KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino XIII. letnik Ljubljana 1965 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka M. Dolenc: Razvoj ljudske oblasti v Ljubljani v prvem desetletju po osvoboditvi — Stran 105 T. Lenarčič: Gradnja Delavskega doma v Trbovljah — Stran 122 B. M a r u š i č : »Domovina« (1867—1869) — Stran 127 B. R e i s p : Prva mirovna pogodba v slovenskem prevodu — Stran 139 J. Jenko: Istrske železnice — Stran 142 J. Koropec: Slovenjebistriški svet v XIV. in XV. stoletju — Stran 156 J. H Ö f 11 e r : Starejša gregorijanika v ljubljanskih knjižnicah in arhi- vih — Stran 164 B. Korošec: Kositrarji baročne Ljubljane — Stran 182 K. Rozman: Ljubljanski javni spomeniki — Stran 196 T. Z o rn : 8. maj 1945 v Celovcu — Stran 203 J. S o r n : Univ. prof. dr. Fran Zwitter — šestdesetletnik — Stran 206 ZGODVINSKO BRANJE: J. M a 1 : Mathilde Uhlirz, Handbuch der Geschichte Oesterreich-Un- garns, I — Stran 207 Na ovitku Delavski dom v Trbovljah (Foto Mirko Kambič) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Mlklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Jenko — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v LJubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri Narodni banki št. 503-608-85 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 800 din, posamezna številka 300 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V LJUBLJANI V PRVEM DESETLETJU PO OSVOBODITVI MATJANKO DOLENC (Nadaljeivainje) III. OBDOBJE OD DRUGEGA SPLOŠNEGA ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH (6. JUNIJ 1949) DO TRETJEGA SPLOŠNEGA ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH (9. APRIL 1952) Od prvega Splošnega zakona o ljudskih odborih so pretekla tri leta. V teh letih so se v naši državi izvršile pomembne družbeno- ekonomske spremembe. Sprejet je bil pet- letni plan industrializacije in elektrifikacije države in vse sile so bile usmerjene na nje- govo izpolnjevanje. Socialistični sektor go- spodarstva se je v teh letih silno okrepil in je imel, razen v kmetijstvu, povsod drugod popolnoma prevladujoč položaj. S tem pa je bil ustvarjen temelj za nadaljnji razvoj ljud- ske oblasti in za nadaljnjo graditev socializ- ma in socialistične demokracije. Prvi zakon o ljudskih odborih so prerasle nastale družbenoekonomske spremembe, ki so izzvale potrebo po novem zakonu. Novi zakon je bil sprejet 6. junija, stopil pa je v veljavo dne 24. junija 1949. leta. Pomen no- vega zakona je bil v tem, ker je na podlagi osemletne prakse v graditvi lokalnih orga- nov oblasti nadalje razvil in izpopolnil osnov- na načela, organizacijo in delovanje ljudskih odborov. Predvsem pa je njegov pomen v tem, ker je nadalje obdelal in utrdil načelo samoupravlj anja ljudstva. V smislu določil novega zakona ni bil Mestni ljudski odbor Ljubljane odslej le najvišji organ oblasti na svojem mestnem področju, ampak tudi edini organ oblasti. Novi zakon je namreč dosledno določil, da v lokalnih teritorialno-upravnih enotah ne mo- rejo obstajati poleg ljudskih odborov kot predstavniških organov oblasti, nobeni drugi oblastveni organi. Po uveljaivitvi novega za- kona o ljudskih odborih je torej Mestni ljud- ski odbor Ljubljane še bolj utrdil svoj sa- moupravni značaj, ki spada med osnovna na- čela organizacije lokalnih organov oblasti. Kmalu potem, ko je novi zakon stopil v veljavo, je Mestni ljudski odbor prilagodil svojo organizacijo in delovanje v smislu no- vot, ki jih je uzakonil novi zakon. Od 25. oktobra 1949. je imel Izvršilni odbor v svo- jem sestavu 22 organizacijskih enot: tajni- štvo, upravo za personalno službo, kontrolno komisijo, plansko komisijo, komisijo za fiz- kulturo in izvenarmijsko vzgojo ter ITpover- jeništev in sicer: poverjeništvo za notranje zadeve, poverjeništvo za delo, poverjeništvo za finance, poverjeništvo za industrijo in. obrt, poverjeništvo za kmetijstvo in gozdar- stvo, poverjeništvo za komunalno gospodar- jenje, poverjeništvo za stanovanjske zadeve, poverjeništvo za gradnje, poverjeništvo za lokalni promet, poverjeništvo za gostinstvo in turizem, poverjeništvo za trgovino in pre- skrbo, poverjeništvo za državne nabave, po- verjeništvo za živilsko proizvodnjo, poverje- ništvo za šolstvo, poverjeništvo za kulturo in umetnost, poverjeništvo za ljudsko zdravje in poverjeništvo za socialno skrbstvo. Pozneje, junija 1950. leta je Izvršilni odbor izločil obrt iz poverjeništva za industrijo in ustanovil samostojno poverjeništvo za obrt. Poverjeništvo za industrijo je odslej vodilo izključno mestna industrijska podjetja, po- verjeništvo za obrt pa je posvetilo posebno pozornost razvoju obrtništva v Ljubljani. Važna izprememba v letu 1949. je bila ukini- tev bivšega oddelka za notranje zadeve in na mesto njega ustanovitev poverjeništva za notranje zadeve, ki je prešlo v sestav Mest- nega ljudskega odbora. Novo poverjeništvo je odslej vodil poverjenik, ki je bil član Iz- vršilnega odbora. Njegov položaj se je raz- likoval od ostalih poverjenikov po tem, da ga je imenoval Izvršilni odbor v sporazumu s takratnim republiškim ministrom za no- tranje zadeve. Poverjenik za notranje zadeve je odgovarjal Izvršilnemu odboru in ministru za notranje zadeve. Tovariš Kardelj je v svo- jem ekspoizeju v Ljudski skupščini ob priliki sprejetja novega zakona o ljudskih odborih označil politično važnost omenjene spremem- be takole: »Vključitev resora notranjih zadev pod vodstvo ljudskega odbora je nedvomno važen korak dalje v poglabljanju demokra- tizma v sistemu ljudske oblasti. To je posle- dica politične utrditve ljudskih odborov kot organov države delovnega ljudstva.« Socialistična demokracija je zahtevala ved- no večje sodelovanje ljudstva pri izvrševanju oblasti. Pokazalo se je, da je uspešna graditev socializma mogoča le ob najširšem zavest- nem sodelovanju, pobudi in naporih vseh delovnih ljudi. Z dvigajoče se politično za- vestjo ljudstva je bila podana podlaga tudi za tesnejše in najrazličnejše oblike vključe- vanja delovnih množic v delo ljudske oblasti. Kot ena izmed najstarejših oblik sodelova- nja ljudstva pri izvrševanju oblasti so bili zbori volivcev. V prvih povojnih letih so bili zbori volivcev edina posebna organizi- 105 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rana oblika neposrednega udejstvovanja de- lovnih ljudi pri izvrševanju oblasti. Pozneje pa so oblike sodelovanja ljudstva zavzemale vedno širši obseg. V 1949. letu in naslednjih letih zasledimo v Ljubljani različne svete, ki so se ustanavljali po terenih in ki so sode- lovali z Mestnim in rajonskimi ljudskimi od- bori ter jim pomagali pri izvrševanju dnevnih nalog. Kljub temu, da velika večina teh sve- tov ni bila sestavljena v smislu določil zako- na o ljudskih odborih niti poznejšega repu- bliškega zakona o svetih državljanov, so vendar v tistem obdobju in za takratno stop- njo izgradnje naše lokalne uprave predstav- ljali važne organe množičnega sodelovanja ljubljanskih prebivalcev pri poslovanju naše lokalne uprave. Ti sveti so se razlikovali med seboj. Neka- j teri so bili pravzaprav samo tehnični organi poverjenikov in so izvrševali njihove di- rektive na terenu, drugi pa so sodelovali tudi s svojimi predlogi in nasveti in so imeli \ posvetovalni značaj. Nobeden od teh svetov ; pa ni imel pravice odločanja, čeprav so si ; nekateri sveti pridobili tako močan vpHv na , terenu, da so stremeli za tem, da se jim pri- : zna tudi ta pravica, i Spomladi 1949. leta so bili ustanovljeni | sveti stanovalcev (hišni aktivi). Usta- j novljeni so bili z odloki rajonskih ljudskih-; odborov. Ti sveti so bili v pomoč mestnim in rajonskim stanovanjskim organom pri uprav- ljanju stanovanjskih zgradb in so izvajali družbeno kontrolo v stanovanjskih zadevah, i Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljana v novembru 1949. leta 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ustanovljeni so bili v zgradbah z več kot dvema stanovanjema. Svet stanovalcev je bil kolektiven organ, ki so ga volili vsi polnolet- ni stanovalci v zgradbah na zboru stanoval- cev. Ti sveti so s predlogi in nasveti poma- gali upravnim organom in hišnim lastnikom pri upravljanju stanovanjskih zgradb. Poleg tega so po nalogu stanovanjskih organov zbirali potrebne podatke o stanovanjskih zgradbah in o prostorih v njih. Sveti so se s svojimi predlogi obračali ne- posredno na stanovanjske organe I. stopnje (poverjeništva za stanovanjske zadeve pri MLO), ki so bili dolžni predloženo zadevo obravnavati in o njej odločiti. Te svete lahko smatramo kot nekakšne predhodnike današ- njih hišnih svetov. Čeprav so bili osnovani z odloki rajonskih ljudskih odborov in so imeli torej zakonsko podlago, pa se v takratnem času niso uveljavili. Nekaj drugega so bili stanovanjski sveti, ki so bili izvoljeni na sestankih te- renskih organizacij Osvobodilne fronte. Ti sveti so si na terenu pridobili veük vpliv. Ugotavljali so prazne stanovanjske prostore, vršili so različne poizvedbe o stanovanjih in so dajali poverjeništvom za stanovanjske za- deve konkretne predloge za rešitev posamez- nih primerov. Prosilci za stanovanja so vla- gali prošnje neposredno pri teh svetih. Uve- ljavljanje teh svetov je bilo tako močno, da so celo stremeli za tem, da se jim prizna oblastven značaj s pravico odločanja v vseh stanovanjskih vprašanjih. Pri nekaterih od teh svetov so se pokazale tudi zelo močne lokalne partikularistične tendence. Nekateri od njih enostavno niso dopuščaili naselitve stanovalcev z drugih terenov na njihov teren. S tem so seveda ovirali enotno stanovanjsko politiko. Kljub tem negativnim pojavom pa ne moremo oporekati, da so ti sveti nudili poverjeništvom za stanovanjske zadeve pre- cejšnjo pomoč in da so zaradi dobrega pozna- vanja razmer na terenu marsikdaj rešili stai- novanjski problem, ki bi ga samo poverjeni- štvo rešilo težje in počasneje. V jeseni 1950. leta so bili izvoljeni prvi sveti potrošnikov. Te svete so volili potrošniki po terenih za posamezne trgovine, pekarije, mesarije itd. Njihova naloga je bila kontrolirati poslovanje trgovskih obratov in z nasveti in predlogi pomagati k zboljšanju poslovanja. Sveti potrošnikov so se posebno zavzemali za kulturnejši odnos trgovskega osebja nasproti potrošnikom. V dobi racioni- rane preskrbe in administrativnega razdelje- vanja blaga na živilske nakaznice so sveti potrošnikov marsikje lahko pomagali k od- pravi raznih nepravilnosti pri posameznih trgovskih poslovalnicah. Socialnozdravstveni sveti so pomagali na terenu reševati vprašanja so- cialnega skrbstva in zdravstva. Prosilci za podpore so prošnje prinašali tem svetom, ki so o njih razpravljali in dajali svoja mišlje- nja in predloge poverjeništvom za socialno skrbstvo. Ti sveti so dajali tudi svoje pred- loge za sprejem otrok v kolonije in domove. Državnim lokalnim organom so signalizirali vse probleme socialnozdravstvenega značaja, ki so jih zasledili pri svojem delu na terenu in so jim dajali svoje predloge za rešitev. Ti sveti so pokazali veliko aktivnost in so de- jansko veliko pomagali Mestnemu ljudskemu odboru pri reševanju socialnozdravstvenih problemov na terenu. Šolski sveti so se ustanavljali v letu 1950 in 1951 na osnovnih in srednjih šolah. Ti sveti so imeli v začetku izrazito nalogo, da pomagajo upravam šol pri reševanju ma- terialnih težkoč, v katerih so bile v tistih letih skoraj vse naše šole. Ti sveti, ki so se najprej pečali z gospodarskimi vprašanji, so pozneje sodelovali tudi pri reševanju vzgoj- nih problemov. V mnogih svetih so se raz- vile tri sekcije: za pedagoško vzgojno pro- blematiko, za socialnozdravstveno problema- tiko in za materialna vprašanja. Kakor vidi- mo, so ti sveti krepko posegali v celotno šolsko problematiko v svojem šolskem oko- lišu. Kot posebna oblika množične kontrole je v tedanjem času odigrala važno vlogo ljud- ska inšpekcija. Ljudska inšpekcija je bila organ Fronte oziroma pomožni organ Kontrolne komisije. Sestavljena je bila iz skupin ljudskih inšpektorjev, ki so jih volili delovni ljudje na množičnih sestankih teren- skih organizacij OF in na sestankih sindi- kalnih podružnic. Ljudska inšpekcija je ime- la nalogo kontrolirati, kako državni aparat izvršuje predpise, ki varujejo pravice delov- nih ljudi. Sprejemala je pritožbe proti nepra- vilnemu postopku aparata državnih organov. Njena dolžnost je bila boriti se proti vsake- mu birokratizmu, razmetavanju in drugim oblikam škodljivega in neodgovornega odno- sa do splošno ljudskega premoženja. V izvr- ševanju svojih nalog je imela ljudska in- špekcija pravico pregledovati prodajalne, skladišča, menze itd. Prvi ljudski inšpektorji so bili izvoljeni že spomladi 1949. leta. Ljudska inšpekcija je delala nato v naslednjih letih in je pre- nehala s svojim delom v začetku leta 1952. V jeseni 1950. leta je bilo v Ljubljani 593 ljudskih inšpektorjev. V aprilu 1951. leta pa 107 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je bilo v Ljubljani 389 skupin ljudske in- špekcije. Veliko oviro za uspešno delo ljudskih in- špekcij je predstavljala nizka šolska izobraz- ba ljudskih inšpektorjev, nepoznavanje za- konov in preobremenjenost pri delu, ker so ljudski inšpektorji opravljali tudi svojo red- no službo. Za pridobitev vsaj najosnovnej- šega poznavanja zakonov so bili organizi- rani za ljudske inšpektorje posebni tečaji, katerih se je v 1950. letu udeleževalo nad 85 "/o inšpektorjev. Kljub vsem pomanjkljivostim je ljudska inšpekcija v tedanjem obdobju našega druž- benega razvoja izpolnila svoje osnovne na- loge, za katere je bila ustanovljena. Te oblike sodelovanja Ijubljamskih prebi- valcev pri izvrševanju vsakodnevnih uprav- nih nalog so v letih 1949, 1950 in 1951 doseg- le velik razmah. S spremembami v našem družbenem in gospodarskem življenju pa so se nekatere oblike tudi preživele. Tako vi- dimo, da so v začetku leta 1952 prenehali z delom potrošniški sveti in nekoliko pozneje tudi ljudska inšpekcija. Najdalje so se ohra- nili stanovanjski sveti, šolski sveti in social- nozdravstveni sveti. Te oblike sodelovanja prebivalcev z lokal- nimi upravnimi organi so bile velikega po- mena. Konec leta 1951 je bilo v našem mestu približno 4500 ljudi, ki so poleg svoje redne službe delali tudi v svetih in ljudskih inšpek- cijah ter s tem pomagali Mestnemu ljudske- mu odboru in rajonskim ljudskim odborom pri reševanju upravnih nalog. Na ta način so se prenašale razne funkcije v izvajanju ukrepov državne uprave na čim širši krog tistih državljanov, ki so bili sami neposredno zainteresirani pri reševanju gotovih proble- mov na terenu. Medtem ko so bili sveti, o katerih smo prej govorili, voljeni na terenu na sestankih Fronte, so se pričeli v letu 1950 ustanavljati pravi sveti državljanov prd organih državne uprave, torej pri tistih organih, ki so vO'dili in odločali v vseh zadevah določene upravne naloge. Clane teh svetov pa je ime- noval Mestni ljudski odbor na svojem zase- danju izmed odbornikov in volivcev. Čeprav so bili tudi ti sveti posvetovalnega in nad- zornega značaja, so vendar imeli globlji po- men. Ti sveti so od izrazito posvetovalne in pomožne funkcije prevzemali v nekaterih primerih že tudi soodločujoče funkcije v vod- stvu lokalne uprave. Poverjeniki so bili dolž- ni, da so v vseh važnejših zadevah lokalnega in splošnega pomena vprašali pred odločit- vijo svet za mnenje. Odločbo pa je vedno izdal poverjenik. Ti sveti so pomenili nadalj- njo krepitev lokalne oblasti in so bili porok za bolj demokratično poslovanje lokalnih, upravnih organov. Izmed teh svetov je važno mesto zavzemal stanovanjski svet, ki se je konsti- tuiral v jeseni leta 1950 pri Poverjeništvu za stanovanjske zadeve MLO. Ta svet je bil po svoji sestavi in nalogah pravi svet držav- ljanov v smislu zakona o ljudskih odborih. Svet je štel 30 članov. Vodil ga je poverjenik za 'Stanovanjske zadeve MLO. Svet je dajal poverjeniku svoja mnenja in predloge pri vodenju stanovanjske politike, bodisi v go- spodarskem pogledu (vzdrževanja, popravila, izgraditev stanovanjskih hiš) ali pa v pogle- du razdelitve stanovanjskega sklada. Druge take svete je ustanovil MLO pri Poverjeništvu za komunalno gospodarjenje in pri Poverjeništvu za trgovino in preskrbo. To sta bila svet za komunalne zadeve in svet za blagovni promet. Obadva sve- ta sta s predlogi in nasveti pomagala pover- jenikoma pri reševanju upravnih nalog. Neprestana demokratizacija našega življe- nja pa je zahtevala še nove oblike sodelova- nja državljanov pri izvrševanju lokalne uprave. V zvezi s tem so pozneje nekateri sveti kot kolektivni organi popolnoma na- domestili poverj enike. Ti sveti so pred- stavljali prav posebno obliko in jih ni bilo mogoče istovetiti z navadnimi sveti državlja- nov. S temi sveti je bila nakazana pot, po kateri naj bi prej ali slej prešlo upravljanje vseh upravnih panog. V sredi 1950. leta je prišlo do enega izmed najbolj pomembnih dogodkov takratnega ča- sa: Dne 26. junija je Zvezna ljudska skup- ščina sprejela zakon o upravljanju državnih podjetij po delovnih kolektivih. S tem zako- nom so bili položeni temelji za revolucionar- ni preobrat v upravljanju našega gospodar- stva. To je bil začetek smelega raizvoja novih družbenih odnosov in izhodišče za reforme v smeri demokratizacije v upravljanju gospo- darstva. Proizvajalci sami so prevzeli uprav- ljanje s proizvodnjo. Delavski sveti, ki so bili izvoljeni v podjetjih, so odslej upravljali z družbeno imovino v podjetjih v imenu skupnosti. V našem mestu zasledimo, da so se delav- ski sveti pričeli ustanavljati v tovarnah in podjetjih že spomladi 1950. leta, še preden je. bM sprejet zakon o upravljanju državnih podjetjih po delovnih kolektivih. Ti sveti pa so imeli seveda drugačne funkcije, kakor sveti, ki so bili izvoljeni pozneje na podlaigi novega zakona o upravljanju podjetij po de- 108 ČASOPIS ZA slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO kronika lovnih kolektivih. Bili so le posvetovalni organ, ki je sodeloval z upravo podjetja v vseh važnejših vprašanjih, zlasti pa za izbolj- šanje proizvodnje, zboljšanje kakovosti iz- delkov, utrditev delovne discipline itd. Po uveljavitvi novega zakona je bil pri- tegnjen k upravljanju državnih gospodarskih podjetij v našem mestu zopet širok krog državljanov. V letu 1952 je bilo v Ljubljani 4793 članov delavskih svetov. V letu 1953 pa se je to število dvignilo na 5674. Dne 7. ja- nuarja 1951. leta so bile volitve v Mestni ljudski odbor in v rajonske ljudske odbore. Po triletni dobi je bilo treba izvoliti nove, predstavniške organe našega mesta. Po teh volitvah je nastopila tretja mandatna doba Mestnega ljudskega odbora. Pri januarskih volitvah je od 85.685 volil- nih upravičencev glasovalo 84.329 upravičen- cev (98,42 "/o). Volilo ni le 1356 volilnih upravičencev ali 1,58 */o. Za kandidate OF je glasovalo 82.483 volilnih upravičencev ali 97,81 */», v črno skrinjico pa je bilo oddanih le 1846 glasov ali 2,19«/». Te številke nam jasno povedo, kakšna je bila zavest in raz- položenje ljubljanskih volivcev. Ta volilni rezultat je pomenil utrditev ljudske oblasti v našem mestu in je bil še toliko pomemb- nejši, ker je bilo treba premagovati poleg že tako velikih težkoč, ki so bile nujne pri prehodu iz zaostale v industrijsko državo, še težke posledice gospodarske blokade in- formbirojevskih držav. V Mestni ljudski odbor je bilo izvoljenih 120 ljudskih odbornikov, v rajonske ljudske odbore pa 390 ljudskih odbornikov in sicer: v I. RLO 80 odbornikov, v II. RLO 100, v III. RLO 70, v IV. RLO 90 in v V. RLO 50 ljud- skih odbornikov. Ob neprestanem razvijanju oblastvenih organov se je tudi spremenila notranja orga- nizacija novo izvoljenega Mestnega ljudske- ga odbora in rajonskih ljudskih odborov. Po- membna sprememba se je izvršila z vzposta- vitvijo svetov pri Izvršilnem odboru, ki so kot kolektivni organi popolnoma nadome- stili poverjenike. Pri teh svetih namreč ni šlo več za posvetovalno in nadzorstveno so- delovanje ljudstva v lokalni upravi, ampak za neposredno izvrševanje poslov dotične upravne panoge. V januarju 1951. leta so bili pri Izvršilnem odboru organizirani naslednji sveti: svet za ljudsko zdravstvo, svet za pro- sveto, svet za kulturo in umetnost, svet za socialno skrbstvo, svet za komunalne zade- ve in svet za lokalno industrijo. Vseh šest svetov je izvolil Mestni ljudski odbor na svojem zasedanju izmed ljudskih odborni- kov in državljanov. Sestavljeni so bili iz 9 do 11 članov. Načelovali so jim predsedniki sveta, ki so bili člani Izvršilnega odbora. Sveti so imeli svojo administracijo. Poleg svetov pa je ostalo pri Izvršilnem odboru še deset poverjeništev in sicer: po- verjeništvo za lokalni promet, poverjeništvo za stanovanjske zadeve, poverjeništvo za gradnje, poverjeništvo za finance, poverje- ništvo za trgovino in preskrbo, poverjeni- štvo za turizem in gostinstvo, poverjeništvo za kmetijstvo, poverjeništvo za delo, pover- jeništvo za obrt in poverjeništvo za notra- nje zadeve. Prav tako sta ostali še planska in kontrolna komisija. Ta notranja organizacija je ustrezala ta- kratni stopnji razvoja naše ljudske oblasti v mestnem merilu in je bila značilna po tem, da so namesto poverjenikov prevzemali vodstvo nekaterih upravnih panog že sveti kot kolektivni — družbeni organi. Druž- beni značaj teh svetov se je kazal v tem, da so bili v njih poleg odbornikov voljeni tudi ostali državljani, ki so se bavili s problemi na posameznih upravnih področjih. Izvršilni odbor je bil sestavljen iz 21 čla- nov in sicer: predsednika, treh podpredsed- nikov (od katerih sta dva vodila tudi pover- jeništva), tajnika, šest predsednikov svetov, osem poverjenikov ter predsednika planske in kontrolne komisije. Ko je bila kmalu za tem odpravljena Komisija državne kontrole in so bile v zvezi s tem ukinjene tudi kon- trolne komisije pri ljudskih odborih, je bil že v februarju 1951. leta razrešen dolžnosti člana Izvršilnega odbora predsednik kon- trolne komisije in je štel Izvršilni odbor 20 članov. V začetku 1951. leta so bile organizirane pri Mestnem ljudskem odboru tele stalne komiisije: za formulacijo odlokov in sklepov, mandatna in imunitetna komisija, disciplin- ska komisija za ljudske odbornike, komisija za preiskovanje zadev v zvezi z razrešitvijo pr«isednika sodišča, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrajnega sodišča, komisija za gospodarski plan in finance, komisija za probleme ljudske oblasti, komisija za mest- na kmetijska posestva in ekonomije, komi- sija za splošno preskrbo, komisija za vzdr- ževanje in pravilno izkoriščanje stanovanj- skih in ostalih zgradb, komisija za pospeše- vanje turizma in gostinstva, komisija za javni izgled in red, komisija za promet in ceste ter zbor delegiranih odbornikov za volitve predsednika, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrožnega sodišča in disciplinsko sodišče za uslužbence. Istega leta so bile pri izvršilnem odboru izvoljene tudi nestalne (anketne) komisije. 109 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki SO jih sestavljaU odborniki in drugi dr- žavljani. Te komisije so bile izvoljene za proučevanje konkretnih upravnih in gospo- darskih problemov na področju mesta. Take komisije so bile: komisija za proučitev sta- nja in sistema preskrbe z mlekom, komisija za proučitev sistema preskrbe z gorivom, komisija za proučitev stanja izkoriščanja de- lovne sile, komisija za proučitev problema obrtne dejavnosti in komisija za proučitev zdravstvenega stanja otrok. Te komisije so predstavljale zopet poseb- no obliko za sodelovanje državljanov pri iz- vrševanju lokalnih upravnih nalog. V letu 1951 so komisije opravile ogromno delo. Skoraj ni bilo zasedanja, da ne bi komisije poročale Mestnemu ljudskemu odboru o ugotovitvah na terenu na posameznih uprav- nih in gospodarskih področjih. Delo teh ko- misij se je odlikovalo po izčrpnih in anali- tičnih poročilih na podlagi temeljnega pro- učevanja problemov, za katere so bile izvo- Ijenje. Na podlagi teh poročil je Mestni ljud- ski odbor bil seznanjen s problematiko, ki se je pojavljala na posameznih upravnih in gospodarskih področjih, ter je lahkO' sprejel ustrezne sklepe za rešitev teh problemov. Pri poverjeništvu za stanovanjske zadeve jie poslovala Višja stanovanjska komisija, ki jo je kot predsednik vodil poverjenik za sta- novanjske zadeve in je štela sedem članov. Komisija je bila druga instanca in je reše- vala pritožbe zoper prvostopne stanovanjske odločbe. Pri tem poverjeništvu je posloval še nadalje tudi svet državljanov, ki so ga sestavljali zastopniki vseh petih rajonskih ljudskih odborov, zastopniki množičnih or- ganizacij. V maju 1951. leta so bile nadomestne voMt- ve v šestih volilnih enotah in je bilo izvo- ljenih šest novih ljudskih odbornikov. Mest- ni ljudski odbor je štel odslej 123 odbomi- Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora v januarju 1951. leta 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika kov. Se pred temi volitvami pa je izdal Pre- zidij ljudske skupščine Ukaz, po katerem je lahko znašalo število odbornikov Mestnega ljudskega odbora 130. V 1951. letu so se že kazali obrisi novega : gospodarskega sistema, ki je dobil svojo | podlago že v letu 1950, ko so delovni kolek- j tivi prevzeli upravljanje s podjetji. Nov go- ¦ spodarski sistem je pomenil važno prelom- nico v celotnem gospodarskem in političnem življenju. Tovariš Kardelj je označil takrat kot eno izmed glavnih nalog razbiti demo- kratski centralistični odnos do podjetij in | ustanov, ki so pod upravo ljudskih odborov ! ter razširiti samoupravljanje. Te gospodar- ' ske spremembe so sprožile celo vrsto ukre- ' pov v pogledu upravljanja države. V zvezi s\ tem so bili že reorganizirani zvezni in re- ¦• publiški državni organi. Skladno z njihovo ( reorganizacijo so se izvršile spremembe tudi | v organizaciji ljudskih odborov. Nov gospo- I darski sistem je bistveno vplival tudi na or- i ganizacijo in delo Mestnega ljudskega odbo- j ra Ljubljane in na organizacijo in delo ra- j jonskih ljudskih odborov. V skladu z načeli, I ki jih je postavil nov gospodarski sistem, je J bilo treba odcepiti od Mestnega ljudskega odbora in od rajonskih ljudskih odborov lo- kalna podjetja in jim prepustiti, da so lahko samostojno nastopala na trgu na podlagi i sproščenega delovanja ekonomskih zakonov.; S to ločitvijo je odpadla vrsta nalog, ki jih je poprej izvrševal Mestni ljudski odbor. V zvezi s tem pa je postal odveč ogromen iz- vršni aparat, ki je bil potreben v času admi- nistrativnega upravljanja gospodarstva. Te spremembe pa so bile osnove za nadaljnje razvijanje in poglabljanje socialistične demo- kracije. Vloga Izvršilnega odbora se je zmanjševala, okrepila pa se je vloga Mest- nega ljudskega odbora (plenuma) kot oblast- venega organa. Te spremembe so povzročile, da se je v maju 1951. leta Izvršilni odbor zmanjšal in je štel odslej le 12 članov. Kot posledico nadaljnje demokratizacije zabele- žimo v maju 1951. leta še eno spremembo: predsednik ljudskega odbora ni bil več obe- nem tudi sekretar Mestnega komiteja KPS. Izvedla se je torej ločitev oblastvene in poli- tične funkcije v osebi predsednika MLO. Izvršilni odbor so sestavljali: predsednik, dva podpredsednika (od katerih je prvi vodil gospodarski svet, drugi pa poverjeništvo za delo), tajnik in poverjenik za finance, za tr- govino in gostinstvo, za obrt in iindustrijo, za stanovanjske zadeve, za notranje zadeve ter predsedniki svetov za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, za prosveto in kulturo in sveta za komunalne zadeve. Dne 21. septem- bra istega leta pa se je Izvršilni odbor zmanj- šal še za enega člana in odslej štel le 11 čla- nov. Vzporedno z zmanjšanjem števila čla- Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora konec maja 1951. leta 111, kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nov Izvršilnega odbora in s tem v zvezi z ukinitvijo nekaterih poverjeništev pa se je zmanjšalo tudi število uslužbencev za 177 (leta 1950 je bilo 456 uslužbencev, leta 1951 pa še 279). V letu 1951 je bil organiziran na novo kot samostojen resor gospodarski svet, ki ga je vodil poidpredsednik Izvršilnega od- bora. Sestavljali so ga vsi poverjeniki go- spodarskih resorjev, nekateri direktorji pod- jetij in gospodarski strokovnjaki. Tega leta je prenehala obstojati kot samostojna orga- nizacijska enota planska komisija, ki je bila vključena v gospodarski svet. i S spremembami, ki so nastale z uvajanjem novega gospodarskega sistema, pa je bilo po- stavljeno vprašanje nadaljnjega obstoja ra- jonov kot upravno-teritorialnih enot in ra- jonskih ljudskih odborov. Rajonski ljudski odbori, ki so bili prvič izvoljeni 30. novem- bra 1947. leta:, se po svojem sestavu niso razlikovali od Mestnega ljudskega odbora. Imeli so svoje plenume (skupščine) in izvr- šilne odbore ter močan sestav uslužbenstva. V posameznih letih se je gibalo število ra- jonskih uslužbencev takole: Rajonski ljudski odbori so bili ustanovijo- i ni s perspektivo, da se razvijejo> v samostoj- | ne organe oblasti. Imeli so materialno podla- \ go v svojem lastnem goispodarstvu. Kljub j temu pa niso mogli razviti neke večje komu- i nalne dejavnosti, ker so bila njihova financ- j na sredstva omejena. Njihova podjetja so , bila predvsem uslužnostna in majhna, s sla- \ bo mehanizacijo, od katerih so bila nekatera 1 tudi nerentabilna. j V dobi administrativnega upravljanja go-, spodarstva so rajonski ljudski odbori odigra- ' li pozitivno vlogo. Pri velikem delu, ki ga^ je opravil v tistem času Mestni ljudski od-, bor pri vodenju in razvijanju mestnega go- ' spodarstva, so rajonski ljudski odbori pred-i stavi j ali izdatno razbremenitev in pomoč Mestnemu ljudskemu odboru. Pomagali so mu na vseh področjih, kjerkoli je bilo to primerno in moižno. Medtem ko zasledimo, da je 1949. leta MLO odstopal vedno več nalog v pristojnost rajonskim odborom, pa zasledimo v 1951. letu preobrat: Mestni ljud- ski odbor prične pritegovati razne naloge iz upravnih in gospodarskih področij, ki so jih doslej izvrševali rajonski odbori, v svojo pri- stojnost. Pojavila se je tendenca reševati družbeno in ekonomsko politiko' Ljubljane kompleksno iz enega središča. V spremenje- nih gospodarskih razmerah je prevladovalo splošno mišljenje, da so rajonski ljudski od- bori odigrali svojo vlogo in da niso več po- trebni. S prenašanjem preostalih nalog na Mestni ljudski odbor, se je delokrog rajon- skih ljudskih odborov vedno bolj zmanjševal. Vzporedno s tem pa se je tudi spreminjal oziroma zmanjševal njihov sestav in njihov upravni aparat. Dne 20. IX. 1951. leta je Mestni ljudski odbor sprejel sklep, da se po- stopoma ukine profesionalizem v izvršilnih odborih rajonskih odborov. V začetku decem- bra istega leta ni bilo v izvršilnih odborih več »poklicnih« poverjenikov. Nagrado za svoje delo sta prejemala le še predsednik in tajnik ter poverjenik za finance, toda samo tam, kjer je obseg poslov zahteval njegovo polno zaposlitev. V jeseni 1951. leta se je pričela torej likvidacija rajonskih ljudskih odborov. V aprilu 1952. leta pa so bili rajon- ski ljudski odbori popolnoma likvidirani in so prenehali z delom. IV. OBDOBJE OD TRETJEGA SPLOŠNEGA ZAKONA o LJUDSKIH ODBORIH (9. APRIL 1852) DO FORMIRANJA KOMUN Z velikimi družbenogospodarskimi spre- membami, ki so nastale s prenašanjem upravljanja državnih gospodarskih podjetij od državnih organov v roke delovnih kolek- tivov, je bil uveden nov go^spodarski sistem, ¦ s katerim je bilo uveljavljeno temeljno na- čelo socialistične demokracije, naj proizva- jalci sami 0'dločajo o uporabi in razdelitvi ustvarjenega presežka vrednosti njihovega dela. Nov gospodarski sistem, ki je bil spo- mladi 1952. leta na začetku svojega polnega razmaha, je predstavljal kvalitetno spre- membo v načinu gospodarjenja in je bil osno- va za dalekosežne spremembe na vseh osta- lih področjih našega družbenega življenja. Vzporedno z razvijanjem in izpopolnjeva- njem novega gospodarskega sistema so nuj- no nastajale tudi spremembe v organizacij- skem sistemu državne oblasti in uprave. Ta- ko zasledimo, da so se že od leta 1952 dalje 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika izvrševale posamezne reorganizacije, ne sa- mo pri zveznih in republiških organih držav- ne uprave, ampak tudi pri ljudskih odborih. Kot posledica tedanjih velikih družbenoeko- nomskih sprememb so ljudski odbori 1952. leta doživeli eno svojih največjih in najbolj pomembnih reorganizacij. Tako, kot je pred- stavlja uvedba delavskih svetov bistveno spremembo v proizvodnih odnosih, tako se je z novo organizacijo ljudskih odborov ustvarjala takšna organizacija oblasti, ki je ustrezala novim socialističnim odnosom v go- spodarstvu in ki je utrjevala samoupravo gospodarskih in drugih družbenih organov. Nova organizacija ljudskih odborov je do- bila svojo pravno podlago v tretjem Sploš- nem zakonu o ljudskih odborih, ki ga je Zvezna ljudska skupščina sprejela dne 1. aprila 1952. leta. Novi zakon je predstavljal zopet novo stopnjo na poti izgradnje naših lokalnih organov državne oblasti. Novi zakon je določil obvezna načela za izdelavo republiških zakonov o ljudskih od- borih. Na podlagi njegovih pooblastil je Ljudska skupščina LRS v juliju 1952. leta prvič samostojno izdala republiške zakone o ljudskih odborih. Tako je bil med drugimi zakoni dne 8. julija 1952. leta izdan republi- ški zakon o ljudskih odborih mest in mest- nih občin. Da pa bi ljudski odbori lahko pri- čeli poslovati takoj po novih načelih, ki jih je uzakonil novi splošni zakon o ljudskih odborih, je Ljudska skupščina LRS že 18. aprila 1952. leta izdala zakon o reorganiza- ciji ljudskih odborov, ki se je omejil le na tiste predpise, ki so bili neobhodno potreb- ni za takojšnjo reorganizacijo ljudskih od- borov. Po določbah tega zakona se je izved- la tudi reorganizacija Mestnega ljudskega odbora Ljubljane. Kakšne so bue spremembe, ki jih je dolo- čal novi splošni zakon o ljudskih odborih? Kot najvažnejši in najbolj pomembni spre- membi lahko označimo konstituiranje zbo- ra proizvajalcev kot enega izmed dveh domov ljudskega odbora in odpravo izvršilnega odbora. Tovariš Kardelj je konstituiranje zbora proizvajalcev označil takole: »Ustanova zbora proizvajalcev v okvi- ru ljudskega odbora je naravni nadaljnji raz- voj organizacijskega sistema socialistične de- mokracije, ki mu je bil pri nas položen te- melj z uvedbo delavskih svetov.« Z zborom proizvajalcev se je poudarila vodilna vloga delavskega razreda, ki je kot vodstveni druž- beni faktor poklican k neposrednemu izvrše- vanju oblasti. Delavski raEred ni prevzel v svojo upravo le proizvodna sredstva, ampak je z institucijo zbora proizvajalcev postal tudi v organih ljudske oblasti soodločujoč faktor. Ta njegova soodločujoča vloga pa se kaže v tem, da je enakopraven z mestnim zborom pri odločanju o vseh gospodarskih vprašanjih oziroma v vseh vprašanjih, kjer gre za razdelitev in uporabo presežka dela. Z njim se je neposredno' povečal vpliv pro- izvajalcev na poslovanje državne uprave. Novi zakon je odpravil izvršilne odbore in osredotočil vse oblastvene funkcije v samih ljudskih odborih. S tem je bilo še bolj ures- ničeno načelo enotnosti oblasti, po drugi strani pa je bil odpravljen dualizem med plenumom ljudskega odbora in njegovim iz- vršilnim odborom, ki je pomenil stalno ne- varnost za razne birokratske tendence. Ljud- ski odbor je prevzel v svoje roke zakonodaj- no in izvršno oblast, ki jo je izvajal na svo- jih sejah. S tem je bilo postavljeno načelo stalnega zasedanja ljudskega odbora. Le do- ločene upravne zadeve pa upravlja ljudski odbor po svojih svetih, kot družbeno-kole- gialnih organih za posamezna upravna pod- ročja. Ti dve načelni spremembi sta povzročili v ustroju in poslovanju ljudskih odborov celo vrsto drugih sprememb. Vse te spremembe * pa so izhajale iz načela, da se organizacija ljudskih odborov uskladi z novimi družbe- nimi in gospodarskimi odnosi in da se zago- tovi takšna organizacija in funkcioniranje ljudskih odborov, ki bo izražala te nove od- nose. Na svoji seji dne 7. maja 1952. leta je Mestni ljudski odbor Ljubljane napravil pr- ve ukrepe za svojo reorganizacijo v duhu načel novega zakona. V smislu določil zakona o reorganizaciji ljudskih odborov je bilo zvišano število ljud- skih odbornikov. Ljudski odborniki Mestne- ga ljudskega odbora Ljubljane so postali vsi tisti odborniki okrajnega ljudskega odbora Ljubljane-okolica, ki so bili izvoljeni na pod- ročju, ki je bilo po novem zakonu o upravni razdelitvi Slovenije, ki ga je Ljudska skup- ščina LRS sprejela v aprilu mesecu, priklju- čeno ljubljanskemu mestnemu področju. Teh odbornikov je bilo devet. Poleg tega pa je Mestni ljudski odbor na tej seji izvolil še ¦ pet odbornikov izmed državljanov, ki so imeli volilno pravico na mestnem področju. Število odbornikov Mestnega ljudskega od- bora se je torej zvišalo za 14 in je štel od- slej Mestni ljudski odbor 137 odbornikov. V tem sestavu je opravljal Mestni ljudski od- bor vse zadeve še vse do konca 1952. leta, ko je bil izvoljen zbor proizvajalcev. Na istem zasedanju je bil odpravljen Izvr- šilni odbor, njegova poverjeništva in sveti. 113 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Zadnja seja Izvršilnega odbora je bila dne 6. maja 1952. leta. Z odpravo Izvršilnega odbora se je v te- melju spremenilo funkcioniranje Mestnega ljudskega odbora. Odslej je Mestni ljudski odbor sam izvrševal ne samo zakonodajo, ampak tudi izvršno oblast. Dejstvo je, da je Izvršilni odbor v vseh letih od njego- vega obstoja nosil težko delo na vseh uprav- nih in gospodarskih področjih in da je opra- vil ogromno delo za napredek našega mesta, po drugi strani pa je resnica, da je prerasel ljudski odbor, kar pa ni bilo v skladu z me- hanizmom naše demokracije v tedanjem ča- su. Čeprav je bil Izvršilni odbor sestavljen iz članov ljudskega odbora in ga je postavljal Mestni ljudski odbor na svojih zasedanjih in bi mu moral kot njegov izvršni upravni or- gan odgovarjati za svoje delo, je bilo vendar vsa leta čutiti, da je ta odgovornost ostala formalna in da je bil Izvršilni odbor prav- zaprav neodvisen. Svoj neodvisen položaj si je Izvršilni odbor pridobil že na podlagi sa- me organizacije dela, kakor je bila takrat uzakonjena. Izvršilni odbor je bil nosilec splošnih upravnih in izvršnih funkcij. On je stalno delal in razpolagal z materialnimi sredstvi. Reguliral je odnose z ostalimi organi- zacijami in državljani. Na ta način je postal odločilni organ pri reševanju vsakodnevnih važnih upravnih in gospodarskih vprašanj. Mestni ljudski odbor pa je delal le na svojih zasedanjih, ki so bila posebno v prvih povoj- nih letih zelo redka in formalistična. V ta- kih pogojih je Mestni ljudski odbor postal pravzaprav nekakšna politična tribuna, s ka- tero je razpolagal Izvršilni odbor, ki pa je bil tisti organ, ki je vodil vso politiko Mest- nega ljudskega odbora. Mestni ljudski odbor je na svojih zasedanjih v obliki odlokov le potrjeval tiste zadeve, katere mu je Izvršilni odbor predložil in za katere se je zavzemal, da bodo sprejeti. Večkrat se je dogajalo, da je Mestni ljudski odbor na svojem zasedanju naknadno sprejel odloke, ki jih je Izvršilni odbor že zdavnaj izvršil. Zaradi takih metod dela je bilo jasno, da Mestni ljudski odbor ni imel takega položaja, kot bi mu šel kot zakonodajnemu organu. Ta skoraj podrejen položaj je bil posebno očiten v dobi admini- strativnega socializma, v katerem je bila krepitev izvršilnih organov splošen sistem. Z neprestano demokratizacijo naših državnih organov pa je v poznejši dobi neod-visnost Izvršilnega odbora polagoma padala. V 1951. letu zasledimo, da si je Mestni ljudski odbor kot celota pridobival vedno večjo avtoriteto, ki je v naslednjih letih zelo porasla. Z ne- prestano rastočo demokracijo v našem druž- benem življenju je končno prišel čas, ko obstoj Izvršilnega odbora ni bil več potreben. Zato je bila odprava Izvršilnega odbora in neposreden prevzem izvršne oblasti po sa- mem Mestnem ljudskem odboru le logična posledica v procesu poglabljanja naše socia- listične demokracije. V smislu načel novega zakona je Mestni ljudski odbor lahko prenesel neposredno izvrševanje svojih predpisov, predpisov višjih organov in drugih čisto upravnih zadev na svoje kolegialne organe — svete. Sveti so se razlikovali od prejšnjih poverje- ništev po tem, ker so bili kolegialni organi, sestavljeni iz ljudskih odbornikov in drugih članov, ki jih je Mestni ljudski odbor izbral iz vrst strokovnjakov in drugih državljanov, ki so lahko pomagali pri izpolnjevanju nalog svetov. V smislu Zakona o reorganizaciji ljudskih odborov je Mestni ljudski odbor izvolil pet svetov: svet za gospodarstvo, ki je štel po- leg predsednika še 12 članov. Predsednik sveta je bil podpredsednik Mestnega ljudske- ga odbora. Svet za prosveto in kulturo (de- vet članov), svet za komunalne zadeve (de- vet članov), svet za zdravstvo in socialno po- litiko (devet članov) in svet za notranje za- deve (deset članov). Predsednik in člani sveta niso bih usluž- benci ljudskega odbora. Reizen predsednika gospodarskega sveta so bili vsi ostali člani svetov neprofesionalci. Sveti so odgovarjali za svoje delo izključno ljudskemu odboru. Izvoljeni so bili za dobo enega leta. Glede na takšen njihov položaj je bila podana garan- cija, da se sveti ne bi profesionalizirali ali pa zbirokratizirali kot upravni organi. Ker je Mestni ljudski odbor menjal sestav in svojo organizacijsko strukturo, so bile iz- voljene na novo nekatere stalne komisije. Te komisije so bile sestavljene samo iz odbor- nikov in so proučevala posamezna vprašanja iz delovnega področja Mestnega ljudskega odbora, pripravljale poročila za njegove seje in sestavljale predloge. Na novo so bile iz- voljene naslednje stalne komisije: mandatno- imunitetna komisija, komisija za izvolitve in imenovanja, komisija za pravne predpise in organizacijo, komisija za prošnje in pritožbe, komisija za družbeni plan in finance in stal- na komisija za prosvetna vprašanja. Skladno s predpisi splošnega zakona o ljudskih odborih, temeljnega zakona o pre- krških, zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih ter zakona o državnih uslužbencih pa je Mestni ljudski odbor izvolil še nasled- nje stalne komisije: komisijo za preiskovanje zadev v zvezi z namestitvijo in razrešitvijo 114 Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljane v decembru 1952 115 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO predsednika sodišča, sodnikov in sodnikov- porotnikov okrajnega sodišča, komisijo za vodenje disciplinskega postopka proti sodni- kom za prekrške, višjo stanovanjsko komisi- jo ter stalno disciplinsko sodišče za usluž- bence. V teku leta je Mestni ljudski odbor izvolil še nove komisije, katerih izvolitev so nare- kovale potrebe. Število komisij je nepresta- no raslo. V oktobru 1952. leta je bilo pri Mestnem ljudskem odboru 23 različnih ko- misij, v 1954. letu pa je bilo že 51 komisij, ki so mu pomagale pri delu na različnih upravnih in gospodarskih področjih. Izmed komisij naštejemo le nekatere: Na zasedanju dne 18. junija 1952. leta je bila izvoljena Mestna razlastitvena komisi- ja. To delo so do ukinitve rajonskih ljudskih odborov opravljale rajonske razlastitvene ko- misije. Izvoljen je bil predsednik komisije, njegov namestnik in trije člani. Sodnika, kot obveznega člana komisije, pa je za vsak pri- mer določal predsednik MLO v sporazumu s predsednikom okrajnega sodišča. Ob prenehanju rajonskih ljudskih odborov je prešla dolžnost sestavljanja in vodenja vo- lilnih imenikov za mesto na Mestni ljudski odbor. V sklopu tajništva je že takrat obsto- jal referat za volilne imenike, ki je izvrševal vsa tekoča in tehnična dela v zvezi z vode- njem teh imenikov. V smislu določil zakona o volilnih imenikih je Mestni ljudski odbor na istem zasedanju izvolil tričlansko komisi- jo za volilne imenike. V smislu uredbe o davku na dediščine in darila je bila na istem zasedanju imenovana devetčlanska komisija za ocenitev zapuščin- skega premoženja na področju Mestnega ljudskega odbora, sestavljena iz šestih ljud- skih odbornikov in treh strokovnjakov. Na seji dne 19. septembra 1952. leta je bila izvoljena tričlanska komisija za socialno po- moč s pristojnostjo odločati o pritožbah zo- per odločbe oddelka za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v zadevah socialne pomoči. Na istem zasedanju je bila izvoljena devet- članska komisija za stanovanjske zadeve, ki je bila pristojna odločati o pritožbah zoper odločbe mestnega stanovanjskega urada. S tem je bila razrešena svojih dolžnosti višja stanovanjska komisija. Na seji dne 3. oktobra 1952. leta je bila iz- voljena štiričlanska komisija za izvedbo re- vizije agrarnih interesentov. Po zbranih po- datkih o koristnikih, ki so izkoriščali posa- mezne parcele iz splošno ljudskega imetja, so bili namreč ugotovljeni nekateri intere- senti, ki niso imeli pogojev za pridobitev take zemlje po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji. Zato je imela ta komisija nalo- go pregledati stanje in prekontrolirati vse agrarne interesente. V zvezi z dalekosežnimi spremembami v organizaciji Mestnega ljudskega odbora je bilo treba reorganizirati tudi njegov upravni aparat. Za upravno delo je bilo osnovanih pet organizacijskih enot: tajništvo, oddelek za gospodarstvo, oddelek za gradbene in ko- munalne zadeve, oddelek za prosveto in kul- turo in oddelek za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko. Poleg teh oddelkov je bila osnovana uprava za notranje zadeve. O njeni notranji organizaciji je odločal minister za notranje zadeve. Po sistematizaciji iz leta 1952 je bilo v vseh oddelkih predvideno 189 delovnih mest za uslužbence. Število uslužbencev se je nam- reč zniževalo od leta do leta in predstavlja ta številka najnižje število od obstoja Mest- nega ljudskega odbora. Od 1948. leta dalje se je število uslužbencev gibalo takole: v letu 1948 ...... 