Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U red n iSt vo je v Kopitarjevi ul. 6/Ul Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299» Edina pol k sprav! Genovski nadškof, kardinal Minoretti, je priobčil v glasilu milanske katoliške univerze »Vita e Pensiero« prekrusen članek o sporazumu med narodi. Med drugim piše: Današnji položaj človeške družbe prepoveduje narodom, da bi si bili drug drugemu tuji ali bolje: prepoveduje narodno sebičnost, ki je slepa za dejstvo, da je blagor enega tudi blagor vseh drugih. Časi so minili, ko se niti pripadniki lastnega naroda, lastne deželice, lastne pokrajine niso poznali ali pa so se celo borili drtie proti drugemu, tako da so eni trpeli pomanjkanje, drugi pa so se valjali v izobilju. Prometna tehnika je tu blagodejno vplivala. Celokupna naša zemlja je postala majhna spričo neprestano napredn jočeca prometa po suhem, po morju in v zraku. Ali cerkev obsoja ta čudoviti napredek tehnike? Nikakor ne! Opozarja pa na to. dn nosi vsak napredek v sebi svarilo in vabilo obenem, ki sta naslovljena na celokupno človeštvo. Gorje, ee se ne vpoštevata! Kajti potem postane napredek zlo in zato nazadovanje, ki je tem usodneje, ker je večje kakor napredek. Obrnimo znto svoj pogled na cerkev. Ta, katoliška cerkev, je po naravi univerzalna. Univerzalna po svoji nalogi, univerzalna po času in prostoru. Cerkev je božje delo, ne človeško; celota, ne ločina; vseobsegajoča, na narodno vezana. Pod celokupnim nebesnim svodom, pod vsakim podnebjem postavlja svoje šotore. Že kmalu po njeni ustanovitvi nam stopa nasproti ta njen univerzalni značaj. Narodi najrazličnejših jezikov in običa jev posluša jo na binkostni praznik besede apostolov. Ali ta univerzalnost katoliške cerkve ne kaže, da spadajo skupaj vsi ljudje po naravi sami. ixi svojem izvoru in cilju? Ali naj taista vera, taisto upanje in zavest, dn imamo taistega ljubečega Očeta v nebesih, ne zmore tega. da bi 6e narodi med seboj sporazumeli, da se med seboj ljubili? Mislimo na zadnjo in najstrašnejšo vseh vojn. Kdo se je upal v strašnem klanju zakli-cati: Stojte!? Cerkev je povzdignila svoj das. Na.jorej je opominjala narode, naj človeško ravnajo z ujetniki in ranjenci, razen tetra pa jih je pozvala. mi j se sporazumejo med seboj. Tudi danes iščejo narodi — celo taki. ki so si sovražni — zopet rešitve pri cerkvi narodov in njenem poglavarju na zemlji, svetem očetu. Kajti tu je občesfvo vere in občestvo ljubezni, ki onemogočil jot« sovraštvo in vojno. Prostorno zbližanje narodov, ki £rn ustvarja prometna tehnika, mora zato spremljati nravno m versko zbližanje. V tem duševnem zbližanju se morajo meti seboj spoznati posamezniki in narodi, se prilagoditi drug drugemu. Cerkev se pa zelo dobro zaveda, d« morajo posamezniki in narodi svojo posebnost, svoj lastni obraz, dediščino očetov ohraniti in posine-ševnti kot najdragocenejši zaklad. Toda razlike se ne smejo dotikati bistvenega. V tem itak vsi soglašajo. Zato se moramo pečati z mislijo gospodarskega in političnega sporazuma, ne da bi bili utopisti. Zemlja z vso svojo mnogovrstnostjo ima po različnih pokrajinah različna bogastva, s katerimi jo je Bog olidaril. Noben narod ne zadostuje sam sebi. Vsi so drug od drugega odvisni. Časi 60 za nami, ko se je oglašal strah, da bodo morali ljudje za lakoto umreti, ker jih zemlja ne bo mogla več hraniti. Zato so 6e hoteli boriti proti naravnemu in božjemu zakonu: »Crescite et multiplicamini!« Toda Bog je ljudem pokazal, da zemlja proizvaja več dobrin, kakor jih zahteva potreba, tako da smo doživeli tragičen prizor, ko so zaradi preozkih gospodarskih meja in zaradi pretesnih človeških src preostanke sežigali, v tem, ko so ljudje stradali. Tudi tu je človeška modrost odpovedala, ker se je hotela osvoboditi božje modrosti, kakor jo propoveduje cerkev. Cerkev inta jasen pogled zfl potrebe vseh, kajti ravno zato, ker ni državna cerkev, je za vse države. Jasen vpogled v položaj, kakor nam ga daje cerkev, je prvi predpogoj za uspeh na mednarodnih konferencah. Drugi predpogoj je dobra volja narodov in vlad, dobra volja, ki je sad dobre vesti, tistega diktata. ki določa vse naše dejanje in nehanje in ne sloni na strasti in sebičnih koristih, marveč na božjem zakonu. Vse, kar more vzbuditi videz vsemogočnosti, otopeva in pači ve6t vsakega naroda. Potem stopi na mesto dobre vesti Knmomnlikovanje, nravna avtonomija, sebičnost, ker se nazadnje vselej izprevrže v lastno škodo. Še drugo iluzijo povzroča zasužnjena vest: ljudje pozabijo tehtati današnjo žrtev z jutrišnjim uspehom, danes odklanjajo, da bi pristali na to in ono. jutri pa se že pokažejo usodepolne' posledice. Ta skaljeni pogled zn resničnost in tn zasužnjena vest — oba ostanka iz svetovne vojne — sta bila ovira za razorožitev in go-soodarsko svobodo. Vendar nočemo obupati nad bodočnostjo. Bog je ustvaril narode ozdravljive; grenke izkušnje naj nam prinesejo spoznanje. Dejansko. mnogo se je že izpremenilo v mišljenju o vojni, ki vselej, najsi je tudi pravična in zmagovita, pušča za seboj najbolestnejše sledi. Kdor daje prave smernice za bodočnost, Kdor izravnava krivine svoje lastne sodbe, kdor pogumno sprejme nase vse, kar je navidez podobno brezdelnosti uli nevredno kakega naroda, ta dela za blagor človeštva. Cerkev je v zadnjih letih pozvala narode, naj si izprašajo vest. Vse je povabila k edinosti cerkev moli za mir. za spoznanje odgovornih mož in zu blagohotno približevanje drug drugemu. Današnji svet nujno potrebuje ljubezni, ki i/korenin.ju sebičnost, tako individualno kakor narodno. Potrebuje ljubezni, ki nstvarju bratstvo med narodi, ki jih spominja na to. da so mS rOJn«"!. m IS.1U1 3IK5 . ,01> LO Izpred Državnega sodišča za zaščito države Brodar, Umnih, Grilc, Kos Strcin, Ogrin pred sodnim senatom Na d al evanje o Brodarjevem zasliševanju I nai Barle čimprej odide Belgrad, 22. febr. Dodatno k včerajšnjemu poročilu podajamo konec Brodarjevega zasliševanja. Predsednik pokaže obtož. Brodarju težke kamne, ki so shranjeni med dokaznim materija-lom na sodni mizi, ter pravi: »Jaz, vidite, bi rajši videl, da me zadene svinčenka kakor takle kos.. .« Nato preide predsednik na klice »proti ubijalcem slovenske svobode« in klice Mussoliniju, ki so zaradi njih nekateri obtoženi. „Pri Jezusu Kristusu prisegam" Brodar odločno vstane in zakliče: »To so biM provokaterji in izzivači.« V nadaljnjem spraševanje o teh klicih, Brodar vzdigne roko in pravi: »Pri Jezusu Kristusu prisegam, da ni bilo ne enih, ne drugih ne tretjih klicev, ki jih nas dolže!« Predsednik: »Zakaj vas pa bremene priče?« Brodar: »To je vse narejeno, da nas pogube, da nas onemogočijo!« Vprašanje državnega tožilca o republiki in federaciji Ob pol 6 popoldne zaključi predsednik zasliševanje, nakar prične z vprašanji državni tožilec dr. Čadrov. Na njegova prva vprašanja odgovarja Brodar v čisti srbščini, potem pa nadaljuje zopet po slovensko. Državni tožilec: »Ali priznate, da ste rekli, da ste bili prej za avtonomijo, sedaj pa za federacijo?« Brodar: »To pa priznam!« Državni tožilec: »Ali priznate, da zahtevate popolnoma samostojno Slovenijo?« Brodar: »Tega ne priznam!« Državni tožilec: »Kaj pa je po vašem federacija?« Brodar: »To je široka zakonodajna avtonomija.« Državni tožilec: »Priče pa trde, da ste klicali: Živela republika!« Brodar: »To ni res!« Državni tožilec: »Ali ste za republiko?« Rrodar: »Nisem!« Državni tožilec: »Ampak za kaj?« Brodar: »Dovolite, da vam to razložim! Iz mojega delovanja je razvidno ravno nekaj nasprotnega. Ko je bil pred leti prešel na Slovensko republikanski val, so se tudi v SLS javljali gla. sovi, tla mora SLS postati republikanska, sicer bo razpadla. Tedaj sem bil poslanec in sem z vsem Branilec Brodarja dr. Jure Adlešič svojim vplivom nastopil proti republikanskemu valu. S tem sem se zameril mnogim prijateljem in somišljenikom, ki so zaradi tega celo izstopili iz SLS.« Državni tožilec: Ali še vedno tako mislite?« Brodar: »Še vedno Vedno sem pravil ljudem, da ni glavno to, ali imamo republiko ali monarhijo. ampak da je glavno to. kako je država doma urejena. Za ureditev države gre!« Zagovornik dr, Adlešič Zagovornik dr Jure Adlešič hoče staviti Brodarju več vprašanj, ki naj razjasne njegov patriotizem ter predlaga, da se prebere več člankov iz »Domoljuba«, glasila »Jugoslovanske kmetske zveze«, kateri je načeloval Brodar. Predsednik pa to ne smatra za umestno ler ne dovoli čitanja. S tem je bilo Brodarjevo zasliševanje končano. Nastopita Umnih in Grilc Belgrad, 22 febr. 1. Ob pol 9 dopoldne se je danes nadaljevala razprava pred državnim sodiščem za zaščito države. obložen« Grlc ie prišel Predsednik senata je najprej izjavil, da so orožniki privedli obtoženca Grilca Franca. Na predlog njegovega branilca, s katerim je soglašal tudi državni tožilec, je sodišče odredilo, da se tudi proti njemu vrši razprava. Ker obtoženec ni pravočasno prišel na razpravo, je predsednik senata odredil, da mora biti ves čas razprave zaprt v preiskovalnem zaporu. Državni tožilec je nato prečital oni del obtožnice, ki se nanaša na Grilca. Nastop med zagovornikom in predsednikom Dr. Lamešič, Grilčev zagovornik, je prosil predsednika senata, da bi smel staviti obtožencu Brodarju več vprašanj ^lede okolnosti, ki se nanašajo na obtoženca Grilca. Predsednik senata ni dovolil nobenega vprašanja. Ker je končno predsednik zagrozil branilcu, da mu bo sploh odzvel besedo, je dr. Lamešič izjavil, da ne bo ničesar spraševal. Anion Umnih popisale Šenčurske dogodke Orožniki so potem na zahtevo predsednika senata privedli v sodno dvorano obtoženca Antona Umniku. Na vprašanje, ali je razumel obtožnico, je Umnik izjavil, da jo je razumel, da se pa ne smatra krivega. Predsednik: »Ker izjavljate, da niste krivi, lahko navedete vse, kar mislite, da je potrebno za vaš zagovori« Umnik je podal nato sledeč opis dogodkov v Šenčurju: »Ta dan sploh nisem nameraval od doma. Že zjutraj sem ostal doma, ker mi je zbolela žena. Na shod pa nikakor nisem imel namena iti, niti nisem vedel, da se pripravlja kaka demonstracija. Ko sem popoldne ob pol 4 z okna svojega stanovanja videl, da se zbira pred Gašperlinovo hišo večja gruča ljudi, sem opazil pri oglu svoje hiše Brodarja. Šel sem doli in vprašal Brodarja, kaj je. Pojasnil mi je, da je nameraval iti na Barletov shod in tam govoriti, če bj dobil besedo. Videl sem tudi, da je prišel župnik Barle ter vabil množico, naj gre na shod. Ko pa so ljudje mislili to storiti, ie žandarmeriia preprečevala vstop To je ljudi razburilo in so pričeli vpiti: Dol z Barletoml, Videl sem, kako so orožniki pretepa- vino. potrebujejo ljubezni, ki prežene pohlepnost in oderuštvo, nuj se kažeta v katerikoli obliki. To je socialni nauk cerkve: pravičnost in ljubezen. Neutrudno opozarja cerkev na zadnja načela, na skupni izvor in skupni cilj človeštva, ki mu hoče prinesti tisto ljubezen, ki ceJi vstran e. Cerkev opominja narode, nuj pozabijo, kar je bilo včeraj, ne zato. dn bi se zgodovina izbrisala, marveč zato. da se zgodovina krvoprolitja vali ljudi s puškinimi kopiti na vse strani, kamor je padlo. Videl sem tudi, kako so izganjal; ljudi iz Gašperlinovega dvorišča, kako so nekateri civilisti in orožniki te ljudi pretepavali, katere so izrivali skozi vhod. Na Gašperlinovem dvorišču je bilo medtem veliko vpitje. Videl sem, kako je priletelo iz mojega dvorišča poleno, ki je padlo pred orožniškim podporočnikom Rakičem, ki je ravno s sabljo pretepaval Okorna. Rakič je na to izvlekel revolver ter izstrelil proti mojemu dvorišču. Pred tem strelom ni bilo nobenega streljanja. Iz mojega dvorišča — to dobro vem — ni padel noben strel, ker tam sploh ni bilo ljudi, razen nekoliko žensk z otroci. Kmalu nato je pričela streljati tudi žan-darmerija ter oddala kakih 30 strelov v razne smeri. Ljudje so bežali na vse strani Jaz sem medtem stopil v svoje stanovanje ter sem iz okna dol slišal, kako je okrajni načelnik dr. Ogrin vpil: „Ne smete več streljati!" Kdo je dal dovoljenje za streljanje?« Videl sem tudi poslanca Brodarja, kako je pristopil k okr. načelniku in menda takrat protestiral proti uporabi orožja. Okr. načelnik je nato Brodarja in mene pozval, naj greva med ljudi in jih pomiriva. To sva z Brodarjem tudi storila. Eden izmed demonstrantov me je celo sunil v prsi, češ: „Ti se pa z Barletom družiš!" »Niti ne dovoli®, dn vpijemo proti njemu!« Ljudje so se nekoliko umirili, nakar sem stopil nazaj na svoje dvorišče. Z GašperI i novega dvorišča je prišel nato poslanec Rarle Ko ae je pojavil, so ljudje pričeli brž kričati proti njemu in vpiti: »Zakaj nas vabiš na shod. Se nas potem ne pustiš na zborovanje.« Barle je .idšel v župnišče. Ko sem to ker bo potem šele mogoče napraviti red v vasi. Okr. načelnik je bil sjiočetka proti temu, da bi se Barle posebej odpeljal. Prav v istem času pa je prišel župnik Škrbec z avtomobilom. Umnik je nato prosil Škrbca, naj bi Barle v njegovi družbi odšel, češ, če bo Škrbec poleg Barleta, mu ljudje ne bodo ničesar napravili. Končno je tudi okr. načelnik na to pristal ter je Škrbeo na Umnikovo vprašanje stopil na vzvišen prostor ter povedal množici, da bo župnika Barleta odpeljal, naj se ljudje mirno razidejo in zapustijo prostor. Škrbec je župnika Barleta res odpeljal. Medtem so padali proti župniku Skrben vzkliki: »lludič, izdajalec! »Farji skupaj držijo!" Kmalu nato se je množica mirno razšla.« Na posebno vprašanje predsednika senata po jasnjuje Umnik, da je res svetoval okr. načelniku, naj fantje malo zapojo po vasi, da bodo ljudje šli za pesmijo in se razpršili. Zvečer istega dne sem šel v Jamovo gostilno, kjer so me ljudje napadali, češ, zakaj sem se toliko trudil, da razženem ljudi, ko jih pa nisem vabil na shod. Le meni, Brodarju in Škrbcu se je zahvaliti, da ni prišlo do večjih izgredov. Vsa krivda za te dogodke pada na orožni-štvo, ki je uporabljalo strelno orožje brez prave potrebe. 0 vsem dogodku, ki ga pripoveduje Prešeren, ničesar ne vem in ni res, da bi hujskal ljudi, naj rabijo kole ali da sploh delajo komu silo. Umnik „Kdor me pozna, ve" da jaz kaj takega sploh nisem zmožen. Nisem bil tam, kjer naj bi se to bilo dogodilo in ne vem ničesar, ne kje, ne kdaj in kako se je to dogodilo. Na podrobna vprašanja je Umnik pojasnil, da Brodarjevih dekel v rdečih oblekah ni videl, vsaj opazil jih ni v množici ljudi. Dalje je pojasnil, da na njegovem dvorišču ni bilo nobenih miz s steklenicami, ampak samo običajne male mizice, pol metra v kvadratu. Povedal je, da na njegovem dvorišču ni bilo nič ljudi vse dotlej, dokler ljudje niso pričeli bežati pred streli orožnikov. Umnik pove tudi, da mu je orožnik Dotler kasneje sporočil, da na svoje dvorišče ne sme pustiti nikogar. Glede svoje hčerke je Umnik pojasnil, da ne ve, kako se je udeleževala demonstra cij, niti kaj je govorila. Misli pa, da so ovadbe proti njegovi hčerki in njemu predvsem posledice maščevan a Gašperlinove hiše in da je v ovadbi mnogo podtaknjenih denunciacij. Glede vzklikov pravi, da je čul predvsem vzklike proti Barletu in za dr. Korošca in »Živijo svoboda«. Kakih vzklikov proti kralju in državi v množici ni bilo. Na vprašanje predsednika, ali je videl, da so ljudje metali kamenje na orožnike tudi od drugod, odgovori Umnik. da tega ni videl. Predsednik predoči Umniku pričevanje priče Sušniha ki Umnika najbolj obremenjuje, češ, da se je drl na vse grlo in da je vodil množico, ki je demonstrirala. Umnik nato odgovori: Ta priča je moj največji sovražnih Ko sem po osvobojenju 1. 1018 radi manifestacij z» Jugoslavijo dal postaviti mlaj pred svojo hišo z zastavami, mi je isti človek grozil, da me bo takoj ubil, ali izročil italijanskim oblastem, kakor hitro bodo Italijani zasedli naše kraje. Ta priča je ta-krut vpila v Šenčurju: „Eviva Ualiia!" Ta človek je bil že tudi ponovno kaznovan.