrede ujamem kako do­bro o papežu in o hrvaški Cerkvi, da me vsakokrat pou~ijo o svetosti zakona med moškim in žensko ter svetosti družine. Prav gotovo vam nisem nameravala pisati ni~esar o bedi s prvih treh strani ~asnikov in vseh vrst poro~il, od katerih smo posta­li odvisniki. Dragica Jakseti~ A me je pred nekaj dnevi na cedilu pustila še ena zadnjih vzornic in upov poštenosti in pokon~nosti v moji domovini: nekdanja varuhinja ~lovekovih pravic, izbrana za novo predsednico zdrav­niške zbornice, ugledna Zdenka ^ebašek Travnik, ki je obljublja­la, da bo v zdravniški organizaciji napravila red in zdravnikom vrnila ugled. A je še pred nastopom funkcije zahtevala pla~o, višjo od pla~ predsednikov vlade, ministrov ... in nekajkrat ve~ od pla~ zdravnikov za~etnikov, ki pla~ujejo ~lanarino zbornici, ki naj bi se zanje zavzemala. V slovenskem prostoru je završalo in razo~aralo je tudi mene. ^emu tolikšen halo ob tej pla~i, ko pa smo imeli veliko vzrokov za podobne cirkuse doslej, pa teh ni bilo, je spraševal Marcel Štefan~i~ svoje goste v ponedeljkovem Studio City. Ti so nekaj me~kali, meni pa se zdi, da zato takšen halo, ker smo "vsi" ra~unali nanjo, na enega redkih, ~e ne edinega preostalega ste­bra pravi~nosti in solidarnosti. In zdaj se je še ta steber upognil skušnjavcu mamonu. Et tu, Zdenka?! Ker sem tabornica, sem razo~arana dvakrat. V eni izmed izjav med tekmo za funkcijo je kandidatka povedala (in o~i so se ji sve­tile pri tem), da je tabornica. Razumela sem, da ho~e tako opozo­riti na (svoje) vrednote taborništva. S ~imer je nežno pobožala mojo dušico. Ah, mi taborniki! Ki smo takrat, v ~asih socializma, vsi prisegali k poštenosti, tovarištvu, pravi~nosti, varovanju nara­ve… in vsako leto na socialisti~nem morju taborili cele tri tedne! Mar se o teh vrednotah res govori le še v muzejih? Kajti v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je februarja predaval dr. Igor Duda, zgodovinar, profesor Filozofske fakultete Juraja Dobrile v Pulju, naslov predavanja pa je bil Zveza pionirjev Jugoslavije in ustvarjanje socialisti~nega ~loveka. Tudi jaz sem, še preden sem postala ta­bornica, najprej prisegla kot pionirka in s tem stopila na pot razvoja v socialisti~nega ~loveka. Z modro titovko in rde~o rutko sem v šolski telovadnici prisegla tako kot prav vsi moji sošolci: Poštenosti, Iskreno­sti, Obzirnosti, Natan~nosti, Izobraženo­sti, Radodarnosti. Tako pravi Duda: P. I. O. N. I. R. Toda: halo?! Nikoli nisem slišala, da je bila beseda pionir akronim, niti tega, da je pri­sega, "slovesnost v mlada srca vnašala do­tlej neznane ob~utke ponosa in odgovor­nosti", kot je o Dudovem predavanju po­ro~ala Delova novinarka. Ne vem, ali sem takrat kaj ~utila, še manj, ali sem takrat kaj mislila. O odgovornosti pri sedmih le­tih zagotovo ne. Verjetno sem prisego že­ brala brez razmišljanja, kot številni verniki molitev v cerkvenih klopeh. Toda v vsej temi, zgoš~eni na son~ni strani Alp, je vame znova zasijal žarek. Kaj žarek. Snop lu~i! Najprej je sam samcati papež, papež Fran~išek pri maši izrekel, da je bolje biti ateist kot pa katolik, ki živi dvojno ži­vljenje, eno za cerkev in eno po meri, ki nima ni~ opraviti s krš~anskimi vrednota­mi, ki niso ni~ druga~ne