633 uslužbencev v letu 1949 ...... 495 uslužbencev v letu 1950 ...... 456 uslužbencev v letu 1951 ...... 279 uslužbencev 1. junija 1952 ..... 192 uslužbencev Kmalu pa se je pokazalo, da je bila siste- matizacija iz leta 1952 nerealna in je bilo 189 uslužbencev veliko prenizko, da bi lahko delo uprave nemoteno potekalo. V 1953. letu je zaradi prenizkega števila uslužbencev de- lo trpelo že do take mere, da je Mestnemu ljudskemu odboru nastajala škoda. Zato se je število uslužbencev nato postopoma zopet zviševalo, tako da je bilo 31. decembra 1953. leta 314 uslužbencev in 1954. leta 390 usluž- bencev. V tem številu niso všteti uslužbenci občin. Novi zakon je prinesel važno novost glede položaja tajnika ljudskega odbora, ki ga je Mestni ljudski odbor imenoval na svojem zasedanju maja meseca. Medtem ko je bil po zakonih iz leta 1946 in 1949 tajnik izvr- šilnega odbora ljudski odbornik, je bil po no- vem zakonu najvišji uslužbenec ljud- skega odbora, ki je bil na čelu celotne admi- nistracije. Za svoje delo je odgovarjal nepo- sredno predsedniku ljudskega odbora in ljud- skemu odboru. Zakon je dal tajniku vrsto pravic, med katerimi je zelo pomembna skrb za pravilnost in zakonitost dela administra- cije. Ta pravica je toliko pomembnejša, ker je dal novi zakon načelnikom oddelkov pra- 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika vico izdajati odločbe v upravnem postopku in je bila od njihove strokovne sposobnosti od- visna kvaliteta upravnega postopka in konč- ne odločbe. Praksa vseh prejšnjih let je poka- zala, da je upravni aparat Mestnega ljudske- ga odbora Ljubljane v upravnem postopku večkrat kršil pravice državljanov in da so bile odločbe nezakonite. Nova ureditev, ki je postavila tajnika kot odgovorno osebo za pravilnost in zakonitost poslovanja upravne- ga aparata, je na ta način skušala doseči zboljšanje poslovanja/ lokalne uprave. Oce- njujoč delo upravnega aparata Mestnega ljudskega odbora v teku zadnjih dveh let lahko postavimo ugotovitev, da se je to delo v pogledu pravilnosti in zakonitosti poslo- vanja znatno poboljšalo. Čeprav reorganizacija Mestnega ljudskega odbora še skoraj vse leto 1952 ni bila do- sledno in dokončno izvedena —¦ saj so se vr- šile volitve v zbor proizvajalcev šele 2. de- cembra in volitve v mestni zbor 7. decembra istega leta — si je vendar Mestni ljudski od- bor tekom leta silno utrdil svoj samoupravni značaj. Po novih načelih je Mestni ljudski odbor v tem letu postal osnovni in origi- nami organ oblasti v našem mestu. Njego- va pristojnost je postala v vseh zadevah ne- posredna, to se pravi, da so spadale v njego- vo pristojnost vse naloge državne oblasti, ko- likor niso bile z zakonom ali z drugimi pred- pisi izrecno pridržane višjim državnim orga- nom. Ločitev »lastnega« in »prenesenega« delokroga je odpadla. Skladno s tem pa je odpadla tudi tako imenovana »dvojna odgo- vornost« upravnih organov, to je odgovor- nost ljudskemu odboru in višjim upravnim organom. Upravni organi Mestnega ljudske- ga odbora so bili doslej odgovorni za svoje delo izključno Mestnemu ljudskemu odboru. Ta nova koncepcija samoupravnosti, ki jo je dal novi zakon, je ena izmed bistvenih zna- čilnosti naše socialistične demokracije. Z njo je bila poudarjena samoupravna vloga naše- ga mestnega predstavniškega organa v enot- nem sistemu celotne organizacije organov državne oblasti. * Vzporedno s temi spremembami je bila v aprilu 1952. leta izvedena tudi nova upravna razdelitev Ljubljane. Dne 18. aprila je Ljud- ska skupščina LRS izdala zakon o razdelitvi ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Na podlagi tega zakona je bila Ljubljana razdeljena na ožje mestno območje in na dve občini. Meje Ljubljane so se spre- menile. Na novo je bilo vključenih v mestno področje približno 7500 ha površin ter okrog 7200 prebivalcev. Mestno področje je merilo okrog 20.000 ha z okrog 132.000 prebivalci. Odpravljena je bila razdelitev na rajone in ustanovljeni sta bili dve občini: občina Polje s ca. 12.000 prebivalci in občina Šentvid s ca. 7000 prebivalci. Z novo razdelitvijo so bila k mestu priključena naslednja naselja oko- liških krajev: Ožjemu mestnemu območju je bilo priklju- čeno naselje Kožarje z delom naselja Majland ob Tržaški cesti ter naselja Grič, Babna gori- ca. Daljna vas, Lavrica, Orle, Sela pri Rud- niku in Srednja vas. Prav tako je bilo pri- ključeno mestu kmetijsko posestvo Bokalce kot arondirana celota. Občini Polje so bile priključene vasi ozi- roma naselje Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Za- voglje, Cešnjica, Podlipoglav, Sadinja vas. Sostro, Zagradišče, Podmoljnik, Sent Pavel, Javor in del Besnice. Občini Šentvid je bilo priključeno Šmart- no pod Šmarno goro ter Tacen, Medno, Sta- nežiče. Dvor, Podutik, Dolnice, GUnica, Kam- na gorica in Toško čelo. Z ustanovitvijo občin se je postavilo vpra- šanje pristojnosti obeh občin v okviru me- sta. Obe občini sta prišli v podoben odnos, v kakršnem so občine do okraja, upoštevajoč pri tem, da je bilo mesto v nekaterih ozirih enota in da je bilo treba zaradi tega pristoj- nosti obeh občin zmanjšati. Vse ostalo področ- je mesta pa je bilo vezano neposredno na Mestni ljudski odbor. Zamisel, da bi se v bolj oddaljenih predelih mesta organizirale po- sebne pisarne (izpostave Mestnega ljudskega odbora), je bila takrat po daljših diskusijah opuščena. Na svojem zasedanju v maju 1952. leta je Mestni ljudski odbor na podlagi pooblastil, ki mu jih je dal zakon o reorganizaciji ljudskih odborov, predpisal začasno organizacijo in število delovnih mest v administraciji obeh občin. Administracija obeh občin, ki jo je vodil tajnik občine, je bila razdeljena na tri organizacijske enote: tajništvo, odsek za go- spodarstvo in komunalne zadeve in odsek za zdravstvo, socialno politiko ter prosveto in kulturo. V 1952. letu je bilo v administraciji občine Šentvid sistematiziranih devet delov- nih mest, v administraciji občine Polje pa enajst. Oba občinska odbora pa nista zaživela kot ljudska odbora v pravem pomenu besede, ker dejansko nista izvrševala večine pomembnej- ših oblastvenih kompetenc, katere je še na- prej izvrševal na njunih področjih Mestni ljudski odbor. Proračuna obeh občin sta obsegala samo postavke za kritje izdat- kov v zvezi s poslovanjem njunega uprav- 117 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino nega aparata. Glede na dejstvo, da sta oba občinska odbora razpolagala le z omejeni- mi finančnimi sredstvi, sta bila le nekakšna pomožna organa Mestnega ljudskega odbora, v nekaterih pogledih pa deloma še celo samo administrativni ekspozituri Mestnega ljud- skega odbora. Oba občinska odbora, kakor tudi njihovi sveti, so izvrševali le posveto- valno funkcijo v tem smislu, da so o vseh zadevah, o katerih bi morala samostojno od- ločati, le razpravljala in dajala predloge, ki so se nato reševali v aparatu Mestnega ljud- skega odbora. Kljub gotovim prizadevanjem, ki jih je podvzel Mestni ljudski odbor, da bi si pridobila oba občinska ljudska odbora več- jo samostojnost, ta prizadevanja niso rodila uspeha. * Dne 5. decembra 1952. leta je bila zadnja seja Mestnega ljudskega odbora v sestavu, kakršen je bil postavljen v maju ob reorga- nizaciji. V decembru pa so bile volitve v mestni zbor in zbor proizvajalcev. Te volitve bodo v zgodovini našega mesta zapisane med najpomembnejšimi dogodki. Delavci Ljub- ljane so prvič v zgodovini volili svoje pred- stavnike v svoje predstavniško telo — zbor proizvajalcev, ki jih bo zastopal v lokalnem oblastvenem organu — Mestnem ljudskem odboru. Po teh volitvah je nastopila četrta mandatna doba Mestnega ljudskega odbora. V mestni zbor je bilo izvoljenih 70 odbor- nikov, v zbor proizvajalcev pa 47 odbornikov. Mestni ljudski odbor je torej štel odslej 117 odbornikov. V mestni zbor so volili vsi mestni prebi- valci, ki so bili vpisani v volilni imenik, v zbor proizvajalcev pa so volili le delavci in uslužbenci, ki so delali v proizvodnji, prevoz- ništvu in trgovini in sicer: delavci in usluž- benci gospodarskih podjetij, kmetje, ki so bili člani kmetijskih zadrug, obrtni mojstri, po- močniki in taki delavci, ki so delali v obrtnih obratih in delavnicah, oziroma taki, ki so bili člani obrtniških zadrug. Volitve v zbor proizvajalcev so bile v šti- rih volilnih skupinah. V prvi volilni skupini, ki je obsegala industrijo, gozdarstvo, gradbe- ništvo, komunalo in promet, je bilo izvolje- nih 36 odbornikov. V kmetijski volilni sku- pini, ki je obsegala tri podskupine in sicer: državna kmetijska posestva, kmetijske delov- ne zadruge in splošne kmetijske zadruge, je bil v vsaki podskupini izvoljen po en odbor- nik. Tretja volilna skupina, ki je obsegala trgovino in gostinstvo, je dala štiri odborni- ke. Isto število odbornikov je bilo izvoljenih tudi v skupini, ki je obsegala obrt. Pri volitvah v mestni zbor je od 97.595 vo- lilnih upravičencev volilo 89.730 (upravičeno odsotnih je bilo 6932) ali 98.9 «/o. Neveljavnih glasov je bilo 3523 ali 3,93 «/o, od tega je bilo črtanih glasovnic 2,8'%. Po teh volitvah je bil Mestni ljudski od- bor Ljubljane sestavljen iz dveh domov: iz mestnega zbora, kot predstavniškega telesa vseh državljanov mesta in zbora proizvaj alcev kot predstavniškega te- lesa proizvajalcev. S tem je bila zaključena reorganizacija, ki se je začela spomladi in Mestni ljudski odbor je dobil končno obliko v duhu načel novega splošnega zakona o ljudskih odborih oziroma republiškega zako- na o ljudskih odborih mest in mestnih občin. V novembru 1953. leta pa je bil v zvezi s predstoječimi volitvami v republiški zbor proizvajalcev, ki so bile po novem volilnem sistemu, izvoljen nov zbor proizvajalcev Mestnega odbora, ki je štel 160 odbornikov. Število odbornikov se je torej zvišalo za 13 in je bila v zvišanem številu članov zbora proizvajalcev izražena stalna rast proizvod- nje v Ljubljani. Volitve so bile dne 6., 7. in 8. novembra. Po spremenjenem volilnem si- stemu so se volitve izvedle za dve skupini: skupino industrije (trgovina in obrt) in sku- pino kmetijstva. Od skupnega števila 60 od- bornikov je odpadlo na skupino industrije 58 odbornikov in na skupino kmetijstva dva odbornika. Izvoljeno je bilo 31 delavcev, dva kmeta, 8 direktorjev in 14 nameščencev. Mestni ljudski odbor je po novembrskih- volitvah v zbor proizvajalcev štel 130 od- bornikov. Po decembrskih volitvah v 1952. letu je izvrševal Mestni ljudski odbor svoje oblast- vene funkcije na skupnih sejah obeh zborov in na ločenih sejah mestnega zbora in zbora proizvajaj alcev. Ker pa se je v praksi poka- zalo, da so skupne diskusije mnogo kvalitet- nejše in živahnejše kot ločene diskusije in da pride na skupnih sejah do boljših zaključ- kov, je Mestni ljudski odbor od srede julija 1954. leta uvedel prakso, da sta se sklicevala oba zbora večkrat na skupne seje o zadevah, za katere sta oba zbora enakopravna, glasu- jeta pa ločeno. V tajništvu Mestnega ljudskega odbora je bila ustanovljena skupščinska pisarna za po- moč predsedniku in tajniku pri pripravljanju sej Mestnega ljudskega odbora, za izdelova- nje zapisnikov, evidenco sklepov itd. Mestni ljudski odbor je izvrševal upravne zadeve po svojih svetih. V zadnjih letih je vzporedno z decentralizacijo in demokratiza- 118 Časopis za slov en sko krajevno zgodovino kronika ci j o oblasti prešlo veliko kompetenc na Mestni ljudski odbor in se je pri svetih na- grmadilo ogromno dela. V organizacijskem sestavu, v kakršnem so bili izvoljeni v maju 1952. leta, sveti tekom časa niso zmogli več svoje obsežne resorne problematike. Izredno so narasli komunalni problemi, problemi sta- novanjske politike in izgradnje stanovanj, zdravstveni in socialni problemi itd. Praksa je prerasla določila zakona o ljudskih odbo- rih, ki določa pet svetov in potrebe so na- rekovale, da so se nekateri obstoječi sveti razdelili v dva sveta in da so se ustanovili tudi novi sveti. Zaradi gornjih razlogov je Mestni ljudski odbor 16. julija 1954. leta zvišal število svetov oziroma ustanovil nove svete, tako da je bilo od julija naprej pri Mestnem ljudskem od- boru osem svetov in sicer: svet za gospodar- stvo, svet za gradbene in komunalne zadeve, svet za stanovanjske zadeve, svet za prosveto, svet za kultiiro, svet za zdravstvo, svet za socialno varstvo in svet za notranje zadeve. Vsak svet je imel svojega tajnika, ki je bil obenem načelnik tajništva. Obenem je bilo tudi zvišano število posameznih svetov. Sveti so pokazali veliko aktivnost. Nekateri so imeli svoje seje tudi po dvakrat tedensko. Na podlagi temeljitih proučevanj in analiz o problematiki na svojih upravnih področjih so seznanjali Mestni ljudski odbor o važnih problemih in pripravljali potrebne predloge. Vzporedno z ustanovitvijo novih svetov pa je bilo treba tudi organizirati temu ustreza- jočo administracijo. Oddelki, ki so bili orga- nizirani v maju 1952. leta, so se pozneje pre- imenovali v tajništva. V jtiliju 1954. leta so bila organizirana pri vseh svetih nasled- nja tajništva: tajništvo za gospodarstvo, taj- ništvo za gradbene in komunalne zadeve, taj- ništvo za stanovanjske zadeve, tajništvo za prosveto, tajništvo za kulturo, tajništvo za zdravstvo, tajništvo za socialno varstvo in tajništvo za notranje zadeve. Številčni se- stav uslužbenstva je bil ojačen, o čemer je bilo že prej govora. V desetih letih svojega obstoja je Mestni ljudski odbor prehodil razvojno pot, ki je imela v posameznih obdobjih svoje posebne značilnosti, izvirajoče iz družbenih in eko- nomskih sprememb, ki so se dogajale od osvo- boditve v naši državi. Te spremembe so imele v poedinih obdobjih vpliv na organizacijo in delo našega mestnega predstavniškega orga- na. Organizacijo in delo Mestnega ljudskega odbora pa lahko ocenimo samo s stališča splošnega razvoja v procesu revolucionarne- ga spreminjanja naše družbene stvarnosti. Prva doba po osvoboditvi, ki sega nekako v 1946. leto, je bila doba prevzemanja obla- sti in obnove v vojni opustošenega gospo- darstva. Vloga državnih organov se je v tistem času omejevala na splošen nadzor in izvajanje gotovih regulativnih ukrepov zaradi čim hitrejše gospodarske obnove in omejeva- nja privatne lastnine. Takrat je obstajal nam- reč še dosti močan privatni sektor gospodar- stva, ki je predstavljal oviro za razvijanje socialističnih odnosov. Zato se je revolucija, ki se je končala z zmago na bojnem polju, po osvoboditvi nadaljevala z ekonomskimi ukre- pi. Takšno vlogo je imel takrat tudi tedanji- Mestni narodni odbor Ljubljane. Njegovo delo je bilo usmerjeno na najnujnejše ukrepe, ki so bili potrebni za zmanj- ševanje in odstranjevanje posledic, ki jih je prizadejala vojna Ljubljani. Njegova organizacija je bila še zasilna in nerazvita. Stari upravni aparat se je zamenjal z novim. Odstranjevale so se stare in vpeljevale nove metode dela. Zasedanja Mestnega narodnega odbora so bila le redka. Bila so formali- stična, manifestativna in brez prave demo- kratske vsebine. Ljudski odborniki so izvrše- vali svoj mandat le na zasedanjih, izven za- sedanj pa niso delali. Vso politiko je vodil Izvršni odbor. Za vodstvo posameznih uprav- nih panog so bili organizirani šibki admini- strativni oddelki. Za njihovo delo so odgo- varjali člani Izvršilnega odbora. Drugo obdobje, ki je trajalo do srede 1950. leta, je bilo obdobje razlaščanja buržoazije, popolnega prevladovanja državnega sociali- stičnega sektorja v temeljnih panogah in uvedba planskega gospodarstva. To je bilo obdobje tako imenovanega državnega socializma, za katerega je bila značilna močna afirmacija vloge državnega aparata, ki je bila tudi izvor birokratskih teženj. Dr- žavni upravni aparat je bil neposredni upra- vitelj gospodarstva in je širil svojo funkcijo upravljanja tudi na ostalo področje družbe- nega življenja. V tem razdobju je Mestni ljudski odbor Ljubljane krepko posegal v gospodarstvo in je ustrezno zahtevam tisti čas tudi razvil svojo organizacijo. To je bilo obdobje j a če - n j a vloge Izvršilnega odbora kot upravnega državnega organa. Izvršilni odbor si je pri- dobil veliko neodvisnost. Število njegovih članov je neprestano raslo. V 1948. letu je štel Izvršilni odbor 22 članov. Člani Izvršil- nega odbora so kot plačani poverjeniki nar čelovali poverjeništvom. Snovala so se vedno 119 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Organizacijska shema Mestnega ljudskega odbora Ljubljana od julija 1954 dalje 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nova poverjeništva in vzporedno s tem se je številčno zvišal tudi upravni aparat. Za ope- rativno-upravno vodstvo podjetij so bile or- ganizirane razne uprave in direkcije. To je bila doba silnih naporov Mestnega ljudskega odbora za razvoj mestnega gospodarstva. V to dobo spada mnogo na novo ustanovljenih pod- jetij. Mestni ljudski odbor se je na zasedanjih omejeval le na oblastveno-zakonodajno funk- cijo. Pri ogromnem delu v zvezi z upravlja- njem gospodarstva so bili organizirani za pomoč Mestnemu ljudskemu odboru rajonski ljudski odbori. Doba po 1950. letu pa pomeni bistveno no- vo razdobje v razvoju naše ljudske revolucije. To je bilo obdobje prehoda od državnega so- cializma v višjo stopnjo družbenega razvoja, temelječe na družbenem gospodarjenju s proizvajalnimi sredstvi. Vse gospodarsko živ- Zemlievid upravne razdelitve aiprila 1952 -, Ijenje se je osvobajalo administrativnega vodstva s strani državne uprave. Država je zadržala le funkcijo občega vodstva, nad-, zorstva in osnovnega planiranja. V tem obdobju je Mestni ljudski odbor < Ljubljane prilagodil svojo organizacijo novim \ družbenoekonomskim odnosom. V nepresta- j nem poglabljanju socialistične demokracije ! se je zmanjševala vloga Izvršilnega od- \ bora, krepila pa se je vloga in avtoriteta Mestnega ljudskega odbora kot celote. V tem procesu se je v septembru 1951. leta zni- žalo število članov Izvršilnega odbora na enajst. Vzporedno s tem se je znižalo tudi število poverj eništev. V posameznih organih Mestnega ljudskega odbora pa so se že kazali družbeni elementi. Vodstvo nekaterih uprav- nih panog so namesto plačanih poverjenikov prevzemali v svoje roke sveti kot kolegialni družbeni organi. Kot končni rezultat vse več- je demokracije državnih oblastvenih organov je v 1952. letu Mestni ljudski odbor z uvedbo zbora proizvajalcev in odpravo Izvršilnega odbora doživel svojo najbolj revolucionarno spremembo po osvoboditvi. V tem obdobju je 1954. leto značilno po pospešenem razvijanju družbenega samo- upravljanja na vseh področjih dela. V tem letu je bilo uvedeno družbeno samouprav- ljanje stanovanjskih hiš, ki pomeni ene- ga najbolj revolucionarnih korakov v pro- cesu razvijanja samouprave v tem letu. V Ljubljani je v decembru 1954 sodelovalo v hišnih svetih okoli 6000 državljanov. Konec novembra in v začetku decembra je bilo na zborih volivcev izvoljenih v šolske odbore kot družbene organe 838 državljanov. 2e prej je bilo uvedeno družbeno upravljanje na pod- ročju zdravstva in spcialnega zavarovanja, kjer sodelujejo državljani v organih teh sa- moupravnih organizacij. V novembru so bUi izvoljeni organi družbenega upravljanja na ljubljanskih visokih šolah. V podjetjih pa se že od konca 1950. leta vedno bolj usposab- ljajo za upravljanje delavski sveti in upravni odbori. Sredi leta 1954 je bilo v Ljubljani vključenih v delavskih svetih 6132 delavcev in nameščencev (4916 delavcev in 1216 name- ščencev). V decembru 1954. leta je na pod- ročju Ljubljane v organih delavskega in družbenega upravljanja bilo vključenih nad 13.000 državljanov. Nagel razvoj družbenega samoupravljanja pa je zahteval še nove demokratične oblike odločanja in samoupravljanja. Kot ena iz- med takih oblik se poraja — komuna. 1211 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino GRADNJA DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH TINE LENARČIČ Prihodnje leto bo deset let, odkar je bilo slavnostno odprto novo kulturno središče — Delavski dom v Trbovljah. Čeprav je po- teklo razmeroma že precej časa od začetka gradnje pa tudi od dneva otvoritve, vzbuja gradnja te velike stavbe še vedno določeno pozornost. V naši ožji pa tudi širši domovini je malo objektov, ki se lahko merijo po svo- jem obsegu, funkcionalnosti, graditvi in obi- sku z novim delavskim kulturnim središčem v Trbovljah. Edinstven pa je najbrž primer pri nas in tudi onstran meja po načinu orga- niziranja, izvedbe in poteka njegove graditve. Da ohranimo sedanjemu in bodočemu rodu vsaj nekaj osnovnih podatkov o pripravah in poteku njegove graditve, navajamo^ v na- slednjih vrsticah nekaj informacij. Trbovlje so bile pred zadnjo vojno znane predvsem po premogovniku, cementarni in elektrarni, zlasti pa so bile znane kot nekak center revolucije idej in dejanj proletarcev zasavskih revirjev. Čeprav kopljejo v Trbov- ljah premog že od leta 1804 dalje, niso imeli rudarji praktično nobenega kulturnega doma, ki bi bil primeren za uprizarjanje vseh vrst kvalitetnih prireditev. Posamezna društva in organizacije so sicer imele manjše domove, vendar je ostal problem osrednje kulturne institucije vedno odprt in nejasen. Spomladi 1947 se je na pobudo Lojzeta Ribiča zbrala skupina dela voljnih domačinov, ki so iz lastnega nagiba in iz ljubezni do svojega domačega kraja hoteli sodelovati pri gradnji novega kulturnega doma v Trbovljah. Pripravljen je bil načrt za njegovo gradnjo vzdolž novo zgrajenega športnega stadiona. Objekt naj bi služil kulturi in telesno vzgojni dejavnosti. Zavoljo različnih mnenj in suge- stij republiških organov in spričo nastalih gospodarskih težav v naslednjih letih je gradnja ostala neinteresantna. Ideja o dejan- skem pričetku gradnje pa je ponovno vzklila 4. marca 1952. Na pobudo Alojza Ribiča, di- rektorja rudnika Trbovlje-Hrastnik, je skli- cal takratni sekretar mestnega komiteja ZK Jože Piki tega dne zastopnike vseh prosvet- nih, kulturnih in telesnovzgojnih društev ter organizacij na pogovor z namenom, da se porazgovore o stanju kulture in športa v Tr- bovljah. Pravi cilj pogovora je bil — gradnja novega delavskega doma. Potrebo po novi gradnji je Ribič utemeljil s tem, da je obsto- ječi delavski dom star in dotrajan, nefunkcio- nalen, nehigieničen, majhen, skratka nepri- meren za nadaljnje delo na kulturno-pro- svetnem področju. Omenjena je bila misel, da bi zgradili nov dom na temeljih dečjega in kasneje trgovskega doma v Vodah, tj. na Trgu revolucije, kar pa se je kasneje izkazalo za neprimerno iz različnih vzrokov. Iniciativni odbor, ki se je odslej že imeno- val gradbeni odbor, je na svoji prvi seji dne 28. marca 1952 po živahni razpravi določil lokacijo, kjer dom sedaj stoji, tj. na platoju med rudarskim in starim delavskim domom, predvsem zavoljo njegove lege v centru me- sta, deloma pa tudi iz tradicionalnih razlogov. Rudarski dom je bil revolucionarno žarišče, stari delavski dom pa torišče dela na kultur- nem in telesnovzgojnem področju drugih na- prednih delavcev. Vsak izmed obeh domov je opravil v trboveljski zgodovini svojo po- membno vlogo, vendar pa je oba čas prerasel. Potem ko je iniciativni odbor utrdil svojo organizacijo, dobil prva denarna sredstva, je tudi že določil približno velikost in vrste pro- storov. Sprva je kazalo, da bodo nastale večje težave pri izbiri projektov, ker so nekateri arhitekti, ki so imeli izkušnje na tem področ- ju, ponujeno nalogo odklonili. Nastale pa so večje težave in prva preizkušnja med samimi člani iniciativnega oziroma gradbenega od- bora. Nekateri so brž popustili, brž ko se je akcija dejansko pričela tudi izvajati in ko so prvič podvomili v uspešen konec začetega dela. K sodelovanju je bila povabljena vsa javnost po časopisju in posebnih obvestilih, zlasti pa še kulturniki, strokovnjaki, organi- zacije, podjetja, oblastne in družbeno-politič- ne skupnosti ter posamezniki. Medtem ko so potekala pripravljalna dela pri urejevanju gradbišča, so projektanti pri- pravili programsko skico, ki je zavoljo dobre izdelave obveljala tudi kot idejni projekt. Slovesen pričetek gradbenih del je bil na nedeljo, 19. aprila 1953 ob navzočnosti okrog 500 občanov. Po otvoritvenem govoru je Alojz Ribič zasadil prvo lopato, delavska godba in pevci Zarje pa so nadaljevali s pro- gramom. Stekla je gradnja najpomembnejše- ga kulturnega objekta v Sloveniji. Nihče ni računal na to, da bodo sami domačini kos iz- redno zahtevni nalogi. Mnogi strokovnjaki, funkcionarji in mnogo občanov je s strahom zmajevalo z glavo, kadar so pokukali skozi odprtine plota na veliko gradbišče, češ, to delo ne bo nikoli dokončano. Vendar šlo je. Opravljena so bila sondažna dela, prestavljeno koleno potoka v dolžini 90 m, opravljeni veliki izkopi, izkopani in za- 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika betonirani globoki in široki temelji ter večja] rušenja. Tokrat je bilo pri nas menda prvič uspešno preizkušeno betoniranje z zapihova-, njem betona po ceveh od priprave do mesta ' betoniranja. Do konca leta 1953 so bili zabe- ' tonirani temelji in zgrajen spodnji del obsež- ¦ nega foyer j a s kotlarno, sanitarijami itd. : Vmes je gradbeni odbor stalno pritiskal naj projektantsko podjetje za načrte, občani so i zbirali star gradbeni material, staro železo, | les pri kmetih itd. Z enakimi deli se je grad- ' nja nadaljevala vsa nadaljnja leta. Kot vedno pri takih gradnjah, je bilo pomanjkanje de- | narja na dnevnem redu. Po toliko letih stal- • nega zbiranja, posredovanj, da ne rečemo i prosjačenja v vseh mogočih oblikah in na " najrazličnejših instancah, hkrati pa prepri- , čevanje, da gradnja ne gre v škodo standarda I ljudi, pač pa prav nasprotno v njihovo do- ! bro, je nastopila določena utrujenost. Vendar ' pa ta utrujenost ni bila nikdar tolikšna, da bi omajala zaupanje članov gradbenega od- i bora v končno dograditev, čeprav so biH iz- ¦ postavljeni najrazličnejšim zlonamernim pri-; pombam preko radia, časopisov, na raznih > zborovanjih itd. Prav od teh smo pričakovali I največjo pomoč, rezultat pa je bil prav na- i sproten. Največje priznanje začetnemu delu •. so bili večkratni obiski tovarišev Kardelja, ! Marinka, Sergej a Kraigherja, Lddije Šent- jurčeve, Vide Tomšičeve in številnih drugih vodilnih tovarišev. Vedno se je za gradnjo izredno zanimal Miha Marinko, tedanji pred- sednik Ljudske skupščine LRS. Zaradi ome- jenosti prostora pač ni mogoče opisati na tem mestu ne samo pomembnih, pač pa tudi ne j večjih del, ker bi bil prispevek preobsežen. Kljub neštevilnim težavam je bil dom do- grajen in slavnostno odprt 29. novembra 1956 ob navzočnosti množice domačinov in drugih prebivalcev Zasavja. Ob navzočnosti pet tisoč prebivalcev je najprvo orisal priprave na gradnjo, potek gradnje, pomembnost obj.ekta za vse Zasavje predsednik gradbenega odbora Lojze Ribič. Slavnosten govor je imel Miha Marinko, ki je takoj nato novo zgrajeni dom tudi odprl in predal javnosti v uporabo. Vsi navzoči so si nato ogledali prostore. Novo zgrajeni Delavski dom stoji v centru mesta Trbovlje na Trgu svobode. Po urbani- stičnem načrtu je bilo treba pred gradnjo odstraniti 5 zgradb, med drugim tudi stari delavski dom. Stavba stoji na koti 236 m, povezana je z gornjo in spodnjo cesto s širo- kim stopniščem oziroma z rahlo naklonjeno rampo. Med krovno ploščo in podom v foyer ju so prostori za občinstvo — dvorana in foyer. Arhitektonska plastičnost je dosežena z raz- gibanimi zamaknjenimi zidovi in z izzidki z valovitimi strehami. Zaradi posebnosti terena v Trbovljah ni bilo mogoče v centru mesta najti ustreznejše lokacije, da bi celotna zgrad- ba lahko prišla jasneje do izraza. Zato so pogledi na celoten objekt nekoliko zastrti iz nekaterih glavnih smeri. Na pročelju je večja kompozicija v mozaiku v skupni izmeri 84 m^. Umetnina ponazarja rudarjevo življe- nje na delu, doma, v družbi, kulturnem udejstvovanju, boju za svobodo itd. Vsaka od večjih dvoran ima svojo lupino, na kateri leži krovna nosilna konstrukcija. Pročelje Delavskega doma (Foto: Janez Kališnik) 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MozaiOci na pročelju (Foto: Janez Kališnik) Strop v gledališki dvorani je školjkast, v ki- no dvorani pa raven, oboje pa akustično pri- rejeno. Med krovno ploščo je viden obris obeh dvoran in prostor — stolp nad odrom. V domu so tile glavni prostori: a) vhodni foyer z blagajno, garderobo, okrepčevalnico, sanitarijami, b) glavni foyer, od koder je dostop v vse važnejše prostore; primeren je za obsežne razstave in zborovanja ter sprejme okrog 2000 ljudi, c) leva stranska dvorana je predavalnica s 150 sedeži, č) kino in koncertna dvorana ima 500 se- dežev; k dvorani sodi še kinooperaterska ka- bina z dvema projekcijskima aparatoma, d) gledališka dvorana ima nagnjen pro- stor, je brez balkona in ima skupno 464 tape- ciranih sedežev in 100 stojišč. Ima obliko školjke in obešen lesen strop elipsaste obli- ke. Orkestrski prostor je grajen za 40 god- benikov, e) gledališki oder ima vrtljivo krožno plo- ščo, horizont, odrski mostiček, galerije, že- lezen zastor in 16 potegov, dovozno rampo, potrebno število svetil in drugih instalacij, f) desna stranska dvorana je kadilnica, ki se uporablja tudi kot pevska vadbena soba, g) upravni del zgradbe ima tri nadstopja. Tu so delavnice, stanovanje, garderobne so- be za nastopajoče, shrambe, sanitarije itd.. h) vsa zgradba je podkletena. Ti prostori so namenjeni za kotlarno, skladišča kuriva, klimatske komore, cevovode, zračne kanale, transformatorsko postajo itd. Vsi prostori v domu so ogrevani oziroma zračeni s centralnim ogrevanjem kombinira- no s klimatskimi napravami. Delavski dom je projektiralo več projek- j tantov. Nadvse uspešna in izredno požrtvo- i valna sodelavca sta bila glavni projektant ¦ ing. arh. Marko Župančič (idejni projekt, glavni elaborat, detajli, notranja oprema) in ing. Lojze Cigon (statika in armaturni načrti). Poleg teh dveh glavnih izvajalcev naloge so sodelovali še ing. arh. Oton Gaspari (grad- beni program, idejni projekt, glavni elabo- i rat), ing. B. Pogačnik (proračun del), ing. C. j Pogačnik (kanalizacija). Rudi Cestnik (kino kabina), ing. I. Wagner (železna strešna kon- strukcija nad odrom), ing. M. Pleskovič (pre- ložitev kolena struge), ing. B. Likar (vodovod, ¦ toplovod, klimatske naprave), ing. Plazzerian, i ing. S. Metelko, E. Sonnenwald in S. Pečar . (električne instalacije), ak. slikar prof. Marij ; Pregelj (stenski mozaik), Fr. Soba in ing. S. i Hercog (vrtljivi krožni oder, železna zavesa, odrski mostiček in potegi) in ing. arh. J. ' 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cernivec (nasveti in projektiranje odrskih naprav). Sodelovala so še naslednja projektantska | podjetja: Slovenija-projekt, Ljubljana (idej- j ni in glavni projekt), Elektrosignal, Ljublja- j na (projekt električnih instalacij), Zavod za | nizke gradnje, Ljubljana (projekt za presta- ' vitev kolena struge), Zavod za raziskavo ma- : teriala in konstrukcij LRS, Ljubljana (pre- iskava terena in preizkušnja gradbenih ma- j terialov), Elektro Trbovlje (načrt preuredi- ' tve transformatorske postaje) in Iskra, Kranj \ (načrt preureditve kino kabine in kino in- i stalacij). Izvajalci posamejnih del pa so bili: vsa \ dela pri izgradnji doma je vodil odbor za graditev delavskega doma Trbovlje, ki je bil hkrati tudi investitor, tehnično delo je izva- jal gradbeni oddelek rudnika Trbovlje-Hrast- ' nik (gradbena in deloma, obrtniška dela), j strojna tovarna Trbovlje (krožni vrtljivi oder, železna zavesa). Kovinsko podjetje, sedaj Klima Celje (vodovod, toplovod in klimatske : naprave). Obrtno podjetje Rado Klenovšek, ! Trbovlje (električne instalacije), Elektro-Tr-i bovlje (transformatorska postaja), Mineral, Ljubljana (teraco tlak, kamniti tlak, rustika). Strojno mizarstvo Trbovlje (strop v gledališki dvorani, oprema v spodnjem foyerju). Komu- i naia Trbovlje (garderobne mizice in orkestr- | ski prostor), Pleskarstvo-črkoslikarstvo, Tr- : bovlje (slikarska in pleskarska dela), Anton Žužek, Ljubljana (praskani stropni omet in j mavčna dela), Alfio Tambooso, Ljubljana j (mozaik), Alojz Zmuc, Ljubljana (svetila v j foyerju in gledališki dvorani). Tovarna Stol, ' Kamnik (vsi sedeži). Lava, Celje (parket), j Iskra, Kranj (kinoaparature), Obrtno podjetje S. Šinkovec, Ljubljana (dobava in montaža odrskih svetil). Kremen, Novo mesto (glavno vhodno stopnišče). Obrtniška dela, ki jih je opravljal investitor v lastni režiji, so vodili: kovinska dela — Franc Novak, kleparska in : krovska dela — Janez Zalaznik, slikarska in pleskarska dela — Ivan Lenarčič, mizarska dela — Viktor Simčič, tapetaniška dela — Viktor Dular. Tehnični vodje gradnje so bili: Mirko Ranzinger, višji gradbeni tehnik, ; Tone Božič, gradbeni tehnik, Silvo Rejc, \ gradbeni tehnik. Jelko Zoltan, polir. i V vseh letih gradnje, tj. od leta 1953 do \ otvoritve 29. novembra 1956, je bilo pri grad- • nji doma poprečno zaposlenih 68 delavcev ' raznih strok, opravljenih je bilo ca. 80.000 i delavnikov, 34.000 prostovoljnih delovnih ur,, bilo je 36 lažjih nesreč pri delu, izkopane ¦ zemlje je bilo skupno 8596 m^, vsa dela pa Gledališka dvorana (Foto: Janez Kališnik) 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO so bila opravljena v 1049 delovnih dneh. Za- zidana površina znaša 3.023 m-, etažna povr- šina 6444 in zazidalna prostornina 37.914 kubičnih metrov. Dom je bil zgrajen v glavnem s sredstvi trboveljskih kolektivov, občine Trbovlje, nek- danjega okraja Trbovlje, vseh delovnih ljudi, kmetov ter številnih podjetij po vsej Slo- veniji. Vsa dela v zvezi z gradnjo je vodil odbor za graditev delavskega doma in to ves čas gradnje popolnoma brezplačno. Sestavljali so ga naslednji člani: Lojze Ribič, predsednik, Milan Kožuh, pod- predsednik, Tine Gosak, član z nalogo, da zbira material. Tone Mahkovec, blagajnik, Tine Lenarčič, tajnik, Jože Cibej, član, ki skrbi za transport materiala, Franc Novak, član, ki skrbi za funkcioniranje mehanizaci- je in za razna kovinska dela, Mirko Ranzin- ger str., član, za tehnično vodstvo gradnje, Vencelj Miklavčič, član, za zbiranje materi- ala, Jože Skrinar, član, za zbiranje materi- ala in funkcioniranje elektroinstalacijskih naprav med gradnjo. Glavno breme vsega dela je ležalo na plečih Milana Kožuha. Bil je neuničljiv in izreden organizator dela v vseh pogledih. Poleg članov gradbenega odbora so tesno sodelovali z njim še naslednji sodelavci: Jo- že Piki, Lojze Dular, Ivan Sorn, Avgust Pov- še, Silva Pleskovič, ing. Vinko Prežel j. Juro Božič, Vili Knez, Karel Malovrh, Ivan Zu- pančič in Jože Leveč. Za otvoritev doma 29. novembra 1956 je bil imenovan poseben odbor. Vodil ga je Tine Lenarčič. S sodelovanjem vseh kulturnih delavcev je bil pripravljen in izveden otvo- ritveni program izključno le z lastnimi moč- mi. Prva, tj. otvoritvena predstava v domu je bila drama Ivana Cankarja »Hlapci« v iz- vedbi gledališča Svobode-center Trbovlje, v naslednjih dneh pa so bile še naslednje pri- reditve: Opera A. Foersterja »Gorenjski slav- ček« v izvedbi Svobode-center Trbovlje, sim- fonični koncert domačega simfoničnega or- kestrai pod vodstvom dirigenta Albina Wein- gerla in 4 solistov, drama M. Kranjca Pot do zločina v izvedbi Svobode II Trbovlje, koncert štirih pevskih zborov Svobode-center, Svobode II in Svobode Zasavje, pod vod- stvom dirigentov Jožeta Skrinarja, Staneta Ponikvarja in Albina Weingerla, nadalje ko-j medija L. Fj odoro va Matura v izvedbi Svo- bode-Zasavje, Trbovlje, koncert delavske godbe Svobode-center Trbovlje z dirigentom Antonom Hudarinom, prosvetni večer v iz- vedbi Svobode II, glasbeni večer malih v izvedbi glasbene šole Trbovlje in z dirigen- tom Albinom Weingerlom in končno za za- ključek družabni večer s plesom v velikem foyerju. Slavnostne predstave so bile v času od 29. novembra do 8. decembra 1956. Delavski dom upravlja poseben družbeni organ — upravni odbor, katerega imenuje na dve leti občina Trbovlje, poslovanje pa vodi upravnik. Vsako leto obišče raznovrstne pred- stave v Delavskem domu poprečno 240.000 ljudi. V domu imajo svoje društvene prosto- re: DPD Svoboda-center, gledališče, moški pevski zbor Zarja, mešani pevski zbor Slav- ček, mladinski pevski zbor, RELIK-revirski likovniki, lutkovni oder, nadalje glasbena šola z vsemi oddelki, občinski stanovanjski sklad in arhiv občine Trbovlje (v kletnih prostorih). V mnogih deželah so zgradili v preteklih stoletjih velike in znamenite stavbe — kul- turne, športne, poslovne, zdravstvene itd. in to mnogokrat na račun zemeljskega bogastva in pridnosti podložnih dežel. Danes predstav- ljajo te stavbe morda vsaka zase pomembno zgodovinsko in umetniško vrednost. Trbov- lje pa, ki so od začetka XIX. stoletja dalje dajale gospodarjem rudnika visoke dobičke, so se ponašale lahko le s stanovajnskimi ko- lonijami Dobrna, Žabja vas, Glažuta, Bukova gora, Polaj itd. Zato naj zgrajeni dom hrani spomin na vse trboveljske rodove in vse ru- darje in druge delavce, ki so v poldrugem stoletju z žuljavimi rokami in prepotenimi obrazi služili zase in za svoje družine boren kos kruha, pri tem pa imeli tako malo pri- ložnosti za kulturni dvig in izobrazbo. Služi pa naj tudi kot spomin številnim občanom, ki so darovali svoje življenje v zadnji vojni proti okupatorju za osvoboditev domovine. Delavski dom torej stoji. Brez pomena je, da bi podrobno naštevali številna potovanja, seje, sestanke, pomanjkanje materiala in še bolj denarja, posredovanja, prošenj, zataje- vanja itd. Vseh naštetih ovir ni mogoče re- konstruirati in prikazati z nobenimi bese- dami. Ob tem se moramo, če smo nepri- stranski, nekoliko zamisliti. Vsi člani gradbe- nega odbora so opravljali več let vse delo prostovoljno, brez plačila in nagrad, vendar pa z največjim optimizmom in dobro voljo. Kljub tisočerim težavam so hoteli postaviti 126: ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika V centru slovenske premogovne industrije dostojen kulturni dom, preteklim rodovom v čast in spomin, sedanjemu in bodočim v ko- rist. Kulturna dejavnost v domu pa naj po- glablja izobrazbo, širi srčno kulturo, vzgaja poslušalce in gledalce v dostojne in izobra- žene občane ter jih oplaja z dosežki civiliza- cije. Temu cilju se Delavski dom v Trbovljah doslej ni izneveril in upamo, da bo v prihod- nje še uspešneje deloval v tej smeri. »DOMOVINA« (1867—1869) BRANKO MARUSiC (Nadaljevanje) OSTALI POLITIČNI IN NADZORSKI KONCEPTI »DOMOVINE« Omenili smo že, da je prvi letnik »Domo- vine« spremljal tekoče politično življenje v previdni oddaljenosti, zato pa se je že kar prva številka drugega letnika lotila v član- ku »Politiške reči« obravnave novo nastalega položaja po sprejetju decembrske ustave leta 1867. Od tega časa dalje je s primernimi ko- mentarji spremljala vse važnejše politične dogodke, njena izvajanja smo zgoraj že v dokajšnji meri spoznali, zato naj v slede- čem navedeno dopolnimo s pogledi »Domovi- ne« na svetovna dogajanja, domače razmere in na posamezne probleme, ki jih je bila prisiljena obravnavati. Poročila o svetovnih dogodkih in komen- tarji so povzeti iz različnega časopisja, ki ga je uredništvo prejemalo. Kljub temu pa v teh prispevkih zasledimo dokaj široko Ma- rušičevo razgledanost in poznavanje proble- mov. Že prva številka »Domovine« prinaša značilen komentar: »Glede na notranjo svojo uredbo-ustavo je ¦ naša Avstrija morda še bolj razrušena, še v vece težave zapletena, kot so bile njene nemile razmere na zunaj; celo glavni zidovi državnega poslopja, zdi se, da se majajo. Narodi, ki v njem prebivajo, so nemirni in čutijo nevarnost ter v zborih in po časnikih vladi svoje dobre ali neum- ne svete ponujajo in nekteri prav predrzno silijo; tudi vlada sama resno premišljuje, kaj in kako bi bilo storiti, kako bi se dalo to sta- ro poslopje tako prezidati, da bi bilo prebi- vavcem všeč in sedanjemu času primerno. Škoda le, da se zidarji, kakor pri babelskem stolpu, nič kaj ne razumejo.«^ V naslednji šte- vilki končuje taka razglabljanja: »Sila kola lomi; brž ko ne bo moral On, ki nas je leta 1860 na ustavni voz posadil, sam obračati ga in sam prave poti iskati... in če se stranke nečejoin ne morejo sporazumeti, da bi poma- gale izvleči ga in spraviti na pravo pot, kaj bo tedaj storiti? Odgovorite nam vi modri, 'ustavi zvesti' vekači, ki vam je vsaka oktro- jena pičica (tj. vse, kar cesar s svojim mi- nistrstvom sam ob sebi naredi, brez državnega ali deželnih zborov) gnjusoba, dasi meri morda na pravičnejšo popravo ustave, ki je sama le tudi oktrojena.«^ Marušič je zagovarjal skorajšnjo in srečno poravnavo z Ogri, sicer pa je o dogodkih v dunajskem dr- žavnem zboru, ki je pretresal vprašanje bo- doče ureditve monarhije, zelo skopo poročal. Spoznali smo, da je Marušič kasneje Svetče- vo zadržanje v državnem zboru zagovarjal, toda zanimivo, da je ob poročanju o adresi nemške večine v državnem zboru 5. junija govoril o nedoslednosti slovenskih poslancev in pri tem omenil »Novice«, ki so tako rav- nanje zagovarjale.^ V tem času je prejel avstrijski monarh ogrsko krono v Budimpešti. Za to priliko je »Domovina« poročala: »Noče- mo se danes ozirati nazaj, nočemo premer jati s kritikarskimi očmi dolge, ovinkov polne po- ti, ki jo je teh let prehodila politika avstrij- ska, preden se je dospela do slavnega tega opravila; miruje naj sedaj politika! Nemilost (glede na politiko) zagrnimo z zagrinjalom pozabljenja, prihodnost pa, — prihodnost je že zagrnjena, in tako vdajmo se sedanjosti.«* Besede zopet odsevajo Marušičevo »udajanje usodi« in pričakovanje rešitve, ki naj bi jo prinesel čas, ob priliki kronanja je še zapisal značilni stavek: »Da si nismo prijatli mad- žjarizma in politiki madžjarski, vendar ne moremo si kaj, da bi originalnemu temu na- rodu k globoverskim in vitežkim njegovim šegam in vdanosti njegovi do starih častitlji- vih zročil prisrčno ne čestitali.«^ Ob poročanju o glasovanju v državnem zboru 17. oktobra 1867 za spremembo febru- arske ustave na podlagi dualizma je Marušič obljubil, da bo ob drugi priliki kaj več na- pisal, z isto napovedjo je zaključil tudi poro- čanje o sprejetju oziroma potrditvi decembr- ske ustave. V prvi številki drugega letnika je načela »Domovina« tudi to vprašanje in Ma- rušič se je kasneje pohvalil, da je bil prvi, ki se je oglasil v novo nastalem političnem položaju. Članek je obsežen in zanimiv po- gled Marušičevega političnega komentator- 127 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stva: »Novo leto — nova doba v Avstriji! Čudno, ravno tisti dan, ko se nam začne solnce zopet povračati — svetega Tomaža dan —¦ je vstalo izza gore ogromnih obravnav- skih aktov 4 zbornic, naših dveh in ogerskih dveh, solnce nove svobode. Tisti dan je po- trdil presv. cesar glavne postave; tisti dan se je zvršila poravnava z Ogri... Ali, da si ravno si le solnce na vzhodnem nebu na videz tako lepo blešči, vendar je pa široki Avstriji, še vse premalo malikov, da bi je molili; ono nima več moči, kot navadno soln- ce ob Božiči. In to, da se ga nočejo in ne morejo vsi Avstrijanci veseliti tega solnčnega vzhoda, to kali veselje še tistim, kateri bi se ga radi veselili, tistim, kteri so že zoro 21. decembra z vriskom in piskom pozdravljali — svobodnjakom avstrijskim.