« Umnik zavrača pričevanje priče G a š p e r 1 i n a kot neresnično. kakor tudi pričevanje priče S o 11 e r j a. Umnik nalo odgovarja na posamezna vprašanja predsednika glede vzklikanja in glede pomirjeva-nja, kakor tudi glede izpovedi posameznih obremenilnih prič, uašli uruuiikuv in poslanca Rapsia. ."i: f o n \ One iTii. lol»l'uurja iy..Ui Sttn. 10. Naglaša, da so mu na lieu mesta zastopniki oblasti,'»lasti podporočnik Rak 18, priznali, da Se je dostojno obnašal in da je vse storil, kar je bilo za pomirjevanje mase v tistih trenutkih sploh storiti mogočo. Na vprašanje votanta dr. Kurtoviča, če je kdo streljal iz. njegovega dvorišča, Umnik odgovarja, ■In ni streljal nihče. Odgovoril je potem Umnik še ia dodatno vprašanje branilcev dr. M o h o r i č a in dr. A d 1 e s i č a. Gašperlinova gostilna središče Barletove propagande Pojasnil je, da je bil Barletov shod razglašen udi po okolici, in da je zlasti Ciašperlinova gostilna delala veliko propagando za udeležbo ter so agitatorji posebno naglalali, naj pridejo ljudje vseh strank in vsakega prepričanja, da bo udeležba na shodu čim večja. Na vprašanje dr. Adlešiča povdar- ja Umnik, da je Brodar mirit ljudi in se je celo z njimi skregal, češ, „Miadi ljudje sle vroči in ne veste kaj delale44 Dalje povdarja Umnik na branilčevo vprašanje, da je ljudstvo v vsem okraju bilo proti Barletu, ker ga ni volilo, ker je to čisto kmečki okraj, v katerem je bil parlamentarni zastopnik vedno kmet. Takega človeka niso hoteli, ki ga n iti njegova rojstna vas ne mara Na vprašanje dr. Adlešiča odgovarja Umnik, da prav od nikogar ni slišal, da bi bila demonstracija v Šenčurju organizirana. Na predlog dr. Adlešiča pojasnjuje Umnik skico Šenčurja in mesto, kjer sta se nahajala Brodar in Umnik v kritičnem času. Predsednik je nato razglasil, da je zasliševanje Unmika končano, in da je razprava prekinjena za četrt ure. Grilc Fran c se hrani Po zopetni otvoritvi razprave je bil prvi zaslišan Grilc Franc. Zanikal je vsako krivdo, povdar-jal potem, da se s politiko sploh ni nikoli pečal in da ni izgovoril inkriminiranih besed. V Šenčur je prišel slučajno s skupino fantov, ki so, kakor običajno, v nedeljo popoldne napravili izlet v okolico. Ni imel niti zelene kravate, niti kakega drugega zelenega znaka, niti ni imel slovenske zastave. V žepu je imel pač majhno zastavico, to pa radi tega, ker je bil poprej na neki svatbi, na kateri je imel konje okrašene z zastavicami in je ena taka zastavica padla s komata na tla. Nato jo je spravil v žep in tega dne niti vedel ni, da jo ima že v žepu. To je bila državna zastava. Glede obremenilnih prič Sotlerja in Srebota ■sbtoženec trdi, da ju sploh ne pozna. Pravi pa, da so njune irpovedbe netočne in neresnične. Nato je pričel predsednik 6enata izpraševati obtoženca podrobnejše, kateTi stranki je poprej pripadal. Obtoženec: »Nobeni.« Predsednik: »Ali ste se havili s politiko po 6. januarju?« Obtoženec: »Prav nič drugega nisem storil, kakor udeležil sem se zadnjih volitev.« Predsednik: »Koga sle volili?« Obtoženec: »Petra Živkoviča, saj drugega ni bilo.« Predsednik: »Pa vendar ste imeli okrajnega kandidata. Kdo je bil to?« Obtoženec: »Ne vem, volil sem Živkoviča.« Zagovornik dr. L a m e š i č postavlja nekatera dodatna vprašanja in predlaga več razbremenilnih prič, ki 60 obtoženca ve« čas spremljale in bodo mogle pojasniti vsako njegovo dejanje. Predsednik si pridržuje sklepanje o teh predlogih. Vinko Kos razume srbo-hrvatske obtožnice Nato je bil zaslišan obtoženi Vinko Kos. Obtoženec pravi, da obložnice ne razume. Predsednik mu jo skuša pojasniti, pa se je v teku zasliševanja ugotovilo, da niti Kos ne razume srbskohrvatskih vprašanj niti Kosovih odgovorov ne razumejo navzoči Srbi in Hrvati. Zato je vprašanja in odgovore pojasnjeval in prevajal sodnik dr. Š t u h e c. Obtoženec je povedal, da je prišel tisti dan v Šenčur kakor navadno vsako nedeljo k nedeljski glasbeni vaji. Ker je našel dvorano zaprto, je šel malo naprej proti cerkvi, kjer je videl množico ljudi. Ko so pričeli streljati, jo je obdolženec pobrisal za vrtovi in se ustavil šele na drugem koncu Šenčurja, kjer je našel znano dekle. Z dekletom jc govoril samo kake pol ure, nakar je šel v neko hišo, kjer je bil nad eno uro. Nato je šel ven, češ, da se bo začela godbena vaja. On ne ve ničesar o metanju kamenja in polen. Ne ve ničesar o vzklikanju, sploh nobenih podrobnosti iz Šenčurja ni opazoval, niti ni pri manifestaciji kakorkoli sodeloval. Vedno je naglašnl: :Jaz sem muzikant. Igram činele!« Zasliševanje tega obdolženca je bilo precej zanimivo, ker je bilo treba prevajati slovenske izraze, kakor: punca, vaja, sicer, brž, obris itd. Kaj je republika Zagovornik Prodanovič je vprašal obdolženca, kaj je to republika. Obtoženec: »Poprej nisem vedel, potem sein v zaporu spraševal, zakaj sem zaprt. Pa so mi rekli: Zaradi republike. Kaj pa je to: republika, tega še danes ne vem.« Bivši posl. Strem pred sodniki ■ Ivan Štrcin Nato Je bil zaslišan bivši poslanee Štrcin. Za-•fka vsako privdo in pripoveduje: »Tisti dan sem šel v Mengeš k popoldanski službi božji. Pustil sem kolo pri šuštaršiču. Iz cerkve sem šel naravnost k šuštaršiču. Na poti od cerkve k njemu sem sicer govoril z nekaterimi ljudmi. Nekateri so me pa tudi vprašali, če bo proslava. Vsakemu sem odgovoril, da je prepovedana in da je ne bo. Pri šuštaršiču sem sedel delj časa. Videl sem, kako se je gruča ljudi napotila proti Velikemu Mengšu. Ko se je ista gruča vrnila zopet mitno Suštaršičeve hiše proti Malemu Mengšu, sem videl med ljudmi tudi orožnika. Stopil sem s šuštarši-čem pred hišo, da vidim, kaj je. Tedaj je prišel zraven tudi mengeški župnik, ki se je vračal menda z nekega cerkvenega shoda. Ko je prišel mimo nas orožnik Ambrožič, je župniku očital, da hujska ljudi. Župnik je proti temu protestiral in orožniki so dalje za množico. Mi smo zopet odšli v šuštar-šičevo hišo, kjer sem se kmalu poslovil, sedel na kolo in se odpeljal.« „Fantje, ne bo nič4'! Nato stavi predsednik vprašanje: »Ali ste pred cerkvijo govorili s kaplanom iz Mengša?« štrcin: »Ne, samo kratko.« Predsednik: »Ali ste rekli nekaterim fantom: »Fantje, ali ne bo nič?« Štrcin: »Nisem tako rekel. Rekel sem le: Tanlje, nič ne bo, razidite se! Tudi iz obtožnice je razvidno, da mi je dotični odgovoril: Ce ne bo nič, bomo pa sami naredili. Če bi jaz hujskal fante: Ali no bo nič?, bi dotični moral reči: Dobro, bomo pa napravili. Tako pa ni logične zveze med mojim rprašanjem in odgovorom. To je najboljši dokaz, •Ia sem jaz res izjavil, da proslave ne bo. Priče, hi so „drugače razumele44 Predsednik: »Kako, da vas je priča Prag drugače razumel?« Ogrin se zagovarja Za Štrcinom je bil zaslišan Tomaž Ogrin. Izjavil je, da se ne smatra za krivega. V MengeS je prišel šele tedaj, ko je bilo že vse kmnčano. Obenem obdolženec zanika, da bi vzklikal nedovoljene besede in da bi bil nosil slovensko zastavo. Priče, Id ga obremenjujejo, ga zamenjajo c njegovim bra- Nežna koža Vašega sinčka potrebuje posebne zaščite Radi lega nadrgnite vsak večer roke in obraz Vašega otroka kakor ludi vsa druga občutljiva mesta, z Nivea-Cremo. S lem boste ojačili odpornost kože napram vetru in vremenu, a polt bo dobila ono nežnost in ljubkost, ki napravi dečke in deklice tako dražestne Nivea-Creme-' Škatljice in tube Din &— do 25'— Na obtoženca stavlja nekoliko vprašanj državni tožilec Dlžadrov: »Koliko orožnikov je bilo v Mengšu?« Obtoženec odgovarja, da ne ve. Dalje ga vpraša državni tožilec, aH je videl, da je padlo na orožništvo kamenje. Obdolženec izjavlja, da ni videl. Nato vpraša obdolženca odvetnik dr. Ribar, če mu je znano, kaj je to zeleni kader, Obdoležnec izjavlja, da nima pojma o tem. Nato je bila današnja razprava zaključena ter se bo nadaljevala jutri zjutraj ob 8. Drugo: »Odpeljal se je v Kranj v avtomobilu s kranjskim župnikom Škerbcem.« — Po končanem prigrizku pri gostoljubnem g. župniku Pibru — sem imel nn ponudbo tri vozove, s katerimi bi ; se lahko odpeljal v Kranj na vlak. — Prvič: avto ! g. poslanca dr. Rapeta, s katerim sem se pripeljal v Šenčur na shod. — Drugič: voz g. župnika tPibra in tretjič mj je v svoji prijaznosti ponudil gosp. sreski načelnik dr. Ogrin svoj osebni voz. Prišel pa je k meni v župnišče tudi g. župnik Škerbec in mi ponudil avto, s katerim se je pripeljal v Šenčur. — Ko mi je ponudil g. župnik Škerbec svoje vozilo, je v treuotku prešinila mojo dušo misel: Ponudbo g. Škerbca no odkloni, ker bi se v o« E 5L23>flj ,0 snlatral°, da Sa mrziš. Saj v mojem srcu ni ZUpnma <)-kt;ili zavoj, naslovljen ua Roosevelta. V zavoju jc bila bomba. Zavoj jc bil oddan nn pošto v Wnvertonu v državi Nciv Torku. Bomba bi bila morala eksplodirati ob najmanjšem dotiku, če bi Roosevelt pošiljko odprl, bi gn gotovo ubilo. Doznavn se, da so v soboto aretirali pet ljudi pod sumnjo, da so napisali pismo, v katerem »obžalujejo, da se atentat na Roosevelta ni posrečil«. Arcfirnnci so izjavili, da so pismo napisali zn šalo. nn kar so jih izpustili. Cermakovo stanje kritično Minmi, 22. febr. A A. Snoči jo Čermukovo stanje zbujalo rosno skrbi. Bojo so, du H1 o hi umrl. Dunajska vremenska napoved; Na jugu iu na vzhodu bo morda se mnogo novega snega, potem pa bo temperatura zelo padla. Iz Narodnega predstavništva Seia skupščine Belgrad, 22. febr. 1. Na današnji seji skupščine je bilo sporočeno, da so M. Tokio in tov. predložili skupščini v reševanje zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona n invalidih iz 1. 1929. K dnevnemu redu je prvi govoril Milan Ra-donič in izjavil, da skupščinska opozicija ni dosledna glede ženske volivne pravice, ko jim daje samo aktivno volivno pravico, ne daje pa jim pasivne. Za sedaj gledamo v ženah samo dobre matere in gospodinje, ko pa bomo kulturnejši in naprednejši, bomo tudi ženam dali volivno pravico. V ostalem pa se ne sme pozabiti, da nimaino baš naibolj demokratske skupščine, ki bi šla tako daleč in dala ženam volivno pravico. Mi smo preveč reakcionarna skupščina. Radonič nato polemizira z Vošnja-kom ter izjavlja, da je pričakoval od njega, da bo prinesel v skupščino malo več kulture in uglajenosti. Glasoval bo za predlože.ni zakoniki osnutek. Za Radoničem je zagovarjal zakonski predlog dr. Živančevič. Nato je govoril poslanec Pavlič o nesmo-trenem delu belgrajske občine. Predsednik ga opominja, naj govori o predmetu. Nato je Pavlič izjavil, da je centraliziranje v Belgradu potrebno in da on ni za demokracijo, ampak za aristokracijo. On tudi ni za demokracijo mas, ker je demokratizacija mas despotizem. Masa jc neumna in ne ve, kaj voli. Nato sta se Pavlič in Cokič dal je časa prerekala. Nadalje je Pavlič govoril o zakonskem osnutku ter zahteval, naj ne dovoli krčmarjem, da bi kandidirali za župane. Ker je s tem zakonom popolnoma uničena občinska samouprava, bo Pavlič glasoval proti temu zaikonu. Za Pavlicem so govorili Dušan lvančevič, Milenko Vfilntinovič, Vukašin Spasovič, Dušan Popovič, Stanko Tosič in Branko Avramovič. vsi za zakonski osnutek. Na kritiko posameznih govornikov je zatccn odgovarjal poročevalec večine dr. Stojadinovič. Prihodnja seja bo jutri in se bo na njej glasovalo o zakonskem predlogu o občinah v podrobnostih. Se'a senata BoTgrad, 22. febr. 1. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah nar. poslancev. Prvi je govoril senator dr. Gavrila. Gavrila je razpravljal o posameznih členih zakonskega osnutka ter obsojal posebno to, da se število poslancev povečuje. Nato se je bavil z deklaracijo Narodnega kluba, jo obsojal ter pozival one senatorje, ki so jo podpisali, da podajo ostavko na svoj mandat, da bi morala vlada na to spomenico odgovoriti s sprejetjem interkonfesijonalnega zakona, z uvedbo civilnega zakona in s podelitvijo ustave za rimsko-katoliško cerkev, kar je bilo že dano tudi ostalim veroizpovedim. Za dr. Gavrilom je govoril Jovo Banjanin, ki je polemiziral z deklaracijo Narodnega kluba, ker je proti integralnemu jugoslovanstvu ter izjavil, da bi delitev našega naroda na tri narode, postalo mednarodno vprašanje. Radi osebnega napada je Banjaninu odgovoril dr. Mažuranii ter izjavil, da se bo s političnimi vprašanji obširno bavil v proračunski debati. Nato je govoril še dr. Bavnihar. Ker je bila lista govornikov izčrpana, se je prešlo na glasovanje v načelu za zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah volivnega zakona. Za predloženi zakonski osnutek je glasovalo 47 senatorjev, proti pa 5. Jutri se bo nadaljeval pretres zakonskega osnutka v podrobnostih. Soremembe finančnega zakola Belgrad, 22. febr. 1. V imenu vlade je predložil finančni minister finančnemu odboru narodne skupščine nov amandement k finančnemu zakonu, v katerem so najvažnejši sledeči členi: § 55 «e dodajo sledeče točke: (33) V odstavku 5 § uradniškega zakona od 31. marca 1931 in v odstavku 5 § 32 zakona o državnem prometnem osebju od 22. junija 1981 •e doda na koncu nova točka, ki se glasi: »Podatki o delu v Sokolu kraljevine Jugoslavije«;. (34) V § 10 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije od 5. decembra 1929 e; dodajo novi odstavki, in sicer: »Pri sprejemu r državno službo imajo prednost Slani sokolsko organizacije.« »Pri državnih in banovinskiih podjetjih se sprejemajo v delo prvenstveno člani kmetekih sokolskih 5et in sokolskih društev.« »Kmetskim sokolskim 6eta>m se priznava značaj gospodarske organizacije ler se radi taga pooblašča kmetijski minister, da r soglasju z ministrskim svetom lahko podeljuje takim organizacijam določane denarne podpore iz Iredstev državnega kmetijskega zaklada v smislu aakona o napredku kmetijstva od 6. sapt. 1929.« i 56 a. Vse državne izdaje zakonov, uredb, pravilnikov itd., ki ee objavljajo v »Službenih novinah«, Ima pravico tiskati in prodajati samo državna tiskarna v Belgradu. Vse zakonsk3 uredbe, pravilnike in druge komentarje lahko izdajajo tudi privatne založbe, toda po predhodnem pragledu od ministrstva, v katerega pristojnost »padajo do-tidne uredbe, zakoni, pravilniki itd. § 55 b. Senatorjem in narodnim poslancem, katerim je radi kandidiranja po zakonu o volitvah narodnih poslancev in po zakonu o volitvah senatorjev prenehala služba državnega uradnika, se vračuna v aktivno državno službo doba, ki so jo prebili kot senatorji in narodni poslanci, v rokih iz §§49, 52 im 112 uradniškega zakona in §§ 51, 54 in 121 zakona o državnem prometnem osebju. Izvzemši odstavek 2 § 62 uradniškega zakona in odstavek 2 § 64 zakona o državnem prometnem osebju, se ti roki računajo od dneva volitev. To velja za narodne poslance in senatorje vseh skupščin, počenši od t. januarja 1921, § 55 v. Kreditne ustanove, ki imajo po svojih pravilih pravico izdajati obveznice, lahko izdajajo te obveznice tudi v bodoče samo tedaj, če dobijo za to potre- >io dovoljenje. Dovoljenje za izdajanje istih pa izdaja minister za trgovino in industrijo po predhodnem sporazumu s finančnim ministrom. Predlogi k invalidskemu zakonu Belgrad, 22. febr. 1. Poslanec Miloje Sokič in tovariši so priredili narodni skupščini zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah invalidskega zakona od leta 1S29 v stilizaciji, kakor jo je izdelal osrednji odbor Združenja vojnih invaPdov. § 4. Za prvim odstavkom se doda: Istotako se smatrajo za vojne invalide vse one osebe, ki so si v vojni, vršeč svojo vojaško dolžnost v operativnih krajih, nakopali težke bolezni, katerih posledice so zmanjšale njihovo pridobitveno sposobnost za najmanj 30%, s tem da jim pripade invalidna podpora v slučaju, da jim je radi bolezni pridobitveua sposobnost zmanjšana najmanj za 60 odstotkov. Vse ostale osebe izpod 60% pridobitne nezmožnosti uživajo zaščito in pomoč po § 1 tega zakona. Na koncu tretjega odstavka se doda nov odstavek, ki se glasi: Za vojne invalide se smatrajo tudi one osebe, ki so, vršeč svojo vojaško dolžnost, trpele v albanski vstaji leta 1913 in v koroških bojih leta 1919. S 11. Po tretjem odstavku se doda nov, ki se glasi: Vsem vojnim invalidom, ki so v državni službi, se prizna ob priliki vpokojitve pet let več na Ž3 priznana leta, ki so vračunjena za pokojnino. Vsem onim invalidom, katerim je bila dana nake vrste odpravnina, ker niso imeli potrebnega števila let za pokojnino, ako je razlog za njihovo vpoko-jitev v resnici njihova telesna nesposobnost posledica vojne, se prizna pravica na pokojnino, kakor da imajo deset let efektivne služba, katera sa jim vračuna v pokojnino. Vsem takim osebam se morajo vračunati leta, ki so jih prebili v južnih krajih, kakor tudi leta, ki so jih prebile v vojski po § 270 uradniškega zakona. § 26. Na koncu tega paragrafa se doda nov odstavek, ki se glasi: Za kontrolo izvedbe "M 25 in 26 tega zakona se bo osnoval pri centralnem odboru Združenja vojnih invalidov kontrolni odsek, ki stoji pod naposrednim nadzorstvom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Dolžnosti in pravice tega odseka bodo predpisane s pravilnikom, ki je predviden v § 28 § 30. Po prvem odstavku tega odstavka se doda nov, ki se glasi: Za vsa druga potovanja po žcleznici in ladjah, brez ozira na potrebo in cilj potovanja, uživajo vojni invalidi, ki so zavarovani s tem zakonom, 50% popust na polno ceno po predpisani tarifi. Ostalim osebam, ki so istotako zavarovane s tem zakonom, se prizna ta pravica trikrat na leto. Te ugodnosti veljajo tudi za mesta, kjer so v prometu avtobusi, poštna vozila in druga državna prometna sredstva, ki uživajo subvencijo države. § 34. Tem ti paragrafu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Vojnim vdova.m, sirotam in roditeljem, ki so zavarovani s tem zakonom, se dovoljuje potrebno brezplačno zdravljenje v vseli državnih, samoupravnih in občinskih ko-pališčim kakor tudi v onih kopališčih, ki dobivajo subvencijo od države. Istotako v zdraviliščih. bolnicah, sanatorijih in klimatskih krajih. Pri pošiljanju v bolnišnice, zdravilišča itd. uživajo invalidi, vojne vdove in sirote brezplačen prevoz, kar velja tudi za povratek. Četrto poglavje. Ves tekst od § 78 do vključno S 85 naj se črta. § 104. Na koncu tega paragrafa se doda nov tekst, ki se glasi: Izvzemši predpise tega zakona, se vsem osebam, ki so bodisi iz kateregakoli razloga niso pravočasno prijavile radi reguliranja svoje invalidnine, stavlja rok šestih mesecev od dneva sprejetja teh sprememb radi naknadne ureditve invalidnine. V vsakem slučaju se jim ima pri eventuelnem priznanju računati invalidnina od dneva prijave. S 115 a. Temu paragrafu se'doda nov odstavek, ki ee plaši: Vse osebe, ki so zaščitene s tem zakonom, katerim so bile vrnjene pravice po spremembah in dopolnitvah invalidskega za-konn od 1. 