ŠIZOD

A

:

Janez Klobasa, španski kralj.

Pasivna bilanca ... . .

Baskervilski pes. — Narodna slavnost. _ {Sk'3 ih bnrrtba.

— Alfonz XIII. — Torej na Španska!

v-''

stanovanje toliko in toliko, perilo . . ., kosila ...,
večerje . .., cigarete ..., itd. Popravljal je, zaokro¬
ževal, zniževal zneske, nekatere postavke, ki so
se mu zdele odveč, je črtal, toda ko je nazadnje
napravil spodaj črto in vse seštel, je prišla vedno
mnogo večja vsota, nego je bilo napisano zgoraj
na listku v prvi vrstici: dohodki 80 kron.

Da, ni dvoma, da je njegova bilanca pasivna,
strahovito pasivna. Tako-le ni mogoče več živeti.
Seveda, Janez Klobasa, doma iz Kurje vasi, zdaj
praktikant v Ljubljani, je živel s to-Ie prvo vrstico
»80 kron na mesec« že pol leta, to pa so omo¬
gočala dejstva, obelodanjena na drugi strani listka,

Češko spisal H. Vavris.

Že desetkrat je prepisal vrsto Števffifr

2

kjer je stalo pod naslovom »do'govi« drugo pod
drugim: krojač . . čevljar . . . gospa Rezi. . . itd-
z dotičnimi zneski. Spodaj črta in pod njo vsota
380 kron.

Za božjo voljo, tristoosemdeset kron dolgov!
Ta številka je Janeza pretresla, kadarkoli jo je
pogledal — četudi samo v duhu. On, štirideset-
goldinarski praktikant tristoosemdeset kron dol¬
gov! V pol leta! V enem letu je lahko sedemsto-
dvajset, v desetih letih sedemtisoč dvesto, z ob¬
restmi še več! Deset let sicer ne bo praktikant,
toda izdatki rasejo hitreje, nego plača. O jej —

Tu ne pomaga nič drugega, nego glavni
dobitek. Njegov pogled je padel na nasprotno
steno, kjer je na loterijskem plakatu kričalo par
rdečih ničel. Da, srečko si kupi. Zadnjič je v mi¬
lanski loteriji dobil reven delavec milijon lir, vsak
dan prinašajo časopisi vesti o srečnih dobitkih,
zakaj bi usoda ne mogla izbrati njega, revnega
praktikanta? Z eno roko bi poplačal svoje dol¬
gove in pridal kavalirsko nekaj za čakanje. Stopil
bi pred pisarniškega šefa, pokašljal malo in dejal:
»Gospod doktor, izstopam, ne ugaja mi pri vas!«
Doli bi pa že čakal avtomobil, krasen avtomobil
Laurin in Klement. Ali pa Mercedes? No, izbiral

3

bi si, poizkušal, vozil in najboljšega bi kupil.
Potem bi se pa v diru peljal po mestu, znanci
bi se ogledovali in postajali. T-t-t-t rrr, be, be ...

Čisto se je poglobil in zapredel v prijetne
sanje o glavnem dobitku. Vsak jih pozna, kdor
ima pasivno bilanco. Prišel bi bil k navadnemu
zaključku podobnih meditacij o nagli izpremembi
sreče, da namreč ni prvega pogoja za glavni do¬
bitek, namreč štirih kron za srečko. Toda na¬
enkrat ga predrami iz sanjanja neznan gospod,
ki je z lahnim, elegantnim poklonom sedel k
njegovi mizi.

». . . prosim,« je zarenčal Janez Klobasa in
nevoljno spravil žalostne svoje papirje. Pri tem
se mu je zazdelo, da je neznanec mimogrede
vrgel pogled na vrstico številk.

Pravzaprav je nespodobno sedati ravno k
njegovi mizi. Kavarna je čisto prazna in prostih
miz še preveč.

»Oprostite, da motim,« je začel neznanec
meni nič tebi nič. »Moram z vami, gospod Klo¬
basa, govoriti v važni stvari.«

Praktikant Klobasa je razširil najprej zenice,
dvignil obrvi in odprl usta na stežaj. Saj tega
človeka še nikdar videl ni! Čisto gotovo ga ni

4

videl. Le ta ostri pogled, le ta ga je na nekaj
spominjal . . .

»V resnici nimam . . .«

»Vem, ne poznate me. Dovolite, da se pred¬
stavim.«

Tu je snel neznanec z enim migljajem —
brke in brado.

»Jaz sem Sherlock Holmes.«

Zenice, oči in usta Janeza Klobase so se
odprla prav do meja možnosti in v ušesih mu
je zabrenčalo.

Da, zdaj je videl jasno, to oko — plat¬
nice detektivnih romanov Baskervilski pes —
Zabrisan sled — Briljantno nakitje . . . Odrevenel
je. Za boga, morda ga hočejo aretirati. Njegov
dolg, tristoosemdeset . . . Ali pa kaj v uradu?
Ne, to je pomota, on gotovo ni nič . . .!

»Takoj vam vse pojasnim,« je nadaljeval
Sherlock Holmes z nasmehom, kakor bi ne bil
videl Janezovega strmenja in si je spet z enim
migljajem pripel brke in brado. »Čudite se pač,
da govorim slovensko.« (Klobasa se je šele zdaj
tega zavedel.) »Ampak detektiv mora biti pri¬
pravljen, naučiti se v štirinajstih dneh katerikoli
jezik. In jaz, kakor vidite, govorim že, kakor

5

rojen Ljubljančan. Ampak to so postranske stvari.
Iščem vas, gospod Klobasa, 2e tri mesece«

Spodnja čeljust Klobase je bila čisto izbočena
in pred očmi se mu je delalo temno. Detektiv . . .!

»Gospod Klobasa, bili ste na zadnji narodni
veselici v Ljubljani, kajneda, in v nedeljo po¬
poldne ob 4. in 7 minut ste zlezli na vrtiljak.«

Zdajle bo nekaj! Gotovo je pohodil takrat
kakega otroka. Ali pa podrl narodnim damam
paviljone — denar se je izgubil — briljantno
nakitje . . . Janez Klobasa se je stresel: Tajin-
stven zločin — sum leti na njega! Da, zdaj ga na¬
govori Sherlock Holmes: Gospod, vi ste umorili ...

Sherlock Holmes je zasledoval kapljico potu,
ki se je pokazala Klobasi na čelu in počasi lezla
po njegovem nosu.

»Gospod —«

(Klobaso je obšla kurja polt.)

»— ne bojte se — «

(Klobasa se je strahu skoro sesedel)

»— rad bi vam —«

(Klobasi se je kar srce ustavilo.)

»— samo pojasnil — «

(Klobasov »jaz« se je razpočil in drčal v
levi kot neskončnosti.)

6

»— kako in zakaj —«

(Klobasa je imel že vročico)

» sem vas poiskal «

Zdaj se je spodnja ustnica spet izbočila,
kakor če poči petelin puške, in telo Janeza Klo
base se je spustilo na stol na kopico nesreče. V
glavi se mu je vrtelo . . .

»Videl sem slike veselice na nekih fotogra¬
fijah. Z mikroskopom sem našel med občinstvom
vaš obraz. Nadaljnji sled je bilo težko najti. Po
izvedel sem, kdaj je bila fotografija napravljena.
Posestnik vrtiljaka je vedel samo to, da je oštel
nekoga, ki mu je zlezel na prenapolnjeni vrtiljak.
On pa je dejal: »Saj pojdem spet doli!« Iz tega
sem, gospod Klobasa, spoznal, da ste Ljubljan¬
čan, in sicer iz Kurje vasi. Vsako ljubljansko
predmestje ima nele svoj dialekt, temveč tudi
svoj način mišljenja. Poljančan bi se bil v tej
situaciji odrezal: »Jezik za zobmi!« Mož iz Vod-
ma*a bi sploh ne bil odgovoril. Krakovčan pa bi
bil vrtiljakarju kratkomalo prisolil eno za uho.
Tisti, ki je mogel v tej situaciji reči »saj pojdem
spet doli,« torej čudovito samo po sebi umljivo
stvar ni mogel biti od drugje, nego iz Kurje vasi.«

7

Klobasa je poslušal kakor v sanjah. Kavarna
se je sukala z njim in jasno je videl samo oko,
da, to oko Sherlocka Holmesa, ki je okoli njega
vse plesalo v divjem plesu.

Detektiv je nadaljeval: »Vseh ljudi v Kurji
vasi v vaši starosti je 812. Izmed teh jih ima
lase vaše barve samo 89 in od teh jih je bilo
na oni slavnosti samo 41. Tako se je manjšal
krog mojega poizvedovanja vedno bolj, dokler
nisem dognal vašega imena in stanovališča. Zdaj
pa k stvari. Ljubi gospod Klobasa . . .«

(Mrzlica Baskervillski pes — oko . . )

». . . ponujam vam dvajsettisoč kron na leto,
brez dela in brez truda —«

Gospod Klobasa kakor bi ne slišal. Le usta
je odprl na stežaj in iz teh se je izvil krik pre¬
ganjane živali.

»—‘ poleg diet. Visokih diet. Za kilometer
dvesto kron To je novih dvajsettisoč kron na leto.«

Gospod Klobasa se je potil kakor v parni
kopeli v drugi sobani. Baskervillski pes, vrtiljak,
slavnost in sto drugih stvari je bežalo v divjem
diru in zmešnjavi skozi njegovo glavo.

»Stanovanje, hrano, obleko, kratkomalo vse,
kar si bote želeli, dobite še zraven.«

8

Zdaj se je Klobasi pojavil avtomobil v naj¬
hitrejšem diru. Na njem je sedel pes (basker-
villski) in na cesti se je sukalo oko z ovitka
detektivnih romanov. Avtomobil je očividno hotel
oko dohiteti.

»Dalje bote zavarovani . . .

Avtomobil je zavozil na oko; to se je s tre¬
skom razletelo.

». . . za petdeset tisoč.«

Pes je požrl avtomobil —

»Seveda, ne smem vam prikrivati . . .«

Oko je požrlo psa, strašno se je napihnilo
in stopilo kot zrakoplov v višavo.

». . . da bi vaš posel ne bil brez nevarnosti:«

Klobasa se je stresel: na balonu je bilo na¬
pisano: Baskervillski pes . . .

»Morda bodo pri tem bombe in pogosto pojde
za naše življenje.«

Spet je bil tu avtomobil! Toda po cesti se
je vrtela bomba. D&, pes hoče požreti bombo! O
bog, o bog, kako se to konča!

