Oxf.: 0--01 O Kako v gozdarstvu razvijati računalniške rešitve? Vid MIKULIČ* Izvleček Mikulič, V.: Kako v računalništvu razvijati raču­ nalniške rešitve? Gozdarski vestnik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1. V prispevku je obravnavan pomen poenotenih organizacijskih rešitev razvijanja računalniških programov za potrebe obravnavanja podatkov v okviru povezanega računalniško podprtega infor- macijskega sistema za gozdarsko dejavnost. Pri- kazana je tudi arhitektura tega informacijskega sistema. 1. UVOD Vsi si želimo dobrih, trajnejših računalni­ ških rešitev. Pri tem pa si zastavljamo naslednja vprašanja: - ali je do trdnih računalniških rešitev mogoče priti brez trdnih organizacijskih re- šitev, na katere bi jih lahko oprli, - ali je do trdnih organizacijskih rešitev mogoče priti s proučevanjem v enem gozd- nem gospodarstvu, - ali gozdna gospodarstva za oblikova- nje informacij ne uporabljajo enakih podat- kov, - ali bi prilagajanje računalniških rešitev gozdnega gospodarstva posplošenemu po- datkovnemu modelu ne prispevalo k pove- čanju učinkovitosti in uspešnosti računalni­ ške obravnave podatkov. Preden odgovorimo na posamezna vpra- šanja, si oglejmo, v kakšnem okolju in s kakšnim namenom razvijamo računalniške rešitve. Ker je vsaka računalniška rešitev sestavni del obravnavanja podatkov, obrav- navanje podatkov pa je podsistem informa- cijskega sistema, je za razumevanje obrav- navane snovi potrebno poznavanje na- mena in vsebine informacijskega sistema za gospodarsko dejavnost. * V. M., dipl. inž. gozd .• Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 122 G. V. 3/89 Synopsis Mikulič, V.: Application development in forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. qout. 1. The article deals with the significance of unifor- med application conceptions for the development of computer programs intended for data proces- sing in the scope of integrated information system in forestry. The article also presents the architec- ture of information system ln forestry. 2. INFORMACIJSKI SISTEM ZA GOZDARSKO DEJAVNOST Da bi spoznali vsebino informacijskega sistema za gozdarsko dejavnost, smo se najprej lotili izdelave celovite arhitekture informacijskega sistema. Pri izdelovanju in- formacijskega sistema gozdarstva smo si zastavili cilj, da mora povezani računalniško podprti informacijski sistem zagotavljati kratkoročne in dolgoročne potrebe po infor- macijah v gozdarstvu. Te pa morajo biti v skladu s primarnim ciljem v gozdarstvu. Po metodologiji BSP (BUSINESS SY- STEM PLANNING), ki jo je l. 1978 razvil IBM za potrebe strateškega načrtovanja informacijskih sistemov delovnih organiza· cij, smo opravili naslednje delovne korake: 1. opredelitev primarnega cilja gozdar- stva, 2. opredelitev procesov, 3. opredelitev podatkovnih razredov, 4. izdelavo arhitekture informacijskega sistema. V ta namen smo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo dobili računalniški program SAMO od Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane za računalniško obravnavo procesov in podatkovnih razre- dov. 2.1. Opredelitev primarnega cilja gozdarstva Po ZAKONU O GOZDOVIH smo povzeli, da je primarni cilj v gozdarstvu: Trajno vzdrževanje in krepitev splošno- koristnih vlog gozda: lesnoproizvodne, va- rovalne, hidrološke, klimatološke, higien- sko-zdravstvene, estetske, turistično-re­ kreacijske, poučne, raziskovalne in ob- rambne. 2.2. Opredeljevanje procesov Pri tem koraku smo izdelali poslovni mo- del gozdarstva, ki nam v grobem prikazuje poslovanje za dosego opredeljenega cilja. Da bi preverili popolnost našega poslov- nega modela, smo izdelali tudi matriko PROCESI: ORGANIZACIJSKE ENOTE. 2.3. Opredeljevanje podatkovnih razredov Podatkovni razredi predstavljajo smi- selne skupine podatkov o stvareh ali po- slovnih prvinah, ki so za gozdarstvo po- membni. Pri vsakem procesu smo ugotavljali, ka- teri podatkovni razredi se oblikujejo in kateri podatkovni razredi se uporabljajo med pro- cesom. Pri oblikovanju razredov smo do- sledno upoštevali zahtevo metodologije, da se vsak podatkovni razred lahko oblikuje samo v enem procesu. Rezultate analize potreb po podatkih smo prikazali v matriki PROCESI: PODAT- KOVNI RAZREDI. 