1932. dobijo pravico prejemanja invalidnine od I. januarja 1933. Vsi predpisi in uredflve kakor tudi prošnje in spremembe, ki so v nasprotju s temi določbami, prenehajo veljati po objavi teh sprememb v »Službenih novinah«. Do ponovnega priznanja imajo pravico vsi vojni invalidi in družine umrlih bojevnikov in invalidov, ki so iz katerihkoli razlogov zamudili zakonski rok za ponov priznanje. Novi načelnih liudskošolskega pouka Belgrad, 22. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prosvetnega ministra je postavljen za načelnika osnovnaga pouka v prosvetnem ministrstvu nadzornik ministrstva Miladin Sevarlič. Ljubljana, 22. februarja. AA. Plenarna seja banovinskega sveta bo jutri. v četrtek 23. ob 9 do-poldu Konferenca male antante pri Boncourju Hirtenberška afera se bo likvidirala Pariz, 22. febr. tg. Kakor poroča »Temps«, fe bila na sestanku med Paul-Boncourjem in zastopniki male antante v Zeoevi afera urejena. Mala an-tanta je sprejela proceduro, kako naj se izvrši transport v Avstrijo poslanega orožja zopet nazaj v Italijo. Zaenkrat se torej aiera ne bo spravila pred Svet Zveze narodov. Mala antanta p* si pridržuje pravico opazovanja, kako se bo aiera praktično uredila. Lahko se torej reče, da je del te afere zaključen, ali da sc vsrj nahaja na potu mirne ureditve. Treba pa je rešiti ie drugo tihotapstvo, to ie direktno pošilja.ev letal na Madjarsko. London, 22. febr. AA. Zunanji minister John Simon je odgovarjajoč na neko vprašanje izjavil t spodnji zbornici, da je srečan, ker lahko sporo« zbornici, da je avstrijska v bula pristala ua likvidacijo hirtenborške afere. V teh okoliščinah, je dejal minister, ne bi bilo pametno ustvarjati nove kontroverze z objavljanjem diplomatske korespondence v tem vprašanju. Dunaj, 22. febr. AA. »Reichspost« piša o likvidaciji hirtenberške afere in pravi, da se je stvar uredila mirno in objektivno. »Reichspost« zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da je s takšno ureditvijo hirtenberJke afere znatno odnehala napetost. ki je zaradi nje nastala, ne da bi se pri tem moglo reči, da bi bila katera strauka v tej zadevi zmagala ali bila poražena. Hitlerju rastejo lastni pristaši čez glavo Centruma ne napadati! Berhn, 22. febr. AA. Hitler je poslal nacijo-nalno-socijalistični stranki apel, v katerem pravi, da skušajo provokaterji kompromitirati nacijonal-nosocijalistično gibanje in pod ščitom stranke prirejati izgrede in kaliti zborovanja, zlasti centru-maška. Pričakujem od vseh nacijonalnih socijali-s.ov, pravi Hitler, da se bodo z najstrožjo disciplino uprli takemu početju. Vsa propaganda nacijonalnih soiijalistov mora stremeti po tem, da pobija marksizem, nadaljuje Hitler, zakaj napade centruma bom znal sam zavrniti. Dalje Hitler poziva člane stranke, naj ne hodijo na zborovanja nasprotnikov. Ta poziv je Hitler izdal zato, ker je prišlo na centrumaškem zborovanju v Krefeldu do izgredov, pn katerih so nacijonalni socijalisti ranili bivšega ministra za delo Slcgerwalda. Zdi se, da si Hitler noče zapreti vrat za seboj pri morebitnih bodočih pogajanjih s ccntrun-om, če njegova stranka ne bi dobila pri volitvah absolutne večine. Held svari Hitlerja Miinrhen. 22. febr. tg. Minisirski predsednik dr. Held jc govoril na shodu in zahteval svobodo tiska. Brez svobodo tiska nc moro obstojati noben kulturni narod. Reklamiral je svobodo misli, svobodo stvarne kritike, predvsem pa enakost v postopanju z listi. Tudi policija mora vzdržavuti red enakomerno nasproti vsakemu. Dalje je izjavil: Ce se dan za dnem izjavlja, da kdo noče iz vlade, t« je, da si hoče s silo pridobiti 51 odst. glasov, je to nevarna ijfra. Nad take ljudi bi lahko prišlo tudi še druge sile. za kar jo dosti zgledov v jgo-dovini. Mrtvi in ranjeni Brrlin, 22. febr. AA. V Spandau pri Berlinu je prišlo do spopada med nacijonalnimi socijalisti in komunisti. Dve osebi sta ubiti, dve pa nevarno ranjeni. Hanover. 212. febr. AA. Med spopadom med po liticnimi nasprotniki so eno osebo ubili, davel nevarno ranili, sedem pa lažje. Vorsfea na Daljnem vzhodu _ London. 22. febr. tg. Z japonsko-kitajskega bojišča poročajo Japonci, da so zopet zavzeli Naulin, da prodirajo proti Pejpiao in ko bodo to m »sto zavzeli, da s? bodo njihove operacije začasno ustavile. Tu hočejo počakati prihoda glavne mandžur-ske vojske. Nadaljnji razvoj dogodkov je odvisen od kitajskega odgovora na mandžurski ultihiatum. Posneman:a vredno Teheran, 22. febr. AA. Bivšega ministra Tej-nrurtaša so obdolžili, da je soudeležen pri deviznih transakcijah perzijske narodne banke. Vlada je odredila, da se mu zapleni vse premoženje. Pariz, 22. februarja. AA. Ob 11.45 je notiral dolar 11.45, funt pa 86.625, Sitritinoslne avdiience v Budimpešti Budimpešta, 22. febr. ž. Po včerajšnji avdi-cnci voditelja neodvisne kmeteke stranke I i-boria Kckhardta pri guverneju IIorthyju je imel I lortliv še celo vrsto političnih sprejemov. Po informacijah >Az Esta« bo te dni llorthy sprejel v avdienco tudi predsednika vladne stranke Aleksandru Straniowskega, bivšega predsednika vlade, groki Bcthlena kakor tudi sedunjega vladnega predsednika Gombbsa. O ozadju teh političnih avdienc še ni znanega ničesar. Predsednik vlade Gombos je dbednostnega« fonda. Iz banovinskega proračrna bo dotiran v ta fond znesek 23 milijonov dinarjev. Bednostni fond pri banovini do sedaj že obstoja, vendar pa se krije le s prostovoljnimi prispevki delodajalcev in delojemalcev. Banovinski svet namerava sedaj uvesti obligatorične prispevke v ta fond. Fond 23 milijonov dinarjev bo črpal svoja sredstva iz raznih novih davščin. Uvedena bo posebna doklada na družbe, ki morajo javno polagati račune. To so predvsem večje industrije, Nezgoda starega užitharša Novo mesto, 21. februarja. Zupančič Franc, 69 letni užitkar iz Smihela pri Novem mestu, je prevračal neko pleteno mrežo. IM tem mu je spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, da si ja zdrobil koleno. Hudo poškodovanega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov Obsojeni ponarejevalci srebrnikov Ljubljana. 22. februarja. Decembra preteklega leta so se po nekaterih krajih Gorenjske pojavili prav čudni fal-zifiknti 20-dinarskih srebrnikov. Bili so dani v promet luko n. pr. na Jesenicah, v Mojstrani, v Dupljah, na Bledu in Zgornjih Gorjah. Naposled so prijeli raizpečevalea teh ponarejenih srebrnikov. Bil je lo Gorian, 26 letni gozdni delavec šinien Poklukar. ko so ga prav trdo prijeli, je Simon vse po pravici povedni, kako ie prišel do teh faL.ifikntov. Sam in nJesov brat delniške družbe, banke itd. Dalje bo uveden p;i-silni prispevek delavcev in delodajalcev. Delavci, ki ne zaslužijo gotovega minimalnega eksistenčnega dohodka na mesec, ne bodo plačevali teca davka Delodajalci pa bodo plačevali za vsakega delojemalca še enkrat toliko kakor delojemalci sami. Uvedeno bo obdavčenje obresti hranilnih vlog. Prav tako bodo posebno obdavčeni vsi v Sloveniji uslužbeni inozemski uslužbenci, prav tako bodo uvedene davščine na tantieme upravnih svetnikov raznih pridobitnih družb, denarnih zavodov itd. Dobljena sredstva se bodo uporabljala po posebnem pravilniku, o katerem bo banovinski svet še sklepal, ko bodo sredstva zagotovljena. Izvoljen bc posebni odsek, ki bo nadziral izvajanje teh sklepov pravilnika in ki bo dodeljen banu kot posvetovalni organ. V načelu pa bo banovinski svet slde nil, da bo banovina iz bednostnega fonda dajala bolj podpore brezposelnim, kakor pa upravljali razna investicijska dela, ki so v pobijanju bede manj efektna. Odprto pa ostane seveda vprašanje, kako se bodo mogle te nove davščine v praksi realno izvesti, koliko bodo donesle in kakšen bo njihov vpliv na gospodarsko življenje v naši banovini. Martin, 29 letni delavec, sta se »pravila tja visoko nn planine nad Jesenicami in Dovjem, da sta začela ponarejati na prav priprost način 2f dinarske srebrnike, ki so se njuna zelo dopadli Njih znanec, stari drvar Tone šturm pa jima jc poskrbel material, tako cink in aluminij, kakor tudi primerno orodje.' Simon Poklukar je spravil v omenjenih krajih 8 falzifikatov v promet, nakar je biil končno na Jesenicah zaloten. Vsi trije so bili pred malim kazenskim senatom obtoženi ponarejanja denarja odmos.no razpečavanjn in podpiranja ponarejevalcev. Obtoženi so kratko priznali svoje dejanje. Brata sta se zagovarjala dn sta bila deloma v stiski in da sta si hotela na ta način pomagati. Tretji obtoženec pa sc j( mestoma izgovarjal, da ni vedel, zakaj sta rabilo prva obtoženca nabavljeni material in orodje. Bili so obsojeni: Simon na 6 mesecev in 12C Din denarne kazni ali še 2 dneva, Martin Poklukar nn 4 mesece in 60 Din denarne kazni nli še en dan ter Anton Stnrm na 3 mesece .strogega zapora in 60 Din Hennrue kazni ali «*■ «o du "umri Ljubljanske vesti: Delavstvo pivovarne Union proti redukcijam Ljubljana, 22. febr. Delavstvo pivovarne »Union« je bilo doslej še kolikor toliko obvarovano pred najhujšim zlom, ki ga je prinesla kriza t> seboj — te dui pa je tudi ono s strahom [»ogledalo negotovi bodočnosti nasproti. Podjetje je za začetek reduciralo osem delavcev, češ, da je tovarna v silno težkem položaju, ker konzuai piva stalno pada. Delavski zaupniki so napeli vse sile, da bi preprečili grozečo katastrofo. Posredovali so pri ravnateljstvu pivovarne, naj prekliče nameravano redukcijo; to pa je oddočno vztrajalo pri tem, da se del delavstva odpusti. In ne saiuo to; na vrh je pripomnilo, da bo podjetje prisiljeno poseči tudi po drugem sredstvu, če hoče še nadalje obratovati: po znižanju plač. Ta sklep upravnega odbora pivovarne »Uni-on< je — umevno — povzročil med delavstvom silno razburjenje. Danes popoldne ob 5 se je vršil v Frankopauskein dooiu v Šiški shod, ki ie bil zelo dobro obiskan. Stranska dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse udeležence, zato 6e je delavstvo poslu žilo sosedne velike dvorane, ki so jo prav tako v kratkem napolnili do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval glavni obratni zaupnik Mihael Židan, ki je otvoril shod s pozdravom na prisotnega zastopnika Delavske zbornice g. Golmajerju in z apelom na >Slovenče-vegac poročevalcu (»Jutro« in »Narode se nista odzvala povabilu), uaj kolikor mogoče obširno in jedrnato opiše zborovanje in informira javnost. kakšno borbo 60 delavstvu ponudili. V nadaljnem je zaupnik opisal delavstvu ukrepe zaupnikov pri vodstvu tovarne in o razgovoru, ki so ga imeli z ravnateljstvom podjetja. Vse prošnje in posredovanja so bila zaman. Ravnateljstvo jc vedno znova poudarjalo, v kako težkem položaju sc podjetje nahaja in da bo tej redukciji morala slediti še nadaljna redukcija, sicer je tovarna v nevarnosti, da jo sploh zapro. Na koncu govora, v katerem je padla marsikatera žgoča, je obratni zaupnik |>ozvaJ zbo-rovalce. naj ostanejo solidarni in disciplinirani v tej borbi', du |>okažejo javnosti pravičnost in Ka'• bo danes? Drama: »Slava in njeni mešetarji«. Red C. Opera: Zaprto (generalka). Dvorana OUZD: Predavanje gosp. \Vestra: »Civilno prebivalstvo in plinska vojna«. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Bele sence«. Znižane cene. Nočno službo imata Iekarz4: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. _ Km — pove/, natakar fatiez. — skriva S/amič pod pokrovko? „To, kar se spodobi danes: •/ poocvirkano špthovkoJ" i>U. Mariborske vesti: Še en zagoneten utemeljenost svojih zahtev. Prečital je uato spomenico delavstva tovarni. V njej delavstvo ogorčeno odklanja vsako redukcijo in znižanje že itak skromnih mezd in izjavlja, da je pripravljeno, da mu tovarna šc za dva dni v mesecu skrajša delovni čas, če obdrži v službi one delavce, ki so določeni za redukcijo. Spomenica tudi naglaša, da so se cene življenskim potrebščinam zvišale za okoli 50 odstotkov in da je tovarna cene pivu tudi že štirikrat povišala — zato delavstvo na nobeu načiu ne more pristati na znižanje mezd. Po prečitnni spomenici se je priglasil k besedi neki delavec, ki je predlagal, naj zboro-valci pooblastijo zaupnike, dn gredo takoj v pivovarno in sc vrnejo na shod z odgovorom. »Vsi pojdimo tjni« je temperamentno za-klical iz srede zborovalcev neki drugi delavec. »Tako jel Vsi pojdimo tja in zahtevnjino odgovor!« so zaorili spontani klici zborovalcev po dvorani. Zaupnik Mihael Židan je jel miriti razburjeno delavstvo in mu pojasnjevati, da bi bilo to proti policijskim predpisom, ker pohod v to-varno ne spada v okvir prijavljenega shoda. Ko se je delavstvo nekoliko pomirilo, je povzel besedo zastopnik Delavske zbornice p. Golmnjer, ki je prav tako svaril delavce pred nepremišljenim korakom. Stavil je predlog, naj |>ošljejo pismeno protestno spomenico vodstvu tovarne. Obljubil je, da bo Delavska zbornica vsak čas branila in zastopala njihove interese. Predlog zastopnika Delavske zl>ornice je bil soglasno sprejet. Govoril je še g. Vuk, ki sc je pridružil mnenju svojega predgovornika, in g. tlricelj, ki ie med drugim dejal: »Kakor ima politična oblast zakon o zaščiti države, tako bi morala imeti socialna oblast zakon o zaščiti delavstva !< Shod jc bil nato zaključen s soglasnim sklepom, du centrala takoj sestavi in odpošlje »po- j menico vodstvu pivovarne in zahteva čimprej- i šnji odgovor. Sklenjeno je tudi bilo, da pnrede delavci v petek oi>oldnc novo zborovanje, ne glede nu to, aJi dobijo do tega dne odgovor od pivovarne ali ne. Slov. Bistrica, 22. februarja. Zopet se je dogodil v okolici Slovenske Bistrice zagoneten zločin, ki je dal povoda silnemu razburjenju vsega prebivalstva. V bližini mesta ie bil izvršen na 65 letnega prevžitkarja Simona Znidarja iz Jelševca in njegovo o možen o hčer zagoneten napad, ki je imel za starega moža usodne posledice. Znidar in hčerka sta se mudila v Slovenski Bistrici po opravkih. Ko sta odhajala iz mesta proti domu, je opazila hči, da jima sledi neznanec. Nista pa polagala na to nobene važnosti ter mirno nadaljevala pot mimo gostilne »Robert«, potem pa sta krenila na desno čez travnike in železniško progo. Še vedno jima je tujec trdovratno sledil v oddaljenosti kakih petdeset korakov. Ko pa sla potnika dospela do potoka, je nenadoma priskočil zasledovalec bližje k njima, dvignil težak kamen ter ga zagnal z vso močjo v Žni-darja. Nesrečnega starca je kamen zadel od : .daj v desno stran tilnika, da se je zgrudil ves krvav v nezavesti na tla. Preplašena hči je hotela očeta braniti, toda napadalec jo je vrgel nn tla ter jo 7. vso silo suval s podkovanimi čevlji, da ji je presekal spodnjo čeljust, končno pa jo je dvignil ter jo vrgel v potok. Ko se je s težavo priplazila iz struge, jo je neznanec zopet zagnal nazaj ter isto napravil še tretjič, nakar se je napotil proti Laporju. Hčerka se js po njegovem odhodu srečno povzpela iz potoka in pomagala očetu k zavesti. Odpeljala ga je nato v najbližjo hišo, od kjer so očela z vozom prepeljali na njihov dom. Ker pa jo staremu prevžitkarju postalo zelo slabo, so poklicali na pomoč zdravnika. Ko so se vračali od zdravnika nazaj, je starec že umrl Sodna komisija, v kateri so bili sodnik Cerar, zdravnik dr. Jagodic in zapisnikar Pernok, je izvršila raztelešenje ter ugotovila, da je zločinec s kamnom zdrobil starcu lobanjo, vsled česar je nastopila neizbežna smrt. Zagonetnega napadalca iščejo orožniki po vsej okolici. Več ljudi je videlo neznanega tujca, ki je izvršil to dejanje, ki je tem bolj nerazumljivo, ker napadalec od svojih žrtev ničesar ni zahteval in jima tudi ni ničesar vzel, dasi sta imela pri sebi lepo vsoto denarja. Morda je napadalec zamenjal svoji žrtvi s kakimi drugimi ler je napad izvršil v zmoti. Dogodek je, kakor že omenjeno, povzročil v vsem mestu in okolici veliko razburjenje. © 800 letnica stiškega samostana, ki jo praznujejo tihi in skromni prebivalci Stične v teh letih, jc brc/, dvoma važen kulturni dogodek. Saj pa jo iz lega samostana prihajala luč svete vere po celi takratni Kranjski. Ker so bili menihi tudi izborni poljedelci, dobri učitelji, zato so že v davnih časih učili kmeta pravilno obdelovati polje, gojiti umno živinorejo, poučevali so obrtnike in na ta način širili stanovsko in ljudsko prosveto v svojem področju. Dolžnost kulturnih društev pa je, da se zlasti tekom letošnjega leta s primernimi proslavami oddolže*meniški naselbini v Stični za vse ono kulturno delo. ki so ga redovniki doprinesli tekom 800 letnega življenja in delovanja med nami, naši domovini. Primerno je torej, da se na XVI. prosvetnem večeru spomnimo tega dogodka. Predavatelj g. pisatelj Ivan Zoreč bo podal zgodovino stiškega samostana. Predavanje bo bogato opremljeno s skioptičninn slikami. Predprodajn vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 a, 1. nadstropje, Vzajemna posojilnica. 