»Zato ona zavarovalnina.«

Slednjič se je zdelo, da začenja Klobasa
pojmovati. Odprl je usta in izpregovoril: »B . . .
b . . . baskervillski pes . . .«

9

»Da, vem, kaj hočete reči. Vse vam pojasnim.«

Sherlock Holmes se je sklonil nad mizico
in nadaljeval s pritajenim glasom:

»Gotovo veste, da bogataši nosijo mesto
pravih draguljev v gledališča, na plese in sploh
v javnosti samo imitacije, da se ubranijo tatvine
pravih.«

Klobasa se je spet stresel. Da, detektiv naj
postane. Najde naj ukradene dragulje. Dobro, sede
v avtomobil, popelje se za balonom, ali za psom ?
Tu je tajinstveni zapletljaj! Aha! Za to gre dobiti
psa iz balona ven —

Klobasa je zavzdihnil: »Pes . . .«

»Še večja nevarnost, nego draguljem od tatov,
grozi gotovim osebam, posebno vladarjem, od
anarhistov, tako da je zdaj navada, da mesto
njih nastopajo imitacije svoje vrste, ljudje, ki so
jim nenavadno podobni. -.Pijte, gospod Klobasa,
nekoliko bledi ste. Tako. — Zdaj pa k stvari. Vi,
gospod Klobasa, ste čudovito podobni španskemu
kralju. Kakor krajcar krajcarju. Kralj Alfons tri¬
najsti namerava letos napraviti par diplomatičnih
potovanj, boji se pa, da bi mu anarhisti, ki so
mu že na dan njegove poroke stregli po življenju,
še nadalje ne pripravljali nevarnih atentatov. Po-

10

verili so mi skrb za njegovo osebno varnost;
preprečil sem že par anarhističnih atentatov in
upam, da se mi posreči preprečiti tudi ostale.
Toda ni izključeno, da anarhisti tudi mene enkrat
prevarajo, in zato bi bilo bolje, ko bi kralja Al-
fonsa zastopal povsod kdo drug. In ta oseba naj
bi bili vi.«

Možgani Janeza Klobase so se vračali po
malem v pravilni tir. Ah, da, Alfonso! Alfonso!
Pomišljal je: » Gospod Klobasa, ali veste, komu
ste strašno podobni? Španskemu kralju! No, ne
jezite se, jaz sem samo tako...« — »Gospod
Klobasa, vi ste nekemu podobni. Da, že vem,
Alfonso «. Kjerkoli se je pojavil v družbi, povsod
je slišal: »Za boga, poznati vas moram čakajte,
čakajte, ah, da že vem, Alfonso, španski kralj . ..«

Kaj? On da naj . . .? Da, on da riaj dela
imitacijo, ponarejene dragulje — ne, španskega
kralja. — Skočil je, razširil zenice, odprl oči,
dvignil obrvi in spodnja ustnica se mu je izbočila.

»Ampak, saj to ni mogoče, saj ne znam
špansko!«

Sherlock Holmes se je nasmehnil.

»Seveda, to bi se morali naučiti, in nele
špansko, temveč tudi francosko in angleško'

11

Ampak to so postranske stvari; glavno je, če
soglašate.«

Klobasa se je vščipnil v stegno! To je grozno!
To je pravzaprav zelo čudno! Ne — to so samo
sanje! On naj bi bil španski kralj?

»Nečem vas preveč pregovarjati, kajti stvar
ima svoj riziko. Saj veste, zavarovalnice nečejo
vladarjev sploh več na življenje zavarovati, k
večjemu v razredu »ničla«. No, človek si včasih
tudi v postelji lahko zlomi vrat ali pa vsaj zvije
nogo; poleg tega bom vedno na straži.«

»Jaz naj bi torej bil imitacija . . .?«

»Da, imitacija španskega kralja. Ali spreje¬
mate pod navedenimi pogoji?«

»No, lepo bi to že bilo — ampak, mhm, tu
imam, mhm, gotove obveznosti.«

Sherlock Holmes je z nasmehom segel v žep
in položil pred Klobaso perišče saldiranih računov.
Krojač je bil tu, čevljar, gospa Rezi, vsi so tu bili.

»Skupaj tristoosemdeset kron.«

Na Klobasovo lice so razlili plačani računi
blažen smehljaj.

»Ehm, še malenkost. Torej, ehm . . .«

»D&, dobro, vem. Tu je predujem, za enkrat
pettisoč kron. Ali zadostuje?«

12

Klobasa ni verjel očem in roke so se mu
tresle, ko je spravljal papirje v žep. Juhu, to je
denarja!

»Ampak, gospod Sherlock Holmes, ne vem,
kako pojde, če znam igrati kralja? Kaj, če se
izdam ?«

»To bo moja skrb. Vsega vas naučimo. Kdaj
bi mogli odpotovati?«

»Magari takoj,« je dejal Klobasa veselo,
»provizorično službo imam in se lahko odpeljem
kadarkoli. Zadostuje obvestilo na dopisnici.«

»To je izvrstno! Kaj pa prtljaga?«

Klobasa je bil v zadregi. Takoj pa je dejal
prešerno: »Imam le nekaj obleke in — pipo.«

»Izvrstno,« je dejal Sherlock Holmes in po¬
gledal na uro. »Štiri petnajst. Brzovlak gre v
dvaintridesetih minutah. Pojutrišnjem ob enajstih
petdeset sva v Madridu.«

Ob štirih sedeminštirideset se je odpeljal
gospod Janez Klobasa s Sherlockom Holmesom,
senjorjem de los Pajdalos de la Zalamanjka,
monsieurjem Lafleurjem in mojstrom Smithom
(učitelji španščine, francoščine in angleščine) na
Špansko.

Drugo pogl avj.e.

Slovnica. — Španska etiketa. — Častivredni stoli. — To
me veseli. — Razstava. — Žganci. — Frenofiziolog. -
Goreči nos.

— Buenos dias, senjor Francesco! Come
esta usted?

Gracias, estoy bastante bien.

— IVI e allegro mucho.

Takole krasno je znal špansko že govoriti
Janez Klobasa, kajti oni senjor Francesco ni bil
nihče drugi nego on. In druga oseba v dialogu
je bil njegov učitelj španščine, senjor de los Paj-
dalos de la Zalamanjka. Oba sta pridno listala
po španski slovnici in v pohvalo španskega uči¬
telja bodi povedano, da je ..šla stvar precej hitro
naprej.

V Madridu je bilo. Tu v prekrasni osameli
vili za mestom, obdani od še krasnejšega vrta,
se je Janez Klobasa izobraževal za svojo visoko
nalogo. Nikdo bi ga ne bil spoznal. Sherlock
Holmes mu je napravil impozantne črne brke,
kajti v svoji pravi podobi ga ni smel na Špan-

14

skem nikdo uzreti prej, nego bi prevzel svoje
uradovanje.

Naš senjor Francesco je bil ves dan zaposlen
Zjutraj je prišel don Pedro Miguel, eden izmed
»galanes de la corte« (dvorjan kraljevskega dvora),
ki je bil informiran o Sherlock-Holmesovi skriv¬
nosti, ta je vpeljaval Klobaso v tajnosti poklonov
in običajev španske dvorne etikete, ki je izmed
vseh etiket najetiketnejša. V prvi uri mu je rekel
Klobasa, da že nekaj zna, da je hodil v Ljubljani
na plesne ure in da je tudi bral knjižico »Olikani
Slovenec«. Toda don Pedro Miguel mu je pojasnil,
da se bo moral v družbi, v kateri se bo vpri-
hodnje gibal, obnašati popolnoma drugače, več¬
krat čisto narobe, nego je pisano v »Olikanem
Slovencu«. Tam na pr. je rečeno, da se noge ne
smejo dajati na mizo. Marsikateri kavalir pa je
pogosto prisiljen naznačiti vrhunec svoje nepri-
siljenosti ravno na ta način. Sicer pa je bil, kar
se neprisiljenosti tiče, don Pedro Miguel s svojim
učencem zelo zadovoljen. Janez Klobasa je znal
sesti v fotelj tako neženirano, kakor bi bil rojen
plemenitaš Trdil je sicer, da se pri njih v Kurji
vasi seda takole na klopi v gostilnici, toda don
Pedro Miguel tega ni hotel verjeti in je bil pre-

15

pričan, da senjor Francesco pohaja iz visokega
rodu

Nekaj težave so delale lekcije v hoji. Klo¬
basa se je moral naučiti postavljati stopala drugo
proti drugemu (levo bolj) in kolena nekoliko upo¬
gibati, da bi bila kopija hoje Alfonza XIII. popolna.
To je tako zavzelo njegovo pozornost, da je po¬
zabljal na manj važno stvar, namreč pobešati kar
najbolj dolenjo ustnico. Don Miguel ga kar ni
mogel dovolj opominjati:

»Senjor Francesco! Ustnica! Spodnja ustnica!«

In Klobasa je pobesil Spodnjo ustrico, da ga
je kar zaskelelo za ušesi.

»To je premalo. Še!«

»Več ni mogoče«, je mrmral Klobasa v duhu in
dodal po špansko: »Lo siento yo.« (Zelo obžalujem.)

In prišel je tudi učitelj,„španščine, senjor de
los Pajdalos de la Zalamanjka in včasih tudi
Sherlock Holmes. Skupaj so vadili važne funkcije
vladarja španske države.

Prišla je na pr. deputacija mesta Saragosse,
katero so predstavljali štirje stoli. Don Pedro Mi¬
guel je dela! senatorja in jo je vpeljava!. Sunil
je nekoliko vsak stol — — to je pomenilo po¬
klon — in v imenu prvega stola je nagovoril

16

Klobaso po dvornih predpisih za deputacije s
»srednjim kraljevskim naslovom«:

»Vaše najjasnejše Veličanstvo, po Božji mi¬
losti velemožni kralj španskih provincij, vseh ko¬
lonij in dežel na obeh bregovih morja tu in tam,
vitez svetega Graala in zelene papige, najpobož-
nejši princ jeruzalemski! Mi najudanejši podlož¬
niki vedno zvestega in lojalnega kraljevskega
mesta, zlate Saragosse, polagamo k nogam Vašega
najjasnejšega Veličanstva najponižnejši izraz glo¬
bokega spoštovanja in najspoštljivejše udanosti
vsega prebivalstva, ki vsak dan vstaja in hodi leč
z Vašim jasnim imenom na ginjenja drhtečih
ustnicah in slavi Vašo modrost in pravično ne-
pristranost. O da bi . . .«

Gospod Klobasa je moral napeto poslušati.
Stal je tu, levo roko oprto na kord (imel je ge¬
neralsko uniformo), desnico na stol, in je blago¬
hotno gledal prvemu stolu v oči. Ko je dogovoril,
je dejal na znamenje dona Pedra Miguela:

»Saragossa je zelo lepo mesto. Veseli me,
da ga bom spet videl.«

Don Pedro Miguel pa je obesil vsakemu
stolu red, nakar jih je po kratki zahvali sunil z

17

nogo, kar je pomenilo, da je deputacija zado¬
voljno odšla.

Takih deputacij se je vsak dan menjalo več.
Prišli so kmetje iz Andalusije. Tem je dejal Klobasa:

»Andalusija je biser vseh provinc. Kako so
se letos obnesli biki?«

»Vaše Veličanstvo«, je nato odgovoril stol,
»vsled ugodnih lanskih vetrov so se rodili veči¬
noma dvojčki.«

»To me veseli,« je dejal nato Janez Klobasa.

Poleg sprejemanja deputacij se je moral
seveda naučiti nastopov pri drugih prilikah. V
sobi je bila na pr. improvizirana razstava. Po
mizah, naslonjačih in stolih so bile razložene
najrazličnejše stvari, ki so bile ravno pri roki,
kajti šlo je le zato naučiti, se raznih izrekov, ki so
za monarhe povodom razstav predpisani. Senjor
de los Pajdalos de la Zala-manjka in don Pedro
Miguel sta vodila gospoda Klobaso od predmeta
k predmetu pojasnjujoč njih važnost in pomen.

»Tu, Vaše Veličanstvo, si dovoljujem opo¬
zoriti na prekrasni izdelek naše domače dragul-
jarske firme Dellazoppa in komp.« Pri tem je po¬
kazal don Pedro Miguel na krtačo na naslonjaču.

»Zelo krasno«, je dejal Klobasa.