« Avstrijski Slovani se tega stanja ne morejo v celoti ve- seliti, ker pač zahtevajo, da bi najprej živeli in »pozneje se pa lahko z vami pogodimo in porazumemo, če se preverimo, da ni vaš liberalizem piškav in da je vaša svoboda pa- metna in nravna, ljudstvom in državi ko- ristna.« Slovani si mislijo: »Popred dajte nam djanjski nar naturnejše — narodne, — pa zgodovinske pravice, rešite nam življenje, zagotovite nam narodno eksistencijo, potle se bomo o priljubljeni vam svobodi menili... Ali, zdaj gospodujoča naroda v naši državi, nemški in madžarski, razumeta to reč dru- gače: iz državnih zborov, ta-in unkraj Litave, v katerih imata ona umetno večino, se je odmevalo: Narpopred popolno ustavno svo- bodo in kakoršno si dobi poravnavo med polovicami po krivici nepopravljivih razmer razdvojene Avstrije, in potle še le oglasite se zastran vaših pravic. Ker se bo dalo iz obč- nih glavnih postav, in občne ustave za vaše dežele izmolsti — to boste imeli. V nekem oziru se nam zdi razloček med stalom in vidikom narodnjakov in svobodnjaških ustav- nikov enak trjenjema: Poprej jajce, potle ko- koš; in pa: poprej kokoš, potle jajce.« Poleg Slovanov, ki jim je dualizem trn v peti, z njim tudi ne soglašajo katoličani in vprašu- je, kaj je v takih razmerah storiti Slovencem in kaj katoličanom.* Slovenci imajo pred sabo trojno pot, da se »kujajo« po zgledu Cehov, da se upirajo »tiho in trpivno« kakor Ogri ali pa da najdejo neki modus vivendi. Omenja zadržanje slovenskih poslancev v državnem zboru, toda nima jih niti braniti niti hvaliti. Ker so se pač odločili, da sode- lujejo v zboru, so se po »konstitucijski šegi« podvrgli vsakemu sklepu večine. Zaradi njih zadržanja je nastal med slovenskim ljudstvom splošen nemir, med narodom ni več čutiti tiste enotnosti, kot je bila pred letom dni ob priliki volitev. Zato potrebuje »narodna na- ša politika« obnovitve in v tem smislu na- daljuje Marušič svoja razmotrivanja. Sloven- ci se s Cehi ne morejo primerjati in »kuja- nje« Slovencev ne bi prav nič zaleglo. Se manj uspešna bi bila taktika Ogrov, ker so Slovenci za to preslabotni. Da bi se spričo novo nastalih razmer pustili v neko slepo vdajanje in klanjanje, ne bi bilo modro. Trenutni položaj je podoben bojišču, kjer se ne ve, kod se bo razvijala bitka. Sprejeti je treba razmeire, kakršne so, »vdati se jim to- liko in v ta namen, da se vsaj zgube ognemo in rešimo, in, če Bog da, politiških okolnosti kolo s pomočjo vseh nam ugodnih elementov tako zasuknemo, da bo nam prav.« V ustavnem življenju ni stanovitnosti. Dualizem ni taka zver, da bi Slovence pogubila, samo nevaren utegne biti. Stremeti je treba za tem, da se v zboru dela za večjo korist Avstrije in Slo- vanov, kar se bo posebno v dobro štelo, ko bo dokazano, da je dualizem za Avstrijo po- guben: »To so pogoji, s katerimi narodi novo uravnavo in ustavo sprejmemo; to so pogoji, ktere stavim za 'modus vivendi' (začasni po- razumek) z danimi razmerami, z degnano rečjo. Iz glavnih postav pa prizadevajmo si izvleči, kolikor je mogoče dobička.«'^ Sledila je nato, kot smo zgoraj razložili, obširna polemika s »Slovenskim narodom«, kjer je Marušič večkrat pokazal svojo politič- no barvo. Dasi je pri tem razkril vse osnovne postopke svojega političnega prepričanja, pa so se mnogi njegovi pogledi na različna do- gajanja tistega časa ohranili zapisani na dru- gih mestih. Kot že omenjeno, v prvem letu izhajanja svojega lista Marušič ni določneje preciziral svojih političnih nazorov, »Domovina« je bila takrat le skromen Ust slovenskega pode- želja. Med sodelavci v tem letu srečamo mno- ga imena poznejših liberalnih eksponentov, ki so kasneje svoje sodelovanje pri listu opu- stili. Omenimo takratnega kobariškega ka- plana Andreja Znidarčiča, moža, ki je na Goriškem predstavljal liberalneje usmerjeni del duhovščine, ter je edini od duhovskega stanu podpisal vabilo na šempaski tabor 18. oktobra 1868. Dalje Matijo Doljaka iz Solkana, ki je kasneje ostro napadel Marušiča in nje- gov krog v dopisih, ki jih je objavljal »Slo- venski narod«. Dr. Lavrič ni sodeloval že od samega začetka izhajanja, sicer je list objavil nekaj njegovih govorov na nekaterih čital- niških prireditvah, ki jih je po neki opombi sodeč sam pošiljal v objavo.* Marušič mu kot »očetu goriškega ljudstva« ni posvetil nobe- ne pozornosti (bil je protestant), pač pa v različnih dopisih, ki jih je »Domovina« ob- 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika javljala izpod peresa raznih piscev, zasledimo z velikim spoštovanjem zapisano dr. Lavri- čevo ime. Kakih izrazitih sodelavcev list ni imel, morda moremo imenovati v prvem let- niku le Andreja Žnidarčiča; dopisnikov je bilo precej, toda levji delež je prispeval v listu Marušič sam. Zato moremo z določenimi popravki trditi, da so v listu izražene misli, ocene in nazori, lastni Marušiču samemu ali pa morda ožjemu krogu njegovih sodelavcev Winkler, Zakrajšek, psevdonimni Podčaven- ski in drugi). Pisan izbor dopisnikov teh in onih nazorov je od časa do časa kazal na nekako neubrano pisanje lista, ko se je ob Maruši če vih brezciljnih vdajanjih razmeram pojavil tudi tak stavek, ki ga je Lavrič iz- rekel v nekem svojem govoru: »... svoboda z ozirom na vse rečeno nič druzega ni, ko samodelavnost po zdravem umu med mejami, ki so jih postavili modri zakoni, ki si jih je dalo ljudstvo samo, ali pa ki jih je dal vla- dar, pri nas cesar z ljudstvom, oziroma, z ljudskimi poslanci vred.«" Take in podobne nazore je dr. Lavrič razlagal preprostemu kmečkemu ljudstvu na čitalniških priredi- tvah, ker ga je hotel primerno uvesti v po- znavanje lastnega položaja in moči, prav ti- ste moči, ki je ob izdajanju nezaupnic de- želnozborskim poslancem ob interpelaciji za zedinjeno Slovenijo v deželnem zboru nale- tela na ogorčeno in užaljeno reakcijo priza- tega poslanca Winkler j a. Potemtakem so bile Marušičeve besede ob objavi pesmi kmeta Batiča iz Cmič: »Evo sad ljudske omike! — na to stopnjo moramo spraviti večino našega preprostega ljudstva, potlej bodo imela naša zahtevanja podlago. Ce pa pustimo mi, izo- braženci, narod 100 let hoda za sabo, ne bo nič prida ne iz nas ne iz njega. Zidajmo, pa ne v zraku. Ce imamo narod, to je kmečko intelig e nei j o za sabo, vse premoremo; če pa ljudstvo otresemo in se Bog zna kakim sanjarijam vdamo, bodo nas, kadar se streznemo, lasje boleli — capiat, qui capere potest!«'" le fraza, ki jo ljudje, katerim je bila namenjena, niso niti v ce- loti razumeli. Ob »Domovininem« poseganju v slovensko politično dogajanje je treba poslej omeniti njeno zadržanje ob taborskem gibanju, ki je dobilo prav na Goriškem poseben razmah in poudarek. O taboru v Ljutomeru je neki pi- sec R. pisal, da »zaznamuje novo dobo v zgo- dovini narodnega našega r^voja, zaznamuje določni prestop ljudstva naše- ga na politično polj e«i^ V isti števil- ki je »Domovina« prinesla vabilo na priprav- ljalni sestanek za tabor, ki naj bi bil na Go- riškem. Deset dni pred začetkom tabora je objavila razglas taborovega pripravljalnega odbora, ki so ga poleg županov in občinskih starešin številnih goriških občin sestavljali tudi trije poslanci goriškega deželnega zbora (dr. Tonkli, dr. Žigon, dr. Abram) Tržačan Nabergoj, dr. Lavrič in, kot že omenjeno, Andrej Znidarčič, takrat vikar na Ponikvah.^- S tem je bila prvič v večji skupini in po- imensko navedena liberalneje usmerjena po- litična grupacija Goričanov. Marušič, dasi urednik edinega slovenskega lista na Gori- škem in obenem deželni poslanec, pri tem ni sodeloval, ne moremo pa trditi, da je zavzel v svojem listu odklonilno stališče do tega edinstvenega zborovanja Slovencev ob za- hodnem robu slovenskega ozemlja. Se dva dni pred taborom je uredništvo »Domovine« svarilo: »Red in spodobnost Vam bodi glavna skrb!. .. Obnašajte se modro in možko ... Ne žalite in dražite nikogar; — ko bi se Vam kaj zalega storilo, potrpite za tisti dan; pozneje če bo treba, bomo iskali poti in pomočkov, da se vse poravna.«^' Poročilo, ki ga je po končanem taboru prinesla »Domovina«, kipi od velikega navdušenja, taborske govore je list nato v nekaj nadaljevanjih objavil. Na pomlad 1869. leta je sledil tabor v Brdih; misel za tako zborovanje se je porodila kmalu po šempaskem taboru." Priprave so prav tako potekale dalj časa in v pripravljal- nem odboru so sodelovali tudi možje izven Go- riške; med odboirniki je bilo pet duhovnikov (tudi Korošec Matija Maj ar), deželna poslan- ca dr. Žigon in dr. Tonkli, dr. Lavrič, dr. Vošnjak, Miroslav Vilhar, Josip Nolli in Ivan Nabergoj. »Domovina« je že pred taborom pisala: »Veseli pozdravljamo ta tabor na ita- lijanski meji, kajti on bo očiten dokaz našim sosedom, da tudi kar nas je na našem bregu Soče, smo trdne volje, braniti naše narodne pravice; da ne hrepenimo ne po jeziku ne po kulturi italijanski, najmenj pa po zdru- ženji z Italijo, ampak da hočemo ostati zvesti »Domovina« leta 1867 129 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO državljani mogočne Avstrije.Tabor je bil 25. aprila 1869 na kraju pod Drnovkom pri potoku Reka v biljanski občini in »Domovina« ni z nič manjšim navdušenjem pisala tudi o tej manifestaciji: »Ce smo gledali z odra pro- ti vzhodu obrnjene poslušalce, zdelo se nam je, kakor da bi si vrli naši Brici napravljali jez proti navalu laške dežele — lakomnosti in narodne propagande; če smo pa gledali in po- slušali krepke, navdušene govornike, obrnjene proti vzhodu — proti Gorici, proti Ljubljani itd., mislili smo na uravnavo notranjih naših državnih in narodnih razmer, na položaj Slovencev v Avstriji in sedanji vladi naspro- ti. Taborski glas od zahodne meje, ki bije zdaj vladi na uho, je jako pomenljiv glas. Glas Briškega tabora pomeni: »Avstrija, zve- sti smo ü — pa bodi nam mati, a ne mače- ha!«^'' Marušič je taborsko gibanje sprejel, dasi sam pri njem aktivno ni sodeloval; bil je že zaradi javnega mnenja prisiljen obšir- no in navdušeno poročati svojim bralcem. Ker smo ob priliki poročanja o briškem taboru videli pomen, ki mu ga je »Domovina« pripisovala kot protiutež italijanskim aspi- racijam, moremo spoznati tudi »Domovinin« odnos do zahodnih sosedov in sodeželanov italijanske narodnosti. Leto 1866 je pomaknilo meje Italije v neposredno bližino in Goriška je postala mejna dežela. Nacionalistično usmerjeni goriški Italijani so pričakovali, da bo vojna tega leta rešila ozemeljsko pripad- nost Goriške. Cez mejo so prihajali iredenti- stični impulzi, ki so tudi na Goriškem našli ugodna tla. Nekakšna brezupnost položaja pa je cepila nato vrste italijanskih nacionalcev in dr. Pajer, eden najvidnejših eksponentov take politične usmeritve, je pričel voditi po- litiko obotavljanja. Od tega so imeli koristi le vlada in proavstrijsko usmerjeni italijanski elementi.'' V času ko je »Domovina« izhaja- la, pri goriških Italijanih ni bilo neke enot- ne politične formacije. Gorica je sicer dajala vtis bolj italijanskega kot slovenskega mesta, občinska uprava je bila v italijanskih rokah, v deželnem zboru pa je imel italijanski del dežele enega poslanca več. Problema razmejitve med avstrijsko monar- hijo in Italijo se je poleg drugega slovenske- ga tiska dotaknila tudi »Domovina«. Andrej Znidarčič je v članku »Našim poslancem« predlagal mejno črto med Italijo in Avstrijo. Potekala naj bi od morja po reki Avši do Tera, potem na Nadižo, ob Nadiži do mosta, preko katerega vodi cesta iz Št. Petra v Če- dad, severno od tega mosta naj bi bila Na- diža v Avstriji. Dalje naj bi mejna črta po- tekala po gorah, ki ločijo Sočino in Nadižino vodo od Terove in Rezijine, na Kanin. Potek take mejne črte svetuje zaradi dveh vzrokov: strateškega in narodnopolitičnega. »Po hri- bih med Cividadom in Sočo prebivajo sami Slovenci kakor ob Soči. Ti Slovenci bodo, ako ostanejo pod italijansko vlado, najhujši Italijani, zakaj odpadniki, narhujši sovražniki. To je nekterim že zdaj na čelu zapisano. Ti odpadniki potem zaplodijo svoj rod tudi po Sočki dolini, da jo godno naredijo za Itali- jo. .. treba je namesto dosedanje meje, ktera preblizo Soče sega, narediti drugo mejno čr- to, kteri bi se, kolikor mogoče, vsi beneški Slovenci Avstriji pridružili. Ti Slovenci so sicer lahko glasovali za Italijo; pa kako je bilo njih glasovanje? Gorje njemu, ki bi se bil predrznil nasprotno glasovati; žugali so mu nekteri podkurjeni s trpljenjem in smrtjo. Zapeljani so bili tedaj in nekaj tudi prisiljeni; zdaj pa so spregledali in sram jih je. Zatoraj sodimo, da bi bilo zdaj prav po volji beneškim Slovencem (vsaj ogromni večini), ako bi zopet k Avstriji pri- padli in s svojimi brati ob Soči združeni bi- li.«*8 Ko že omenjamo Beneške Slovence, naj še dodamo, da je »Domovina« večkrat, dasi zelo skopo, poročala o njih. V obsežnem član- ku »Slovenski klobuk«'^ govori Andrej Zni- darčič o 30.000 Slovencih, ki jih je v zadnji vojni dobila Italija, nekdaj jih je bilo več, »toda o beneških Slovencih ne smemo veliko pisati, ker jih je neusmiljena politika odse- kla od njih sorodnih bratov goriških, kakor sekira vejo, da umrje.«^" Ob objavi neke pesmi slovenskega pesnika iz Beneške Slove- nije Petra Podrieke je urednik zapisal: »Ve- seli nas ta cvetlica, ker je zrasla na vrtu Benečanskih Slovencev, pri kterih zdaj slo- venščina samo še v cerkvi zavetja išče.«^' Ost, ki jo Marušič uperja proti Italijanom, je odsev užaloščenega domovinskega čustva zaradi neljubih posledic vojne 1866. leta. Očitne so mu pretenzije Italije po še večji ozemeljski razširitvi na vzhodu. Mlada kra- ljevina mu daje veliko prilike, da obsoja pro- ticerkvene izgrede v številnih italijanskih krajih. In pravcati strah mu je Garibaldi, ki »s svojimi brezbožnimi govori zoper vero, zoper papeža in duhovščino je nižemu ljud- stvu razbelil možgane, da je grozno razsrdje- no na duhovščino. «^^ Kmalu zatem je dopis iz Medane v Brdih razložil naslednjo bojazen: »Ljudje mnogo čenčajo, da utegnejo prelo- žiti mejo laško na Sočo, mislim pa, da so to le prazni marnji, in da jih morda le tisti med ljudi trosijo, kteri želijo, da bi se kaj tacega vresničilo. Bog nas tega obvari, da bi tista brezbožna stranka, ktera zdaj na Laškem zvonec nosi, po naših Brdih kdaj gospodova- la. — Kar nas je Bricev, se zvesto držimo 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika naše vere in slavnega našega cesarskega pre- stola. Sedanji stan reči na Laškem nas nič kaj ne mika.«''^ Odnos »Domovine« do avstrijskih Italija- nov je odraz prestižnega boja, ostrina je uper- jena proti iredentistično usmerjenim krogom, ki svojo avstrofobijo odkrito deklarirajo, z avstrijsko usmerjenimi pa išče stikov. V lo- kalne italijanske politične razmere je posegla z že omenjenim obširnim člankom »Gorica«, ter se tako otresla nekakšnega indiferentne- ga stališča do sosedov v mestu in na deželi. Članek je napisal Marušič. Leta 1866 je bila v Gorici močna opozicijska italijanska »na- rodno-politična« stranka, v njenem taboru so bili razen nekaterih »plahih starovercev« vsi goriški Italijani. Potem je prišlo v stranki do cepitve »glede mišljenja, še veci pa glede določnosti in sredstev,« v desno in levo krilo. En del je zavzel do vlade zmernejše stališče, drugi pa obratno; vladi bolj naklonjeni del je leta 1868 pridobil mnogo pristašev.-^ Sicer je člankar podvomil v tako proavstrijsko usmerjenost italijanskih goriških liberalcev (in ob tem definira pojem »politika«, ki je »po eni strani neka uglajenost in uljudnost v vsem javnem, poiitiškem, diplomatiškem ob- čenji, po drugi bistroumna špekulacija ... politika je igra.«). Stranka je pod vplivom avstrijskega liberalizma in vidi edino zveli- čanje le v liberalizmu, je nasprotnik konkor- data, glede dualizma pa je mnenja: »če ga hočete imeti, imejte ga; kaj nam mar, da le nam dovolite potrebno avtono- mijo. Dualizem je znabiti še boljši za nas, bodi, da razcepljeni centralizem po njem oslabeva, bodi, ker je po njem federalizem izklenjen(?) in ker Slovane tlači; kajti Slovani, če jim greben preveč zraste, utegnejo nas s časom poriniti v morje, na Goriškem čez Sočo in čez Idrijo (ludrio) na- zaj«. Narodnost jim ne dela sivih las, v ura- dih je njihov jezik, v šolah pa imajo isto kar Slovenci in po pravici s tem niso zadovoljni. »Dualizem tedaj z neko autonomijo dežel, liberalizem s svojimi dosledki in povzemami, narodnost po večem tudi udovoljena: to je troje reči, v katerih se avstrijsko-liberalni Goričani z vlado naravno ujemajo in dotika- jo, in od tod sedanja njihova politika, od tod njih priimek 'vladni'.«"^^ Nato spregovori še o ostalih političnih grupacijah v mestu: o duhovščini (dveh narodnosti), uradnikih ter o goriških Nemcih. Goriška duhovščina ni prenapeta, še manj pa v političnih ozirih. Goriški »konkordatovci« (nasprotniki konkor- data) niso ostri, »trobijo sicer v isti rog, ker je ravno moda, ker je tudi v Italiji tako.«^" Goriškim uradnikom te ali one narodnosti ne kaže drugega, že, ker so uradniki, da v Gori- ci valijo vladi naklonjene liberalce. Goriškim Nemcem pa ni niti ta stranka po volji, ker se s tem strižejo peruti nemški {»litiki ob naj- južnejšem robu nemškega »bunda«. Italijani tudi nočejo priznati Nemcem položaja tretje narodnosti v deželi. Vendar so Nemci zavzeli do Italijanov prijaznejše stališče, ko so tudi ti spremenili odnos do Nemcev; povezala jih je »brez dogovora in pogodbe vez naravnega sočutja in interesov.« Italijanska avstrijsko usmerjena liberalna grupacija ima na svoji strani »duhovščino s sorodnimi privrženci, uradništvo in Nemce.« Pri tem Slovencem ne preostane drugega, ko da razmere spremljajo od strani, ali pa da se pridružijo eni ali dru- gi italijanski politični skupini. »Ko bi bilo očitno in gotovo, kje nas dobiček čaka, segli bi zdajci po njem; ali gotovo je le to, da na našo korist v narodnem smislu nobena naših dveh strank ne misli; mi nismo tisti tertius, kateri doubus litigantibus gaudet.« V drugih ozirih kaže Slovencem naslanjati se na stranko, ki jim zagotavlja red in mir. »Nam Slovencem zdaj že davno nobena la- ških strank ne nagaja, in, ker smo pravični, miroljubni in še prepohlevni, in nam gotovo nikdar na misel ne pride, da bi koga dražili: nadajmo se dolgega zunanjega miru z laškima strankama. Pravice pa, ki nam gredo, bomo njima in komur koli nasproti s postavnimi pomočki branili, oziroma, se poganjali za- nje.«-" V poslednjem nadaljevanju je povzeta vsebina članka obenem z namigi na splošne slovenske razmere. Ker je v članku zavzel stališče zagovarjanja Svetca ob glasovanju v državnem zboru in ker je bila »Slovenskemu narodu« Marušičeva obravnava političnih raz- mer v Gorici naivna, je udaril, kot smo imeli zgoraj priliko spoznati. Italijani, ki se vedno »Domovina« leta 1868 131 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potegujejo za svojo narodnost, največ dose- žejo po svojih uradnikih. Pri Slovencih pa »razen peščice vrlih narodnjakov, ki jih je novejši čas rodil ali prerodil, imamo po raz- ni slovenskih deželah celo krdelo odnaroden- cev, ali starovercev s 'kranjsko špraho', zmož- nih sicer, toda jim srce za narod in napredek narodni ne bije, ker ga ne poznajo: ignoti nulla cupido. Upliv njihov reč narodno in uradnike narodne tlači, a ne jači jih.« Na Primorskem je premalo slovenskih uradni- kov, zagovarja njihovo delo in uspehe in za Gorico pravi, da tisto, kar so Slovenci tu dosegli, »dosegli so večidel po uradnikih, po tisti kopici narodnih uradnikov, ki jih ima- mo ali smo jih imeli (mislimo si gimnazi)«^* in tako tudi sebi posredno priznal zasluge. V obsegu navedenih političnih osnov Ma- rušičevega časnikarskega, političnega in temu podobnega delovanja, moramo na tem mestu omeniti prvo in v taki meri najbrž edino akcijo njegovega lista kmalu potem, ko je pričel izhajati. Bila je to postavitev »Do- movininega« »volilnega odbora« za deželno- zborske volitve ob koncu januarja in v za- četku februarja 1867. leta. Volitvam je »Do- movina« posvetila veliko pozornost in obe- nem z objavo vladnih navodil glede volitev že prinesla razglase goriškim volivcem. V prvem takem razglasu je govor o pomenu volitev ter o ljudeh, ki naj se izvolijo, in pravi: »Razun tega, da je p o š te n , da narod naš ljubi, da so mu naše potrebe znane, ter da je zvest Avstriji in cesarju, razun tega, ker se uže skor samo po sebi zastopi — mora biti poslanec tudi zveden in znaj den v tistih rečeh, ki se v zboru na- prav 1 j a j o , ktero so sploh težavne in za- komotane in kterim so navadno le iz- šolani ljudje kos. S samo pošte- nostjo torej, z dobrim srcem in dobro v o 1 j o bi nam zavedni poslanci presneto ma- lo pomagali. Vsak zbor potrebuje, vsaj veci del, učenih, razumnih mož (inteligen- ci je); vmes pa že zna biti tudi kak prost člo- vek na pravem mestu, samo da o javnih (de- želnih ali državnih) opravilih kaj razume. To naj nam bo vodilo (regelca) pri volitvah.« Zagovarja uradnike kot poslance kljub temu, da mnogi njih volitvi nasprotujejo: »Pravite, da uradnik ni neodvisen; je li morda kteri človek drugi neodvisen? Nar hujši liberalec (svobodnjak) je pri vsi svoji širokoustnosti navadno nar veci sužen, ne sicer vlade, am- pak — včasih d r h a 1 i, omikane in neomi- kane. Kaj ljudje porečejo, si misli zmerom, in trepeče pred neko znano sorto 'občnega mnenja'. Gorje mu, če svojo drhal razdraži! Veste, kdo je na svetu neodvisen? Nihče; ali, ali, če že hočete k večemu kak sebičen bo- gatin, ki za nič in nikogar ne mara in se javnega življenja ogiba.« Treba je gledati na osebo in ne na stan in če predlagani možje niso slovenskega rodu, »da le nam so p r a - v i č n i, vdani in zvesti in pa da naše razmere poznajo.« Geslo naj bo: »Volimo' pravične in poštene, izobražene in zavedene, in pa zgovorne može, kakoršne- ga si bodi stanu in rodu!«^'' »Domovina« je pred volitvami zbrala na posvet nekaj goriških veljakov z namenom, da bi določili kandidate za slovenski del v deželnem zboru. Poročala je o rezultatih po- svetovanj in priobčila kandidate za volitev kmečkih občin 26. januarja in pri tem pou- darila, »da se nikomur ne zameri, če v o 1 i v - cem slovenskim (da se glasovi preveč ne razstresejo) med starimi odborniki nekte- re nove može nasvetuje, kteri so gotovo po- polnega zaupanja vredni.« »Domovina« je priporočila Antona Gorjupa, dr. Josipa Ton- klija, Antona Cerneta, Alojzija Pollaya, dr. Jožefa Abrama, Andreja Winkler j a in sra- mežljivo je k tem Marušič priporočil še svojo kandidaturo.^" Od teh sedmih kandida- tov je imelo biti izvoljenih šest. Dan pred vo- litvami je »Domovina« napisala, da v prime- ru, če bo v skupini kmečkih občin izvoljena slovenska šestorica in če bodo uspeli 3 kandi- dati slovenskega veleposestva in en kandidat trgov in obrtnijskih krajev, bo imel deželni zbor deset »naših«. V skupino slovenskega veleposestva je predlagal dr. Deliaca in gro- fa Paceja, seveda za primer, če bi jim spod- letelo v skupini italijanskega veleposestva.'^ Predlogi, ki jih je postavila »Domovina«, pa niso naleteli na popolno soglasje, omenili smo že, da je »Slovenec« kazal na čudna imena, ki jih je list priporočal slovenskim volivcem v skupini veleposestva. Nasproto- vanje pa kaže tudi dopis »Z desnega brega Soče« v »Domovini«, kjer je kot resnično dejstvo omenjena akcija poslanca dr. Zigena zoper kandidaturo Paceja in dr. Deliaca in menda tudi zoper Winkler j a (»Sram naj ga bo, take malomodre agitacije.«). Uredništvo »Domovine« je pozvalo dr. Zigena, naj bi ta- ke vesti demantiral.'^ Tega pa ni storil. Vsi predlagani kandidatje v skupini kmečkih občin so bili izvoljeni in v proslavitev tega uspeha je 29. januarja izšla posebna številka »Domovine« kljub temu, da je bilo »med nami še tisti večer pred volitvijo več strank, in strankic, ktere bi bile rade svoje priporo- čence in ljubljence izvolile; ali, ko so sprevi- dele, da ne zmorejo, so se podale večini, ze- dinile se ž njo in tako pokazale, da razumejo, česa je v ustavnem (konstitucijonalnem) živ- 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ijenju treba, da je treba namreč trmo v sebi zadušiti, in tisto tesnosrčno politiko, ki le pod dimnikom, ali pri boikalu velja, pod klop vreči.« Za kandidata slovenskih trgov in obrtnijskih krajev je posebna številka »Do- movine« predlagala Kobaridčana Izidorja Pagliaruzzij a, za skupino slovenskega velepo- sestva pa potem ko sta bila dr. Doliac in Pa- ce že izvoljena po pregovoru »roka roko umije« dr. Karla Lavriča, grofa Rudolfa At- temsa, Antona Fabianija in Pagliaruzzij a, ko- likor ne bo izvoljen v skupini mest, trgov in . obrtniških krajev.*' Pagliaruzzi ni bil izvo- ljen v tej skupini, pač pa 4. februarja v slo- venskem veleposestvu poleg Karla Pollaya iz Sežane in dr. Antona Zigona, ki nista bila »Domovinina« kandidata, dr. Lavrič in At- tems oziroma Fabiani so propadli, »ker je zadnji hip drug veter potegnil«. V skupini mest, trgov in obrtnijskih krajev pa je zma- gal tolminski predstojnik Grossman, po rodu Ceh.*'' »Domovini« je od desetih predlaganih kandidatur uspelo dati v zbor 7 kandidatov in v goriškem deželnem zboru je proti 11 kandidatom, izvoljenim na italijanski stra- ni, sedelo 10 poslancev, ki naj bi zastopali pravice Slovencev, 22. član zbora pa je bil takratni goriški nadškof Radovljičan dr. Andrej Gollmayer. Ker je bil poslanec Gross- man nepravilno izvoljen, je »Domovina« za ponovno volitev v skupini slovenskih mest, trgov in obrtnijskih krajev svetovala voliv- cem, »naj izberejo tistega, kteri se jim od zanesljive strani naznani.«'^ »Domovina« se je kot list, ki ga je ureje- val, izdajal in mu bil lastnik duhovnik jera- novskega kova, vneto potegoval proti odpravi konkordata. Gonja proti konkordatu je prav v času izhajanja »Domovine« dosegla višek. Pomilovalno je govorila o posameznikih ali pa grupacijah, ki so se izrekale za odpravo kon- kordata in pamflet, ki ga je zapisala v zvezi s tako peticijo, ki so jo izrekli občinski možje neke namišljene občine na Goriškem,'* je liberalni dunajski list »Neue freie Presse« sprejel kot resnico in ob poročanju imenoval »Domovino« »das clericale Blatt 'Dom.' in Görz« V članku z naslovom »Ultramontane Stylproben«.'' Zasmehovala je tudi Kanalce, češ da so prvi v Avstriji, ki so predlagali, naj bi se napovedani davek na premoženje na- ložil raje na cerkveno lastnino. Proti davku na premoženje so vsi, a Kanal je prvi omenil davek na cerkveno premoženje.'^ Kanalski župan je ugovarjal, češ da je imela peticija, v mislih samo višjo duhovščino.'^ Ob rojst- nem dnevu goriškega nadškofa je spregovorila o težkih časih, ki so nastopili za cerkev: »O 'ljudskih' adresah za ali zoper konkordat naj misli kdo, kar mu drago, ali kar zadene to ; zdaj spričano solidarnost med nadškofom in ; duhovščino našo, mora hote ali nehole pritr- \ diti, da je to — faktor, s kterim bo treba ra- čunati, imejmo konkordat, ali ne.«*" Slične izjave so se večkrat pojavljale na straneh li- ; sta, na primer naslednja: »Hudobno —preka- j njena ali nepremišljena gonja zoper- k o n k o r d a t ali prav za prav zoper to, ker je s plaščem konkordata zagrnjeno, to je, zo- pet katoličanstvo in duhovščino je od dne do dne predrznejša in silovitejša. Kdor dunaj- ske časopise brez očalov prebira, preverjen je že davno, da je sedanji stan reči v marši- j kakem oziru sumljivejši kot leta 1848.«*' ; Mesec dni pred sprejetjem verskih zako- nov 25. maja 1868 je »Domovina« povzela po Schusselkovem listu »Die Reform« članek : »Die freigeistige Bewegung unserer Zeit« in \ ga pod istim naslovom v prevodu tudi de- I loma objavila. Schusselka bodi naš prerok, '• pravi komentar ob članku, želimo, »da bi se ; naši omikanci, ne le duhovnega, timveč tudi i svetnega stanu, lotili resno premišljevati j verske zadeve. Kajti glavni vzrok letošnjega ; konkordatnega hrupa je ljuba — nevednost, i surova nevednost med omikanci, ki je prava i satyra na sedanjo kulturo, s ktero se naš na- j rod baha. Spodobi se pa izobraženim, soseb- i no duhovnim, da se navadijo z visocega stališča reči gledati.« Navaja bese- de iz članka, da je gibanje zoper konkordat gibanje dobe, uperjeno proti veri sami.*^ Po izglasovanju novih verskih zakonov v dr- žavnem zboru 25. maja 1868 je »Domovina« prinesla sledeči komentar: »Kar se sosebno nas Slovencev tiče, smemo ponašati se, da nas verske postave skoraj nič ne zadenejo. ; Kar se tiče tega, kar je njih pripuščenoj (pa ne zaukazano), kakor npr. svetni ci- i vilni zakon, smemo drzno prerokovati, da ta- \ ka sramota našega slovenskega naroda nikdar i ne oskruni. Mnoge reči v novih postavah so i le privolitve brez vernim ljudem, ki pa po- j »Domovina« leta 1669 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO štenih, pobožnih ljudi nič ne brigajo; za-nje se mi Slovenci ravno toliko zmenimo, kakor za lanski s n e g.«" Konkordat je namreč s temi zakoni (zakon o razmerju cerkve do zakonskega prava in šole ter tretji interkonfesionalni zakon, ki je določal, da so v Avstriji vse konfesije enakopravne) dobil prve in hude razpoke. Ce se je Marušič ne- kajkrat potegoval za slovenske državnozbor- ske poslance, je to storil tudi zategadelj, ker so se ti vneto borili za zaščito konkordata, in pri tem bili zvesti in vztrajni sobojevniki federalističnih Tiroloev," vo'dili so pri tem striktnejše stališče kot do vprašanja duali- zma, ki jih je razdvajalo in kazalo na njihovo nedoslednost. Ko je goriški deželni zbor 2. oktobra 1868 razpravljal o vladnem predlogu glede šol- skega nadzorstva, je Marušič kot član šol- skega odseka pri deželnem zboru, ki je predlog pretresal, obširno razpravljal. Med drugim je rekel: »Ta princip je, kakor je znano, princip emancipacije (oproščenja) šole izpod cerkve, ali ločitev šole od cerkve. Ta princip pa je nasproten šoli sami po sebi (naturi, bistvu šole), nasproten božji pravici cerkve do učitve.« Cerkev ima pravico nad- zora pouka: »Cerkvena oblast se ne sme skr- čiti na goli katekizem, timveč vso izrejo, vso učbo, tudi v druzih predmetih morajo pre- šinjati verskonravni principi. Dandanašnji se kaže žalibog, kakor, da bi samo poduk bil vse in nar najvažnejša stvar. Sam suhi uk je namreč zelo nevaren; uk mora biti g o j i - ven (educativa) in vse gojivno podučevanje treba, da prešinjajo versko-nravna načela.«*^ »Domovini« je dal Marušič tudi prizvok nekakega verskega lista, dasi se s članki s tega področja in izkazala, razen dveh izrazito cerkvenozgodovinskih prispevkov urednika o obredih v oglejski cerkvi. Spremljala je dogajanja na cerkvenem področju v lokalnih in državnih oziroma svetovnih ozirih. Njena usmerjenost je bila očitna in časopisje jo je smatralo za »ultramontansko« oziroma »ultra- klerikalno«. Pri vsem tem se nehote vsiljuje vprašanje, če ni morda Marušiču pri izdaja- nju lista gmotno pripomogla goriška nad- škof ovska kurija, če seveda zavrnemo namig listovih nasprotnikov, da je izhajala s po- močjo vladnega denarja. Marušič je bil po- litik in duhovnik, kakršne je zbiral Luka Jeran okoli »Zgodnje Danice«, povsod mu je bila vodilo vera in pristop k sleherni stvari mu je bil mogoč le sub auspiciis cerkvene avtoritete. Zanimiva bodo gotovo naslednja razmišljanja v dopisu nekega Podbregarja »pod Slatnikom«: »Za slovenske kraje in slo- venskega duha, ki ima, ako božja milost dade, služiti za sredstvo bodočega zedinjenja ¦ vzhodne razkolniške z zahodnorimsko kato- ; liško cerkvijo; za kraje, ktere sta sv. apo- \ stola Slavjanov Ciril in Metod sv. evangeliju ' pridobila, je bizantinski slog pristopnejši nego go'tiski, ali pa rimski. Slovenci po duhu in veri naj zvestejši sinovi Rima, po jeziku in krvi sorodni razkolnikom, so namenjeni, da pred 800 leti pretrgano vez med jutrom in večerom ponovijo; Slovenija ima biti most, po kterem se naši bratje na jutro vem v Rim povrnejo.« To je izrekel, ko je obiskal v »bizantinskem« slogu zgrajeno cerkev v Stari Loki na Gorenjskem.** \ »DOMOVINA« IN NJENA NARODNOBUDITELJSKA DEJAVNOST V tem pogledu je omeniti trojno usmeri- tev dela: odnos do čitalniškega gibanja, boj za enakopravnost slovenskega jezika in pre- bujenje narodne zavesti, kar si je »Domo- vina« že od svojega začetka zadala. Pri tem je imela nedvomno določene uspehe, bila je pač na Goriškem edini slovenski politični list v tistem času oziroma edini slovenski tednik na Primorskem. Vendar, kot smo spo- znali, je tudi pri tem doživela napade na- sprotnikov, ki so bili na eni strani pravični (tudi pri narodnobuditeljski dejavnosti je listu manjkal odločnejši pristop k postavlje- nim nalogam), na drugi pa že zlobno iskanje še tako neznatnih kamenčkov spotike. Na 636 straneh oziroma v svojih 156 številkah nam je ohranila nekaj drobnih, a vseeno po- membnih podatkov o rasti nacionalne zave- sti v teh zahodnih predelih slovenskega na- rodnostnega ozemlja. Uspehi bi bili nedvom- no večji, ko bi Marušič znal poiskati poljud- nejši pristop in odnos do bralcev in naroč- nikov, ko se ne bi onemoglo prizadeval, da bi svoj list prikrojil istočasno okusu in za- htevam najbolj zahtevnih in zelo preprostih bralcev. Tako kompromisarstvo ni rodilo do- brega sadu in na štirih straneh, kolikor je obsegala vsaka številka, ni bilo mogoče vsem hkrati in obenem v polni meri zadovoljiti. Marušičeva prizadevanja, da bi z uvajanjem novih besed, navajanjem liturgičnih izrekov in sploh dokaj samozavestnim poseganjem v različna svetovna dogajanja dal svojemu listu nekakšen kozmopolitski prizvok oziro- ma akademsko višino, so naletela na nerazu- mevanje pri delu bralcev. Njegova hotenja so prešla območje konceptov, ki bi jih list take vrste moral vsaj v začetku imeti. Tudi v tem so obsežene osnove številnih kritičnih pripomb »Slovenskega naroda« in tudi tu je iskati enega od vzrokov, zaradi katerih je Marušič opustil nadaljnje izhajanje oziroma 134 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika uredovanje lista. Pri narodnobuditeljskem delu velja omeniti, da je več kot urednik z običajnimi izjavami opravila vrsta dopisni- kov, ki so načenjali ali pa reševali vrsto raz- ličnih problemov. V času izhajanja lista je bilo čitalniško gi- banje na Primorskem oziroma Goriškem že dokaj razširjeno, vsi večji kraji so imeli svoje čitalnice, te so prirejale prireditve, o katerih je »Domovina« stalno poročala. Nastanek vsake nove čitalnice je pozdravljala in sploh je čitalniško gibanje našlo na njenih straneh znaten odmev. Nekajkrat je objavila tudi govore z nekaterih čitalniških prireditev, na primer dr. Lavriča, idejnega vodje tega gibanja na Goriškem, »kterega ne manjka nikjer, ker gre za narodno reč«. Po besedah Andreja Batiča iz Crnič je bil mož, »kteri z mogočnim vplivom, z neutrudljivo dejavnostjo zbuja tod po Goriškem naš na- rod s tem, da je narpoprej v Tominu, potem v Ajdovščini čitalnico ustanovil, kajti po zgledu teh dveh so se tudi po drugih naših krajih čitalnice napravile.«*' Poročila o be- sedah so potekala v »noviškem« stilu: »vodo bi v Savo nosili«; oglejmo si dva taka vzorca. V poročilu o besedi v goriški čitalnici janu- arja 1868 piše med drugim: »To vam je res živa podoba device orleanske! Poslušavci in poslušavke (ki včasih rade šepetajo), vse je zamaknjeno vanjo. Res, kedar našim g'iaso- vam taka usta milino vdihavajo, mora umolkniti tudi kritika predsodkov polnega filistra.«*^ Poročilo o Vodnikovi besedi v Go^ rici malo kasneje pa pravi: »letos je že od- več ... Pero, ki to piše, popisovalo je že mar- sikako veselico; vsakrat je še kaj našlo, če- mur je bilo kos, ali takrat, takrat čuti, da je — pretopo. ,Dobro', ,vrlo', Jako', ,izvrstno', .krasno', ,odlično', itd., to so že preveč porab- ljene in oguljene, preveč prozaične fraze; sram bi me bilo, obračati te vsakdanje reke, vsakdanje to hvalisanje na ,dogodek', da ,do- godek', kteri globokejše in resnejše misli v meni vzbuja.«"*" Seveda so taki dopisi priha- jali iz Gorice; hvale, ki jih je pošiljalo pode- želje, so bile skromnejše in bolj okorne. Ven- dar se je javil tudi kritičnejši glas. Tako je zapisalo uredništvo k neki nameravani čital- niški besedi v Crničah: »Bistvena reč pa po kmečkih čitalnicah niso veselice, ampak pod- uk, omika, občni napredek. Ne toliko ,živio' in ,slava', kot marveč branje in širjenje po- trebnih in koristnih vednosti, posebno zem- ljepisnih, zgodovinskih, kmetijskih, obrtnij- skih itd. Izobraženci pa naj bi vodili ljudsko omiko ... S podukom bi se na znotraj budila narodna zavest, branje knjig bi vzbujalo lju- bezen do jezika ... ljubezen do jezika in pa znanje materinega jezika je edina prava, edino temeljita podlaga narodnostne zavednosti.. . Razvijanje narodnosti naše mora biti organično. Mi si jo mislimo tako: 1) jezik, 2) občna omika, 3) narodnost, 4) po- litika narodna, in to, kolikor je moč enako- merno; ne, da je med ljudstvom in peščico narodnih izobražencev 200 milj širok pre- pad.«^" Omenimo naj še zanimiv predlog Frana Zakrajška, da naj bi vaške gostilne prejemale časopisje, ki bi ga tu vaščani pre- birali.^' Bilo naj bi nekako nadomestilo za čitalnice, v krajih, kjer jih ni bilo. Kritika Vodnikove besede v Solkanu 31. januarja 1869 je najkritičnejši zapisek čital- niške prireditve v »Domovini«. Dopisnik iz Solkana je pokazal na nekatere značilnosti Marušičevega obzirnega poročanja: »Vi ste razvpiti kot ;objektivnik', kot nasprotnik ,osebnosti', kot nasprotnik časniške ,kritike'. To je v naših razmerah sploh hvalevredno načelo. Ali hvalevredno gori, hvalevredno doli, vsaka reč ima svoje meje; tako tudi Vaša (urednikova op. MB) , objektivnost', kteri pristavljajo mnogi z ,zamolčavanjem' tega in onega, z ,zakrivanjem' marsičesa, kar ne bi se smelo vselej zakrivati.« Urednik je ob tem pripomnil: »nisem jaz zoper kritiko sploh, ampak samo zoper zgolj zanikamo, podirajočo kritiko, tj. zoper zabavljanje. Ke- dar mi kdo dobro ali slabo na kakem slov- stvenem ali kakoršnem delu opiše, nimam nič zoper tak kritičen opis.«'^ Poleg splošnih namenov, ki so označevali čitalnice po Sloveniji, so imele čitalnice na Goriškem še posebno nalogo, zoperstavljanje vplivom italijanstva. Tako si je v Kanalu »prizadeval vgnjezditi se . .. nekak filisterski tuj duh«, čitalnica naj bi ga za vselej pre- gnala.^" V Kanalu so si hoteli Italijani pri- dobiti pozicije in omenimo naj, da je eden najvidnejših italijanskih goriških liberalcev, odvetnik Pajer, pričel svojo odvetniško pot prav v tem slovenskem kraju.-'* Popolnoma je torej bila upravičena bojazen, da bi se Kanal italijaniziral in poročilo o ustanovitvi slovenske čitalnice v tem kraju poudarja: »Le glej, da boš vredna tvojega imena, da boš pravi jez proti italij ance vanju in hram domače vednosti in omike. In če zdaj v sebe le gospodo kanalsko, kakor se je pri besedi pokazalo, strinjaš, glej, da spraviš precej tudi ubogega kmeta pod tvoje varstvo in tvoje naročje. Le ako imamo kmečko inteligencijo za sabo, le takrat je nam bodočnost in sicer slavna bodočnost zagotovljena.«^^ Značilna je tudi izjava kaplana Marka Valesa na čital- niški prireditvi v Volčah, »da več imamo zdaj že čitalnic, kot pred malo leti rodolju- 135 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bov (To je res merilo napredka Vr.).«^* Sicer so se čitalnice marsikje izživljale v plesnih zabavah in podobnem, včasih pa so priredile tudi kak izlet v naravo. Izlet na tolminski grad, ki so ga priredili Tolminci, je potekal v znamenju pesmi in govorov, ki »so doneli po grajskih razvalinah, v katerih so nekdaj stanovali mogočni grofi in s tlako tlačili naše zdaj prosto ljudstvo. — Slovenska zastava je vihrala na starem stolpu, kjer so prej zaprti stokali — Slovenci,« kasneje se je veselica razvijala pozno v noč v čitalnici." Tudi med delavci (ob tej priložnosti »Domovina« prvič obširneje poroča o delavskem razredu) se je vnelo nekakšno prosvetno delovanje. Iz Aj- dovščine je poročal dopisnik: »Nekaj poseb- nega in veselega Vam imam sporočiti iz naše Ajdovščine v dokaz, da se je narodno čutje zbudilo tudi v naših delavcih po tvornicah (fabrikah). Z lastnimi močmi so napravili v nedeljo 31. januarja, besedo z deklamacijo in petjem in potem ples... Veliko ljudi se je zbralo pri omenjeni besedi, in navdušenost je bila občna, ali vsi pričakujemo še drugih dokazov, in potem bojo naši zbujeni delavci tudi drugi korak storili in osnovali kako društvo v vzajemen poduk in vzajemno po- moč, kakor je navada pri Angležih, Franco- zih, in kakor so se začeli tudi naši Nemci zbirati v take družbe. «'** »Domovina« je skušala z vzgojnimi prije- mi učiti bralce. Marušiču je bil v veliko napoto ples in dopisnik iz Crnič mu je pri- trjeval: »In glej, pri nas smo si tudi nekoliko ravno s tem namenom ,čitalnico' napravili, da se zamore mladina v njej nedolžno krat- kočasiti, in da s časom morebiti na ples ne- koliko pozabi, ali ga celo opusti.«'" »Ne bo- demo se vtikali v politiške in vladne reči, ne v stvari in opravke, ki nas nikakor ne zadevajo; nobenemu narodu nočemo kratiti niti kaliti njihovih pravic; temveč le naš na- predek in naših ter naših slovenskih bratov omika, naj bolj pa izobraženje nadepolne mladine bodi edino merilo in vodilo vsega našega početja,« je v svojem govoru ob otvo- ritveni besedi rihemberške čitalnice v zvezi z njenimi nameni poudaril njen predsednik župnik Ivan Pire.** Veliko prostora je list posvečal boju za enakopraven položaj slovenskega jezika. Uspehi, ki si jih je slovenščina priborila v tem boju, so bili v listu pozdravljeni. Čla- nek o občinskih zadevah na Goriškem po- udarja, da je najbolj razveseljiv znak napre- dovanja slovensko uradovanje: »V 3-4 po- slednjih letih deželne-zborove dobe, kar imajo občine z deželnim odborom opraviti, je naša dežela vsa druga, kakor prerojena. Razun 4 županij v okolici goriški, katerih se je laščina oprijela kakor smola, 2-3 na za- hodnjem Krasu in nekterih župnij kanalskih, tominskih, bovških gorah, pišejo zdaj uže vse druge po slovenski, in pa kako!... Za- vednost pri nekterih vipavskih in kraških občinah je že taka, da se v protestih zoper neslovenske dopise ali po prošnjah za slo- venske razodeva... Res je, na teh 3 stebrih sloni domovina: na duhovščini, na učitelj stvu in na županstvih. Ke- dar se bodo vsi trije popolnoma zavedali, bo naša reč dognana. Da pa nismo še do tega prišli, so glavnih zadržkov eden tajniki županijski. To so vam tista po koteh pobrana stara šaira, ki ni za nobeno rabo na svetu... Ali, da bi starešinstva in županstva za dober, krvavo zaslužen denar za slovenskega ljud- stva žulje kakega nenarodnega potepuha na- jemala, tega naj nam po nikakem ne delajo. To se pravi samim sebi nož v prsi zabosti.«*' Slovenski jezik pa ni šel naglo pot po ura- dih slovenskih občin in drugih upravnih ustanov. Dopisnik »Z desnega brega Soče« je v odgovor na tožbo dopisa iz Nabrežine, da se slovenščina prepočasi uvaja v javno živ- ljenje, pisal, da sta tega kriva: »nar popred in nar bolj mi sami, po tem pa še več nektere naše županije, ktere še zdaj raji laški ali nemški pisarijo. — Od leta 1860 je led prebit, in zavoljo tega je čas, da se prebudimo iz dragega spanja. Slavni go- spod dr. Lavrič nam je pokazal, po kteri poti moramo hoditi, da se nam bo pravica godila, da se naše želje uresničijo. Potrkal je on na prva vrata, pa reklo se mu je: Nazaj! — Na drugih vratih se mu je ravno tako zagodr- njalo, ali pred tretjimi vratami niso ga od- gnali, ampak pritožbo njegovo zastran kra- tenja pravice glede rabe našega jezika, pre- slišali: ministrstvo je njegovo slovensko vlo- go s tim odlokom rešilo, da c. k. uradnije morajo slovenske spise sprejemati in ravno v tem jeziku reševati... V čemer koli se že zdaj preveč očitna krivica godi našemu je- ziku, združimo se. Gor j an in Goričan, Kra- šovec in Brie, ter napovejmo vojsko takim napakam. — Kdor ne mara sam poti dr. Lav- ričeve nastopiti, naj se pritoži pri naših po- slancih, saj jih imamo mnogo število narod- njakov v deželnem zboru; oni bodo gotovo našemu jeziku obveljavo pridobili.«*^ Ker se slovenskega jezika niso posluževali, so bili velike graje deležni občinski tajniki in župani, zlasti pa tajniki: »To ne gre več, da bi naši župani in tajniki, ki jih slovenski kmet plačuje, naše vasi še na dalje na naše stroške potujčevali.«" Pa tudi duhovniki niso bili izvzeti; tako končuje dopisnik iz Dolenj 136 ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika v Brdih: »Ce je 'kteri gospod duhoven bolj zaljubljen v lascino, ko v slovenščino — de gustibus non disputandum —, naj si pomaga v Lahe, pa naj se nikar samovoljno ne dotika zgodovinskih pravic naših slovenskih obmejnih vasi.«** Da bi rešili vprašanje po- manjkanja uradništva je pisec članka »Slo- vensko uradovanje« pozival slovenske starše, naj pošiljajo sinove, če nimajo »pravega nagnjenja« za duhovski stan, na pravoslov- je.*ä »Domovina« je med drugim zahtevala tudi, da se cerkvena služba v Gorici opravlja v slovenskem jeziku."