Koroščev duh POŠ0LSKI POUK X BENEČIJI IN JUGOSLAVIJA 125 aniversario del poeta esloveno F. Prešeren Pasel jih je s svojim poštenim srcem, vodil jih je s svojo previdno roko. Psalm 77. Zadnji Zbornik Svobodne Slovenije ima 62 strani posvečenih člankom in razpravatn o dr. Antonu Korošcu. S tem se je slovenska ideološka emigracija oddolžila stoletnici Koroščevega rojstva, ki jo domovina zaradi vsem znanih političnih razlogov ni mogla obhajati. Pred besedilom razprav je objavljena lepa velika Koroščeva fotografija iz dobe, ko pokojni voditelj verjetno še ni imel 60 let. Niso nam znane okoliščine, v katerih je bila narejena ta slika, a energični izraz na voditeljevem obrazu je tak, kot da bi hotel reči: „Vem, kam grehi in nihče me ne bo spravil z moje poti!“ Borbenost je zlita v eno z izredno sigurnostjo in notranjim mirom. Iz izraza v obrazu odseva skriti, vse oživljajoči duh. Koroščev duh. Veliki možje zrastejo iz narodovega jedra in utelešajo njegovo bistvo, v njih prihajajo značilne vrline narodovega značaja do svojega najpopolnejšega izraza. Po drugi strani pa spet narod raste ob svojih velikih možeh, se uči ob njih, kakšen mora biti. Njihove vrline postanejo posnemani vzori in tako se vzpostavi neko krožno gibanje: kar je prišlo iz naroda, se povrača v narod, a pomnoženo, iščiščeno in notranje obogateno. In v takem procesu rasti slovenskega naroda zavzema Koroščev lik nadvse častno mesto. Njegov duh je okrepil in oplodil slovenski razmah v vseh smereh. Predvsem je bil Korošec mož, „človek, ki je v polni meri zaslužil ime moža“, kakor se je izrazil ob njegovi smrti liberalni voditelj, minister dr. Kramer (Zbornik, str. 308). Cel mož, odločen in srčan, preizkušen v težavah, vedno na svojem mestu. Mož, to zveni ponosno in pomembno, zlasti danes, ko čut za moškost vidno upada tako v javnem kot zasebnem življenju. Ko nevarno raste odstotek figamož, brezhrb-teničnih prilagodi ji vcev, vetrogončičev ter copatarjev in monoseks ne ograža samo mladine, ampak tudi odrasle, ne morda v oblačenju, temveč v notranjem zadržanju. Visoko racionalizirana industrijska družba potrebuje nadomestnih , delov, ne mož. Vsaj tako misli in drago plačuje to zmotno misel. Brez mož ni rasti, ni napredka, ni morale, ni družbe. Vse konča v brezsmernosti, splošni neodgovornosti in anarhiji. Korošec je bil „strog, zahteven do sebe in do drugih, miren, preudaren in pogumen v težkih trenutkih“. Tako ga označuje dr. Han-želič (str. 295). Sam je bil borben in je bil srečen, če je videl pri svojih sodelavcih isto odločnost in pripravljenost na težave (glej, Košiček, str.292''. Iz njegovih govorov, zlasti tistih, ki jih je imel v dunajskem parlamentu in ob majniškem gibanju, veje nepretrgoma zdravo, vedro, borbeno razpoloženje. Štajersko vedro in štajersko borbeno. Iz možkosti vznikne očetovstvo. Očetovstvo je naravni poklic moža. Pravi mož hoče biti oče, se ne otepa te dolžnosti, ker v njej vidi realizacijo svojega globokega bistva. Korošec je bil velik oče svojega naroda. Neprestano skrbeč za koristi svojih ljudi (Krošeli. str. 303). Izredno vesten, kadar je bil-' treba ukreniti nekaj, kar bi bilo narodu v korist ali preprečiti, kar bi mu utegnilo škodovati (Košiček, str. 291). Oč" ki je na svojem mestu, daje družini varnost. Družina je nekje, je pod streho. Nekdo bedi nadnjo in jo pazi, utira ii nove poti in skrbi za jutrišnji dan. Sodobna globinska psihologija je vsestransko osvetlila vlogo očeta pri rasti otrok. Kjer manjka „imago pa-tris“, sc rast neizogibno skazi. Nikakor ne bi mogli kaj takega reči o Korošcu: njegova „očetova podoba“ je močno in mogočno sijala na rast našega ljudstva. Zato ie bila njegova smrt za Slovence tako huda. Vsi smo se čutili sirote, ker ni bilo „več varne in zanesljive roke, k' Italijanska oblast na Primorskem ostaja, kljub drugačnemu vide-zu zaradi nekaterih izpolnitev mirovnih obveznosti napram slovenski manjšini na Goriškem in Tržaškem, v bistvu trdovratna v zatiranju slovenskega življa v mejah svoje države. Nedaven dokaz za to ie nova diskriminacija, katere žrtev so beneški Slovenci, kjer je italijanska oblast prepovedala pouk v slovenščini v občini Brdo v Terski dolini. Vsi protesti doslej niso zalegli. Komunistična Jugoslavija in z njo komunistična Ljubljana sta tudi v tem primeru, kakor že v tolikih drugih, zamižali, kakor da ie tostran slovensko italijanske meje vse v najlepšem redu. Nov zločin nezanimanja za obstoj slovenskega življa na italijanskih tleh si je ljubljansko komunistično vodstvo zapisalo v svoj raznarodovalni dnevnik. V osvetlitev položaja objavljamo iz Gorice še naslednje protestno razglabljanje: Vse Slovence, kakor tudi določen del italijanskega življa, je vest o prepovedi pošolskega pouka slovenskega jezika hudo prizadela. Ta prepoved nas namreč — vsaj starejše — spominja na tisti zloglasni: „Qui si parla soltanto italiano!“. V letu 1973 bi se kaj takega ne smelo zgoditi, tudi zaradi ugleda države, v kateri Slovenci živimo kot manjšina ne! Ta prepoved je nekje — vsaj po mojem mnenju — hujša od uničenja dvojezičnih tabel na Koroškem. Na Koroškem so se namreč razdivjale nahujskane množice, v Benečiji pa odgovorni organi oz. oblasti. Množica nima čuta odgovornosti, ko je nahujskana, oblasti pa ga morajo vselej imeti, saj so prav zato postavljene na vrh. Slovenci v zamejstvu smo močno dvignili svoj glas, tako proti metanju na tla dvojezičnih tabel na Koroškem, kot sedaj proti prepovedi slovenščine v Benečiji, ker smo pač za take stvari najbolj in tudi krvavo občutljivi. Vse naše politične in kulturne organizacije so protestirale, naš deželni svetovalec dr. Štoka je v imenu Slovenske skupnosti vložil zelo ostro interpelacijo, ves naš tisk, študentje in naša inteligenca, vsi smo zakričali; tudi nekatere italijanske organizacije' in stranke so se nam pridružile, celo DC je v videmski pokrajini napravila svoj „distinguo“ v zvezi z afero pošolskega pouka v Benečiji. Vendar pa smo skeptični: po vsem protestiranju bomo čez nekaj časa spet sami, na to zadevo se bo pozabilo (tako kakor se je že skoro pozabilo na afero podiranja dvojezičnih tabel na Koroškem!), višji interesi bodo pač šli prek naših pravic, protestov, kričanja, žalosti, narodne tragedije! Narodne tragedije, dá!, ker nam je še danes — kot morda edinemu narodu v Evropi — prepovedano učenje materinega jezika, tako kot to predvidevajo ustava, deželni statut, mednarodne konvencije, morala, božji in naravni zakoni. Čez čas bomo ostali sami z grenkobo v ustih, ker pač čas gre naprej in razni mednarodni interesi, dialogi, mirno sožitje itd., zahtevajo svoje žrtve, naj- večkrat v vprašanjih manjšin samih. Vendar pa se vprašujemo: 1. Če se enemu delavcu zgodi v tovarni krivica, gredo sindikati in njegovi kolegi demonstrativno v stavko, oz. glasen protest, in prav je tako! Za slovenski pouk v Benečiji se sicer italijanske stranke, tudi tkzv. napredne, zavzemajo, v dejanjih pa nočejo niti ene ure stavke oz. krajše poulične manifestacije v prid pošolskemu pouče-vaniu slovenščine v Benečiji, kaj šele za slovensko šolo v teh krajih! 2. Jugoslovanska vlada, pa tudi vlada Sit Slovenije, ne črhneta v zvezi s prepovedjo pošolskega pouka v Benečiji niti besedice! Res, da protestirajo razni jugoslovanski časopisi, razne zveze, komisije v okviru izvršnega sveta SRS, morda SZDLS itd. Toda to so forumi, ki v svetu pač pomenijo, kar pomenijo! Kot v Jugoslaviji relativno malo pomeni, kar piše recimcr „II Piccolo“ oz. „Corriere della sera“, oz. kulturne in podobne organizacije, ker pač Jugoslavijo zanimajo le uradni protesti obstoječe vlade, kot obratno tudi v Italiji. Samo odločen, jasen poseg jugoslovanske in slovenske vlade bi vplival na italijanske oblasti, da bi uvedle pošolski pouk slovenščine v Benečiji. Vse drugo je zamuda časa, oz. burkanje javnega mnenja skoro brez uspeha. Toda ne slovenska ne jugoslovanska vlada nista sedaj enega koraka napravili v zvezi s pošolskim poukom v Benečiji! In vendar bi morali takoj uradno protestirati in napraviti primerne korake tudi v okviru Združenih narodov. Tako pa smo spet ostali sami, kot vse prevečkrat v tej povojni dobi, ko gre Jugoslaviji predvsem za strankarsko razdvojenost "Slovencev v Italiji in za vključevanje v italijanske stranke! Prepoved pošolskega pouka slovenščine v Benečiji je še en dokaz, kam pripelje vključevanje v italijanske'stranke, žal zelo žalosten dokaz. Večkrat se čudimo, kako ni stara Jugoslavija nič ukrenila, da bi zamejske Slovence branila pred fašističnimi napadi; danes se prav tako čudimo ,da žal gre po isti poti tudi nova Jugoslavija. K. G. bi nas vodila in branila“ (Krošelj, 305), Možu je lastna pamet, zdrava, jasna, realistična pamet. Pamet, ki vidi jasno, kako stvari stoje, kaj je treba glede na to narediti in kaj se da narediti. Mož rad dela z glavo, rad preudarja in premišlja, koplje v bistvo stvari in položajev, se rad sooča s stvarnostjo, ne beži pred težkimi izbirami. zagrabi probleme in jih skuša na najboljši način rešiti. Korošec je bil izrazit pameten mož. Kralj Ale • ksander ga je, po pripovedovanju dr. Ahčina, takole označil svojemu bratrancu, knezu Pavlu: „To je jako pa meten človek!