2

18

»In tu, Vaše Veličanstvo, kabinetni proizvod
španske optike, daljnogled, namenjen za obser¬
vatorij na Mont Serratu.«

Gospod Klobasa je pogledal v konec dež¬
nika, ki ga je držal senjor de los Pajdalos de la
Zalamanjka v smeri proti oknu.

»Ah, čudovito, zelo čudovito.«

»In tu slika našega mojstra, caballera
Zulaoge . . .«

Klobasa je pogledal s prijaznim nasmeh-
Ijajem na toplomer.

»In tu si dovoljujem Vašemu Veličanstvu
predstaviti mojstra samega.«

Klobasa je potrkal na ramo poleg stoječemu
obešalniku in dejal:

»Jako lepo. In to je vse ročna slikarija,
kajneda ?«

In potem so Klobasi predstavili vrsto dosto¬
janstvenikov, visokih uradnikov in drugih odličnih
ljudi, katere so spet predstavljali stoli. Ti so sploh
igrali pri poduku važno vlogo. Bili so visoki, bogato
izrezljani in so stali v genljivi ponižnosti kakor
resnični tajni svčtniki. Da bi si gospod Klobasa za¬
pomnil pomen različnih uniform navratnih verižic in
redov, so bili stoli s temi znaki dostojanstva ovešeni.

19

»Predsednik svčta za povzdigo rudokopstva,
caballero Lopez.«

»Rudokopstvo je zelo važno. Imate gotovo
veliko dela?«

»Zelo veliko, Vaše Veličanstvo.«

»To me veseli.«

»Rector magnifikus slavne univerze v San-
tiagu, doktor Diego Scatulozza «

»Koliko imate dijakov?«

»Osemsto trinajst, Vaše Veličanstvo«, je od¬
govoril don Pedro Miguel mesto lesenega rektorja
in dodal : »Skoro že nimamo več prostora v po-
slušalnicah.«

»To me veseli.«

»General Cotarello.«

Don Pedro Miguel je naznačil za stolom
smodko in kajenje.

»Ah da, vi ste se bojevali na Kubi. Takrat
je bilo zelo vroče, kajneda?«

»Vaše Veličanstvo, naši vojaki so se bili
kakor levi«

»Da, armada je temelj države.«

Tako je šlo naprej. Te vaje so se ponav¬
ljale vsak dan z malimi izpremembami, dokler

20

ni znal gospod Klobasa vsega na pamet. Sicer
pa stvar ni bila tako težka, kajti potentatom za¬
dostuje za javno nastopanje v celem kakih osem¬
deset besed.

Opoldne so sedli vsi h kosilu, ki je bilo vedno
mala imitacija dvornih gostij. Tu se je Klobasa
učil jesti najrazličnejša jedila, ki se mu o njih
pred tem ni nikdar niti sanjalo. Strogo se je gle¬
dalo na to, da ni utikal noža v usta, da ni jedel
omake z žlico itd.; te vaje so ga najbolj mrzile,
kajti trajalo je vedno dve do tri ure, predno se
je najedel pošteno po kranjsko. Jedila so bila v
celem jako okusna, izvzemši nekatere narodne
španske jedi; zaman je poizkušal Klobasa po¬
jasniti kuharici, kaj so žganci in kranjska klo¬
basa s kislim zeljem; da, niti Sherlock Holmes
ni tega prav razumel.

Pri jedi so se semtertja govorile napitnice
in v ta namen je prinesel senjor de los Pajdalos de
la Zalamanjka vedno nekoliko iztrižkov iz časo¬
pisov s tipičnimi nagovori pri kraljevskih gostijah.

Popoldne se je vadil gospod Klobasa v je-
zdarenju na konju, v tenisu in v streljanju. To
vse ga je zabavalo najbolj. Čudil se je, da je
tako dober strelec, četudi ni imel prej nikdar

21

puške v roki; seveda ni vedel, da so kraljevske
tarče tako napravljene, da kroglja zadene vedno
v črno, naj se ustreli kamorkoli.

Nekega dne — bilo je malo pred koncem
poizkusne dobe — je nekoliko razžalostil našega
Klobaso Sherlock Holmes. Pripeljal je neznanega
gospoda, ki ga je predstavil kot dvornega freno-
fiziologa. Ta je pozorno preiskal in pregledal telo
Klobasovo, zmajaje pri tem z glavo in mrmraje
nekaj v brado. Nazadnje je Klobasa zvedel, da
njegov nos ne odgovarja povsem visokemu vzoru
kralja Alfonsa in da se mora neka malenkost
popraviti. Sherlock Holmes ga je sicer zagotavljal,
da se mu brizgne pod kožo samo malo parafine
in da je to popolnoma brez bolesti. Treba se je
potem samo varovati prehude vročine, torej ne
sedeti pri peči ali pa v solnčni vročini, sicer se
parafin raztopi in morda celo izteče. Operacija se
je res izvršila, toda KlobaSa se je vedno bal, da
bi se mu lepega dne z nosom kaj ne zgodilo.
Parafin je zelo gorljiva snov, kaj ko bi si takole
enkrat prižigal španjoleto ali pahitosko in bi se
parafin vnel! Goreči nos, grozna misel!

Tretje poglavje.

Prvi korak po božji milosti. — Veliki križ reda Zlatega
petelina. - Toaletne zadrege. — Subvencionirani bik
kranjskega deželnega odbora. — Sama kri. — Tornado
in vihar pohvale v areni. — Groza dveh minut. — Sher¬
lock Holmes žvižga. — Narod se solzi. — Ni dobro člo¬
veku samemu biti.

Nazadnje je bil Klobasa tako daleč izurjen,
da se je lahko napravila prva javna izkušnja.
Enkrat ponoči so ga preselili tajno v pobočnem
krilu kraljevskega gradu, da bi bil v slučaju po¬
trebe pri roki

Prvikrat je imel zastopati kralja pri velikih
bikoborbah. Slavni toreador Diego Rodriguez je
slavil desetletnico svojega delovanja, in glavno
mesto se je pripravljalo na slavnost, kakoršne tu
še ni bilo. Toreadorji so namreč na Španskem
več, nego pri nas tenoristi, fotbalisti in tajni svet¬
niki. Mnogo več. Slavni toreador je najpopular¬
nejša oseba nele v mestu, temveč tudi v celi
državi, in vsak Španec zna na pamet cel njegov
življenjepis. Ministrstvo, s katerim glasovit tore¬
ador ne soglaša, pade, če je že to kralju po volji

23

ali ne. Zaradi tega njih političnega pomena mora
take kapacitete tudi kralj primerno respektirati
in pred važnim ukrepom povprašati jih za mnenje.

Klobasova naloga na prvi pogled ni bila
pretežavna. Imel se je pokazati v amfiteatru v
kraljevski loži in po vsakem toreadorjevem činu
prijazno pomigati z roko. Potem je imel sprejeti
senjorja Diega Rodrigueza v avdijenci, pohvaliti
ga za njegove pogumne čine in pripeti mu na
prša veliki križ svetega reda Zlatega petelina, ki
se podeljuje samo zelo odličnim ljudem in izje¬
moma tudi tujim vladarjem, kot posebno visoko
odlikovanje.

Gospoda Klobaso so napravljali kakor ne¬
vesto v zrcalni sobani pol dneva v kraljevsko
oblačilo, bogato z zlatom vezeno; česali in na¬
pravljali so ga, da ga je vsled tega kar v križu
bolelo. Sherlock Holmes &e je jezil in pravil, da
je ta pretirana skrbnost odveč, da bo pozornost
podanikov Njegovega Veličanstva namerjena na
toreadorja in bike, kot daleko zanimivejše pojave.
Toda don Pedro Miguel in senjor de los Pajdalos
de la Zalamanjka sta najbrže pričakovala, da
zlezeta za en činovni razred više, če bi izkušnja
dobro iztekla.

24

Ko so bili slednjič vsi gumbi raznih suk¬
njičev, trakovi škapulirjev in bandalirjev, vse
žnore, spone in pasovi, redovi, križi in zvezde,
mantile, pentlje in vse ostalo, kar spada k pisani in
bogati kraljevski obleki, zapeti, zavezani, pripeti,
obešeni, opasani in odeti, se naenkrat spomni
Klobasa, da je na nekaj pozabil. Dolgo je listal
v svojem ročnem slovarju, da bi našel primerno
špansko besedo in bi lahko senjorju de los
Pajdalos de la Zalamanjka in donu Pedru Mi-
guelu pojasnil, zakaj se morajo spet gumbi
razpeti, trakovi in žnore razvezati, spone in pa¬
sovi odpeti. Ni našel primernega izraza; toda oba
dvorjana sta iz njegovega kislega obraza in z
njegovih pregibov spoznala, za kaj gre. Bila sta
zelo žalostna, da je šlo njiju skrbno delo v nič
in obljubljala sta si v duhu, da bota vprihodnje
pred oblačenjem Klobaso vedno vprašala, če ni
na nič pozabil.

Slednjič se je peljal kralj Alfons XIII., naš
Janez Klobasa, v dvorni ekvipaži s sijajnim sprem¬
stvom k areni. Sherlock Holmes je sedel nasproti,
preoblečen za častnika telesne straže kraljeve.

Ljudstvo na ulici je klicalo našemu junaku
navdušeno slavo in on je smehljaje na vse strani

29

tornado navdušenja, vpitja, ploskanja, ploha cvetlic,
denarnic, žepnih ur, klobukov, sukenj, čevljev in
smodk se je vsula v areno. Španci so bili na¬
vdušenja kar obsedeni in so metali vse, česar
so le količkaj mogli pogrešati, kot izraz obču¬
dovanja torreru na glavo. Dame bi bile najraje
skočile v areno kar same.

Klobasa se je sploh Špankam čudil. Bile
so popolnoma drugačne od našega ženskega
spola, divje, ognjevite in njih pogledi ostri kot
sršenovo želo. V torrerja so bile vse od deset¬
letnih punic pa notri do petdesetletnih matron
blazno zaljubljene. Nekatere od njih so se po
bikoborbah prerile prav na hodnik pred garde¬
robo in tu so se vr^le na dona Rodrigueza, ga
poljubovale, objemale in mu odrezovale gumbe,
kosce obleke, trakove, sploh vse, kar se je dalo
odrezati. In tisto noč je zaspala marsikatera Ma-
dridčanka s koscem škrijcev ali z gumbom tor-
rerjeve mantile na ustnicah.

V sobani, kjer je imel kralj podeliti Rodri-
guezu avdijenco in mu pripeti veliki križ reda
Zlatega petelina, se je med tem zbrala sijajna
družba državnikov, politikov, igralcev in drugih
odličnih ljudi. Žurnalisti so si obrezovali svinčnike

30

in pripravljali referate. Nato je prišel don Diego
Rodriguez. Bil je razburjen, zasopel in z njego¬
vega kostuma so visele cunje; vendar je stal
ponosno, glavo po konci, kajti vedel je, da je
za kraljem prva oseba v državi.

Gospod Klobasa je vstopil s svojim sprem¬
stvom in v sobani je nastala globoka tišina. Tor-
rero se je globoko priklonil in je napravil tri
korake naprej. Zadaj stoječe osebe so iztegovale
vratove in žurnalisti so imeli popisane že po
tri listke.

Lakaj je podal Klobasi krasno izdelano, z
atlasom prevlečeno skrinjico z velikim križem.

Kralj si je odkašljal, odprl skrinjico in še
usta . . .

Nič —

Pol minute —

Nič —

Minuta —

Nič —

Don Pedro Miguel in senjor de los Pajdalos
de la Zalamanjka sta pobledela in kolena so se
jima začela tresti.