^ Plakat, ki je v Gorici vabil na ples v Solkan, pa je sprožil pri po- ročevalcu željo, da bi mestni trgovci, obrt- niki, gostilničarji in drugi izobesili na svojih lokalih napise v slovenščini, še lepše pa bi bilo, ko bi tudi ulice nosile slovenske napise, saj je Gorica italijansko mesto, če se ga pre- soja po napisih, ki se v njem nahajajo.*" Take in podobne opazke, zlasti pa pozivi za uporabo slovenskega jezika so bili skoraj v sleherni številki lista. Dopisi iz številnih ob- čin so ugotavljali očitno spremembo razmer v teku nekaj let. »Odkar je izvoljen za žu- pana znani korenjak g. M. Doljak,« pravi do- pis iz Solkana, »se je vse bolje predrugačilo. Uraduje se sedaj vse po slovenski, ,županij- ska pisarnica' ima čisto slovenski značaj. Posadila se je po tem takem slovenščina na svoj častni sedež, kjer je prej nam na škodo le ptujka italijanščina v čisto slovenskem Solkanu gospodovala.« Še pred poldrugim letom se Solkanci niso zavedali svoje narod- nosti, razmere pa so se spremenile z usta- novitvijo čitalnice. Tudi fantje ne prepevajo več italijanskih pesmi; vse se je spremenilo na bolje.*^ Iz Renč se je nekdo oglasil s po- dobnimi vestmi: »Povedati pa imam še to veselo novico, da se je tu pri nas pri tej se- danji volitvi v prvo le v domačem je- ziku govorilo in pisalo. Nekaterim bi bil, se ve da, ljubši laški jezik.«^' Ponekod je prišlo tudi do nekakega sporazumnega sodelovanja med občinskimi odborniki slo- venske in italijanske narodnosti. V nekem neimenovanem županstvu, katerega župan in dva odbornika so bili Italijani, so na seji županstva govorili v neki mešanici in si vsi prizadevali govoriti slovensko. Dopisnik je pohvalil taka prizadevanja, ni mu pa bilo po volji dejstvo, da je bil zapisnik seje napisan v nemščini, česar je kriv občinski tajnik, rojen Slovenec. Urednik je k temu dodal: »Oh, tajniki, tajniki, kdaj se spokorite!«'" V tovrstnem delovanju je pomenil šempa- ski tabor simbol narodnobuditeljskih priza- devanj. Po tem taboru se je pričel »narodni duh« močno oživljati, mladeniči so se vneU za slovensko reč, pogosteje se slišijo prepe- vati slovenske pesmi namesto italij anskih,'' zaradi česar je »Domovina« mladino že gra- jala.'^ »Veselo je opazovati, kako se sloven- ska zavednost v okolici Goriški zmerom bolj širi in sebi nasprotnega duha preganja,« pra^- vi dopisnik iz Gorice, »a žal, da v posamez- nih vaseh, kjer so ljudje vneti za narodno stvar, manjka voditeljev.«'' Rešitev razmer v slovenskem političnem življenju na Primorskem je »Domovina« ne- kajkrat nakazovala, zabeležimo njena priza- devanja, strnjena v naslednjem stavku: »Do- kler se čut za pravo v vsakem srcu ne vko- renini, dokler ne postane postavna enako- pravnost tudi Lahu kakor Slovencu noli me tangere — nedotakljiva in nerazžaljiva reč, dokler se ne ustanovi v vseh narodnih javnih zadevah popolno ravnovažje, dokler se ne navadimo vzajemno tako spoštovati drugi druzih pravice, da nam bode to naj više, posebno pa ne bomo smeli mi Primorci tožiti, če nas bo nedomača roka k postavnosti in enakopravnosti napeljevala.«'* Tako apelira- nje na zavest posameznikov in družbe ni moglo imeti rezultatov, bilo pa je popolnoma v skladu z Marušičevimi akcijskimi nazori. Od tod je izvirala njegova mlačnost, zaradi tega so bile obtožbe njegovih nasprotnikov upravičene, položaj je zahteval zavestnih akcij, ne pa jalovega moledovanja, podprtega s svetopisemskimi nazori. ^ DRUGA DEJAVNOST »DOMOVINE« Poleg navedenega moramo zato, da poda- mo vsaj zaokroženo celoto o pisanju »Domo- vine«, omeniti še drugo plat njenega pisanja. Objavljala je vrsto novih zakonskih uredb in jih primerno interpretirala. Zlasti velik pomen je pripisovala šolstvu, kar je nekako razumljivo. Urednik je bil gimnazijski ka- tehet, bil pa je tudi član deželnega šolskega sveta. Veliko število prispevkov je bilo na-, menjenih kmetovi vsakdanji uporabi in raz- nim gospodarskim zadevam Goriške (gospo- darske institucije, ukrepi za zboljšanje agrarnega gospodarstva, potegovala se je tudi za predelsko železnico). Objavljala je tudi literarna dela. Njena bera originalnih proznih prispevkov je pičla. Omeniti je treba dva krajša prispevka Anto- na Klodiča (psevdonim »Kobariski postopač«) v narečju beneških Slovencev. Klodič j'e za »Domovino« prispeval dva prevoda daljših proznih sestavkov. Edina literarna ocena ali bolje poročilo je prikaz Klodičeve komedije »Novi svet«, ki ga je napisal neki X. in je popolnoma drugačen od precej odklonilnega , 137 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stališča, ki ga je do istega gledališkega dela zavzel »Slovenski narod«: »Prof. Klodič ima pesniško žilo, ki mu krepko bije; živa fan- tazija ga vznaša z neko posebno lahkoto, ka- mor koli treba, pa ne dalje kakor treba ... Posebno sposobnost pa -kaže očitno za dra- matično pesništvo, in nadajmo se, da nas še večkrat s kakim enakim umotvorom razve- seli. Tako bo imel tudi priliko, popraviti neke nebistvene napake sedanjega dela — po moji misli malenkosti, — ktere bi utegnile ojstri kritiki na situ ostati.«" Poleg tega je objavila 52 originalov, pre- vodov in zapisov različnih pesniških del. Največ pesmi je objavil Josip Furlani, vse- bina pesmi je zelo raznolika. Fran Zakrajšek je poleg izvirnih pesniških del objavil tudi prevod iz tretjega speva Dantejevega »Pekla« in prevod neke Goethejeve pesmi.'''''* Drugi pesniki so bili: Lovro Dutoveljski (psevdo- nim), Anton Klodič, Blaže Perninšek, France Peršič, Peter Podrieka ter z drobno pesmico neki R-v. Zgodovinski članki, ki jih je priobčila, so v največji meri prevodi, edini obsežnejši originalni članek je anonimni zapisek o zgo- dovini kamalske fare. Obsežna je tudi Maru- šičeva razprava o imenih in priimkih in opis potovanja v Rim, ki ga je napisal du- hovnik Ivan Kumar. Literarno in slično de- javnost v Sloveniji je »Domovina« le od da^ leč spremljala. V prizadevanjih, da bi tudi sama nekaj na tem področju pomenila, pa ni uspela. Sicer pa se utilitaristični Marušič pri tem niti ni mnogo naprezal in literarna de- javnost »Domovine« je plod prizadevanj bolj ali manj sposobnih amaterjev, od katerih so bili nekateri brez večjega samokritičnega duha in obenem žrtve prevelikih osebnih ambicij. Z daljše časovne razdalje je prvo oceno »Domovine«, prvega političnega lista Sloven- cev na Goriškem, podala leta 1896 Gabršček- dr. Gregorčičeva »Soča«. Marušič je bil tedaj še živ, njegov pohtični nasprotnik v času izha- janja »Domovine« dr. Tonkli pa je deloval v taboru, ki je nasprotoval Gabršček-Gregor- čičevi struji. Temu primerna je bila tudi ocena »Soče«, ki je o »Domovini« pisala, da je čisto narodna in se odlikovala po zelo le- pem jeziku. Tako, kot je pisal Marušič, si trideset let nato ne bi drznil pisati noben državni uradnik. Imela je nasprotnike, tem ni bilo prav, da je Gorica brez lista, ko pa se je pojavil list po Marušičevem okusu, jim je bilo preveč. Zato so udrihali po Marušiču in po Domovini«.'* Ocena ima očiten politi-. čen prizvok. Po skoraj sto letih pa lahko iz- rečemo sodbo brez takih namenov. »Domovi- na« je bila glasilo izrazito klerikalnih poli- tičnih pogledov, ciljev in izhodišč. Orala je ledino slovenskega političnega časnikarstva na Goriškem in ji zato gredo nedvomno dolo- čene zasluge, že zato, ker je sam pojav slo- venskega časnika na Goriškem pomenil afir- macijo Slovencev ne glede na to, katero po- litično smer si je izbral. Kakor je bil očiten njen pomen za zunanjo afirmacijo Sloven- cev, tako je njen nastop odmeval v njih no- tranjem političnem življenju. Njen izid je razdvajal in končno tudi razdvojil slovenski politični tabor na Goriškem. Razdor je vo- dil v izolacijo »Domovine«, Marušič je osta- jal sam in njegovo popularnost so dokončno pokopale deželnozborske volitve 1870. leta. Zapustil ga je tudi staroslovenski tabor, zakaj pričakovali bi, da bo Marušičevo ime znova bleščalo med izdajatelji oziroma ured- nilii »Glasa«, novega glasila staroslovenskega tabora na Goriškem. Marušič se javnega živ- ljenja od 1870. leta dalje ni več v taki meri aktivno udeleževal. »Domovina« je kazala na dokajšnjo časnikarsko razgledanost in pri- zadevnost svojega urednika, čas jo je prehitel in v tekmovanju z njim je Marušič odnehal. Slepa pokorščina oblasti, uvajanje strogih cerkvenih načel v vsakdanje življenje, politi- ka vdanosti in čakanja ni mogla roditi do- brih rezultatov, pač pa opozicijo, ki je na Goriškem po daljšem porajanju prvič samo- stojno nastopila z ustanovitvijo političnega društva »Soča« v septembru 1869. leta. OPOMBE 1. Domovina (D), 5. I. 1867, str. 3. — 2. D, 12. 1. 1867, str. 10. — 3. D, 14. VI. 1867, str. 102. — 4. D, 14. VI. 1867, str. 97. — 5. D, 28. VI. 1867, str. 107. — 6. D, 3. I. 1868, str. 1. — 7. D, 10. I. 1868, str. 5—6. — 8. D, 21. II. 1868, str. 32. — 9. D, 28. II. 1868, str. 33—34. — 10. D, 11. X. 1867, str. 171. — 11. D, 21. VIII. 1868, str. 133—134. — 12. D, 9. X. 1868, str. 161. — 13. D, 16. X. 1868, str. 165. — 14. D, 25. XII. 1868, str. 207. — 15. D, 2. IV. 1869, str. 54. — 16. D, 30. IV. 1869, str. 69. — 17. E. Mulitsch, I prodromi dell'irredentismo isontino; Gorizia nel Risorgimento, Gorizia 1961, str. 121—122. — 18. D, 12. VII. 1867, str. 115—116. — 19. D, 2., 9., 23., 30. Vili., 6., 20., 27. IX. 4., 11. X., 1., 15., 22. XI., 13., 20., 27. XII. 1867, št. 31, 32, 34-36, 38-41, 44, 46, 47, 50-52. — 20. D, 27. XII. 1867, str. 215. Žnidarčičev članek je zanimiv, ker je avtor želel s primernim zgodovinskim argu- mentiranjem pod simbolom »slovenski klobuk« prikazati »zedinbo vseh slovenskih dežel pod enim deželnim glavarjem« (D, 9. VIII. 1867, str. 132). Zgodovinsko dokazovanje ga je zapeljalo tako daleč, da mu ni uspelo članek do konca leta 138 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika dokončati. Zaključil je le njegov prvi del, »drugi del ,Slov klobuka' — ,o zedinbi' — pride, ako Bog da in sreča junaška, s prvim popravljenim vred v posebni knjigi na svitlo, kakor hitro bo mogoče^«. (D, 27. XII. 1867, str. 214—215). Namere ni uresničil in tudi za zedinjeno Slovenijo takrat »Domovina« ni določneje spregovorila, — 21. D, 28. VIII. 1868, str. 140. — 22. D, 22, III. 1867, str. 52. — 23. D, 5. IV, 1867, str. 59. — 24. D, I. V. 1868, str. 70—71. — 25. D, 15. V. 1868, str. 77—78. — 26. D, 22. V. 1868, str. 81—82. — 27. D, 29. V. 1868, str. 86. — 28. D, 5. VI. 1868, str. 90—91. — 29. D, 12. I. 1867, str. 7—8. — 30. D, 19. I. 1867, str. 11—12. — 31. D, 25. I. 1867, str. 16. — 32. Ibidem, str. 17. — 33. D, 1. II. 1867, str. 24. 34. D, 8. II. 1867, str. 26. — 35. D, 1. III. 1867, str. 37. — 36. D, 18. X. 1867, str. 174—175. — 37. D, 1. XI. 1867, str. 182. — 38. D, 8. IV. 1868, str. 60. — 39. D, 17, IV. 1868, str, 64. — 40. D, 29. XI. 1867, str. 198. — 41. D, 18. X. 1867, str. 176. — 42. D, 24. IV. 1868, str. 65—66. — 43. D, 3. VII. 1868, str. 105. — 44. Ivan Prijatelj, Sloven- ska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II, Ljubljana 1958, str. 129. — 45. D, 20. in 27. VI. 1868, str. 186, 189—190. — 46. D, 14. VI. 1867, str, 100. — 47. D, 6. XII. 1867, str. 203. — 48. D, i 17. I. 1868, str. 10. — 49. D, 7. II. 1868, str. 23—24. I — 50. D, 6. III. 1868, str. 39. — 51. D, 19. I. 1867, str. 12. — 52. D, 5. II. 1869, str. 20—21. — 53. D, 10. I. 1868, str. 7. — 54. A. Gabršček, Goriški ! Slovenci, I, Ljubljana, 1932, str. 91. — 55. D, 15. I V. 1868, str. 80. — 56. D, 7. II. 1868, str. 23. — j 57. D, 14. V. 1869, str. 79. — 58. D, 12. II. 1869, i str. 25. — 59. D, 31. V. 1867, str. 90, — 60. D, 20. XII. 1867, str. 211. — 61. D, 27. IX. 1867, str. 161—162. — 62. D, 24. I. 1868, str. 14—15. — 63, D, I 20. XII, 1867, str. 210—211. — 64. D, 22. I. 1869, i str. 13—14. — 65. D, 4. IX. 1868, str. 141. — 66. D, i 7. VI. 1867, str. 93—94. — 67. D, 30. VIII. 1867, i str. 147. — 68. D, 12. VI. 1868, str. 96. — 69. D, i 27, XII. 1867, str. 216. — 70. D, 14. II. 1868, str. 26. ; — 71. D, 19. II. 1868, str. 30. — 72. D, 6. III. 1868, str. 39. — 73. D, 16. IV. 1869, str. 63. — 74. D, 14. VIII. str. 129—130. — 75. D, 14. XI. 1868, str. 193—195. 75 a. Več o tem B. Marušič, Divina | Commedia v slovenščini. Prevodi Frana Zakraj- i ška. Goriški knjižničar, II, 1964, št. 3-4, str. 27—33. Zakrajškov prevod Danteja je ponatisnil tudi Staničev vestnik, 1927, št. 5, str. 3—4. — 76. Gabršček, op. cit., I, str. 498—499. PRVA MIROVNA POGODBA V SLOVENSKEM PREVODU branko reisp Vojne, ki jih je sprožila velika francoska revolucija, so temeljito prevetrile staro fev- dalno Evropo in so prinesle poleg težav, tudi Slovencem marsikaj novega. Kljub hudim posledicam, ki so se čutile v gospodarstvu, se je pri nas — še posebej v času Ilirskih provinc — pospešil razvoj modernih oblik zlasti na področju državne uprave, sodstva in šolstva. Temu obdobju dolgujemo Slovenci marsikatero pridobitev in novost. Taka no- vost je tudi uporaba slovenskega jezika za tekste diplomatske vsebine. Prevode diplomatskih tekstov je priobčeval že Valentin Vodnik v Lublanskih novicah, tako npr. 22. in 25. marca 1797 v št. 23 in 24 povzetek mirovne pogodbe med papežem in Francosko republiko, 20. decembra 1797 v št. 101 povzetek vsebine campoformijskega miru, 14. septembra 1799 v št. 37 pa vojno napo- ved ruskega carja španskemu kralju. Vodni- kov naslednik pri urejanju Lublanskih novic, Ivan Sušnik, pa je priobčil 15. februarja 1800 v št. 7 Bonapartejevo mirovno poslanico an- gleškemu kralju. Vojni časi so namreč izredno povečali za- nimanje za novice z bojišč, mirovne sklepe, politične spremembe in podobne aktualne do- godke. Morda je bil tudi to eden izmed vzro- kov za nastanek prvega slovenskega časnika Lublanske novice. Cas za izdajanje take pu- blikacije je bil ugoden. To dejstvo pa seveda ni odtehtalo drugih negativnih momentov. Zaradi nerazvitosti slovenskega meščanstva so bila jezikovna in narodnostna prizadeva- nja omejena le na ožji krog slovenskih pre- roditeljev. Zato so po letu 1800 Lublanske novice zaradi premajhnega števila naročni- kov prenehale izhajati. Da pa s prenehanjem Novic ni izginilo zanimanje za informacije politično-aktualne vsebine v slovenskem je- ziku, je dokaz prevod in samostojno tiskana izdaja lunévillske mirovne pogodbe. Ta mirovna pogodba je bila sklenjena med Francosko republiko in Avstrijo in podpisana 9. februarja 1801 v mestu Liméville v de- partmaju Meurthe-et-Moselle v severovzhodni Franciji. S tem separatnim mirom je Avstri- ja izstopila iz druge protifrancoske koalicije. Mirovni sklepi v bistvu niso prinesli nič novega, potrdili in poostrili so le določbe 17. oktobra 1797 v Campo Formio sklenjenega miru. Leva obala Rena je ostala Franciji in priznane ter deloma razširjene so bile nove, po Francozih ustanovljene republike: Batav- ska, Helvetska, Cisalpinska in Ligurska. Nemški knezi so na državnem zboru v Re- gensburgu že 6. marca 1801 ta mir ratificirali z namenom, da bodo v smislu sporazumov, 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO doseženih na kongresu v Rastattu, posesti, ki jih je dobila Francija nadomestili s sekula- rizacijo cerkvenih kneževin v Nemčiji. Posledice miru zato niso bile nepomembne. Praktično je vsa Nemčija do meja Avstrije in Prusije prišla pod francoski vpliv. Raz- bita je bila politična in pravna podlaga nem- škega cesarstva, sekularizacija cerkvene zem- lje in odprava številnih manjših nemških državic pa sta spremenili politični zemljevid Nemčije. Tudi Avstrija je podržavila posesti cerkvenih knezov (na slovenskem ozemlju posesti salzburške, briksenske, freisinške in bamberške škofije). Tako so bili pri nas od- pravljeni zadnji ostanki nekdanje srednje- veške razdrobljenosti. Doslej se je v strokovni literaturi nava- jalo, da je prva, v slovenski jezik prevedena diplomatska listina, schönbrunnska mirovna pogodba, sklenjena med Francijo in Avstrijo 14. oktobra 1809. leta. To tiskano listino je namreč Anton Aškerc našel v ljubljanskem Mestnem arhivu in jo, poleg nekaterih dru- gih tiskanih arhivalij iz te dobe, v novem črkopisu ponatisnil leta 1904 v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko.' Aškerc je ob teh ponatisih pripomnil, da morajo za- nimati zgodovinarja in jezikoslovca in da je te listine večinoma prevajal Vodnik. Kma- lu po tej objavi je Boigumil Vošnjak v delu Ustava in uprava Ilirskih dežel zapisal, da je to »menda prva diplomatska listina v slo- venskem jeziku«.^ Skoraj istočasno je citiral schönbrunnsko mirovno pogodbo tudi Ivan Prijatelj v razpravi Slovenščina pod Napole- onom. Zapisal je še, da je prevod te pogod- be nedvomno Vodnikov.' Poleg Mestnega ar- hiva hrani schönbrunnsko mirovno pogodbo tudi Knjižnica Narodnega muzeja v Ljub- ljani. Oba primerka sta enaka. Za razliko od lunévillske je schönbrunnska pogodba dvo- jezična, nemško-slovenski tekst je tiskan vzporedno v dveh kolonah na sedmih straneh v formatu četverke (34 X 21 cm). Kljub dejstvu, da je lunévillsko mirovno pogodbo leta 1941 Avgust Pirjevec bibliograf- sko evidentiral,"* je Fran Erjavec v delu Ko- roški Slovenci še leta 1960 zmotno zapisal, da je schönbrunnska mirovna pogodba prva di- plomatska listina v slovenskem prevodu.'' Da se ne bi v historiografiji take trditve spet ponovile, naj za Avgustom Pirjevcem v tem prispevku opozorim, da hrani Knjiž- nica Narodnega muzeja pod signaturo 5594 tisk v formatu male osmerke (17,3 X 10,3 cm) na štirih listih brez štetja strani, brez na- vedbe kraja izida in tiskarja z naslovom: ARTiKELNi Tlga ta 9. dan ledajniga m^fza v'Luneville Ikleneniga, inu sa poterjenje podpilaniga mejrü. Ta izvod, ki je verjetno unikat, je prvi doslej znani samostojno tiskani prevod di- plomatske listine v slovenskem jeziku. Ce pomislimo, da je prvi ohranjeni uradni razglas v slovenščini iz leta 1758* in da smo po triinštiridesetih letih dobili že prevod mirovne pogodbe, vidimo v teh štirih deset- letjih opazen napredek in priznanje sloven- skega jezika, kakršnega bi v prejšnji dobi zaman iskali, še posebno zato, ker štiri de- setletja pred tem Slovenci v svojem jeziku razen nekaj slovnic in slovarjev ter pratike za kmečke potrebe sploh nismo imeli tiskanih tekstov posvetne vsebine. Pri obravnavanju tega primerka lunévill- ske pogodbe pa se nam postavlja še nekaj vprašanj. Kje je bila tiskana, kdo jo je ti- skal in kdaj ter, kar je še važnejše, kdo, in morda na čigavo pobudo je bila pogodba prevedena in kako so jo razširjali med bral- ce? Ker jezik nima kakih narečnih posebnosti, je bila pogodba verjetno prevedena in tiska- na v Ljubljani. V tem primeru je bila naj- verjetneje tiskana pri Egerju, ker je ta ti-, skarna izdajala večino slovenskih tekstov tedanje dobe. Prevedena pa je bila lahko naj- prej konec februarja leta 1801. Oba nemška ljubljanska časnika sta namreč prinesla 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika uradno sporočilo o sklenitvi miru: Egerjeva ' Laibacher Zeitung v petek 20. februarja 1801 \ v 15. številki in še v posebni prilogi k tej j številki, Kleinmayer jeva Laibacher Zeitung ' pa v torek 24. februarja v 16. številki, v na- ; slednji številki 27. februarja pa je objavila v dodatku člene miru, povzete iz Wiener Hof- : Zeitung od 21. februarja. Prevajalec v slo- venščino je dobil najverjetneje svojo pred- logo ali v dunajskem dvornem časniku 21. februarja ali 27. februarja v Kleinmayerjevem ljubljanskem časniku. Tako lahko sklepamo na podlagi ohranjenih primerkov teh časni- kov iz ljubljanskih knjižnic. Ti časniki pa i tu niso popolni, zlasti manjkajo nekatere | priloge. Opazna je tudi razlika v načinu urejanja ; obeh ljubljanskih časnikov; Kleinmayerjev | je mnogo bolj uradno-novičarski kot Egerjev. I Zadnji je skušal biti pestrejši. Prinašal jej pesmi in glose k raznim dogodkom, tudi v i zvezi s sklenitvijo miru ima več prispevkov, i tako npr. v petek 6. marca 1801 v 19. številki | tele verze: Verdient nicht unter andern Glossen Auch die den Plaz — die tms ein Zufall i gab — i Ein K r a i n e r, und ein K o r s i k a n e r ; schlössen j Den Frieden für Europa ab! (Kaj ne zasluži med drugimi glosami svoje mesto tudi ta, ki nam jo je dalo j naključje, j Kranjec in Korzičan sta sklenila i za Evropo mir!) Mirovno pogodbo je namreč poleg franco- skega pooblaščenca Jožefa Bonaparta podpi- sal pooblaščeni avstrijski diplomat Janez Ludvik Kobencl (1753—1809), član kranjsko- ; goriške plemiške družine, sin v Ljubljani to-\ j enega Janeza Karla Filipa Kobencla, tudi ' avstrijskega diplomata, in stric Janeza Filipa , Kobencla (1741—1810), Ljubljančana — po-I sestnika graščine Ribnica' — ta je kot upo- \ kojeni diplomat ponoči 15. oktobra 1809 na i Dunaju konferiral z Napoleonom tudi o Slo- vencih, ki so po podpisu schönbrunnske mi- : rovne pogodbe in z nastankom Ilirskih pro- vinc prišli pod francosko oblast.* Da preidemo s tega ekskurza na prevajal- ca pogodbe. Krog pišočih, ki bi bili sposobni ta tekst prevesti, je bil ozek: Blaž Kumerdej, ki je prevajal uradne razglase skoraj do j svoje smrti 10. marca 1805," Valentin Vod- j nik, prvi slovenski časnikar in prevajalec j uradnih razglasov po 15. marcu 1805,*" Ivan | Sušnik, verjetno faktor v tiskarni Marije Te- rezije Eger in urednik Lublanskih novic leta 1800" pa seveda še kdo. Zaradi rabe neka- terih besed (m^r, m- vati. Zato je bilo treba iskati stabilnejša me- sta. Premaknitev je opravljena z inačico, po kateri poteka trasa od km 4.5 do 8.5 na des- nem bregu Rižane, medtem ko so jo od km 8.5 do km 11.0 premaknili v neposredno bli- žino imenovane rečice. Proga je zgrajena v težkem terenu. Od km 18.0 do novega pri- ključka v Prešnici preseka trasa petkrat ver- tikalno odsekane, 10 do 60 m visoke apnenče- ve grebene, v katerih so visoki ukopi, pred njimi pa dokajšnji nasipi. Prav tu je bila na- loga traserja, da izbere tak vzpon in prilagodi nadaljevanje poti primerno terenu s prečni- mi profili. S temi se zemeljske mase čimbolj izenačijo; prihranijo se masovna dela. Obe- nem pa ima graditelj zanesljivo osnovo za določitev osnovnih elementov ter za določa- nje trase. Z njenim pomikanjem po preč- nih profilih se prihrani ca. 200.000 m^ zemelj- skih del. Za ilustracijo pravilnega ravnanja oz. premikanja po prečnih profilih naj slu- ži trditev, da je bil s pomikom trase za 6 m v km 20.770 ob 60 m visokem apnenčevem grebenu pri Zanigradu zamenjan viadukt s tunelsko galerijo in zmanjšana zemeljska de- la za 53.000 kubičnih metrov. V bližini prej omenjenega naselja se gradita dve galeriji; ena ima dolžino 35, a druga 110 m v km 27.1 pa vodi trasa s pomočjo nadvoza čez cesto Petrinje—Podgorje. Postopek s premikanjem prečnih profilov je tale: najprej se trasa provizorično obe- leži; nato se posnamejo prečni profili in na- rise situacij ski načrt v merilu 1 : 500, potem se trasa pomika toliko časa, da se zemeljske mase čimbolj izenačijo, a njihova količina čimbolj zmanjša. Nato se šele lotijo definitiv- nega zakoličenja. Tak način zakoličenja tra- se se mora uporabljati v vseh težkih terenih. Tudi v nadaljevanju gradnje od km 11.5 do 15.0 so morali graditi ukope v flišnih laporjih, pokritih tu in tam z gruščem ali tudi preperinami. Povsod, kjer so nasipi na podlagi glinastih preperin — in teh je po- prečno največ — je bila drenaža nujna. Krat- ke, toda žive plazove je lahko onemogočiti v tem odseku kar z nepomembnimi stroški. Nadaljnjih 6 km proge poteka po površini, kjer nadkriljujejo večinoma apnenci in fliš- ni laporji. Tu ni najti nevarnih mest. Pri Podpeči se zopet pokažejo plazovi v sestavu, kakor smo naleteli nanje v km 11.5—15.0. Tudi konec trase od km 22.1 do 26.8 teče po nasipih in ukopih. Svet sestavlja fliš in lai- porast apnenec, ki ne ovirata gradnje. V na^- slednjih fazah je podlaga zdrava in čvrsta v kraškem apnencu. Proga je zgrajena kot železnica I. razreda z elementi za največjo hitrost 70 km/h, z najmanjšim radijem 300 m oz. 250 na dveh mestih zaradi zmanjšanja .gradbenih stro- škov. Za položitev proge Koper—Prešnica je bilo treba premetati 650.000 m^ zemeljskega ma^ teriala, od tega nad polovico v apnenčevi. skali. Za odtok vode so zgradili 60 propustov; za nemoten cestni promet so položili 4 mo- stove z razpetino 10—20 m in dva nad 20 m; 4 nadvozi v skupni dolžini 350 m. Dokaj šn j a je dolžina drenaž, ki so potrebne pri visokih nasipih in kjer more nastopiti ob deževnem času nevarnost plazov glede na že opisano sestavo terena. Za izgradnjo proge na odseku km 3 + 200 do km 31 + 200 z zgornjim ustrojem brez izogibališč znaša predračunska vsota 4800 mi- lijonov din, za tirne naprave tovorne posta- je in pristanišča Koper za začetno fazo eks- ploatacije pa 1200 milijonov; skupno torej 6 milijard din. Za končno fazo obratovanja se povečajo investicijski stroški za razdaljo 3 + 200 do 31 + 200 za ca. V2 milijona, za železniški in pristaniški del pa za znatno vsoto več. Od denarnih sredstev je odvisna tudi do- graditev priključka Koper—^Prešnica. Delo je izlicitirano in razdeljeno med štiri pod- jetja. To so: Gradbeno podjetje Primorje s sedežem v Ajdovščini, Splošno gradbeno pod- jetje Slovenija ceste v Ljubljani, Gradbeno podjetje Konstruktor na Reki in Zel. gradbe- no podjetje. Datum začetka je težko ugoto- viti, ker so se začela dela v razUčnih termi- nih. Pri prvi zasaditvi lopate in pri začetku zamolkle pesmi krampa, kakor je sicer obi- čajno, ni bilo posebnih in tradicionalnih slo- vesnosti. OPOMBE 1. Janko Orožen: Zgodovina Trbovelj, Hrast- nika in Dola, 1958, str. 368. — 2. Benussi: L'lstra nei sui due mille anni. — 3. Jože Som: Obdobje grosističnih tvrdk — Kronika, časopis za slov. kraj. zgodovino, št. 1, leto 1964, str. 19—20. — 4. Jože Sorn: Premogovništvo na Slovenskem od leta 1848 do 1945 (rokopis). — 5. Vestnik, glasilo slov. železničarjev, št. 11-12, letnik VII, 1952, str. 215—217. — 6. Kakor pod št. 5. — 7. Vestnik, glasilo slov. železničarjev, št. 1, leto VI, 1952. — 8. Vestnik glavne direkcije za eksploatacijo žel., Ljubljana, VI. leto, 1. VI. 1948, št. 11, str. 265: Ob novih progah po Primorju in Istri. — 9. Loko- motiva, žel. ilustr. Ust, št. 6, 1950. — 10. Lokomo- tiva, žel. ilustr. list, št. 21, 1952, str. 3. — 31. Zel. 155 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vestnik, priloga h glasilu direkcije žel. Ljubljana, | št. 11-12, letnik V, 1952, str. 217. — 12. Kakor pod i zap. št. 11. — 13. Kakor pod zap. št. 12. — 14. ; Vestnik, glasilo slov. železničarjev, št. 11-12, let- < nik VI, 1958, str. 215—217: Proga Lupoglav—Rasa ] in Opatija—Matulji—Kožljak. — 15. Kakor pod \ zap. št. 14. — 16. Franc Hrobat: 2el. vestnik, pri- loga h glasilu direkcije J. Ž.: Proga Lupoglava— \ Rasa, odprta za javni promet. — 17. Srečko Raz- j potnik: Predračun stroškov eksploatacije pro- metno-transportne službe za progo Koper—Buje 1950. — 18. Izvlečki iz: Poročilo komisije za pre- učitev vzpostavitve ozkotirnice Koper—Buje. — 19. Predračun stroškov investicij prometno-trans- portne službe za progo Koper—Buje. — 20. Viri \ in literatura k temu odstavku: Atlas svijeta, 1961. j — Zoran Tevž: Pomorstvo (revija), letnik XVIII,,; 1963, št. 12, str. 371—372 (Izgradnja proge Koper— i Prešnica je postala dejstvo). — Medjunarodni i transport, št. 4, april 1962, Palitizacija transporta ; u luci Koper. — Medjunarodni transport, št. 9, : september 1964: Luka Koper sve značilneje mesto j u sistemu jugoslovanskih luka. — Pomorstvo, ' št. 1-2, 1963 (Luka Koper v letu 1962). — Gospo- j darski vestnik, št. 71, dne 8. IX. 1964 (Koper po- morsko mesto). — Gospodarski vestnik, št. 81, dne 4. VIII. 1964 (Poslovno združenje »Industrij- ska cona Koper«). — Gospodarski vestnik, št. 84, dne 3. IX. 1964 (Specializacija luke Koper za pro- met z živili). — Gospodarski vestnik, št. 4, dne 15. I. 1965 (Luka Koper v 1. 1964). — Drago Meze: ; Geografski obzornik, leto V, št. 3, 1958 (Prometna : povezava koprskega Primorja z zaledjem). — An- ton Melik: Slovenija (Pokrajine v tržaškem za- livu, str. 141—188.) — Ing. A. Poljanšek: Grad- beni vestnik, št. 5, letnik XII, 1964 (Proga Pres- \ niča—^Koper.) — Jos. Gorničič-Brdovački: Gradja ¦ za gospodarsku povijest Hr\'atske, knj. 1, str. 177. : SLOVENJEBISTRIŠKI SVET V XIV. IN XV. STOLETJU J02E KOROPEC S salzburško mirovno pogodbo, sklenjeno leta 1311 s koroškim vojvodom Henrikom Goriško-Tirolskim, so dobili Habsburžani me- sto in urad Bistrico, nadalje Savinjsko pokra- jino tostran in onstran Save, kar vse so zdru- žili s svojo štajersko deželo in se tako bli- žali iz Srednje Evrope jadranskemu oknu v svet.i Habsburška penetraci j a k morju in salzburška oblast nad konkurenčnim Ptujem sta ugodno vplivali na razvoj mladega me- sta. Da je bila Bistrica mesto že v predhabs- burški dobi, izpričujejo vesti iz let 1309 do 1311. Avstrijska rimana kronika je govorila Bistriški mestni pečat leta 1910 za leto 1309 o mestu Bistrici, listini iz let 1310 in 1311 je pečatila skupnost bistriških meščanov v mestu Bistrici z mestnim peča- tom ob pričevanju meščanov. Mestni pečat, ohranjen iz leta 1310, predstavi shematično stolp ob Marijini cerkvi, »Grasslov« stolp, grad, obzidje, severna, zahodna in južna mestna vrata.^ Hans Pirchegger, Milko Kos in Bogo Grafenauer so stavili začetek mesta prezgodaj (pred leto 1297) ali prepozno (leta 1313).3 Že okoli leta 1315 je omenjen mestni da- vek. To je najzgodnejši pojav mestnega dav- ka na Štajerskem.^ Iz leta 1321 je znan prvi mestni stražar.' Ko je vojvoda Albreht Habs- burški leta 1339 potrdil Bistrici mestne pra- vice, kakor so jih imela druga štajerska me- sta, je obenem prepovedal prevoz vina iz Ptuja in s kranjske strani skozi mesto, kjer naj bi meščani take prevoze ustavili in pre- peljali vino na svojih vozovih dalje.' Leta 1342 so Ptujčani začasno pomirili Bistrico s tem, da so jim dali dovoljenje prodajati svo- je blago na ptujskih sejmih, Ptujčani pa so lahko neovirano vozili vino skozi Bistrico. Bistričanom so še dovolili, da so smeli ob ponedeljkih zamenjavati na drobno svoje usnje za surove kože, vosek in drugo blago s Ptujčani na ptujskih sejmih.'' Prvi bistriški usnjar je znan iz leta 1337.« Čeravno je bil bistriški svet vladarju pogosto predmet za trgovanje in je bilo mesto zastavljeno skupno z uradom, toda brez mestnega davka, oddane- ga že drugemu, leta 1355 za devet let Fri- deriku Walseeju,' je vendar vojvoda Rudolf Habsburški leta 1360 ponovno potrdil Bi- strici mestne pravice, tokrat po radgonskem primeru in z možnostjo preklica. S tem je bila meščanom priznana svoboda zemlje in vode. Po Martinovem (U. novembra) so smeli kupovati vino pri vinogradnikih samo Rad- gončani (bolj teoretično) in Bistričani. Za sodstvo je plačevalo mesto knezu letno 45 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika mark in toliko tudi mestnega davka. (Ovca je veljala marke).'» Ko so Habsburžani izročili bistriški svet Celjskim leta 1368, Bi- strici niso bili več posebej naklonjeni. Se istega leta so prepovedali prometno zvezo Ogrske z Benetkami preko našega mesta. Bi- strica se je smela oskrbovati s soljo le s Salzburškega, ne pa z morske strani. Ko je bila okoli leta 1378 modernizirana cesta Du- naj—Trst, so dovolili vladarji Ptuju svobo- den prevoz vina skozi Bistrico.*' Meščani ni- so mirno sprejemali udarcev, sklicevali so se na stare privilegije. Vojvoda je moral leta 1383 in leta 1399 mestu ukazati svoboden vinski prevoz za Ptujčane.'- Vsaj na začetku XIV. stoletja je bilo v Bi- strici že dosti Židov. Znana je naklonjenost, ki so jo kjerkoli uživali pri Goriško-Tirol- skih.*^. Zički samostanci so kupili leta 1370 od Žida Hainka mlin, leta 1374 pa njivo ob Grb mestnega • sodnika i Martina Ctirewsla leta 1396 »Scheispach« poleg župnikove njive in ži- dovskega pokopališča pod mestom.*^ Konec stoletja je bil pokatoličanjeni Žid Martin Chrewsel dolgoleten (1382—1399) bistriški mestni sodnik, ki je imel v svojem pečatu Davidovo zvezdo.Burno XV. stoletje se je začelo z izgonom Židov iz Bistrice. Izgnati jih je dal leta 1410 Herman Celjski. Zatekli so se ponajveč v Maribor. Svoje nepremični- ne v mestu in okolici so hitro razprodali.*' Posebno skrb so morali v Bistrici posve- čati fortifikaciji. Prvi obrambni objekti so že iz zadnjih časov tako Gradišče pri magi- stratu in grad sam. Prvotno v romanskem stilu zidani grad je bil važna utrdba v mest- nem obzidju na severozahodnem oglišču.*' Kmalu za mestnim pečatom ga (burg) izpri- je tudi listina leta 1313.*8 Leta 1384 je zgo- rel grad (lest) z Anino kapelo, vendar so ju takoj obnoviM.** Henrik Massenberg, ki je bil upravitelj urbarialnega urada in z njim zvezanega mesta (leta 1362—1374), je za močnejše zavarovanje zelo okrepil stolp v jugozahodnem oglišču in v njem tudi živel. Za ta stolp je pridobil nekaj posesti v Kova?- či vasi, kjer je bila poleg kmetij večja švajga. Massenbergov stolp je dedoval kot celjski fevd leta 1413 Albreht II. Bistriški (iz Bistri- ce pri Ilzu, severozahodno od Fürstenfelda). Po njegovi smrti leta 1437 ga je dobila v fevd hči Ana, žena Krištofa Sulzerja. Po letu 1457 je bil v posesti Holleneških. Leta 1478 ga je kupil Anton Grassi, po katerem se imenuje še danes. Leta 1485 je bil že v štatenberški posesti.^" Od začetka XV. stoletja govore li- stine tudi o stolpu pri Marijini cerkvi ob južnih mestnih vratih. Ta stolp je znan že iz mestnega pečata leta 1310, Marijina cer- kev pa kot gospejna kapela od leta 1379. Stolp pri Marijini cerkvi in obnovljeni grad (turm) so imeli v fevdu Albreht II. Bistriški (leta 1420—1437). Valter Safner z Erazmom Viltuškim (leta 1437—1455) in Albreht Safner (leta 1455—1463). S posestjo kar treh mestnih stolpov so plemiči iz avstrijske Bistrice opra- vičili tudi v novi domovini svoje bistriško ime. Pust stolp ob Marijini cerkvi je izročil cesar leta 1464 mestu, grad (turm, fest, burg) pa dajal v najem skupno z uradom od leta 1463.-* Tik pred madžarsko zasedbo je bil v Bistrici Santonino. Tu je videl več mestnih vrat s stolpi, obzidjem, dva nasipa in jarek, znan sicer že leta 1394. Ko so mesto Madžari že resno ogrožali, so prevzeli meščani grad in tabor v oskrbo. Mesto samo bi se naj še bolj utrdilo, zato je obdržalo dohodke od skladiščnine.^- Mnoge vojne so preizkušale obrambno spo- sobnost mesta. Spopadi med Habsburžani in Walseeji (leta 1411—1417) niso puščali Bi- strice povsem ob strani. Habsburški zaveznik je bil tudi omenjeni Albreht II. Bistriški, ki si je bil z Welseeji v laseh tudi zaradi sporne dediščine v konjiški gospoščini. Na začetku celjsko-habsburške vojne (leta 1436—1443) so Bistriški izumrli leta 1437.^3 Celotni forti- fikacijski sistem se je obnesel, ko je pridrl marca leta 1446 Ivan Hunyadi s 15.000 Mad- žari mimo Boria pred Bistrico, ki jo je uspeš- no branil celjski vojskovodja Jan Vito vec. Madžari so mesto dvakrat nffikočili, prešli jarek, se pribordli do obzidja, toda kljub te- mu, da je mesto že gorelo, se je moral Ivan Hunyadi brez uspeha umakniti. Po umiku Madžarov se je Friderik Celjski oddolžil Bi- stričanom s tem, da je ugodil njihovim že- ljam o nevmešavanju v dedovanje meščanov vendar tako, da niso smeli odtujevati premo- ženja izven celjiskih meja. Friderik jim je tudi potrdil staro pravico voliti si vsakoletno mestnega sodnika in obnovljene so bile do- ločbe zoper prevoz vina skozi mesto.^'' Po tragični smrti zadnjega Celjskega leta 1456 se je Bistrica z uradom takoj podredila 157 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Habsburžanom. Ze marca 1. 1457 se je mudil v mestu cesar Friderik Habsburški in ga opro- stil za šest let davkov. Novi vladar je ukazal v korist meščanom, da so se morali tu za- ustavljati vsi trgovci z blagom in prenočiti v mestu. Prevoz vina za Ptuj cane in druge je bil pa zopet dovoljen do leta 1499, ko so uveljavili novO' prepoved.^' Ko je leta 1469 dvignil Andrej Baumkircher štajersko plem- stvo v upor proti cesarju, je med pr- vimi postojankami padla upornikom v roke Bistrica, ki je za nekaj časa ve- ljala celo za njihovo' središče.^' Komaj se je mesto otreslo ropajočih čet, že so se začeli pojavljati Turki v okolici in pred mestom (leta 1472, 1477, 1493 in 1494).« Leta 1480 je sprožil dolgo vojno ogrski kralj Matija. Pod poveljstvom Jakoba Szekelyja sO' Mad- žari osvojili Bistrico leta 1489. Bratislavski mir je dve leti nato zaključil vojnO' in mesto je postalo zopet cesarjevo. Od leta 1489 je odločal o Bistrici Jakob Szekely, najprej kot madžarski poveljnik, nato kot cesarjev pri- vrženec.^8 Cas od srede XV. stoletja je pomenil za mesto obdobje sorazmerne prosperitete. Po- leg Cerkvene ulice in »Strudel« ulice se je pojavila Nova ulica in bolnica. Proti koncu stoletja je bilo mesto! že revno in dokaj opu- stelo kljub vladarjevemu prizadevanju, da bi obljudil propadajoče mesto. Vojne, požari, bo- lezni in gospodarske težave so opravljale svoj uničujoči posel. Mesto je uživalo gospodarsko, upravno in sodno svobodo, zavarovano s privilegiji in obzidjem. Skladiščno pravo so dobili 1. 1457, pravica do mitnine pa je znana pred letom 1489. Za vse svoboščine so morali meščani plačevati vladarju vsako leto mestni davek, sodni davek, davek za skladiščno pravo in davek za pravico do mitnice. Navadno je izročal vladar pravico do teh davkov skupno z gradom in urbanialnim uradom v oskrbo in uživanje raznim upraviteljem (hauptmann, burggraf). V drugi polovici XV. stoletja je dobival vladar za vse to letno po 300 ogrskih florin tov. Od tega je prišlo na mesto po 60 ogrskih florintov in to obveznost do gradu je poravnavalo ob božiču. Pred letom 1489 je razpolagalo nekaj časa z bistriško mitnico mariborsko mesto. Od leta 1496 je moralo mesto plačevati še poseben deželni davek. Leta 1498 je pobralo mesto mitnine 80 ogr- skih florintov. (Ogrski florint je bil vreden blizu 50 kg govedine). Skozi mesto so šli na- tovorjeni konji, vozovi s šest ali manj konji, kočije, voli, prašiči, ogrsko vino in podobno. Od prevoza vina je šla vladarju še posebna deželna vinska doklada, dana v zäkup.'" Za- radi porasta prometa je bilo treba spričo več Bistric vsako natančneje označiti. Iz leta 1577 je ohranjen prvi zapisek o Slovenski (Win- disch) Bistrici. Tako so poslej imenovali pre- težno slovensko mesto sredi slovenske okoli- ce.^' Na čelu mestne samouprave je bil vsako leto izvoljen mestni sodnik. Le redkokdaj so Forstnerjev pečat leta 1S46 izvolili isto osebo zaporedoma. Martin Chrew- sl je bil v tem prava izjema. Sodniku sta sta^ la ob strani mestni svet in občina meščanov.'^ Ker je središče urbarialnega urada bilo na gradu v mestnem obzidju, se je usoda vseh pogosto prepletala. Urad, ki je obsegal precej okoliških poidložniških naselij (seznam v Otar karjevem urbarju), so vodili v gospodarje- vem imenu upravitelji. Nekateri med njimi so bili istočasno gorninski mojstri. Bogati pohorski gozdovi so bili zajeti v posebnem bistriškem gozdnem uradu (leti 1311, 1346), Grb mestnega i sodnika j Mihaela : Ledena 1 leta 13T3 i Čigar upravitelj Friderik Forstner je s pe- čatom potrdil studeniškemu samostanu izjem- ne pravice.^' Spremembe, ki so nastajale od habsbur- škega urbarja konec XIII. stol. v bistriškem uradu, so nare« Langabardsko-beneventanski tip notacije je bil prvi, ki je prevzel novo notacij sko prakso na črtovnem sistemu. V našem pri- meru gre za gotovo za starejši prehodni si- stem s poudarjeno rdečo črto za ton F, ki posebej pogosto niti ni naznačena, navadno , velja oznaka le tonu a ali c. Zelene črte so i bile najbrž pozneje prevlečene čez starejše. ; Tak tip notacije, kakor ga kaže naš primer, i poznamo sicer še tudi iz XIII. stole tj a^ ven- j dar glede na prisavo lahko naša folija dati- : ramo v prvo polovico XII. stol. Zgodnejša i datacija je manj upravičena, saj predstavljal naš primer langobardsko-beneventanske no- tacije določeno razvojno stopnjo starejših '¦ prvin, ki se izvirno pojavljajo v bolj grobi i in neizdelani obliki. Oba folija sta iz nekega antifonarija, vse- ] bina prvega so odlomki iz kanoničnih ur ; praznika apostolov Petra in Pavla. Ne v istem vrstnem redu in z nekaterimi drugimi : Sl. 11 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO odstavki jih navajata LU, str. 1515—1525 ter Taok, str. 117 in 143. Skupni odlomki se ujemajo melodično, sicer z nekaj nepomemb- nimi odkloni. Vsebina drugega folija pa so Tabela 6 odlomki iz kanoničnih ur za praznik mu- čencev. Nekaj odstavkov navaja tudi LU, str. 1123—1173. 11. KAL; Urbar iz Šmartina pri Litiji iz leta 1652—1695 Primer iz Kapiteljskega arhiva v Ljublja- ni na platnicah urbarja iz Smartina pri Litiji je edini pravega beneventanskega tipa notacije na prehodnem sistemu štirih črt. Folij je iz nekega breviarija z nekaj pisane- ga besedila in posameznimi responzoriji. Da gre tu za beneventansko notacijo, je vidno si. 12 že brez padrobnejšega pregleda, čeprav pisa- va sama ni tistega tipa, kot ga poznamo z rokopisov južnoitalijanskih skriptorijev. Fo- lij je lepo izdelan v romanski knjižni mi- nuskuli, ki kaže na eni strani vpUv beneven- tane predvsem v oblosti in oblikah ligatur, na drugi strani pa že rahle poteze gotiziranja (shka 12). Notacija ima še elementarne beneven- tanske poteze XI. stoletja, ki se kažejo v oblikah podatusa, še bolj tipičnega scandi- cusa j'tabela št. 6, e), virge in divisa (f). Prav tako je v ligaturali, kjer pride do izraza me- njava energične j ših in rahlejših potez, ki je značilna prav za beneventanski tip notaci- je." Lombardskega vpliva ni mogoče zaslediti in bi fragmentu lahko določili izvor južneje od obeh že omenjenih primerkov iz NUK, pri čemer pa moti tip pisave. Datiramo ga lahko v XII. stol., vendar brez ožje omejitve. Za to govorita tip pisave in tip notacije, ki v XIII. stoletju v taki obliki ne bi bila več mogoča. Notno črtovje na taki stopnji je še v XI. stoletju bilo za italijansko področje redkost, v dvanajstem pa še običajen pojav, medtem ko ta nova praksa v tem času na~ sever še ni prodrla. 12. NUK; Gradual ms. 22 Gradual ms. 22 v NUK je po doslej zna- nih podatkih najstarejši v celoti ohranjen, popolnoma nevmiran kodeks in edini celotni spomenik starejše gregorijanike. Njegov po- men je tako zaradi majhne bere dakumentov te vrste pri nas velik, čeprav predstavlja za ta čas ustaljeni tip liturgične knjige. Kodeks je manjšega formata, vezan v so- časne lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem, katerega barva je obledela. Obsega 178 folijev, od katerih je bil fol. 41 vstavljen pozneje, iluminacija je preprosta^ večjega formata sta le začetna iniciala A, v grobi izdelavi, in iniciala za božični introitus I*uer natus est nobis (fol. 12', slika 13). Celoten okras kodeksa je neizrazit. Pisavo kodeksa moremo klasificirati kot zgodnjegotsko knjižno minuskulo prve polo- vice XIII. stol. Razen v nekaj dodanih frag- mentih je vseskozi čutiti isto roko. Notacija je v prehodnem štirivrstnem sistemu s pou- darjeno rdečo črto za ton F in oktavo višji ton f, cesto sta naznačena tudi tona c in a. Sistem je mnogokrat zlomljen navzgor ali navzdol 'menjava ključa). Crtovje na fol. 1 do 4 je bilo pozneje enakomerno prevlečeno v skladu z novo notalno prakso.*' Kodeks je no tir an v enem od prototipov kvadratne notacije, ki se je v polnem XIII. stol. razširila v razviti obliki, ki jo je na- 17s ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Sl. 13 kazovala že severnofrancoska, normanska no- tacija. V st. gallenskem območju se je uve- ljavila šele v poznem XIII. stol. in v začetku XIV. stol. Notacija našega primera očitno ni tega tipa, marveč kaže po svojih elementih izvor drugje. Je izrazito punktuaina, njena grafična oblika je ostra, z navpično zašilje- nimi robovi. Osnovni element je punctum, ki služi za gradnjo vseh drugih ligatur, ne srečamo poševnih ligatur, ki so značilne za razviti tip kvadratne notacije, prav tako ne kromoidnih nevm. Lisvescenca ni nikoli na- značena, niti ne vsebuje 'kakršnih koli ekspresivnih ali omamentalnih označb. Obli- keo snovnih nevm kaže tabela št. 7: punctum (a), podatus (b), clivis (c), scandicus (d) in climacus (e). Pri dataciji našega primera je nujna nje- gova lokalizacija ali ugotovitev morebitnih vplivov kakšnega določenega notacijskega ob- močja. Pri tem se moremo poslužiti več dej- stev: punktualnost notacije, odsotnost kromo- idnih nevm, zasukan vrhnji punctum pri po- datusu in scandicusu in grafična oblika nota^ cije. Prve tri značilnosti se že jasno kažejo v tipu diastematične koralne notacije, ki je izvirali s področja akvitanske notalne šole s centrom v Limogesu, že v XII. stol. To je eden od prototipov kvadratne notacije, ki je znana predvsem z rokopisov dvoglasnih organov samostana St. Martiala'* in ki bi utegnil biti tudi predhodnik našega tipa no- tacije. Na to lahko sklepamo iz nekaj zna- nih rokopisov XIII. stol., soroidnih našemu primeru, nastalih v Akvitaniji in Provan- i si.