kot P. I. O. N. I. R. Bravo, papež! Zdaj ko si ti to izrekel, upam, bo ~edalje ve~ ljudi, ki si bo tvoje besede upalo ponavljati. Nato je do nas prispela vest, da sta se v Sloveniji (slovesno) lahko poro~ili punci, ki se imata radi. Znanilka pomladi? Moderne države? In potem sta se v ~asnikih skoraj so~asno pojavila intervjuja z antropologinjo in doktorico anti~nih študij, meni odli~no Svetlano Slapšak. Dejala je, da našo seda­njo mizerijo lahko reši neposredna demo­kracija in da velika mo~ za to spremembo leži prav v ženskih rokah. Še so ljudje, ki vidijo izhod, lu~! In zato se mi tudi ne zdi ve~ tako nesmiseln mar~evski ženski pra­znik. Še posebej v tem krasnem novem svetu, polnih ust svobode, je treba pra­znovati 8. marec. Zdaj, ko se ponovno prera~unava število (imaginarnih) be­gunskih žensk in otrok s številom razpo­ložljivih policistov na tej stran Kolpe in ko se razplamtevajo nasprotniki pravice do splava na vaši. In kaj vam sveti v temi? \Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com Dr. Barbara Riman: Gonilna sila društev so vselej prizadevni posamezniki B arbara Riman po materi izhaja iz zna­ne slovenske glasbene družine Mihel~i~ iz Bele krajine. Dedek, po poklicu kroja~, se je naselil na Sušaku v ~asu med prvo in drugo svetovno vojno, mati, dr. Marija Riman, pa je svoje delo usmerila na podro~je teorije glasbe in ve~inoma v peda­goško delo na reški u~iteljski fakulteti. Bar­bara Riman pravi, da je po njej podedovala tudi ljubezen do prou~evanja arhivov in da je imela sre~o, da temu lahko nameni tudi del svoje poklicne dejavnosti. V delovanje KPD Bazovica se je vklju~ila pred dobrimi petnajstimi leti, kot študent­ka, skupaj s starejšo sestro Kristino, v dramsko skupino, takrat pod vodstvom legendarnega gledališ~nika Alojza Useni­ka. To je bila tudi priložnost, da na gosto­vanjih spozna delo drugih slovenskih društev, kar je bilo pomembno za njeno poznejše delovanje, ki ga je spodbudila dr. Vera Kržišnik Buki} z ljubljanskega Inšti­tuta za narodnostna vprašanja (INV), med drugim avtorica pomembne knjige Slovenci na Hrvaškem (1995). Prizadeva­la si je namre~ najti strokovno podkovano mlado osebo, ki bi nadaljevala njeno pio­nirsko delo na tem podro~ju. Barbara Ri­man, z diplomo zgodovine na reški .lozofski fakulteti (FF) in vpisana na podlomski študij zgodovine na FF v Lju­bljani, je bila tako izbrana kot najprimer­nejša kandidatka in leta 2006 se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na INV in doktorirala z disertacijo Sloven-ci v Gorskem Kotarju, Kvarnerju in Istri od leta 1918 do leta 1991 (2011). Obenem je ves ~as pridno raziskovala tudi arhiv KPD Bazovica in dokumentacijo o delova­nju drugih društev in rojakov, ki so vti­snili pe~at okolju, v katerem so živeli in delovali. "Gonilna sila v slovenskih dru­štvih so bili vselej prizadevni posamezniki, ki so se dejavno zavzemali za uresni~itev dolo~enih ciljev, in potem za seboj povlekli druge," pravi in kot primer navaja ustano­viteljico KPD Bazovica Zoro Ausec. Globlje jo je spoznala pri raziskovanju njenega osebnega arhiva, za katerega je poskrbe­la, da je prišel v roke društva. To je pripo­moglo tudi k nastanku monogra.je o KPD Bazovica (2008), ki sta se je lotili skupaj