Nič manj pa ne našemu Klobasi. Ko bi bili
v tem trenutku privzdignili pokrov njegove lo-

31

banje, bi se nam bil pokazal čudovit prizor. V
divji mešanici so tu divjali baskervillski psi, biki,
veliki križi in sto drugih stvari. Ali niti ene
španske besede bi ne bili našli.

Vse, kar se je toliko tednov učil, se mu je
naenkrat izkadilo iz glave. Posebno se ni mogel
spomniti prvih besed svojega govora, ki si ga je
bil še pred trenutkom v duhu gladko deklamiral. —

Dve minuti. —

Nič. —

Tišina je postajala mučna. Senjor de los
Pajdalos de la Zalamanjka in don Pedro Miguel
sta si v kotu pulila lase. Zdaj, zdaj bo počilo!
Da bi nazadnje v zadregi še začel govoriti v tej
svoji rodni ciganščini!

Gospod Klobasa se je tresel po celem te¬
lesu in po čelu in za ušesi mu je jel kapljati
pot. Lasje so se mu ježili in nepopisna tesnoba
mu je stiskala prša; močno je v tem trenutku
zahrepenel po svoji domovini, po svojem štiri¬
deset goldinarskem Rraktikantskem življenju.

O, da bi se mogel pogrezniti iz Madrida v
ljubljeno Kurjo vas.

Ampak Sherlock Holmes ni bil tu navzoč
zaman. On edini si je ohranil svoj železni mir.

32

Ko je videl, da Klobasa res ničesar ne spravi
iz sebe, je nagubal čelo. Vedel je, da kolesca
Klobasovih možgan stoje, da bi se pa začela
vrteti, če bi ga mogel spomniti kake španske
besede.

Hitro odločen je stopil neopazno h kralju
in tiho zažvižgal:

»Tariadada tariadida tididida tididida . . .«

To je bila znana melodija iz opere Carmen:

Toreadore smeli,

v.prsih kipi vroča ti kri!

Klobasa je prišel k sebi. Slednjič vendar
rešilna španska beseda!

Zajecljal je, hitro in pretrgano:

»B-b-bravo — t-t-toreadore!«

Slovensko bi se namreč reklo ravno tako.

Klobasa si je globoko oddahnil in pripel
donu Diegu Rodriguezu veliki križ na prša. Slavni
torrero je pričakoval, da ga kralj nagovori z daljšim
nagovorom — ali kralj je rekel samo dve besedi.
Toda bilo mu je jasno, da je kralj tako zelo ginjen
od njegovih činov, da ne more govoriti. In zato so
slavnemu torrerju stopile solze v oči.

33

Tudi ostali navzoči so se solzili. Don Pedro
Miguel in senjor de los Pajdalos pa sta naravnost
jokala. Kralju so kapljale po licu velike kaplje
potu in vsi so mislili, da so to solze. No, in če
se kralj joče, ne more ostati oko podanikov suho.
Dame so bile v desetih nebesih in so razkošja
in ginjenja omedlevale. Tri med njimi niso prišle
prej k sebi, predno jih ni po kraljevem odhodu
torrero poljubil na čelo. Kratkomalo vse je tonilo
v solzah. Edini Sherlock Holmes ni jokal.

Ko so spet sedli v dvorno ekvipažo, se je
obrnil Klobasa k Sherlocku Holmesu in naenkrat
kakor po žnori oddeklamiral celi govor, ki ga
je imel govoriti torrerju. Zdaj se je nenadoma
nanj spomnil. Sherlock Holmes se je nasmejal in
dejal:

»Je že prepozno, ljubi gospod Klobasa, se¬
njor Francesko, ali pravzaprav Alfons XIII. Bodimo
veseli, da se je tako srečno izteklo.«

In izteklo se je res srečno. Vsi madridski
listi so drugi dan izšli z debelo tiskanimi uvod¬
niki. »Kralj do solz ginjen.« »Bravo toreadore!«
itd. — to so bili naslovi. V člankih se je obširno
popisovalo, kako je kralj napeto zasledoval si¬
jajne bikoborbe in kako globoko je bil ginjen,

34

kako zaradi solz ni mogel izpregovoriti drugega,
nego dve besedi, slavni starošpanski besedi kralja
Karla V.: »Bravo toreadore!« (V novošpanščini se
namreč pravi »torrero« in ne »toreadore«.) Celo
republikanski listi so pisali: »Priznati je treba,
da ima Alfons XIII. v žilah pravo špansko kri. Ni
se mogel ubraniti dojmu čudovitega junaka Diega
Rodrigueza. Pripomniti moramo seveda, da je
slavni torrero po mišljenju naši stranki naj¬
bližji.«

Stvar je imela tudi političen epilog. Vsled
tako velikega odlikovanja ginjen se je hotel torrero
Diego Rodriguez kralju na kak način izkazati
hvaležnega in je porabil k sebi na večerjo mini¬
strskega predsednika in cel njegov kabinet. Tu pa
je vljudno potrkal ministrskemu predsedniku na
ramo. Kortesi (t. j. poslanska in gosposka zbornica)
so ta migljaj razumeli in so sprejeli državni pro¬
račun gladko in brez velike debate.

Od tega dne je nadomestoval gospod Klo¬
basa kralja Alfonsa XIII. pogostokrat. Tu in tam
se mu je primerila neprilika, ali je zmešal naučene
govore, ali padel iz vloge in ravnal kakor navaden
človek. Pa vedno je bil pri roki Sherlock Holmes,
enkrat oblečen za adjutanta, drugič za lakaja ali

35

dvornega lovca, potem spet za osebnega zdrav¬
nika. Kadarkoli je bila situacija kritična, vedno
jo je razrešil Sherlock Holmes s svojo čudovito
iznajdljivostjo, prisotnostjo duha in s svojim
ostrim dovtipom.

*

Enkrat je pripravil Sherlock Holmes gospodu
Klobasi veliko presenečenje. Stopil je k njemu
in pripeljal za roko krasno damo.

»Predstavljam vam, gospod Klobasa, gospo¬
dično Louiso Reng iz New-Yorka.«

» — — ? «

Klobasa se je priklonil in zamrmral svoje ime.

»Od zdaj naprej bote z njo skupaj študirali «

Začuden je pogledal Klobasa zdaj gospo¬
dično Louiso, zdaj Sherlocka Holmesa.

»Kaj gospod Smith . „ .«

»Ne, gospodična vas ne bo učila mesto go¬
spoda Smitha angleščine. Toda kakor vi kralja
Alfonsa, bo ona zastopala kraljico Viktorijo. Imeli
bote torej tovarišico.«

Po licu gospoda Klobase se je razlil radosten
nasmeh. Saj je bilo res tisto večno učenje z donom

36

Pedrom Miguelom, senjorjem de los Pajdalos de
la Zalamanjka, mojstrom Smithom in monsiurjem
Lafleurem dolgočasno.

Da! je gospodični Louisi roko in ji pogledal
v oči ter dejal prijazno:

»Zdravstvujte — kraljica!«

Četrto poglavje.

Klobasa je bolan. - Skrivnostne sanje. — Sherlock Holmes
pridigar. — Presenečenje v parku.'-" Dogodek s španskimi
muhami. — Izdajalski parfum. - To je lepa reč! — Drugi
dogodek s španskimi muhami.

Niti manj izkušenemu očesu, kakor je bilo
Sherlock Holmesovo, ni moglo uiti, da se je gospod
Klobasa od trenutka, ko se je v kraljevski palači
naselila zastopnica kraljice Viktorije, gospodična
Louisa, čudovito izpremenil.

Alfons XIII. v 2. izdaji je bil neprestano za¬
mišljen in je najraje posedal sam po vrtu, tu
pa je težko, strašno težko vzdihoval. Učitelji so
imeli z njim velike križe. Nič ni pazil, gledal je
pri velevažnih državniških informacijah tja v en
dan, odgovarjal na francoska vprašanja špansko,

37

na angleška francosko, največkrat pa slovensko.
Vse si je zmešal, sklanjal je namesto: jaz grem,
ti greš, on gre, dosledno: jaz ulica, ti ulica, on
ulica; z najnedolžnejšim obrazom je govoril: tisti
koza, tista drevo, tisto voda in se sploh ni prav
nič oziral na gramatikalne zakone, pozabil je pač,
da je gramatika nad vsemi kralji.

Sicer je pa Klobasa sam čutil, da ni vse po¬
polnoma v redu. Nič mu ni dišalo, niti ne kranjske
klobase s kislim zeljem, tudi žganci ne, ki so se
jih kraljevski kuharji že naučili kuhati, v križu
ga je trgalo in očividno je hujšal.

Pogosto ga je zalotila gospodična Louisa v
kakem kotu vsega zamišljenega, otožnega.

»Qu’ est-ce que avez vous?« ga je ljubez¬
nivo vprašala.

Rad bi ji Klobasa nekako primerno odgo¬
voril, toda njegova francoščina je bila preveč di-
plomatična za razgovor z dražestno Louiso. Ža¬
lostno je izvlekel iz žepa slovarček, listal nekaj
časa, dokler ni našel besede »bolan«.

»Malade«, je dejal šepetaje, »je souis malade.«

»Ah, mon pauvre ami, ou est done votre

mal ?«

38

Klobasa je skomizgni! z rameni, da ne ve,
kaj mu pravzaprav manjka. V resnici tega ni
vedel in le posebni okolnosti je zahvaliti, da je
za nekaj časa vendarle na to prišel.

Našemu Klobasi se je namreč pogosto sa¬
njalo, nenavadno živo in divje sanjalo. Največkrat
se mu je sanjalo, da ga preganja čeda bikov. Pri
tem se je proti njemu podil baskervillski pes, z
druge strani pa se je bližal avtomobil, in spet z
druge ga je zasledovalo ostro oko detektivovo
in vrhu vsega tega je še padala nanj gosta ploha
bomb, tako da ni vedel ne kod, ne kam. Toda
vse sanje so končale s tem, da je bike zabodel,
psa zadavil, oko pohodil; bombe pa so raztrgale
avtomobil.

To bi nazadnje ne bilo nič čudnega. Toda
glej! Vse te sanje so končale s tem, da je Klo¬
basa vse to počenjal le zato, da bi rešil — go¬
spodično Louiso. Da, nazadnje se mu je vedno
prikazovala zahvaljujoč ga za rešitev. In ko je
že iztezala roke, da ga objame, se je žalibog
Klobasa zbudil. Bil je moker, kakor bi zlezel iz
vode, tako se je pri borbi segrel in spotil. Čudil
se je samo, da se mu v tej vročini ni raztopil
parafin pod kožo na nosu.

39

Gospodična Louisa!

Da, nobenega dvoma ni bilo, Klobasa se je
v njo zaljubil. To je bila — s tem odkrivamo
veliko skrivnost — njegova prva ljubezen in
zato ga je tako prijela.

Gospodična Louisa je bila zelo krasno dekle
sicer pa kraljico Viktorijo poznate. Toda Janez
Klobasa je bil prepričan, da je še lepša nego
kraljica Viktorija sama, dasi sta si bili podobni
kakor jajce jajcu. V skupnih urah se je po-
laščalo našega junaka nekaj posebnega. Bil je
še bolj raztresen nego sicer in gospodična Louisa
se je smejala njegovim napakam in pomotam,
da so ji stopile solze v oči. Toda Janez Klobasa
se je žalostil vedno bolj, kajti videl je, da je
poleg nje strašno neumen in neroden. In vendar
je želel biti vedno v njeni bližini in bil je naj¬
srečnejši, kadar jo je smel pri oficijalnih nastopih,
v gledališču, na gostijah in pri slavnostih voditi
za roko ali pa sedeti poleg nje. V Madridu in
po celem Španskem je šlo od ust do ust, da je
kralj še vedno silno zaljubljen in da se ne more
kraljice dosti nagledati.