-" Omenjeni prototip kvadratne notacije še ne pozna grafične ošiljenosti, ki jo kaže notacija našega kodeksa, kar pa bi bilo mo- goče za ta tip v XIII. stol. Te ošiljenost pa ne ; kaže zgodnja kvadratna notacija, ki se je razvila iz severnofrancoskega tipa in ki so jo uporabljali na področju severno od naše- ga ozemlja.-' Seveda se ob teh ugotovitvah poraja težko rešljivo vprašanje, ali je nastal naš rokopis v sami južni Franciji ali kakš-»' nem področju v njeni neposredni odvisnosti, ; ali pa ga je izpisala tuja roka, izučena v tej \ alkvitanski maniri, na našem ozemlju. i Datacija kodeksa, ki jo nudi primerjava s ^ spomeniki akvitanskega prototipa kvadratne ' notacije, je ob upoštevanju časovnega okvira, ; ki ga nudi pisava, možna v prvo polovico ; XIII. stol., vendar prej v poznejša desetlet- j ja. i V te ugotovitve se vključujejo tudi neka- ; teri fragmenti v kodeksu, izpisani z drugo i roko in ob drugačni priložnosti. Tako je s : pripisom z manjšo skrbjo ob strani fol. 78 in j spodaj fol. 87' in 88, felika št. 14), ki je i rahlo poznejši (enakomerno poudarjen notni i črtovni sistem), vendar še vedno globoko v XIII stol. in v svoji elementarni obliki jasno kaže akvitanske poteze tega časa z vsemi omenjenimi značilnostmi. Na drugi polovici prve strani fol. 7 je bil zbrisan stari in napisan z drugo roko nov, manj obsežen ofertorij Confortamini, kar potrjuje prazen prostor za staro označbo Off. in pred staro označbo Comm. To se je zgodilo ' na drugih tleh, prav gotovo v območju St. i Gallona, kar kaže poleg grafične izdelave, I Tabela 7 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO značilne za ta prostor, tudi ponovna pojava kromoidnih nevm in normalnega podatusa. Pisava, notacija, predvsem pa prehodna, ne- jasna oblika kromoidnih nevm da sklepati, da je pripis istodoben, mogoče z nekaj de- setletij časovne razlike /slika 15).-- Vstavljeni fol. 41 kaže očitno razliko s celotnim kodeksom. Pisava sama je razvita gotska knjižna minuskula, ki kaže nedvo- men vpliv nemškega prostora. Notacija, je kvaldratna, v zadnji stopnji svojega razvoja, s kromoidnimi nevmami in poševnimi liga- turami. Pisava na drugi strani folija je pol- kurzivna minuskula XV.—XVI. stol., na ta čas kaže tudi pisava prve strani in celotna grafična oblika notacije. Folij 176 je pisan v razviti kvadratni notaciji zadnje stopnje XV.—XVI. stol., ko jo srečamo že na vstavljenem fol. 41. Prav tako je z drugo stranjo tega folija. Nasprotno pa je fol. 177 v maniri celotnega kodeksa na- daljevan gradual, vendar po pisavi sodeč, 'ki ima že močnejše gotske elemente, iz pol sto- letja poznejšega časa. Fol. 177' vsebuje znano antifono Salve re- gina v zelo bogati verziji v zgodnji kvadratni notaciji st. gallenskega tipa iz prve polovice XIV. stoletja. (SUka št. 16)}^ Na to opozarja več elementov: v oblikah virge in podatusa je še čutiti severnoframcosko poreklo te vrste notacije, kromoidne skupine so nejasne in nihajo med punctom in pravo rombično obli- ko, v porrectusu in porektualnih delih liga- tur je vezna črta rahlo vijugasta, ob strani SL' 14 Sl. 15 spodnjih punctov v ligaturah zasledimo vča- sih rahle navpične črtice, ki so lepo vidne že v pripisu na fol. 7. Na enem mestu (v četrti vrsti, prva polovica), se pojavlja tudi sevemoifrancoska oz. kvadratna plica (v obli- ki cephalicus). Znotraj prednjih platnic kodeksa je pri- lepljen list iz starejšega rokopisa večjega formata, katerega vsebino tvori del prefacije za božični čas in cela za epifanijo. Pisava je prehodnega tipa druge polovice XII. stol., notacija je recitativna, z virgami severno- francoskega, normanskega tipa oz. zgodnje- kvadratne notacije na štirivrstnem sistemu s poudarjeno rdečo črto za ton F. Ti skopi podatki zadoščajo za dataci j o v drugo polo- vico XII. ali začetek XIII. stol. Vsebino graduala tvori glavnih pet točk masnega proprija, ki so po svoji strukturi visoko melodičnega značaja (concentus) z razliko od drugih, ki so le recitativne, in katerih redki melodični obrati se gibljejo v okviru že določenih obrazcev. Te točke so: introitus, gradual, aleluja s psaimom, ofer- torij in communio. V času od nedelje septu- agesime do cvetne nedelje je alelujin spev zamenjan s tractusom, prav tako je v veli- kem tednu, od velike noči pa do binkošti gradual zamenjan z alelujinim spevom. Poleg teh rednih zamenjav pa obstaja še nekaj drugih posebnih primerov. Psalm v intro- itusu je redno le intoniran. .j 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika fol. 1—22: Temporale za nedelje, začenši od prve nedelje v adventu do četrte, nato adventni kvatmi dnevi (Feria IV, VI in Sabbato), vigilija pred božičem, nočna in dnevna maša za božični dan, trije svet- niški prazniki, ki vedno štejejo v tem- porale, (sv. Štefan, Janez Evangelist, dan nedolžnih otrok), in nedelja v bo- žični oktavi. Slede maše za epifanijo^ nedeljo v njeni oktavi ter drugo in tretjo po epifaniji. fol. 22'—28': Sanktorale za maše sv. Vincen- ca, Marijine purifikacije (svečnica), Agate, Benedikta ter Marijinega ozna- njenja (proprij identičen s proprijem če- trte adventne nedelje). fol. 29—103: Temporale za vse nedelje pred veliko nočjo od septuagesime dalje, kva- tmi dnevi pred kvadragesimo in Feriae po njej, veliki četrtek z nekaj odlomki iz oficijev (kanoničnih ur), velika noč, Feriae po veliki noči ter nedelje od prve do pete pa veliki noči. fol. 103'—104': Sanktorale za sv. Marka Evangelista ter Filipa in Jakoba. fol. 105—145: Temporale za čas od prošnjih dnevov pred vstajenjem do konca cerk- venega leta (Dominica XXIII post Pen- tecosten). Vmes še vigihja pred binkošt- mi in kvatrni dnevi po tem, prazniku. fol. 145—168': Sanctorale z začetkom In De- dicatione Ecclesiae, nato viglija pred sv. Janezom Krsnikom, sam praznik, vi- gilija in sam dan opostolov Petra in Pavla, spreobrnitev apostola Pavla, praznik sv. Jakoba, Marije Magda- lene, Lavrencija, vigilija in dan Ma- rijinega vnebovzetja, rojstvo sv. Jerneja, povišanje sv. Križa, prazniki sv. Marte, Mavricija, Mihaela, cerkvenih očetov, Simona Jude, dan vseh svetnikov, Mar- tina in na koncu Andreja. fol. 167—176: Dodatek — skupna maša za Marijine praznike, oficij in maša za umrle (rekviem), praznik sv. Agneze ter kvatrna sreda in petek v septembrskem času. del. fdl. 176: Kyrie in Christe iz maše Domi- nator Deus (XV, in Festis Simplicibus, LU str. 56—7). fol. 176': Antifona Salve regina misericordiae, vitae dulcedo ... itd. Prepis s folija 177', LU 276. Oba pripisa na fol. 176 in 176' sta v popolnoma razviti že intemacional- ni kvadratni notaciji. fol. 177: V maniri celotnega kodeksa nada- ljevan graduai, najbrže kvatrna sobota v- septembrskem času. fol. 177': Antifona Salve regina v zgodnji kva- dratni notaciji st. gallenskega tipa iz prve polovice XIV. stol. Zgornja vrsta je deloma poškodovana in skoraj nečitljiva, vendar lahko celotno antifono rekonstru- \ iramo s pomočjo poznejšega prepisa na ; fol. 176'. Rokopisna verzija se v mnogo j detajlih loči od verzije v LU in je mno- go bogatejša i'slika 16). Temporaini in sanktoralni del kažeta ustat- ; Ijenost gregorijanskega korala v tem času in j se le z majhnimi odkloni ujemata z ustrezno i verzijo v LU. Odkloni so v glavnem ali kot': transpozicija tonovskega načina, toda ne več kot za celi ton, ali pa kot krajšanje ali bo- gatenje melizmov. Zelo pogosti so odkloni enega ali več tonov v sicer LU verni daljši frazi. Seveda bi bila za točnejšo ugotovitev provenience ali posebnega namena kodeksa potrebna natančnejša študija melodičnega, toka, transpozicij in odklonov vsebujočih' masnih spevov. Razvoj kvadratne notacije je prav tako kot razvoj gotske povzročil propad lokalnih '• koralnih dialektov, njena uniformacija je ^ osiromašila barvitost gregorij anskega izra- ¦ si. 16 179 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO za in ga internacioniziralav Obravnavani gradual ms. 22 v NUK je dosegel že to stop- njo, vendar zaradi takšne dispozicije že v akvitanski notaciji. Večina kvadratnih koral- nih fragmentov pri nas, notiranih v kvadrat- ni notaciji, so milajšega nastanka, iz druge polovice XV. stol. in iz poznejšega časa in prav tako kot gotski v muzikološkem pogle- du niso zanimivi. Na tem mestu navajam še dva zgodnejša primera kvadratne notacije v ŠAL, ki sta vrednejša omembe. Prvi je fragment na platnicah urbarja iz Šmairtina v Tuhinju s signaturo 308, folije iz nekega misaia, skrb- no izdelanega v poznoromanski — zgodnje- gotski knjižni minuskuii prehodnega tipa. Sredi folija je v zgodnji kvadratni notaciji notirana vrsta, ki jo lahko s pisavo vred datiramo v drugo polovico XIII. stol. ali za- četek XIV. stol., predstavlja pa le recitativ- ni tip z virgami in eno kromoidno ligature. Drugi primer je lep dvojni folij večjega formata, snet z nesigniranega škofijskega urbarja iz leta 1572, zdaj v mapi koralnih folijev, ki je Skrbno izpisan v gotski knjižni minuskuii XIV.—XV. stol. in notiran v kva- dratni notaciji. Zanjo so značilni neenako- merni puncti, tanke veznice, kromoidne nev- me in poševne ligature (porrectus), likve- j SI. 17 scenca ni naznačena, tudi ni nikakršnih or- namentalnih ali ekspresivnih označb (slika št. 17).^'' Folij je iztrgan iz srede kodeksa, graduala in oštevilčen z zaporednima števil- kama 145—146, njegovo vsebino tvorijo mas- ni proprij i za zadnje nedelje po binkoštih (osemnajsta, devetnajsta in dvajseta), v za- četku pa sta petek in sobota v septembrskem kvatrnem času (LU, 1052—1065). Rokopisna verzija se brez pomembnejših odklonov uje- ma z verzijo v LU, nekateri spevi so le na- značeni, redno pa se ločijo v aielujinem spevu, kar kaže na neustaljenost liturgične prakse v tem času za zadnje nedelje po binkoštih, ki so tudi zadnje nedelje v cerkvenem letu. Folij je že lep primer internacionalne kva- dratne notacije XIV.—XV. stol., ki sicer ka- že deloma italijansko maniro tega in poznej- šega časa, ki pa jo poznamo tudi z nemškega področja.^^ OPOMBE Okrajšave: LU — Liber usualis, Missae et Officii, Tournai, 1964; (izdaja benediktincev iz Solesma, osnovana na proučevanju najstarejših koralnih kodeksov). — MGG — Die Musik in Geschichte und Gegenwart, (dir. Friedrich Blu- me), splošna glasbena enciklopedija, Kassel, 1949 in dalje. 1. Willi Apel, Gregorian Chant, London, 1958, pi. I. in II; Carl Parrish, The Notation of Medie- val Music, London, 1958, pi. II; Franz Tack, Der gregorianische Choral, Köln, 1960, pr. št. 3 in 25; Omenjeni trije kodeksi so najpomembnejši. V detajlih se naš primer nekoliko razlikuje, kar je seveda rezultat poznejšega nastanka: ima le epi- sematično virgo in eno samo vrsto podatusa z zaprtim spodnjim delom. Našemu primeru iden- tične predloge nisem mogel najti, kljub temu je nedvomno ozko povezan s st. gallenskim kro- gom, saj kažejo transformacije st gallenske no- tacije X. in XI. stol. v severnejšem (Nemčija) in južnejšem področju (severna Italija) drugačen grafični rezultat: večjo podolgovato in bolj gro- bo izvedbo. — 2. O Eclogi glej: Kos-Stele, Sred- njeveški rokopisi na Slovenskem, Ljubljana, 1931, in Kos, Ljubljanski rokopis Lathcenove Ecloge de moralibus Job, v Razpravah znanstve- nega društva za humanistične vede, II, 289—302. Notalni pripisi so omenjeni v Cvetkovi Zgodovini glasbene umetnosti na Slovenskem, I, Ljubljana 1958, str. 32. Fol. 76 reproduciran na str. 28. — 3. Doslej mi v literaturi ni bilo mogoče najti niti ene omembe notirane Visoke pesmi. — 4. Mo- goča je domneva, da pripisi niso nastali v nepo- sredni bližini St. Gallena prav zaradi grafične podaljšanosti, ki je značilnejša za njegovo peri- ferno področje. Prim. faks. graduala iz Monze, (X. stol.) v MGG, 1, tab. 20, str. 512 sl. 1. — 5. O kodeksih samostana Engelberga glej MGG 3, 1345 in 1349-51. Primer na str. 1351 (XII.—XIII. stol.) se v vseh detajlih notacije in razporeditve 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nevmiranega in nenevmiranega prostora ujema z našim primerom, Itaterega pisava je sicer bolT gotizirana, pomembna je podobnost v oblikali virge in salicusa. — 6. Tack, prim. 29. a: Engel- berški kodeks iz konca XII. stol., vendar v šib- kejši st. gallenski tradiciji. Tack ima za ta tip naziv alemanische Neumen (str. 13), v nasprotju z germanische (drugi muzikologi: deutsche) Ne- umen, ki predstavljajo derivacije metenskega — gotskega tipa. Po Sunnolovi karti primitivnih koralnih dialektov (v MGG 9, 1619), kjer je sicer označen z deutsche, je ta tip obsegal južnonem- ško območje, Frankovsko, Bavarsko in Salzbur- ško. — 7. Prim. faks. Frauenlobovih del v Denk- mäler der Tonkunst in Österreich, XX/2 in Parrish, The Notation, tab. XVII. — 8. Omembe po vrsti v Kos-Stele, Rokopisi, 60, 89—90, 43—47 in v Cvetko, Zgodovina I, 32—33. — 9. Glej že omenjeno Sunnolovo karto. Mesinska oziroma nemška transformacija mesinske notacije je za- jela sev. Nemčijo, Saško, Češko in Dolnjo Av- strijo (Klosterneuburg in Dunaj). Tudi graške knjižnice hranijo nekaj takšnih primerkov. — 10. Prototip notacije našega primera predstavlja notacija Velikega Hildegardinega kodeksa iz Wiesbadena (XII. stol.), v Tack, prim 47. a in MGG 6, tab. 19, str. 416. Avtor kodeksa, Hilde- garda von Bingen je delovala v pokrajini Pfalz, torej na meji med vplivom st. gallenske in me- tenske tradicije. Zaradi zgodnejšega nastanka ima Hildegardin kodeks močnejše izražene st. gallenske prvine in nima metenskega divisa, si- cer pa se oba primera v vseh detajlih ujemata, le da ima naš primer bolj kurzivno grafično obliko. Prav tako mislim, da bi bilo treba v transkripciji Hildegardinega kodeksa (Tack, prim. 47 b) quilismi podobni element reševati na predlagani način. — 11. O graškem kodeksu 807 glej MGG 5, str. 623, reprodukcija tudi v Tack, prim. 17 a. Nastal je v samostanu Klosterneu- burgu nad Dunajem. Takšen tip notacije je ne- posredno vplival na razvoj češkega gotskega ti- pa, posebno v obliki specifičnega podatusa, ki je značilen za vse spomenike češke provenience. Neposredno češko provenience našega rokopisa potrjuje primerjava z antifonarijem iz Sedleca, XIII. stol. (MGG 10, tab. 95, str. 1600). Primera se v najfinejših detajlih ujemata, čeprav je pisava naših fragmentov nekoliko bolj gotizirana. Lahko domnevamo celo isti skriptorij, žal pa nisem našel natančnejših podatkov o omenjenem anti- fonariju. —12. Prim. Franz Zagiba, Die ältesten musikalischen Denkmäler zu Ehren des Heiligen Leopold, Wien, 1954, faks. rokopisov iz Melka in Klosterneuburga iz časa proti koncu XV. stol. Naš primerek je očitno starejši. — 13. Ms. 29 in 69, omenjena v Kos-Stele, Rokopisi, str. 53—54, 74 in Cvetko, Zgodovina I, 33. Fol. 1 ms. 29 repro- duciran istotam, 32', prednji list ms. 69 pa na str. 32". — 14. Tack, prim. 66 in MGG 9, 1621. — 15. Za XI. stol. je črtovje izpričano le za Ca- maldulenški in Strumski samostan v Italiji (glej MGG 9, 1621). — 16. Peter Wagner, Neumen- kunde, Leipzig, 1921, faks. str. 309. iz kartuzijan- skega graduala Jacquesa Rosenthala v Münchnu, XII. stol., nastal v severni Italiji. Isti tip nota- cije, v kateri si oba primera v elementih sledi- ta, čeprav je naš primer starejši. Grafična po- dobnost notacije z mesinsko nas navaja na mi- sel, da je izvor našega primera v samostanu v Comu, ki je sprejel metensko tradicijo (prim, MGG 9, 1621). — 17. Wagner, Neumenkunde, faks. str. 306; Parrish, The Notation, pi. VI, (XI. stol.), dalje v MGG 2, 315, sl. 2, MGG 3, tab. 51, MGG 4, tab. 34, itd. — 18. Kos-Stele, Rokopisi, 118. Omembe v Cvetko, Zgodovina I, 32—33. Re- produkcija enega od folijev na str. 34'. — 19. Prim. Parish, The Notation, pi. XXII. — 20. Prim. Johannes Wolf, Handbuch der Notations- kunde I, Leipzig, 1913, faks, str. 130. — 21. Tack, prim. 40 a, 41 a, 42 a. Pri tem je treba pripom- niti, da je tudi severna Italija v tem času spre- jemala kvadratno notacijo severnofrancoskega tipa, ki je zajemala tudi tisti del sedanjega francoskega ozemlja, ki meji na italijansko. Pod- ročje akvitanske notacije je bilo tako ločeno od italijanskega. Glej Sunnolovo karto primitivnih tipov koralne notacije v MGG 9, 1620 in komen- tar na str. 1621. — 22. Tack, prim. 14, 15, 16 a. — 23. Glej op, 25. — 24. Ze v teku XIII. stol. so temporalni del v gradualu ločili od sanktoral- nega in je v celoti tvoril njegov prvi del (glej Apel, Gregorian Chant, 12). — 25. Prim. Wagner, Neumenkunde, faks. str. 315, primer iz druge polovice XV. stol., iz Arezza. Naš primer je glede na pisavo starejšega datuma. Jasen je popolnoma isti tip notacije z vsemi grafičnimi nadrobnostmi in nepravilnostmi (neenakomer- nost punctov, poševne ligature), vendar zasle- dimo skoraj isti tip notacije tudi v drugi pro- venienci. Prim. faks. znanega Schwandenovega kodeksa iz Einsiedelna, prva polovica XIV. stol.. MGG 3, 1203, sl. 2 in poznejši tip istega skrlpto- rija, tab. 31, sl. 2, ter faks. antifonarija bene- diktinske opatije St, Lambrecht na Štajerskem, (Graz, Univerzitetna biblioteka, 29 in 30), prva polovica XIV. stol. v MGG 1, tab. 21, str. 544, sl, 4. 181 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOSITRARJI BAROCNE LJUBLJANE DONESEK k OBRTNI ZGODOVINI KOSITRARSTVA NA SLOVENSKEM BRANKO KOROŠEC 1. O nekdanji obrtni obdelavi te polžlahtne kovine, kositra, o kositrarskih delavnicah in njihovih izdelkih pri nas je bilo doslej na- pisanega zelo malo. Prav pomanjkanje take- ga ali namenu primernega študijskega gra- diva v slovenskem obsegu pa je tudi vzrok, da vse premalo cenimo vrednost izdelkov te sicer preživete kovinske stroke pri nas ter preradi prezremo tudi pomen, ki ga je ko- si trnina v razvoju ožje stanovanjske kulture pri nas nekdaj imela. Kositrarska obrt je bila v slovenske dežele vpeljana s severa. Naraščajoče potrebe sred- njeveškega in predvsem baročnega meščan- stva slovenskih mest so to obrt nujno vključile v proizvajalno življenje svojega časa. Utesnje- na v ozke zakone cehovstva je bila vezana in v razvoju odvisna od svojih obrtnih središč z roba slovenskih meja ter ji zato v nekem smislu pritiče pečat provincialnosti. Vendar pa ta namišljena provincialnoBt njene dejan- ske vrednosti v kulturno-zgodovinskem raz- voju naše ožje domovine ne more okrnjevati. Za uvod le nekaj besed o splošnem razvoju kositrarske obrti. Lahko rečemo, da so že ljudstva bakrene dobe vsaj delnO' spoznala elementarne lastnosti kositra, sicer z njim ne bi skušala utrditi za obdelavo krhkega bakra. Nova zlitina, bron, pomeni v kulturni zgodo- vini človeštva važen preokret, hkrati z upo- rabo brona pa je narasla vrednost tudi ko- sitru. Pirenejski polotok in Britansko otočje sta prvi znani nahajališči kositra, ki jih je odkril in črpal človek bronaste dobe. V Sre- dozemlje so ga zanesli Krečani, v Egipt pa njihovi mornarji v kretski službi. Helada v dobi Homerja uporablja kositer brez primesi kot polžlahtno kovino za okraševanje svo- jega orožja in ščitov, tiran Dionizij kuje iz njega denar, Aristotel omenja kositren kip Dedala. Cassiteros, grška beseda za kositer, je keltska izposojenka, celinski Kelti so nam- reč Britansko otočje, od koder so dobavljali to kovino, imenovali Kasiteride — daljno otočje. Klasična Grčija in potem Rim sta glavna konsumenta kositra, ki prihaja s Pi- renejev po tako imenovani »kositrni cesti«, ob jantarjevi poti najpomembnejši cestni zvezi Evrope tistega časa. Cezarski Rim be- leži prve kositrarske delavnice, ki skušajo manj premožnim nadomestiti razkošje v sre- bru in zlatu. Krščanstvo, vera ubožnih, pa propadanje imperija pospešita uporabo ko- sitrnine v cerkvah in jedilnicah meščanskih domov. Vpad barbarov in zlom imperija pa utrne za več kot stoletje tudi to obrtno de- javnost. Literarna poročila o uporabi kositra v zgodnjem srednjem veku so skromna in tudi ne vedno povsem točna. Da pa je bil kositer v tistem času zelo važna surovina, nam po- trjuje SHEDULA DIVERSARIUM ARTIUM, ZaplSCk meniha Teofila Presbyterja iz okoli leta 1100, ki vsebuje popoln opis ulivanja in obdelave kositrnega vrča. Pospešen razvoj kositrarske obrti pomeni v XIII. stoletju pričeto izkorišča- nje ležišč kosi trene rude v saško-češkem rudogorju; prve prave umetnoobrtne kositr- ne izdelke pa zasledimo v zgodnjem XIV. stoletju. Predvsem so to krstilni kotliči iz čeških in moravskih cerkva, v severni Nem- čiji, na Badenskem in v Porenju. Posebnost v takratni kositrarski umetni obrti so kosi- treni vodnjaki, med najznamenitejše sodijo tisti v Külsheimu, Braunschweigu in Mainzu. Dalje štejejo med takratne umetnoobrtne ko- ^ sitrne izdelke tudi razni relikvariji, reliefna romarska znamenja in svetLnjice, popotne^" čutarice — ampule ali pilgrimarice — hosti- ariji in podobno. Koliko se je kositer udo- mačil v hišni rabi, nam posreduje opis zgo- dovinarja Germaina Bapsta v knjigi L'Étain, kjer avtor navaja kot redne izdelke kosi- trarskih delavnic XIV. stoletja vrče in ročke, pivske vrčke, sklede, krožnike, žlice, vilice, zajemalke, stojala za kis in olje, podstavke, pladnje, pa svečnike, razne tekočinske meri- ce v hišni in apotečni rabi in posodje za shranjevanje. Pravi razvoj kositrarske umet- nosti pa se prične šele konec XV. stoletja. Kositer se je tedaj pocenil, v Evropo prične namreč prihajati tudi vzhodnoindijski kosi- ter. Nova stanovanjska kultura zgodnjerene- sančne dobe in njen napredujoči življenjski standard narekujeta zamenjavo glinastega in lesenega posodja z boljšo in lepšo iz kositra, ki je hkrati cenejša od posodja v srebru, pa izlikana do popolnega sijaja prav tako repre- zentančna. XVI. ter prva četrtina XVII. sto- letja postaneta vrhunska doba za razcvet evropske kositrarske obrti in njene umetno- sti. Za umetniško oblikovanje kositrnine pa je posebno važna doba kasne renesanse, ki ustvarja izdelke, ki niso namenjeni samo praktični uporabi, temveč predvsem okrasju in reprezentanci. Te predmete, ulite iz naj- boljše kositrne zHtine — vrči, sklede, krožni- 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ki, svečniki, doze, plakete in podobno — označujemo kot žlahtno kositmino v razliko od navadnega kositrnega namiznega posodja. V obliki in izdelavi se žlahtna kositrnina naslanja na srebrarska dela te dobe. Ulito reliefno okrasje nadomesti gravuro, motivika okrasja sega po bogatih vzorcih arabeske, mi- toloških scenah in alegorijah in antikizira- nem ornamentu. Najznamenitejši mojster in oblikovalec žlahtne kositrnine te dobe je bil francoski kositrar in graver Francois Briot (1550 do 1615), njegov najuspelejši izdelek je vedno znova ponavljana Temperantia, garni- tura umivalnega vrča s skledo z osrednjim reliefnim motivom sedeče Temperantie. V nemškem kositrarskem središču te dobe, v Nürnbergu, je v vrsti znanih imen tamkajš- njih koBitrarjev že najpomembnejše ime Ga- šperja Enderleina (1560—1633), ki je bil uspe- šen posnemalec svojega francoskega vzornika. Iz njegove delavnice je izšla vrsta modelov (kalupov) ljudskih okrasnih stenskih krož- nikov, ki postanejo v dobi baroka skoraj obvezni del dekorativne opreme večine me- ščanskih obednic. Poleg Nürnberga je bil Augsburg najpomembnejše srednjeevropsko kositrarsko središče. Vrsto pomembnih re- prezentativnih kositrnih izdelkov dobavljajo saške in severnočeške delavnice; tudi švi- carski mojstri-kositrarji ne zaostajajo. Med meščanstvom italijanskih mestnih republik se kositrnina ni uveljavila, tu je za repre- zentanco služilo srebro in steklo, kositrnina pa ostala domena siromašne j šega prebival- stva. Podobno je v tedanji Franciji; nasprot- no pa kositrarji Nizozemske, Danske in An- glije, domovine najboljšega evropskega ko- sitra, zalagajo obednice svojih someščanov s posodjem, ki le v surovini zaostaja za blešče- čo srebrnino plemiških dvorcev. Občutno obubožan j e srednjeevropskega prebivalstva med tridesetletno vojno (1618—-1648) je imelo za posledico nazadovanje dejavnosti za pre- nekatero umetno obrt. Vojni sledeče obdobje porajajočega se evropskega absolutizma pa ob trenju med nastajajočo industrijsko pro- izvodnjo (manufakture) in tradicionalno kra- jevno obrtno dejavnostjo nehote pospeši ponoven razvoj in razcvet tistih obrti, brez katerih si zaključene slike o baročni umet- nostni dejavnosti tedanje Evrope ne moremo zamisliti. Kositrarstvo je bilo vse do rene- sanse manj pomembna pastorka umetnosti — in to prav upravičeno. Se v dobi rene- sanse je kositrarska obrt predvsem obrtna proizvodnja življenju potrebnih uporabnih predmetov, katerih obdelava bodisi v obliki ali okrasju zdaj že sledi splošnim za- htevam po duhu renesanse vzgojenega estet- skega in lepotnega okusa potrošnikov, ki pa doživi svojo poživitev in nakaže prehod v pravo umetnostno obrt visoke kvalitete z osvojitvijo okrasnega posodja tipa Bioto- vih in Enderleinovih temperane. Barok pa pritisne temu »srebru malega clo- ve k a « tisti dokončni pečat prave umetne obrti, ki ji ostane zvest vse do njenega zato- na v drugi polovici XIX. stoletja. Lahko rečemo, da prednjači srednjeevrop- sko baročno kositrarstvo predvsem v kvanti- teti svojih izdelkov, njih kvaliteta v umetno- obrtnem smislu pa polagoma zvodeneva v ponavljanje, ki ga prekinjajo le občasne po- živitve nekaterih uspelih dodelav starih, že ustaljenih oblik. Prave umetniške ustvarjal- nosti in izvirnosti v oblikovanju kalupov ali površinski krasdlni obdelavi ulitka je v tem obdobju zelo malo. Oblikovno dognano po- sodje nekaterih kositrarjev, ki so na osnovi tradicij ustvarjali izredno uspele variante nekdanjih tipov tekočinskega ali namiznega posodja, pa njihove kalupe posredovali na- prej, je vrsta kositrarjev s pomanjkanjem okusa in brez smisla za dejansko estetsko vrednost modela, z vsiljeno gravuro in tudi preoblikovanjem skvarila v poprečne, sploš- si.-1 Namizni vrček za vino ali mleko, nesigniran izdelek iz : prvih deseUetij XV. stol. — Tektonsko dognana oiWika -, vrčka ne P'Otrebuje nikakega okrasja. Oblikovalec je • sprostil svojo ustvarjalno domiSljijo le v oblikovanju ' ročaja, ;ki ta nevsiljivo še podčrtuje umirjenost Im i lepoto oblike. — Slaba kakovost zlitine ter čas dadeta i posodi znacUen tenui lesk. 183 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nemu okusu ustrezne izdelke. Asortiman po- sodja in uporabnih predmetov v baročnih kositrarnah je obširen. Ločnica med okrasnim in reprezentativnim posodjem ter predmeti za vsakodnevno rabo je že odločno potegnje- na. Relief se umakne na okrasne predmete, stenske krožnike, temperance, svečnike. Kot okras spet zagospodarita vrezana krožnica in gravura. Slogovno oblikovani so le manj po- membni deli posodja, ročaji, locnji, noge, gumbi na pokrovih. Namizno posodje ostaja brez ulitega okrasja, vsa gravura na njem je dodatno delo in največkrat ne izhaja iz ko- sitrarskih delavnic. Reprezentančni vrči dobe v tem času tisto osnovno obliko in okrasje, ki se v naslednjih slogovnih obdobjih le ma- lenkostno spreminja, a nikoli ne preseže. V dobi rokokoja se kositrarska umetna obrt zgleduje po oblikah in krasitvi sodobne sre- brnine, vendar porcelan in fajansa vedno močneje potiskata kositrnino iz uporabe. V XIX. stoletju kositer kot umetniška surovi- na ne pomeni več dosti niti ga prisiljeno kopiranje igrivosti bidermajerskih porcela- nastih namiznih garnitur ne more rešiti. Po 1850 je kositrnina povsem izrinjena iz me- ščanskih obednic, vendar mu je umetna obu- Sl. 2 Reprezentančni ipivskd vrč z reliefno arabesko, augs- biirškl izjdelok iz dobe visoke renesanse. — Reliefna arabeska je vrezana že v kalup, po predlogi italijan- skega umetnika-dekoraterja ter po roki odličnega graverja prenesena na kositer. ditev obrti v XX. stoletju v svojih izdelkih čistih in žlahtnih oblik brez kičastih prido- datkov vrnila nekdanjO' vrednost in veljavo. V kositrarskih delavnicah so kositer s po- sebnimi primesmi vred raztalili na vetrnih pečeh do 234" Celzija. Pravilno taljeno zlitino so z zajemalkami ulivali v pripravljene ka- lupe, bodisi da so bili ti peščeni, iz mavca, svinca, serpentina, marmorja, medenine ali železa. Predvsem kositrarji renesančne in ba- ročne dobe ulivajo svojo žlahtno kositrnino v graviranih medeninastih in železnih kalu- pih. Odlitek se je potem še površinsko obru- sil, reliefno okrasje pa so dodelaU s puncir- no iglo in dletom. Poleg te izrecno livarske tehnike uporabljajo kositrarji tudi tehniko tolčenja, pri kateri se z udarci kladivca na mehki podlagi doseže zaželena oblika pred- meta. Poleg ulitega reliefnega okrasja, ka- terega izvedba je odkritje renesanse, je naj- pogostejša krasilna tehnika izdelkov cizeli- ranje, punciranje, vrezovanje z dletom, pilo ali iglo. S srebrom črnili, niellirali so le po^ posebnem naročilu in redkokdaj da kositrarji J sami. V obdobju bidermajerja pa prisili ko-A sitrarje konkurenčna borba s porcelanom v srebrenje in emajliranje svojih izdelkov. Končno morajo celo popustiti v kompromisne kombinacije kositra s steklom in porcelanom. Zlitinsko razmerje kositra in pridodatkov, najpogosteje svinca, pri žlahtni kositrnini in angleških izdelkih antimona, so- določevali posebni deželni zakoni, ki so odrejali tudi redni oblastni nadzor kositmine, imenovan kositrna preizkušnja. Zlitinsko razmerje je izdelke razvrščalo v troje kakovostnih sku- pin, ki je bila vsaka posebej označena z do- ločeno signaturo. Tako imenovani žlahtni ko- siter nosi značko angela in napis Englisch Zinn — iz delavnic nemških, avstrijskih in slovenskih kositrarjev — le malo slabša zli- tina mora biti označena s krono (Kronen Zinn), še slabša z vrtnico (Rosen Zinn). Kosi- trarji manjših mest in province ulivajo na- mizno posodje iz zlitine, ki je malenkostno boljša od rožnega kositra, zato signirajo svo- je izdelke te vrste s kombinirano signaturo vrtnice s krono. Prav iz kositram slovenskih mest izhaja največ boljše kositmine s to zli- tinsko oznako. Tretja vrsta kositrnine, torej vse drugo, kar ne sodi med predmete jedil- nih garnitur, je bilo ulito iz zlitine v raz- merju pod 6:1. Poleg kakovostne signature zlitine pa je bil vsak mojster dolžan signi- rati svoj izdelek tudi z lastnim znakom. Naj- pogosteje uporabljajo mojstri signature, kjer je kakovostna oznaka zlitine združena z nji- hovimi inciali in emblemom ter dostikrat tu- di z letnico zadnjega oblastnega pregleda in 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika odobritve kvalitete izdelkov. Ravno tako igra važno vlogo v signaturi tudi emblem ali ime mesta, kjer kositrar deluje. Signatura ljub- ljanskega mojstra Mihaela Reitterja, ki nam jo ponazarja skica, je lep primer take kombi- nirane signature kvalitetnejše kositrnine. Porast števila obrtnikov, ki so se izrecno ukvarjali samo z ulivanjem in obdelavo ko- sitrnih predmetov, je v srednjeveških mestih Flandrije in Holandije, severni Franciji in Italiji, predvsem pa v Nemčiji, narekovala organiziranje obrtnega življenja tudi znotraj mestnih meja. Verske bratovščine mestnih obrtnikov iste stroike postanejo tako osnova tudi njihovim strokovnim organizacijam, ce- hom. Nurnberški kositrarji postavijo s svojo obrtno organizacijo in predpisi osnovo za združevanje kositrarskih obrtnikov po vseh nemških in tudi sosednih avstrijskih deželah. V XIV. in XV. stoletju dobe tudi avstrijska mesta Dunaj, Krems, Innsbruck, Steyr, Salz- burg in Linz svoje prve kositrarske delavnice, v Gradcu leta 1564 in v Celovcu 1573; prvi izrecno kositrarski mojster v Ljubljani prič- ne z delom 1537 'Blaž Zingiesser), v Mariboru leta 1630 (Mathes Weisshaupt), v Ptuju leta 1644 (Pavel Pelsler), v Radgoni leta 1650 Adam Hammer). Posamezna slovenska mesta i so podobno kot provincialna mesta sosednjih ; avstrijskih pokrajin v svojih mestnih statu- ! tih strogo določevala število obrtnih mojstrov ! posamezne stroke v sorazmerju s trgovsko j in obrtno zmogljivostjo posameznih delavnic : ter stvarnim popraševanjiem po izdelkih, kar i je bilo seveda odvisno od številčnega in gmot- I nega stanja mestnega prebivalstva. Omejitev ¦ števila samostojnih mojstrov znotraj mest- | nih meja je bila v glavnem le ukrep v ko- i rist mestnih mojstrov in v zaščito pred ne- ¦ lojalno konkurenco potujočih kramarjev ali prekupčevalcev kositrnine iz južnonemških kositrarskih središč. Dvojica ali trojica samo- j stojnih mojstrov posameznega mesta, tako j npr. Ljubljane, ni mogla računati na lastno obrtno združenje, zato so bili kositrarji šta- jerskih mest vključeni v obrtno združenje v Gradcu, ljubljanski pa priključeni združenju ¦ v Celovcu, ki pa je bilo tudi podrejeno grar- škemu, saj je to veljalo za glavno kositrar- ; sko obrtno združenje notranjeavstrijskih de-; žel. Deželna obrtna združenja, v našem pri-: meru združenje v Gradcu, so podrejenim ce- si. 3 a in b '\ A. Oltrasni krožnik, baročni izdelek po renesančni i predlogi. — Središčni medaljon: naipis FER- 1 DINAND III. DG : ROM : IM : S : A — cesar Ferdinand | III. na ikorgu, odet v vlaidansiki plaSč s krono na glavi j in žezlom v rolki, ob njem grb s tehtnico. — Meda-: ijoni na robu: Sest medalj ono v s konjeniškimi; podobami deželnih plemičev In njihovimi grbi. Meda- : Ijoni so ovaljni in obrobljeni z bisernim nizom. Enako tudi roba arabeske, ki dopolnjuje vsesni prostor. Ara- beska komponirana v podobo stilizirane maske. Oznake izdelovalca kalupa ni, prav tako tudi ne insignij kosi- trarja ali delavnice. Krožnik je ulit iz izredno mehke in čiste kositrne zlitine. Verjetno masovni dekorativni izdelek — Hranišče: Narodni muzej v Ljubljani, zbirke kulturnozgodovinskega oddelka. B. Okrasni krožnik, baročni izdelek po renesančni predlogi. Središčni medaljon: KiUSTUSOVO VSTAJENJE z banderom, ob njem se iz krste dviguje dvoje stebrov kroglastih oblakoiv. ki ločijo Kris.tusa od preplašenih vojakov. — M e d a 1 j O' n 1 na) robu; 12 pokončno ovalnih medaljonov nosi podobe as>ostolov Petrusa, Andreasa, lacobusa, lohhanesa, Philipxisa, Bartholmeiusa, ludasa, Thadaee, Thomasa, Simonusa. Matheusa, Mattiasa. Vmesna arabeska predstarvlja cvetlično drevesce, robovi medaljonov in arabesk so obrobljeni z bisernim nizom, zunanji rob krožnika pa z renesančnim nizom ploskih ovalov. Oznaka izde- lovalca kalupa je vtisnjena v grbku ob desnem voj- ščaku, nerazločna, insignljeiv kosistrarja na ikrožniku ni. — H r an 1 š č e : Narodni muzej v Ljubljani, zbirfee kulturnozgodovinskega oddelka. 185 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hom in preko njih mestnim mojstrom posre- dovala vladne in lastne obrtne odločbe, pre- povedi šušmarstva in uvoza izdelkov tujih združenj, predpise o mojstrstvu, pomočništvu in učni dobi v obrti, določevala in nadzirala surovinske zlitine ter največkrat tudi posred- no ali neposredno dobavljala potrebno suro- vino in kalupe. Najstarejši obrtni predpis štajerskih, ko- roških in kranjskih kositrarjev je osnovan na generainem mandatu cesarja Ferdinanda I. iz leta 1587, v katerem prepoveduje uvoz vsakršnega inozemskega kositra, prav tako tudi njegovo obdelavo ali prodajo. Vrsta vla- darjev za njim (nadvojvoda Ernest, Jožef I., Karel VI., Marija Terezija) je z raznimi uredbami, prepovedmi in dopolnili obliko- vala osnovni obrtni red kositrarjev pa tudi urejala lastniška, dedna in davčna vprašanja posameznih mojstrov. V drugi polovici XV. stoletja je v Ljubljani deloval livar zvonov Jurij — Georgius de Labaco — ki je ulival poleg zvonov, vsako- vrstnih bakrenih predmetov za dom in cerkev, možnarjev in podobnega tudi prvo posodje iz kositra. Res je, da je bil Jurij kot tudi nje- gova naslednika, Matej Ljubljanski (Mateas de Labaco) in Frančišek iz Padove (Franci- scus Patavinus), predvsem zvonar, ki je le priložnostno ulival tudi kositrnino, vendar vse tri prav glede na obrtne in življenjske si. i Okrasni krožnik, renesančiu izdelek, olxielan v niellski tehniki. — Tipična renesančna arabeska na robu in v dnu krožruka je vjedkana, potem pa zalita s srebrno zmesjo, ki postane povsem črna. Površina je obdelana do polnega bleska, kar poudarja kontrast niellske okrasitve. — Hranišče: Narodni muzej v Ljub- ljani, kiUllMrnoi^ioidorvinski oddelek. razmere takratne Ljubljane in njenega za- ledja lahko štejemo za prve livarje, ki so tod ulivali tudi kositer. Prvi pravi kositrar v Ljubljani je bil že omenjeni Blaž Zingies^ ser (1537—1544), ki je ulival tudi topove. Livarska delavnico je imel na Rebri, po nje- govi smrti je ta prehajala v lastništvo nasle- dujočih ga mojstrov. Biaževa vdova Uršula se je poročila z njegovim pomočnikom Lenar- tom Giesserjem (1544—1571), ki je prevzel Blaževo obrt in tudi dolžnost mestnega oro- žarnarja. Kositrar j a Krištof Kop in Jorg Pre- feld sta v Ljubljani delovala le nekaj let, bolje pa je obrtno uspel Ljubljančan Martin Edlman, ki je priženil z Giesserjevo vdovo ali hčerjo tudi delavnico na Rebri. Jakob Maček in njegov sin Boštjan (1599—1612 in 1613—1645) sta imela svojo delavnico na Zabjaku; da je bila njuna obrt v mestu že trdno vpeljana, moremoi soditi po tem da sta oba priseljena kositrar j a, Rudolf Fiering in Gregor Elber, ostala in delovala v mestu le malo časa, ker obema Mačkoma nista mogla konkurirati. Podobno kot Fiering in Elber se je v tem obdobju v Ljubljani samo začasno naselil tudi kositrar Hanns Fischer. Leta 1646 prične delovati v Ljubljani kot kositrar Andrej Smrekar, verjetno Trnovčan, ki je s priženitvijo prevzel tudi Mačkovo delav- nico na Rebri. Splošna kriza, ki je kot po- sledica tridesetletne vojne prizadela tudi tr- govsko in obrtniško prebivalstvo Ljubljane, Smrekar ju ni dopuščala razmaha, moral je obrt opustiti in že šest let kasneje ga nasledi drug Ljubljančan, Jernej Pintar (1652—1673). Fintar j a je v obrti nasledil Gregor (Moby) Kisi (1673—1688), poleg Kisla pa sta v mestu ulivala kositrnino še dva samostojna mojstra, Pavel Schret in Jožef Košak, ki pa oba po 1700 že prenehata z obrtjo. Ljubljanski kositrarji XVII. stoletja so nam sicer znani iz zabeležb v mestnih arhivih, važnejši kot osebni podatki o njih pa bi bili seveda dokazi: izdelki njihovih delavnic, ki pa žal niso ohranjeni. Poudariti je namreč treba, da večina kositrnih izdelkov te dobe ni bila reprezentančna, temveč le praktičnega pomena, ki se je razmeroma hitro obrabila in odslužila, potem pa znova našla pot v ta- lilne peči ljubljanskih mojstrov. Signiranje z mojstrovimi inicialkami in mestnim zna- kom je bilo predpisano že z obrtnim zako- nom iz leta 1592. Brez dvoma so ljubljanski — in tudi drugi slovenski — mojstri vsaj svoje kvalitetnejše izdelke tudi signirali. Za ostalo robo, ki je bila prodana na podeželje ali namenjena sejmom odročnejših krajev, pa signiranja niso uporabljali, saj največkrat ni ustrezala predpisom. Kalupe za izdelke je 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ljubljančanom posredovala obrtna bratov- ščina v Celovcu. Večina teh je prihajala iz južnonemških kositrarskih središč v Augs- burgu in Nürnbergu. Bili so to kalupi pred- metov za splošno uporabo, brez slogovnih posebnosti ali okrasja, preprostih in ustalje- nih oblik, ki so po obrtnih centrih že izginja- le iz mode ali se umikale novim modelom sveže stilne oblikovitosti. Okraševanje teh ljubljanskih izdelkov se je omejevalo na po- vršinsko vrezano, grobo izpeljano listno ali vitičasto okrasje, pa inicialke lastnikov in kratka nabožna gesla ali posvetila. Toliko o kositrarjih te dobe. Manj nam je znanega o uporabi kositrnine v meščanskih domovih. Da je imela Ljubljana že v prvi polovici XVI. stol. svojega stalnega kositrar j a, je samo dokaz, da se je srednjeveško me- ščanstvo slovenskih mest že zgodaj oklenilo uporabe kositrnine ter jo po zgledu pred- vsem meščanstva onkraj severnih meja vse intenzivneje vključevalo med svoje potrebe. Vendar promet s kositrnim posodjem vsaj ob rojstvu te obrti pri nas še ni bil tako močan, da bi mu uspelo izpodriniti iz jedil- nic in kuhinj starejšega tekmeca, lončeno in bakreno posodje, ki se je tam obdržalo kot vsakdanje, pomožno posodje še daleč v dobo, ko je tudi nadvlada kositra že davno minila. In kakor je v XVI. stoletju kositru še drugo- vala lončenina ter v skromnejšem obsegu tudi maj olika, tekmujejo konec XVII. sto- letja s kositrnino fajansa, porcelan in tudi steklo. Lep primer sožitja kositrnine z neko- vinskim domačim posodjem nam daje opis inventarja krakovske kuhinje XVI. stoletja. Poleg lesenih, železnih in bakrenih predme- tov je omenjen tudi sklednik s kositrnimi skledami ter žličnik s kositrnimi, lesenimi in roženimi žlicami. S kositmino bogatejša jo oprema kuhinje kranjskega trgovca s suk- nom Kropfhauserja; njegovo kuhinjsko po- sodje sestavlja vrsta kositrnih ponev, skled, krožnikov, vrčev in bokalov. V enaki meri, če že ne še bolj — saj so imeli last- ne kositrar j e — so se kositrnine poslu- ževali tudi ljubljanski meščanje in prav verjetno je, da je kasneje — v dobi baroka — kositer povsem izpodrinil lončenino iz me- ščanskih jedilnic. V kolikšni meri sta ga uporabljala gosposka in plemstvo, pa nam kaže opis hišnega pribora in opreme jedilnice kranjskega plemiča Valvasorjeve dobe, ki omenja poleg namizne garniture iz barvane maj olike 18 velikih kositmih servimih plad- njev, garnituro 82 kositmih krožnikov ter poleg vrča za nazdravljanje iz serpentina še vrsto kositrnih bokalov, poličev in maselj- cev. I 2. KOSITRARJI BAROCNE LJUBLJANE Sprememba umetniškega sloga pod vpli- vom sevemoevropske renesanse in maniriz- ma ter vse intenzivnejše uveljavljanje pred- hodnemu obdobju tujih vrst umetniškega ustvarjanja pomeni v našem umetnostnem življenju dokončen prelom s tradicijami srednjega veka. V likovni umetnosti je ta prelom najbolj opazen, saj se zdaj slikarstvo kot tudi kiparstvo preusmerjata iz predvsem cerkvenih, verskih teženj v izrazito meščan- ski, profani milje ter se sčasoma dodobra podredita njegovim političnim in razsvetljen- skim nagibom. Zunanji znak te preusmeritve se v umetnostnem delovanju izraža med dru- gim tudi v krasilni motiviki, kjer nekdanje si. 5 Reprezentančni vrč za vino ali pivo, baročni izdelek brez signature, — Takšni reprezentančni vrči se v dobi kasnega baroka Izdelujejo po želji posameznih verskih in cehovskih bratovščin ter služijo bolj za okrasje kot namenu. Vrč na sliki je visok nad 60 cm, z dvojnikom vred je krasil zbirni prostor ene izmed ljubljanskih cehovskih bratovščin. Zdaj je last Narodnega m^uzega v Ljubljani j 187 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »gotske«, srednjeveške motive nadomestijo sevemorenesančni vzori, katerih odsev se kaže v oblikah okovja, hrustančevja in za- voj čevj a. Slog, vsebina in okus umetnostnih stvari- tev predbaročne dobe kakor tudi dosežkov sodobnih umetnih in polumetnih obrti so ozko navezani in odvisni od umetniškega ustvarjanja nemške reformacijske dobe. So- žitje obeh, v verskih vprašanjih reformacije povezanih dežel, je umetnostnim ustvarjal- cem na Slovenskem posredovalo tudi re- formirancem lastno, progresivno težnjo po odmiku od cerkvenih dogem in sprostitvi vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Proti- reformacijsko gibanje pa pri nas hitro zatre šibki poskus reformacijske umetnosti, ki tod ni našla zadostnega odziva. Sele Valvasorjev čas prinese v slovensko kulturno življenje tisto duhovno poživitev, ki je pripravila kulturnemu in umetniškemu izživljanju slo- venskega meščanstva pot do stvariteljskih dcsežkov baročne dobe. Vendar se baročna umetnost v svojem slo- govnem izrazu in oblikah še v mnogočem tesno veže na predhodno gotiko. Za splošno presojo vloge baroka v naši umetnostni zgo- dovini je treba predvsem vedeti, da se je po gotiki zahodnoevropska umetnost pri nas udomačila, postala sestavni del življenja in življenjskega osredja našega ljudstva, v ba^ roku pa se je to sožitje toliko poglobilo, da je združilo v enotnem razpoloženju vse ljud- ske plasti, fevdalno, meščansko in kmetsko.' Da nas je to povezovalo s sosednjimi dežela- mi v širok okvir srednjeevropske kulturne skupnosti, potrjujejo in podčrtujejo že same stvaritve naše baročne umetnosti. Dvoje kul- turno-umetniških središč baroka na Sloven- skem, vsako obarvano z izvirnimi slogovnimi značilnostmi, oblikuje slovensko baročno umetnost v enakovredno vrstnico umetnosti srednjeevrop. baroka. Stajer. Gradec pred- stavlja središče uveljavljanja italijanskih vplivov pri nas, Ljubljana oblikuje sprva s si. 6 Michael Reitter — signatura za rožni kositer s krono pomočjo tujerodnih, potem pa z lastnimi slo- govnimi dosežki tisto niansiranje baročne umetnosti, ki jo splošno označujemo z ime- nom »ljubljanski« barok. Ze v Hrenovi dobi začrtani odklon od vzorov srednjeevropskega protestantovskega duha v umetnosti je konč- no privedel do polne naslonitve na vzore italijanskega manirizma in zgodnjega baroka usmerjene ožje slovenske inteligence, zdru- žene v Akademiji operozov. V XVIII. stoletju deluje v Ljubljani vrsta tujih in domačih umetnikov, tako Cussa, Pozzo, Robba, Mislej, Rotman med kamnoseki in kiparji, Metzin- ger, Bergant, Kremser-Schmidt, Jelovšek in Gebe j med slikarji in Maček kot gradbenik, da omenimo samo najpomembnejše, ki po- stanejo poleg intenzivno delujoče frančiškan- ske podobarske delavnice oblikovalci tistega specifično ljubljanskega sloga baročne umet- nosti, ki se je kot izviren umetnostni element obdržal živ in prisoten v slovenskih umet- nostnih stvaritvah skoraj vse do dobe impre- sionizma. Nekoliko drugačna je sMka dosežkov ba- ročnih umetnih obrti. Ta se v svojih strem- ljenjih še zdaleč niso tako odločno preusme- rila niti povzela nove poti. O kakšni slo- govni naslonitvi na vzore ožje ljubljanske ali slovenske baročne umetnosti skoraj da ne moremo govoriti. Razlog je preprost: umetne obrti kot vse obrti te dobe nasploh ostajajo še trdno omejene v ozkem oklepu prav sred- njeveškega cehovstva, ki vztraja na konser- vativnih tradicijah duhovno okornih obrtnih bratovščin ter ne dovoljuje niti se ne ogreva za stilno sproščenostjo te dobe, ki je prav za ljubljanske umetnostne stvaritve tako značilna. Opazno naprednejši so štajerski, deloma tudi koroški mojstri umetnih in pol- umetnih obrti, med katere se je prav v tej dobi pričelo naseljevati veliko italijanskih mojstrov, ki jim je patent cesarja Karla VI. dovoljeval stalno naselitev in dosego mojstr- skih pravic, enako domačinom. Tako dobe nižjeavstrijske dežele vključno s Štajersko v tem času vrsto kositrarskih delavnic, ki jih vodijo italijanski priseljenci, ki so se v de- želi ustalili, uredili obrt po vzoru iz domo- vine ter svoj priučeni slog, spretnost in vzore skušali uveljavljati tudi vnaprej. Z budnim očesom za dobiček so prišli največkrat sami v deželo, privedli s seboj ženo in otroke in končno, seveda prav po italijansko, še brate in nečake. Tako nastajajo pravcate genera- cije sicer prilagojenih, a še vedno napol ita- lijanskih kositrarskih družin z zvenečimi ro- manskimi imeni, ki jim je mogoče slediti da- leč v XIX. stoletje, torej v dobo, ko so doma- čini že pričenjali opuščati kositrarsko obrt. 