“ Knez Pavle je postal pozoren na osebnost slovenskega vodi-telia ravno zaradi Aleksandrovega pogostega poudarjanja te Koroščeve lastnosti. Pamet in realizem sta bila za dr. Korošca ena in ista stvar. Zato so bile mnoge njegove rešitve problemov - tako zelo dobro pogodene, tako pravšne, tako r-koč np meri narejene. Kot da bi vse s+*klo po ravnih tračnicah, „per vias c°rtas et determinatas“, kot so pisal' latinski traktatisti o kreposti zdrave pameti. Pameten oče pa ne more krpucati in šušmariti. Kako bi mu sicer družina mo- gla zaupati? Nujno mora biti mojster, vesten in temeljit pri svojem delu. Pri dr. Korošcu najdemo prav to moško temeljitost. Joško Krošelj je ponovno pisal, kako so morale biti za Korošca vse informacije točne, dokumentirane, oprte na pozitivna dejstva (Zbornik, str. 304). Dr. Stanko Majcen pripoveduje v svojih spominih, kakšen temeljit varnostni načrt za primer izbruha revolucije je sestavil dr. Korošec kot notranji minister, da so ga občudovali kralj in njegovi generali. Ko je prevzel kako novo ministrstvo, se je dal podrobno informirati o njegovem ustroju, o njegovih ljudeh in problemih tako, da je že po nekaj dneh lahko samostojno ukrepal, vodil in kontroliral ves aparat. Njegovi načrti so bili skrbno pripravljeni in enako skrbno izvedeni. Tako se je držal na površiu in užival velik ugled. „Ne vem, kai bi bilo z menoj, ec ne bi ravnal, kakor delam.“ je zaupal Jošku Krošlju (str. 305). To so le štiri poteze tega izrednega slovenskega moža. Štiri važne potem: moškost, očetovstvo, pamet in temeljitost.. V tem nam je lahko dr. Korošc-res v-or in učitelj. In sicer zelo aktualen učitelj. -rnr El 8 de febrero de 1849 murió en Kranj el abogado dr. France Prešeren, el mas grande poeta esloveno, el 125 aniversario de cuya muerte celebramos los eslovenos en todo el mundo. Nacido en el año 1800 creó en el transcurso de sus 50 años de vida una humilde colección de poemas, editados por primera vez e.i 1846, pero con ella puso a la tardía poesía eslovena entre las cumbres de la poesía universal. Hoy su nombre es mencionado en la historia literaria universal como uno de los clásicos de la poesía romántica. F. Prešeren eš seguramente el primero y a la vez el más grande de los poetas eslovenos. Comienzo y cumbre del Parnaso esloveno. Cantor romántico de los sonetos de Petrarca, poeta de su Laura y Beatrice, que para el fué Primičeva Julia, a la cual dedicó su magistral corona de sonetos. En ella hilvanó su erotismo personal con los destinos de su nación, de tal manera que Prešeren es seguramente el poeta más grande de sentimientos airri'TOf^; y patrióticos entre los esilovei.es Pero no se destacó sólo como poeta sino también como excelente defensor del acervo nacional esloveno, que consideraba un don divino y por lo tanto irrenunciable y a la cual no puede suprimirse por la fuerza. Con ello se opuso a la fusión, del idioma de este pequeño pueblo de dos millones de almas, con el más numeroso idioma „ilírico“, croata. Fue también defensor de la unida’d idicmática y de P integridad territorial eslovena, contra la política separatista y antiétnica. En el aspecto de la política mundial fue siempre partidario de la república universal de los pueblos libres, que deberían vivir en paz y vecindad de amigos. Como el primero y más grande de los poetas de la naron eslovena, Prešeren vive entre los eslovenos de todos los continentes, y es símbolo de la unidad nacional como la personificación del „genio esloveno“. Ob 125-letnici Prešernove smrti Dva slovenska „čudeža“ sta v osnovi s slovenskega naroda: prvi „čudež“ je ta, da smo se sploh mogli obdržati spričo tisočletnega podjarmljenja in preganjanja na ozemlju med germanstvom, romanstv.cfen in slovanstvom, na prehodu narodov, vedno razdeljeni, nikdar suvereni; in drugi: kako je sredi kulturno zaostalega naroda, nerazvitega, oviranega od vsepovsod v kulturi rasti vedn0 v zamudništvu, vstal naenkrat tak pesnik kot Prešeren, ki je slovenski jezik postavil za polnovredno izrazilo evropskega človeka na sodobni svetovni gladini ter nas že s tem kulturno postavil v eno vrsto z najnaprednejšimi narodi. Z njegovimi Poezijami sm0 se komaj po Vpdnikovih resnično „pesmi za poskušnjo“ v hipu pojavili na svetovnem Parnasu, kjer odslej s Prešernovo zvezdo stalnicp' blesti slovensko ime. T0 je sekularen pomen Prešernovega fenomena v slovenski kulturni zgodovini, za katerega mu Slovenci nikdar ne bomo bili dovolj hvaležni. Prešeren je slovenski pesniški genij kateksohen. Nesrečni človek, k je nosil v sebi pekel in nebo, ki mu je bilo življenje ječa, iz katere se je hotel parkrat rešiti z lastno Voljo, je bil obenem plemenita posoda ljubezni in lepote, iz katere je zrastla naša najlepša pesem: pasijonska roža njegove poezije. Njegovo osebno trpljenje, njegova ljubezen do žene se je povezala tak,o tesno z ljubeznijo d0 domovine, nje usbde in jezika, da je njegova iz najglobljega dna porojena pesem, obenem izraz najbolj človeškega in najbolj domorodnega in najvišje estetsko oblikovanega v naši književnosti. To izhodišče, ter že obenem tudi nje vrh in nenehno povračališče k izvoru, je ostal slej ko prej Prešeren, prvi klasik slovenske leposlovne umetnosti, nje predstavnik pred svetom in — p,o Stritarjevem — tudi pred Bogom. Najprej: Pesnik! Potem: Branilec slovenske sambrod-nosti! V njegovem času se je razvijalo dinamično ilirstvo predvsem z Vrazom, ki je težilo pod vplivom panslovanstva k zlitju slovenskega jezika v „ilirstvo“, se pravi v hrvaščino. In prav Vrazu je tedai Prešeren napisal tiste pomembne besede: „pustiti moramo do žetve, kar je pognalo, da b0 gospod na sodni dan ločil dobro od slabega“. Tu je poudarjen metafizičen pomen slednjega naroda, ki ga je usvaril Stvarnik in poklal na zemljo, da dozori po svoji podobi. In dolžnost slovenskega kulturnega delavca je, služiti svojemu narodu, četudi je majhen, zvesto do konca. Tako je Prešeren tudi glasnik načelne samorodnosti slovenstva, ne samo ustvarjalec njega najvišjih kulturnih vrednot. Še: Borec za enotnost slovenstva v prostoru, času in jeziku. V Prešernovem času še ni bila živa zavest slovenstva kot narodne enote, razdeljene na razne pokrajinske dežele, kjer so živeli kot Kranjci, Štajerci, Kplrošci itd. Celo Prešeren sam je pel, da je „kranjski pesnik“, pojem, ki ga je p'otem razširil na „kranjšno celo“, to je na vso ¡Slovenijo. Zato ga je bolead, da se je pokrajinska razcepljenost začela kazat celo v različnih pravopisih — metelčica, danjčica, bohoričice — ter se je obenem s Slomškom, svojim sošolcem,'zavzel za enoten pravopis z'a vse ¡Slovence, ter je bil eden prvih, ki se je vnel za novo gajico, v kateri je 1. 