271
Slovansko slovstvo.
Pred nami leži veči spis kot doklada 18. oglasniku štirske deželne više realke v Gradcu, tudi na stroške realkinega vodstva posebno na Dunaji v tiskarnici Leopolda Sommer-a natisnjen, ki obsega v veliki osmerici 92 strani in ima naslov:
„Ueber die   Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur ah Quelle der Myihologie>u
Pisatelj tega zelo važnega in zanimivega dela je naš slovenski rojak dr. Gregor Krek, redni učitelj na graški visi realki in naučitelj slovanske filologije in literature na graškem vseučilišču.
Prebravši to vsakemu strokovnjaku premilo knjižico smo se ročno prepričali, da pisatelj je že do jedra prišel tej znanosti. Drže se sisteme, ktero je osnoval učeni J. Grimm, in ktero dalje snujejo učenjaki: Kuhn, Schwartz, M. Miiiler med Nemci, Buslajev, Afanasjev, Orest, Miler, Potebuja med Rusi, je pisatelj stopil na polje zelo hvaležno, in upati smemo, ker je že dobro podučen v prvotnih načelih mitologične znanosti, da bode tudi v razkladi posebnih mitologemov vrlo srečen, in to upanje naše potrjuje razveseljivna prikazen, da z bistrim umom in nekaljenim očesom gleda v življenje nature, zraven tega pa etično stran mitologemov presoja z zdravo logiko.
Počenši svoje delo s potrebnimi prolegomeni za nepodučene v tej stroci svoje čitatelje razpeljuje na podlagi neovrgljivih aksiomov sorodnost arjanskih jezikov in arjanskih mitologemov. Pri slednjih sicer ni mogoča povsod diplomatična gotovost, ker veliko mitičnih bitij je lokalnih, — al edinost in sorodnost tajiti v mitičnih božanstvih nebeške vedrine na nebnih in podnebnih naturnih prikaznih bilo bi predrzno, ker kritična znanost in enakost mitologičnih legend nas silite to verjeti.
V tem svojem vvodu nam je g. pisatelj marsikaj novega povedal oziraje se na mitologična bitja starodavnih Slovanov in primerjaje je z druzimi sorodnimi arijskega plemena. Za vire mitologije ima pisatelj razun potrebne jezikoslovne znanosti pravljice, pripovedke, prislovice in ndrodne pesmi. Gosp. pisatelju, kterega učeni pretres je spisan za šolski program, ni bilo mogoče povsod obširnemu biti, — al že v kratkem svojem razpeljevanji pokazuje temeljitost. Zeljno zato pričakujemo, da bi pisatelj kak obširniši pretres učenemu svetu priobčil, v kterem bi, postavimo, le eno mitično bitje razkladal po njegovi naturi, fizični delavnosti in etičnem oflnošenji.
Prepričani smo, da takošno delo iz njegovega ve-stega peresa bilo bi neskončno zanimivo, in reči smemo: prvo od avstrijskih učenjakov. Rajni Hanuš je sicer v slednjih letih svojega slovstvenega delovanja tudi že nostopil to pot raziskovanja, ktere se drži naš pisatelj; pričakovali smo popravo njegovega prvega dela: „die Wissenschaft des slavischen Mvthus", al žalibog nismo ga doživeli. Malo je takošnih razkladeb, v kterih bi se mi ne strinjali s pisateljevimi nazori, postavimo, z njegovim  mnenjem:  „o  badnjaku",   „Koledi" itd.,   in
272
ker smo mu to že v privatnem pismu razložili, ni nam treba tukaj reči ponavljati.
Gotovo bodo tudi nemški učenjaki ta spis presoje-vali, in ako so pravični, morajo mu obilo hvale izreči, pričakovati se pa ne sme od onih, kteri niso te šole, ktere se gosp. pisatelj drži, in ki je po našem lastnem prepričanji edino prava. — Izvrstni ta spis po vsem tem živo priporočujemo vsem, kterim je mar za napredovanje mitologičnih raziskovanj in za razvitje tako bistre domače glave. Bog daj g. pisatelju skoro tako mesto, na kterem mu bode dovelj časa z vsemi močmi delovati na tem še malo malo obdelanem slovstvenem polji. Latinski pregovor pravi: „ex ungue leonem", in tudi gosp. pisatelj nam je s tem svojim prvencem pokazal moč in sposobnost za takošna raziskovanja. Hvala in slava mu!*)                              Dav. Trstenjak.
*) Da se tudi slovstvo naše domače obogati z izvstnim tem dr. Krekovim delom, prinese ga in se nekoliko pomnoženo „letopis" Matice slov. v slovenskem jeziku. Dr. Krek sam ga piše slovenski.                                                                                    Vred.