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Ti »potujoči Milanezi«, kot jih imenujejo ce- hovski akti, so se naselili predvsem po de- želnih mestecih izven Gradca, kjer jim do- mačini niso puščali do veljave, v Celju, Ma- riboru, Ptuju in deloma v Beljaku in Ce- j lovcu pa s svojimi cenenimi, a ne vedno manjvrednimi izdelki neusmiljeno konkuri- ; rajo mojstrom cehovskih središč. Tako se je družina Caminoiii usidrala v Mariboru, Stret- tiji pa so prevzeli v svoje roke kositrarsko dejavnost v Celju in Ptuju, kjer deluje tudi Cerotti s svojimi nasledniki. Celo obrtnemu središču odmaknjeno Novo mesto šteje med ; meščane kasnega XVIII. stoletja kositrarja i ali trgovca s kositreno robo Italijana Sar- ' torija.^ Peretti, Stretti starejši in Watty ko- ¦ sitrarijo v Celovcu, Franc Philippi, že natu- ¦ ralizirani itaüj anski kositrar iz Radgone, pa : postane celo deželni mojster graške obrtne i zveze. \ Ce se zdaj ustavimo nekoliko dlje pri ljub- ; Ijanski kositrarski obrti baročne dobe, potem i moramo priznati, da ta kakega izrednega na- j predka ni doživela. Meščanske potrebe ta- i kratne Ljubljane so sicer resda očitno na-; rasle, posebno^ še, ko se je gospodarski po- j ložaj avstrijskih dežel ter posredno preko ¦ njih tudi slovenskih pokrajin v teku XVIII. \ in XIX. stoletja znatno okrepil, ko so slo- j venska mesta odprla svoja vrata ne samo i tranzitni trgovini nemško-avstrijske srednje ! Evrope z agrarno in surovinsko bogatim ; Balkanom in pomorskimi tržišči severne Ja- ; dranske obale, temveč tudi z lastno obrtni- ! ško in trgovsko dejavnostjo ustvarjala zbi- ; ranje lastnega finančnega kapitala. Toda . številčni porast meščanstva kot njegovo ne- ; nehno tekmovanje z življenjsko ravnijo raz- \ redčenega plemstva vsaj na mestnO' kositrar- \ sko obrt ni prav nič vplival. Se vse stoletje ; tja do tridesetih let XIX. stoletja obvelja v| Ljubljani nenapisano pravilo, da mestnim inj okoliškim potrebam povsem zadostujejo trije ! kositrarski obrtni mojstri s svojimi delavni- i cami. Res je od časa do časa bivalo in delo- valo v Ljubljani tudi po več mojstrov, oziro- ma doseglo mojstrske in meščanske pravice \ več kositrarjev, toda ker mesto ni zmoglo j delavnic zanje niti jim z zadostnim odkupom izdelkov zagotoviti obrtni obstoj, so ti po dosegi mojstrstva kmalu odšli drugam pre- skusit srečo v obrti. Domačih mojstrov, Ljub- ljančanov, je v tem obdobju več kot v pred- hodnjem, ne zaostajajo pa tujci, predvsem Nemci, ki se doma niso mogli več uveljaviti. Kar jih ni moglo sprejeti v uk obrtništvo deželnih središč, ti zaidejo potem v provin- cialna mesta in Ljubljana nudi zatočišče in obrtno usposobljenost marsikateremu od : njih. Zanimivo je, da se v Ljubljani ni mo- gel udomačiti in tu pričeti samostojno oprav- ljanje obrti noben Italijan, kakor je to po- stalo že skoraj običaj v štajerskih mestih. Organizacijsko vezani in tudi ozko odvisni so ostajali ljubljanski kositrarji še vedno v združenju v Celovcu, ki pa je bilo tudi samo pod močnim vplivom kositrarsko trdnejšega Gradca. Ljubljančani so sicer resda dvignili produkcijo svojih izdelkov, razširili trgovino in tudi bolje uspevali ter izdelovali poleg običajnih trgovini namenjenih predmetov tudi več reprezentančnega posodja, to pa je bilo še vedno ulito po že zastarelih, slogovno nesodobnih kalupih. Pri nabavi kalupov so bili odvisni od Celovčanov, kf jim v izbiri le-teh niso dopuščali nikake prednosti. Ljub- ljana lastnih kaluparjev med kositrarji ni nikoli imela in tudi če so se po končanem romanju domači pomočniki hoteli okoriščati s pridobljenim znanjem, je postalo to doma in v utesnjenih domačih cehovskih razmerah kaj hitro zastarelo, možnosti razvoja pa so bile v provinci že tako minimalne. Ljubljan- ske in prav tako delavnice v Celju, Mari- boru in Ptuju pa so predvsem izdelovale pre- prostejšo potrošniško robo in le v izjemnih primerih tudi reprezentančne kose. Precej teh pa so ljubljanski kositrarji kupovali in uvažali iz Nemčije ter so kot tihotapsko bla- go obšli nadzor Celovčanov ali Gradčanov. Ljubljana prav tako ni imela mojstrov, ki bi zahtevnejše predmete sami obdelovali do polnejšega sijaja in vrednosti v okrasju. Da pa je kljub temu krasila marsikatero ljub- ljansko sprejemnico ali obednico vrsta res- si. 7 Troje baročnih namiznih krožniJcov. — Troje primerov priljubljenega namiznega posodja iz konca XVU. in xvni. stoletja z značilnimi variacijami S linije nare- zanega krožnikovega roba. 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nično kvalitetne kositrne posode, gre kljub vsemu zasluga domačim mojstrom. Kolikor sami niso zmogli zadostiti zahtevnejšim kup- čevim željam, so pa vsaj posredovali zahte- vano od drugod. Vendar pa moramo pouda- riti, da je kositrno posodje baročne dobe pri nas prav zaradi uveljavljanja na Štajersko priseljenih italijanskih mojstrov in nelegal- nega dotoka tujih izdelkov pridobilo vsaj nekaj tudi na svoji lepoti in stilni oblikovi- tosti, ki je sicer počasneje, a vendar zvesto skušala posnemati dosežke srebrarskih de- lavnic italijanske visoke renesanse, in vmes vključevati tudi okusu prirejeni nadih sred- nje in južnonemških slogovnih posebnosti Ederleinove modelarske šole. V zbirkah mu- zejev slovenskih mest se je ohranilo nekaj lepih primerkov takšne baročne okrasne ali okrašene kositrnine. Ederleinove variante Briotovih temperanč- nih garnitur v provincialna mesta niso zašle. Pogosti okras baročnih meščanskih domov pa postanejo že spredaj omenjeni stenski krožniki z reliefno okrasitvijo in religiozno ter priložnostno motiviko. Priljubljeni način krasitve krožnikovega dna in roba z meda- Ijoni in arabeskno ornamentiko dopolnjuje vgravirano okrase vanj e sicer gladkih krož- si. 8 Troje žlic iz zgodnjega XVII. stoletja. — Ročaji žlic so docela ravni in bogato oblikovani. Srednja žlička je skoraj ploščata. Oznak izdelovalca ne nosijo. Zdaj so last Narodnega muzeja v Ljubljani, zbirke kulturno- zgodovinskega oddelka nikov in pladnjev iz boljše kakovosti kosi- trne zlitine. Tekočinsko posodje, vrči, bokali in kanglice, doživi le poživitev oblike, ki je cesto samo po renesančnem posegu izpeljana gotska oblika, in ji je ne vselej posrečeno dodan vgraviran okras. Baročni cehovski vrči ter bokali »dobrodošlice« (»Willkommen) ohranjajo vsaj v glavnem že tradicionalne oblikovne posebnosti. Med izrecno okrasno kositrnino, ki se je uveljavUa tudi na Slovenskem, pa naj je bila uvožena ali izdelana od domačega moj- stra po tujem, kalupu, sodi vrsta manjših, največ do 24 cm v premeru obsegajočih sten- skih krožnikov s prizori iz zgodb Svetega pisma. Med temi so krožniki z Adamom in Evo, Noetom, podobami apostolov in Kristu- sovim vstajenjem najpogostejši. Tudi prilož- nostni motivi niso redki. Tako krožnik z osrednjo podobo cesarja Ferdinanda III. in deželnimi knezi v medaljonih ali pa Gusta- vom Adolfom in vojskovodji tridesetletne vojne. Vrsta krožnikov z ulitim reUefnim okrasjem pa praznim osrednjim medaljonom ali grbom se zaključuje s standardnimi, na- pol kičastimi primerki nekaterih deželnih ali plemiških grbov in portretov. Vrezovanje okrasja v svojem posnemanju največkrat za- ostaja za reliefnim krašenjem. Motivi so po- dobni, svetopisemskim prizorom se pridružu- jejo prigodnostni, zahtevnejši arabeskni orna- ment pa zamenjuje cvetlična vitica, listni venec ali geometrijski ornament. Prav zad- nje dokazuje provincialno nespretnost izde- lovalca ali okraševalca, ki največkrat posne- ma in ponavlja okrasne motive spretnejše in domiselnejše roke, sam pa ostaja na pol poti diletantstva. Notranja in zunanja politika Karla VI. in naslednice, absolutistke Marije Terezije je büa v močno oporo razvoju gospodarstva in trgovskega kapitalizma avstrijskih dežel. Tudi obrtna politika njune dobe doživi pre- obrat na bolje. Splošni obrtni zakon (Codex Austriacus) je zboljšal Karel VI. v letu 1689; ta je le z majhnimi spremembami ostal v ve- ljavi še do vladanja Jožefa II. Po njem si obrtniki brez dovoljenja deželne gosposke niso mogli širiti območja svoje obrtne zveze niti ne izdajati novih »cehovskih pisem« (ustanovnih cehovskih listin). Tudi pristoj- bina ob sprejemu mojstra v obrtno združe- nje se v tem obdobju zniža, obrtni mojster pa more postati le tisti, ki je oženjen ali vsaj zaročen. Da ne bi prihajalo do nesporazu- mov med posameznimi cehovskimi združenji in deželno gosposko, določa obrtni zakon Karla VI. tudi vsaki obrtni panogi dodelje- nega upravnega uradnika, imenovanega 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Commisario, ki naj bi bil posrednik med obrtno organizacijo in deželno oziroma dvor- no upravo. Vsak obrtniški mojster lahko sam postavlja cene svojim izdelkom ne oziraje se na politiko cen lastnega ceha. V dopolnilo splošnega obrtnega zakona pa je Karel VI. izdal tudi vrsto patentov, ki urejujejo no- tranje poslovanje posameznih obrtnih panog. Kositrarski obrtni red je v bistvu ostal enak tistima iz leta 1639 in 1720, ukinja le pred 8 leti uzakonjeno omejitev obrtnikov in na- sploh priporoča povečanje kositrarske obrtne dejavnosti. Leta 1732 je Karel svoj obrtni zakon ob- novil in mu dodal se nekaj novih doloičil. Vsa ta določila pa v bistvu ščitijo le interese cehovskih organizacij samih in so naperjene proti naraščajočemu progresivnemu gibanju zapostavljenega obrtnega članstva, torej po- močnikov, ki so se v okosteneli cehovski hie- rarhiji občutili vse bolj ogrožene. Prepove- dano jim je bilo štrajkati, vpeljano je bilo strožje nadzorstvo nad njihovimi stanovski- mi zvezami, ki so si jih ustanovili v zaščito pred samovoljo lastnih cehovskih mojstrov, njihove dokumente in izkazila prevzamejo v skrb cehovski nadmojstri. Zakon jim prav tako prepoveduje nošenje bočnega orožja —¦ mečev, veseljačenje in pretepe s študenti, pomočniška potovanja v tujino in poroke s tujkami. Marija Terezija je očetov obrtni zakon v celoti potrdila leta 1750, potem ko je leto prej ukazala revizijo vseh cehov v monarhiji. Prav tako se ni bistveno spre- menil obrtni red kositrarjev, kateremu je leta 1770 dodala le prepoved uvoza tuje su- rovine in izdelkov — tu je mišljena konku- renca južnonemških mest — ter leto kasneje prepoved dela in kategorično kaznovanje šušmarjev (Stümper, Frötaer, Störzer, Stöh- rer). Zadnji kositrarski red, ki ga je po dvor- nem nalogu tiskal dunajski župan in dvomi obrtni svetovalec Joseph Hörl je ostal v ve- ljavi nespremenjen vse do zatona kositrarske dejavnosti nižjeavstrijskih dežel. Družabni obredi in ustaljene navade zno- traj posameznega ceha ostajajo v veljavi prav do razpada cehov po francoskih voj- skah. Predvsem manjša mesta z maloštevil- nimi obrtnimi člani ohranjajo svoje družab- ne običaje žive do konca. Navada, da prehaja obrtna pravica z očeta na sina ter tudi na hčer, ki se potem poroči z enim izmed očeto- vih pomočnikov, ter druga, da stori isto tudi mojstrova vdova, je le strogi ukrep proti nezaželeni razširitvi obrti ter omejevanje podjetnosti tujih priseljencev, katerih obrtne pravice je zakon že ščitil. Prepustitev obrti drugemu, prodaja delavnic ali obrtnih pravic je bila zdaj vezana na tolikšne pristojbine in juridične obveznosti, da je le redko prešla v roke nekositrarja. Istočasno postajajo mož- nosti pomočnikov za dosego lastnih delavnic vse manjše, kar obrti seveda ni koristilo, če- prav je ščitilo interese samih mojstrov. Prav ta okostenelost je v dobršni meri še pospešila propad zamirajoče obrtne dejavnosti, ki brez poživitve mladih moči ni zmogla slediti sploš- nim zahtevam kulturnega razvoja časa in je morala slej ko prej podleči konkurenčni pro- izvodnji fajanse in porcelana. Vsaj v provin- cialnih kositrarskih delavnicah je to ozko oklepanje nekdanjih cehovskih tradicij ter odbijanje vsake nove iniciative povzročilo tako nagel propad obrti takoj za tem, ko je bilo cehovstvo kot preživela obrtna organi- zacija odrinjeno iz gospodarskega življenja ponapoleonovske srednje Evrope. Ze obrtni red kositrarjev, ki ga je uvedel nadvojvoda Ernest leta 1592 za vse avstrij- ske dežele, zahteva od mojstrov obvezno signiranje vsakega njihovih izdelkov z zna- kom kvalitete, insignij ami mojstra izdelo>- valca in pečatom mesta, v katerem je moj- Sl. 9 Baročna namizna serviirna skleda. — Tovrstne kositrne posode so večinoma izdelane iz dobre kovinske zlitine. Dosezajo globino 5 do 6 cm. Oblika prlvthanega robu posode variira enako kot pri krožnikih. Ročaja sta na posodo prioinjena, njih oblika je različna, a slogovno dosledna. Posoda na posnetku je last Nanodnega mu- zeja v Ljubljani, zbirke kulturnozgodovinskega od- delka 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ster deloval ali bil včlanjen v obrtno orga- nizacijo. Vendar v ostri konkurenčni borbi med posameznimi kositrarskimi področji in mojstri pa ob močnem šušmarstvu v trgovini z vtihotapi j eno robo večina mojstrov, pred- vsem provincialnih, svojih izdelkov ni vedno signirala, posebno še, če kvaliteta kositrne zlitine ni ustrezala predpisom. Člani posa- meznih pokrajinskih zbornic so se proti tej nevarni razvadi sicer odločno borili in pre- stopnike tudi občutno kaznovali, vendar je kljub temu uhajala njihovemu nadzoru vrsta manjvrednih izdelkov, namenjenih prodaji na pcdeželjskih sejmih, ki jih budno oko po- krajinskega Commissaria ni moglo vedno nadzirati. Nasprotno pa tudi izredni, repre- zentančni kosi posodja iz najboljše, »angle- ške«, kronske in tudi rožne zlitine kositra niso potrebovale signiranega jamstva izdelo- valca in je zadoščala le kontrolna signatura zlitine. Popravljeni in dopolnjeni obrtni za- koni iz leta 1639 in 1709 sicer skušajo nare- diti red tudi v tem vprašanju, vendar sta bila šušmarstvo s kvaliteto zlitine ter tihotaplje- nje tuje in cenejše kositmine že tako zako- reninjena, da ju vsaj po provincialnih delav- nicah niso mogli kar takoj odpraviti. Lahko pa trdimo, da se je to vprašanje pričelo od- ločneje reševati šele pod vlado Karla VI. in dalje pod centralistično upravo Marije Tere- zije, ko je odmev odločnejših vladnih ukre- pov v obrtih dosegel tudi skrajni rob obmo- čij provincialnih kositrarskih delavnic. Po objavi zakona o prosti priselitvi tujih ko- sitrarjev pa je tudi težnja po šušmarstvu in tihotapstvu pojenjavala, saj so se s tem naj- več ukvarjali prav tisti kositrarji, ki jim ob- last zaradi enega ali drugega vzroka, tuje- rodnosti ali nestalnega delovanja brez last- nih delavnic, ni dovoljevala včlanjenja v obrtnih zvezah. Kot že omenjeno, nam signature ljubljan- skih in prav tako slovensko-štajerskih ko- sitrarjev pred prelomom XVII. v XVIII. sto- letje niso znane. Pravilneje bi bilo, če bi temu še dostavili, da so, — kolikor so bili izdelki tedanjih ljubljanskih mojstrov sploh signirani, kar pa je po letu 1674 že moralo biti' te signature s predmeti vred končale v talilnih pečeh. V prvih desetletjih XVIII. stoletja so bili mojstri v prizadevanju za svoj poklicni obstoj in uspeh prisiljeni dosledneje izpolnjevati zahteve cehovskih zbornic v Ce- lovcu in Gradcu tudi pri vprašanju označe- vanja svojih izdelkov. Prav izdelkov iz XVIII. stoletja pa se je tudi največ ohranilo. Največ seveda zopet le tistega posodja, ki je bilo ulito iz boljše ali najboljše kositrne zlitine (kronski ali rožni kositer v zlitinskem raz- merju 10 : 1). Med tem posodjem pa številč- no prednjačijo namizni krožniki, ki jim ob uporabi še skrbno negovanim čas ni mogel do živega. Drugega namiznega posodja je manj, prav tako tudi tekočinskega, torej vrčev, bokalov, vrčkov in kanglic za mleko in vino, kar je vse hitreje odslužilo svoje- mu namenu kot masivni, težki krožniki na- miznih jedilnih garnitur. Pomožno kuhinj- sko posodje, predvsem večrobe vodne ročke z vijačnimi pokrovi in cevastimi izlivki, ki so služila tudi kot posteljni grelci ter sO' na- sploh priljubljeno posodje meščanskih gospo- dinjstev baročne dobe, je bilo ulito iz slabše kositrne zlitine. Toda tudi obrabilo se je manj, zato jih v muzejih tudi nahajamo v tolikem številu. Večina njih ne nosi nobenih Signatur, toda tokrat ne zaradi šušmarstva, temveč ker je bila tem predmetom zlitinska kakovost določena na nizko razmerje in se goljufija z njimi ni izplačala. Prav posodje, ulito v začetku in potem v teku vsega XVIII. stoletja, pa nam posreduje med številnimi tujimi Signatur ami tudi prve doslej ugotovljive mojstrske signature ljub- ljanskih in štajerskih kositrarjev. Običajno so to že omenjene kombinirane signature, ki združujejo v enem znaku mestni emblem in inicialke mojstra z zadnjo letnico obrtne kontrole njegovih izdelkov. Pri Ljubljančai- nih je ta znak najpogosteje sestavljen oval ali krog, v katerem nosi levo polje podobo mestnega grba, torej eno- ali dvonadstropni stolp s cinami, nad katerim se vzpenja ali boči podoba zmaja. Ob stolpu so vrezane šte- vilke letnice, nekaj mojstrskih Signatur pa je tudi brez njih. Desno polje kaže emblem mojstra kositrarja. Večina ljubljanskih moj- strov upodablja kot svoj emblem vrček aU kanglico, tudi čajno ročko, v enem primeru tudi zvon(ec). Nad tem predmetom so moj- strove inicialke. Signature posameznih moj- strov in delavnic se ločijo med seboj le po obliki obrobja in polnil samega znaka ter v obliki upodobljene posode. Takšne signature obeležujejo predmete srednje kakovosti, to- rej zlitinskega razmerja 6:1 in 8:1, med- tem ko uporabljajo mojstri za boljšo kako- vost tudi druge, ustrezne signature. Jera- nove in Rei ter j eve signature za žlahtnejši kositer nosijo v pokončnem ovalu lik krona- ne vrtnice med prekrižanima vejicama. Sar- burgovi boljši kositrni predmeti so signirani s kronano vrtnico v rokokojski kartuši. Dva ljubljanska mojstra signirata svoje izdelke z običajnim kombiniranim emblemom v ščitku. Nadaljnji vrstni red ljubljanskih kositrar- jev v dobi baroka nam je razviden po letni- 192 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika cah dosega ljubljanske meščanske pravice oziroma po drugih važnejših zapiskih v ma- gistratnih sejnih zapisnikih. Leta 1693 je v Ljubljani na Karlovški ce- sti deloval kot livar topov in zvonov Gaspar FRANCHI, ki je ulival tudi drobne j šo kosi- trno robo za cerkvene potrebe. Leta 1703 se je pri magistratu pritožil čez kositrar je, češ da ti ulivajo tudi svinčene plošče ter s tem segajo na področje njegove obrti. Spomladi leta 1699 je pri magistratu zaprosil za me- ščanske pravice ter zanje tudi plačal 10 flo- rintov pristojbine Ljubljančan Jožef LES- SAR (tudi Lösser),* ki se je izučil obrti naj- brže pri Kislu. V obrti mu vsaj spočetka ni moglo dobro iti, ker že v aprilu 1704 zasledi- mo v magistralnem zapisku, da naproša za odlok vplačila davka na obrt. Ker pa zapis- nik navaja zaostali davek za prvo leto njego- vega obrtnega dela, moremo sklepati, da je Lessar začel samostojno delovati šele leta 1703 ali kvečjemu 1702.° Meščanska pravica pa mu je potrjena leto dni po prošnji zanjo, torej v letu 1700. Od tega leta pa do 1705 je Lessar stanoval v Krojaški ulici 8.^ Po letu 1705 ni več uradnih zapiskov o njem niti navedb o plačevanju obrtnega davka. Ver- jetno je po 1705 prenehal z obrtjo. Leta 1711 je zaprosil za meščanstvo pri ljubljanskem magistratu češki kositrar Da- niel PELARDUS (Pelargus), potujoči pomoč- nik, sin mestnega svetovalca iz Plzna, ki je hotel postati četrti mestni obrtni mojster, pa je zaradi tega prišel v spor s cehom, ki mu ni dovolil kupiti delavnice. Ker se v sodnem zapisku omenja tudi Pelardusova žena — najbrže Lessarjeva vdova —, se je Pelardus verjetno skušal vriniti med ljub- ljanske kositrarje na običajni način s poroko mojstrove vdove, pa mu celovška obrtna zbornica na prigovor ljubljanskih mojstrov ni dovolila samostojnega delovanja v Ljub- ljani.' Po poravnavi z obrtno zbornico — in verjetno tudi z ljubljanskimi kolegi — je še isto leto prejel meščanske pravice skupaj z zidarskim mojstrom Gregorjem Mačkom, go- stilničarjema Andrejem Cerarjem in Niko- lajem Veharjem (Weahardt), barvarjem Osterlejem in krojačema Rodetom in Melino.* Vendar Pelardus ni dolgo ostal v Ljubljani, temveč se je odselil v Celovec, kjer se je' (znova) poročil z Ano Barbaro Reiner ter prevzel njeno delavnico. Umrl je leta 1717 ali 1718, ko je celovška zbornica prevzela skrbstvo nad njegovo zapuščino.' Prvi dve desetletji XVIII. stoletja delujejo v Ljubljani še vedno trije samostojni obrtni mojstri vsaj z dvema delavnicama. Njihov obrtni položaj vsaj v tem času ni mogel biti rožnat, sicer bi Pelardusu pustili opravljati samostojno obrt v mestu. Prav isto zavlače- vanje pri dodelitvi meščanskih pravic po mestnih kositrarjih se ponovi v letu 1719, ko je pri magistratu zaprosil zanje italijanski priseljenec Ludovico PIANNA (Pianno), pa jih je dobil šele po dveh letih skupaj z graškim mojstrom Johannesom LANERJEM.^" Pianna je bil Milančan; kot pa je možno sklepati po zapisku iz leta 1721, je bil hkrati tudi vojak ali v vojaški službi gradu Guardi. V Ljublja- ni je bival le nekaj let, saj pozneje ni nobe- nega dosegljivega dokaza o njegovem obrt- nem delovanju ali bivanju. Verjetno je kot vojak ali vojni ujetnik prišel v mesto, tu pa se udinjal kot nesamostojen kositrar v delav- nici enega izmed takratnih mestnih poklicnih kolegov, pa se kasneje zopet vrnil v domo- vino. Drugi kositrarski mojster, ki je hkrati s Piannom zaprosil za meščansko pravico ter jo tudi takoj dobil, je bil češki mojster iz Prage, Dominik Frančišek VOLGMAN. Ra- zen tega arhivskega podatka o njem ni več znanega.'* Leto pred Lanerjem in Pianno (1720) je dosegel meščansko pravico Anton JERAN Sl. 10 Baročna ročka za prenašanje vode. — Sesterorabno kvadratično posodo z vijačnim pokrovom in ročajem ter izUvkom na čep so uporabljali tudi kot posteljne grelce. — Posoda na posnetku kaže tij>iöno baročno okrasitev ročaja. Ker je večina vodnih ročk ulita iz zelo slabe kositrne zlitine (4 : 1) in ker je bila njihova uporaba v kiuhiinjah in gospodinjstvih vsesplošna, je na njih težko zaslediti signature izdelovalca. Največkrat nosijo — kot posoda na posnetku — inicialke lastnika in kvečjemu še skromen vgraviran okrasek 193 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (Jerann) iz Komende pri Kamniku.'^ Svo- jo delavnico je imel nekje v današnjem Poljanskem predmestju. Je prvi mojster ko- sitrarske družine Jeranov, ki se je obdržala v 80. leta XVIII. stoletja. Tudi njegova moj- strska signatura je ena prvih ugotovljenih Signatur ljubljanskih kositrarjev. V prečnem ovalu, ki ga sestavlja dvoje spojenih okroglih polj v obliki ležeče osmice, kaže levo polje stolp s cinami in zmajem ter letnico 1720 ob njem, desno polje pa čajno ročko in inicialki A. I. Anton Jeran je kot mojster deloval naj- kasneje do leta 1752, po njem je prevzel obrt in delavnico njegov sin Franc JERAN, ki je 1. 1753 prejel meščanske pravice.'-'' Ta je očetovi mojstrski signaturi spremenil le ini- cialki. Medtem ko izdelkov njegovega očeta skoraj ni mogoče več izslediti, pa je nekaj njegovih izdelkov v zbirki ljubljanskega in celjskega muzeja. Iz njegove delavnice je namizna skleda z ročaji premera 25 cm in globoka 5 cm. Skleda je sicer oblike, ki je v času baroka pri nas običajna, je pa iz do- bre zlitine in zelo solidne izdelave. Namizni krožnik, ohranjen v celjski muzejski zbirki, je prav tako soliden izdelek, ki je kljuboval obrabi in času. Solidno in vestno delo v obrti odlikuje tudi tretjega družinskega kositrarja, Avguština Jerana, ki je nasledil očeta Franca leta 1767 in isto leto dobil tudi meščanske pravice.Tudi ta spremeni svoje mojstrsko znamenje za žigosanje izdelkov samo toliko, da zamenja očetovi inicialki s svojima (A. I.); ker pa je pri izdelavi svojega posodja že uporabljal kalupe rokokojskih form, je nje- gove izdelke lahko ločiti od izdelkov njego- vega deda Antona. Zbirka ljubljanskega mu- zeja šteje tudi garnituro treh namiznih skled rokokojske oblike z njegovo signaturo. Hkrati z Lanerjem in Antonom Jeranom je v Ljub- ljani deloval tudi kositrar Evstahij UNTER- STEINER," vendar o njem ni več znanega kot samo letnica dosege meščanskih pravic. Drugi mojster te dobe, Lorenz GEZLINGER, iz Payuna, je postal ljubljanski meščan leta 1728. Svoje izdelke je signiral z žigom, ki nosi letnico 1728 ob stolpu, desno polje pa prikazuje krilatega leva s kanglico v izteg- njenih prednjih šapah. Ta signatura se le po inicialkah loči od Lanerjeve, možno je, da je Gezlinger po njem prevzel delavnico in tudi uporabljal njegovo signimo železo. Ge- zlinger je kot ljubljanski mojster in član celovške obrtne zbornice v arhivih večkrat omenjen, graški muzej hrani njegov vrček s pokrovom z baročno oblikovanim gumbom. Gezlingerju sledita 1. 1744 dva, prav tako v Ljubljano priseljena kositrarska mojstra, Andrej SARBURG in Jobst Willhem HORN- MANN. Magistrat jima je dodelil meščanske pravice spomladi 1733.'° Sarburg je postal leta 1748 celo deželni mojster celovške obrt- ne zbornice.'* Nekaj njegovih krožnikov v zbirkah v Škof j i Loki in Ljubljani sicer ne more dajati vpogleda v kakovost in sorüment njegovih izdelkov, naziv deželnega mojstra pa potrjuje, da je bil v svojem času vsekakor vodilni mojster v Ljubljani. Hornmannu pri- pisujemo signaturo z inicialkami B H ali I H v ščitku, zadnja bi pa prej pripadala moj- stru Herwerthu, ki ga bomo še omenili. Leta 1745 postane ljubljanski meščan z Dunaja priseljeni kositrar Franc OBLEIT- NER," ki je oče Franca Jožefa ABLEITER- JA (tudi Ableithnerja), enega zadnjih ljub- ljanskih kositrarjev. O Francu Obleitnerju razen magistratnega zapiska o sprejemu me- ščanstva ne vemo ničesar. Kositrnine iz nje- gove delavnice vsaj po muzejskih zbirkah ni, prav tako nam ni znana njegova mojstrska signatura. Njegov sin, ki postane ljubljanski meščan leta 1795 ali nekaj prej, je leta 1796 že naveden kot kositrarsiki mojster in me- ščan v uradnem glasniku za Vojvodino Kranj- sko (Instanz-Schematismus für Herzogthum Krain), kjer je navedeno tudi njegovo stano- vanje v Židovski ulici 285. Instanz-Schema- tismus navaj'a Ableitnerja v seznamu mest- nih kositrarjev vsa leta do 1807, vendar ci- tira A. Aškerc v svojem obrtnem stanju v Ljubljani 1809 Ableitnerja po navedku ma- gistratnega arhiva še vedno za delujočega mojstra. Po ukinitvi obrtnih cehov in uved- bi popolne obrtne svobode v času francoskih Ilirskih provinc so ljubljanski kositrarji ne- kaj časa še opravljali svojo obrt, ni pa no- benih uradnih navedb v njih.'* Tudi kositrarja Martin SCHELLE (Scholl) in Mihael REITER (Reitter) opravljata kosi- trarsko obrt v Ljubljani v istem času kot Ableitner.'» Martin SCHELLE je stanoval najprej na Mestnem trgu, potem na Zabjaku in končno za mestnim obzidjem, kar na neki način dokazuje pojemajočo obrtno srečo zad- njih ljubljanskih kositrarjev, ki so že obču- tili konkurenco naraščajoče proizvodnje fa- janse in porcelana v avstrijskih deželah. Nje- gova signatura se nam je ohranila na enem samem krožniku, ki ga hrani muzej v Ljub- ljani. Zig je enak žigom Jeranov, toda brez letnice. Tudi Schelle je obrt najbrže opustil kmalu po razpustu cehov v Iliriji. Schelle j ev sodobnik Michael REITER je med omenjenimi tremi ljubljanskimi mojstri v obrti najstarejši. Signatura za boljši rožni kositer, pokončni oval s prekrižanima veji- cama in okronano vrtnico v sredi, ki jo ob- kroža napis M. R. IN LAIBACH 1770 ter 194 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika drugi dve, ovalna s čajno ročko ter okrogla z vrčkom, so vsekakor njegove. Letnica v dru- gem žigu za rožni kositer, 1782, izkazuje eno zadnjih obrtnih kontrol njegovih izdelkov. Tudi uradni Instanz-Schematismus še leta 1807 navaja Reiterja kot ljubljanskega moj- stra, po Aškerčevem izpisku iz magistratnih listin pa je deloval tudi še 1. 1809. Jožef HERWERTH je edini ljubljanski kositrar, ki ga arhivi še omenjajo po letu 1809. Herwerth je leta 1819 zaprosil takratno okrajno gla- varstvo v Ljubljani, da mu dovoli napeljati cev za odvajanje ogljenega dima iz delavnice na ulico. Glavarstvo mu tega ni dovolilo. Stanoval je na Starem trgu 119 (zdaj št 20) in je tam najbrž imel tudi delavnico. Pripisu- jemo mu signaturo z inicialkami I H v ščit- ku, ki vsebuje tudi ovalni mestni emblem. Kdaj je Herwerth obrt opustil, ni znano, še za ljubljanskega kongresa leta 1821 omenjena kositrarska delavnica pa bo najbrže njegova. Herwerthovo delavnico sta prevzela kosit- rarja NoUija, oče Gothard NULLI, ki ga ma- gistratni seznam mestnih obrtnikov za leto 1837 navaja kot samostojnega kositrarskega mojstra ,ter sin Johann NULLI, ki je obrt in delavnico prevzel po očetovi smrti leta 1844. Nollija sta imela v posesti tudi hišo na Val- vasorjevem trgu 3 (takrat 295). Iz njune de- lavnice izhaja vrsta namiznih skled odlične kakovosti — Gothardovi izdelki nosijo sig- naturo za pravi angleški kositer — ki tudi stilno odločno prednjači j o pred izdelki dru- gih ljubljanskih mojstrov XIX. stoletja. Iz- delovala sta seveda tudi vse drugo namizno posodje in prav verjetno je, da je marsikate- ri od sicer nežigosanih reprezentančnih vr- čev, ki jih hranijo slovenski muzeji, tudi njun izdelek. Nollija sta zadnja ljubljanska kosit- rarja; po letu 1850 Ljubljana ni več imela lastne kositrarske delavnice. Ljubljanske kositrarske delavnice so v le- tih po 1800 le s težavo obdržale korak s to- varniško proizvodnjo fajanse, ki jim je vse bolj izpodjedala obrtni in trgovski obstoj. Sploh bi zadnji dve desetletji XVIII. stol. že lahko všteli v zaton kositrarske obrti pri nas, saj se je edini kupec kositrnine, meščanstvo, vse bolj ogrevalo za fajančne in porcelanske izdelke rokokojske srednje Evrope, ki so si preko ljubljanskih delavnic utirale pot tudi k nam. Podobno se je godilo tudi štajerskim mojstrom, med katerimi se je le Mariborčan Caminoiii obdržal do leta 1827, nato je obrt opustil. Kako oslabljena je bila kosistrarska obrt v tem času pri nas, nam lepo kaže pri- tožba graške mestne kositrarske bratovščine na deželno upravo v letu 1826. Ze več kot 30 let se je namreč dogajalo, 'da so posamezni mojstri občasno odpuščali svoje pomočnike ter cehu celo vračali svoje obrtne pravice. V omenjeni pritožbi pa zavračajo dodelitev obrtne pravice kositrarju Francu Pammerju z utemeljitvijo, »... da že sami nimajo za- dosti dela. Kositrno posodo in orodje, tako pravimo, je pregnano skoraj iz vsake hiše, v teh tridesetih letih, ko tovarne belega po- sodja v krajih vseh avstrijskih dežel svojo robo razpečavajo, se vsaka meščanska hiša in še toliko bolj hiše višjih slojev poslužuje- jo izključno bele posode in porcelana. Te to- varne so promet in vrednost kositra tako zavrle, da se naša dejavnost omejuje končno in samo na izdelovanje pokrovov pivskih si. 11 a iin b Dvoje servimih jušnih skled (terrine), gornja je roko- kojski izdelek iz prve polovice XVIII. stoletja, spodnja iz dobe klasiciania, — Obe sta neslgnirani ter pred- stavljata del namiznega reprezentančnega posodja. Pri gornji je značilno vertikalno oblikovanje z robovi, ki zasledujejo enako gibanje S linije na robovih krožni- kov. Spodnjo umirjeno obliko z baročnimi reminiscen- cami odlikuje ornamentni trak v rahlem reliefiu. nepozabni dediSčini renesanse. 195 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino vrčkov, to pa spet samo na letne mesece.« Dosti pretiravanja v tej pritožbi ni moglo biti, saj so po odkritju zdravju škodljivih lastnosti kositrnih zlitin, ki so ga pospešili izdelovalci porcelana in fajanse, kupci od- klanjali skoraj vsakršno namizno kositrnino in se je ta morala umakniti tudi iz apotek in bolnišnic. Ljubljana je kot provincialno središče obrobne Kranjske nekaj dalj vztra- jala pri rabi kositrnine, vendar tudi ne dalj kot do revolucionarnega leta 1848. OPOMBE 1. France Stele, Uvod h katalogu razstave Barok, Ljubljana, 1956. — 2. Raths, Ausschub und Bürger Matrickel der Landes Fürstl: Kreis- stadt Neustädtl in Krein 1797. — 3. V koroškem deželnem arhivu se hrani dokument, datiran s 26. 2. 1751, ki nosi obrtni pečat kositrarjev celov- škega ceha iz leta 1674. — 4. M AL j. — Mestni sejni zap. — 1699: Candidaten: Joseph Lessar, zinngiesser. — 5. MALj. — Mest. sejni zap. — 1704 — fol. 44' — april 1704: Joseph Lösser, zün- giesser bittet Umb Nahlas der Ihme Von Ersten Jahr seines angenombenen burgerrechts ange- schlagene Steuer. Rathschlag: Im Ers.: Mgtt will dem Suppl: die Von Ersten Jahr seines ange- mit nachgesuhen, auch dessen die H: Steuer Ein- nombenen burgerrechts angeschlagne Steuer hie- nember mit Zuestellung dits Erindert haben. — 6. VI. Fabjančič, Knjiga hiš II. — 7. MALj. — Mest. sejni zap. — fol, 66' in 64'. — 8. Istotam. 9. E, Hintze, Die Deutschen Zinngiessern und ihre Marken, VII. pogl,, Klagenfurt, — 10. MALj. — MSZ — 1719 — 27. 2.: Ludovico Pianna, zün- giesser von Maylandischen Gebiet geb. — MALj. — MSZ — 1721 — fol. 22 — 3. 3. 1721: Ludovico Pianna, züngiesser und Schloss Guardi Soldath von Maylandt geb. — 11. MALj, — 1719 — fol. 3ö — 13. 3. 1719: Dominicus Franciscus Volgman, züngiessermaister von Prag geb. — 12. MALj. — MSZ — fol. 23' — 19. 2. 1720: Anthoni Jeran, züngiessermeister in der Comenda St. Peter geb. — 12. a MALj. — MSZ — 1753 — fol. 87, 117 — 12. 3. 1753: Franz Jerann, züngiessermeister, Bür- gersohn. — 23. MALj. — MSZ — fol. 41, 47, 52 — 9. 3. 1767: Augustin Jeran, züngiesser Meister und Bürger söhn. — 14. MALj. — KP fol. 45 — 2''Stattrechten: ...3 — Eustachius Unterstainei-, züngiesser. . . — 15. MALj. — KP fol. 45 — 1733: ... 8 — Jobst Willhelm Hornman, züngiesser .. . — 16. Istotam: ...7 — Andreas Sarnburg, zün- giesser . .., ter tudi: Klagenfurt — Landesarhiv — B,ectificationakten Mittl. Kreis 695. — 17. MALj. — MSZ fol. 80 — 8. 3. 1745 — Stattrechten: ... 3 — Franz Obleitner, züngiesser von Wien , . . — 18. A. Aškerc navaja MALj, fase. 28, akt 59, navedek pod 57: Kositrarji. — 19. Istotam. — 20. MALj. — Reg. I. — fase. 190 — fol 1—5. LJUBLJANSKI JAVNI SPOMENIKI KSENIJA ROZMAN (Nadaljevanje) Načrti za postavitve spomenikov pomemb- nim slovenskim možem, zbiranje sredstev in odkrivanja ob koncu XIX. in pa na začetku XX. stoletja so bili značilno narodnostno obarvani. Tako so postavili spomenik Valen- tinu vodniku pred nekdanjim Licejskim po- slopjem na današnjem Živilskem trgu. Spomenik je ograjen z litoželezno ograjo. Nad trojno stopničastim podstavkom se dvi- ga kvadrast kamniten blok s profiliranim zgornjim in spodnjim robom. Na čelni strani je v bronasti črkah napis vodnik, fasces s črkami R in F (République Frangaise), na hrbtni strani pa so znani pesnikovi verzi: ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi po jo. Bronasf kip je upo- dobil kipar AloJEij Gangl. Po ohranjenih skicah sodeč, je načrt za ograjo in njen pod- stavek zasnoval mestni stavbni svetnik Jan Duffé, kamnoseško delo pa je opravilo pod- jetje Feliksa Tomana. Pobudo za postavitev je dalo Dopisno pi- sateljsko podporno društvo, t. i. ljubljanski mestni zastop pa je izvolil Odbor za postavi- tev Vodnikovega spomenika, v katerem so bili Ivan Hribar, Karel Bleiweis in Alfons Mosche. Posebni odbor devetih članov, v ka- terem je bila tudi Matica Slovenska, Pisa- teljsko društvo in predstavniki ljubljanskega mesta, je poveril delo Alojziju Ganglu. Sle- dile so številne seje občinskega sveta in od- bora za postavitev. Slovesnost v zvezi z od- kritjem pa je končno naznanil poseben letak s programom: 28. junija 1889 ob 8. uri zve- čer je bil koncert na čitalniškem (!) vrtu, 29. jun. ogled muzeja Rudolfinum (današnji Narodni muzej), sprehod na Grad ali pod Turn, polaganje vencev na Vodnikov grob, gledališke predstave v čitalnični dvorani (podrta stavba na začetku današnje Titove ceste, v nekdanji Šelemburgovi uMci) itd. Spomenik so slovesno odkrili 30. jun. 1889. i 196 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Vodnikov epomen'k leta z govoTom, streli z Gradu, petjem kan- tate »Vodniku« (besedilo Ant. Funtka, sklad- ba B. Ipavca, izvajal zbor Glasbene matice pod vodstvom Fr. Gerbiča) in podobnim. Ob tej priložnosti so postavili posebne tribune in izdali skico z oznako mest, kjer so stali razni predstavniki, združenja, zbor itd. Na- vzoče je bilo tudi posebno odposlanstvo ko- roških Slovencev.' valvasorjev spomenik Na nekoliko umetno zvišanem prostoru stoji izven glavne osi fasade Narodnega mu- zeja bronast kip polihisttorja Janeza Vaj- karda Valvasorja. Nad granitnim, trojno stopničastim kvadrastim podstavkom je po- ložena prisekana piramida. Čelna stran je gladko obdelana, na njej so pritrjene le bro- naste črke: valvasor.. Bronasta figura v modnem oblačilu XVII. stoletja je upodob- ljena v celotni postavi. Z levico, oprto na podstavek, drži s prstom zaznamovan list v knjigi, ki naj predstavlja njegovo široko za- snovano izdajo Slavo Vojvodine Kranjske. Po' podatkih iz Slovenskega biografskeg?. leksikona je spomenik naročilo ministrstvo' za uk in bogočastje."^ Osnutek za podstavek je napravil kipar Alojzij Gangl, izdelalo ga je podjetje Feliksa Tomana. Kip sam je tudi Ganglovo delo. Imenovani leksikon navaja letnico 1902 kot leto odkritja. Spomenik 'pa so v celoti postavili šele decembra meseca leta 1903 in ga odkrili brez slovesnosti. Pro- stor zanj je bil predviden v osi Narodnega muzeja. Zaradi urejanja trga pa so ga začas- no postavili v de'sno polovica parka.^ Ta pro- stor je obveljal vse do danes. prešernov spomenik Na Prešernovem trgu stoji nad trojno stopničastim granitnim podstavkom prisekan blok z napisom prešeren. Na levi strani je bronast relief s prizorom ribiča v barki, na \ desni Crto'mirovo slovo. Na vrhu stoji, pred : skalnato oblikovanim ozadjem, figura pes- ; nika v onodobnem oblačilu. Knjiga v levici predstavlja njegove Poezije. Z vrha skale se sklanja Muza z oljčno vejico. Priprave za postavitev spomenika so tra- jale sedem let. Akcijo zanjo je začel župan Ivan Hribar leta 1898. Izdal je razglas slo- venskemu narodu, ki naj sodeluje pri nabi- ralni akciji za spomenik s prispevki in v obliki prireditev, katerih izkupiček naj bil šel v ta namen. Za častna predsednika so ! izvolili Simona Gregorčiča in Josipa Stri- j tarja. Leta 1899 so objavili natečaj. Pravico ! do prijave so imeli le slovenski umetniki. j Postaviti so ga hoteli na levo stran mest- i ne hiše, v novi park na Prešernovi cesti (ta- i kratni Bleiweisovi) ali pa pred novi Dežel- j ni dvorec (današnje univerzitetno poslopje) j na Kongresnem trgu. Imenovalii so presoje- i vaino komisijo, v kateri so bili med 'drugimi j tudi Anton Aškerc, Fran Govekar, Ivan J Franke, Jan Duffé in Ivan Subic, nazadnje \ pa so povabili še arhitekta Maksa Fabianija. I Presojevalna komisija se je sestala 2. feb. S 1900. leta in podelila prvo nagrado Ivanu ] Zajcu, drugo pa L. Progarju. Častno prizna- ! nje so dobili Anton Britežnik iz Gorice, Fran i Berneker in Jakob Žnider (oba sta bila ta- ' Prešernov spomeniik 197 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO krat na Dunaju). Leta 1901 je arh. Fabiani poslal osnutek za podstavek. Naslednje leto se je večkrat sestal odbor za postavitev Pre- šernovega spomenika in kritiziral Zajcev osnutek. Vseh sej je bilo sto štiri, najbolj burna je bila 21. jan. 1902, ko so Zajca ob- tožili, da se je bistveno oddaljil od svojega osnutka.^ Podobnim nevšečnostim so se pri- družili še številni obiski v Zajčevem ate- ljeju, kjer je moral »višjim obiskovalcem« na ljubo sproti popravljati dele figure. Kip in reliefne dele je ulilo podjetje Arturja Kruppa na Dunaju. Do odkritja je prišlo 10. sept. 1905 in sicer na današnjem Prešerno^ vem trgu, torej na čisto drugem kraju, kot je bilo prvotno mišljeno. Pri slovesnem od- krivanju je sodeloval poleg drugih pevski zbor Glasbene matice in slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«. Od vseh koncev so prihajali pozdravni telegrami, med drugim tudi s Hrvaškega in Češke.^ Poleg najožje slovesnosti ob odkritju so bile še razne dru- ge prireditve in predavanja, izšle so tudi posebne publikacije, v dnevnikih pa obsež- nejši članki.' V socialni reviji Naši zapisi 1905, št. 10 in 11, so zapisana mnenja po- membnejših slovenskih kulturnih delavcev. Plečnik dela ni poznal, podal pa je ob tej priložnosti zanimivo mnenje o ljubljanski arhitekturi (str. 149—151). Ivan Cankar je Trubarjev spomenik ostro zapisal: ». . . Zajec, najmanj osebni, naj- puščobnejši in (to je beseda) najponižnejši slovenski kipar . ..« Bil je mnenja, da bi bila za to delo primernejša kiparja Peruzzi ali Berneker (str. 146). Oton Zupančič pa je me- nil, ko je sodil o pomenu Robbovega vod- njaka: »... Najbrž se dnevni opazovalec na- šega Mestnega trga še nikoli ni zavedel jas- no, kolik pomen ima ta vodnjak za fiziogno- mijo našega mesta: posledica njegovega skladnega soglasja z vsem obližjem... Ko- liko lahkote in vznosa je v tem vodnjaku: nekaj hrepenečega se je pognalo iz tal, do- seglo svojo višino in ostrmelo — tako kipi, vitki obelisk —¦ in slavi zmago nad težnostjo, pokorečo si vse, česar ji ni iztrgal iz oblasti duh s silnim zaletom. Tu vidim, kako izcela je mislil in čutil rod, ki je živel pred nami na istem kraju. In Tebe, France Prešeren, naš izcela človek, so znesli med nas reveža iz brona in kamna, brez vsake celote v sa- mem sebi in brez vse zveze z okolico.«' TRUBARJEV SPOMENIK V parku ob Prešernovi cesti nasproti Na- rodni galeriji (nekdanjemu Narodnemu do- mu) stoji naid marmornatim podstavkom kvadrast blok z napisom trubar. Kamen da- je videz govorniškega pulta. Nanj se z roko in knjigo opira protestantski pridigar in oče prve slovenske knjige. Na desni strani figure je vrezan kiparjev podpis F. Berneker. Za postavitev spomenika je skrbel poseb- ni odbor, ki je organiziral slovesno polaga- nje temeljnega kamna dne 8. sept. 1908. Fi- guralni del je moral biti dokončno postav- ljen šele v letu 1910, ker je 8. nov. 1910. leta pisal Berneker z Dunaja, naj spomenika eno zimo ne pokrijejo, »da se vleže na njega pri- memo lepa patina«.* MIKLOŠIČEV SPOMENIK Na rahlo dvignjenem terenu ob Tavčarjevi ulici nasproti sodnije stoji Miklošičev spo- menik. Podstavek je graniten, njegov osred- nji kvader nosi napis na čelni strani: rojen LETA 1813 / v RADMERSCAKU / V SLOVENSKIH ,' GORICAH Na naslednjem kvadru beremo: FRANC MIKLOSIC / VELIKI SL.