1846 tiskal že svoje Poezije. Enotnost knjižnega jezika in eiy>ltnost imena za ves slovenski etnični prostor je Prešeren potrjeval s svojo umetnostjo in kulturno usmerjenostjo, ter ga zato' gotovo lahko imamo za apostola tudi sedanjega „globalnega slovenstva“, ki niti v velikem ne pozna več meja, niti ne med kontinenti: vsem Slovencem ginom sveta je simbol te jezikovne in piostjdrninske enotnosti prav majhen šopek Prešernovih Poezij ! In končno: Velik demokrat za povezavo vseh nabodov v edinosti in ljubezni! Prav pred ISO leti (1844) je napisal Zdravljico, ki velja za njegovo svetovno politično izpoved: 3 Žive naj vsi narpdi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Prešeren, pesnik, ki je svoj,o: osebno sreč0 in nesrečo znal skladno in organsko povezati z usodo naroda v slivenskem prostoru in ¡svetovni povezavi in t0 v estetski dovršenosti in na evropski gladini, je gotoVo temeljni kamen slovenske kulturne stavbe in prototip slovenskega kulturnega delavca. Vkljub vsej življenjski tragiki v sebi in v času, ki mu ni bil ne le naklonjen, temveč celp sovražen v dobi nemškega gospostva, ter so ga celo Slovenci v celoti priznali šele desetletja po njegovi smrti, je Prešeren vztrajal v kulturni tlaki, ker je hotel biti zvest poklicu „pevca“, ustvarjalca, kam'or ga je gnal njegov genij. Prešernova smrt — 8- februarja 1849 — je že dolga desetletja praznik slovenske kulturne ustvarjalnosti. Pod-net in vzpodbuda za kulturno delo tudi med nami v takih razmerah, ki spominjajo na okoliščine v Prešernovem času. Potrdilo za kulturno vrednost slovenstva doma in v svetu. Pričevanje o vrednoti duhovnega ustvarjanja, ki edino ima trajno pomembnost ter je v emigraciji, kakor je naša, najmočnejše potrdilo naiše slovenske življenjske sile. Bodimo Prešernovi dediči, njegovega du-Wa in dela, in častilci megoVega genija, ki je genij slovenstva. Njegovo ime je — nesmrtnost! Tine Debeljak SLABI IZGLEDI ZA ZDRUŽENO EVROPO Med človekom, ki razmišlja, in tistim, ki je samo načitan, je ista razlika kot med knjigo in kazalom. Jean Baptiste Say (1767—1832) Iz življenja in dogajanja v Argentini V ponedeljek so se v Washingtonu zbrali delegati 12 držav, ki so se bile udeležile nedavne washingtonske energetske konference, na kateri je Francija bila edina zahodnoevropska država, ki je nasprotovala organiziranemu nastopanju zahodnega ,sveta nasproti 'arabskemu petrolejskemu izsiljevanju. Kakor je znano, je bil francoski zunanji minister v svojih izjavah odkrito nasproten zabodnonemškemu zunanjemu ministru Scheelu ter je predvsem Zahodni OSTtem-Čiji in Angliji očital, da sta v Washing-tonu zavzeli drugačno stališče do ameriške petrolejske politike, kakor so se bili predhodno dogovorili zahodnoevropski zunanji ministri. Toda poleg Anglije in Zahodne Nemčije s0 Francijo pustile na cedilu tudi oistale zahodnoevropske države. Ob tem resnem sporu v evropski skupnosti držav so bili številni opazovalci zahodnoevropskega razvoja razočarani nad položajem, zlasti tisti politični sanjači, ki vidijo v 'svoji domišljiji združen,o Evropo že skoro tu. Nekateri zahodno evropski propagandisti, ki :f > daleč od stvarnosti, prav tako kakor nekateri v slovenskem zdomstvu, ki na račun te umišljene združene Evrope tudi Sloveniji v svoji domišljiji postavljaj > mesto v njej, so doslej resno mislili, da bo Evropa v sedanjem desetletju že mogla postati neke vrste vele-država. Toda stvarnost dokazuje, da sm!o še daleč proč od poležala, ko bi Francozi pristali na to, da bi jih vodili recimo iz Lpndona ali Bonna, ali pa, da bi Angleži pristali na to, da bi jih vodili iz Pariza ali iz Bruslja. Kakor danes stvari stoje, je malo. verjetno, da bi se, Evropa , kakor koli združila pred-,koncem- tega stoletja. Nedavna- energetska kriza je vsemu svetu . znovla . dokazala, da se zali rinil evropske države, kadar se znajdejo v resnem položaju, malo ali nič ne zmenijo za skupnp blaginjo. Vsaka potegne na svojo istran. Nizozemska je bila edina, ki je hotela odločno nasto- Zborovanje latinskoameriških zunanjih ministrov v Meksiku se je po enem tednu govorov in debat zaključilo minulo soboto z uspehom za latinsko Ameriko in za ZDA. Bila je to konferenca latinskoameriških držav in ZDA izven okvira Medameriške organizacije, izpeljana v stilu odkritega dialoga med latinsko Ameriko kot celoto na eni ter ZDA na drugi strani. Na govorniškem odru so se zvrstili skoro vsi zunanji ministri, največje pričakovanje pa je vzbujal govor ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ker so od njega pričakovali novih pogledov ameriškega zunanjega ministrstva na probleme držav južno od Rio Grande. Upanje na nove medsebojne odnose se je južnoameriškim zun. ministrom izpol- Sovjetska Pristaši Karla Marxa imajo težko stališče, ko skušajo dokazati pravilnost raznih zgrešenih nasprotujočih si neznanstvenih trditev, ki jih je zapisal Marx sam in ki so jih zapisali njegovi sodelavci (Engels) in poznejši razlagalci marksizma (zlasti Lenin). Oglejmo si danes eno izmed številnih zgrešenih Marxovih gospodarskih „zakonov“, namreč tega, da bodo podjetniki, ki jih Marx imenuje „kapitaliste“, vedno bolj bogateli, dočim bodo delavci, ki jih Marx imenuje „proletarce“, vedno bolj siromašni, in da bo brezposelnost vedno bolj naraščala, delavske plače bodo vedno nižje, delavska stanovanja vedno slabša. Ta Marxov „zakon“ so skušali sovjetski razlagalci marksizma leta 1946 dokazati s trditvijo, da je življenjska raven v Združenih državah vsako leto nižja in brezposelnost vsako leto večja. Še osem let nato — leta 1954 — je bilo v prvi izdaji sovjetske „Politične ekonomije“ zapisano, da na za-padu realni zaslužek delavca pada, da brezposelnost silno narašča, da so delovni pogoji vedno težji, da narašča število obratnih nezgod, da so življenj-ske in stanovanjske razmere vedno slabše in da zelo narašča umrljivost med delavci. Dobesedno je rečeno to- piti proti Arabcem, a je ,dstala osamljena in je sedaj močno zagrenjena nasproti evropski skpnosti. Francozi o-stajajo degolisti,čno nastr.ojeni in menijo, da se ves svet vrti okoli Pariza odn. se trudijo, da bi se to zgodilo. Angleži se kljub svojemu glasovanju za vstop v zahodnoevropsko skupnost dejansko še vedno niso povsem odločili, ali naj ostanejo njeni člani ali ne. če bodo npr. na volitvah 28. t. m. zmagali laboristi, ne bo resen opazoValec razvoja v Angliji presenečen, če bo Anglija izstopila iz Skupnega evropskega trga, dasi je bil laboristični vodja Wilson nekoč zagovornik angleškega članstva v SET-u. V vsakodnevnem trgovskem izživljanju Zahodna Evropa kot skupnost že deluje, saj med posameznimi državami skoro ni carinskih ovir za prosto izmenjavo vseh vrst proizvodov. Obstoja tudi možnost tesnejše finančne povezave, dasi so bili spet Francozi tisti, ki so opustili svoj frank, naj gre svojo ppt, ko se je tmeriSki dolar iznenada opomogel na mednarodnem valutnem tržišču, s čemer so znova pokazali svoje individualistično samoljubje. Vsekakor pa bo morala preiti več kot ena generacija, predno bo mogel skupen zahodnoevropski svet vladati tako nad latinskimi Italijo, Francijo in Španijo kakor nad germanskimi Nemčijo, Nizozemsko, Dansko, Anglijo itd. Toda do te možnosti je še silno velik korak, saj niti tako dejansko smeš-nf majhnih problemov, kakor SiO problemi manjšin, v 'Zahodni Evropi nočejo pravično rešiti. Dokler se bodo morali Baski boriti za svoj življenjski obstoj v Španiji, Normandijci v Franciji, južni Tirolci v Italiji, Slovenci na Primorskem v Italiji in na Koroškem v Avstriji, pa Flamci ali Valonci v Belgiji, itd., vse dhtlej ostaja zdužena Evropa le sanja političnih idealistov, ki nima s stvarnostjo nič opraviti. Za narod na prostoru, kakršen je Slovenija, pa je sanjarjenje nevarna zadeva. nilo, ko je Kissinger izjavil, da morajo ZDA in latinska Amerika „korakati naprej skupaj“ in da je „prišel čas, ko bo treba odnose na zahodni polobli prepojiti z novim duhom.“ Predložil je nato severnoameriški načrt petih točk, o sodelovanju v trgovini, energiji, znanosti in tehniki, podpori razvijajočim se državam in reformi ustanov, ki regulirajo medameriške odnose. Dodal pa je, da „če se od ZDA ne more zahtevati odgovora na vsa vprašanja, tudi ni mogoče od njih zahtevati odgovornosti za vse probleme.“ Za latinsko Ameriko kot enoto je predvsem govoril argentinski zunanji minister Vignes, ki je imel tudi več posebnih sestankov s Kissingerjem. Rezultat teden dni trajajočih razgo- ,,znanost“ le: „V 20. stoletju je realna plača delavcev v Angliji, Združenih državah, Franciji, Italiji in ostalih kapitalističnih državah nižja kot je bila sredi 19. stoletja.