Gospodična Louisa je Sherlocku Holmesu
izdatno olajševala njegovo nalogo, kajti vživela

40

se je v vlogo kraljice nenavadno hitro in jo je
igrala naravnost sijajno. Kadarkoli je videla, da
hoče Klobasa napraviti kako neumnost, je znala
fino in neopaženo zabraniti.

Toda kralj nastopa navadno brez soproge.
Mora govoriti prestolne nagovore, obiskovati šole,
samostane, bolnišnice, vojašnice, udeleževati se
vojnih parad, hoditi na manevre, dajati avdi-
jence itd. in gospod Klobasa je igral kralja vedno
slabje. Pri generalni paradi posadke, ko bi moral
pohvaliti častnike, je izpregovorii čisto gotovo
napitnico, namenjeno za gostijo pri japonskem
poslaniku, v uršulinskem samostanu je nagovoril
predstojnico z govorom, ki bi ga moral govoriti
v državni porodnišnici, slavni igralki, ki so mu
jo predstavili, je rekel: »in to je vse ročna sli¬
karija, kaj ne da?« Spovednik - španski kralj
mora vsak teden k spovedi — se je silno čudil,
da mu kralj vedno pripoveduje o baskervilskem
psu. Ko pa je Klobasa nekoč vprašal madridskega
škofa, koliko ima otrok, je videl Sherlock Holmes,
da stvar ne gre več tako naprej.

»Gospod Klobasa«, mu je rekel z resnim
licem, »to ne gre tako naprej!«

»Kaj, prosim?«

41

»Resno ogrožujete dostojanstvo kraljevskega
veličanstva. Satirični listi so polni zbadljivih
opazk.«

Janez Klobasa je žalostno povesil glavo.

»Ko pa sem . . .«

»Vem. Zaljubljeni ste.«

»Jaz?« Janez Klobasa je debelo pogledal in
se opotekel par korakov nazaj. »Kako to veste?«
je zajecljal, »pa saj to niti ni res!« Bil je strašno
bled.

»I je,« je rekel Sherlock Holmes mirno. »V
gospodično Louiso.«

Gospod Klobasa je zardel in bilo mu je na
jok. On ve! Morda ona tudi! Zato se mu tako
smeje —

»Stran se odpeljem!« je dejal temno.

»Kam, prosim vas?«

»Domu, v Kurjo vas . . .«

»Nikamor ne pojdete, ampak zapomnite si,
kar vam zdaj povem.«

Sherlock Holmes je razlagal in prigovarjal
celo uro in ga je ganil do solz. Toda konec
Holmesove pridige je Klobaso silno razveselil.

»Če si vzamete vse to k srcu in obljubite,
da boste zanaprej pametni in pazljivi, da se boste

42

obnašali, kakor se za kralja spodobi, poskrbim,
da vaša ljubezen najde odmeva.«

V tem trenutku je že visel Klobasa na
vratu Scherlock Holmesa, strastno ga je objel in
veselo govoril:

»Kako, ali je to mogoče . . .? Kdaj . .

»Počasi, počasi,« se je branil Sherlock
Holmes, »tako hitro taka stvar ne gre. Najprej
morate pokazati, da se hočete poboljšati.«

»Gospod Holmes«, je ponosno odgovoril
Klobasa, »videli bote, da Španci še niso imeli
takega kralja!«

»Pa da ne pozabim, še nekaj zelo važnega.
Torej recimo, da bo iz vaju parček. Pri stališču,
kakor ga zavzemate vi, in posebno gospodična
Louisa, mora seveda za enkrat ostati samo pri
platoničnem razmerju. Saj veste, frizura se po¬
pravi, toaleta se popravi, vsega pa le ni mogoče
popraviti. Morda dobite pozneje dispens. Torej,
kakor pravim, ne prevelikih intimnosti!«

Klobasa je zardel kakor šestnajstletna punca
in povesil oči. ■—

»Toda, gospod Holmes . . .«

»Le nikar se ne delajte svetnika. Moški so
vsi enaki in ženske tudi.«

43

»Toda prosim vas, kako to napravite, kako
— torej — veste — torej — da ona —«

»To bo moja skrb. Detektiv se mora spo¬
znati tudi v vlogi posredovalca. Če se pa ne po¬
boljšate, ne bo seveda iz vsega nič!«

Klobasa se je resnično poboljšal. Pazil je
in bil je na vso moč marljiv. Po strani je opa¬
zoval gospodično Louiso, kdaj se pač izpolni
Holmesova obljuba. Toda gospodična Louisa se
je nasproti njemu obnašala kakor prej.

Nestrpni Klobasa je vprašujoče pogledal
Sherlocka Holmesa, toda ledeno lice slavnega
detektiva je govorilo samo: »Počakaj . . .«

Tako je hodil Klobasa po sobanah palače,
po vrtu in parku in po glavi so mu blodile bajne
sanje o veliki, krasni zaljubljenosti.

Tu naenkrat nepričakovano . . .

*

Klobasa je bil spet v parku, namreč v onem
delu, ki je bil določen njemu in gospodični
Louisi. Učil se je govor za skorajšnje potovanje
na Angleško, kjer naj bi se vršil važen diplo-
matičen sestanek kralja Edvarda, cesarja Viljema
in Alfonsa XIII., našega Klobase.

44

Klobasa je korakal po stranskem, senčnem
drevoredu z zvezkom v roki je in mrmral svoj
»speech« za dvorno gostijo v Toweru.

Tako je bil zatopljen v študiranje, da niti
opazil ni, da je v popolnoma neznanem delu
parka in da se je naenkrat med grmičevjem po¬
javila lepa ženska postava, da po prstih stopa
za njim, zadržujoč smeh.

Naenkrat se je položilo na Klobasove oči
dvoje mehkih rok. Fini vonj orhidej ga je obdal
in jasno je slišal za sabo hitrejše utripanje srca
in šumenje fine obleke.

Klobasi je zatrepetalo srce in nepoznan
blag občutek ga je na pol omamil.

Mmm ?

Da, ve, ugane naj! Hehe, kakšno ugibanje!

Mmm ?

V tem se je že razlegal po parku vesel
vriskajoč smeh, kakor bi zvenelo tisoč srebrnih
zvončkov. In predno je Klobasa prišel k sebi, je
že začutil na ustnicah gorek poljubček.

Ah . . .

Sherlock Holmes je ptič! Tako torej je stvar
napravil 1

45

Klobasa ni mogel niti izpregovoriti in naj¬
raje bi bil zajokal. Pa ni imel časa. Bog vedi,
kako je to, da tudi začetnik takoj v prvem tre¬
nutku obvlada umetnost poljubljanja. Strastno je
objel gospodično Louiso, poljubljal jo je vroče,
skoro blazno, da ji je pohajala sapa, najbrže
tudi sluh in vid. S svojimi močnimi rokami jo
je dvignil k sebi kvišku, pritisnil . . .

Sedla sta, bolje spustila sta se na klopico
v rožnem šotorčku. Že se je mračilo in mamljivi
vonj jasmina in nočnih vijolic je plaval po zraku.
Okoli njiju glav so brenčale lesketajoče se španske
muhe-cantharide, kot simboli strastne ljubezni. In
slavci so žvrgoleli . . .

V parku je bil že popoln mrak.

Listje ognjenih rož je padalo na srečo bla¬
ženih zaljubljencev, Janeza Klobase in gospo¬
dične Louise . . .

*

Z licem kakor solnce, preskakujoč po osem
stopnic naenkrat, je bežal, ne, letel Janez Klobasa
v svoje sobe. V predsobi je naletel na Sherlocka
Holmesa in kakor brez pameti ga pograbil, dvignil
kvišku in zaplesal z njim divji kankan in vriskal,
kakor se vriska pri njih doma v Kurji vasi:

46

»Juhuu — juh !«

»Pustite me — hudiča — kaj pa je?«

Klobasa je objel Sherlocka Holmesa pri¬
jateljsko okoli vratu in vzkliknil :

»Prijatelj, danes pojdemo pit!«

Sherlock Holmes je pogledal Klobasi vpra-
šujč v obraz, potem pa je povohal rob njegove
suknje.

»Orhideje — to je čudno. Kje pa ste bili,
gospod Klobasa?«

Ta se je sklonil k njegovemu ušesu in
zašepetal:

»Poslušajte! O-na — me — lju-bi!« —

ln nato se je na ves glas zasmejal.

»Kdo ?«

»No, kdo! Nikar se ne delajte neumnega!
Izvrstno ste napravili!«

Toda Sherlock Holmes je zamišljeno zmajal
z glavo in spet povohal rob Klobasove suknje.
Tu se je spomnil naš zaljubljenec na obljubo,
da bo vse samo platonično . . . Pobesil je glavo.

»Gospod Sherlock Holmes, ne jezite se!«
In tiho je dodal: »Grešil sem —«

»Kaj? Kje?«

»Tam — «

47

Klobasa je potrt pokazal z roko proti parku.

»Kje tam?«

»V rožnati lopi —«

»Zdaj ?«

Klobasa je prikimal.

Sherlock Holmes je pogledal na uro. »To
vendar ni mogoče! Pred trenutkom še sem go¬
voril z gospodično Louiso, napravlja se za gle¬
dališče« In čelo se mu je pooblačilo. Da, orhideje,
to je parfum kraljice Viktorije . . .

»Nesrečnež«, je zavpil sicer vedno tako
mirni Sherlock Holmes, »to ni bila Louisa!«

»Ni — bi—la Louisa?« Lebiček je pogledal
debelo, »Kdo pa — ?«

»Kraljica je bila, vi, vi, vivivivi — Klobasa!
Sam zlodej vas je nesel tja v rožnato lopo.«

Klobasa je padel kakor brez duha na divan,
oči in usta odprta na stežaj.

»Zato —«

»Molčite!« Sherlock Holmes je osorno hodil
po sobi. Kaj takega se mu mora zgoditi, njemu!
Škandal! »Kaj pa ona,« se je ustavil pred Klo¬
baso, »ali ni nič spoznala?«

Klobasa je odkimal z glavo.

48

»To je res čedna štorija! Moram za kra¬
ljico, da stvari ne izda. — Kralj je strašno ljubo¬
sumen in dal bi vas na mestu obesiti. Vi seveda
tudi ne poveste nikomur ničesar!«

In Sherlock Holmes je odhitel.

Klobasa je žalostno čepel na divanu. Raz¬
mišljal je o podrobnostih svoje ljubezenske
aventure in čemdalje jasneje mu je bilo, da to
v resnici ni mogla biti gospodična Louisa. Tako
drzno bi ona ne bila ravnala. Ne, to je bila
izkušena gospa . . .

»Torej pomota«, je vzdihnil. »Ali lepo je
vendar bilo«, je pristavil za trenotek.

In filozofiral je v svoji preprosti pameti:
Pravzaprav nisem grešil. Obe sta enako lepi,
ljubeznjivi, kako naj ju razločim? V prihodnje
najprej povprašam: Ali ste vi? In da bi ne bilo
pomote, dostavim: to sem, prosim, jaz. Drugače
ne pojde. Ampak lepo je bilo...