-VVIST. Sledi bcl marmornat blok z žensko figuro, obrnjeno s hrbtom proti gledalcu. Z desnico dviga lo- vorov venec, z levico se opira na ploščo, na kateri je ljubljanski grb. Ob straneh sta dva orla, v ozadju še plitev relief s stoječo mo- ško figuro. Pred njo na tleh je mati z otro- kom, na njeni desni spet figura. Nad opisa- no kompozicijo je postavljeno poprsje. Podstavek z reliefno obdelanim ozadjem in žensko figuro na prednji strani je del 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Miklošičeiv spomenik spomenika cesarju Francu Jožefu I. iz leta 1908. Postavili so ga v zahvalo za cesarjevo »naklonjenost« ob potresu leta 1895. Podsta- vek v celoti je delo Svitoslava Peruzzija, ki je ob natečaju dobil prvo nagrado. Drugo nagrado je prejel Fr. Bemeker, tretjo pa Ivan Meštrovič. Po prvi svetovni vojni so cesarjevo glavo oidstranili in je danes shra- njena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Leta 1926 so na njeno mesto postavili poprsje Franca Miklošiča, delo kiparja Tineta Kosa." Kaj je o sožitju starega podstavka z novo plastiko menila slovenska javnost, bo pove- dano v odstavku o Ilirskem stebru. VEROVŠKOV IN BORŠTNIKOV SPOMENIK Na levi in desni strani pročelja opernega gledališča stojita plastiki glav zaslužnih slo- venskih gledaliških umetnikov Antona Ve- rovška in Ignaca Borštnika. Spomenika no- sita le navpično v blok vklesani imeni. Na desni strani figuralnega dela je vklesan na- pis kiparja Toneta Kralja z letnico izdelave 1921. Kipa sta nekoč krasila operni foyer. Udruženje opernih umetnikov je menilo, da že zaradi svoje velikosti na spadata tja, mar- več na kaikšno vidnejše mesto. Po načrtu arh. Plečnika je podstavke napravilo podjetje Fe- liksa Tomana. Tudi okolico so uredili po arhitektovih osnutkih in leta 1924 sO' bili te- melji že postavljeni.'" ZOISOVA PIRAMIDA Po Plečnikovi ureditvi današnjega Levsti- kovega trga je prišla na vrsto neurejena Zoisova cesta, nekdanji mestni graben ob srednjeveškem obzidju. Dotrajane kostanje, ki so pokrivali pogled na stari del Ljublja- ne, na del mestnega obzidja in so zasenče- vali šolo na Grabnu, so leta 1927 posekali. • Istega leta je Plečnik napravil osnutek za regulacijo Zoisove ceste in predvidel pira- mido v bližini šentjakobskega mostu ob iz- teku Grabna." Sestavljena je iz kamnitnih kvadrov. Vrh se konča s piramidasto kapo, njene stranice so okrašene s konzolastimi elementi. Stranica proti šentjakobskeinu mo- stu ima vdelano ploščo z napisom zois. Spo- menik na izviren način zaznamuje ime ulice, poudarja njen začetek in spominja na mece- na slovenskih hteratov Žiga Zoisa. SPOMENIK PADLIM IZ PRVE SVETOVNE VOJNE Ob robu parka proti Zaloški cesti stoji na Hrvatskem trgu Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Na štirih stebreh so zapisa^ na imena padlih iz Ljubljane in iz Ijubljan-^ Borštnikov spomenik 199 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Zoisova piramida ske okolice: šentpetrske, iz Most, Sela, No- vega Vodmata, Zelene jame, Bizovika, Zgor- nje in Spodnje Hrušice, Hradeckega ceste, Štepanje vasi, Smartnega, Obirja, Hrastja, Tomačevega in Jarš. V smeri proti Zaloški cesti so vklesani svetopisemski izreki. V sre- dini spomenikovega koonpleksa stoji osred- nji steber. Na spodnjem delu podstavka je napis: postavile iz nabranih sredstev / skupine bojevnikov / šentpetrske fare. / izvršeno po načrtu / arhitekta subica / v letu gospodovem / 1927. / postavila in do- polnila / mestna občina leta 1939 / na novo blagoslovljeno 17. sept. 1938. Za postavitev spomenika so izbrali pose- ben odbor, ki se je sestal 22. nov. 1925. Osnutök spomenika je poklonil arh. VI. Šu- bic, kamnoseško delo je opravilo podjetje Fr. Kunovarja, zlatenje Iv. Goetzl. Svetopisem- ske izreke je izbral pisatelj Iv. Pregelj. No- vembra leta 1926 so položili temeljni kamen v nasad ob severni steni cerkvene ladje. Le- ta 1939 so spomenik prestavili na današnje mesto, uredili dohod do njega s stopnicami in kamnito ploščadjo.'^ ilirski steber Od križišča Vegove, Emonske in Rimske ceste nekoliko odmaknjen stoji Ilirski steber. Vrh obeliska krasi bronasti polmesec s tremi zvezdami. Vse štiri stranice imajo napise. Na vzhodni strani beremo Zupančičeve verze: ne vemo kje / si se rodil / ne kod / vihar te je podil. / pri nas si pal / za nas si pal / da je nas rod / iz mraka vstal. Na SCVCrni strMii je pritrjena bronasta glava (Ilirija) z lovorovim vencem, pod njo je Vodnikov na- pis: napoleon rezhe / iliri a vstan / duh stopa v slovenze / napoleonov. / en sarod • poganja / prerojen ves nov. Zahodna stran ima palmovo vejico in verze: sous cette pierre / nous avons depose / tes cendres / soldat sans nom / de l'armee / napole- onienne / pour que tu / reposes / au milieu de nous / toi qui en allant / a la ba- taille / pour la gloire / de ton empereur / es tombe / pour notre / liberte. BrOnasta ovenčana Napoleonova glava krasi južno lice z napisom iz Vodnika: na grezie zhelu korinto stoji / ilirija v serzu / evrope le- shi. / korintu so rekli / helensko oko / ilirija prstan / evropini bo. Proti prvotni nameri, da bi porabili pira- mido ob Karlovškem mostu (Spomenik osu- ševanju barja) za nastavek, ki bi ga postavili za nekdanji Jakopičev paviljon in vanj vde- lali spominske plošče, nanašajoče se na sto- dvajsetletnico Ilirskih provinc, je odločno nastopil Glavni odbor vodne zadruge za ob- delovanje barja v Ljubljani, pa tudi sloven- ska javnost. Takole je zapisal pisatelj Fr. Govekar: ». . .ponoviti hočejo neokusnost, ki se je zgodila z Miklošičevim spomenikom, ki ima kot ostanke bivšega cesarjevega spome- nika še zmerom simbola avstrijskih dveh or- lov .. .«'ä Glede na ta protest so zbrali novo lokacijo na preseku osi Vegove, Rimske ce- ste in Trga francoske revolucije (nekdanjega Valvasorjevega trga). Celotno ureditev oko- lice z osnutkom za spomenik je izdelal arh. Plečnik, figuralni okras pa kipar Lojze Do- linar leta 1928. V temelje so položili ostanke padlega francoskega vojaka, pokopanega ne- kje pri Črnuškem mostu. Dne 13. okt. 1929. leta so spomenik slovesno odkrili. S tem v zvezi so bile številne prireditve in slavja, tudi dnevniki so izčrpno poročali. Spomenik, čigar pobudnik za postavitev je bila Glasbena matica, sodi med degnane Plečnikove mojstrovine. Po eni strani je mejnik trem ulicam, po drugi strani pa se je značilno vrasel v stari del mesta s Kri- žankami in pozneje projektiranim poslopjem Narodne in univerzitetne knjižnice. Ilirski steber 200 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika herme glasbenikov Pred poslopjem Glasbene matice v Vegovi ulici stoje herme glasbenikov. Kamnitni blo- ki imajo na izbočeni prednji strani napise z imeni, datumi rojstva in smrti glasbenikov, katerih bronaste glave krase vrhove stebrov. Pred vhodom sta hermi prvih dveh ravnate- ljev Glasbene šole, Frana Gerbiča in Mateja Hubada. Na levi polovici nizke kamnitne ograje se vrste herme Jakoba Petelina Gal- lusa, Vatroslava Lisinskega in Benjamina Ipavca; na desni strani pa Davorina Jenka, Stevana Mokranjca in Hugolina Sattnerja. Dostavljeni sta bili še na levi strani hermi Emila Adamiča, na desni Antona Foersterja. Na pobudo Glasbene matice, ki je v letih 1931/32 pripravljala proslavo šestdesetletni- ce obstoja društva in prvega slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani, so začeli preurejati neregulirano in zanemarjeno Ve- govo ulico. Za nameravano postavitev pre- graje pred svojim poslopjem so dobili od teh- niškega oddelka banovinske uprave brez- plačno deset kosov nabrežinskega kamna. Sodelovati so začeli z arh. Plečnikom, ki je napravil načrte za Ilirski steber, za regula- cijo Vegove ulice in restavriranje poslopja Glasbene matice. Idejo o pregradi pred zgradbo so opustili, do realizacije pa je pri- šel spomenik Davorinu Jenku, za katerega je dal na razpolago denar takratni minister Ivan Hribar. Postavili naj bi ga v park pred Glasbeno matico. Ker so bili na razpolago podstavki, so dali kiparju Lojzetu Dolinarju v delo šest glav, arh. Plečnik pa je napravil osnutek za podstavke in določil prostor za- nje. Število upodobitev je kasneje naraslo še za dve. Podstavke je oskrbelo podjetje A. Vodnika, kipe pa so ulili v Zagrebu. V festi- valskih dneh, polnih javnih kulturnih prire- ditev, so prvi dan, to je 15. maja 1932, slo- vesno odkrili herme. Nekaj let pred drugo svetovno vojno sta se osmim spomenikom pridružila še dva: Adamičev in Foerster- jev.'^ spominski steber davorinu jenku Pred hišo v Ulici Mosa Pij ade 12 (nekda- nja Kolodvorska uUca) je stal spominski ste- ber skladatelju Davorinu Jenku z vklesanim napisom: skladatelj naprej zastave / sla- ve in / boze pravde davorin jenko / roj. 10. nov. 1835 / v dvorjah pri kranju / umrl v tej hisi / 25. nov. 1914 / mol / mcmxxxv." Na pobudo Glasbene Matice je Mestna ob- čina ljubljanska nameravala ob stoletnici rojstva skladatelja vzidati spominsko ploščo na hiši, kjer je umrl. Arhitekt Plečnik, ki so mu delo poverili, pa je menil, da ne bi bilo nobeno mesto na hiši primerno za vzi- davo plošče. Odločil se je za postavitev ste- bra, ki ga je po njegovih načrtih izdelal kamnosek A. Vodnik. Spomenik so leta 1963 prestavili v pred- dverje Križank. resslov spomenik Pred poslopjem Stare tehnike na Aškerče- vi cesti stoji Resslov spomenik. Nad stopni- častim podstavkom je kamnit blok z vklesa- ' nim napisom: josef ressel / 1793—las? / izumi- telj ladu / skega vijaka. V zgomjem des- nem oglu je stožčasta konzola, na njej sloni bronasta plošča z reliefno upodobljeno izu- mitelj evo glavo, v levem kotu pa je vzvalov- Ijeno morje s krnom ladje in ladijskim vija- kom. Kiparjeva signatura je v desnem ko- tu: Tone Kralj. Leta 1935 je napravil ing. Herman Hus skico za spomenik s ploščadjo pred njim in pa ureditev trate s topoli.'* gregorčičev spomenik Na južnem delu terase stoji ob Narodni in univerzitetni knjižnici Gregorčičev spome- nik. Dva kamnita stebra in ozadje iz grobo. Spominski steber Davorinu Jenku 201 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Gregorčičev spomenik obdelanih kamnov nosijo razpete loke, ki da- jejo vtis baldahina. Ozadje bronastemu kipu je železna mreža. Na sprednji strani spo- menika je vklesan napis: simon gregorciC, nekoliko niže pa: brodarjem / pomoči nesi- mo / nas colnic / pogube otmimo. Ob vznož- beremo: s. sept. imi i soCa v ljubljani. Postavitev spomenika je organiziralo dru- štvo »Soča«. Osnutek za spomenik in uredi- tev okolice je napravil arh. Plečnik leta 1937. Istega leta je kipar Zdenko Kalin izgotovil bronasto poprsje. Prvotno so bili na mestu današnjih kamnitih lokov položeni leseni tramovi, ki so jih nadomestili po drugi vojni. Odkritje spomenika dne 8. sept. 1937 so pro- slavili z raznimi prireditvami.'' šlajmerjev spomenik Ob dnu parka na Zaloški cesti pred Gine- kološko kliniko stoji na granitnem podstav- ku kvadrast blok z napisom na prednji strai- ni: dr. edo slajmer / 1864—1935. Nad njim je bronasto poprsje zaslužnega zdravnika. Na desni strani kipa je vrezana signatura: Zden- ko Kalin. Odbor za postavitev Šlajmerjevega spo- menika, osnovan leta 1937 na pobudo dr. R. Andrejka, je k udeležbi natečaja za izdelavo spomenika povabil kiparje Nika Pirnata, Zdenka Kalina in Antona Sajevica. Leta 1938 so sprejeli osnutek Zdenka Kalina. Park, v katerem stoji spomenik, je bil že pred tem urejen po zamisli arh. Plečnika. Načrt za postavitev spomenika je izdelal arh. Ivo Spinčič. Odkrih so ga 18. maja 1939.2» spomenik ivanu prijatelju Na vrhu terase pred Narodno in univerzi- tetno knjižnico je spomenik slovenskemu li- terarnemu zgoidovinarju Ivanu Prijatelju. Nad zglajenim sivkastim podstavkom se dvi- ga bronasta dopasna figura v drži predava- telja. Podstavek ima vklesan napis: dr. ivan / prijatelj / 18t5—1937 / lepoto knjige / slo- venske / pravično / presojal , ljubil gore- če / vneto / oznanjal. Spodbudo za postavitev je dalo Slavistič- no društvo v Ljubljani leta 1940. Osnutek zanj je izdelal arh. Plečnik, kip pa kipar France Gorše. V letu 1941 so ga odkrili.-' OPOMBE 1. Odbor za postavitev Vodniltovega spome- nika, MALj, Reg. I., fase. 1003, št. 17776/1886; Skica Vodnikovega spomenika v MALj, Zbirka načrtov. Vodnikov spomenik; Odbor za Vodni- kov spomenik, spisi v Državnem arhivu Slove- nije (brez posebne označbe); Slovenski narod XXII. 1889, št. 147, 28. junija (celotna prva stran posvečena Valentinu Vodniku s pesmijo Josipa Cimpermana); signiran in datiran model v me- rilu 130 X 50 X 40 cm hrani Narodna galerija v Ljubljani, inv. št. P 316. — 2. SBL, I., str. 203. — 3. LZ, Ljubljana 1904, str. 63; Slovenec 5. XII. 1903. — 4. Prešernov spomenik. Natečaj za od- dajo del — seje, MALj, Varia Lab. VII. 3. — 5 Ibidem, Varia Lab. VI. 6. — 6. Iv. Prijatelj, Drama Prešernovega duševnega življenja (pre- davanje v Akademiji na predvečer odkritja Pre- šernovega spomenika v Ljubljani dne 9. IX. 1905, Naši zapisi. Socialna revija, III., okt. 1905, št. 10 in 11, str. 157 in sl.; Al. Gangl, Slava Prešernu, Ob odkritju Prešernovega spomenika, Ljubljana 1905; Slovenski narod 10. IX. 1905. — 7. Citati vzeti iz: Naši zapisi, št. 10 in 11, Ljubljana 1905, str. 147—148; ostali podatki o Prešernovem spo- meniku: LZ 1891, str. 248, 316, 381, 443, 510, 571, 638, 702; Slovenec 5. dec. 1903; Slovenski narod 5. avg. 1905; Prešernov spomenik, MALj, Varia Lab. VII. 1-6. — Model v merilu 86 X 30 X24cm hrani Narodna galerija v Ljubljani, inv. št. P 371. Grafični list iste ustanove (inv. št. G 1110) pa predstavlja spomenik, postavljen pred Narodnim domom. — O spomeniku je pisal tudi Fr. Sija- nec v: Sodobna slovenska likovna umetnost (Ma- ribor 1961), str. 280, op. 35 na str. 521—522. ~ 8. MALj, Reg. I. — F. 1569/28.743/1408; SBL I., str. 34 (navaja leto 1908 kot leto izdelave spome- nika). — 9. Slovenski biografski leksikon, Ljub- ljana 1925—1932, str. 529 (Valentin Kos); Podatki o obeh spomenikih: MALj, Fase. Cesarjev spo- menik I, 33656/1895; LZ 1904, str. 157 in sl., št. 62 (notica o nagradah); SBL II., str. 312; MALj, Zbirka načrtov. Načrt za Miklošičev spomenik. — JO. MALj, Reg. I. Fase. 1834, št. 14.946/1921. — 11. MALj, V. 7. b. 31.891/26. — 12. Jutro 18. aprila 1927; Slovenec 19. aprila 1927; Kronika sloven- skih mest, Ljubljana 1937, str. 62. — 13. Sloven- ski narod 21, junija 1929, št. 139, Spomenik barju 202 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ali Napoleonu, Platon (Fr. Govekar). — 14. Podat- ki o spomeniku: MALj, V/7/h, 404/29, 1926—1930; MALj, Napoleonov spomenik, Zbirka načrtov, skica podstavka in skica spomenika; Slovenski narod 21. junija 1929, št. 139, Spomenik barju ali Napoleonu (Vrhovnik-Govekar), članek s pod- pisom Platon; Jutro 13. oktobra 1929; Slovenec 13. okt. 1929, Jos. Mal, Francozi na Slovenskem. — 15. Podatke mi je prijazno posredoval prof. Ja- kob Grčar, ki je kot nekdanji tajnik Glasbene ma- tice v Ljubljani vodil administracijo, pa tudi or- ganizacijo v zvezi s tema spomenikoma. Za izka- zano pomoč se mu na tem mestu iskreno zahvalju- jem. — 26. Po oddaji tega članka so spom. 1. 1963 podrli in ga začasno postavili v preddverje Kri- i žank. — 17. MALj, Reg. IV. 28.970/38, št. 36.673/3,'5. i — 18. MALj, Zbirka načrtov, Josip Ressel. — i 19. MALj VI. b., št. 56.341/37; Slovenec 8. sept.- 1937, Kulturni obzornik. Ob Gregorčičevem spo- i meniku; Jutro 8. sept. 1937, Iz Ljubljane, -re-, — i 20. MALj, Varia Mag. XIX., Odbor za postavitev • Slajmerjevega spomenika; Slovenec 17. majaj 1939; Jutro 18. maja 1939; K. Dobida, Vrednost j duševnega dela (O spomeniku E. Slajmerja), LZ, j 1. LVIII, Ljubljana 1938, str. 84—85. — 21. Sla-i vistično društvo v Ljubljani, Postavitev sporne-1 nika pokojnemu vseučiliškemu profesorju dr. Iv. ¦ Prijatelju, Reg. II/B, št. 4005, 3/41. ^ 8. MAJ 1945 V CELOVCU TONE ZORN Podrobnejši oris dogodkov v Celovcu v dneh pred razpadom tretjega rajha je ob 20-letnici razpada nacizma prineslo koroško časopisje in s tem dopolnilo podatke, ki so nam znani še iz časa kmalu po koncu druge svetovne vojne,* celovitejšo sliko pa si mo- remo ustvariti šele s pritegnitvijo še neob- javljenih pričevanj takratnega dogajanja.^ Pripovedi o protinacističnem boju slovenske- ga prebivalstva Koroške in o poskusih rezi- stence Korošcev neslovenske narodnosti se na tem mestu ne bomo dotikali, pač pa se bomo omejili na oris prizadevanj nekaterih predstavnikov koroškega političnega življe- nja iz časa pred letom 1938, da bi v primeru zloma nacističnega režima prevzeli oblast in tako očuvali koroško pred pričakovanimi za- htevami Jugoslavije, pa tudi pred morebit- no sovjetsko zasedbo dežele. Kot vse kaže, se je pričela zamisel o pre- vzemu oblasti iz nacističnih rok oblikovati konec meseca marca, vsekakor pa aprila 1945. Po eni strani je gojil krog nekdanjega koroškega deželnega glavarja dr. Arturja Lemischa misel o sestavi deželne vlade, ki bi podobno kot leta 1918, po odstopu gaulei- terja dr. Friedricha Rainer j a prevzela oblast. Po drugi strani pa je snoval vzporedno akci- jo takratni gauleiterjev sodelavec Meinrad Natmessnig^ z željo, najti stik z nekdanjimi krščanskosocialnimi politiki, pri čemer mu je pomagal generalni vikar krške škofije dr. Kadras. V ta čas spada tudi izpustitev se- demnajstih Korošcev iz Dachaua dne 26. IV. 1945, med katerimi je bil tudi kasnejši koro- ški deželni glavar Ferdinand Wedenig (na- cisti so jih pozaprli po znanem atentatu na Hitlerja dne 20. VII. 1944). Kasneje, 1947. leta, je dr. Rainer na procesu v Ljubljani i potrdil, da mu je bila takrat znana ta izpu- stitev.-* Ob tem je treba tudi korigirati trdi- tev prvega povojnega avstrijskega zunanje- ga ministra dr. Karla Gruberja na konfe- renci zunanjih ministrov štirih velesil (ZSSR, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije) za sklenitev avstrijske državne pogodbe 1948. leta, da je bil Ferdinand We- denig še v Dachauu v času predaje oblasti Rainer-Piesch (7. V. 1945 — op.).'^ Opozarja- joč na to netočnost piše Janko Pleterski, da je bila »ta netočnost. .. Gruberju potrebna, da je lahko v knjigi sijajno opisal vtis av- strijskih ,dokazov' na tej konferenci«.' Z Natmessnigom so bili tudi povezani aprila meseca in v prvih dneh maja 1945 stiki kasnejšega varnostnega direktorja za Koroško Stossierja s predstavniki slovenske- ga osvobodilnega gibanja. Po mnenju koro- škega tiska naj bi bilo iniciator teh stikov vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja. Vendar pa kažejo naši podatki nasprotno: po izpovedi udeleženca takratnih razgovorov Mihaela Rigla-Petra je prišla pobuda za te' razgovore prav od Stossierja. Ta je bil nam- reč sporočil s pomočjo Kristijana Antonit- scha, mesarja iz Hodiš, da je v Celovcu pa- triotsko-avstrijska organizacija, v imenu ka- tere bi se rad sestal s slovenskimi predstav- • niki. Po navodilih osrednjega vodstva slo- venskega osvobodilnega gibanja je nato pri- šlo 13. ali 14. aprila do prvega sestanka v bližini Podkrnosa. Na tem informativnem razgovoru sta predstavnika Osvobodilne fronte Mihael Rigel in dr. Janez Kmet pou- darila Stossierju pripravljenost OF sodelo- vati z antifašisti avstrijske narodnosti. Dne 19. IV. bi moral biti pri Podkrnosu ponovni sestanek, do katerega pa ni prišlo, pač pa 203 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sta se M. Rigel in dr. J. Kmet sestala s : Stossierjem dne 25. IV. v bližini Zihpolj ', (članek v Kleine Zeitung z dne 30. IV. 1965 \ združuje oba sestanka v enega). Za ta razgo- ; vor sta Stossierja pismeno pooblastila M. Natmessnig in takratni vladni predsednik Wolsegger; dosegla sta tudi, da je bilo mesto sestanka eksteritorialno. Na tem razgovoru i so predstavniki Osvobodilne fronte zahtevali od Stossierja osvoboditev zapornikov iz ce- ; lovskih zaporov, govorili pa so tudi o skup- ! nih akcijah proti nacistom v Celovcu. Ob \ tem Kleine Zeitung 30. IV. 1965 omenja, da sta M. Rigel in dr. J. Kmet zahtevala od Stossierja zajetje in izročitev vidnih nacistov^ M. Natmessniga, okrajnega vodjo nacistične ; stranke za celovški okraj Pototschniga, so- udeleženega pri izseljevanju koroških Slo- i vencev, znanega Maier-Kaibitscha, pa tudi j enega vodij delovne službe na Koroškem ¦ Thomasa Rauterja. Po opazki v Volkszeitung 6. V. 1955 je imel ob teh razgovorih Stossier nalogo prepričati partizane o močni končen- ; traciji nemških sil v Celovcu, ki onemogoča \ vsako akcijo; s tem se je po tem opozorilu j želelo pridobiti na času in omogočiti Bri- ! tancem previdevano zasedbo Koroške. Dne 5. ali pa morda 6. V. se je tretjič s ; Stossierjem sestal v gostilni Kopeinig, Loka < (občina Vetrinj) Ludvik Bem-Slavko. Sesta- • nek je omogočil Stossierjev prijatelj, tiskar- < nar Kari Bauer. Podatke Kleine Zeitung z : dne 30. IV. 1965, da je Ludvik Bem na se- , Stanku zahteval v celovških zaporih zaprte na smrt obsojene »osebe ruskega porekla« ne drži, pač pa je zahteval izpustitev vseh zaprtih antifašistov,^ kar se je dejansko tudi < zgodilo. Četrti sestanek, ki sta se ga udele- j žila Dušan Pirjevec-Ahac in Franc Primo- [ žič, pa spada že v naslednje dni. Med tem pa je bU vsaj od 2. V. (in ne od 1. V. kot meni Heinz Stritzl, Kleine Zeitung i 8. V. 1965) seznanjen z Natmessnigovimi na- i črti tudi gauleiter dr. Rainer. Tega dne je j bil — po izjavi jugoslovanskih oblasti pred I procesom leta 1947 — prišel na tako zami- \ sel po razgovoru s Kaltenbrunnerjem, Hitler- ' jevim namestnikom za Avstrijo. Z Natme- i ssnigovo pomočjo je imel Rainer v naslednjih : dneh tudi več sestankov s predstavniki pred- ; vojnih krščanskih socialcev in socialdemo- i kratov. Prvega sestanka 5. V. se je udeležil i tudi takratni deželni kmečki vodja, danes ' deželni poslanec avstrijske svobodnjaške i stranke, Reinhold Huber. Na sestanku je dr. ; Rainer podpisal poseben sporazum, s kate- ] rim se je zavezal v primeru britanske za- sedbe dežele predati oblast instituciji, ki bi bila »znosna« za britanske oblasti in ki bi z vso avtoriteto zastopala geslo o svobodni in nedeljeni Koroški.^ Rainer je dalje predla- gal razširitev predstavnikov nekdanjih de- mokratskih strank z nekompromitiranim ostankom predvojnega Landbunda, da bi ta- ko bih v novi deželni vladi »tudi zastopniki kmečkega stanu in v političnem duhu nacio- nalne linije«," kar so predstavniki obeh po- litičnih skupin, kot kaže, tudi osvojili, ovrgli pa so zamisel o vključitvi Maier-Kaibitscha v morebitno vlado. Gauleiter si je po spo- razumu pridržal določitev trenutka predaje oblasti, dovolil pa je predstavnikom nekda- njih strank iskanje stikov z Britanci. — Te- ga in še v naslednjih dneh je Rainer še upal, da ga bodo morda Britanci priznali po za- sedbi dežele skupaj z odborom predstavni- kov demokratskih strank kot posvetovalnim organom, delno pa ga je v zamisli o predaji oblasti ovirala opozicija v vrstah nacistične stranke. Dokončno se je sprijaznil z odsto- pom šele 7. V. po posvetovanju in po odo- britvi feldmaršala Kesselringa, po besedah Frana Zwittra »najvišje instance Hitlerje- vega rajha, do katere je mogel priti«."' Volkszeitung je dne 8. V. 1965 ob teh dogod- kih objavila stenogram telefonskega razgo- vora med Rainerjem in Kesselringom z dne 6. V. 1945 ob 22. uri. Stenogram je zanimiv tudi v toliko, ker priča, da je dr. Rainer odobril v skrbi za ohranitev integritete ko- roških meja takratnemu domobranskemu »Narodnemu odboru za Slovenijo«, ustanov- ljenemu dne 3. V. 1945, pogajanje z Angleži o britanski zasedbi Kranjske s predpostav- ko, da bi »bila angleška zasedba Kranjske nam (tj. Nemcem) v korist«. Menil je tudi, da bi britanske zasedbene sile na Koroškem utegnile »dovoliti nemškim varnostnim od- delkom ostati pod orožjem in nadaljevati boj s komunističnimi vznemirjevalci«, pri tem pa je dr. Rainer mislil na »Titova pri- zadevanja pridobiti si Koroško«." Menim, da prav citirani članki ob 20-let- nici padca nacizma na Koroškem omogočajo odgovor na trditev povojnega tiskovnega re- ferenta koroške deželne vlade Krassniga v Volkszeitung dne 8. V. 1946, da so 5. V. 1945 »čete, ki so bile že na južni meji Koroške dobile ukaz komandanta na Koroškem na- stanjenih edinic generala Noeldechna in podpolkovnika Payerja držati mejo do pri- hoda britanskih čet«. Po podatkih Dušana Pirjevca pa je štab nekaterih SS edinic v onih dneh na poziv na predajo odgovoril, da se ne bodo predale vse dotlej, dokler jim ne bo dala takega naročila začasna vlada v Ce- lovcu (Koledar OF Slovenije 1947, str. 55). Razgovore v tej smeri potrjuje tudi Heinz 204 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Stritzl V citiranem članku: omenja tudi, da , so predstavniki bodoče deželne vlade sporo-' čili po vzpostavljeni radijski zvezi angloame- j riškemu glavnemu štabu v Italiji predajo : nemške vojske na Koroškem angloameriškim \ četam brez strela in o njeni koncentraciji »proti Titu v Wolfsbergu, Dravogradu in na Korenskem sedlu«. OPOMBE 1. Volltszeitung, 26. 11. 1945; Neue Zeit, 8. 5. 1946; Volkszeitung, 13 1. 1946, 8. 5. 1946 in 6. 5. 1955; dalje članek Heiza Stritzla v Kleine Zei- tung 30. 4. in 8. 5. 1965; Volkszeitung in Die Neue Zeit z dne 8. 5. 1965; Kärntner Landes- zeitung, 7. 5. 1955; Salzburger Nachrichten, 4. 5. 1965; Volkszeitung, 9. 5. in 19. 5. 1965, knji- žica Kärnten baut auf 1945—1949, Klagenfurt 1949 ter dr. Fran Zwitter, Gauleiter Reiner o svoji predaji vlasti Hansu Pieschu, Trideset da- na, Beograd, 1947, št. 17, str. 52—56. — 2. Ustrez- na pričevanja hrani v originalu ali v prepisu arhiv Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV). — 3. Meinrad Natmessnig je po bojih v letih 1918/19 na Koroškem postal v za- četku leta 1920 direktor obrtne in trgovske ban- ke v Celovcu. V tridesetih letih je postal član ilegalne koroške nacistične stranke. Udeležil se je tudi nacističnega puča 1934. leta, po njem zbežal v Nemčijo, od koder se je kmalu vrnil na Koroško. Po anšlusu je postal član deželne vlade in vodilna osebnost v celovškem gospo- darskem uradu. Kasneje je postal tudi sodela- vec gualeiterja dr. Rainerja (Slovenski poročeva-^ lec, 14. 2. 1947, št. 38). — 4. Stenogram procesa proti dr. Friedrichu Rainer ju v arhivu INV. — 5. Dr. Kari Gruber, Zwischen Befreiung und Freiheit, Wien 1953, str. 212. — 6. J. P., Iz pri- čevanj avstrijskega zunanjega ministra. Naša sodobnost, IV/1956, str. 92. — 7. Za izpustitev iz celovških zaporov primerjaj članek Danice Be- move v zborniku Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 167—168. — 8. Sporazum sta objavila Kleine Zeitung in Volkszeitung dne 8. 5. 1965. — 9. Predstavniki krščanskih socialcev in socialnih demokratov so želeli vključiti v bodočo deželno vlado tudi predstavnike KPA, vedar pa je Rai- ner to zamisel odklonil. — Očitno je s to Rai- nerjevo željo prišel v bodočo deželno vlado nek- danji avstrijski poslanik v Berlinu ing. St. Tau- schitz. — 10. Primerjaj razpravo Gauleiter Reiner o svojoj predaji vlasti Hansu Pieschu, stran 54. — Po vzoru dr. Rainerja je skušal iz- vesti predajo oblasti predstavnikom nekdanjih strank tudi štajerski gauleiter Uiberreither, ven- dar so ga pri tem prehiteli dogodki. — O 8. maju 1945 v Gradcu in o ustanovitvi štajerske deželne vlade gl. spominski članek Noberta Horvateka v graški Neue Zeit dne 8. 5. 1965. — 11. Opis neposredne predaje oblasti Rainer — Piesch po- daja dr. France Skerl v Koroškem zborniku, Ljubljana 1946, 582—583. O situaciji v Celovcu (odnos britanskih oblasti do predstavnikov slo- venskega osvobodilnega gibanja) prim, članek Oskarja Hudalesa, Pomenki z Vorancem, Dialo- gi, Maribor, 1965, str. 227. — 12. Na resičnost teh podatkov bi utegnilo kazati tudi poročilo o nemški enoti, ki je branila Korensko sedlo in s tem preprečevala enotam jugoslovanske armade 7. 5. 1945 prehod na Koroško, Volkszeitung 23. 2. 1947, št. 44. j 205 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO UNIVERZITETNI PROFESOR DR. FRAN ZWITTER — ŠESTDESETLETNIK Ko prebiraš jubilantov življenjepis, pre- biraš pravzaprav del slovenske nacionalne zgodovine v malem: iz skromnih razmer zrasli študent, ki se v šolah dobro uči, do- študira sicer doma, se pa spopolnjuje v Sred- nji in Zahodni Evropi (Dunaj, Pariz) in po- stane po vrnitvi v domovino skromen gimna- zijski suplent. Zaradi obsežnega znanja se v stroki hitro vzpenja, a tudi sicer vzbudi zaradi svojih modernih nazorov pozornost v javnosti. Agresivni okupator ga obvezno strpa v zapor in ga pozneje loči od domovine z internacijo v tuji deželi, od koder pa se napredni intelektualec vrne in se zavestno napoti — v partizane. Tu postane direktor Znanstvenega inštituta pri SNOS. Po osvo- boditvi ga domovina pošlje v razna mesta Zahodne Evrope pa tudi — pomembna no- vost — v Moskvo in Washington, dve novi središči svetovne politike. Ko opravi vse naloge, se vrne na ljubljansko univerzo in nadaljuje s široko zasnovanimi predavanji iz splošne zgodovine modeme dobe, kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa prevzame polno prgišče novih nalog. Spričo vseh teh dejstev in spričo tako ši- roko zasnovanih tekstov, kot so Nacionalni problemi v habsburški monarhiji ('Ljubljana 1962), Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni (Ljubljana 1936),, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike (Zgodovinski časopis XVIII, 1964) — itd., itd., dobi človek nehote vtis, da ta učenjak sploh ne bo imel zanimanja za skromnejše tekste, za drobne probleme, kakršnih je sleherna historiografija polna. To pa ne drži. Ze z disertacijo Starejša kranjska mesta in meščanstvo Ljubljana 1929) je dokazal, da ga zanimajo tudi detajli, zlasti tisti, ki se tičejo začetkov in razvoja slovenskega meščanstva, da pa ga ob vsem tem privlačuje predvsem sociološki aspekt nastajajočega razreda, torej ^pekt, ki je no- vost v naši historiografiji. K temi »zgodovina meščanstva« se vrne še večkrat, n.pr. z raz- pravama Problemi zgodovine slovenskih mest (Jugoslovenski istoriski časopis III, 1937), kjer v bistvu zavzame le načelno stališče do raznih teorij o nastanku mest, in K pred- zgodovini mest in meščanstva, na staroka- rantanskih tleh (Zgodovinski časopis VI-VII, 1952-1953, »Kosov zbornik«). Kot povsod se je avtor tudi tu lotil reševanja problemov na način, lasten njegovemu konceptu inter- pretacije virov, in v stilu, o katerem takoj veš, da je jubilantov, pa četudi bi razprava izšla nepodpisana. Bibliografija jubilantovih del je obsežna in citira tudi nekaj krajših tekstov, kjer se av- tor močno približa krajevni zgodovini. Toda tudi iz teh tekstov sili na dan zgodovinar, ki mu je lokalna zgodovina tako rekoč del ev- ropske zgodovine in ki mu dmgačna niti biti ne more. Vsak historičen pojav mu je hkrati družben pojav, toda pri vsem tem ne postane sociolog. Kot historik enako zavzeto preučuje srednjeveško Ljubljano kot moderni Trst. Pri tem se samo po sebi razume, da gradi tekste na temeljitem poprejšnjem študiju virov. Prav to in originalni način reševanja za- stavljenih problemov in vprašanj iz starejše zgodovine slovenskega meščanstva uvršča ju- bilanta na posebno mesto med domačimi zgo- dovinarji. Danes je že znano, da se doslej razen njega ni še nihče lotil študija o nastan- ku in razvoju slovenskih mest v takem ob- segu in taki obliki. Pri vsem tem se pa vendarle ne smejo prezreti tudi njegove pedagoške sposobnosti. Študenta je treba navaditi na dobro metodo znanstvenega dela in znanstvenega razmišlja- nja, treba ga je pripraviti na to, da bo v po- klicu samostojen mislec. In v tem jubilant- znanstvenik ne zaostaja za jubilantom-peda- gogom. Kaj moremo pri vsem tem želeti kaj drugega kot to, da bi profesor Zwitter še dolgo ostal med nami zdrav in delaven. Jože Sorn 206 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ZGODOVINSKO BRANJE Mathilde Uhlirz ,Handbuch der Geschichte Oesterreich-Ungarns. 1. Band — 2526. 2. neu- hearbeitete Auflage 1963. Hčerka in naslednica 1. 1914 umrlega gra- škega ordinarija za avstrijsko zgodovino Kar- la Uhlirza je ob 50-letnici smrti svojega očeta priredila nov, zelo izpopolnjen zgodo- vinski priročnik stare Avstro-Ogrske. Poseb- na vrednost te nove izdaje so izredno bo- gate navedbe o slovstvu, ki dejansko obse- gajo vse, kar ima količkaj znanstveno vred- nost in je izšlo do leta 1963 ter je zato ne- precenljive vrednosti za profesorje, dijake in raziskovalca. Pripovedno besedilo je v pri- meri z navedeno literaturo kratko, vendar zato nič manj pomembno, ker se avtorica omejuje zgolj le na bistveno vsebino, ne da bi pri spornih vprašanjih zatajevala svoje lastno stališče in sodbo. V uvodnih poglavjih podaja bibliografski pregled o virih in pomožnih spisih ter teko- čih objavah o arhivih, o splošni zgodovini, ustavi, upravi, pravni, socialni, gospodarski, verski in cerkveni zgodovini, o starožitnostih, numizmatiki, heraldiki, genealogiji, o umet- nosti in varstvu spomenikov. Sledijo še spe- cialni viri za posamezne pokrajine (Avstrijo, Češko, ogrsko Podonavje in Jugoslavijo) ter pregled tekstnih spisov o razvoju historio- grafije posameznih deželnih skupin v območ- ju stare Avstro-Ogrske. Po tem izčrpnem splošnem bibliografskem pregledu podaja zgodovino ožjeavstrij sikih, čeških in ogrskih dežel do združitve 1. 1526 in to v 1. oddelku najstarejšo dobo do konca preseljevanja na- rodov, v drugem oddelku obravnava avstrij- ske alpske dežele do 1. 1437, v tretjem in če- trtem zgodovino^ Češke in Ogrske istega raz- dobja (do 1. 1437) ter končno zgodovino' teh treh deželnih skupin do bitke pri Mohacsu leta 1526. Nas zanima predvsem 1. oddelek z opisom paleolitika in dobe brona in železa, o vdoru Keltov in Germanov, o gospostvu Rima, o bojih z Markomani in Kvadi, o Hunih in državi Atile, o Langobardih in začetkih kr- ščanstva, o Obrih in državi Sama ter nase- litvi Slovencev v vzhodnih Alpah in sosed- njih predelih, o pokristjanjenju Karantanije, uničenju obrske države, o vpadu Madžarov in ustanovitvi ogrskega kraljestva. Pri vsakem poglavju podaja avtorica po- drobno literaturo, ki naj pokaže, kakšno pot je ubralo ugotavljanje najvažnejših nereše- nih ali spornih vprašanj in je taiko ta kažipot nepogrešljiva pomoč pri zamudnem iskanju in zbiranju slovstva o posameznih proble- mih zgodovinskega raziskovanja. Uporabo olajšuje register oseb, krajev in stvari, ob koncu dela pa bo dodan še seznam avtorjev. Pozdraviti je treba, da je avtorica upošte- vala za naše ozemlje tudi važnejša dela in razprave, napisane v slovenskem jeziku. Ta- ko najdemo npr. tudi slovstvo za toliko obravnavano vprašanje Hrvatov na Koro- škem, katere polemike pa B. Grafenauer v svoji neprimerno obsežnejši in pri tem še zgolj na naše razmere omejeni zgodovini slo- venskega naroda ne omenja niti z besedico. Prav tako ne zvemo tam, da se je že pred več desetletji vršila pri nas ogorčena deba- ta o tako imenovani suženski teoriji, ki se ji je Grafenauer sedaj odpovedal, a ji je prvotno v glavnem še pritrjeval. Tudi o vpra- šanju Kosezov prinaša Uhlirz še kar obši- ren prikaz iz široko razpredenega slovstva. Grafenauerjeva Zgodovina slov. naroda pa gre brez besed preko po virih prav zadnji čas nesporno utemeljene ugotovitve, kaj je bil »sodnik dežele« in da Kosezov ne more- mo in ne smemo enačiti z landsassen in lant- lüte Schwabenspiegla, pa je zato čisto od- več dolgovezno pripovedovanje o nekem po- litično izrednem položaju Kosezov (strnjeno kar na 32 straneh njegove zgodovine). Ze 1. 1923 sem izrazil prepričanje \'v »dvo- govoru« s prof. Hauptmannom), da se bo slo- venska historiografija znala ogniti vabljivih čeri domišljije ter dobro ločiti mejo, kjer neha historično pričevanje in pričenja zgo- dovinski roman. Razen ekstemporacij o Ko- sezih spada sem kar v staroSlovenščini pre- zentirana umišljena hvalnica ob ustoličenju koroškega vojvode, ki jo prinaša Grafenau- er (na str. 371) skrajno nedopustno kot izvir- nik, nekako enakovreden brižinskim spome- nikom. Ako bi bil Grafenauer bolj gospoda- ren z besedami in s prostorom in tako tudi bolj jasen in manj meglen v svojih formula- cijah, bi morda skrajšal široko razpravljanje o geologiji in paleontologiji, o genealogiji Obrov ali o plugu in podobnih za naš narod- ni razvoj manj pomembnih stvareh. Ob pritisku z vzhoda, ki je povzročil tako imenovano nemirno valovanje preseljevanja narodov, bi vsekakor bilo treba opozoriti na eksplozivno vrenje v preobljudenem srednje- azijskem ljudskem kotlu. Tam so raziskoval- ci odkrili v puščavah danes s peskom zasuta mesta z znatno kulturo. Pri spremenjenih in poslabšanih klimatičnih in nestabilnih poli- tičnih razmerah so se utesnjene ljudske množice zagnale na vzhod nad Kitajsko, ki 207 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO se je prav zaradi tega obdala in zavarovala s svojim slovitim kitajskim zidom, ki je nevar- no grozečo tujo invazijo odbil, da se je po- tem usmerila na evropski zahod. Prav tako bi Grafenauer ne smel »prezreti« za kultur- no zgodovino Emone tako važnega dejstva, da si je ok. 1. 376 učeni sv. Hieronim iz dalj- ne Palestine dopisoval z družino »bogu vda- nih devic« in z menihom Antonijem v Emo- ni, ki jim je bridko in v ganljivih besedah zameril, da so na njegova številna pisma tako zakrknjeno molčali. Za duhovno raven emonskega prebivalstva je zanimivo izredno in pesniško lepo besedilo, s katerim se v di- stihih na nagrobniku od svoje 30 let stare sosužnje Urbane poslavlja Atimetus, ki je bil verjetno (grški?) vzgojitelj v hiši Emon- čana Julija Salva (gl. Koledar Prešernove družbe za leto 1958, st. 66 sl.). Te kratke pripombe so se mi mimogrede vtisnile ob primerjavi obeh v tem poročilu omenjenih knjig o naši zgodovini, kjer M. Uhlirz na razmeroma skromnem prostoru najde priložnost, da vsebinsko izčrpno, ven- dar ne preohlapno in pri tem' objektivno po- roča o najrazličnejših pojavih naše zgodovi- ne in naše historiografije. Naj bi se avtorici izpolnila v uvodu k drugi izdaji izrečena že- lja, da bi ji dobrotna usoda omogočila, da bi mogla čimprej dokončati prevzeto delo. Josip Mal OBVESTILO UREDNIŠKI ODBOR KRONIKE JE SKLENIL NA SVOJI SEJI DNE 7. OKTOBRA 1965 ZVIŠATI NAROČNINO NA 1200 DIN ZA LETNIK PRICENŠI Z LETNIKOM XIV — 1966, POSAMEZNA ŠTEVILKA PA BO STALA 400 din. NAROČNIKE PROSIMO, DA UPOŠTEVAJO POVIŠANO NAROČNINO V ZVEZI S PORASTOM TUDI DRUGIH IZDAJ IN VSESPLOŠNIH STROŠKOV. ISTOČASNO OBVEŠČAMO NAROČNIKE, DA VELJA 2E SEDAJ NOVA ŠTEVILKA NAŠEGA TEKOČEGA RACUNA PRI NARODNI BANKI, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 8 IN SE GLASI: 503-608-85. UREDNIŠKI ODBOR KRONIKE Tiskano in izdano v Ljubljani 1965 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala kllšarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prol. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Jenko 208 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ZA 20-LETNICO NAŠE OSVOBODITVE IN ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER čestitajo in pozdravljajo gospodarske organizacije in ustanove vsem poslovnim prijateljem ter delovnim ljudem 1945 1965 Janez Prolog Transformator na vasi bodo v bodoče vsi odjemalcev gospodinjstvu pla- čevali samo električno energijo po porabljenih kWh. Seveda je treba pri tem poudariti, da je to prehodna oblika tarife ter da je njena per- spektiva v objektivnem ugotavljanju porabe po angažirani moči in količini električne energije. S tem namenom je že v tej tarifi predvidena po- leg tarifnih postavk, ki so določene samo za kWh po sezonah in dobi dneva in so izkazane v ta- rifni tabeli v II. stopnji, tudi I. stopnja tarife, ki upošteva koriščenje moči. Za to tarifo, ki upo- števa tudi moč, se bo odjemalec odločil prosto- voljno takrat, ko bo imel za ugotavljanje moči na razpolago ustrezne naprave in ko bo z racional- nim koriščenjem moči po tej tarifi lahko dosegel nižjo poprečno ceno za električno energijo. Tarife za prodajo električne energije na območjih elektro-distribucijskih podjetij Slovenije: Elektro Celje, Elektro Gorica, Elektro Kranj, Elektro Ljubljana in Elektro Maribor TARIFNE POSTAVKE Legenda: vs — Višja sezona (traja 4 mesece) NS — Nižja sezona (traja 8 mesecev) • VT — Večje tarifne postavke (ob delavnikih od 6.—13. in od 16.—21. ure) MT — Manjše tarifne postavke (ob delavnikih od 13.—16. in od 21.-6. ure zjutraj, ob nedeljah ves dan) Nova tarifa za prodajo električne energije je stopila v veljavo z 11. avgustom 1965, uporabljala pa se bo pri vseh odjemalcih od prvega odčitanja merilnih naprav po objavi. Nova tarifa za električno energijo Nova tarifa za prodajo elelitrične energije deli odjemalce na štiri karakteristične skupine in si- cer odjemalce na 35 kV napetosti, 10 kV napetosti, gospodinjstvo in drugi odjem na nizki napetosti. S tem se ukinjajo dosedanje posebne tarifne sku- pine odjemalcev, ki so veljale za elektrokemijo, elektrotoploto, medmestno elektrovleko, premo- govnike, komunalni in kmetijski odjem. Ti se sedaj uvrščajo v ustrezne skupine po napetosti. Tarifa za odjemalce na 35 kV in 10 kV nape- tosti je postavljena tako, da doseže ugodnejšo poprečno ceno tisti odjemalec, ki enakomerno jemlje energijo čim več ur na dan. Tako bo do- segel občutno nižjo ceno tisti odjemalec, ki ima proizvodnjo organizirano kontinuirano v treh iz- menah, manj ugodno pa tisti, ki s svojim odje- mom povzroča velike trenutne obremenitve elek- troenergetskih naprav. Tarifne postavke za splošni odjem na nizki napetosti se bodo v bodoče uporabljale tudi za potrošnike, ki so po prejšnji tarifi bili uvrščeni v posebni tarifni skupini »komunalni odjem« in »kmetijski odjem«. Za odjemalce teh dveh sku- pin so nove tarifne postavke sicer znatno višje, imajo pa odjemalci prav teh dveh bivših skupin veliko možnosti, da svojo potrošnjo preusmerijo na čas, ko^ so^ v veljavi nižje tarifne postavke kot vzpodbuda za izravnavanje diagrama obtežbe. S tem preneha različno tretiranje odjemalcev po namenu porabe električne energije ter se tako izenačujejo pogoji glede dobave električne ener- gije vsem potrošnikom na nizki napetosti, iz- vzemši gospodinjstva. Največ novosti prinaša nova tarifa za odje- malce v gospodinjstvu. Odpravljen je dosedanji prispevek za moč, ki se je ugotavljal po prosto- rih. Odpravljeni pa sta tudi števnina in najem- nina za enotarifne števce. Ostala je le najemnina za dvotarifni števec, če je last dobavitelja. Tako Upravno poslopje živilskega kombinata »ZITO« v Ljubljani. Smartinska cesta 154 (v ozadju: pekarna, silos, tovarna testenin in skladišče) Spominski, zgodovinski slavnostni govor glavnega direktorja podjetja »ŽITO« v Ljubljani Franca Puterla svojemu kolektivu za praznik dneva republike 29. november Hrage tovafišiee in tovariši! Dovolite, da vam za praznik 29. november, ki ga svečano praznujejo vsi naši državljani, iskreno česti- tam. Na ta dan je bilo v bosenskem mestu Jajce 29. XI. 1943 drugo zasedanje AVNOJ. Sredi okupirane Evrope in sredi številnih bojišč v naši domovini so bili tega dne postavljeni temelji nove države. 29. novembra 1945 je bilo v Beogradu I. zasedanje ustavodajne skupščine, kjer je bila sprejeta deklaracija, s katero je bila v imenu vseh narodov Jugoslavije uki- njena monarhija in razglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Za vse pridobitve novo ustanovljene republike, ki se izražajo v ustavi SFRJ, so Jugoslovani žrtvovali en milijon osemsto tisoč življenj. Od tedaj je preteklo 20 let. Dve desetletji v zgodovini narodov ni mnogo. Ven- dar dvajsetletno obdobje naporov In uspehov za nas pomeni usodno in srečno zgodovinsko dobo. Danes si sredi praznovanja dneva republike poda- jajo roke in si čestitajo tri generacije jugoslovanskih državljanov. Prva generacija, ki je prišla leta 1945 po štiriletni strašni vojni s fašisti nazaj v porušene domove. Prine- sla je svojim veliko bogastvo, republiko, bratstvo in edinstvo, federativno ureditev, socialistično oblast in demokracijo. Takratni 15-letnlki danes po 20 letih pripovedujejo svojim otrokom o dejanjih svojih očetov, pripovedujejo pa jim tudi o svojem delu pri graditvi oblasti, o na- cionalizaciji sredstev za proizvodnjo, o bitki za prehra- no, o graditvi porušenih vasi in mest, hiš, blokov, stolpnic, avtostrad, cest, mostov, tovarn itd. Pripove- dujejo jim o pomanjkanju hrane, o pomanjkanju šol, iger in veselja. Vse so dali, v vojni so preživeli otro- ška leta, v socialistični izgradnji pa moška leta. Danes po 20 letih pa tema dvema generacijama sega v roko že tretja. Na praznovanje prihajajo iz lepših domov, iz modernih šol, inštitutov, knjižnic, iz gleda- lišč, igrišč in s potovanj, njihovo delo je učenje in razvedrilo. Zato so vedri in sproščeni. Vstopajo ali se pripravljajo, da stopijo v sredo družbenih in gospo- darskih dogajanj, obogateni z znanjem in zavestjo. Pravim« tri generacije, pa kljub temu se dobro zavedajo vse tri, da druga brez druge le ne bi mogle u.stvariti vsega,.kar lahko ustvari narod v stoletjih In socialistična skupnost v pičlih 20 letih. V vseh povojnih letih smo se naporno borili za iz- gradnjo socializma. Kljub temu pa je za vse delovne ljudi v Jugoslaviji najvažnejši zgodovinski mejnik: pre- liod od administrativnega upravljanja države k delav- skemu in družbenemu samoupravljanju in razvoju so- cialistične demokracije. Sistem družbene samouprave, ki smo ga začeli gra- diti leta 1950, se je postopoma razvil in zrasel na vseh področjih našega družbeno-političnega življenja. Zato je ta sistem baza za vsa dogajanja pri nas. V sedanjem obdobju sredi naporov, da izvedemo in uresničimo gospodarsko reformo, so potrebne vse sile treh generacij. Organizirati moramo na veliko serijsko proizvodnjo, preiti od ekstenzivnega gospodarstva v in- tenzivno, vkljufiiti se moramo in uspeti na mednarod- nem trgu, zato da bo standard naših ljudi rastel vzpo- redno s standardom najnaprednejših narodov v svetu. Sredi drugih družbenih dogajanj in izgradnje socia- lizma je na področju živilske industrije nastajal mode- ren živilski kombinat »2lTO«. Njegova izgradnja, kot to vsi vemo, je terjala od vsakega člana naše delovne skupnosti skrajne napore. Iz majhne obrtne, teritorial- no razbite proizvodnje zgrajen kombinat, na katerega smo lahko ponosni. V letu 1958 so se samostojna podjetja mlinske pre- delovalne industrije na ljubljanskem, gorenjskem in notranjskem področju odločila, da ustanove enoten prehrambeni kombinat, katerega cilj bi bil predelava žitaric in to od surovine do finalnega proizvoda. Z novim imenom podjetja je bila dana karakteristi- ka o bodoči dejavnosti kombinata, istega leta pa je osrednji organ samoupravljanja sprejel sklep o per- spektivnem načrtu razvoja kombinata, ki predvideva polno rekonstrukcijo in modernizacijo vseh vrst dejav- nosti v kombinatu. Enotna politika na tržišču ter s tem dana možnost za koncentracijo finančnih sredstev sta omogočili, da je kolektiv začel realizirati svoj načrt po perspektivnem programu. Mlinsko predelovalno industrijo je sestavljalo 13 mlinskih obratov, ki smo jih v teku let izpopolnjevali tako, da so zadnje kapacitete v 24 urah 186 ton, in sicer: delovna enoia Domžale . 