“ Sovjetskim delavcem, ki so bili popolnoma odrezani od zapadnega sveta, je bilo lahko pripovedovati take pravljice. Tudi v drugi izdaji omenjene sovjetske Politične ekonomije“ je ponovljena gornja trditev o vedno večji revščini delavcev na zapadu, toda izpuščen je stavek, ki smo ga zgoraj dobesedno navedli, da so namreč plače delavcev na zapadu v 20. stoletju manjše od onih v 19. stoletju. V tretji izdaji, ki je izšla leta 1958, ko se niti delavcem v Sovjetski zvezi in še manj delavcem v svobodnem svetu ni dalo več skrivati dejstva, kako živi delavec na zapadu, pa so omenjeni Marxov „zakon“ že temeljito spremenili. Ni več govora o vedno večjem obu-božanju delavskega sloja v kapitalističnih državah. Nasprotno, knjiga priznava, da se je realni delavski zaslužek v kapitalističnih državah zvišal, da pa ni v pravem sorazmerju z vedno večjim fizičnim in živčnim naporom delavcev v modernih tovarnah. Še večji korak nazaj so napravili sovjetski „znanstveniki“ leta 1959 v Mednarodni teden AMERIŠKI ZUN. MINISTER Kissinger je minuli ponedeljek spet odletel na Bližnji Vzhod. Odpotoval je v Izrael in Sirijo, da bi izpeljal ameriški načrt za ureditev položaja med obema državama. Na planjavah Golan si izraelska in sirijska vojska še vedno stojita nasproti druga drugi in prihaja med njima do večjih ali manjših spopadov. Medtem so se zadnji izraelski oddelki umaknili čez sueški prekop na vzhodni breg. V Kairu je diktator Sadat znal egipčanskemu prebivalstvu prikazati izraelski umik čez sueški prekop kot veliko egipčansko zmago. TUDI V ZDA so podtalne teroristične organizacije začele z ugrabitvami izsiljevati milijone dolarjev od žrtev, da bi si tako pripravile kapital za na-daljno rovarjenje oroti obstoječemu redu. V Kaliforniji je tkim. Simbionese Liberation Army ugrabila 19-letno hčer lastnika nekega dnevnika tkim. American Revolutionary Army pa nekega časnikarja. SLA zahteva za svobodo dekleta 4 milijone dolarjev, ARA pa je dobila za izpust časnikarja 700.000 dolarjev. Prva je levičarska teroristična organizacija, druga pa desničarska, kakor sodijo ameriški politični krogi. VELIK METEOR, ki bi ob padcu na zemljo sprostil toliko energije, kakor jo je atomska bomba na Hirošimo, je pred poldrugim letom švignil mimo ZDA v vesolje. Z umetnim satelitom so ugotovili, da je meteor Jetel komaj 86 kilometrov nad Zemljo in sicer nad vzhodnim predelom severnoameriške države Idaho, če bi letel le malo nižje, bi se kljub hitrosti ne bil mogel izogniti zemeljski privlačnosti in bi uda^ ril ob tla s silovito eksplozijo. 'SOVJETSKI ZUN. MINISTER Gromiko je bil štiri dni na uradnem obisku v Italiji ter je imel tudi avdienco pri papežu Pavlu VI. Pred svojim odhodom iz Pariza v Rim se Gromiko ni mogel izogniti vprašanjem časnikarjev glede Solženieinovega izgona iz ZSSR ter se mu za odgovor ni posvetilo v glavi drugega kakor da je v svoji nemoči označil Solženicma za „strm peno pijačo“. vorov je, kakor ugotavljajo opazovalci, ta, da se je končala doba latinskoameriškega monologa in da se je začel čas dialoga med latinsko Ameriko in ZDA. Menijo, da bo ta dialog ostal ves čas odprt, ker je Kissinger izjavil, da se bodo ZDA odslej naprej posvetovale z latinsko Ameriko tudi za svoje zunanjepolitične korake, ki bi kakor koli vplivali na razvoj v latinski Ameriki. Na konferenci sta iztopili Argentina in Brazil kot dve najvažnejši in najvplivnejši latinskoameriški državi, med katerima se bo v bodoče razvijalo najtesnejše sodelovanje tako na gospodarskem kakor na političnem področju. knjigi „Temelji marksizma-leninizma“, kjer je zapisano, da to, kar je Marx zapisal pred sto leti v svojem „Kapitalu“, ni noben „zakon“, ampak samo „tendenca“ (težnja) kapitalizma, in da namerno napačno tolmačijo Marxa tisti, ki trdijo, da iz Marx-Engelsove teorije izhaja, da so delavci 20. stoletja slabše plačani kot delavci 19. stoletja. Vprašamo, kdo pa je bil tisti, ki je tako napačno tolmačil Marxa? Ali ni to bila sovjetska „Politična ekonomija“, ki je izšla leta 1954 v Sovjetski zvezi in smo jo zgoraj dobesedno citirali? V naj novejših sovjetskih knjigah sploh ni več govora o slabem življenju delavcev v „kapitalističnem“ svetu, ker ni več mogoče skrivati dejstva, da je realni zaslužek zapadno-evropskega in ameriškega delavca dvakrat do trikrat večji kot je realni zaslužek sovjetskega delavca in sploh delavcev v satelitskih državah, ter štiri do petkrat večji od kubanskega delavca, ki danes v resnici živi v slabših razmerah kot so bile v 19. stoletju. Gornje vrstice pokažejo v jasni luči, kakšna je sovjetska znanost. S to lažno znanostjo se bavi tudi brošura „Temelji marksizma“, ki jo je v srbščini napisal inž. Milosav Vasiljevič in jo je prav te dni v prevodu Radivoja Riglerja izdalo glasilo protikomunističnih borcev „Vestnik“. 1 "! R. Smersu V okviru čiščenja peronističnih vrst infiltrirancev vseh levičarskih barv je obsedel pod ključem vodja Montonerov odvetnik Roberto Quieto, pri katerem je policija našla več ponarejenih osebnih izkaznic in drugega obtežilnega materiala. Neznanokam je izginil tudi terorist Firmenich, medtem ko je policija intervenirala pri strelnem dvoboju, ki se je razvil med neznanimi napadalci na poslepje marksističnega ERP glasila El Mundo in osebjem tega dnevnika. Dva izgrednika sta bila mrtva ob priliki demonstracij v Comodoru Riva-davia, ko je levičarska skupina hotela izgnati iz sindikalnega poslopja drugo skupino, ki je poslopje zasedla. V Comodoro Rivadavia je odletela skupina federalne policije iz Buenos Airesa, da bo vzdržala red. Federalna policija je tudi preiskala in zaplenila velike količine prevratniškega materiala in orožja v glavnem stanu marksistične JTP (tkim. peronistične delavske mladine) in zaprla nad 30 ljudi, ki so se tisti trenutek mudili v poslopju organizacije! Argentinska komunistična partija, se pravi njen vidni, uradni del, pa previdno vozi po razburkanem morju ter je njen glavni tajnik Fernando M EK ŠIŠKI PREDSEDNIK EcHe-verria se je na svojem potovanju po Evropi ustavil tudi pri .jugoslovanskemu komunističnem diktatorju Titu ter je z njim podpisal „poziv za boljše postopanje z razvijajočimi se državami“ Tito je zamolčal, Echeverria pa najbrž ne ve, da je Jugoslavija po vojni dobila predvsem od ZDA za več kot deset svojih državnih proračunov pomoči, ki ie ne namerava nikdar vrniti. KUBANSKI INŠTRUKTORJI učijo perujske oborožene sile v uporablja-nju eïvjctskeg'a opožja, poročajo iz Čila. V limanskem pristanišču Callao so zasidrane tudi tri sovjetske vojne ladje, ena podmornica Lira, petrolejski tanker Komsol in pomožna ladja Ukrmen-ta. Kaže, da se je Moskva posebej zavela za zgradite/ svojega oporišča v Peruju, ker ji je čilska vojska prekrižala zadevne račune v Čilu. BRANDTOV POŠTNI MINISTER Horst Ehmke je pokazal svojo barvo, ko je dal v seriji štirih znamk, s katerimi so počastili „štiri najslavnejše nemške žene“ natisniti znamko s sliko Roze Luxemburg, ki je ustanoviteljica nemške komunistične partije. Leta 1919 so jo nemški vojaki ubili. V Zahodn-Nemčiji je Ehmkova odločitev povzročila nezadovoljstvo, ker ugotavljajo, da bi moral namesto Luxemburgove na znamki proslaviti Heleno Wessel, katoliško prvoboriteljico za ženske pravice, ki je sodelovala z Adenauerjam. Druge tri nemške žene, ki jih proslavljajo na znamkah, so Louise Otto-Pe-ters, roj. 1819, Helene Lange, roj 1843 Nemški dnevnik „Frankfurter Alg? mein Zeitung“ z dne 8. febr. t. 1. prinaša izpod peresa A. Razumovskega zanimiv članek pod naslovom „Marksistični trn v očeh jugoslovanske komunistične partije“. V tem članku dokazuje pisec, da nimata komunistični vladni režim in Zveza komunistov Jugoslavije (kar je eno in isto) opravka samo s hrvaškimi' nacionalisti raznih barv in s klerikabzmom, ampak imata močno opozicijo tudi v lastnih vrstah — v profesorskem zboru belgrajske filozofske fakultete. Osem profesorjev te fakultete, ki so vsi marksisti, že več let kritično presoja razne režimske oz. partijske ukrepe zlasti ideološke narave in svoja mnenja o tem posreduje vseučiliščnikom v svojih predavanjih in skriptih ter tudi javnosti s pomočjo člankov v lastnih in tujih revijah. Pri tem delu se ti profesorji sklicujejo na samega Marxa, ki je v svojih spisih in govorih zahteval svobodo mišljenja in tudi izražanja svojih misli, svobodo tiska, svobodo učenja, kar je temelj za neovirani razvoj družbenega življenja. Vodstvo partije pa je seveda druge- Nadra pred svojim sprejemom pri predsedniku Peronu na vprašanje časnikarjev previdno izjavil: „Odklanjamo nasilje, bodisi z desne bodisi z leve,“ a je takoj dodal: „Toda bolj nas skrbi skrajna desnica kakor skrajna levica.“ Vlada je medtem ukinila Lanusse-jev zakon o strankah iz leta 1971 in je stopil v veljavo stari zakon iz leta 1965. Pravijo, da je bil Lanussejev zakon ukinjen zato, ker je vladnim funkcionarjem prepovedal strankarsko udejstvovanje. Vlada je kongresu predložila nov u-niverzitetni zakon, s katerim namerava vrniti univerzi red in normalizirati u-niverzitetni študij. Zakon je tako sestavi jem, da se z njim ne strinja v vseh" odtenkih opozicionalna stranka, v celoti pa ga seveda zavračajo levičarji vseh barv, ker jim bo onemogočal nemoteno rovarjenje po fakultetah. Začelo se je spet govoriti o množic- -nem zvišanju plač in je predsednik Peron sam izjavil, da bo moral to vprašanje proučiti skupen odbor CGT in CGE, se pravi delavstvo in industrialci. Kot dober retorik je izjavil: „Cene se dvigajo kakor na dvigalu, plače pa hodijo peš po stopnjicah navzgor.