s sestro Kristino ob šestdesetletni­ci delovanja društva (2007), pozneje pa sta objavili še monogra.jo o dolgoletnem vodji dramske skupine Alojzu Useniku z naslovom En ~lovek – celo gledališ~e (2012): "Zora Ausec je bila najpomembnej­ša rojakinja za nastanek in razvoj društva in menim, da si vsekakor zasluži spomin­sko ploš~o na poslopju Slovenskega doma, za katerega pridobitev leta 1950 je mo~no zaslužna,” poudarja Barbara Riman, že ve~ kot deset let tudi ~lanica vodstva KPD Bazovica. Dodaja, da v svojem delu po­sebno pozornost posve~a tudi raziskova­nju položaja rojakinj, ki so na Hrvaško prihajale predvsem zaradi zaslužka in bi­le pri tem neredko tudi izkoriš~ane. Gra­diva, ki ~aka na obdelavo, je veliko, vprašanje pa je, kateri projekti bodo spre­jeti. "Vse na~rtovane dejavnosti je treba predstaviti v okviru projektov, jih ovredno­titi z razli~nih vidikov in jasno prikazati cilje. Za delovanje so klju~ni odobreni pro­jekti, saj ni sistemskega .nanciranja, ki bi zagotovilo osredoto~enost samo na razi­skovanje," poudarja. Stalno spremlja polo­žaj na terenu, tudi zaradi krepitve manjšinskih pravic, predvsem glede jezi­ka: "Želela bi, da je slovenš~ina na urnikih ve~ šol in tudi na predšolski ravni. Imam tri otroke, zato sem posebej zainteresirana in vklju~ena v projekte, ki denimo tudi v Dr. Barbara Riman. Foto: Marjana Mirkovi} vrtce prinašajo ozra~je multikulturnosti, ki na Reki v resnici živi. Naš lanski projekt v vrtcu ^ebelice z naslovom Razli~ni, a enaki je bil odli~no sprejet in nagrajen, nastala je tudi slikanica kot spodbuda za naprej. Zelo me veseli, da slovenš~ina zdaj prihaja kot krajši program v vrtec na Bulevardu in prepri~ana sem, da bo ob tokratni podpori pristojnih jeseni resni~no zaživel tudi celo­dnevni program. Posebej pa sem vesela, da je moja pobuda za uvedbo slovenš~ine na OŠ Kozala naletela na hiter in dober odziv in da se te dni tam za~enja pouk po modelu C." Med pomembnimi projekti omenja še raziskovanje o mladih rojakih, sicer pa je z mlajšo generacijo povezana tudi v okvi­ru svojega dela na reški .lozofski fakulte­ti. Na oddelku za zgodovino kot docentka pou~uje ve~ predmetov, študente pa se­znanja in na razli~ne na~ine povezuje tu­di z dejavnostjo slovenskih organizacij, kot sta KPD Bazovica in Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. V vodstvu obeh tudi sama že ve~ mandatov dejavno sodeluje. In na~rti, želje? "Sr~no upam, da bom tu­di v prihodnje imela vso podporo svoje družine, brez katere pri treh majhnih otro­cih res ne bi šlo, in da bodo odobreni pro­jekti, s katerimi bi lahko nadaljevala raziskovanje o slovenskih organizacijah in rojakih na Hrvaškem. Želim si, da bi se raziskovalna enota s sedežem v Sloven­skem domu, uradno odprta te dni, danes, jutri okrepila in postala pravo središ~e za prou~evanje slovenstva na Hrvaškem ter da bi organizirana slovenska skupnost iz­koristila ve~ zakonskih možnosti za uresni~itev manjšinskih pravic, predvsem na podro~ju jezika. Pri tem bom tudi v prihodnje sodelovala po svojih mo~eh." \Marjana Mirkovi} Fotogra.je so z razstave Urbana Goli otok. Foto: Andrej Hromin Foto: Dubravka Dijani} Recikliraj. Foto: Ira Petris Foto: \ilio Arbula Foto: Karlo Dabo Foto: Milena Arbula