Iz njegovih sanjarij ga je prebudila gospo¬
dična Louisa zdaj je bila v resnici ona. Imela
je krasno toaleto.

»No, ali se vi ne napravljate za gleda¬
lišče?«

49

Klobasa jo je ogledoval in iskal na nji razlike
med njo in kraljico. Nemogoče, podobnost je bila
čudovita.

»Ali ste vi to?«

»Kaj ?«

»Ali ste vi to?«

»Seveda sem jaz.«

»In jaz, jaz sem tudi jaz.«

»No, to vidim. Kako se mi prilaga ta obleka?
Ali nisem kakor kraljica?«

»Da, kakor kraljica«, je rekel Klobasa kakor
v sanjah.

*

Slavnega detektiva je zelo jezila ljubezenska
dogodbica Janeza Klobase s špansko kraljico. Bilo
je prvič, da se mu je v njegovi obrti pripetil
malčr. Stvar bi imela lahko neprijetne posledice.
Na eni strani je bil kralj v svojo mlado ženo še
vedno zaljubljen do ušes in bi gotovo ne trpel,
da bi mu hodil v zelje-— Janez Klobasa. Na
drugi strani pa na Španskem strogo gledajo na
to, da je izvor prestolonaslednika brezdvomen.
Kako lahko bi tu mogli nastati prepiri glede
pravosti bodočega princa in glede prestolona-
sledstva 1

50

Na srečo je kraljica smatrale epizodo v
rožnati lopi s humoristične strani, kakor malo
pikantno izpremembo svoje zakonske idile in ni
bila nikakor nezadovoljna. Vse ženske ljubijo
tajnostne in avanturske pripetljaje, in Sherlock
Holmes je opazil, da se kraljica za gospoda Klobaso
zelo zanima. 1 no, ženske!

Nji sami je seveda tudi bilo na tem, da bi
kralj ničesar ne zvedel, in rdeče rože v lopi so
tudi molčale. Drugih prič pa ni bilo.

Da bi se pa zagotovil pred možnostjo na-
daljnih zapletljajev, je Sherlock Holmes hitro
doigral svojo vlogo posredovalca — tudi v tem
je bil mojster.

Nekega krasnega večera so videle rože v
lopi Janeza Klobaso pri nogah gospodične Louise
in so slišale slovensko - špansko - angleško - fran¬
cosko izpoved ljubezni. Spet se je širil po zraku
mamljivi vonj oleandrov in nočnih vijolic, španske
muhe so brenčale še zapeljiveje nego takrat in
slavčki so navdušeno žvrgoleli. Listi ognjenih rož
so padali na srečo blaženih zaljubljencev, Janeza
Klobase in gospodične, to pot resnične gospodične
Louise.

51

Peto poglavje.

Trideset atentatov. — Dogodek z moko. — Dogodek s
tridesetim ikonjskimi silami — Dogodek s telegrafijo brez
žice. — Dogodek s kranjskimi žgancem. — Dogodek s
termitom. — Klobasa v Londonu.

Za gospoda Klobaso so nastali dnevi težavnih
izkušenj. Naglo se je bližal čas, ko se je imel
prvič pojaviti kot španski kralj pred licem Evrope,
pred celim svetom, ko je imel prvič izpregovoriti
s svojima kolegoma, kraljem Edvardom angleškim
in cesarjem Viljemom nemškim. In ne samo iz¬
pregovoriti. V Londonu so se imeli vladarji po¬
svetovati o važnih diplomatičnih in političnih
stvareh ; to je delalo Janezu Klobasi velike skrbi.

Zaupal je svoje skrbi Sherlocku Holmesu.

»Jaz sem Slovenec, iz Kurje vasi, gospod
Sherlock Holmes, in ne smete pozabiti, da naš
narod zna delati sicer marsikaj, omenjam samo
žgance, kislo zelje in kranjske klobase, toda
politike ne zna delati. Kako naj torej jaz . . .«

»Nič ne skrbite«, ga je tolažil Sherlock
Holmes, »to je majhna skrb. Jaz vam v Londonu
že povem, kaj je treba napraviti«.

Pot v London je Janeza Klobaso poučila o
mnogih stvareh. Tu šele je spoznal, kako važno

52

vlogo igra pri vsem slavni detektiv in kaj vse
mu ima on, Janez Klobasa zahvaliti. Prej se mu
je vedno zdelo, da ima Sherlock Holmes pri dvoru
pravzaprav počitnice. Toda temu ni bilo tako.

Naloga Sherlocka Holmesa ni bila samo
skrbeti za osebno varnost kralja — pravzaprav
obeh kraljev — ampak je moral vse urediti tako,
da bi javnost in dvor niti ne slutila o atentatih,
ki so jih anarhisti nevtrudno in brez prestanka
pripravljali.

In največ dela je imel Sherlock Holmes ravno
s potovanjem na Angleško. Vsled neprestanih
ponesrečenih poizkusov razdraženi so sklenili
anarhisti pri tem potovanju španskega kralja prav
gotovo spraviti s sveta. Sherlock Holmes je imel
o tem zanesljive vesti od svojih detektivov in
agentov v Parizu, Londonu in v Švici. Nič manj
nego trideset zavratnih napadov je bilo priprav¬
ljenih, in vse te je moral Sherlock Holmes skrivaj
preprečiti.

»Gospod Klobasa, semtertja bom potreboval
vašega sodelovanja. Ne strašite se, vaša naloga
bo samo v tem, da me v vsem brez zadržkov in
premislekov poslušate.«

53

Slavni detektiv je imel posebno skrivnostno
moč nad Janezom Klobaso, ki se je v njegovi
navzočnosti čutil tako brez skrbi, kakor doma
pri mamici. Zato se grozečih nevarnostmi dosti bal.

Slednjič je prišel dan odhoda.

Spet je bi! Madrid odet v slavnostno obleko.
Brumni narod j# bi’ Menil, da spre .ni kralja na
kolodvor v slavnostmi 'orevodu. 'Na ulicah so
bile postavljene tribune, in za en prostor se je
plačalo 500 peset. Med nepopisnim navdušenjem
prebivalstva se je peljala dvorna ekvipaža z
Alfonzom XIII. po ulicah. Vsi so se radovali in
vriskali, kajti obljubljali so si od londonskega
pomenka utrditve stališča države. In bili so tudi
taki, ki so mislili, da bodo potem davki manjši.

Janez Klobasa je pri vstopu v kočijo po¬
gledal v obraz lakaju, ki mu je odpiral vratca.
Ostrmel je — bil je Sherlock Holmes, ki naj bi
ga vendar spremljal ! Predno pa se je streznil,
je sedel poleg njega pobočnik v uniformi, in to
je bil spet — Sherlock Holmes.

»To mi morate enkrat pokazati, kako se to
dela! Tako-le ninuti se preobleči!«

»Zdaj ni časasm tem govoriti. Pazite, tam z
one tribune pri' ' v kočijo bomba.«

54

»Kaj — bom—ba?«

»Gre samo za to, da se brez potrebe ne
prestrašite. Bomba ne bo eksplodirala.«

»Kaj pa, ko bi vendar —«

»Nič, kaj pa . . . zdaj pozor !«

Resnično. Gospod Klobasa je videl samo,
kako je nekaj temnega zairčalo po zraku, kako
je Sherlock Holmes gibčno pograbil padajoči
predmet in ga potisnil v žep. Nehote se je stisnil
v kot.«

»Kaj, ko bi zdaj . . .«

»Ne bo eksplodirala, ne bojte se. Notri je
samo moka.«

»Torej moka — ne dinamit?«

»1 seveda. Namesto da bi dal anarhiste pred
atentatom aretirati in bi tako povzročil, da bi
drugi pripravili nov atentat, sem jim tajno za¬
menjal dinamit za moko. In ta, kakor znano, ne
eksplodira.«

»To je res, moka ne eksplodira,« se je smejal
Klobasa, »toda kako . . .«

»Počakajte, zdaj ni časa. To je bil prvi
slučaj. Devetindvajset jih imava še pred seboj.
Pazite, zdaj zdaj boste videli proti nam drdrati

55

avtomobil. V njem sede anarhisti in hočejo na
nas streljati «

»Na me? No, in kako za božjo voljo boste
to preprečili?« je vprašal v strahu Janez Klobasa.
Predno je izgovoril, se je v daljavi res pojavil
avtomobil, ki se je hitro bližal. Gospod Klobasa
se je spet stisnil v kot in je hotel začeti klepetati
z zobmi.

»1, le poglejte, zanimivo bo. Za avtomobilom
se pelje drug. V njem sede moji fantje.«

Ali je dobro videl gospod Klobasa? Avto¬
mobil, ki se je bil hitro bližal, je začel naenkrat
umikati nazaj.«

»Kaj je to?«

»No, moji fantje so kratkomalo na stroj avto¬
mobil pripeli avtomobil anarhistov, in ker imajo
svoj za trideset konjskih sil močnejši, vlečejo
zdaj gospode dinamitnike naravnost na policijski
komisarijat.«

»No, kaj takega,« se je spet smejal Janez
Klobasa, »ti bodo zijali !«

»Nič se ne smejte! Imava še osemindvajset
atentatov pred seboj !«

Bili so na kolodvoru. Tu so stali špalirji
vojakov, veteranov in gasilcev. Župan je Klobaso

57

gledi s stolpa sv. Jakoba in spustili svoje aparate
za telegrafijo brez žice ravno v trenutku, ko ste
vzeli šopek iz rok družice. Ta aparat bi torej
moral delovati in zažgati patrono. Še trenutek
in odšli bi bili na oni svet; takorekoč brez žice.«

»Leliček je kar onemel začudenja nad pre¬
brisanostjo anarhistov. Toda dejal si je, da je
Sherlock Holmes vendarle bolj prebrisan nego
vsi dinamitniki skupaj.

»Še sedemindvajset,« je globoko vzdihnil.

»Najhuje je, da sem od ostalih atentatov
zasledil le šestindvajset. Enega atentata nisem
mogel ugotoviti, četudi vem, da ga bodo započeli.
No, upam, da nam bo usoda prijazna.«

Pot je Klobasi minevala zelo hitro. Zdaj je
gledal skozi okno dvornega voza, zdaj je bral,
zdaj poslušal spet Sherlocka Holmesa, ki je tiho
igral na svoje gosle. Vedno jih je jemal seboj in
Klobasa je vedel, da Sherlock Holmes pri svojem
improviziranju premišljuje zagonetne kriminali¬
stične slučaje. Vsak detektiv ima, kakor znano,
kako tako navadico. Jeden maže čudovite kljuke
po papirju, drugi sklada kamenčke ali gumbe v
vrste in v ornamente, no in Sherlock Holmes je
sviral na gosli.

58

Naenkrat se je Klobasa spomnil, da je lačen

»Kaj bo neki za kosilo, gospod Sherlock
Holmes ?«

»Presenečeni bote !« je dejal Sherlock Hol¬
mes s posebnim nasmehljajem.

»Kako ?«

»No, uganite !«

Klobasa je že slutil. Toda ni rekel takoj
pravega.

»Kisla repa?«

»Ne.«

»Kislo zelje?«

Sherlock Holmes je odkimal.

»Kaj pa? Torej morda — žganci?«

»Tako je.«

»Ah, to je krasno!« In Klobasa se je veselil
kakor otrok. Kaj so ostrige, paštete, torte proti
pristnemu kranjskemu žgancu!