100 ton Vrhnika........ 43 ton Ljubljana ....... 27 ton Gorenjska....... 16 ton skupno v 24 urah . . 186 ton Kasneje so se pripojile kombinatu še pekarne: Ši- ška. Moste in Ajdovščina. Vse te pekarne, razen v Samovi ulici, smo že uki- nili ter namesto ukinjenih postavili nove kapacitete na dveh avtomatskih linijah. Ravno tako sta bili ukinjeni dve zastareli ekonomski enoti tovarne testenin ter smo namesto njih vzpostavili nov moderen testenlnski obrat. Kombinat je imel leta 1959 vrednost osnovnih sred- stev 1.302,000.000 din, medtem ko danes z dograjenim žitnim silosom v Ljubljani predstavlja vrednost treh milijard 818,000.000 din. S končno novim obratom pe- karne v Lescah pa bodo znašala osnovna sredstva štiri milijarde 538,000.000 din. Ta vlaganja pa so po letih naraščala takole: V letu 1961 smo zgradili: din tovarno testenin v vrednosti . . . 303,000.000 silos v Domžalah v vrednosti . . . 126,000.000 skladišče v Novem mestu v vredn. . 66,000.000 skladišče v Lescah v vrednosti . . 65,000.000 V letu 1963 smo zgradili upravno poslopje kombinata v vred. 187,000.000 ter instrumentarij za laboratorij . . 14,000.000 V letu 1964 smo zgradili garaže in servisne delavnice v Ljub- ljani, katerih vrednost je znašala . 89,000.000 zgradili centralno podno skladišče, katerega vrednost je bila z opremo 202,000.000 ter industrijski tir z gradnjo I. faze 28,000.000 V letu 1965 smo zgradili avtomatsko pekarno na Smartinski c. 581,000.000 ter končali žitni silos z II. fazo in- dustrijskega tira........ 675,000.000 pekama Lesce.......... 720,000.000 kar znese skupaj . . . 3.056,000.000 Poleg kapitalne Izgradnje je kombinat vložil večja sredstva v pakirne stroje za moko ter avtomatske stroje za pecivo. Zaradi dotrajanosti avtoparka smo morali vložiti preko 86,000.000 din za nabavo novih avtomobilov. Tako razpolaga danes kombinat s 13 proizvajalnimi mlinskimi enotami: Logatec, Bistra, Vrhnika, Breg, Za- puže, Domžale, Bistrica, Homec, Vir, Vir-koruza, Fu- žine, LuSčilnica z dvema pekarskima proizvajalnima enotama pekarne na Samovi In Smartinski ter s tovar- no *>Pekatete«. Kapaciteta vagonov Žitni selos Ljubljana .... 1200 Zltni silos Homec.....160 Žitni silos Logatec.....155 Žitni silos Vir.......110 Zltni silos Vrhnika..... 75 Zitnl silos Domžale .... 70 Zltni sUos Bistrica..... 35 Nekateri mlinski obrati za tekoče potrebe imajo kapaciteto 26 vagonov. Tako znaša skupna zmogljivost 1831 vagonov. Razpolagamo z mehaniziranim podnim skladiščem v Ljubljani s 6400 m=, mehaniziranim skladiščem v Dom- žalah 4600 m=, skladiščem v Lescah s 1600 m-, skladiščem v Novem mestu 1800 m-, skladiščem v Kranju 1500 m=; razni mlini imajo še 2415 m', tako da znaša skupna kvadratura skladiščnega prostora 18.215 m*. Ravno tako se postavlja vprašanje izgradnje indu- strijskega mlina v kombinatu na Smartinski cesti, či- gar glavni projekti so tako rekoč končani in se pred- videva začetek gradenj. Dosedanje skupne investicije v teh lotih, če računamo še izgradnjo pekarne v Les- cah, katere sredstva so že na razpolago, kakor tudi tretjo avtomatsko linijo v ljubljanski pekarni na Smar- tinski cesti, znašajo skupaj v letih 1959—1965: v milij. 3,216.000 milij. din od tega vloženih lastnih sredstev.....867 izveznih sredstev............696 sredstev Republiške gospodarske banke . , 267 sredstev KB Ljubljana.........1127 sredstev KB Radovljica in Jesenice . . , , 194 tor sredstev Mestnega sveta....... 62 Iz prednjih podatkov se vidi, da je kolektiv 2ITO izkoriščal vsa zaupana mu osnovna sredstva kot dober gospodar ter da so vse kapacitete polno izkoriščene, izvzemši tovarno kruha, za katero smo pa celotno pro- blematiko stavili v pretres Mestnemu svetu ljubljan- skemu in ljubljanskim občinskim skupščinam. Sodimo, da bo tudi ta objekt v najkrajšem času Izkoriščen. Prav tako organi družbenega upravljanja niso po- zabili posvetiti veliko pozornost družbenemu standardu članov našega kolektiva, tako da razpolagamo danes z dvema domovoma za oddih. Ravno tako so organi upravljanja namenili za stanovanjsko izgradnjo naših članov 362 milijonov din ter imamo v lasti 89 stano- vanjskih enot. Poleg tega pa je osrednji delavski svet odobril posameznim delavcem posojila za stanovanjsko izgradnjo pod ugodnimi pogoji. Osebni dohodki so se glede na gospodarsko reformo močno dvignili, to pa zato, ker smo v kombinatu z naravno selekcijo zniževali število delavcev od lanske- ga drugega polletja od 715 na 699 delavcev v oktobru 1965. Ta razlika v zaposlenih, posebno pa povečanje proizvodnje nam je dvignilo tudi osebne dohodke na posameznega zaposlenega delavca. S pravilnikom o osebnih dohodkih, ki je začel veljati s 1. XI. 1965, se je bruto masa dvignila za ca. 20 "/o, s tem da so sred- nji organi kombinata dali poudarek na odgovorna in strokovna delovna mesta. Tako smo imeli v letu 1963 osebne dohodke na za- poslenega 41.000, v letu 1964 pa je narasel poprečni oseb- ni dohodek na enega zaposlenega delavca na 50.000. V prvem kvartalu 1965 znaša osebni dohodek na posameznega že preko 60.000 din, v oktobru 1965 pa že 63.550 din neto. Storilnost se je leta 1964 na leto 1965 dvignila za približno 13 »/o. Fizični obseg proizvodnje se je dvignil z boljšo or- ganizacijo in večjim izkoriščanjem kapacitet od leta 1959 tako, da smo v istem letu realizirali 49.485 ton. ton od tega v mlinski proizvodnji..... 47.753 v proizvodnji testenin.........1.524 ter v obratu luščenja žitaric...... 208 medtem ko smo že v letu 1964 realizirali . 70.537 od tega v mlinski Industriji in luščilnici .... 55.241 v proizvodnji testenin.........3.115 v proizvodnji pekarskih izdelkov .... 12.181 Ako primerjamo fizični obseg proizvodnje leta 1959 z letom 1964, ugotovimo dvig za 42 °U. Na osnovi dosežkov in razvoja našega gospodarstva predstavlja gospodarska reforma, ki jo pogojuje sistem družbene samouprave, kompleks nalog, tendenc in druž- benih gibanj, ki naj zagotove hitrejši, organiziran in kvaliteten prehod od ekstenzivnega v intenzivno gospo- darstvo. Naše delovne organizacije v kombinatu po stopnji razvoja in po stremljenjih, da organizirajo veliko serij- sko proizvodnjo na osnovi modernega avtomatiziranega dela, enotne investicijske politike, ekonomsko uteme- ljenih integracij in vključevanja našega gospodarstva v mednarodni trg, je zatekla gospodarska reforma v raz- ličnih pogojih in na različnih stopnjah razvoja. Gospo- darska reforma zahteva kvalitetne premike na vseh področjih družbeno-ekonomskega in političnega življe- nja, predvsem pa terja kvalitetne kadre, ki bodo od- ločilno vplivali na te premike. Razvoj kombinata je gospodarska reforma zatekla na področju delovne sile v ugodnem položaju. Reforma je celo potrdila pravilno kadrovsko politiko kombinata in nam vlila zavest, da še odločneje uveljavimo osvo- jena načela. Tak položaj je bil pogojen s tem, da je v zadnjih letih na področju mlinske, testeninske in pekovske proizvodnje iz drobne obrtniške proizvodnje postopoma rasel kombinat, opremljen z modernimi stroji ter avto- matizirano proizvodnjo. Ta proces je bil posebno kom- pliciran na področju testeninske, pekarske in skladišč- ne dejavnosti. Lotili smo se kompletne analize delovne sile ter tako začrtali osnovne smernice za bodoče ob- dobje na področju kadrov. Tako je sedaj kombinat v takemle stanju zaposlenih: Sodobni stroj za mesenje testa mlinska dejavnost........... 90 testeninska dejavnost.......... 67 pekovska dejavnost........... 101 ¦ maloprodaja.............. 38 transportna in skladiščna služba..... 186 uslužnostna služba (servis)........ 33 upravne in pomožne službe....... 154 skupaj ... 669 Nova proizvodnja pa je zahtevala večjo strokovnost, zato je v zadnjem času kombinat posvečal veliko pozor- nost kadru z visoko in višjo strokovno izobrazbo. V zadnjem času je potreba po visoko kvalificiranih kadrih v mlinski proizvodnji in skladiščni službi. Pred- vsem v proizvodnih dejavnostih se zahteva poleg prak- se širše znanje s področja tehnologije, strojništva, ekonomike in organizacije dela. storilnost na začrtani poti kombinata dokazuje tudi naša bruto realizacija in pa čisti dohodek, ki ga je kombinat ustvarjal v letih. ,,. ^ Realizacija Dohodek v 000 v 000 1959 4,100.000 267.000 1960 3,862.000 625.000 1961 4,100.000 644.000 1962 5,124.000 756.000 1963 7,864.000 807.000 1964 9,840.000 1,073.000 1965 I. polletje 4,198.000 533.221 1965 razdobje L—IX. 7,113.000 1,012.492 Predvideno do konca leta 1965 okrog 10,000.000 1,300.000 Tako se je realizacija bruto dohodka zvišala za 240 odstotkov in dohodek kombinata za 480 odstotkov. Ako primerjamo prvih 9 mesecev leta 1964 s prvimi 9 meseci leta 1965, potem ugotovimo, da smo v letu 1964 ustvarili čistega dohodka 228 milij. din, v 9 mesecih leta 1965 pa že 397 milij. din. Osrednji delavski svet je dal nalogo posebni komi- siji, ki mora izdelati program in dokumentacijo za čim- prejšnjo uvedbo 42-umega tednika, dasiravno specifič- nost teh dejavnosti predstavlja določeno oviro. Osnovno v našem družbenem upravljanju je to, da so vsakemu posamezniku jasne ter s statutom zagotov- ljene pravice in dolžnosti. Kako globoko v zavest vsakega posameznika je pro- drlo samoupravljanje in napredek kombinata, se vidi po tem, da je v teh letih skupnega enotnega gospo- darskega poslovanja šel skozi organe samoupravljanja skoraj vsak član našega kolektiva. Odločilna vloga čla- nov v organih upravljanja so njihova jasna stališča. Brez dvoma pa je, da je vloga članov Zveze komuni- stov v teh organih odločilnega pomena pri sprejemanju naprednih stališč, ki prihajajo do izraza pri programi- ranju in načrtovanju, pri odpravljanju organizacijskih napak, pri kadrovanju ter uveljavljanju načela, da je osnovna in vodilna misel socializma — skrb za človeka. Vsi ti organi s svojim idejnopolitičnim delom doka- zujejo, da je uspeh podjetja kot celote odvisen od pri- zadevanja vsakega posameznika. Le zvesti tradicijam bomo naloge lahko premagali in izpopolnili, če bomo resnično na delovnem mestu vse probleme neskladnosti gospodarskega razvoja in spreminjanja ekstenzivnega dela v intenzivno gospodarstvo prebrodili in premagali vse težave in šli po poti čimhitrejše Izgradnje socia- lizma. 1 Koteks Tobus Ljubljana, miklošičeva cesta IMPORT EXPORT Ob 20-letnici svojega poslovanja Po končani drugi svetovni vojni, tj. že aprila me- seca 1945 sta ministrstvi za industrijo in trgovino usta- novili specializirano podjetje »USTEKS« (usnje-tekstil). Ze v septembru mesecu 1945 so potrebe po speciali- zaciji in strokovnosti narekovale, da se to podjetje priključi zveznemu podjetju »Koteks« s sedežem v Beo- gradu, ki je bilo ustanovljeno 21. oktobra 1944. V sklopu tega podjetja so po republikah poslovale po- di-užnice. V LR Sloveniji je delovalo podjetje z naslo- vom: »Koteks«, direkcija za LRS, Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno 25. oktobra 1945. Kot ekspozitura Koteksa je do leta 1946 deloval oddelek UNRA z nalogo, delno oskrbovati industrijo usnja z uvoženimi kožami. S 1. januarjem 1947 so se republiški Koteksi osamo- svojili in tako je nastalo republiško podjetje »Koteks Ljubljana« kot samostojno podjetje z istimi nalogami v okviru naše republike. V septembru 1947 je pričel samostojno poslovati v sklopu glavne direkcije zvezne industrije za kožo in gumo Beograd poseben izvozno-uvozni oddelek. Takoj naslednje leto, tj. novembra 1948 je bil izvozni oddelek premeščen na Vrhniko kot samostojna enota Industrije usnja Vrhnika in Tovarne usnja Kamnik. Povečani obseg izvoza in prehod od izvoza samo svinjskega usnja tudi na izvoz drugih izdelkov usnjar- sko-čevljarsko-galanterijske industrije je zahteval pre- mestitev specializiranega izvoznega oddelka v marcu meseca 1952. leta z Vrhnike v Ljubljano. Oddelek je postal deveta poslovalnica močnega uvozno-izvoznega podjetja Slovenija-impex. Se poprej, tj. konec leta 1951, je prišlo do sklenitve blejskega sporazuma o conah in področjih pri trgova- nju s kožami. V letu 1952 je bila odpravljena rajonizacija — po- dročje dela podjetij za odkup kož, kar je povzročUo konkurenčnost z vsemi posledicami, ki lahko nastane- jo, če je surovina deficitarna. September 1953 velja kot začetek uvoznega poslova- nja pri Koteksu Ljubljana. Uvozni oddelek pri »Koteks« Ljubljana je s 1. apri- lom 1956 prešel k »Tobus« Ljubljana, prvega januarja 1962. leta sta se do tedaj samostojni podjetji »Koteks« in »Tobus« združila v enotno gospodarsko organizacijo. Tako nastalo podjetje ima boljše pogoje za poslovanje, večje perspektive na domačem trgu in za vključevanje v mednarodno trgovino in delitev dela. Prvotna naloga podjetja je bila zbiranje surovin, ki jih je pustil okupator na ozemlju LRS, kakor tudi zbiranje surovin, ki so bile konservirane in shranjene na osvobojenem ozemlju. Ta osnovna naloga je zače- tek dejavnosti podjetja na domačem trgu. tj. sistema- tično zbiranje vseh vrst kož, volne, ščetin, kakor tudi v nadaljnjem zbiranju vseh odpadkov tako klavniških kot industrijskih. Splošno pomanjkanje govejih kož je narekovalo po- večano zbiranje in odkup zlasti svinjskih kož, saj je po kvalitetni predelavi svinjskih kož slovenska usnjarska industrija svetovno znana. Zbiranje svinjskih kož smo razširili tudi na druge republike. V ta namen smo šo- lali kader v naših bazah in istočasno nudili potrebno strokovno pomoč. Tako povečani odkup svinjskih kož je omogočil večjo proizvodnjo svinjskega galanterijske- ga usnja, ta pa naglo naraščanje izvoza usnja na kon- vertibilna področja. Pri zbiranju kož smo zajeli tudi kože vseh vrst drobnice in divjačine, ki smo jih prvenstveno dobav- ljali domači usnjarski industriji, delno pa tudi izvažali. Pri odkupljenih kožah, posebno govejih, smo ugo- tavljali razne klavniške in naravne poškodbe, ki so znatno zmanjševale uporabnost in vrednost surovine. Da bi izboljšali njihovo kvaliteto, smo pričeli skupno s kmetijsko-veterlnarskimi krogi organizirano borbo proti tem poškodbam in to z akcijo proti ogrčavosti za zbolj- šanje kvalitete odiranja in proti drugim možnim fizič- nim poškodbam. V te namene smo vlagali vsa leta velika finančna' sredstva. Živinorejci trdijo, da pravočasna odstranitev ličink govejega obada poviša mlečnost in odstotek ma- ščobe, poleg tega pa dvigne tudi težo goveda. Splošna preskrba usnjarske industrije je nareko- vala tudi potrebo, da zberemo čimveč smrekovega lubja, hrastovih Jezic in ruja, kar se je tedaj uporab- ljalo v večjih količinah kot strojilo. Razvoj usnjarsko-čevljarske in koncentracija klav- niške industrije sta omogočila povečano zbiranje vseh odpadkov navedenih industrij. Odpadke je prvenstveno predelovala domača industrija, za morebitne presežke pa smo našli inozemske kupce. Povečana koncentrirana klavniška industrija nudi večje količine klavniških odpadkov, ki so surovinska baza za proizvodnjo raznih sestavin močnih krmil za živinorejo. V ta namen smo zgradili novo kafilerijo v Zalogu, saj Je obratovanje v starem obratu podvrženo zelo neustreznim pogojem dela. Od začetka izvoza svinjskega usnja se je izvozna dejavnost iz leta v leto večala, oziroma širila po ob- segu kot po vrsti izdelkov. Danes podjetje Izvaža vse izdelke usnjarske, čevljarske, krznarske, usnjeno-ga- lanterijske in usnjeno-konfekcijske industrije. Nadalje izvažamo tudi ščetine, živalsko dlako umetno usnje, rastlinska strojila in razne odpadke poleg drugih tudi v vse nerazvite države zahoda in v NDR. Za potrebe usnjarske industrije uvažamo kože ter tako dopolnjujemo manjkajoče potrebne količine za proizvodnjo. Delo v podjetju Je pričelo z 39 ljudmi, danes pa jih je že 314. Prvi direktor »Koteksa« Je bil Stane Vidmar, pomočnika pa sta bila Herman Pečenko in Ivan Stare. Maja 1946 je Stane Vidmar podal ostavko, Ivan Stare Je odšel, Herman Pečenko pa Je prevzel vodstvo »Ko- teksa«. Svoje predstavništvo imamo v Beogradu, na tujih tržiščih pa trgujemo s svojimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji. Lastno zastopstvo imamo tudi v Zah. Nemčiji. Za uspešno delo na domačem trgu je osnovano odkup- no omrežje: zgradili smo vrsto skladišč, ki ustrezajo predpisom ter omogočajo strokovno in kvaltetno pri- pravo odkupljenih surovin ter materialov. Prevoz surovine, materialov in odpadkov opravljamo z lastnimi, za to dejavnost usposobljenimi avtomobili. Vrednost realizacije je letno naraščala ter je znašala v letu 1945 9,049.000 din, v letu 1964 pa 14.192,413.000 din. Skrbno in pravilno gospodarjenje nam je 15. no- vembra 1965 omogočilo uresničitev dolgoletne želje, tj. poslovanje v lastni poslovni stavbi namesto v dose- danjih prostorih na treh različnih mestih. I B E INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT Njegovi problemi in delo Elektrogospodarstvo Jugoslavije, posebej še Slove- nije, se je znašlo v zadnjih štirih ali petih letih v po- vsem nepovoljni in nezavidni situaciji, ki se kaže v tem, da niti po svojih proizvodnih niti prenosnih in transformacijskih zmogljivostih ne dohaja več razvi- jajoče se industrije in široke potrošnje. V prvih 15 povojnih letih smo še dokaj kontinuirano izgrajevali naše naravne energetske vire in tako dosegli npr. v Sloveniji znatne občasne viške v proizvodnji električne energije, ki so omogočali izvoz ali vsaj za nas koristno izmenjavo energije v obliki določene kompenzacije celo s sosednjimi državami. Saldo teh izmenjav je bil vedno v našo korist. V zadnjih dveh letih pa se je stanje bistveno spremenilo in smo postali uvoznik energije, ki že presega letnih 100 milijonov kWh ob neizrabljenih lastnih energetskih potencialih. Zaradi velikega za- ostanka v gradnji elektroenergetskih objektov so bliž- nje perspektive v tem pogledu še temnejše. Vsekakor ni niti naloga niti namen tega prispevka ugotavljati v/roke za tako stanje, vendar naj bi vsaj delno prispe- val k reševanju tega problema. Pogosto se za vse bolj občutno pomanjkanje energije navaja kot vzrok tudi zamujanje predvidenih rokov za stavljanje v obrat do- ločenih elektrarn In drugih elektroenergetskih objektov, kot vzrok temu pa, mimo drugih tudi pomanjkanje ustrezne investicijske tehnične dokumentacije. Se pred kakimi 10 leti so bile v zvezi z dokumentacijo dejan- sko težave v tem, da je primanjkovalo izkušenih pro- jektantov, danes pa tega ni več mogoče trditi. Problem je danes v tem, da se izdelavi investicijske tehnične dokumentacije nasploh zaradi togosti določe- nih predpisov ne daje dovolj časa in so projektantske organizacije v svojem delu v neposredni odvisnosti od dinamike izgradnje objektov. Investitorji navadno ne razpolagajo z denarnimi sredstvi za naročilo zlasti tako imenovanih glavnih oziroma izvedbenih projektov, do- kler sama gradnja objekta finančno ni zagotovljena. Posledice takega stanja so jasne: predvsem nezadost- na dokumentacija ob času odobritve gradnje objektov, nato pa nervoza pri investitorju, še bolj pa v projek- tantski organizaciji, ki se na vso moč trudi da z ma- ksimalnimi napori poskuša ustreči zahtevam investitorja. Povsem jasno je, da bi se ob boljših delovnih pogojih mogle doseči marsikdaj boljše in cenejše rešitve, če bi bil čas za projektiranje odmerjen tako, kot tak posel zahteva. Da to velja še v prav posebni meri za inve- sticijsko tehnično dokumentacijo elektroenergetskih objektov, ki so po obširnosti problematike in glede na svojo Investicijsko vrednost pretežno mnogo bolj zah- tevni kot objekti drugih gospodarskih panog, ni treba posebej navajati. v takih pogojih IBE v zadnjih letih projektira tri večje elektroenergetske objekte za proizvodnjo energije, ki so že v gradnji: Toplarno Ljubljana, Hidroelektrarno srednja Drava I. in Termoelektrarno Trbovlje II. O vseh navedenih objektih je bilo objavljenih že več član- kov s podrobnejšimi podatki. Zato ponavljamo tu le najznačilnejše: Toplarna LJubljana Je objekt, ki mu je temeljna na- loga preskrbovati industrijo in široko potrošnjo s top- lotno energijo, kot tako imenovani stranski produkt pa tudi elektriko. Kapaciteta toplotne energije bo 100 Gcal/h pri predvidenih 2000 letnih obratnih urah, ki jih bo posredovala potrošnikom prek vroče vode in približno 100 th pare pri 4000 letnih obratnih urah. Proizvodnja električne energije iz dveh agregatov skupne moči 80.000 kVA pa bo 300 do 400 milijonov kWh na leto. Kotlovska oprema Je ob delnem sodelovanju domače industrije madžarskega izvora, drugo opremo z relativno majhno udeležbo še drugih zunanjih doba- viteljev pa je izdelala domača strojna industrija. Po sedanjih predvidevanjih bo pričela toplarna obrato- vati sredi leta 1966. Hidrocentrala Srednja Drava I. je derivacij.ska hidroelektrarna z zajezitvijo v Melju (Maribor) in s strojnico v Slovenji vasi pri Ptuju. Med jezom v Melju in strojnico v Slovenji vasi bo voda reke Drave speljana po 17,2 km dolgem kanalu s kapaciteto 500 m' vode na^ sekundo. V strojnici bosta montirana dva enaka agre- i gata s Kaplanovima turbinama s pokončno gredjo in j generatorjema tako imenovane dežnikaste oblike. Moč' vsake turbine bo pri nominalnem padcu 32,6 m znašala 89.000 KM, moč generatorjev pa po 75.000 kVA. Po- ^ prečna letna proizvodnja elektrarne bo okoli 680 milijo- ] nov'kWh. Vsa oprema za to elektrarno z malenkostno ; izjemo bo proizvod naše domače strojne industrije. Z gradnjo elektrarne so pričeli spomladi 1964, stavljenje v pogon pa je predvideno v letu 1967. Termoelektrarna Trbovlje II. je locirana nekaj sto ' metrov vzhodno od obstoječe elektrarne Trbovlje na ; tesnem prostoru med Savo in železniško progo Ljublja- " na—Zidani most. Letna proizvodnja elektrarne z močjo '¦. enega agregata 155 MVA bo okrog 600 milijonov kWh. Z izgradnjo elektrarne so pričeli leta 1965, stavljenje v obrat pa se predvideva v letu 1967. Glavno opremo, tj. kotel in turboagregat bo ob delnem sodelovanju naših domačih proizvajalcev dobavila poljska industrija, prav tako bo transformator uvožen. IBE se poleg projektov navedenih objektov, ki so že v gradnji, ukvarja v poslednjih letih tudi s projekti- ranjem HE Trnovo, HE Srednja Sava in HE Srednja Drava II. Kar zadeva HE Trnovo, so bile prav v zad- njem času obširne razprave o umestnosti gradnje tega i objekta, ki so doslej dosegle svoj višek v nedavnem ¦ simpoziju o tem vprašanju. Mišljenja so zelo deljena, vendar ob odločanju o usodi tega objekta ne bi smeli pozabljati, da bomo v Sloveniji zelo kmalu izčrpali vse cenene razpoložljive klasične izvire električne energije. j Projekt he Srednja Sava ima mimo nekaterih ne-' razčiščenih vprašanj tehniške narave, zlasti glede izvo- ra opreme, težave zaradi nezadostnih sredstev za uspeš- no nadaljevanje Investicijske tehnične dokumentacije. Glede pomanjkanja finančnih sredstev za dokumenta- cijo velja Isto za projekt HE Srednja Drava II. Med probleme, ki tarejo elektrogospodarstvo Slove- : nije, spada tudi vprašanje prenosa in transformacije električne energije. Transformatorska postaja 110/220 kV : Cirkovci (Kidričevo), ki je v gradnji in na katero bo priključena tudi HE Srednja Drava I, funkcionalno ne ; bo služila, dokler ne bo zgrajen daljnovod 220 kV od \ te postaje v smeri Celje (Podlog) in od tod proti Ljub- ' Ijani, Divači in Matuijam z možnostjo povezave z Av- : Sirijo iz Podloga in Italijo iz Divače z ustreznimi trans- ¦ formacijami. Projekti pa so šele v delu. i Zgoraj smo našteli najvažnejše objekte ki jih pro- i jektiramo v zadnjem času. Niso pa našteti številni • projekti objektov za prenos in distribucijo električne i energije nižjih napetosti. Niso navedeni tudi nekateri ; projekti, ki jih izdelujemo za SR Hrvatsko in SR Črno i goro, ker so več ali manj v stadiju študij in idejnih : rešitev. Prav tako niso posebej navedeni objekti, pri ' katerih sodeluje IBE v industriji in nekatere tako ime- i novane negospodarske Investicije. ^ IBE bi želel izraziti iskreno željo, da bi se našel gospodarstvo povzpelo do spoznanja, da je dobro in pravočasno napravljena dokumentacija eden izmed osnovnih pogojev za uspešno izvajanje investicij. To pa zahteva seveda svoj čas. Na ta problem projektantske i organizacije stalno opozarjajo tako investitorje kot pri- < stojne forume in tudi javnost. Upamo, da se bodo raz- • mere tudi v tem pogledu končno le izboljšale. Toplarna LJubljana v gradnji i Poslovna stavba »Metalke« metalka včeraj in danes Iz skromnih začetkov v letu 1949 pa do danes se je METALKA razvijala in se uvrstila med vodilna podjetja svoje stroke v državi. ! Pot njenega razvoja je bila polna dinamike ini delovnih naporov celotnega kolektiva za uspeh;; podjetja. In tako se je začelo: Onstran železniškega prelaza ob Titovi cesti, v takratnih Javnih skladiščih, je bil začetek pod- i jetja, tedaj še pod imenom »Železnina«. Komer-; cialne posle je opravljal en sam referent. Skla- diščni in upravni prostori so bili tesni, pravza- prav kup starih zgradb, deloma zidanih, deloma lesenih, ki so danes že porušene, in na tem me- stu teče sedaj nova gorenjska proga preko no- vega nadvoza. Podjetje vse do leta 1955 bistveno ni povečalo obsega poslovanja, deloma zavoljo tega, ker ni imelo pravice za direktno sklepanje pogodb z železarnami, deloma pa zaradi opuščanja neka- terih artiklov in skupin proizvodov. Tedaj je imelo podjetje zaposlenih le okoli 55 ljudi in je doseglo komaj 800 milijonov letnega prometa. Spremembe v vodstvu podjetja v letu 1955 pa so kmalu pokazale pozitivne rezultate. Število zaposlenih je začelo naraščati in s tem tudi pro- met. V tem obdobju je podjetje tudi spremenilo ime in pojavi se METALKA. V letu 1957 podjetje pridobi zunanjetrgovin- sko registracijo za uvoz. Pripojitev podjetja »^Gradbeni material« pomeni povečanje v obsegu poslovanja in povečanje skladiščnega prostora. Naslednja leta intenzivnega dela na področju notranjo trgovine so prinesla priključitev pod- jetja »Tehnometal«. Tako je METALKA pri- dobila obsežna skladišča v Javnih skladiščih ob Smartinski cesti. Podjetje razširi poslovanje tudi na področje barvne metalurgije, krogličnih le- žajev in plemenitih jekel in izposluje direktno sklepanje pogodb v železarnah. Zunanjetrgovinska dejavnost pridobi novo področje v letu 1961 — izvoz. Poslovanje pa se v notranji trgovini močno razširi tudi na področ- je strojev in naprav. Podjetje doseže že 25,5 milijard prometa, število zaposlenih pa naraste na 550 delavcev. Z razšii"jenim poslovanjem in pravilno^ po- slovno politiko so bila ustanovljena še nova predstavništva. Podjetje ima danes skupaj 11 predstavništev^ in sicer v Beogradu, Mariboru, Nišu, Novem Sadu, Opatiji, Puli, Sarajevu, Skop- ju, Splitu, Subotici in Zagrebu in tako praktično posluje na področju cele Jugoslavije. Tako razvito omrežje omogoča podjetju stal- ne stike s proizvajalci in potrošniki kovinskega blaga. Razmestitev glavnih organizacijskih enot pod- jetja, ki so bile razkropljene na devetih kra- jih po mestu, je hromila nadaljnjo intenzivnejšo rast podjetja, zato je DS v letu 1962 sprejel sklep o gradnji nove poslovne stavbe, ki je že dogra- jena in so v njej vse upravne in operativne službe podjetja. Vzporedno z rastočim obsegom poslovanja in prometa se je izpopolnjevala tudi notranja orga- nizacija podjetja. Današnje poslovanje je raz- deljeno na notranjo in zunanjo trgovino. V vsa- ki od teh organizacij pa poslujejo posebni sek- torji, v njihovem okviru pa nabavno-prodajni oddelki za posamezne blagovne skupine, kot samostojne obračunske enote. Skupno posluje danes 28 komercialnih oddelkov v notranji in zu- nanji trgovini, katerih promet ocenjujemo na okoli 100 milijard dinarjev v letu 1965. Izbira blaga, s katerim METALKA posluje, je široka in raznovrstna ne le na področju notranje trgovine, pač pa tudi v zunanji trgovini, ki je po obsegu poslovanja že dohitela obseg notranje^ trgovinskega področja. Med tisočerimi predmeti bomo navedli le osnovne skupine kovinskega blaga. S pločevino, žico, hladno in toplo valjanimi trakovi, paličnim, konstrukcijskim in plemenitim jeklom, profilnim železom, cevmi in drugimi izdelki črne metalur- Odprto skladišče za cevi j gije oskrbuje »Metalka« predvsem našo indu- strijo. V ustreznih oddelkih je na razpolago kom- pleten izbor polfinalnih izdelkov barvne meta- lurgije. Nadalje oskrbuje »Metalka« industrijo in obrt s stroji, napravami in opremo iz domače proizvodnje in iz uvoza. Potrošniki pri »Metalki« najdejo široko izbiro raznovrstnega orodja, kro- gličnih in valjčnih ležajev, vijačnega blaga, okovja, drugih kovinskih predmetov, instalacij- skega materiala in predmetov široke potrošnje. Posebno skrb posveča »Metalka« izvozu. Če- prav je ta dejavnost podjetja še mlada, pa si je podjetje že pridobilo glas solidnega izvoznika pri domačih proizvajalcih in interesantnega po- slovnega partnerja pri inozemskih kupcih ne le v izvozu kovinskih predmetov, pač pa tudi pri pla- siranju strojev, vagonov in drugih investicijskih dobrin na evropskih in prekomorskih tržiščih. Tudi razvoju detajlnih trgovin posveča pod- jetje stalno skrb. Pretežno vse poslovalnice po- slujejo v sodobno urejenih lokalih in so specia- lizirane za posamezna področja blagovnih sku- pin. Nedavno je podjetje odprlo novo trgovino za izdelke črne in barvne metalurgije in grad- beni material v Topniški ulici, tj. zunaj mest- nega centra z namenom, da je možen dovoz in odvoz blaga tudi z najtežjimi kamioni. Na področju strokovnega izobraževanja in šti- pendiranja so bili storjeni veliki napori. Kot rezultat prizadevanj ima kolektiv »Metalke« v svoji sredi okoli 100 delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo. To je velika prednost »Me- talke« tudi za nadaljnji razvoj podjetja. Poleg tega pa podjetje tudi štipendira večje število štipendistov na ustreznih šolah. Izpopolnjevanje organizacije podjetja, stimu- lativna delitev dohodka po učinku, uvajanje so- dobnih metod dela, racionalizacija določenih teh- ničnih poslov, postopna mehanizacija skladišč so zagotovili, da je vzporedno s številom zaposlenih naraščala tudi storilnost. V letu 1955 odpade na enega zaposlenega 14,5 milijona din prometa, v letu 1965 pa ocenjujemo že nad 100 milijonov din. Kljub razliki v cenah je to lep napredek. Vse navedbe zgovorno pričajo o razvojni poti »Metalke« in nas utrjujejo v prepričanju, da bo tudi v bodoče kolektiv kos še zahtevnejšim na- logam, pri čemer nas vodi osnovna misel: Kar najbolje služiti napredku našega gospodarstva. Važne postavke v izvozu Metalke so tudi vagoni Mehanizacija razbremenjuje delavce težkega dela Specializirana detajlna trgovina za instalacijski material in orodje SLOVENIJA SADJE iOTOzno-uvozno podjetje — jc eno izmed najstarejših na področju občine Ljubljana-Center, saj sega njegov n;,stanek že v leto 1945. Čeprav je podjetje od ustano- vitve pa tja do leta 1948 doživelo vrsto reorganizacij, ki so morda bolj kot dejavnost spreminjale njegovo ime, se je kasneje razvilo v močno izvozno-uvozno podjetje s sadjem in zelenjavo. Danes lahko prištevamo podjetje Šlovenija-sadje med najpomembnejša jugoslovanska trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z izvozom sadja, zelenjave in njihovih izdelkov. O tem pričajo doseženi rezultati, ki ga uvr- ščajo med najmočnejša tovrstna izvozna podjetja. Med dvanajstimi specializiranimi izvoznimi podjetji, ki ima- jo registracijo za uvoz sadja, se Slovenija-sadje uvršča po obsegu na tretje ali četrto mesto. Gospodarska moč kolektiva, ki izvaža s področja celotne Jugoslavije — lani so dosegli z izvozom 2,840.000 dolarjev — ter prav tako uvaža sadje po nalogu Direk- cije za prehrano v korist vseh jugoslovanskih potroš- nikov — lanskoletni uvoz je znašal 1,700.000 dolarjev — piedstavljajo dobro vpeljani in strokovno usposobljeni kadri in nedvomno znatna finančna in materialna sredstva za urejevanje velikega blagovnega prometa. S pomočjo 230-članskega kolektiva izvozijo letno 10 do 20 tisoč ton in uvozijo 8 do 10 tisoč ton raznovrstnega blaga. Doseganje takega poslovnega rezultata nedvom- no omogočajo številna skladišča, hladilnice in zorilnice banan v Zalogu pri Ljubljani, hladilnice v Bohovi pri Mariboru ter vedno nove, sodobne in velike zaloge embalaže, s katerimi opravlja in upravlja kolektiv. Jasno pa je, da tako obsežen promet, kot ga vsako leto zebeležijo v podjetju, zmore le kolektiv s preudarnim ravnanjem in strokovnim delom. Brez dobre povezave s proizvajalci, solidnim pripravljanjem in hitrimi pre- vozi v tujino ne bi bilo mogoče doseči takih uspehov.} Trgovsko podjetje BOniDOMIERA LJUBLJANA - TITOVA 14 se priporoča svojim cenjenim odjemalcem s prvovrstno kavo »Special mešanica« v zrnju, mleto in ekspres, z vsemi vrstami keksov, čoko- lade in čokoladnih proizvodov ter s toplimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami Čestitamo za 20-letnico naše osvoboditve in za dan republike 29. novembra! ELEKTROOBKOVA LJUBLJANA - POLJE Telefon 4 8134 opravlja vse vrste eleklroinstalacije na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov ter elektro-servisno službo. Kolektiv se priporoča, istočasno pa čestita za 29. november dan republike in za 20-letnico naše osvoboditve! eo ljubljana ZALOŠKA CESTA 54 izdeluje: tekstilna in usnjarska pomož- na sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za, gašenje požarov, sredstva za hlajenje v kovinski industriji, proizvo- de na bazi etilenoksida ter ricinovo in laneno olje. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. plutal INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV ljubljana CELOVŠKA CESTA 32 izdelujemo vse vrste plutovinastih, kron- skih, alu in drugih zamaškov za mine- ralno vodo, vino, li- kerje, pivo in brez- alkoholne pijače ter medicinsko industri- jo. ' Dobavljamo tudi izolacijske plošče in žlebake za hladilnice. Največja tovarna za predelavo plute v državi Brzojav: Pluta Ljubljana Telefon: 31 12 66 in 31 07 78 — Poštni predal: 78 Čestitamo vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za 20-letnico naše osvoboditve in za praznik dneva republike — 29. november! Splošno gradbeno podjetje Grosuplje Projektiramo in gradimo solidno vse vrste visokih in nizkih stavb. Gradimo tudi številna stanovanja za tržišče. Vsa dela izvedemo strokovno in hitro Imamo tudi lastne pomožne obrate. PODJETJE PROTEKTOR- V1JLRA1» LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 Telefon 31 00 72 protektlra vse dimenzije avtoplaščev, opravlja vsa popravila, to je vulkanlzira vse vrste pla- ščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste teh- nične predmete ter razna tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij Poslužujte se uslug in proizvodov, ki jih nudi naše podjetje Istočasno čestitamo za 20-letnico naše osvobo- ditve in za DAN REPUBLIKE! GRADBENO PODJETJE UNIVERZAL LJUBLJANA, GLONARJEVA 8 Telefon h. c. 31 01 70, direktor 31 18 30, servis 31 74 78 opravlja v.sa v gradbeno stroko spadajoča dela ter kleparska, vodovodno-instalaterska, krovska in mizarska dela — Obiščite nas in zadovoljni boste! Vsem našim poslovnim prijateljem, dobavi- teljem in interesentom ter vsem delovnim ljudem čestitamo za 20-LETNICO NASE OSVOBODITVE in za DAN REPUBLIKE! OBRTNIK LJUBLJANA, MASARYKOVA 34 Telefon 31 10 40 Izdeluje: vsa moška in ženska konfekcijska oblačila, delovne zaščitne obleke, vse vrste uniform in čepic, moško in žensko perilo Poslužujte se naših trgovin v LJUBLJANI, KRANJU, MARIBORU, CELJU, NOVEM MESTU, BREŽICAH, POSTOJNI IN AJDOVŠČINI Čestitamo za Dan republike 29. november! TOTRA TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTNIH STROJEV IN IZDELKOV IZ PLASTIKE LJUBLJANA, ZG. HRUSICA 14 Telefon: h. c. 31 76 33 direktor 4 80 41 proizvodni sektor 31 77 35 prodajni oddelek 2 31 74 Vam nudi po konkurenčnih cenah: vse vrste vezalk in elastike, izdelke iz pla- stike, alkaten cevi in spojke za vodovodne in druge napeljave, embalažo in tehnične artikle iz plastike in sicer iz PVC, polietile- na, polipropUena In drugih materialov, pla- stificirane izdelke in trakove, perline vrvi, ščlpalke, gospodinjske mrežice, pripenjače za avtomobile in motoma kolesa, storitve orod- jarne In drugih delavnic. SLAŠČIČARSKO PODJETJE KONDITOR LJUBLJANA GRADIŠČE 17 telefon 2 11 54 vam nudi v svojih prodajalnah že vsem dobro znane krofe, torte, kekse, napolitanke, sladoled, expres kavo in druge slaščice — Delovnim ko- lektivom nudimo pri večjih naročilih izredne popuste — Najbolj primerno darilo so naše tor- te, ki jih izdelamo po vaši želji — Konkurenčne cene — Pridite in prepričajte se KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA MED HMELJNIKI Telefon h. c, 31 69 61 direktor 31 63 65 Uprava in osltrbništvo pokopališča Lastna vrtnarija in cvetličarna Vse potrebno za pogreb in prevoz v tu- in inozemstvu opravi naše podjetje Čestitamo za 20-letnico naše osvoboditve in za praznik DNEVA REPUBLIKE — 29. november GRADBENO OBRTNO PODJETJE ŠIŠKA LJUBLJANA POD HRIBOM 55 Telefon 31 78 29 direktor 3112 44 opravlja vsa gradbena in vzdrževalna dela ter visoke gradnje Istočasno čestitamo za 20-LETNICO naše osvoboditve in za praznik DNEVA REPU- BLIKE 29, november svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem! ŽALE Tovarna kovinskega okovja TACEN 38, LJUBLJANA-SENTVID Telefon 5 12 44, 5 11 46 KOT Izdeluje okvire za damske torbice, raznovrstne kljuvačnice in okovje za kovčke, aktovke, razne športne rekvizite, konservne nožke, ščitnike in že- bljičke za obutveno Industrijo v nikljani, rumeni in barvani izvedbi prvovrstne kvalitete, katere kon- sumira poleg domačega tudi inozemsko tržišče Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča in garantira za kvalitetno blago in solidno postrežbo LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevica 266 Telefon 2 35 41 odliva odlitke vseh barvastih kovin Istočasno pa čestita vsem svojim poslovnim prija- teljem- In delovnim ljudem za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. novembra LEPO OBLEČEN — ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE: PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA-MARIBOR Izdelujemo in montiramo vso opremo za hotelslie objekte, bolnišnice, samopo- strežne restavracije in bifeje ¦ kombinirani — toplotni — hlajeni — nevtralni elementi ¦ gostinski hlajeni pulti ¦ plinski — butanski — električni kuhinjski elementi ¦ gradbeno ključavničarstvo V lastnem projektivnem biroju izdelujemo vse projekte in proračune LJUBLJANA, Trnovski pristan 8 Telefon 2 17 47, 2 08 69 in 2 27 78 Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE liianufaktura Trgovsko podjetje LJUBLJANA uprava: Trubarjeva 27/1 - telefon 3116 38 priporoča cenjenim odjemalcem ugoden nakup v svojih poslovalnicah: CICIBAN, Miklošičeva 22 MANUFAKTURA, Čopova 3 MANUFAKTURA, Titova 18 PRI VODNJAKU«, Ciril-Metodov trg 21 PRI JOŽETU, Vodnikov trg 2 MANUFAKTURA, Trubarjeva 11 Naš cilj je zadovoljiti odjemalce z dobro kvali- teto, najnovejšimi vzorci in nizkimi cenami Komunalno podjetje LJUBLJANA — RIMSKA CESTA 24 čestita delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem za dan republike galis LJUBLJANA, TR2NA ULICA 8 trgovsko podjetje z igračami, galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo na debelo Telef. : direktor 31 13 08, komerciala 3113 14 knjigovodstvo 31 13 15, skladišče 31 13 06 Istočasno čestita za 20-letnlco naše osvoboditve in za DAN REPUBLIKE 29. november Podjetje za promet s farmacevtskim materialom Kemofarmacija uvoz — izvoz LJUBLJANA, METELKOVA 7 P. p. 143 / Tel. h. c. »1 23 33, direktor 31 67 29 / Brzojav: Kemofarmacija Ljubljana / NB Tek. rač. 601-11-1-221 Trguje na debelo ter uvaža in izvaža naslednje materiale: sanitetni material, farmacevtske in labo- ratorijske kemikalije, tipizirana zdravila, obvezilni material, higiensko-tehnična sredstva, serume in vakcine. Vsa naročila Izvršujemo hitro in solidno. težmer servis za popravilo in izdelavo tehtnic, težnih in merilnih naprav LJUBLJANA — GORNJI TRG 44 — Telefon 2 08 44 Cestita svojim poslovnim prijateljem in vsem delov- nim ljudem za 20-letnlco naše osvoboditve in za praznik DNEVA REPUBLIKE! Priporočamo se še v naprej za izkazano zaupanje pri naših storitvenih uslugah podjetje za snemanje filmov in televizijskih iger LJUBLJANA GREGORČIČEVA 18 Čestita svojim sodelavcem ob 20-letnici osvoboditve in dnevu republike čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom za 20-letnico naše osvoboditve in za DAN REPUBLIKE 29. november! prodaja v svojih centralnih grosističnih prostorih in specializiranih maloprodajnih poslovalnicah v Maistrovi ulica 10, na Titovi cesti 21, v Kranju na Koroški cesti 11 in na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča 21 tehnične kemikalije domače in inozemske proizvodnje, barve in lake ter pribor, pla- stične mase, gumo, steklo, porcelan, raz- strelivo in tehnične pline Širok asortiment — Cene ugodne — Postrežba hitra in solidna Veletekstil UPRAVA IN EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA MASARYKOVA 17 tekstilno blago vseh vrst kemično obdelane tkanine linolej trikotaža in pletenine tekstilna in druga galanterija moško, žensko in otroško perilo splošna konfekcija Poslovalnice nadrobne trgovine: SVILA — Kresija 1, Adamič-Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2, Adamič-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 . MOŠKA IN ŽENSKA MODA — Trubarjeva 27 VELETEKSTIL — Črnomelj MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Čopova 5 BEŽIGRAD, Titova 55 MOSTE, Vide Pregarčeve 8 STARA LJUBLJANA, Mestni trg 16 SIŠKA, Celovška 99 VIC. Tržaška 36 izven Ljubljane: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Kakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH v Ljubljani: Osrednja poslovna enota, Subičeva 2 POSEBNE UGODNOSTI NUDIJO VLOGE, VEZANE NA ODPOVEDNI ROK NAD ENO LETO: VIŠJE OBRESTI IN NAGRADNO ŽREBANJE SATURHUS kovinsko predelovalna industrija, embalaža — avtooprema ljubljana proizvaja : raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambeno, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alupločevine Artikle široke potrošnje: kuhinjske ška- tle, pladnje, igrače, razpršilce itd. Dele za avtomobile in kolesa: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogle- dala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za kolesa itd. Elektrotermične aparate: kuhalnike, pečice in kaloriferije. Lito- grafirane plošče ter doksirane napisne ploščice LJUBLJANA, Beethovnova uHca 11 Telefon 2 39 31 in 2 3940 ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, iVlARIBOR, CELJE, NOVI SAD Prodajamo vse vrste pohištva: stanovanjsko, pisarniško, šolsko in hotelsko pohištvo Opremljamo objekte s serijskim pohištvom ali po individualnem naročilu Projektiramo opreme po željah kupca za vse vrste objektov