2.4. Izdelovanje arhitekture informacijskega sistema Arhitektura ali ustroj informacijskega si- stema je prikaz informacijskih podsistemov in povezav med njimi. Do nje smo prišli tako, da smo najprej toliko časa preurejali vrstice in stolpce v matriki PROCESI: PO- DATKOVNI RAZREDI, dokler niso bile črke K (kreiranje podatkov) razporejene po dia- gonali matrike. Naj pojasnimo, da smo s črkami U in K v tabeli opredelili, kateri podatkovni razredi se v določenem procesu _oblikujejo (kreirajo - K) in kateri podatkovni razredi se uporabljajo (U). Sledilo je razme- jevanje med skupinami procesov posame- znih informacijskih sistemov in ugotavljanje povezav med njimi. Zaradi preglednosti prikaza arhitekture informacijskega sistema smo iz matrike izpustili črke U in K ter podsisteme preuredili tako, da se povezave med njimi ne sekajo. Rezultat oblikovanja arhitekture informacijskega sistema je pri- kazan na pregledni shemi. Na sliki so informacijski podsistemi prika- zani s pravokotniki. Na levi strani pravokot- nikov so izpisani procesi v informacijskem podsistemu. Nad pravokotnikom pa so izpi- sani podatkovni razredi, ki jih informacijski sistem ustvarja. S črtami so prikazane po- vezave med podsistemi, s puščicami je nakazana smer pretoka podatkov iz enega v drug podsistem. Na sliki navedena delitev na procese in podatkovne razrede je zelo groba, ker je bil naš cilj v pregledni obliki prikazati celoten informacijski sistem za gozdarsko dejavnost. Na podlagi zbranih podatkov je namen informacijskega sistema za gozdarsko de- javnost zagotavljanje podatkov in informa- cij: - za potrebe odločanja o oceni stanja, potreb in možnosti razvoja gozda, ki naj trajno vzdržuje in krepi splošnokoristne vlo- ge, - za odločanje o nadaljnji vsebini dela, programu izvajalcev ter načinu zbiranja sredstev za financiranje izvajanja tega pro- grama, - za sprejemanje odločitev pri sprotnem poslovanju in nadaljnjem razvoju organiza- cije združenega dela ter drugih oblikah organiziranosti v gozdarski dejavnosti. 3. IZDELOVANJE RAČUNALNIŠKE REŠITVE Z izgradnjo povezanega računalniško podprtega informacijskega sistema za go- zdarsko dejavnost smo začeli v informacij- skem podsistemu NAČRTOVAN .. IE, ker so potrebe po podatkih za izdelavo gozdnogo- spodarskih načrtov gospodarskih enot in območij vsebinsko poenoteni, pri izdelavi načrtov so zbrani bistveni podatki za obliko- vanje odločitev o nadaljnjem razvoju gozda, zbrani podatki so večinoma izvirni in jih potrebujemo tudi v drugih podsistemih. G. V. 3189 123 1\:) ~ ~ 'f=, ~ IQ ARHITEKTURA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA GOZDARSTVO Oblikovanje zakona o gozdovlh Nadzlra:nje Izvajanja zakona Izdelovanje na~r1ov GGO ln GE Nadzira:nje izvajanja. načrtov Oblikovanja poslovna pollllka Srodnjeroč:no planiranje Nadziranje srednjeročnih planov Zagotavua~je kadrov F'lipravljanja samoupravnih aktov Nadzlra:nje samoupravljan)a ProjektiranJe splo§ne organl:l:aclje Projektiranje dokumenl. sistema Razvijanje računalnlMce obravnava podatkov Izvajanja računalnl§ke obra:vnave podatkov Letno planlra:nje Nadziranje letnih planov Organlzl ra nje gozdne proizvodnje Evidentiran)& gozdne proizvodnja Nadziranje gozdne proizvodnje Projektiranja prometnic Organiziranja Izdelava prometnic NadziranJe Izdelave prometa Vzdrževanja delovnih sredstev Preskrba z materialom Skladl§čenje materiala Preskrba z delovnimi sredsM Vodenje . -·· _ -~- •• - ... Vodenje knjigovodstva osnovnih Vodonjo knJigovodstva drobnega Obračun&vanje OD Vodenje saldakon!ov Vodanje finančnega knjigovodstva AnaliziranJe slroškov Dogovarjanje o prodaJI Fakturiranje Analiziranje prodaJe ,e :>;! ~ .. ~.jl!. .. ~ g :SE!' &;ii>.,s.~t:§ 11 }; ~ lll~il• g~o~~.g.";iS ~~.S,~~'i,!!: ·.g ~o.~~~ii;~~ '>'~·-&§~·~§ilr~i~ ;~~~~~~i!i-i~~~ej~~~~"'~ !!'J,I:!NJ:!:6o o. 1!! Soooo .". .,8 ~~~~-:g~S ~~~:xE:x2:x~~~ g. ;s !:':i a. ~ ., tt ~ ii :x :x >1 • .t~ • .ii: 1il E '8 .~:~ -~~~~8. ... =••~&s&~IR~~ ~ 0 -~"'fl•ifJJt;~~~~~&:g& ~g lt<>!l.!ga>:Si~.g\lill'!i'31š\'l5~~~ ~~~~~~~~55~~~~~~~~~~ 1 SPIO!NA DELA i11!i! ..,.g .~€ lii~·a- c:i~:i.>! '5. !!'E'j: .s;; ci!le o O(h,5 i5,_ fi ,.e«< O$!. &.lG~ "if iS ~,g ... ~~ ~ i5.~~fi ~~":~~0 ~ - ·"'"'c: "' "'1=!fi5. c.~0!·-~.8 c. 1 l~~ii i f~a~~*a~~"~ re ~ .es:ar-s: !'2e~~ec:E~!R~~ :/: ·-..t.,.~s_l:J ·-<=·~o-mECI•-ON~ ·::Oon · .,." 2 - 00 :iij :ii"' iii O>.<:~ 2.!::l.<:;x·".-;g:l2",. 2 ~~~~ai5.•··~~~c.a~•~t~~~ J2 ·č e .5 g. o. ·c: .~ § .~ es. og .8 g o. og 8. 8. 1 ~ .5 .. !'lj 1!l.l!!,e.;::>1;1! o~ o·g 0 5 13·;: o . ·- E !:!~ j!! c. "; lt !!! 5 'lš o !!'l o .!'l ~ ·oo ., 8, .j;; ·- S :S .E ~ 'c '(j 'iirsf!!.lif-..a~~?'tl""1l"'""e .. ~"'"'"'e>