0 Obisk v novi kavarni. Včeraj je občinstvo imelo prvič priliko obiskati novo kavarno na ne-1 botičniku. Občinstvo je to priliko v polni meri izrabilo in je vladala včeraj dopoldne v kavarni skoraj gneča. Občinstvo jc občudovalo lepo moderne naprave v kavarni, tako ventilacijo, ki omogoča dotok hladnega ali toplega zraka, dalje razsvetljavo, dotok vode in drugo. Omeniti je treba samo dejstvo, da velja velika »National« blagajna v kavarni svojih 100.000 Din. Pokojninski zavod ima kavarno v lastni režiji, ravnatelj kavarne pa je g. Jefto Petrovič, ki je imel svoj čas lastno kavarno v Opatiji in je bil tri leta ravnatelj največje zagrebške kavarne »Koran. Vsi drugi nameščenci v kavarni in strežno osebje pa je iz Ljubljano. V kavarni bo vsako popoldne in vsak večer koncert. 0 Nekaj številk z nebotičnika. Sedaj, ko je ljubljanski nebotičnik v celoti izročen svojemu namenu bo javnost zanimalo nekaj podatkov o višini nebotičnika. Najvišja točka nebotičnika je konec droga Ta točka je 70.07 m nad cestnim hodnikom. Torej je konec droga 6m višji kakor ljubljanski Grad' Nebotičnik ima 13 nadstropij in če štejemo c stebrišče na vrhu za posebno nadstropje, jih ima poleni 14. Ploščad nebotičnika jc 55.50 m nad cestnim hodnikom. Tla v 13. nadstropju so 51.84 m nad cestnim hodnikom. Tla kavarniške terase so 15 30m nad cestnini hodnikom in tla v kavarni 40 25m nad cestnim hodnikom. Vrh stebrišča, to je najvišja zidana točka na nebotičniku, pa je 62.30 metrov nad cesLnim hodnikom. Brzovozno dvigalo - nebotičnik ima tri dvigala — vozi s hitrostjo 1.50 m na sekundo. Od tal do vrha nebotičnika m nazaj prevozi dvigalo ločno v eni minuti. 0 Nebotičnik ponof slovenskega dela. Nas včerajšnji članek moramo popraviti v toliko, da je pleskarska dela na objektu II. izvršila tvrdka Brata Kberl nasl. Martine, Černe & Co., družba z o z. v Ljubljani, Vošnjakova ulica 8, in sicer samostojno. © Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. SPD priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj iu sicer za že nekoliko izvežbane smučarje. Pričetek tečaja danes. Prijave za tečaj v pisarni SPI), palača »Grafika«, Masarykova 14. Cas in kraj ?e izve istotam. Tečaj vodi g. Janez Kveder. 0 Esperanto začne poučevati v četrtek, dne 23. t. m. na II. državni gimnaziji na Poljanah diplomirani učitelj esperanta gosp, Jelenič. Začetek ob pol 8 zvečer. 0 Uprav« policije v Ljubljani objavlja, da bo uradovala komisija za pregled motornih vozil še v soboto, dne 25. t. m. v garažah »Triumphauto« na Celovški cesti 38 od 7.30 do 10.30 in od 13.30 do 18. tako da bo dana orilika vsem Lastnikom vozil predstaviti tudi ona vozila, ki so bila morda na potovanju ali v popravilu, pravočasno komisiji ter pridobiti davčne knjižice in se izogniti občutni kazni radi zamude plačila, državnega davka na motorna vozila, ki niso opremljena z davčnimi knjižicami. V interesu lastnikov motornih vozil je, da predstavijo omenjenega dne vsa šc nepregle-dana motorna vozila. Uradno tehtanje vozil se vrši istega dne in ob istih urah na mestni tehtnici na oglu Bleiweisove-Celovške ceste. 0 Usoda ljubljanskih cuckov. V teh hudih časih in težkih stiskah tudi ljubljanskim cuckom ni kdovekako dobro postljano. Njih število je napram lani precej reducirano. Ljubitelji psov in cuckov so pač bili prisiljeni omejiti 6voje izdatke, zlasti so prišli mnogi v škripce, ker ne moreio plačati občinske pasje takse. Lani je bilo izdanih okoli 1200 pasjih znamk, letos pa le 977, a še od teb jih je okoli 50, ki so bile izdane kot duplikat. Mestni konjač bo imel mnogo posla, da bo polovil vse cucke, ki sedaj letajo po mestu brez znamke. Lastniki psov pa tudi prosijo mag;stral, da bi mogli takso 100 Din plačevati v mesečnih obrokih. © Modne hlače — piimpnrce dobite najceneje pri Prcskerju. Sv. Petra cesta 14. Wf2CICIfCE Ciri$o-Metodove$a kora Zbor je bil ustanovljen v poletju 1931. lela ob priliki 250 letnega jubileja grško-katoliške-ga semenišča v Zagrebu. Ustrojen je po vzoru ruskih sinodnih »a cappella« zborov, ki so jih imeli pred vojsko po vseh večjih mestih: v Petrogradu, Moskvi, Kijevu i. dr. Zbor je društveno homogen, gla-sovno dobro izenačen, vzorno discipliniran, razpolaga s prav dobrimi, lepimi in svežimi pevskimi močmi, ki so vse primerno izobražene, kajti vsakdo sc mora podvreči resnemu strokovnemu izpitu in preizkušnji. Za temeljito izpopolnjevanje glasbene izobrazbe skrbi lastna pevska šola. ki jo tnora obiskovati in dovršiti vsak član. Poleg navadnega glasbenega pouka obsega učni načrt vse one specializacije, ki jili dober pevec v zboru potrebuje, jasna in pravilna vokalizacija, katero prav |iosebno skrbno goje, pravilna deklamacija teksta in spozanava-nje stila in duha glasbe. Ker se njih petje giblje izključno v staro-slovanskem jeziku, je znanje tega jezika članom zbora nujna do t roba. Zato imajo člani reden pouk v staroslovenskem jeziku, o vzhodnem obredofilovju, o zgodovini vzhodne cerkve, sociologije itd. Vaje se vrše kar noj resnejše pod strogo disciplino. Člani-gostje morajo z vso resnostjo dokazati smisel za. sodelovanje v zboru in lc oni, ki brezpogojno dokažejo, da bodo vredni članstva, postanejo redni (izvršujoči) člani. Zbor jo osnovan na najširši demokratični podlagi in druži v svojem okrilju prav vse slovanske narodnosti. Poleg Slovenca sodeluje Hrvat, ki mu stoji ob strani Srb s Črnogorcem. V višinah se kosajo prožni ruski soprani, med tem ko se ruski basi (oktavisti) ne puste nad-kriliti ne od Bolgarov, ne od Poljakov. Čehov pn nikjer pri glasbi ne sine manjkati, zato bi bilo čudno, če bi jih v lem zboru 110 bilo. Članarine člani nič ne plačajo, revnim vi-sokošolcein, zlasti Rusom-lieguneein je pa gmotna podpora zbora v lastni inenzi edina rešitev. Ker jc zajel zbor v svoj delokrog tudi to praktično stra.11 arnostolstva, ni čuda, tla se ga člani oklepajo s tako iskreno ljubeznijo in se čutijo pot! vodstvom svojega predsednika in gospodarja tako kot otroci ene družine. Taka krepka ideja, ožarjena z iskreno ljubeznijo, podprta z nepopustljivo trdno voljo in disciplino rodi sama po sobi izredne uspehe, ki nam jih ho zbor pokazal pri svojem koncertu dne 4. marca. Fotoamaterji! Pnt)iprni«tp Va5i,, noM,iw Vft,n * Uficvuvc: |0p0 j„ poceni napravi fotooddelek Jugoslov. hniip.mnc Liubliana Zahtevajte cenik! □ 60 letnica koroškega rodoljuba. Te dni jo slavil g. Ivan llochmuller, lastnik industrije bučnega olja v Mariboru, svoj 60. rojstni dan. Jubilant je v Mariboru znana in spoštovana osebnost ter jo predsednik kluba koroških Slovencev. Še mnogo let zdravja in veselja! □ Ferencvaroš nastopi v marcu. Našo vest o nastopu Ferencvnroša v Mnriboru popravljamo v toliko, da nastopi ta znameniti ogrski nogometni klub v soboto, dne 25. marca 1933. □ »Voda« na Ljudskem odru se vprizori v nedeljo, dne 26. t. 111. v dvorani Zadružne gospodarske banke in sicer ob 5 popoldne. □ Pred oltar. Za zadnjem času so se poročili: Čebulj Leopold, maser kopališča OUZD, in Miroslava Kuralt, modistinja. — Schein Valter, zasebni uradnik, in Kraner Marija, šivilja. — Majcenovič Franc, zidar, in Oman Alojzija, kuharica. — To-maševič Dušan, podpreglednik fin. kontrole, in Žagavec Terezija, šivilja. ~ Papič Alojz, dimnikarski mojster, in Jordan Leopoldina. — Sternad Janez, kovinotiskar, in Zist Magdalena šivilja. — Jerman Ignac, delavec drž. žel., in Trcko Angela, pos. hči. — Novoporočencem obilo sreče in blagoslova! □Pevci in glasbeniki »Drave« bodo zborovali v nedeljo 26. t. 111. ob 9 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Na občnem zboru se bo govorilo ludi o osnovanju glasbene šole. □ Dijaki klasične gimnazije so vprizorili preteklo soboto v dvorani Zadružne gospodarske banko Jalenovo Irodejansko dramo »Bratje«, ki pretresljivo slika grozote vojne in usodne boje za Koroško. Režija in vse vloge so bile v rokah dijakov samih, ki so svojo nalogo ros vzorno izvršili. Občinstvo se je v obilnem številu odzvalo vabilu mladine ter je dvorano popolnoma napolnilo. Nav- ' zoči so bili tudi številni profesorji, poselil pa je ; predstavo tudi bivši ravnatelj klasične gimnazije' ilr. Tominšek. ki ga je dijaška mladina živahno i pozdravila. Bil je lo lep večer in želeti je, tla bi jih ; nam mladina enakih še priredila. □ Nov grob. V bolnišnici je umrla v starosti 52 let Terezija Lorenčič. Bila jc blaga in knščan-ska žena. Pogreb rajnice sc vrši danes popoldne ob pol 3 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Svetila ji večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.. □ Ljudska univerza \ Studencih. Danes v četrtek ob 19 predava g. inž. arh. Jože Jelene o te- j mi: »Udobno in zdravo stanovanje«. □ Premiera. V soboto se vprizori drama ži- j dovskega pisatelja Šaloma Ascha »Bog maščeva- ! njac. Režira V. SkrDinšek. □ 2(1 vagonov koruze jo bilo prodane po zni- j žani ccni med prebivalstvo občin mariborskega okraja. Prodaja so je minule dni zaključila. Nabava koruze je Sledila deloma iz sredstev, ki jih je določila banska uprava kot podporo za pobija- j nje bede med podeželskim prebivalstvom. □ Za trgovske in zasebne nameščence. Na občnem zboru mariborske podružnice društva trgov- i skih in zasebnih nameščencev »Merkur« je bil iz- j j voljen z nekaterimi izpreniembami zopet doseda-j nji odbor na čelu s predsednikom inž. Fedor Gre- | i gorlčeni. Za delegata glavne skupščine v Zagrebu j | jc bil izvoljen inž. Jože Rus. Iz odborovega poro-j "čila je bilo razvidno, da je kljub krizi narastlo | v minulem I Mu število članstva za 32, tako da šteje j i mariborska podružnica sedaj že 303 članov. □ Brezposelni popravljajo cesto. Iz sredstev, ki so določena za pobijanje brezposelnosti, se bodo | popravljale v mariborski okolici občinske ceste, I čim izgine sneg. Kol ena prvih prične s cestnimi ■ deli občina Korena. Pri teh delih se bodo za>po-i slevali izključno brezposelni. □ V mestnem vojaškem uradu na Slomeko-i vem trgu 11 dobe prizadeti potrebna pojasnila iu navodila glede sprejema gojencev v 1. pehotno odigral v poletju v Stanetincih, kakor tudi o razpravi smo takrat obširno poročali. Sodišče je sivolasega očeta oprostilo vsake krivde, ker je njemu samemu k„kor tudi njegovim hčerkam pretila življenjska nevarnost od podivjanega sina, 37 letnega Janeza, ki je že leta strahoval očeta in sestre. V skrajnem obupu je oče segel po sekiri ter razklal glavo spečemu sinu. Proti oprostilni sodbi pa so je priložil državni pravdnik. Stvar je prišla pred stol sedmorice v Zagrebu, ki je izreklo novo sodbo: Janez Vogrinec se obsoja na leto dni robije. Sodišče utemeljuje novo razsodbo z razlogom, da ni obstojala za storilca v času dejanja neposredna življenjska nevarnost, v kateri je dovoljeno nasprotnika tudi ubiti. Sin Janez jo namreč spal, ko ga je oče udaril s sekiro po glavi. □ Zaman jo bil skok čez inejo. Odkar se nahajata za omrežjem sodišča Marija Vogrin in njen pajdaš Vidovič, ki sta izvršila po njunem priznanju skoro vse v zadnjih mesecih prijavljene tatvine, imajo na policiji lep mir. Tretji iz te tovarišije in pravzaprav glavni krivec, Josip Fekonja, pa je srečno ušel čez mejo. Toda tiralica ga je dohitela in te dni so ga aretirali v Gradcu. Izkazalo se je, da stn Fekonja in Vogrinova pričela z vlomilsko »karijero« v Gradcu, kjer sta izvršila več donosnih vlomov in sta s plenom nekaj tiso« šilingov pobegnila v Maribor. Tu sta se nastanila v Mlinski ulici, kjer sta si dobila kot dozdeven zakonski par celo službo hišnika. Stanovanje sta si opremila skoro izključno z vlomi in tatvinami. Večino predmetov je policija zaplenila ter vrnila lastnikom. Ker jc Fekonja avstrijski državljan, ga bodo sodili in kaznovali v Gradcu. □ Nenadno snidenje s putkami. V Partinju jo obiskal dvonožen lisjak kurnik želarja Konrada Poliča ter mu izmaknil 7 putk. Polič je pravilno sumil, da so se njegove putke podale v Maribor, kjer se taka roba lahko vedno spravi v denar. Res jih je zasledil pri nekem trgovcu še žive in zdrave. Toda snidenje je bilo kratko, ker se je trgovec branil vrniti kupljene in žc plačane živali mt«Aj. Pravi gospodar kokoši je potožil svojo nesrečo policiji. ki je prevzela posredovanje. □ Rokovnjaoi strašijo v Kamniti. Skupina ljudi, ki imajo predolge prste, vznemirja zadnjo čase Kamilico pri Mariboru. V kamniški grapi so vlomili v vilo g. Damiša. Odnesli so vso posteljnino in obilico drugih predmetov. Lastnik trpi občutno škodo. — V Kamnici so pa obiskali kurnik g. Dolinšeka ter mu odnesli 8 lepih kokoši. Dasi so orožniki pridno na delu, še niso našli doslej sledov za rokovnjači. m »• » Trztc »Šola in dom.« Ustanovni občni zbor zn Tržič bo nocoj ob 20 v telovadnici meščanske šole. O pomenu društva bo govoril predsednik ljubljanskega odbora dr. Lončar. Zborovanje bo starše naših šoloobveznih otrok gotovo zanimalo. Tovarne sedaj še nekam redno obratujejo, a ker ne sprejemajo novih delavcev, je brezposelnost še vedno občutila, zlasti jo Čuti čevljarska obrt. Cankarjevi »Hlapci« na odru »Našega doma so se v nedeljo kar lepo obnesli. Posameznim igralcem ni kaj oporekali, pa saj so žo vsi na odru preizkušeni; podali so sicer ležko in nehvaležno snov s takim občutjem, da jim je lahko vsakdo z zanimanjem in razumevanjem sledil. Razveseljivo je, da smo mogli z delavskega odra slišati lepo zvenečo slovensko Cankarjevo besedo. pustno soboto dne 25. t. m. Na sporedu so razni zabavni nastopi, kakor pevski »jazz«, ki jc vzbudil toliko veselega razpoloženja na silvestrovanju »Maribora«, in še druge zabavne zadeve. Kdor se želi dostojno zabavali ler preživeti nekaj ur v prijel-nem razpoloženju, naj pride v soboto v dvorano Zadružne gospodarske banke! □ Rdeči petelin. Velik požar so imeli pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Ponoči jo jelo goreti na Ročici pri posest niči Julijani Metličarjevi. Pogorelo je vse imetje, ostal je samo svinjak. Škoda jo znatna. Sumi se, da je podtaknila ogenj zlobna roka. □ Micko v sneg. Neobičajna nesreča se jc pripetila na Kralja Petra trgu. Trgovec z mlekom Alojz Greif iz Iloč je privozil v mesto s polnimi vrči naložen tovorni avto. Pred Mariborskim dvorom se jc hotel izogniti motornemu snežnemu plugu, pa je pri tem zavozil na kup snega, avto se je močno nagnil in vrči so zaropotali v sneg. Nad 80 litrov mleka se je izlilo po snegu. □ Živila in potrebščino za bolnišnico. Razpisana jc dobava živil in drugih hišnih potrebščin splošne bolnišnice in banovinskega dečjega doma v Mariboru za dobo od 1. aprila 1933 do 31. marca 1984. Splošni dobavni pogoji in podrobna določila za posamezne vrsle živil in potrebščin so interesentom na razpolago pri upravi splošne bolnišnice v Mariboru. □ Pazite! V nedeljo je bil ukraden v gostilni v Krčevin! neki gospodični skoraj nov plašč rjave ! barve z zeleno svileno podlogo. Ne kupite ga! □ Oproščen — obsojen. 70!elnegn posestnika Janeza Vogrinca is Slanolincev so sodili pred senatom petorice 13. septembra lanskega leta radi i*roora lastuoaa sina. O dogodku samem, ki se je Prosvetno društvo Trnovo vprizori v soboto, 25. t. 111. iu v nedeljo, 26. t. m„ vsakokrat ob 8. uri zvečer, komedijo v štirih dejanjih. Civilno prebivalstvo iu plinska vojska je naslov predavanja, ki se vrši drevi ob pol 7 zvečer v dvorani okrožnega urada v Ljubljani. Na to važno predavanje vabimo ljubljansko prebivalstvo, članstvo Rdečega Križa, posebno pa samaritanke in saniaritane. Vstop prost. »O malariji« bo predaval danes zvečer ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti g. primarij infekcijskega oddelka javne bolnice, tir. Valentin Mer.šol. To predavanje je sedmo polj uchio-znanst veno predavanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo. Vstopnina običajna. Po končanem predavanju Prirodoslovne sekcije predvaja Higienski zavod brezplačno dva filmu, in sicer »Malarija« in »Smrt komarjem«. Novo mesto. Prosvetno društvo uprizori s sodelovanjem frnne. pevskega zbora v nedeljo, dne 26. t. 111. ob 20 v dvorani Prosvetnega domu Vombergorjevo komedijo v 3 dejanjih >Voda«. Čisti dobiček predstave ie namenjen za popravilo orgel v frančiškansiki cerkvi! St. Vid nad Ljubljano. V nedeljo 5. marca ob 15.30 bo v Ljudskem domu koncert, ki ga priredi Blaž Potočnikova Čitalnica. Spored obsega 20 narodnih in umetnih pesmi za moški in mešani zbor. med temi nekaj prav lepih koroških. Umetne pesmi pn od skladateljev: Prelovec. Mav. Jereb. Adamič. Schvvab, Vodopivec, Svetek. Bajuk in Železnih Koncert bo izvajal domači cerkveni pevski zbor. Zbor bo vodil organist Bricelj, na klavirju pa bo spremljal g. prof. Matija Tome. Šoštanj. Prosvetno društvo bo uprizorilo nn pustno nedeljo dve veseloigri: »Koštrunov Nace in Petelinov Janez« ter »Kovačev študent«. Med odmori petje moškega zbora. Začetek oh 15. Dnevna kronika Ali si obnovil naročnino na Mohorjevo družbo? Zadnji dnevi potekajo; s 5. marcem se zaključi prijava članov. Vsako leto doživljamo, da se v jeseni oglašajo ljudie, ki pravijo: »Zakai me pa ni nikdo pravočasno opozoril, da bi se bil tudi jaz vpisal?