“ in Gertrude Bauermer, roj 1873, ki so bil? borke za žensko volivno pravico. NA JAPONSKEM sindikati pripravljajo spet velike stavke, ker jim industrij alei nočejo (?) povišati plač za najmanj, 30 odstotkov. Delavstvo zahteva minimalno plačo 60.000 jenov (210 amer. dolarjbv). Inflacija je lansko leto dosegla na Japonskem 34 odstotkov ter je' Japonska kot industrijska velesila ena gospodarsko najbolj razrva-nih velesil na svetu. Za primerjavo: cene vsakdanjim potrebščinam so se v januarju dvignila . na Japonskem za 4%, v Zahodni Nemčiji za 0.9%, v ZDA za 0.7% in v Franciji za 0.6%. NA KITAJSKEM vršijo spet tkim. kulturno revolucijo. Kitajski komunisti z Maocetungom na čelu so iznenada u-gotovili, da škoduje kitajskemu komu nizmu tudi pred več kot dva tisoč leti živeči kitajski filozof Konfucij, češ, da „ni ljubil delavcev“. Po vsej državi potrpežljivi Kitajci poslušajo dolge govore „strokovnjakov“ proti Konfuciju, ki ga sedaj preganjajo obenem z že „počiščenim“ Maocetungovim oprodo Lin Piao-jem, ki ju oba proglašajo za izdajalca in škodljivca „velike Maocetun-gove ideologije (!?)“. ZDA so odpustile Indiji dolg 3.2 milijardi dolarjev, se pravi 20 odstotkov vseh indijskih valutnih rezerv. Indijski finančni minister je ameriškemu veleposlaniku Moynihamu, ki mu je povedal novico, izjavil: „Thank you very much“. Doslej še ni bilo slišati, da bi ZSSR komu odpustila dolg. V Kremlju namreč vladajo Marxovi kapitalisti. ga mnenja, da veljajo Marxove zahteve samo za kapitalistične in buržujske države, v komunističnih državah pa so nepotrebne, ker vodstvo stranke ureja in rešuje vsa vprašanja, in je torej vsaka opozicija ne samo nepotrebna, ampak celo škodljiva. Zanimivo je, da se problem teh osmih profesorjev rešuje precej počasi. Saj je na dnevnem redu že od 1. 1968. Mnoge partijske organizacije so že izglasovale zahteve, da je treba te profesorje pri priči odstraniti. Sam Tito seje na 9. kongresu partije krepko zaletel v opozicijo v lastnih komunističnih vrstah in še posebej v omenjene profesorje. Med drugim je Tito dejal, „da je namen teh profesorjev povzročiti nered v državi in nato ribariti v kalnih vodah. Vsakdo, ki ne soglaša s politiko partije in z družbeno ureditvijo v državi, ne sme biti več na univerzi. Treba je odstraniti te ljudi, ki kvarijo našo mladino.“ Kljub tem krepkim besedam in grožnjam se do danes ni še ničesar zgodilo. Morda pa se le bojijo domačega in svetovnega javnega mnenja. Dialog med Latinsko Ameriko Im ZDA ■ SODELOVANJE MED ARGENTINO IN BLAŽILOM Opozicija v lastnih vrstah OSTRI NAPADI NA BELGRAJSKE PROFESORJE V Fa In ii n ni dovolj snega Sag ^ I c>wcž t j «e NOVO MESTO — Smrt ljubljene osebe povsod povzroči veliko žalost med svojci; pogrebni stroški pa pripomorejo po svoje žalost spremeniti tudi v ogorčenje do raznih pogrebnih ustanov. Tako se je tudi Lojzka Saje pritožila 29. januarja v ljubljanskem „Delu“ o raznih stroških, katere so zaračunali po ceniku, niso pa vseh del tudi opravili. Tako našteva, da so zaračunali ob prevozu pokojnika v šmihelsko mrliško vežico, ki je bila zgrajena leta 1939, pa še nima električne razsvetljave, poleg uporabe vežice še dekoracijo, ki je nikjer ni: Obstoja namreč le iz vencev, ki jih poklonijo pokojniku sorodniki in znanci. Na kamniti mizi ni ne prta niti preproge — to morejo preskrbeti svojci, če žele. Zapiranje in odpiranje vrat ter prižiganje in ugašanje sveč velja za dva dni „le“ 234, 32 dinarjev, posebej je treba plačati za šoferja 57,92 dinarjev in za spremljevalca še 73,16 dinarjev, skupaj 213,58 dinarjev. Pa piše Sajetova, da ob prevozu njenega moža spremljevalca sploh ni bilo, zaračunali so ga pa! Poleg vseh teh visokih stroškov morajo svojci plačati še prometni davek na material in na pogrebne storitve LJUBLJANA. — „Srebrni jubilej“ je praznovala v decembru gospodarsko-družbena revija „Slovenija-paralele“. Ustanovljena je bila pred tremi leti in v decembru je izšla 25. številka, zato si je prisvojila naslov „srebrnega jubileja“, ki je sicer normalno ob 25-let-nici izhajanja. Priznati je treba, da je razkošno opremljena, vendar to ni težko, Saj jo izdajajo „družbena podjetja“, zato za denar najbrž ni stiske, posebno če je vedno na „ta pravi liniji“. LJUBLJANA. — Železniško omrežje Železniškega gospodarstva Ljubljana obsega proge v Sloveniji in Istri. Sestavlja ga 1226 km prog v javnem prometu, od katerih je 325 km dvotirnih (26%) in .757 .km postajnih tirov. V teh zadnjih je vključenih tudi 149 km prog, na katerih opravljajo promet po posebnih pogodbah. Magistralne proge in proge 1. reda so dolge 593 km, drugega reda jih je 473, tretjega pa 160 km. Od skupno 2329 . km tirov je 33% elektrificiranih. Kljub nekaterim modernizacijam pa narašča izrabljenost naprav in vlaki vedno počasneje vozijo. Sedaj je povprečna hitrost na slovenskih železnicah: 55,7 km/h pri potniškem in 40,9 km/h pri blagovnem prometu. ČRNOMELJ. — i Belo krajino so partizani imeli najdalj časa v svoji oblasti, zato bi pač pričakovali, da bodo za njen prospeh kaj storili, ko so se po letu 1945 intronizirali v vsej Sloveniji. Po podatkih pa bi bilo sklepati, da so partizani imeli Belo krajino „okupirano“ in ne „osvobojeno“. In ta okupacija se kaže še danes; posebno v občini Črnomelj, ki meri, 486 km2 Prebivalcev pride le 35 na kv. km., go- že zaradi bližine meje s komunistično Slovenijo in Jugoslavijo, še bolj pa zaradi neprestanega boja za narodni in ideološki obstanek, ki ga slovenski rod na Tržaškem bije iz dneva v dan, sc slovenski človek, ki pride iz svobodnega Zahoda v Trst, po nekaj dneh bivanja tam začenja čutiti kakor obkoljen od nasprotnikov. Sprejem, ki ga je deležen od znancev, je slovansko gostoljuben, toda ko posluša njihovo življenjsko zgodbo nepretrganega boja na vseh področjih človeškega udejstvovanja samo zato, ker so slovenskega rodu in se z njimi, kot njihov rojak, identificira, ga v srcu zgrabi bolečina nemoči in poniževanj, ki jih ti naši ljudje prenašajo desetletja in desetletja. Ne gre tu za kratkotrajen, dasi krvav boj, ki smo ga npr. bili s komunističnimi tolpami in marksizmom štiri leta druge svetovne vojne na naših slovenskih tleh. Nismo vedeli, koliko časa bo trajal, toda, vedeli smo, da bo zmaga naša, kakor je tudi bila tik pred 8. majem 1945 na Slovenskem. Komunizem je ležal poražen, če mu ne bi priskočila na pomoč sovjetska armada, ki se je valila po Slavoniji proti zahodu. zdove pa ima bogate, jih je še 53% vse površine. Kmetijsko prebivalstvo je znašalo v letu 1961 še 53%, leta 1911 39%. Kmetijske površine so razdeljene na 2.161 kmetijskih gospodarstev, od teh jih je 897 čisto kmečkih. „Družbena posestva“ predstavljajo le 19% skupnih kmetijskih zemljišč. Seveda ni tako z gozdom: Kar 84% ga je pod socialističnim sektorjem. Število prebivalstva tudi nenehno pada. Leta 1965 je naravno večanje prebivalstva znašalo 6,9%, a selitveni koeficient je stalno v rasti. Od 6,7% v letu 1965 je narasel v letu 1971 na 10,1%, naravni porast pa je znaša’ le še 3,5%. Ljudje iščejo izboljšanje položaja s selitvijo v druge kraje Slovenije in v veliki meri v tujino. Seveda obljubljajo, da se bodo gospodarski pogoji izboljšali do konca leta 1975. Toda čas tako hitro teče, da bodo Belokranjci težko verjeli v uresničitev obljub. VELENJE. — Velenjska tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“, ki slavi 20-letnico obstoja, zaposljuje približno 10.000 oseb in je največje tovrstno podjetje v Sloveniji in Jugoslaviji. Da je to res, kažejo tudi podatki, da „Gorenje“ izdela letno 48% vseh pralnih strojev, 71% vseh električnih štedilnikov in 59% vseh hladilnikov, ki jih i 'delajo v Jugoslaviji. MARIBOR — V Tovarni avtomobilov Maribor (TAM) na Teznem so zgradili novo proizvodno dvorano za izdelavo avtomobilskih motorjev. V eni izmeni bodo mogli sestaviti v tej novi dvorani do petdeset motorjev. Minimalna zmogljivost linije za montažo štiri, pet in šest—valjnih motorjev je samo 19 motorjev. Motorje, bodo uporabili v lastni proizvodnji avtomobilov, nekaj pa bo šlo za kooperacijo z drugimi izdelovalci avtomobilov. LJUBLJANA — Ljubljansko Mestno gledališče je 25. januarja postavilo na oder Cankarjevo komedijo „Za narodov blagor“. Režiser Hercog je seveda hotel po svoje izdelati komedijo: precej, je črtal in krajšal besedilo in mu seveda v,smislu najnpvejših partijskih navodil hotel dati tudi novo poanto, najbrž tako, na katero Cankar niti v sanjah ni mislil. Kritik Snoj je seveda zapisal, da je Hercogova zamisel uspela, da je dobro z naglico vodil režiser igralce preko odra in da so nekateri igralci našli v Cankarjevem besedilu nove pomenske tančine: „tako je na primer Majda Grbčeva kot Helena v zapeljeval-skem in sledečem prizoru z Gornikom našla tudi v Cankarjevi sicer običajno eterični erotiki polnokrvne vzgibe ter se sploh izkazala z upodobitvijo zrele ženskosti.