Sedli so h kosilu. Klobasa je žvečil malo¬
marno različne imenitnosti kraljevske mize, ki
prihajajo na mizo po juhi, in tako kakor je čakal
Sherlock Holmes na svoj beefsteak, tako se je
on veselil na svojo kranjsko jed, pozdrav iz do¬

movine.

59

Slednjič je postavil livrirani strežaj na mizo skledo
s puhtečimi žganci. Klobasi so se oči iskrile. Sredi
sklede se je ponašal posebno velik žgane, in nanj
je nameril Klobasa svoje vilice.

Toda Sherlok Holmes ga je prijel za roko.

»Počakati 1«

Kaj? Morda mu vendar ne namerava Sher¬
lock Holmes snesti največjega žganca?

Pa kaj je to? Scherlock Holmes jemlje pre¬
vidno žgane in ga premetava iz ene roke v drugo
in zdaj, gorje ! glej 1 ojoj 1

Žgane je frčal v velikem loku skozi okno
in se je valil doli v globoko gorsko dolino. Že
je majhen kakor drobtina. Zdaj pade na skalo ...

Ali je videl dobro gospod Klobasa? Na mestu,
kamor je žgane padel, se je zabliskalo in dvignil
se je oblak dima. Čez par trenutkov se je za¬
slišalo gor temno bučanje, in ko je veter odpihal
oblake dima, je videl gospod Klobasa, da je na¬
mesto skale ostal le kup razvalin in kamenja.
Da, nobenega dvoma ni bilo — žgane je eks¬
plodiral —

Medtem, ko je Klobasa opazoval ta čudni
prizor, je Sherlock Holmes hitro skočil in podrl

60

strežaja na tla. V tem trenutku pa mu je tudi
že s svetlimi jeklenimi verigami zvezal roke in
noge.

»Tu ga imamo 1 Torej v žgance je skril svojo
bombo!« In obrnivši se h Klobasi je nadaljeval:
»Vedel sem, da je v kuhinjskem osobju anarhist.
Kako pa hoče izvršiti svoj atentat, mi ni bilo
mogoče dognati. Mislil sem, da vas hoče zastru¬
piti, in zato imam pri sebi vse mogoče reagence
in protistrupe. Med tem pa je on kalkuliral z
žganci.«

»To je grozno! Kaj ko bi bil žgane snedel?«

»No, videli ste, kako je skala tam doli raz¬
bita. Dvomim, da bi bil vaš želodec to le slad-
čico prebavil.«

»Komaj. Sicer imam dober želodec, toda
bomba !«

Medtem sta odpeljala dva vojaka kraljevske
telesne straže nevarnega kuharčka v posebni od¬
delek vlaka, da ga oddasta na prihodnji postaji
policiji.

Klobasi se ni ljubilo jesti. Šele, ko je Sher¬
lock Holmes vsak žgane previdno razdrobil in se
prepričal, da v njem ni dinamita, se je Klobasa
spustil nad žgance in kmalu je bila skleda prazna.

61

»Torej še šestindvajset«, je dejal Klobasa.
»Pravzaprav je pa precej zabavno takole potovati.
Vsak trenutek nekaj novega. Le, da srečno od¬
krijete oni neznani atentat. Kaj pride zdaj, gospod
Holmes ?«

»Zdaj, upam, bomo imdli nekaj časa mir,
šele na francoskih tleh nas čakajo nova prese¬
nečenja. Ampak ravno ta pavza se mi zdi sumljiva,
in zato je treba dobro paziti.«

V resnici je Sherlock Holmes brez prestanka
sedel pri oknu in pozorno ogledoval pokrajino,
cesto ob železnici in progo samo.

Naenkrat je skočil in potegnil za ročaj
signala v sili. V par sekundah se je vlak ustavil.

»Kaj je?« je vzkliknil Klobasa.

»Sam še ne vem,« je odvrnil Holmes, »toda
videl sam nekaj sumljivega. Pojdite z menoj!«

Vlak je stal na osamljeni progi v gorah,
imenovanih Sierra de la Pena. Straža in osobje
vlaka so bili že zunaj- in so čakali ukazov Sher¬
locka Holmesa. Ta je tiho izpregovoril par besed
z vlakovodjo in je peljal potem Klobaso po progi
nazaj. Oba sta bila zavita v temne plašče. Ko sta
šla kakih 200 korakov, sta zlezla po nasipu na
gozdno stezico, ki je šla ob progi. Tu se je

62

Sherlock Holmes spognil in pozorno pregledoval
tla. Isto je napravil tudi Klobasa, toda nič po¬
sebnega ni mogel opaziti, samo par sledov gor¬
janskih drvarjev je videl.

»Da, tu imamo oni neznani slučaj « je dejal
Sherlock Holmes polglasno.

»Kako to?«

»Ali vidite tu odtisk čevlja?«

»Seveda, kaj naprej?«

»In tu druge odtiske?«

»Vidim.«

»Ali vidite razliko?«

»Razliko? Ne morem reči.«

»Velika razlika. Tu te sledove so napravili
škornji gorjanskih drvarjev. To se spozna na hoji.
Koraki so dolgi in težki. Tu pa je sled mestnega
čevlja ; čevlji amerikanskega kroja »walk ower« in
sicer številka 145/315 b Njih posestnik je bil
približno tridesetletni mož, 5 čevljev in 7 palcev
velik.«

»Kaj pravite? 7 palcev? To je čudovito!«

»Nikakor. To je zelo enostavno. Velikost
človeka je v zvezi z dolžino koraka in z daljavo
stopala. Neznanec je nesel na rami večji zavitek,
težek približno 15 kilogramov.«

63

»Resnično ?«

»Odtisk leve noge je namreč ostrejši, globlji.
Toda pojdiva naprej.«

Klobasa se je neizmerno čudil. Sherlock
Holmes se je ustavil pri nizkem grmiču in pozorno
preiskoval vejico za vejico.

»Imel je temnosivo obleko iz angleškega
volnenega blaga, kupljeno nekako pred tremi
meseci.«

»Kako je vendar to mogoče?«

»Glejte, tu je lezel skozi grmič, in ostalo
je na njem par nitk. Volna je dolga sedemdeset
milimetrov in taka, kakoršna se dobi samo na
Angleškem. Ta barva je prišla v modo pred tremi
meseci. Gotovo je, da je bila obleka šele nedavno
kupljena, skoro gotovo na Angleškem. Neznanec
je torej vsekako tujec.«

»Vi imate v resnici čudovito dobre oči! Toda
kaj dela tu v teh pustih krajih Sierre de la Pena
mož, ki je pet čevljev in sedem palcev velik s
svojimi »walk ower« In z obleko iz sive an¬
gleške volne?«

»Izvrstno I Imate talent za detektiva. Toda
pojdiva dalje.«

64

Komaj pa sta napravila par korakov, se je
Sherlock Holmes spet ustavil.

»Najbrže je bil utrujen, kajti prekladal je
svoje breme z ene rame na drugo. Enkrat je levi
sled globlji, enkrat desni. Glejte, tu je počival in
sem je položil zavoj.«

Sherlock Holmes se je vlegel na trebuh in
zaril svoj obraz v zemljo. Kmalu je vstal, in na
obrazu mu je poigraval zmagoslavni smehljaj.

»Ga že imal« se je v duhu veselil Klobasa.
»No, torej!« je dejal na glas.

»Pojdite, toda pozor, po prstih, tiho. In re¬
volver v roko!«

Klobasa se je tresel, toda ubogal je. Tako
sta hodila naprej pol ure med razraslimi gorskimi
grmi, vedno ob progi. Prišla sta do globokega
prepada, čez katerega se je razpenjal vitek želez-
nični viadukt. Bil je že mrak, in v čuvajnici pred
viaduktom je bila že luč. Zlezla sta na nasip, in
tu je ukazal Sherlock Holmes Klobasi, naj se
vleže na tla in čaka. Sam pa se je splazil med
tračnicami naprej in kmalu je izginil na viaduktu
v temi'

Klobasi je tolklo srce in krčevito je stiskal
v roki revolver, odločen ustreliti vsakega, ki bi

65

se mu približal. Vsaka minuta se mu je zdela
večnost in neizmerno tesnobni občutek samote in
zapuščenosti se ga je polastil. Kaj, če se Sherlock
Holmes ne vrne več? Najraje bi bil Klobasa vstal
in bežal po progi k vlaku. Tam so vsaj ljudje.
Huhuhu. —

Silno se je prestrašil, ko je naenkrat začutil
na svoji rami roko. Toda bil je samo Sherlock
Holmes.

»Pojdite !« je dejal šepetaje.

Klobasa je molče šel za detektivom. Ko sta
slednjič v daljavi zapazila luči lokomotive dvor¬
nega vlaka, se je ojunačil in vprašal s tresočim
glasom;

»Kaj je, gospod Holmes?«

»Je že vse v redu. Odkril sem zadnji name¬
ravani atentat in sem ga preprečil. Zdaj smo
varni.«

»Kaj torej?...«

»V vlaku povem vš"e «

Pri lokomotivi seje Sherlock Holmes ustavil
in govoril trenutek z vlakovodjo in s kurjačem.
Potem so prinesli kladiva, klešče in še druga
orodja, vsi trije so se kakih deset minut motali
pri sprednjih kolesih.

66

Slednjič sta sedela Klobasa in Sherlock Holmes
spet v vozu. Klobasa je bil radoveden, kako bo
pojasnil slavni detektiv svoje skrivnostno ravnanje.

Vlak se je spustil v tek in Sherlock Holmes
si je zadovoljno prižgal smodko. Potem pa je začel:

»Gotovo ste premišljevali, zakaj sem zaril
svoj nos v zemljo tam, kjer je neznanec odložil
svoje breme pri počivanju. No, hotel sem vedeti,
kaj je bilo v zavitku. Skoro vsaka stvar ima svoj
posebni vonj in vajeni nos spozna prav dobro,
kje na mizi je ležala prej usnjata denarnica ali pa
kak drug predmet. Še bolje se pa prime vonj
takih snovi, kakor je na pr. prst. Dognal sem,
da je neznanec imel v zavitku termit.«

»Termit? Kaj je to?«

»Termit je spojina, ki je znana šele v
zadnjem času. Ima to lastnost, da se rada vname
in gori pri velikanski vročini, tako da lahko v
trenutku raztopi tudi debele jeklene plošče. Ta¬
tovi bank rabijo zato termit, da pridejo v železne
blagajnice. Zakaj je nesel neznanec po samotnih
potih v Sierri de la Pena petnajst kilogramov
termita? Očividno je hotel topiti železo. Razun
tračnic je tu blizu en sam večji železni objekt,
viadukt, po katerem se ravno peljemo. Jasno mi

67

je bilo, da se namerava tu napraviti napad na
dvorni vlak. Treba je bilo samo nasipati sredi
mosta počez termita, zažgati ga v primernem
trenutku, in v kratkem bi bil most na onem
mestu pretopljen, v pravem pomenu besede pre¬
rezan. Vlak seveda bi bil z viaduktom vred
padel v prepad.«

»Ali ste našli ono mesto?«

»Da. Jeden povprečni nosnik viadukta je bil
pokrit s plastjo termita, in tudi tračnice so bile
posute s to snovjo na par metrov daljave. Vlak
bi si bil termit zavžgal kar sam, kajti trenje med
kolesi lokomotive in tračnicami resnično zado¬
stuje, da se prašek vname. Odstranil sem termit
z nosnika, da pa bomo popolnoma varni pred
kakim drugim enakim atentatom, je vlakovodja
pripel pred lokomotivo krtače in poleg tega spušča
na tračnice oster curek pare, ki gotovo odstrani
vsak prašek termita.«

Klobasa je globoko-vzdihnil.