* Zato stori to dane« nai list in opozarja vse Slovence na njih — lahko rečemo — dolžnost; obenem pa prosi vse, ki berejo to notico, naj opozorijo nanjo tudi znance. Ko se vpisuješ v Mohorjevo dru bo, oziroma obnavljaj naročnino, ne pozabi na »slovenski kulturni dinar«; če dosežemo, da bi povprečno vsak mohorjan dal za svoje brate v izseljenišlvu samo pol dinarja, bi se to posameznikom ne poznalo nič, prav nič, slovenskih izseljencev bi pa kakih 1500 brezplačno dobilo mo-horske knjige. Danes še nismo tako daleč, da bi dal vsak vsai po pol dinarja, zato naj pa zaved-nejši člani plačajo tega pol dinarja še za kakega drugega; nič ne dvomimo, da se bodo dobili tudi taki, ki bodo plačali še za kakega tretjega in kakega desetega. Pa še na nekaj drugega ne pozabi, ko se gretš vpisovat: na knjige za doplačilo. Če nimaš doma letošnjega Koledarja, vprašaj poverjenika, koliko stane Krek (letošnji zvezek bo prav posebno zanimiv in aktualen), koliko Novi družabni red (Gosar), koliko Deželičeva in Marina povest. Ne čakaj, da bi te knjige naročal v jeseni z »ečjimi stroški. S pravočasnim naročanjem izkažeš uslugo Mohorjevi družbi in — sebi. Koledar Četrtek, 23. februarja: Peter Damiani, cerkveni (■cenik. Novi grobovi ■f V Ljubljani jo umrl gospod Ivan Lončar, lalhirant. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim našo iskreno 6ožaIjc! -jr V Moškitnjrili pri Ptuju jo umrl Vid Dona j v visoki starosti. Bil je častni predsednik gasilnega društva in častni občan svoje občine, katero je vzorno vodil kot izvoljen župan na 30 let. Po 52. letu vzornega krščanskega zakonskega življenja jc sledil v grob svoji ženi, ki mu je umrla ured desetimi dnevi. Poštenjaku, narodnjaku Slomškovega kova obranimo hvaležen spomin! Osebne ves ti — Poročil so jo v Šmihelu pri Novem mestu prolesor g. Niko K ure t iz Kranja z gdč. Je-lico Krnil iz Kandije. Zaslužnemu kulturnemu delavcu, priznanemu organizatorju .šolskega radia in uredniku revije »Radiot — iskreno čestitamo! Roparski napad Novo mesto, 21. februarja. čečelič Ivan, 28 letni delavec iz Vinskega vrha pri Trebelnem, se jo napotil 10. februarja v Hado-ho, da si poišče dela. S seboj je nesel kovč?g in v njem svoje dokumente. Med potjo proti Radolii sta vsp( mu pridružila dva neznana Hrvata, ga napadla, !potolkla po glavi, da se jc onesvestil ter ga hudo poškodovala. Odvzela sta mu kovčeg in 450 Din ter ga pustila ležati v nezavesti. Ko se je čečslič zavedel, je šel nadalje na Radoho, od tam se je pa pripeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nesrečno voglaren^e Novo mesto, 21. februarja. Hočevar Jože, 22 letni posestnika sin iz Rebri pri Žužemberku, je voglaril 20. februarja v bližnji Dečnji vasi. Voglarit so prišli tudi fantje iz Pe-šeče vasi. Med Hočevarjem in njimi se jc vnel kmalu prepir. V tem prepiru jo eden izmed fantov sunil Hočevarja 7. nožem v obraz in ga hudo poškodoval po desni strani lica. Ostale vesti — Gledališke predstave v kamniškem okraju ali kako si je Moličre priboril pristop na blagoviki oder. Dodatno k našemu nasvetu vsem društvom kamniškega okraja radi cenzurnih dovoljenj za vprizoritev gledaliških iger priporočamo ponovno, da društva v lastnem interesu k prošnji okrajnemu načelstvu za dovolitev predstave predložijo cenzurno dovoljenje, ker okrajno načelstvo brez lega izkaza ne more dovoliti nobene vprizoritve. Društva si s tem prihranijo izgubo termina, časa in eventuelno tudi stroške. Nekateri ne vedo, kam naj se obrnejo po cenzurno dovoljenje in imajo zato mnogo nepotrebnih potov, katerih bi se lahko izognili. Tako je n, pr. Prosvetno društvo v Blagovici v Črnem grabnu nameravalo prirediti za nedeljo znamo Molierpvo komedijo »Namišljeni bolnik«, katero smo videli že v Mekinjah, Nevljah in v kamniški Čitalnici. Ker pa ni k prošnji za dovoljenje prireditve priložilo izkaza o cenzuri, mu okrajno načelstvo seveda ni moglo dovolili vprizoritve. Dlruštvo je iskalo cenzurno dovoljenje na kr. banski upravi, odkoder pa so ga napotili k upravi Narodnega gledališča, Intendant g. Oton Župančič je izdal potrdilo, da je igra »Namišljeni bolnik« na repertoarju Narodnega gledališča. Šele na podlagi te izjave ie dobil Molierov »Namišljeni bolnik« pristop na blagovški oder. Ubogi Moliere si gotovo nikoli ni mislil, da bo njegova pot v Črni graben zvezana s tako dolgo in komplicirano proceduro! Da si društva prihranijo pot v Ljubljano po cenzurno dovoljenje, priporočamo, da prošnji za dovoljenje vprizoritve priložijo po en izvod igre, katero nameravajo vprizoriti, da jim okrajno načelstvo samo na podlagi predloženega izvoda igre izda potrebno dovoljenje. To velja za igre, ki se prvič igrajo v našem okraju, kakor tudi za vse znane domače igrokaze, n. pr. Divji lovec, Rokovnjači, Vdova RošHnka, Narodni poslanec, Voda, Za narodov blagor, Revček Andrejček itd. in za znana dela iz tuje literature, ki jih pogosto srečamo na naših odrih, n. pr. Dobri vojak Švejk, Teta na konju, Španska muha itd., za katera bodo težko dobili izkaz o cenzuri v Ljubljani. -— Kajenje v gledališču? Zoper kajenje v gledališčih se pojavljajo tehtni pomisleki. Prvič glede nevarnosti požara. V notranjosti, torej v gledalskem prostoru, na pozornici, za kulisami in v garderobah se bo morala prepoved na vsak način obdržati. V vestibulu, na hodnikih in v restavracijskem prostoru bi se dalo kajenje za silo dopustili, vendar bi vdarjal dim v gledališče in po-zornico in motil gledalcem pogled, igralcem in pevcem pa oviral govor in petje. Zlasti pevci morajo paziti na svoj glas. Verjetno je, da se bo v njih vrstah pojavil odpor. Tudi anažnost bo precej trpela po odmečkih cigar ki cigaret. Mnogo je med poslušalci takih, ki ne prenašajo dima. Posledica bo zmanjšan obisk gledališč, kar ni v kulturnem interesu naroda, i'iskalni interesi monopoli« uprave so tu torej v navskrižju z interesi javne varnosti in reda in s pospeševanjem kulturnih dobrin. Konzum tobačnih izdelkov bi se dal pomnožiti mnogo uspešneje s tem, če se njih kakovost zviša in cena zniža. ,.— Potres. V ponedeljek, 20. t. m. so na več krajih ponoči in zjutraj čutili močnejše potresne sunke. Ljubljanski meteorološki zavod je prejel iz raznih krajev že zadevna poročila. Tako je opazovalnica Dvor pri Žužemberku sporočila, da je bil prvi, precej močan potresni sunek v ponedeljek ob 0.15 ponoči. Ljudje so se preplašeni zbudili in celo poskakali s posteli. Še močnejši sunek je bil nato ob 7 zjutraj. Takrat se je čulo votlo bobnenje in Topotanje. Slično poročilo sta poslali opazovalnica Kopanj na Dolenjskem in železniška postaja Verd nad Vrhniko. — Slovenski umetniki graliki! Prihodnji mesec bo prirejena jugoslovanska razstava grafik v Po-saarju. Za to priliko smo naprošeni da sestavimo naš oddelek po svoji uvidevnosti. Ker je termin zelo kratek, prosimo, da umetniki, kateri imajo interes na tej prireditvi, nemudoma pošljejo sezmam listov, grafike same pa najkasneje do konca tega me eca na naslov B. Jakac, Pražakova 10 ali Tone Kralj, C.erbičeva U, Ljubljana. Število in izbira vpcslanih del naj bo taka, da dovoljno karakterizira posameznike, odpremljena naj bodo v kartonski mapi in \ saka risba naj ima po možnosti 5 cm širok ovoj, sicer pa vse brez okvirjev. Stroške do Zagreba nosimo sami, ostali gredo na račun muzeja v Zagrebu odnosno v Saarbrucknu. V poštev pridejo razen slikarskih akvarelov vse grafične tehnike (risbe, radiranke, litogra-fije, lesorezi itd.). Ker bi bilo umestno, da smo Slovcnci močno zastopani, je pričakovati polnošte-vilne u su ie brcnil. V svoj domači kraj v Loz na Notranjskem se jc vrnil (e dni od vojaščine 21 letni posestnikov sin Andrej Mule. Predsnočnj im jc gnal domučega konja napujat Konj pa jc domačega sina žc pozabil in se ga odvadil ter se jc upiral njegovemu vodstvu. 1 ri napajanju je konj odskočil in brcnil Andreja s tako siilo v levo nogo, da mu jo jc zlomil. Poškodba je zelo težkega značaja, saj jc prišlo do krvavitve rrakture. Ranjenega Mulca je v ljubljansko bolnišnico prepeljal reševalni avto. — Vestnik Prosvetnih zvez št. 1—2 1. XIV. jc pravkar izšel. Ta list prinaša t vari no namenjeno za društveno večere, za aktualne prireditve ter seznanja odbore prosvetnih društev s slicnim gibanjem v drugih državah. Vsebina tc številke jc sledeča: Mati vzgojieijicu velikih mož (govor za materinski dan 25. marca). — Materinski dan (tvarinn, ki naj sc uporabi za recitativni dramatični in glasbeni del oro-grama). — V družini ni vse v redu (primerno predavanje za družinske sestanke). — Katoliška mludina nu Poljskem (ponatis članka s dr. A. Kuharja iz »Slovenca«), — Prosvetno' delo na Koroškem. — Društveno delo v februarju. — Iz organizacije. — List se naroča pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva c 7n-I. ter znaša eololetna naročnina 15 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča St. D. Hoikovvski: Im Dienste der Er-zichungskunst. 43 strani, nevezano 30 Din. Gcn-glcr Nik. Dr.: Heilige Snut. Rd. V. 12 grosse PredigtzvkTen mit 84 Skizzen. 265 strani nevezano 98 Din. Hildebrand D.: Liturgic und Pcrsonlichkeit. 107 strani, vezano 70 Din. Kin-scher A.: Rellgjoser Schein nnd celite Relieio-situt im Lichte des Leidens Christi. Sieben Fa-sten und eine Osterpredigt. 102 strani, nevezano 36 Din. Mnier F.: Kennst Dn Dich wirk-lirh" Wege zur Selbsterkenntnis und zur Ge-sundung der Seele. 155 strani, nevezano 36 Din. Muckcrmann H.: Rnssenforsehunff und Volk der Zlikunft. Fin Bcitrag zur Fmfiihrune in die Frage volil biolotrischcn Werden der Mensrli-heit 107 strani vezano 66 Din. Muckcrmann IL: Eugenik und Katholizismus. 47 strani, nevezano 28 Din. Religion umi I.cben. 63 strani, nevezano .'0 Din. Roos J.: Erziehung zur kathoii-schi 'ii Gcsiiiuuiig itn Ruhaien des lleligionsuu-terriehts des Volkschulalters. In Anlehuung un die jiiidagogische AVertlohre. 63 strani, nevezano 28 Din. Thorne J.: Im Ringen ura die Kir-che. 39 struni, nevezano 24 Din. VVachsmann P.: Vom chrisllirhen Gnadenleben. Ein Cvclus von raste.nprcdigten. 67 struui, nevezano V) Din. »Viiitz S. D.: Der heiligsto Dienst. Uetrachtun-I gen iiber Priestertum, Seelsorge und Kutechese. 316 strani, vezano % Din. — Času primerno! Vsled pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & 1J. Skabernv, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas! — Nuša abeceda in Aspirin. Prva črka v naši abecedi je A, prvo izmed najbolj popularnih zdravil pa je Aspirin. Pa še neka druga zvezu je med tema pojmoma. Aspirin je namreč ravno toiiko let star, kolikor je črk v abecedi. V dobi človeškega življenja je to čas, ko prične človek ustvarjati svoja najboljša dela; tako je ludi z Aspirinom. Njegov dober sloves kot sredstvo pri prehladu, zobobolu, revnii itd., se širi po vsem svetu in tako tudi pri nas. — 2e v otroških letih morate misliti na stalno negovanje zob s Clilorodont zobno paslo. — Tuba 8 Din. , — Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne >Franz 'Joselove grenčice urejeno prebavo. Kmetijski lečaj v Kolljah Kotlje, 21. februarju. Dne 19. februarju sc je zaključil šesttedeu-ski tečaj, ki ga jc letos priredila banska uprava ini ncs. Pečaj sc je vršil ob nedeljah in četrtkih. Obisk ji bil kljub težkim časom, ko so kmetov polažču mulodušiiost, prav zadovoljiv. Povprečno se je udeležilo dnevno tečaju 23 obiskovalcev. Tečaj jc zaklj ičil v imenu od-sotnegn g. okrajnega načelnika vodju tečaja g. Zdolšck, okrajni ekonom nu Prevuljah. Zahvalil se je obiskovalcem, ki so v takem številu prihajali na t<'enj, obenem pu tudi predavateljema g. nadzorniku Močniku iu upravitelju Kotniku. \ imenu občine pu se jc zahvalil g. ekonomu Zdolšku za njegov trud g. župan Petrič. Rekli 6lilo že zgoraj, da je bil obisk še pruv dober. Toda bil bi gotovo boljši, tiko bi se ustreglo včasih tudi željam naših kmetov. Naj navedem nekaj želj, ki bi se naj v bodoče pri etičnih tečajih vpoštevule. L Merodajne faktorje v občini, kjer se tečaj namerava prirediti, sc nuj pravočasno opozori, da nu tečuj 1 Midi lahko opozore in pridobe. 2. Mislimo, du bi sc \ iiolui meri lahko ustreglo večkrat izraženi želji kmetov na tečaju, du se nuj povabi živiuozdruvniku in druge. Prepričani smo, du bi se g. živinozdravnik, ako bi bil tia to pravočasno opozorjen, rudevolje odzval povabilu. Kmet si želi danes več takega znanja. V okraju so tudi priznani napredni go6podarj;, zakaj sc ne bi povabilo enega ali drugega, da podu svojim tovurišein nekaj iz prakse. Imajo pa ljudje (tuli v takega možu več zaupanja in sc med seboj tudi bolj po dotnače rnzgovarjajo. 3. Nikakor pu sc nuj ne uveljavi praksa, du bi eden in isti predavutelj predaval kar nepretrgoma štiri ure skupaj. To utruja poslušalce, utruja pu tudi njega samega in zanimanje začne pndati. Ljudje se naveličajo poslušati vedno istega. Menjava dobro wpliva in pospešuje pozornost. Več ko dve uri nu j bi nobeden prcduvntelj dnevno nc prc-.Javal. »Prehlad in hripa nastanejo zaradi hladnih nog"- »Hladne noge Vara slabijo telesno moč ter so vzrok prehlada,. hripe in nevarnih bolezni«, pravi dr. S. Read. »Ce so noge hladne, potem ie obtok krvi težji in to )e razlog, da stalno predpisujem Saltrat Rodell kot odlično sredstvo za pravilen krvni obtok. Kopel za noge s Saltrat Rodellom pospešuje pritok krvi v kožo, kjer kri napolni vsako žilico, ugodno ogreje nogo in dopolni tako krvni obtok. Poleg tega Vas tudi reši taka kopel vseh bolečin v nogi, kakor ozeblin, vnelia in oteklin. Vroča voda s Saltratom, ki vsebuje zdravilen kisik, prodre v vse lojnice, omehča veta ožuljena in trda mesta, da lahko potem brez bolečin in nevarnosti odstranite kurja očesa. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parluraerijah. »relec !!vKen|a Viia sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-— Celje er »Voda«. Gledališka družina KPD v Celju vprizori v soboto, dne 25. ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu Vocnbergarjevo komedijo v treh dejanjih »Vodo«. Pri predstavi sodeluje godba iz Trbovelj. Prcdprodaja vstopnic v Prosvetuem tajništvu. & Izredni umetniški užitek sc obetu Celjanom v bližnji bodočnosti. Na praznik Sv. Jožefu, dne 19. marca t. 1. bo gostoval v Ceiju Cirilov Melodov kor iz Zagrebu s koncertom staroslovcnskih cerkvenih pesmi, fstegu dne dopoldan bo v opatijski cerkvi sturoslovenska li-turgi ja vzhodnega obreda, na kar opozarjamo že danes celjsko občinstvo, ker bo to gotovo zn Celje izreden umetniški dogodek. & Sprememba posesti. Delikatesno trgovino in zajtrkovalnico gc. Dominike Zamparutti v Aleksandrovi ulici jc prevzela gostilničurka in hišna poscstnica ga. Alojzija Beneš, vdova Sa-vodnikova v Celju. & Poročil se je v tukajšnji opatijski cerkvi g. Plevčuk Josip, gostilničar in posestnik v Maj-špergu z gdč. Ferme Cecilijo, kuharico od Sv. Štefana pri Žusmu. Čestitamo! & Smrtna kosa. Na Spodnji Ilndinji št. 27 jc umrla 21. t. m. znana posestnica in trgovku ga. Uršula Kališnik, stura 70 let. Pokojnica je bMfl znana v celjskih krogih kot izredno dobra in poštena slovenska žena, zato jo bodo, vsi težko pogrešali. Pogreb bo v petek ob 4 po poldan. Naj sveti pokojnici večna luč, svojcem pa naše sožalje. — V tukajšnji javni bolnišnici jc utnrl Krobat Gašper, kamnosek iz čcpelj pri Prekopih, star 56 let. iS Seja protituherkiilozne lige. Drevi ob ^ v Zdruvstvenem tlomtl v Celju sejn upravnega odbora Krajevne protituherkiilozne lige. Nn dnevnem redu jc tudi pogovor o akciji zn zgradbo zavetišču zn jetične. & Prošnja brezposelnega invalida. 40% invalid. oženjen, ki ima dvn otroku, popolnoma zdrav, manjka nrti le levo oko. sposoben zn službo laborantu, skladiščnika, vratarju, čuvaja ali hotelskega slugu, bi sprejel vsako tako službo. Poštenost je zajamčena. V soiislu 5 24. invalidskega zakona iz leta 1929.. |vo katerem imajo invalidi pri istih jiogojili tudi v privatnih slu/bnli prednost, naj se vsakdo, ki bi tako službo !'!!e! !!i! !*:! .'.'lo!i! ,rO obrite t0/ad**V!10 1!U Krajevni odbor U. V. invalidov v Čel ju. Trbovlje Proračun cestnega odbora Laško-Trliovljo znaša za tekoče leto 2,337.576 Din. Od tega je namenjeno za vzdrževanje cesl 1,151.200 Din, /n preureditev in obnovo cest 760.000 Din, zu nove zgradbe in preložitve jm 100.000 Din. prispevek obeiuam za njiji cesto 50.000, /a obresti in odplačilo dolgov 130.000 Din in osebni izdatki 141.576 Din. K tem izdatkom je predvi-de vanih dohodkov 943.00, kar jc v glavnem prispevek banovine, ki znese 923.830 Din. primanjkljaj 1,394.014 Din pa se I hi kril /. do-kladami nn neposredne davke. Pripombe k proračunu je čus staviti do 26. t. m. Kako je s preložitvijo ceste mimo šanjca iu stare občine v Trbovljah, iz proračunu ni razvidno, dasi so hili že ponovno predvideni stroški v proračunu zu izvršitev logu dela — no izpelje se pu ne, kljub leinu, da vsakoletne nesreče k temu o|ki-muijujo iu du prihaja i/ Trliovolj nad Y, dohodkov za cestni odbor, se ceste vse |iroj drugod preurejujc in popravlja. Zasilna stnnovanja. Občina namerava zgraditi hišo s lr> stanovanji, ki bi bila liolj začasnega vprašanja in lažje konstrukcije z ozirom na denarne težkoče. Ta stanovanja iiodo služila vrnčajočim se i r. tujine, katerih je vedno več in prvi hip ne morejo nikjer dobiti strehe. Gradilo se bo večinoma / lastnim materijalom in 6c z delom prične, čim bo < lop tiščalo vreme. Pet veselih prizorov je pripravil za pustno nedeljo popoldne draiiiutični odsek \ Društvenem domu. Ptuj Občni zbori. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ptuju je imela svoj občni zbor ter poučno predavunjo o meščanskih in kmečkih vrtovih. — Glasom letnega jioročilu je imela |iodružnira v letu 1932 skupnega prometa 15.758 Din, premoženje pu znaša 8341 Din. Članov šteje podružnica 126. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. — Podružnica vinarskega društva v Ptuju je imela občni zbor le dni. Premoženje podružnice znaša 2300 Din. Od vinske razstave, ki so je vršila v Ptuju od 8. do 10. maja 1932 so dobili vinogradniki — 40 po številu — priznanje za svoje vinske pridelke v obliki diplom. Zborovnlri so se pri lej priliki jiritoževali, da se ločijo po Ljubljani in okolici dobra vina iz haloških goric pod nazivom »Ptujčan«. Zborovalci proti takemu nazivu protestirajo; vino naj se označi pod nazivom kraja, kjer je zlaslo in sicer: Slovenske gorice, ljutomerske gorice, haloške gorice itd., in ne »Ptujčan«, ker ptujskih goric ni. — Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor pod načelstvoin LJtidevila Sagadina. Prevažanje pošte. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte Vurberg— Ptuj za dobo enega lela počenši s 1. junijem 1933. Licitacija sc bo vršila 25. t. m. v pisarni občine Vurberg. Nova trafika. Za otvoritev nove trafike v Slomškovi ulici je dobil dovoljenje Jožef Petrovič, postrešček in posestnik v Vičavi. Poroka. Poročila sta se 20. t. ni. v proštijski cerkvi Ivan šeruga, trgovec z deželnimi pridelki v Ptuju in Elizabeta llabjanič. — Bilo srečno! Radio Ffo&rami Radio-LjuMtana i Četrtek, 23. februarja: 12.15 Radiokvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radiokvartet, borza 17.30 Salonski kvintet: VI. operetna ura — 18.80 Italijanščina (dr. Leben) — 19.00 Zgledi za jiosa-mezne tip« smrti (jirof. Pengov) — 10.30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret) — 20.00 Plošče — 20.15 Seviljski brivec (Rossini), prenos iz Varšave — 23.00 Čas, poročilu. Petek, 24. februarja: 11.15 Šolska ura: Med brati muslimani (Viktor Pirnat) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet: Valčkova ura 18.30 Slovenske gorice (dr. K. Capuder) 19.00 Francoščina (prof. Kuret) 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. M. Šimec) 20.00 Večer češke glasbe: 1. Salonski kvintet, 2. Samospevi gdčna Marženke llanuš 21.30 Prenos iz kavarne Zvezda 22.15 Čas, poročila. Dragi programi i Petek, 24. februarja: Zagreb: 20.00 Koncertni večer — Milimo: 21.00 Simfonični koucert — Barcelona: 21.10 Radio orkester — London: 22.15 Koncert orkestra kraljeve i garde — Stuttgari: 20.30 ;>latinica«, komična opera | od Suppeja — Leijizig: 20.00 Pihala — Bukarešl: 20.00 Simfonični koncert — Suisse Komande 20.00 Večerni instrumentalni koncert — Belgrad: 20.00 Večerni koncert 21.00 Saksofon koncert — Rim: 20.15 Večer iialijanske glasbe — Beromiinsler: 21.40 Koncert \Vebrovega orkestra — Langenherg: 20.30 »Zaida« od Mozarta — Praga: 18.45 Koncert vojaiike godbe 2015 Proslava 50 letnice K. \Vag-! nerjove smrti — Dunaj: 20.05 Romantična viteška j igra (Weiss) — Miincken; 20.00 Radio orkester -lludapcst: 19.30 Prenos zvočnega filma — Varšava: 20.15 Simfonični koncert. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 23. febr.: Oh 20: PRI BELEM KONJIČKU. Red C. Znižane cene. Petek, 24. febr.: Zaprto. . on. tinr' w*«Arnrt \m n_. v,u,m,h5» •"*-'• »SO«.. -v. DVVJ diaiGDVrt.^on. t io* mijera. Ued A. Stran (L •cfl OVENTTC«, rfnc 2H. Mvrmirja flter. 45. Dr. Fr. Sušnik: Prevaljšha legenda 7. Satanov »bor. Tisto uro se je zbrala v Suhem grabnu četa hudičev; bilo jih je sedem in še. Rezgetali &o ia nemirno stopicali. Tedaj je zabučalo pod goro, stari javor je za-hreščal, zemlja se je razklala, rdeči zublji so za-švigljali, ugasnili in zasmrdeli: med njimi je stal Satan poglavar. »Vsi?« »Vsi.« »Prvi!« Zameketal je in ee priklonil gospodarju pa zacingljal, kakor da šteje denar. »Drugi!« S kopitom je lopnil trikrat, zavihtel nogo okrog pa je zašumelo pod njo kakor papir. »Tretji!« Zakrilil je z rokami in pačil besedo, kakor da govori z odra. »Četrti!« Zakrulil je kakor pijan in se opotekel tn zvrnil pred poglavarja. »Peti!« Zvijal je oči kakor zaljubljen spak in se režal pohotno. j-. vesti I« Prikorakal je strumno, vzbočil trebuh, dostojanstveno pokimal z brado in se obrnil. »Sedmi!« Suh je bil in zelen od mrinje, oči sta mu zba-dali kakor igli, usta so se mu rumeno penila. >Vsi?« je siknil poglavar. > Vsi t« Hi—i—i-ju I Zapiskalo je, Bacvrčalo, gozd se je zgrozil ta vzdihnil, smreko so medle).«, črni* se je zvijal, brinje ae ie parila. Hudiči so zamahedrali, spremenili se in zahe-hetali. Hiti— i—i—jut »Vsi?« »Vsi!« Satan se je v plamenu udri tropa pa se je razlezla iz Suhega grabna po dolini. 8. Ljudje so postali lačni in žejni. Cerkev je bila še vedno polna. Pred praznim oltarjem je klečal župnik in bil podoben kipu. Pobožne žene so na glas molile, ljudstvo je odgovarjalo, da je odmeval ves hram. Po pokopališču in sejmišču, po travniku in vrtu so se razposadile množice. Pred župnišče je pripeljal nekdo voz. »Lačni so in žejni,« je dejal, razgrnil klobas in kruha ter nabil sod piva. »Glejte ga!« »o se zgrozili. »Kdo pa je?« »o vprašali, ker ni bil znan. »Ali ima pravico?« se je razkuril domač gostilničar. »Pojdi, pripelji še ti!« je velel svojemu, ko je videl da hodijo jest in pit. »Plačamo naj?« so se ljudje branili. »Dajte nam od obilja svojega in Bog vam bo povrnil!« »Ha—ha—ha!« se je režal neznani. »Ali ste res znoreli?« Ni Se minila ura, pa je prihajal voz za vozom, kozarci so romali od ust do ust, krčmarji so zadovoljno pobirali denarje. »Ce bo konec sveta, je itak vseeno, ali imamo denar mi aH vi,« so tolažili goste. Neki trgovec se je spomnil: »Rožne vence imam, svete podobe in molitve-nlke. Prinesel jih bom in lepo bom skupil, povrh bom 5e dobro storil.« Prihajali pa so vedno novj od daleč in spraše- lali: »Kai m im aoodilot« Ko so jim pripovedovali, so nekateri zmajali: »Ali ste sami videli?« Mnogi so dvomili in dejali: »Vašemu župniku se je zmešalo.« 9. Marija je po polju Sla. Kakor sladek vonj je dehtela nad brazdami in ko sinja megla je plavala nad tratami. Mavrica jo je kronala, sonce jo je ogrinjalo z zlatim pajčolanom. Ko nevesta se je odela in si tiho pela: »Glej, moj ljubi je pravkar prišel, čez gore, čez hribe prišeL Kakor srna je bil in kakor mlad jelen; za naš zid je stopil, gledal skozi okno, zrl skozi mreže. Potem je pričel in govoril: ,Vstani, prijateljica! Lepa moja, pridi! Zima je prešla, dež je prenehal. Cvetlice so se prikazale, ptiči zapeli, sadje zori. Vstani prijateljica! Lepa moja pridi! Ti golobica v skalovju! Naj te gledam in poslušam! Zakaj glas ti je sladek in ljubek tvoj pogled.'« — Kakor sinja megla > lebdela nad poljem zamikala se v besede svoje, dekliško ee smehljala in povešala oči. »Od vekomaj me je postavil Gospod in izdavna. ko še ni bilo zemlje. »Nj bilo še morja in jaz sem bila spočeta, ko še niso izvirali studenci. »Ko še ni bilo ne gor ne hribov, nem se jaz rodila. »Ni bil So naredil zemlje, ne rek. a jaz som bila že pri Njem.« »Razveseljevala sem Ga dan za dnem ui iizrala ngrnJ MHm >•. A«.; »Igrala sem se na zemlji in razveseljevala otroke človeške. »Zdaj torej, otroci poslušajte me: Blagor njim, ki mi pri vratih čujejo vsak dan! Našli bodo Gospoda in prejeli zveličanje.« — Kakor sinja megla je plavala nad poljem, smehljala se nevesta angelom, ki so ji pri nogah lebdeli in jo poslušali. 10. Ženska, ki je znorela. Med ljudstvo, ki je čepelo okoli cerkve, se je spotekla žena, zarigala, zahropla in se zavalila čez bližnji grob. Ko so jo dvignili, je zabuljila pred se, ust* so se ji zapenila, z orjaško močjo se jih je otresla, ki so ji hoteli pomagati, z blaznim krohotom se j* zarežala, mahnila po sebi, trgala obleko in se zapodila. Cunje so plapolale za njo, galila se je in pijano majala. »Ha—ha—ha—ha—ha!« Zgrabila se je za boke in se zibala, da je bilo ljudi sram. »Ha—ha—ha—ha—ha! — Ti! — Ti! Ti_ti— ti!« jih je s prstom kazala. Kakor zver jim je ušla, ko so jo hoteli zgrabiti; na grob je stopila, sklenila roki in spačila obraz: »Zdaj sveto zavijate oči! Ha—ha—ha—ha! Hi navci! Hinavci! Hinavci!« Žene »o vpile: »Saj je znorela I« Možje so se razburili: »Odpeljite jo!« Izmikala se jim je pljuvala po njih: »Hinavci! Zdaj se plazite po kolenih! Ker vas je strah! Da, strah, strah vas je.« Kakor žival je zatulila ko so jo prijeli: »Pustite me, hudiči! Saj vas poznam! Iz oči vam migljajo! Hu -u—ul« Padla je in bila kakor mrtva. S cunjami so io jmrui ia a ooriaak pot • tola. Hitler čuie nad »tretjim carstvom" Napoleonove obresti uživa Pred kratkim je praznoval v Koblenzu 75. rojstni dan slikar Louis Gerbin mož, ki še danes uživa obresti od kapitala, katerega je vložil Napoleon 1. za svojega kaprola Franca Spohna, ki mu je v bitki pri Slavkovu rešil življenje. Napoleon se je v tej bitki predaleč v boj spustil, zategadelj mu je pretila smrtna nevarnost. Tedaj si je odel njegov plašč in klobuk kaprol Spohn, ki je seveda j>ostal tarča za besne strele. Radi težkih ran je v dunajski bolnišnici umrl Napoleon, ki ni mogel poplačati hrabrosti svojega kaprola, je določil, da morajo prejemati vsi moški jjotomci Spohnovi dosmrtne obresti v višini 500 frankov. Poslednji potomec je sedaj Louis Gerbin, ki pa med vojskama leta 1870-71 in 1914-18 ni prejemal ničesar. Leta 1927 pa je prejel po intervenciji nemških oblasti tudi naknadno izplačilo v višini 2390 mark. Od takrat naprej pa prejema starček točno vsakega pol leta svoj oboi. Letalo v apeninskih meglah Policijska postaja ua strehi. Med koncertom S. A. na Briilovvem trgu v Berlinu (kjer se dogajajo najčešče nemiri in krvava nasprotstva) opazujejo berlinski policisti s strehe, da se ne bi kje pojavil nered. V rokah imajo sredstva za »pomirjanje«. Zlate jame v Visokih Turah Dr. Oton Kalab je predaval v Zvezi tirolskih inženjerjev v Inomostu o starih zlatih rudnikih v Visokih Turah, ki so nudili velika bogastva v 16., in 17. stoletju. Bili so v višini 2500 m in tudi višje. Dasi so bile tedaj izkopavalne priprave povsem nezadostne in je dokajšnja višina ovirala delo, se je vendar trud bogato obrestoval. Od takrat pa so se ledeniki zmerom bolj večali, premnogo zlatih najdišč leži danes pod ledom. Toda. ker se sedaj ledeniki zopet rapidno umikajo, bodo pač znova pogledali na dan zlati rudniki. Predavatelj je razkril zgodovino starih rudnikov in možnost zopetnih izkopavanj Tibetanska ienitev Tibet, ki leži onkraj orjaškega him dajskega pasu, kateri je bil še pred nekaj leti povsem zaprt pred tujčevo nogo, danes pa ga seveda drznejši pustolovci in učenjaki prekoračujejo križem kražem, ima mnogo svojih jiosebnosti. Seveda je pa težko izvedeti za nekatere običaje, ker jih skrivajo kot najlepšo svetost. To velja jjosebno za ženitve. Mlade deklice ne smejo nikoli iz rok svojih mater, da bi se sestajale z mladeniči. Te deklice pa zahtevajo od svojih bodočih mož velikih junaštev. Ako dobi mlad TibeUuiec svojo izvoljenko, kje na samem, tedaj jo zasnubi s strašnim dejanjem: Po nekolikih poklonih vzame že pripravljeno cunjo ki je namočena v olju, to ovije okrog gole lakti in jo zažge. Ako prestane vse bolečine brez najmanjšega glasu in s smehljajočim obrazom, tedaj je zasnubitev popolna: ljubezen je dokazal. Večkrat ostanejo na roki velike rane, ki pa bodoče neveste nič no motijo. Te rane mora snubec pokazati izvolj« nkinim staršem, ki pa vselej privolijo na svatovanje Težko Je reči, koliko evropskih deklic bi našlo moža če bi bile tu take navade. I Da te nam dela! Neki brezposelni inženjer se je peš odpravil na pol iz Draždan v Berlin, kjer je menil dobiti na avtomobilski razstavi službo. Toda sjx)toma je vsled stradanja in napora tako oslabel, da se je zgrudil. Pred vrslo avtomobilov na razstavnem prostoru j stoje neštevilni brezposelni šoferji, ki imajo obe-: šen velik list z besedilom: Vsakega dela se lotimo, : samo da bi zopet delali, da bi zopet delali... Nasproti glavnemu vhodu v razstavno prostorje stoji mladenič, bled. toda raz.urtien v obraz. Žalostne oči mu zro skozi očala na knjigo katero drži v levi roki, v desni pa drži trdno lepak, s katerim zasluži po nekaj urah mraza in gladu eno ali dve marki. Toda mladega moža ne motita vrvenje ljudi in mraz, njegove misli so potopljene v knjigo_ ki nosi naslov: »Pravna enciklopedija«. Tajnik madžarskega poslaaištva v Rimu Her-se je vzpel v Benetkah v svojem letalu, da bi poletel v Rim, dasiravno so mu t vsi odsvetovali. Seveda je zavozil v gosto meglo in treščil z vso silo v skalovje rimskih Apeninov (pri opatiji Fabriano). Letalo je povsem razbito in ogenj se je vnel v njem. Hertelendyja pa so okolišni kmetje pr t.esli težki ranjenega iu brezzaveslnega v bližn o bomišnico. Knjiga o Slovanih Univ. profesor Baudhuin je izdal zadnje dni zanimivo knjigo o narodnostih, kjer je posvetil precejšen del knjige ekspanziji Slovanov proti Atlantiku. Ko opisuje naseljevanje Slovanov, posebej Poljakov, v Francijo in Belgijo, podčrtava posebno veliko naraščanje slovanskega življa, ki se je v zadnjih letih v Belgiji podesetkratil, a v Franciji je narasel celo trinajstkratno. Pisec ugotavlja. da bo privedlo stalno nižanje dosedanjega prebivalstva (na račun slovanskih narodov) do majorizacije teh krajev po slovanskem življu. Amerika 12 ur brez predsednika Dne 4. marca bodo ^družeiie ameriške države 12 ur brez predsednika. Hooverjeva uradna doba se namreč konča 3. marca o polnoči, Roosevelt pa bo prevzel predsedstvo naslednjega dne popoldne. To pa se bo letos jioslediijikrat zgodilo, da bo Amerika pol dneva brez predsednika. Leta 1937 bodo stopile v veljavo spremembe, po katerih se bo nehala uradna doba poslavljajočega se predsednika popoldne 20. januarja in istočasno bo sprejel predsedstvo novi »prvi človek Amerike«. Zadnji španski ministrski predsednik iz monarhi- stične dobe, admiral Aznar, je te dni umrl. Mest o književnikov Med Len uigra jčani in Zvezo leningrajskih književnikov se zadnje čase pretresa načrt, po katerem mislijo sredi mesta zgraditi specijelno »mesto književnikov«, v katerem bi živeli le leningrajski knjiženiki. Sprva so mislili na zgradbo z več nadstropji, toda ta načrt ni bil pisateljem všeč. N. Ni-kitin, B. Lavrenjav, M. Slonimski, M. Kozakov in ostali so se pridružili načrtu, po katerem bi postavili v Dečijem selu (bivše Carskoje selo) več vil (z več stanovanji), vse te pa bi grela ena sama centralna ogrejevalna postaja. Redno zvezo z Leningradom bi vzdrževali z avtomobili in avtobusi, Anekdota Gospod Smrdokavra je neprijeten gost, zakaj nikoli ne ve za čas odhoda. Nekoč je sedel 4 ure. Končno mu fiomoli gostitelj avtomobil na razpolago, da ne bi zamudil železniške zveze. »Šofer«, vpraša spotoma gospod Smrdokavra, »mislite, da ne prideva prepozno?« »Bodite brez skrbi! Gospodar mi je zabičal, če vas pripeljem nazaj, mi bo odpovedal službo .. Zakaj ima februar 28 dni Minuta po atentatu v Miami. Roosevelt je zaklical: »Nisem zadet!« S tem je pomiril razjarjene množice. Pisemski papir iz bakra Radi prevelike množine bakra so se tovarne v Arizoni odločile, da bodo* izdelovale iz te kovine pisemski papir, dopisnice in podobno, seveda v tenki obliki. Ta pisemski papir bo imel to prednost, da bodo črke neizbrisne. Mnogim ljudem pa ta prednost ne bo všeč. Spor za Galsworthyjevo Noblovo nagrado Ker ni pokojni Noblov nagrajenec John Gals-worthy nič določnejšega izjavil, ko je poklonil svojo nagrado londonskemu Penklubu, v kakšne namene naj se denar obrne, je nastal sedaj med člani Pen kluba spor, kam z denarjem. Nekateri člani so za to, da bi se ustvaril iz tega denarja fond, ki bi pomenil vsakoletno angleško literarno nagrado tako-zvano »Gal8worthyjevo nagrado«. Drugi člani pa pravijo, naj se ta nagrada razdeli med revnejše pisatelje. Neenako število dni posameznih mesecev datira Se is rimskih dob. Rimljani so odrejali dolgost in imena mesecem. Imena so dajali deloma jio bogovih deloma po velikih Rimljanih. Že smo omenjali, da so dali po smrti Julija Cezarja dotedanjemu Kvintiliju ime Julij. Naslednjemu mesecu so dali ime po kesnejšem cesarju Avgustu. Ker pa jo imel julij 31 dni, a Avgust le trideset, se je Avgust razsrdil. Zatorej so rimski astronomi kar na lepem odvzeli februarju (ki je bil takrat zadnji v letu) en dan. Da pa ne bi imel tudi september 31 dni. so odbili tudi njemu en dan in ga dali oktobru, lu tako so vse spremenili do decembra. Vojaški spomenik v Belgradu, kjer stoje jugoslovanski strelci v isti vrsti s francoskimi. Relijef je izklesal hrvatski kipar Meštrovič. Pri zadnjem žrebanju dne 16. in 18. februarja dobitki: Ser. štev. Din 56 83 89 •X) 98 103 1(7 128 155 184 201 202 268 302 ' 310 371 384 391 397 430 456 513 519 559 573 622 656 660 682 682 724 735 741 773 834 844 851 861 901 917 924 977 997 1042 373 647 333 379 642 979 3«) 692 558 552 748 416 81 423 290 919 752 810 158 225 49 13 229 524 950 825 566 969 555 829 942 783 285 291 595 187 1 561 469 618 179 566 321 513 10.000 5.000 10.000 25.000 5.000 5.000 5.000 5.000 10.