“ Umrli so od 13. d|o 23. januarja 1974: LJUBLJANA — Antonija Jazbin-šek; Tone Širok; Franjo Dobnikar; Angela Belič r. Kropar; Vinko Jereb, up. diplomirani pravnik; Julijana Klopčič; Emil Zalar, up. pek. mojster; Ma- Tu na Primorskem je druga svetovna vojna prav tako že davno mimo, kakor kjerkoli v Evropi, pa se je za naše rojake, če stvari analiziramo do dna, prav malo spremenilo. Z dveh strani pritiska sovražnik na tem koščku slovenske zemlje: iz Italije in iz komunističnih vrst v Sloveniji. Človek hodi po Rimu, stopi mimo vladne palače in se spomni, kakšni narodno nestrpni ljudje sedijo na ministrskih stolčkih v večnem mestu. Poseben oddelek vzdržujejo, z vsem biro-kratkim aparatom, ki stane toliko in toliko stotin milijonov lir letno, da študira in proučije možnosti, kako bi napravil čim težje življenje nekaj tisoč ljudem v državi, svojim lastnim državljanom!, ki slučajno niso latinci. Kakor da ne bi ta ista vlada, in kolikor se jih je že in kolikor se jih bo še zvrstilo na Kvirinalu, imela drugih pametnejših opravil za urejanje domačih razmer, ki jim vedno bolj uhajajo iz kontrole. Narodni nestrpneži, pa govorijo o združeni Evropi?! Politično so sedaj, ko mineva že tretje desetletje po koncu druge svetovne vojne, Slovenci na Tržaškem de- Fred mesecem sem se oglasil iz zasnežene Finske, katero smo po končanem smuskem tečaju prepotovali po uoigem m širokem; od ruske meje v ivareiiji do polarnega pasu na severu pa vzdolž ob morju od mesta Oulu do starodavnega Turku, kjer smo zaključili srnjo pripravljalno turnejo za svetovno. prvenstvo v klasičnih disciplinah :— smuških tekih. Ves čas našega bivanja na Finskem je bila silno ostra zima z obilico snega, mraza pa je bilo celo malo preveč vsaj za ušesa in prste. Bilo je tako, da smo si včasih prav zaželeli, da bi se živo srebro v toplomeru malo dvignilo. No, pa se nam je ta želja tudi izpolnila. Še včeraj, 13. februarja, nas je proti Helsinkim spremljal, kot v slovo, silen snežni metež. Ko pa smo se danes na vse zgodaj zbudili, je zunaj rahlo deževalo. Še večje presenečenje pa smo doživeli ob pristanku letala v Stockholmu: sama sivina, le tu pa tam kaka zaplata umazanega snega. Sicer so nas na informacijskem uradu potolažili, da je v Falunu še dosti snega. Našo uradna spremljevalka, ki nam je bila dodeljena že na letališču, nam je potem uredila vse potrebno za nadaljnje potovanje proti Falunu, kamor smo mimo starodavne Upsale dospeli po prijetni triurni vožnji. Pravim prijetni, ker smo potovali skupaj s Švicarji in ti so čisto po naše — vso pot prepevali. Pa še nekaj znanih * 76 rija Kolorici, up.; Olga Pirman r. Drčar; Terezija Urbič r. Vouk, up.; Alojz Cimerman.; Stane Dermastja, pleskarski mojster, 69; Marija Šubic r. Špan: dr. Pepca Zore (pokopana v Tuhinju); Alojz Pečan; Ema Umek; Rudolf Po-žlep, 84; Antonija Hočevar r. Kržič; dr. inz. Robert Paulin; Fani Orel, Rakek; Ivan Stibilj, Ljubljana, up. višji poštni kontrolor, (umrl zaradi posledic prom. nesreče 31. 12. 73.) Zofija Peterlin vd. Guzelj r. Pučnik; Slavko Brecelnik; France Selevšek; Franc Gregorič, up.; Marija Kavčič r. Križaj, 90; Janko Štrucelj; Marija Šimenc; Franjo Du-brovič, up.; Andrej Osana, godbenik; Jože Petrič; Marija Petrič r. Marchi-setti; dipl. inž Ivan Bojko: Franc Stojan. žel. upok.; Ivan Pirnat. RAZNI KRAJI — Velimir Svoboda, škoija Loka; Lojzka Vode r. Sadar, Komenda; Stane Jesenko, Medvode, pokopan v Škofji Loki; Katarina Petrič r. Velikanje, Kanomlja pri Idriji; Valerija Macarol, Maribor; Pepca Ženin, Vrh nad Laškim; Jernej Rihar, up. mizar, Dobrova; Anton Gantar, višji dentist, Cerknica; Srečka Rossi, D. M-v Polju; Martin Vegel,, avtoprevoznik, Novo mesto; Ana Kovačič, čistilka, Polskava; Ana Jerneje r. Vodolšak, Tomačevo; Rozalija žužek, Velenje; Danica Šalamon, Celje; Ivan Golob, up. učitelj, Podgorje pri Kamniku; Ada Baš r. černekal, Litija; Ivan Vičar, Šmarje pri Jelšah; Marija Zafred, 79, Novo mesto; Jožefa Lopatic, dipl. babica v pok.; Davorin Škodnik, Nova Gorica,-Janez Majer, Radovljica, strojni tehnik; Jože Vahtar, kurjač, Trbovlje; Franc Jamnik p. d. Polcev oče, 86, Obrije pri D.M. v Polju; Tone Florjan čič, up. mizar, Blagovica; Jože Košir, 76, Butanjeva; Franc Ažman, up., Jesenice; Slavko Mašera, vojni pilot, letalska nesreča, Brdo pri Lukovici; Vo-teli Roos, Kranj; Vincenc Janc, up.,71 Celje; Janez Seliškar, posestnik, Lukovica pri Brezovici; Franc Ojsteršek, posestnik, Žagaj pri Laškem; Alojz Škoberne, Dol. pri Hrastniku; J akj.i Leskovšek, Lesično; Vlado Uratarič, inž. rudarstva, Celje; Ivan špetič, up.. Ilirska Bistrica; Uršula Kobal, Velika Malenca; Olga Ravnik r. Luznar, Radovljica; Karel Kavčič, gostilničar, Gornja Radgona; Alojz Hribar, 78, črnelo; Matevž Kejžar, tehnik; dr. Branko Fišer, zdravnik, Žalec; Franc Grdadolnik, up. pismonoša, Rovte; Marjan Mišica, up. krojač, Grosuplje; Rafko Fabiani, župnik, Dobrepolje prom. nesreča; Katarina ¡Kobal, 92, Goriče; Stane Židan st., Kašelj; Ivan Flajnik, Vinica; Franc Opara, gostilničar, Trebnje, Ines Selič. Piran. ljeni na dvoje: na Slovensko skupnost in na poslušneže komunističnemu režimu v Ljubljani. Prvi bijejo neenak boj za obstanek nasproti italijanski nestrpnosti in nasproti raznarodovanju iz komunistične Ljubljane, drugi skupno z italijansko nestrpnostjo in z ljubljanskim raznarodovanjem proti Slovenski skupnosti in — proti samim sebi in svojim potomcem. Kako naj sicer označimo vstopanje Slovencev v italijansko komunistično in druge partije, ker jim tako naroča rdeče vodstvo iz Ljubljane, ko imajo v lastnih vrstah druge, toda izključno slovenske možnosti političnega udejstvovanja? Naši slovenski rojaki se na Tržaškem in Goriškem rodijo in rastejo in študirajo in si ustvarjajo družine, si zidajo družinske dorrtove, vzdržujejo društva, pevske zbore, tisk in umirajo, neprestano in vedno, vsak dan in vsako noč, poleti in pozimi, pomladi in jeseni, v razmerah in okoliščinah, ki so en sam, nepretrgan boj za slovenstvo. Ni trenutka za oddih, ni dneva, ki bi bil lahak, ni večera, ko bi človek legel k počitku s srečno zavestjo, da je bil boj v čemer koli dobojevan in da lahko sedaj mirno uživam jaz in moji otroci sadove tega boja. Dejansko so naši rojaki na Tržaškem in Goriškem narodnostno v veliko težjem položaju, kakor katera koli slovenska skupina v melodij so urezali: Kdo pač ne pozna „ce srucient na rajžo gre...“ ali pa: „Večerni zvon". Le nehaj sem pogrešal na vožnji: Tistih zasneženih polj in gozdov, ki so nam dan za dnem brzeli mimo oken širom po Finski. Sedaj, ko se peljemo proti Falunu, kjer naj bi se cez nekaj dni začele odvijati borbe na belih poljanah, pa se vrste sama razorana m blatna polja in le tu pa tam ob obronkih gozdov in osojnih jasah je videti malo sivega snega. Spremljevalka bere z naših obrazov razočaranje, zato nas tolaži, češ da je tam v Falunu le nekaj snega ostalo. In res, že samo nekaj kilometrov pred ciljem je bilo predvsem na senčnih krajih opaziti malo več snega in ko zavozimo po zadnjem klancu navzdol proti mestu, je bila narava le za silo nekaj pobeljena. Dospeli smo v naše „olimpijsko naselje“. Prostrano šolsko poslopje, urejeno za udobno bivanje reprezentanc, je bilo razgibano in na mlajih ob vhodu so že vihrale neštete zastave, med njimi tudi jugoslovanska, znak, da so slovenski smučarji že prišli v Falun. Kmalu nato je zaplapolala tudi argentinska, brž potem pa so nas obkrožili novinarji. Za smuški svet smo „južnjaki“ pač nekaj posebnega. V stanovanju imamo za sosede Špance, kar posebno prija našima dvema, ki sto dosedaj več ali manj bila prisiljena molčati. Še predno smo se dodobra uredili po sobah, me pokliče naša vodnica in vrh uradnih brošur in papirja zagledam svojo prvo pošto: Svobodna Slovenija: Kakšno presenečenje; po več kot enomesečnem „listanju“ finskih časopisov končno novice in — to v domačem jeziku! Danes, tri dni pred slavnostnim pričetkom tekmovanja, smo se namesto na trening na pripravljene proge, odpeljali z avtobusi v 25 km oddaljeni gorski kraj. Mimogrede smo se ustavili ob impozantnem smuškem štadionu, zgrajenem na živi skali. Človeka kar malo pri srcu stisne: Tu naj se torej čez tri dni začne svetovno prvenstvo, ko je vse naokrog blato in led preplavljen z vodo. Mogočne skakalnice kažejo svoja gola skalna rebra in stolpi, po katerih naletih naj bi drseli drzni skakači, so prekriti s plahtami, da se ne bi stopili tisti borni ostanki snega. Žalosten je pogled na tekaško areno, kjer je namesto ravnih belih stez, zaznamovanih z zastavicami, videti nešteto tovornjakov^ in ri-nežev, ki z mrzlično naglico dovažajo in razsipavajo sneg, ki ga do sem pripeljejo s severa na tovornih vlakih. Prireditelj se zaveda svoje organizacijske odgovornosti in na popoldanskem zasedanju delegatov, je bila potrjena izvedba prvenstva točno po programu za vsako ceno. Ko se je k besedi oglasil referent za vreme in naznanil, da bo nocoj živo srebro zdrknilo pod ničlo in da bo^ v petek in 'soboto snežilo,^ je bil deležen velikega oziroma pobožnega aplavza. Bomo videli! Toliko za danes; skušal se bom še enkrat oglasiti in to ob koncu iger. France Jerman Falun, 14. 2. 74. Za dobro voljo 'Nikoli ne dvomi Profesor je dal dijaku, ki je napravil v nalogi mnogo pravopisnih napak, tale nasvet: „Kadar dvomiš, kako se kaka beseda piše, poglej v pravopis.“ „Saj nikoli ne dvomim,“ je odgovoril dijak. * Nadgrobni govor: Govornik je dolgo poudarjal pokojnikove zasluge in njegova dobra dela in končal svoj nadgrobni govor takole: „Vsi sočustvujemo z mlado, komaj triintridesetletno vdovo, ki... “ „Dvaintridesetletno, prosim“, ga je zdajci prekinil jokajoč ženski glas. zdomstvu. Slovenskemu zdomstvu v Argentini ali v ZDA in Kanadi ne manjka svobode, rojeni na Tržaškem in Primorskem je imajo premalo, da bi jo tako mogli imenovati. Ne bom našteval imen, kakor to delajo nekateri pisci, ko pišejo o naših rojakih na Primorskem in Koroškem pa se s članki brez podpisa skrivajo v varnost anonimnosti in tudi ne vsevprek tolkel po njih, kakor to delajo isti pisci. Naj kdo pove, kako in na kakšen način bi lažje in hitreje iztrgali Italiji pravice, ki so si jih priborili doslej, tako v šolstvu, v tisku, na radiu, v mladinskih in dragih organizacijah, da, tudi v Cerkvi?! če slovenski župnik ni varen pred italijanskim škofom, da ga ne bi ta narodno onemogočil s prestavitvijo na italijansko področje, koliko te*ž j i je položaj narodno zavednega rojaka na kateremkoli javno izpostavljenem mestu! Lepa je vožnja, udobna v gretem avtomobilu po asfaltiranih vijugastih cestah skozi slovenske vasi na bivšem Svobodnem Tržaškem Ozemlju. V tisti hiši stanuje’ ta in ta, je nama z ženo razlagal najin gostitelj, ono poslopje je slovenska šola, tam zadaj je bilo nekdaj vse slovensko, a je danes že vse poseljeno z Italijani. Peljemo se skozi najmanjšo slovensko občino Repentabor, ki je še vsa slovenska, od tu naprej NA BREGU Simon Gregorčič Na bregu stojim in v morje strmim: Pod mano srdito valovje Rohni ob kamnito bregovje; Do neba praši se megleni dim, V obraz mi brizgajo pene Od skalne stene. A stena skalna Ostane stalna, In jaz se na robu ne ganem, Viharju kljubujem, ostanem, Ko v steno valovje, usode vihar Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, podreti nikdar, Usode sovražne besneči vihar! Slovenci v Argentini Osebne n/hvice Krščen je bil v cerkvi Marije Pomagaj 23, februarja Viktor Damijan Škraba, sin Antona in ge. Pavle roj. Kovač. Za botra sta bila ga. Marta Jeločnik in g. Avgust Jeločnik. Krstil je g. Jože Škerbec. Rojstvo. V družini g. Alojzija Taš-nerja in gospe 'Silve roj. ¡Pristovnik se je dne 13. februkr.ja rodil sinček Gabrijel. Čestitamo! Poroka. V župnijski cerkvi Sta. Rita, Boulogne, je dne 25. januarja t. 1. prejela zakrament sv. zakona Lucija Teresa Dovč in vzela za moža Martina Gregorija Guimil-a. Za pričo sta bila oče neveste g. Gabrijel Dovč in mati ženina ga. Julijana Guimil. čestitamo! Vsi protikomunistični borci s„ vabljeni k sv. maši zadušnici za rajnim generalom Francem Krennerjem ob obletnici njegove smrti. Sv. maša bo v nedeljo. 17. marca ob 8,30 v stolnici v San Martinu. OBVESTILA NEDELJA, 3. marca: V Slovenskem domu v Carapacliayr skuppo. kosilo, popoldne pa tombola. V Slovenski hiši mladinska sv. maša in sestanek SDO SFZ na katerem govori p. Lovro Tomažin. SOBOTA, 9. marca 1974: V Säovenski hiši ob 16 popravni izpiti in vpisovanje v srednješolski tečaj. NEDELJA, 10. marca 1974: V Slovenskem domu v San Martin opoldne otvoritev prenovljenih prostorov in nato skupni asado. V Slovenski hiši ob IG. pričetek slovenskih šol: sv. maša in igra „Desetnik in sirotica.“ NEDELJA, 17. marca 1974: Tradicionalna tombola v Slomškovem domu. V Slov. vasi ob 15,30 občni zbor društva „Slovenska vas“. SOBOTA. 23. marca 1974: Začetek potika v srednješolskem tečaju. NEDELJA, 7. aprila 1974: Na Pristavi v Castelarju tombola. KOROŠKA Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji V biltenu „Informationen aus Österreich“ je kratko poročilo, da se je v Celovcu ustanovilo „Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji“, ki naj bi zlasti predstavljalo zvezo med slovenskimi in nemškimi pisatelji. V načrtu je izmenjava mlajših avtorjev Slovenskega društva pisateljev v Ljubljani z avtorji iz_ Koroške oz. Avstrije. Ker je ljubljansko pisateljsko društvo v popolnoma komunističnih rokah ne moremo pričakovati od novega društva nobene koristi za koroške Slovence. pa že ni nobene slovenske hiše več. Poglej, tamle je ves tisti kompleks sedaj naprodaj. Ko bi mogli dobiti slovenskega kupca! Toda ga ni. Tržaško o-zemlje namreč ni več — svobodno in tudi ne — tržaško. Je del Italije — po zaslugi slovenskih komunističnih gro-bokopov slovenstva. Na pobočju severozahodno od Bar-kovelj, pol poti do znanega zgodovinskega gradiča Miramar, so Italijani za poudarek italijanstva na tem področju zgradili veliko svetišče, ki so ga.hoteli posvetiti prav tu „Kraljici Italije“. Msgr. Ukmar je bil tisti, ki je z direktno vlogo na Vatikan dosegel, da je bilo svetišče posvečeno — „Kraljici narodov“. Ali bi bilo možno udariti po msgr. Ukmar, zakaj ni dosegel, da bi bilo svetišče posvečeno „Kraljici Slovencev“ ? Našim resnim, narodno in versko zavednim rojakom je življenje v Trstu in sploh na Primorskem en sam delovni dan. Dr. Jože Prešeren, duša Marijinega doma na ulici Risorta 3, na vznožju sv. Justa, v središču mesta, prof. Alojz Rebula, najbolj plodovit zamejski slovenski pisatelj, doma na Opčinah, pa dr. Poštovan, direktor slovenske oddaje na tržaškem radiu in dr. Štoka, politični predstavnik pa še ta in oni slovenski rojak in za njimi vrsta (Nad. na 4. str.) P. Fajdiga Tržaški vtisi Stran 4 DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta ZS bo 6. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Občni zbor društva Zedinjene Slovenije bo 24. marca po nedeljski sv. maši v' mali dvorani Slovenske hiše. Že sedaj vse člane lepo vabimo! DUHOVNE VAJE ZA MLADINO Fantje in dekleta raznih starosti bodo v tekočem postu ponovno lahko opravili letne duhovne vaje. Te bodo v nedeljo 10., 17., 24. in 31. marca. Vabljeni. Vodstvo Slov. srednješolskega tečaja sporoča vsem dijakom da bodo 9. marca ob 16. uri v Slovenski hiši popravni izpiti. Prinesti morajo tudi pismene naloge, ki jih še niso oddali. Isti dan od 16. ure bo tudi vpisovanje. Dijaki za prvi letnik naj prinesejo s seboj spričevalo o končani slov. ljudski šoli in potrdilo arg. šole, ki jo je končal. Za naslednje letnike naj prinesejo dijaki spričevalo o končanem letniku slov. tečaja in potrdil(o' o vpisu ali spričevalo argentinske šole: začetek šole bo 23. marca. Prispevajte v tiskovni sklad! Pridobite nam nove naročnike! 17, MARCA POSEBNOST TOMBOLE V SLOMŠKOVEM DOMU: Poleg 500 bogatih in praktičnih dobitkov še NAGRADNO ŽREBANJE. Med lastnike tablic s pravilno rešenimi križankami bo žreb določil srečnika za hranilno. knjižico „SLOGE“ z vlogo deset tisoč pesov (m/n.) Nabavite si tablice v predprodaji! PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Nedelja, 10. marca 1974, ob 10. uri: Pričetek slovenskih šol ® sv. maša ® igra: Desetnik in sirotiea V igri, ki jo pad vodstvom gdč. Anice Šemrov pripravlja Slomškova šola, nasfcdpa nad 40 otrok. Kraj: Slovenska Itiša v Buenos Airesu Otočke, starše in prijatelje naših osnovnih šol lepo vabi učiteljski zbir ZS SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU "H1’1 i' ! vabi na RISARSKI NATEČAJ (Concurso de manchas) Mladino in otroke vabimo, da preberejo ta teden v OZNANILU podatke in pogoje za risarski natečaj, ki se bo vršil 31. marca t. 1. RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI Podjetnike, obrtnike, trgovce in profesionalce opozarjamo, da rok '.a prijave poteče Ib. marca t. L VSE ROJAKE pa opominjamo, da nikdar ne bo potekel rok, da pokažemo, da: ES0KMU UBIS Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit V SLOGI JE MOČ! V Slovenskem domu v San Martinu ■ ■ ■ ■ ■ bo v nedeljo 10. marca, točno opoldne ■ ■ ■ OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV ■ ■ ■ Takoj po .otvoritvi SKUPINI ASADO, za katerega se je treba prijaviti pri odbornikih ali v domu (tel. 755-1266). 