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5,000 10.000 25.000 10.000 10.000 5.000 5.000 5.000 25.000 5.000 10.000 5.000 5.000 25.000 5.000 5.000 5,000 5.000 5.000 10.000 5.000 50.000 5.000 5.000 5.000 10.000 25.000 5.000 2386 2443 2461 2465 2468 2507 2532 2556 2631 2631 2681 2692 2784 2814 °822 2867 2870 2928 2956 2966 2966 2974 2985 2994 3033 3037 3051 3086 3120 3121 3188 3258 5272 3302 3341 3357 3370 3379 3394 3423 3443 3451 3488 3553 • e vojne škode | vojne škode mi 333 10.000 3601 189 1 10.000 izžrebani tile 1112 256 5.000 3619 758 5.000 1176 790 5.000 3626 129 5.000 ; štev Din 1231 579 5.000 3634 683 5.000 ! olCV 1247. 287 5.000 3641 250 50.000 ! 931 25 .(XX) 1232 375 5.000 3654 438 10.000 724 10.000 1260 435 5.000 3780 136 10.000 543 5.000 1301 307 5.000 3799 610 5.000 475 5.000 1327 809 5.000 3800 (57 5.000 895 10.000 1387 829 50.000 3817 45 10.000 . 837 5.000 1390 29^ 5.000 3839 201 10.000 . 325 5.(XX) 1403 499 10.000 3862 905 10.000 • 699 5.000 1419 605 10.000 3898 34 5.000 1 274 10.000 1484 248 5.000 3899 347 5.000 1 636 10.000 1497 382 5.000 3938 960 5.000 , 563 5.000 1513 821 5.000 3973 25 10.000 847 50.000 1541 587 100.000 3991 401 10.000 , 174 5.000 1545 662 10.000 4030 927 5.000 : 247 5.000 1564 671 10.000 4090 90 5.000 j 973 10.000 1623 794 5.000 4097 982 5.000 754 5.000 1638 422 5.000 4126 897 10.000 42 10.000 1642 803 10 000 4245 182 5.000 ! 21 5.000 1645 468 5.000 4251 819 5.000 : 804 10.000 1681 937 10.000 ■1269 976 5.000 j 867 10.000 1691 352 5.000 4289 31 10.000 ! 970 , 10.000 1764 632 5.000 4305 163 10.000 i 232 5.000 1775 125 10.000 4330 70 5.000 '1 15 5.000 1777 359 25.000 4419 775 25.000 ! 529 5.000 1789 803 5.000 4429 473 10.000 ; 104 5.000 1830 342 5.000 4435 91 100.000 ! 761 10.000 1840 717 5.000 4436 602 5.000 802 25.000 1851 424 50.000 -1463 689 10.000 I 1000 5.000 1964 613 5.000 4467 887 25.000 i 308 5.000 1993 929 10.000 4468 --■39 25.000 852 5.000 1999 816 25.000 4475 65 5.000 ; 276 5.000 2003 590 5.000 4481 547 50.000 : 744 10.000 2046 730 50.000 4485 922 25.000 ! 227 10.000 2051 788 5.000 4503 553 25.000 i 418 25.000 2055 864 100.000 4530 37 50.000 503 5.000 2083 148 10.000 4556 188 100.000 790 50.000 2094 583 5.000 4576 659 5.000 : 876 5.000 210? 407 25.000 4609 121 250.000 364 10.000 2118 80 10.000 4784 490 50.000 255 10.000 2200 972 5.000 4807 621 250.000 100 5.000 2251 480 25.000 4825 358 5.000 535 10.000 2274 286 5.000 4846 213 10.000 778 500.000 2344 104 25.000 4872 573 25.000 242 10.000 2374 596 5.000 4910 766 25.000 191 5.000 2375 293 5.000 4924 525 100.000 Konkurz je razglašen o imovini Bizjak Jožice, bivše trgovke v Ljubljani, Bohoričeva ul. 13, prvi zbor upnikov 25. febr., oglasiti se je do 18. marca 1933, ugotovitveni narok 24. marca, nadalje o imovini Fingušt Janeza, posestnika v Zgornji Gorici št. 15, roki: 27. febr., 18. in 20. marca 1932 in končno o imovini Novak Frančiške, trgovke v Brežicah, roki: 4. marca, 21. marca in 31. marca. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Hočevarja Ivana in Antonije, posestnikov in gostilničarjev v Zagorju ob Savi, narok za sklepanje poravnave 31. marca, oglasiti se je do 25. marca. Potrjene poravnave: Sicherl Engelbert, trg. v Sp. Polskavi Sima Karol, trg. v Peklu pri Polj-čanah, Vrhunc Jože, posestnik in lastnik hotela Astoria na Bledu, Grad. Strokovne nadaljevalne šole v naši banovini, ki spadajo pod oddelek za trgovino, obrt tn indu-srfijo banske uprave v Ljubljani so imele v proračunskem letu 1930-31 8.500 učencev, razdeljenih na 98 šol. Ugotovljena proračunska svota za vse te šole je znašala 1.8 milj., banovinski krediti za podpore itd. 1.08 milj, Din. Naslednje leto 1931-32 je število šol naraslo na 104 s 8.100 učenci s proračunom 2.25 milj. Din in banovinskimi krediti v znesku 0.83 milj. Din. Leta 1932-33 je bilo v 96 šolah 6.538 učencev s proračimom 2.16 milj. Din in banovinskimi krediti 0.58 milj. Din. Prodaja. Dne 23. februarja t. 1. se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani (skladišče »A«) prodaja raznega blaga (posoda, galanterija, sodi, igralne karte, sladkor, izdelki iz.kavčuka, saharin, polusvilene tkanine itd.). Borza Dne 22. februarja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu je ostal ne-izpremenjen le tečaj Curiha, nadalje se je učvrstil le Amsterdam dočim so bili vsi drugi tečaji nižji kot včeraj. Promet je bil na ljubljanski borzi običajen, dočim na zagrebški borzi Narodna banka ni iala običajne količine deviz, ker tudi denarni zavodi niso dali potrebne kvote. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notiral 9,05—9.30, na zagrebški pa 9.25 denar brez ponudbe. Grški boni so na zagrebški borzi 37 blago brez povpraševanja. Ljubljana. Amsterdam 2299.85—2311.21, Berlin 1358.47—1369.27, Bruselj 798.57—802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 194.47—196.07, Newyork 5666.59—5694.85, Pariz 224.43—225.55, Praga 169.01 do 169.87, Trst 290.57—292.97. Curih. Pariz 20.2475, London 17.53, Newyork 513.—, Bruselj 72.05, Milan 26.24, Madrid 42.55, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Dunaj 72.20 (59.25), Stockholm 93.—, Oslo 89.85, Kopenhagen 78.20, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.70, Atene 2.92, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.08, Vrednostni papirji Na tržišču državnih papirjev je zavladala stal-nejša tendenca in se tečaji niso dosti izpremenili. Promet pa je ostal znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom., 7% inv. pos. 50.000, agrarji 50.000, 8% Bler. 1000 dol. in 7% Bler. 2.000 dol. Med delnicami je bila zaključena osješka sladkorna tovarna po 150 (50 kom.). Ljubljana. 7% inv. pos. 44—45, vojna škoda 197—200, 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler. pos. 36 do 37, Trboveljska 145—150. Zagreb, Drž. papirji: 7% inv. pos. 44.50 do 45 (45), agrarji 23—23.50 (23), vojna škoda 197 do 200 (197), 2. 197—200, 3. 194—198, 4, 190—197, 5. 197 bi., 6% begi. obv. 3050—32, 8% Bler. pos. 39—40 (39), 7% Bler. pos. 36.50—37 (36.75), 7% pos. DMB 41.50 den, — Delnice: Narodna banka 3,750 den., Priv. agr. banka 224—225 (223, 224). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—30, Šečerana Oejek 147.50—160 (150), Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 145 den., Ragusea 110 bi. Belgrad. Priv. agr. banka 223—225 (224, 223), 7% inv. pos. 44 den. (44), agrarji 24 den., vojna škoda 197.50—198.25 (198), 2. 197—198 (197.50), 4. 196 bi., 6% begi, obv. 31.50—31.75 (32, 31.75), 7% pos. DHB 41.50—42.50 (42). Dunaj. Don, sav. jadr. 64.85, Alpine 12.15, Trboveljska 17.05. Žitni trg Pšenica je nadalje čvrsta, ker je trg brez posla. Kupčija je slaba ker je tudi povpraševanja malo, saj je konzum pšenice majhen, ker se kupuje več koruze, ki v ceni naravno bolj konvenira. Cene so ostale neizpremenjene tako pri nas kot v Vojvodini. Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet 42 vagonov. Budimpešta, Tendenca slaba. Promet srednji. PSenica: marec 14.12—14.22, zaklj. 14.15—16, maj 14.06—14.12, zaklj. 14.01—14.02. Rž: marec 7.10 do 7.17, zaklj. 7.10—7.11, maj 7.53—7.67, zaklj. 7.60 do 7.62. Koruza: maj 7.35—7.37, zaklj. 7.36—7.38, julij 7.75—7.78, zaklj. 71.71—7.73. Metlika »JUTRO« in »SLOVENSKI NAROD« V ROJU Kdo bi si mislil! Kakor lev se je pognal »Narod« na lov. Na tem svojem lovskem pohodu je pa pozabil, da ima z njim isto lovišče njegovo dete »Jutro«. Tako sta se očo in sin zapletla v medsebojni boj. Kes se je posrečilo »Narodu«, da je v Metliki nekaj pridobil, toda to gre na račun »Jutra«, katerega pride vedno manj in manj. Pa tudi »Narod«: ne lovi več tako inladeniško, kot jc začel. Kosti in udje so mu pač stari in jih nc morejo pomladiti nili injekcije niti drugo medicine. Zato »Narodu« ii- ujeta« divjačina uhaja in če tudi ^kaže zobec, nni to nič pomagati ne more. Zato se »Slovenski Narod« tudi nekoliko plaši pred metliškim misijonom, ker se boji, da bi kak njegov čitatelj nekoliko bolj kritično pogledal pori njegovo sito in rešeto. ("'o hoče Slov. Narod« »zalagati« gospodinje z brezplačnim papirjem, bo imel vedno dosti odjemalcev in bo imel »za kaj« plačevati svojega raz-našalca. Ce pa računa na plačajoče naročnike, pa naj bo kar brez skrbi, da jih bo lahko na prste preštel, preden se bo dan toliko poteguil, da bo njegov vlak v Metliki še podnevi. »Belcibuba« ven is Metlike! To je nek tak »hudič«, ki je hujši od pokojnega .'kleribalnega zmaja«. Za samo pohujšanje jc in sam nemir dela. Rogove in kremplje pa zna lako skrivati, da jih niti videti ni. Kaj šele, da bi ga kdo mogel zanje pograbiti. Pa se vendar zdi, da se je to pol ujeli Zato pa je treba kar krepko zgrabiti, morda je pa sedajle tisti zaželjeni trenutek, od nekaterih tako težke in hrepeneče pričakovani... Samo: Bog ve, če bo kaj! Ker jo premalo črn, je treba sedaj na moč hittfli Hfl bn Hnvnli (>5mirnn nn nai im In »šmirajo«. Pazijo pa naj, da ne bodo s tem še bolj ošmirali sami sebe. Tatovi na delu. Preteklo nedeljo zvečer so neznani prijatelji dobre kapljico poskušali, kako bi si ga zastonj naložili v svoje »brente«. Takole ob 9 zvečer so potrkali na več vrat vinskih hramov v Berčicah pri Metliki. Njihovo negosloljubiio trkanje je odprlo šiloma več vral, a nazadnje jo prišlo ludi do človeških ušes. Njihovo razbijanje je zaslišal Slančev hlapec, ki se jc za nočne nepoklicane goste pozanimal. Ti so ravno tedaj poskušali vdreti v zidanico SlanČevega očeta. Ko so opazili pretečo nevarnost, eo jo urno ubrali. Orožnikom, ki so na vseh koncih in krajih posebno zaposleni, se šc ni posrečilo izsledili vlomilcev. Pragersko Ognjer.a lavina je pridrvela z Gornje Polskave na Spodnjo Polskavo ler se končno zarila v prostrano močvirje v bližini naše železniške postaje. V lanski spomladi so številni požari topili ostanke snežnih žametov na vinogradnik obronkih zelenega Pohorja, ki je svoje obcestno vznožje okrasilo z. bujnim cvetjem in bogato letino prvovrstnega sadja v nekako nagrado vsem onim, ki so oskrbeli daljši oddih poštenim ljudem in primerno zasluženo upokojitev zamrežencu. Oddahnila se je tudi Spodnja Polskava vsaj začasno in rešila strahu tudi nas Pragerčane, ko so zagorele stra-ne plamenice ter naznanjale pri naših sosedih hudo nesrečo, kakor bi treščila lokomotiva tovornega vlaka v drvečo lokomotivo brzovlaka. Vznemirjenost se je polegla, ker požarov več ni, radovednost se ic pa splošno vseh nas polastila, kaj bo ugotovila ta ognjena obravnava? Prager.ski smučarji bi radi imeli novo debelejšo snežno odejo, nr 'elitno si pa nove strešne kurjave, ki bi nam opalila še morda nustnp krančire. Afera Jugosteyr Prejeli smo: »Zanimiva obravnava proti uradnikom ljubi jamske podružnice »Steyr-vverke«. Država oškodovana za 1 milijon 870.000 dinarjev.« Po tem nasdovom je prinesel »Slovenski Narod« dne 4. januarja t. j. poročilo, kako je vršila tvrdka Jugostcyr carinske manipulacije na škodo državne blagajne. Nato je 11. januarja priobčil isti list izjavo — oziroma »ispravak« g. dr. Formatscheka, sedanjega prokurista Jugo-Steyra in avstrijskega državljana. Ker je gori imenovani gospod omenil moje kne in ker so njegova izvajanja netočna in deloma neresnična, Vas vljudno prosim, da objavite v Vašem cenj. listu moj odgovor g. dr. Formatscheku. Najprej hočem pobiti navedbe g. dr. Fo-matseheka, češ, da so JugosL Steyr tovarne popolnoma domače podjetje. Od kedaj pa? Kakor meni, tako je tudi vsem ostalim bivšim uradnikom podjetja dobro znano, da se ni niti ena poteza izvršila brez vednosti dunajske centrale. Zakaj, če je to v resnici domače jiodjetje, prihajajo edino gospodje z Dunaja, do od časa do časa pregleda vajo vse poslovne knjige »Jugosl. Steyr tovarn«? Menda vendar ne zato. ker nimamo v Jugoslaviji nobenega strokovnjaku za lenjigovdstvo? Saj bo g. dr. Formatscliku tudi znano, du so v trgovskem registru še sedaj vpisani kot poslovodje firme gg. ing. Gotzl, dr. Pfeffer in Richard Ryznar — vsi avstrijski državljani in direktorji Steyr-Werke A. G. Wien. Zato je razumljivo, da je avgusta 1932, torej v času ko je bil že g. dr. Formatschek na vodstvu Jugo-Steyra v Ljubljani, neki bivši uradnik firme in naš državljan sprejel odpustnico, pisano v nemškem jeziku in na blanketu Jugosl. Steyr tovarn v Ljubljani, a podpisano na Dunaju od gg. Gdtzla in Ilyznarja. Upam, da je g. dr. Formatscheku znano, da jc g. Gotzl generalni ravnatelj, g. Ryznar pa ravnatelj Steyr-Werkc A. G. Wien. Ali treba še kakšnega dokaza, kdo upravlja tukajšnjo podružnico in kdo je odpuščal uradnike, odnosno sankcijoniral predloge tukajšnjega vodstva? Obenem je to tudi najboljši dokaz resnice, da se je korespondenca Jugo-Steyra vršila v nemškem in ne v našem jeziku, kakor to g. dr. Formatschek v svojem [»pravku trdi — še zastopnik firme je pri razpravi na sodišču trdil, da je Jugo-Steyr in Steyr-Werke le eno telo z dvema žepoma. Resnica je, da je neka uradnica pisala pismo svoji prijateljici v Zagreb, v katerem je povedala, da so pri firmi silno prestrašeni, ker se vrši carinska preiskava radi nerodnosti v delovanju tvrdke in da ona ve, čeprav vsi uradniki ščitijo firmo, da je še vedno carinskim organom ostalo toliko koinpriinitirajočega materijala v upogled, da bo firma občutno kaznovana, mogoče celo toliko, da bo morala ustaviti obrat. — Resnica je tudi, du so carinski organi na podlagi tega od policijc prijetega pisma zahtevali skrite fakture iz leta 1929, katere kopije ..o dobili kasneje z Dunaja, čeprav so te fakture malo časa pred preiskavo bile pri firmi v Ljubljani. Ravno tako drži trditev, da je firma zahtevala že leta 1929 carinske fakture, z. znižanimi zneski 40—60% zaradi manjšega plačila carinskih dajatev. — G. dr. Forinatscliek trdi, da tega ni delal uoben uradnik, a v istem stavku priznava, da je to delal le neki pro-kurist, baje gre za vsOto 72.000 dinarjev. — Torej je le nekaj resnice, ki jo tudi g. dr. Formatschek priznava, čeprav je njegov popravek dosledno zanikanje vseli navedenih faktov. Trditev, da je firma tega prokurista odpustila iz službe, češ, da je to delal na svojo roko, tudi ne drži, ker g. dr. Forinatscliek v isti sapi dostavlja, da jc dotični gospod odpuščen radi nekega drugega greha in sicer nc proti državi, ampak le proti firmi. — Tudi kazenska prijava in navedeni 2 priznanji, ki jih je pod težo okol-nosti tudi g. dr. Formatschek v svojem popravku le moral navesti, izhajajo iz golegu takta, da jih jo carinska komisija ugotovila na licu mesta, pa jih je bilo sploh nemogoče tajiti, in je firma prijavila tega uradnika oblastem šele, ko je bil žc v Avstriji in že dolgo ne več uradnik tovarne. Res jc, da so obtoženi uradniki bili oproščeni obtožbe, češ, da so potvarjali podpise na fakturah. Vendar je tudi res, da so te fakture vendar lc bile fakture It. Jugo-Steyra, pa jih ui mogel podpisovati »11 c k <1 o« — mogoče i/ Afrike — temveč jc gotovo odgovorna finim, katera jih je predlagala na carinjenje, v konkretnem slučaju torej Jugo-Steyr. Slovenski Narod od 7. VI. 1930 jc priobčil pod naslovom »Prvo kolo \Vuffc11rad , ! .. — . .. , v kateri sc v ostalem na- vaja: »Na [jovabiio direktorju g. Hermana barona \Vodnianskega 60 si gostje ogledali vse najmodernejše delavnice, kjer so jim obrato-vod'.jc in drugi uradniki podjetja pokazali in razložili, kako nastane na poti skozi najrazličnejše stroje v najkrajšem času kolo Waffenradjctjc . "■' Rcsnica jo. da je to kolo bilo popolnoma izdelano v Stcyr-Wcrke v Avstriji, in celo preiz-kovalni carinski uradnik jc ugotovil, du jc !'iln izstavljena carinska faktura dotičnega kolesa na nižji znesek kakor originalna. Ali je šc potreben uadaljni komentar? Iz vsega gori navedenega jo jasno, da jc ispruvku« g. <1 r. Formatschka v Slov. Narodu le zavijanje dejstev. Sem nn razpolago g. dr. Formatscliku. da 11111 tudi pred sodiščem \sc tukaj navedeno dokažem. — Janko Bcdrač. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek 0I1 20. uri. Četrtek. 23 febr. »SLAVA IN NJENI MEšF- TAllJl«. Red C. Petek, 24. febr.: Ob 17: PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRIUANTIN. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota. 25. 1'ebr.: DOPUST NA FRANCOSKEM. — Izven. Globoko znižane cene. OPERA Začetek oh 20. uri. Četrtek. 