0 5 i O) +-> FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 ^ f s 73 ta 0 c L dtombolskih nagrad. Cena tablici $ 3.— Prav lepo vabljeni! RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 EZEIZA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO LOMAS DE a 1 cuadra Municipalidad AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejšo pohištvo DRUGA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1) Božji dar. 6) Hrvaško glavno mesto. 11) Vrsta kisika. 12) Grška črka. 14) Prijetno, čedno. 15) Podoba. 16) Enega od staršev. 18) Prislov kraja. 19) Predlog. 20) 'Prevleka, spona. 22) Povratni zaimek. 23) Sprehod (4. sklon). 25) Osnutek. 27) Potreben hrane. 29) Skavtski naraščajnik. 31) Kretnje. 32 Poveljnik severnoameriške secesijske vojske. 33) Angleško lahko pivo. 35) število. 36) Zdravilo. 37) Modra. 39) Jezusova stara mama. 41) Ploskovna mera. 42) Zasenčiti. izginiti. 44) Kratica za: Opus. 451 Težko diha. 46) Se plazimo. NAVPIČNO: 1) Dvakratni sovjetski zu- nanji minister. 2) Rezultat. 3) Indijansko orožje. 4) Osebni zaimek. 5) Bežim. 6) Zahod. 7) Kratica za: glej. 8) Urejenost. 9) Junaška pesnitev. 10) Betežna. 13) Pretep. 16) Narahlo zmoči. 17) Letopis. 20) Očividci. 21) Priimek 2. predsednika ZDA. 23) Prebivalec Slovenskih goric. 24) Razvidna, jasna. 26) Španski ritem. 28) Gospodar, upravitelj. 30) Grdo napisana beseda. 31) Mislil. 34) Ki ne dela rad. 36) Kocina. 37) Mlada žaba. 38) Oče. 40) Filipinski vulkan. 42) Osebni zaimek. 43) Predlog. Kdor hoče priti v poštev pri žrebanju nagradne knjižice z vlogo 100.— pesov, mora poslati pravilno rešitev do Sl. marca t. I. na naslov: V SLOGI JE MOČ, Bme Mitre 97 Ramos Mejla. PAKETE ZA VELIKO NOČ kakor tudi denar pošilja najvarneje in najceneje JADRAN - PAK Ulica Morite 2049, višina Rivadavia 6400 (Kolektiv št. 132 in 133 d,o( Carabobo 700) Uradne- ure med tednom, od 15 do 19, »b sobotah od 10 do 12. Pismena naročila kakor tudi gir/f je poslati na naslov: ZDENKA KALEČAK, Oasilla Correo Central 340, Buenos Aires Vse pošiljke so zavarovane. (Nad. s 3. str.) skritih, za slovenstvo zavzetih fantov in deklet, mož in žena, vztraja na tem kosu slovenske zemlje, ki jo Ljubljana načrtno potiska Italiji v last. Ne bi bilo nedeljske slovenske službe božje pri „novem“ sv. Antonu in ne v rojanski cerkvi ,ne bi se cula slovenska pridiga izpred oltarja sredi Trsta in ne slovenska pesem ob spremljavi orgel, če ne bi bilo teh ljudi. Kdo bi vzdrževal slovenski gledališki oder, kdo pevske zbore, kdo bi prirejal slovenske koncerte, če teh ljudi ne hi bilo? Slovenski župani, kakor so v števerjanu Klanjšek, na Rebentabru Guštin, pa v De-vinu-Nabrežini dr. Legiša in še toliki slovenski občinski odborniki, vsi ti se prebijajo skozi neštete ovire, ki stojijo ohranjevanju slovenstva na poti, ki mu jih nastavljata italijanstvo in slovenski marksistični režim v Ljubljani. Toliko in toliko slovenskih učiteljev in učiteljic po slovenskih osnovnih šolah, pa profesorjev na slovenski gimnaziji, vsi, ki so narodno zavedni in ideološko pravilni usmerjeni, so neprecenljiva o-pora vsemu slovenskemu izživljanju na tem delu Slovenije. O razmerah na tržaškem in gori-škem poročamo skoro v vsaki številki našega tednika. V Zbornikih Svobodne Slovenije so izšle temeljite razprave izpod peres strokovnjakov o slovenskem razvoju na Primorskem. Toda ravno sliko položaja, v katerem se nahajajo naši rojaki tam in okoliščin, ki se jim morajo prilagajati, se jim izogibati ali jih izpodbijati, da se ohranijo na površju, narodno, versko, ideološko in materialno, si človek ustvari, če se poda tja in se poglobi v njihovo življenje. Morda je prve dni prizadet v svojem osebnem mnenju o problemih, ki jih je poznal od daleč, z onstran Atlantika, ko pa je naravnost vprašan, kako bi on sam u-krepal v takem in takem slučaju, pa zadeva dobi drugačno lice. če ima še otroke, ki jih želi ohraniti Slovence in kristjane, da bo njegovo potomstvo o-hranjalo Sloveniji ta kos Evrope, potem je še dvakrat težko ukrepati, da bo prav. Nisem pa naletel, kolikor morem v svoji skromnosti presojati, na rojake, s katerimi sem govoril in včasih tudi debatiral, da ne bi ugotovil, da imajo svoj pogled na svet istoveten z našim v zdomstvu, dasi ne v vseh odtenkih in podrobnostih. Toda kje pa se kdaj najdeta dva človeka istih misli, kadar mislita? Trst kot pristaniško mesto ohranja svoj značaj minulih desetletij, ko je skozenj pljuskala srednjeevropska tr- govina v bivšem avstrogrskem imperiju pa okamenelost, ki ga je otrpnila med obema svetovnima vojnama, še bolj pa čas po drugi veliki moriji. Nekaj pobočij več okoli mesta je novo pozidanih, sicer pa ostajajo poslopja in ulice nespremenjene skozi desetletja. V starinski kavarni s kristalnimi lestenci lahko ure prebiraš tržaško časopisje ob skodelici čaja, ne da hi se natakar zmenil zate, če mu ne pomigneš, 'medtem ko se šofer taksija namrdne če ga napotiš na določen naslov po strmi, ozki ulici. Italijanski uradnik na postaji je prijazen človek, še bolj slovenski rojak na telefonski centrali. V slovenski tržaški banki imajo menjalnica pa tudi drugi oddelki velik promet, v slovenski knjigarni ti je tudi vse zdomsko časopisje na voljo, časopisni kioski so založeni z italijanskim, francoskim, nemškim in ameriškim časopisjem in revijami, ne manjka skritih prodajalen pornografskih revij kakor tudi ne kinodvoran z moralno oporečnimi filmskimi predstavami, kakor pač v slehernem večjem zahodnoevropskem, posebej še pristaniškem mestu. Sploh je svobodni zahodni svet postal v mnogih ozirih, zlasti v slabih, močno uniformiran. Romantika, po kateri je Trst slovel pred drugo svetovno vojno med npr. ljubljanskimi ribjimi sladokusci, ki so se tja vozili „na ribe“, je že davno u-tonila v zgodovino. Riba je v Trstu danes po ceni skoro enakovredna mesu, ostriga in drugih školjk pa zaradi kolere, ki da so jo v južno Italijo zanesle školjke, sploh ni bilo na prodaj. Tržaške ulice se po prvem navalu Tržačanov, ko zjutraj hitijo v šole, na urade, v pristanišče, za nekaj minut pomirijo, nato pa zaživijo od turistov, predvsem iz bližnje komunistične Jugoslavije, od koder le-ti prihajajo večinoma po nakupovanje v Trst. Za železno zaveso namreč ni dobiti toliko produktov „kapitalističnega Zahoda, ki zlorablja človeka po človeku!“ V avtobusu je skoraj vedno še kak sedež prazen, ker Tržačani veliko prehodijo peš, prav tako se po gostilnah in kavarnah ni treba boriti za prostor, če nisi izbirčen. Morje poleti vabi kopalce, toda kljub prozornosti voda, da vidiš pesek na dnu, je bilo kopanje v okolici Trsta nekajkrat prepovedano, zaradi okuženja vode. Turistom, ki z avtomobili odhajajo čez mejo v sosednjo Slovenijo, delijo na prehodih rumenkaste lističe iz navadnega časopisnega papirja, na katerem je narisan zemljevid z „magistralnimi in regionalnimi cestami v SR Sloveniji“. Na hrbtni strani je natisnje- no besedilo v slovenščini, angleščini, italijanščini, nemščini in ruščini, po tem vrstnem redu, z opozorilom o dovoljenih hitrostih po slovenskih cestah: 100 km na uro po magistralnih in regionalnih in 80 km na uro po vseh o-stalih. Iz zemljevida na čelni strani je razvidno, da je „avtomobilska cesta“ samo od Vrhnike do Postojne, magistralnih cest je sedem, s številkami od 1 do 7 (od Rateč skozi Ljubljano do Brežic, od Gorice do Maribora in Ormoža ter Dravograda ter od Postojne do Trsta in Kopra). Na lističu avtomobilistu želijo „varno vožnjo“, ki bi lahko bila, če ji ne bi grozil alkohol. Kakor v Sloveniji, tako je tudi po tržaških ulicah videti majajoče se postave „veselih bratcev“ iz Slovenije, še bolj žalostno pa je slišati mlado dekle, kako pijano na avtobusni postaji v svoj slovenski slovar vpleta balkanske kletve in psovke, ker avtobusa še ni. Pravi ambasadorji jugokomunističnega režima iz Ljubljane! Vse to so bili vtisi, ki sem si jih nabral v kratkih dveh tednih na Tržaškem, kosu slovenske zemlje, ki ima danes zaradi razmer v kakršnih mora živeti, tako svojski značaj. Da bi le vedno ostal slovenski! To je v neki meri odvisno tudi od nas v zdomstvu.