23. febr.: Zaprto. (Generalka). Petek, 24. febr.: BLEJSKI ZVON, opereta. Premi-jera. Izven. Sobota, 25. febr.: FAUST. Gostuje g. Baklanov. — T*v«n Povsoct ste izložegi nevarnostem infeBČ cije od gripe. Vzrocfj nike gripe, nahoda in angine gotovo uničujejo in Vas varu^ jejo tako od bolezni (panflavin g PAST I L LEN Prlporolnjejo tn pred' plsujefo ih zdravniki pu celem svetu. Uobivaju tt p vsaki lekarni. Šport MEDKLUBSKE KOMBINIRANE TEKME IN OTVORITEV SKAKALNICE V LESCAH. Sobota, 25. februarja. Ob pol 16 tek na 18 km. Start in cilj v Lescah. Nedelja, 26. februarja. Ob pol 10 blagoslovitev nove skakalnice; ob 10 medklubsko skakanje; ob 15 propagandno skakanje. Ocenjevalo se bo zase tek, skoke in kombinacija. Prijave na predpisani prijavnici, s prijav-nino 5 Din, je poslati najkasneje do sobote 25. t. m. do 12 na Športni klub Lesce. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Vodstvo tekme je v rokah SK Lesce. Žrebanje za tek in razglas proge se bo vršilo v soboto 25. februarja ob 14, za skoke v nedeljo 26. februarja ob 9 v gostilni Olip. Prvi trije plasirani prejmejo častna darila, drugi in tretji pri-znanice. V slučaju vremenskih neprilik bo tekmovanj« I pravočasno odpovedano v dnevnem časopisju. Za tekmovalce bo ma željo in pravočasno pri javo poskrbljena oskrba s prenočnino po zmernih cenah. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja na ta način, da velja pri odhodu kupljena karta za brezplačen povratek na podlagi potrdila udeležbe. Novega snega je zapadlo 40 cm in je skakil-nica za trening, pripravljena in prosta do sob%te dopoldne. , IZREDNI OBČNI ZBOR S. K, ILIRIJE Na prejšnjem izrednem občnem zboru izne-šeni predlog fuzije z ASK Primorje je imel radi odstopa klubovega predsedstva za posledice demi-sijo celokupnega odbora in je bila naloga drugega izrednega zbora dne 15. t. m. izbrati novo vodstvo. Zborovalcem sta bili predloženi dve listi, zmagala pa je lista predložena po bivšem klubovem tajniku g. Jerala v sledeči zasedbi: predsednik inž. Blou-dek, I. podpreds. dr, Kuhelj, II. podpreds. Pelan, I. tajnik Jerala, II. tajnik Kunstelj, I. blagajnik Medic, II. blag. Melicer, 1. gospodar Zupan, II. gosp. Kosec, arhivar Komar, odborniki dr. Berce, dr. Majcen, polk, Sokolovič, Lajovic, inž. Škof, I.e-sički, Jerman in inž. Petrič, načelstvo sekcij: nogomet stavbenik Zupan, lahkoatl. Griinfeld, plavalna arh. Schell, tenis polk, v p. Masek, sabljaška Mandeljc, težko-atl. Tone Kos, smuška Goreč, I drsalna Bloudek in ping-pong Griinfeld. V imenu ■ novega odbora je izrekel g. Jerala odstorivšemu j odboru zahvalo za njegovo delo, prav posebno za-| hvalo pa je izrekel občni zbor g. dr. Dularju za ! njegovo požrtvovalno delo tekom 5 letnega predsedovanja, gg. inž. Šu-kljetu, dr. Lapajnetu, Betettu in Baltazarju. Resolucija. Pred zaključkom je občni zbor sprejel še soglasno naslednje resolucije: Članstvo, zbrano na izrednem občnem z.boru S. K. Ilirije dne 15. februarja 1933 izjavlja, da je odklonilo nameravano fuzijo z ASK Primorjem po tehtnem premisleku in v prepričanju, da bi fuziia ne bila v interesu ne slovenskega in ne ljubljanskega športa, najma je pa naše s. k. Ilirije. Nazi-j ranje, ki se ga razširja v javnost, da je bil la naš I sklep le posledica sedanjih odnošajev našega kluba j do Prlmorja in delo agitacije nekaterih posamez-; nikov, jc popolnoma zgrešeno. Proti fuziji so na-I stopili strnjeno naši stari športniki, ki so gradili i S. K. Ilirijo in slovenski spori in ki se še danes I aktivno udejstvnjejo v organizacijah, ki nimajo . klubskega obiležja, temveč vsesplošni športni in-! teies. Naše stališče jc zastopala skoraj brezizjemno ' tudi vsa ilirska mladina, ki sc danes udejslviije i aktivno v naših vrstah. Zamisel fuzije se je s strani odbora S. K. I la— i rije zagovarjalo eduiole s čistega idealnega sta-: lišča, ki ga priznavamo tudi mi, vemdar v tem slučaju niso bili dani niti poirebni predpogoji, niti podlaga za najmanjši izgled na kakšne faklične koristi za naš šport. To je prepričanje nas, ki smo v športu živeli in delamo za njegov napredek! J Izjavljamo dalje, da je vstop v S K. Ilirijo prost vsakemu športniku, vendar brez vsakih pogojev in pridržkov in da nudimo brez ozira na preteklost roko za složno sodelovanje vsakomur, ki je voljan nesebično sodelovati za napredek slovenskega športa. Slalom tekmn. Poflzvezno slalom tekmo priredi SPD Celje v nedeljo, d,110 26. t. tn. pri Celjski koči. Pravico starta imajo verificirani člani mariborskega ZSP, izven konkurence tudi vsi tekmovalci, iz področja JZSS. Prijavnimi za prvo 10 Din, za druge 20 Din. Prijaviti sc je treba s formclno prijavnici Savinjski podružnici SPD v Celju, najpozneje pa I uro pred začetkom tekmovanju v Celjski koči. Smrt bo ob II dopoldan. Zmagovalci prejmejo diplome in dnrit« MALI OGLASI V malih oglaalh velja vaaka beseda Din 1*—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Nalmanjii znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska 3 mm visoka petllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Kuharica izvežbana, zanesljiva, želi do 15. marca mesto v graščino ali na večje posestvo ali v gostilno na deželi proti zmerni plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno« it. 1944._(a) Mlada kuharica veSča vseh gospodarskih opravil išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Poštena« št. 1961. (a) Vložne knjižice kupite ali prodaste nat-boiie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Selenburgova ulica 6 II Telefon 30-52 Idi Posojila podeljuje »Zadruga« Liubliana pp. 307. Spreime poverieni-ke. Idi Žična železnica rudnik »Marija« išče tehnično tvrdko, ki bi na rudniku montirala žično železnico. Celokupni žični materijal na mestu. Interesenti naj se radi detajlnih dogovorov obrnejo na upravo rudnika »Marija«, Cerje, Tužno pri Varaždinu. 1M8C Stanovanje trisobno, s pritiklinami, solnčno, sredi mesta, oddam z majem. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1891. (č) Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam. Valentin Vodnikova 15, Moste. (č) Opremljeno sobo lepo, separirano takoj oddam. Naslov v upr. »SI.« pad štev. 1945. (s) Poizvedbe Pes se je našel Velik, rujave barve. Dobi se v Rošpohu štev. 192, Maribor. Posestva. Gozd 100 oralov do 50 let star se proda. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 1976. (p Stavbne parcele krasne, pri kolodvoru v Devica Marija v Polju — prodam za vloge in knjižice denarnih zavodov. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova 1. (p) Kupimo Ia bukovino rezano, parjeno in ne-parjeno, kupim po dobrih cenah. »Bukovina«, hotel Kajfež, Ljubljana. (k) Vsakovrstno dam Do naiviSiih cenah ČERNE. luveln Liubliana. Wollov« ulica It X Na javni dražbi v Mariboru, Dvorakova 1 se proda 23. febr. ob 9 tovorni auto, več zabojev ženskih klobukov, prodajalna miza itd. Ob 16 v Strossmajerjevi 5 —- glasbeni instrument Phonola. Naprodaj brek, kočija, dve spalnici, češnjeva 4800 Din, brsto-va 4600 Din, bukove suhe deske 20—120 mm, 30 m", po 290 Din. — Ljubljana, Prule 8. (1) Joughurt sladka smetana, stolčena, razni sir, čajno maslo — najbolje in najceneje v Mlekarni, Dunajska 17 (1 Krojaška delavnica dobro vpeljana, s sigurno eksitenco, brez konkurence, na otoku Hvaru, se zaradi odpotovania ceno proda Naslov v upravi »Slovenca« štev 1900. Znamka za odgovor. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri natugodnete m natcenete tvrdka Kari Prelog. Liubliana Židovska ulica b Stan trg II) Črne suknje naiboli&i nakup Anton Presker Sv Petra c 14 Liubliana III Prodam več suhih mešanih drv in butar - Burkelica Ivan, Zadobrova, Dev. Mar. v Polju (1) 115 Din t m' žaganih bukovih drv prvovrstnih franku hiSa nudi Velepič Sv Jerneia cesta 25 Telefon 27-08 It ■■■■■■■■■■■■ Sta erslte mošanč ke stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI Več vrat in oken poceni naprodaj. Naslov pove upr. »Slov,« pod štev. 10. (1) Sena večjo množino, sladkega in polsladkega, za konje proda Avgust Kinel, Sv. Jurij ob j. ž. (1) Ako ste prehlajeni Vas pozdravlja lipov čaj s priznano dobrim, res pristnim domačim žganjem in medom v par dneh. Za kakovost iamči F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) Obrt Oves »ntoonuo kopiff oairpnrlf on fvrdk A VOLK LJUBLJANA Velet rffo««na v liiom Heslieva cesta ii ("llttjte in širit** ovenm«! EDINO W\ a to anamko Je Ji( 4 PRAVI ©7\T/ / u^JiiJi A m. «- »kirvjjt^K^ PRIJATELJ GOSPODINJE M prtitedi iu kuriva do..........M V. pospeši kuhanje m . . poveča toploto a . . Zatopitmi JRLttDVOit, IJliHI JANA Sv. Petri cesta 2 Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac kraj tržnice. Dijaki Novo! Mladeniči Ni kmalo i ovesti. ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Luč z $yora spisal Fr VVeiser D J.poslovenil Jože Jagodic Cena broširani Din 15—. polplatno vezani Din 22'- Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ii »BOGOLJUB \lnri lansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — ie dovršiI 30 leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! .Vaša družben» dolžnost /e, da osi naročimo in čitamo družbeno glasilo >BOGOLJU B* Družinski očetje in matere! (Jskrbite si n »BOGOLJU!i*-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! Odprite orata »BOGOI.JU B*-u. saj je »BOGOLJUB* najlepši cerkoeni list ki prinaša o nsaki številki celo orsto izbranih in krasno izdelanih slik o bakrotisku Cena Din 20'— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! \abiraici in nabiralke nooih naročnikov dobi lepe nagrade - Povejte lo osem kjer »BOGOLJUB*'« še nima/o — Naroča se o lugosiovanski tiskarni v Liublram ali pa pri vodstvu Mariiine družbe. Važno! Času primerno! Važno! Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile lemliemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih l ubljanskih denarnih zavodov A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA GLUHOST Šumenje v ušesih, slab sluh in vsi drugi nedostatki ušes ee odstranjalo naglo, brez bolečin, brez zdravil, brez zgubljania časa a pomočjo nove metode po/ačanja sluha z aparati na podlagi me-hanoterapije (Institut de Prothese Auriculaire de Parls) po pariškem profesorju Dr. /oseph. Mnogoštevilne uporabe te metode potrjujejo, da >e onim, U al jih osvoje, definitivno vrača RADOST SLUHA Gluhi, ki žele. da se jim povrne altih, in vai onf, ki žele preprečiti nadaltnje slabljenje sluha, naj nikar ne odlašajo, marveč po' skusijo to metodo, ki je prejela najvišje odlikovanje Izlato kolajno) na medicinskih in kirurških razstavah in katere uspeh potrjujejo vsak dan nova spričevala. Zaloga za Jugoslavijo: Lekarna Antonijevii, Beograd. Demonstracije in strokovno uporabo aparata bo izvajal Francoz-specialist od 9 dopoldne do 6 zvečer in sicer: v M A RIBORU. „Hotel Meran" (23. februarja) v VARAZDINU, Motel Novak« (24. februarja) v L/UBL/AN/, „Hotel Slon- (25. in 20. februarja ti.) v ZAGREBU „Hotel Palače" (27. in 28. februarja) v KARLOVCU, „Hotel Korana" (1 marca) v BIELOVARU. „Hotel Zvezda" (2. marca) v S/SKU. „Hotel Vel. Kaptol" (3. marca) v BRODU „Hotei Central" (4. marca) v OS/EKU, „Hotel Grand" (5. in 6. marca) t Nenadoma nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, tast in svak, gospod IVAN LONČAR laborant danes, dne 22. februarja 1933. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 23 febr. ob 4 pop. od doma žalosti, Stari trg 11, na pokopališče k Sv. Kriiu, V Ljubljani, dne 22. februarja 1933. Ana Lončar, soproga; Mara por. Pipan, Aneta por. Repše, Ivan, Angela por. Presker, Milica, otroci; Ivan Pipan, Alojzij Repše, Anton Presker, zetje, in ostalo sorodstvo. Lekarna Trnkoczy naznanja tužno vest, da je njen zvesti dolgoletni laborant, gospod Ivan dne 22. t. m. umrl. — Vzornemu uslužbencu bodi ohranjen časten spomin. Lekarna Trnkoczy. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki sva jih prejeli ob težki izgubi najine ljubljene sestre, gospodične LIDIJE JUGOV1CEVE uradnice Poštne hranilnice kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžni čč. duhovščini, ravnateljstvu in uradništvu Poštne hranilnice, pevcem za lepe žalo-stinke, g. Porekarju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 22. februarja 1933. ŽALUJOČI SESTRI. -i i a. c r" -I n i o. JO. = •/] H " X-N 5. B Hik < » r-w N. Nog E- n o 2 u a M 2 l o " o-~ % - S j-O"« 33% I S.» a- o , . OJ -1 N. V* 7» 3o? j * 5'3 4 =.< rt rt JO 5 s- ™ n ro u e. — N S N N 3 IO o O O Ul rt o o _ N * 3oOO » 5' ® 5'D g 3 a 13 A S I 1 p v S" 2,» 5 , 3 1 S t S » " 3 _ua a. * «9 « sšrr f 2»et§-K "i? rt. S-5" o ro. o __ r"» •'jjfF a? H ; o o o Pre E" 2". B" ji g2« r> P. C. Wren: Lepi Mihael 45 »Ne bodita preveč ponosna, vidva Amerikanca, da bi jedla z Britancem,« sem jima rekel, trudeč se, da bi posnemal njun amerikanski način govorjenja. »To je pa res prava beseda o pravem času!« je menil Hank in vstala sta oba kakor en mož. »Daj mi roko, sinko,« je dejal velikan in mi ponudil največjo roko, kar sem jih bil kdaj kje videl. Prijel sem jo in pri pozdravu, ki je sledil, sem si prizadeval, da bi častno rešil to nalogo; bila je v zvezi z bolečinami, in ko sem potem prijel še žuljavo roko manjšega, ki ga je prijatelj klical ,Buddy', sem zopet podlegel v tej tekmi stiskanja rok, vendar pa mi je bilo mogoče, da sem prijem dostojno vrnil, dasi je tudi njegova roka bila krepkejša od moje. »Kje bi mogli dobiti kaj jesti?« sem vprašal. Buddy je menil, da mora biti kje tod okrog vojaška pivnica. Češ, da ni še nikoli čul, da ne bi nudili žejnemu vojaku, ki ima denar, prilike, da bi se denarja znebil. »Jaz ne morem piti prej, dokler nisem kaj jedel, prijatelj,« je rekel Hank meni. »Ako pijem tešč, postanem divji, če me kdo kaj moti, in premlatim vsakogar, ki mi pride na pot. Kadar sem pa sit, me naredi žganje le pohlevnega, da bi kar ves svet objel. Zato je vedno dobro, da prej kaj jem.« »O, v kantini se bo že dalo dobiti kaj jesti,« je menil Buddy, »tudi v tej od Boga zapuščeni krajini.« Ta hip je odpahnil neki vojak vrata in stopil v sobo. Držal je v rokah en konec dolge deske, na kateri so stale v vrsti vojaške skodele. Za njim je stopal drug vojak, ki je držal drugi konec deske, in oba sta rjula: »Juha!« To vabilo ni zgrešilo svojega učinka in Hank je nemudoma stegnil obe svoji dolgi roki, v naslednjem hipu pa je že sedel na svoji postelji, s skodelo v vsaki roki. Buddy je sledil njegovemu zgledu. Pogledal sem okrog. Zdelo se mi je, da je bilo več skodel kakor ljudi v sobi. Urno sem zagrabil dve sko-deli, preden so sestradanci, ki so bili bolj oddaljeni, tudi pridrveli zraven. Ta moja pohlepnost je neoprostljiva, vendar mi jo pa boste odpustili, Icer nisem tega storil zase. Nisem bil tačen in juha tudi ni bila videti tako zapeljiva^ da bi jo po nepotrebnem jedel. Ko sem prišel do svoje postelje, je bil Hank pravkar dokončal svojo prvo skodelo in se totil druge. »I! Zato sem vendar šel k tujski legiji.« je dejal in od ugodja zavzdihnil. Ko je dovršil drugi obrok, sem mu ponudil eno mojih skodel. Začuden me je pogledal. »Nisem lačen,« sem mu zatrdil. »Ali je to mogoče?« je vprašal neverno, vendar pa je stegnil roko. »Sem izdatno zajtrkoval pred eno uro,« sem ga poučil. »Nikdar ne jem juhe predpoldne. Tole sem vzel za vas in za gospoda ...« >Buddyja,< je dostavil mali mož in vzel drugo skodelo. Hank se je posvetil svojemu tretjemu deležu. »Vi ste angel, prijatelj,« je menil. »Ki je prišel ob pravem času,« je pritrdil Buddy, in čutil sem. da sem si pridobil dva prijatelja. Neki velik Nemec je prišel z rokama mahajoč k Hanku. »Ti ješ tri!« je vzkliknil s slabo angleško izgovar- javo. »Jaz sem pojedel le eno! Nebesa! Ti prekleti umazani tat!« »Kakopak, prijateljček,« je rekel Buddy, »samo ne bij ga sedaj, sicer bi mogel vse dati nazaj.« Nemec je preteče mahal z okorno pestjo okoli Han-kovega nosu. »Jaz ti vendar ne morem juhe dati nazaj,« je menil Hank ponižno, »to bi bilo nespodobno.« In ko je postajal razjarjeni Nemec čim dalje bolj vsiljiv, mu je položil Hank svojo močno roko na obraz, ki je bil zaripel od jeze in sunil. Nemec se je opotekel nazaj in se težko zvrnil ter gledal neskončno presenečeno. »No, prijatelj,« se je obrnil Hank proti meni, »sedaj bi pa prav lahko pil vino brez zlih posledic za kogarkoli.« Odpravili smo se torej iskat kantino. Veliko dvorišče temačne utrdbe St. Jean je bilo tačas prenapolnjeno z vojaki raznih polkov afriške armade. Ropot je bil grozanski, očitno je bilo tukaj zbirališče vojakov vseh vrst, ki so se vrnili iz Afrike ali pa so bili določeni tja. Skozi ta človeški vrtinec smo se rinili za glavnim tokom, ki se je zajezil pred mogočnimi sodi, stoječimi pred odprtimi vrati. Kmalu smo se nahajali v pivnici, kjer so prodajali narodno pijačo, dobro rdeče vino. »Tu ni dobiti kakega whiskyja za dolar po čaši,« je menil Buddy, ko smo stali pred pocinkano točajnico in videli, da so vsi pili rdeče vino, ki je bilo zelo poceni. Vino je bilo zelo dobro in vredno, da bi ga ponudil ob kakršnikoli priliki. Jaz sam nisem prijatelj steklenice ter nimam vina za sredstvo, s katerim bi se odžejal. »Vi pa nič ne pijete, tovarig,« je dejal Buddy, gledaje na moj, do polovice izpraznjeni kozarec, dočim sem biJ za vsakogar od njiju že naročil tretjo steklenico. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj: Ivan Rakove®. Urednik: Frane Kremžar.