»Le da bi še ostalih petindvajset atentatov
srečno minilo 1«

Resnično je minilo vse po sreči. Sherlock
Holmes je prekrižal račune anarhistov drugega za
drugim skrivnostno in genijalno.

68

Tako je prišel Klobasa brez nezgode v
London in se je presrčno objel s kraljem Edvar¬
dom in cesarjem Viljemom. Vsi trije potentati so
se peljali med velikanskimi ovacijami v angleški
kraljevski grad, kjer raznim plesom, koncertom
in veselicam ni bilo ne konca ne kraja.

In ves narod se je veselil in vriskal, kajti
redkokdaj se zgodi, da je toliko slavnih vladarjev
skupaj v miru in vzajemnem prijateljstvu.

Šesto poglavje.

Wilhelm der Gesprachige, der Venvandlungskunstler, der
Kunstkenner. — Edvard Veseli. — Skrbi za evropsko
ravnotežje. — Gospodje sveta v dopetačah. — Klobasova
sreča pri kartah. — Usodna trinajstica. — Slovan povsod
brate ’ma. — Tone Česen iz Udmata.

V celem je Janezu Klobasi obisk v Londonu
ugajal. Skoro tako je bilo, kakor pri njih doma
na žegnanju. Jedli so, pili, plesali in spet jedli
in pili. Kralj Edvard je znal gostiti in tudi sam
si je rad privoščil. Tudi cesar Viljem.

Z nemškim cesarjem se je Janez Klobasa
kaj kmalu spoprijaznil in ga je imel rad že zato,
ker je pri oficijalnih obiskih prevzemal vlogo go-

69

vornika, tako da se ostalima potentatoma ni bilo
treba preveč truditi. Slaba stran cesarja Viljema
je bila ravno ta, da je venomer govoril. Ogovarjal
je otroke v šolah, občinske in državne funkcio¬
narje, dame v penzijonatih, vojake, poslanike,
deputacije . kratkomalo vse, kar je imelo ušesa.

Druga njegova razvada je bila vsak trenutek
izpreminjati kostum. Zjutraj na pr. se je oblekel
za generala konjenice, ob desetih je bil v lovski
obleki, opoldne v admiralski uniformi, popoldne
je imel športni dress in tako dalje do večera. In
vsakokrat se je dal fotografirati, enkrat od spredaj,
drugič od zadaj in tretjič rnakari od zgoraj.

Enkrat ga je gospod Klobasa vprašal, če je
že popolnoma zdrav in če mu pri govorjenju ne
dela nadlege njegov polip v grlu, ki se je o njem
nekdaj toliko pisalo.

»Je že izrezan,« je odgovoril cesar Viljem

»Ta je bil pač vesel, ko je bil zunaj,« si
je mislil v duhu gospod Klobasa, »tam itak ni
imel miru.« Ampak samo mislil si je, na glas
tega ni rekel, kajti med vladarji se mora varo¬
vati neka gotova diskretnost in ne sme se vse
reči tako na vsa usta, kakor med navadnimi
ljudmi.

70

Gospod Klobasa se je čudil znanju cesarja
Viljema v vseh strokah človeške znanosti in
umetnosti. V slikarskih galerijah ali razstavah se
je razgledal nemški cesar vedno bistro po dvo¬
ranah, kakor pri defiliranju vojakov, in brez dol¬
gega premišljevanja je vedel takoj, kaj mora pred
to ali ono sliko ali soho reči.

»To je dosti dobro, tu bi moralo biti več
modre barve, to drevo je preveč zveriženo, oblak
mora biti malo bolj na levo,« tako je šlo brez
nehanja hitro drugo za drugim. Vsi so pobožno
poslušali; od daleč tudi umetniki, in komaj je
sijajna skupina s cesarjem Viljemom na čelu odšla,
so jemali svoje slike s sten in hitro leteli v svoje
ateljeje, da popravijo napako. Ta je dodal modre
barve, oni je poravnal drevo, ta spet je posadil
svoj oblak čisto na levo v kot.

Angleškega kralja spet je imel gospod Klo¬
basa rad zaradi njegovih pariških anekdot in naj¬
raje je z njim hodil v gledališče na balet. Kajti
kakor cesar Viljem v slikarstvu in glasbi, tako
se je odlikoval spet kralj Edvard v poznanju
plesne umetnosti in treba je priznati, da je šlo
zanimanje gospoda Klobase tudi v tej smeri.

71

Slednjič je prišel dan, ko so se imeli mo¬
narhi sestati k posvetovanju o diplomatičnih za¬
devah. Klobasa je grozil Sherlocku Holmesu, da
na posvetovanje ne pojde, ker ne ve kaj tam
govoriti. Vse so ga naučili, toda o diplomaciji in
o politiki je vedel Klobasa-kralj ravno toliko,
kakor nekdaj Klobasa-praktikant.

Sherlock Holmes pa se je samo smehljal in

dejal :

»Delali bote to, kar bota delala vaša to¬
variša !«

»Če pa ne znam tega !«

»O znate, kolikor vem, še bolje, nego ona
dva tam.«

Janezu Klobasi to ni šlo v glavo, toda mislil
si je, da bo stvar najbrže res taka, če tako pravi
vsevedni gospod Sherlock Holmes.

Monarhi so sedli v prijazni sobici okoli male
mizice. Janezu Klobasi je tolklo srce. Ko bi takole
kaj zmešal! Spomnil se je, da je nekdaj bral o
takozvanem evropskem ravnotežju, ki ga vla¬
darji uravnavajo med seboj. Kaj, ko bi on to
ravnotežje porušil!

72

Kralj Edvard je segel v žep (aha, zemljevidi,
si je mislil Janez Klobasa) — in je vrgel nekaj
na mizo ; potem pa je rekel : »Mala deli.«

Janez Klobasa je skoprnel. Ne, nobenega
dvoma ni bilo, na mizi niso ležali zemljevidi,
temveč — taroki.

Morda se vendar ne bo igralo za dežele in
kraljestva?

Ko pa je videl, da sta oba njegova tovariša
izvlekla denar — vsak po par tisočakov — je
molče sledil njiju zgledu.

In igrali so.

Po dolgem času je bil Janez Klobasa v svo¬
jem elementu, kajti tarokira! je že kot študent
silno rad. In znal je igrati. Poleg tega je dobival
tudi dobre karte, in v kratkem sta si morala oba
potentata poslati lakaje po denar.

Pred gospodom Klobaso pa je ležala že lepa
piramida bankovcev. Ves je bil poglobljen v igro
in davno je že pozabil, da ima delati španskega
kralja. Lica so mu gorela in oči so se mu svetile.
Dajal je strastno kontra, re in supra, oznanjal
vsak trenutek pagata in hrupno tolkel s kartami
ob mizo, kakor je bila njegova navada, ko je še
hodil v Kurji vasi v gostilnico.

73

Toda tudi njegova soigralca sta se razvnela
in posebno nemški cesar je bil zelo razburjen.
Janez Klobasa je dobro štel taroke in tu je opazil,
da pri nekateri igri nekako ni vse v redu. Da bi
kdo morda švindlal 1

Enkrat je napovedal pagata. Imel je deset
tarokov z montom in samo eno barvo. Pagat je
bil torej zagotovljen. Ko mu je pa pri zadnjem
Štihu naenkrat cesar Viljem pobil pagata s trinaj
stico, je vrgel gospod Klobasa karte na mizo in
osorno zaklical:

»Renons! Trinajstka je že padla!«

»Kaj, kakšna trinajstka?« je poskočil cesar
Viljem.

»Vaša trinajstka, tu-le . ..« in gospod Klo¬
basa je razburjeno jel kazati Štihe

Med tem osornim pomenkom je angleški
kralj začuden pogledoval zdaj enega zdaj drugega.
Ni razumel in ni vedel, za kaj gre, kajti Janez
Klobasa in cesar Viljem sta govorila v nekem
čudnem, neznanem mu jeziku.

Zato je zakašljal in dejal;

»1 beg your majesty . . .«

Oba razjarjena nasprotnika sta pri teh an¬
gleških besedah vztrepetala in se spogledala.

74

V gospodu Klobasi je zahropelo. Grom in
strela, v razburjenju se je spozabil in začel go¬
voriti — slovensko !

In zahropelo je v njem drugič. Ni mogoče
verjeti — in vendar — sto hudičev — saj mu je
cesar Viljem odgovarjal — tudi slovensko!!

Klobasov »jaz« je počil, drvil je v neskon¬
čnost in v možganih mu je spet zadivjal oni
znani divji ples najčudovitejših predstav. Basker-
villski pes in tako dalje.

Zmeden in nevedoč, kaj bi dejal, se je zgrudil
na stol.

Dobesedno isto je napravil cesar Viljem in
oba sta zijala drug drugemu v presenečeni obraz.

Kralj Edvard je zakašljal drugič.

»1 beg your majesty . . .«

Vzdramila sta se.

Igrali so dalje, toda nekako brez ognja in
Klobasa je kmalu zaigral celo svojo piramido
bankovcev.

Tisto noč ni spal. Hodil je kakor v sanjah
in vedno si je deval roko na čelo, ki je v pravem
pomenu besede gorelo. Najprej je hotel vse po-

75

vedati Sherlocku Holmesu, toda ni si upal razo¬
deti mu svoj pregrešek.

Drugi dan je slučajno srečal cesarja Viljema
na izprehodu v parku. Hotela sta se drug drugemu
izogniti, toda ni bilo mogoče. Nekaj časa sta šla
molče skupaj. Naenkrat se je cesar Viljem ustavil.

»Kje ste se naučili slovensko?«

Kakor bi strela treščila v Klobaso. Odprl je
usta, toda rekel ni ničesar. Cesar Viljem govori
spet slovensko! In kako dobro slovensko!!

In cesar Viljem se je sklonil h Klobasi in
nadaljeval šepetaje, toda s poudarkom ;

»Vi niste Alfons trinajsti!«

Ubogi Janez Klobasa! Pred očmi se mu je
stemnilo, kolena so se mu tresla in ti možgani!
Baskervillski pes . . .

Cesar Viljem se je sklonil še bolj in ozrši
se okoli sebe dejal

»Nič ne skrbite, jaz tudi nisem Viljem drugi.«

»Kako ?«

»No, vidim, da igrava oba enako komedijo.
Najbrže ste tudi od nas, rojak . . .«

»I za božjo voljo, seveda! Jaz sem Janez
Klobasa iz Kurje vasi.«

»Iz jaz Tone Česen iz Udmata.«

Sedmo poglavje.

Entrevue Klobase in Česna. — Dogodivščina ob
Ljubljanici. — Ruski car. — Posvetovanje o Maroku. —
Otrpnjenje tilnika v Madridu. — Klobasa se prebudi. —
Katalansko-kastilski prepir. — Zgodovinska ekskurzija. —
Slovenski kralj na španskem prestolu.

Oba monarha sta sedla na klopico v parku
in pravila drug drugemu svojo usodo. Ko je bil
Janez Klobasa pri kraju s svojo zgodovino, ki
smo jo spoznali v prejšnjih poglavjih, si je prižgal
Tone Česen viržinko in je dejal:

»Lepo ste mi stvar pojasnili, gospod Klobasa,
krasno je bilo.

No, in zdaj vam povem tudi jaz, kako sem
postal nemški cesar. Hudič je ta-le Sherlock Hol¬
mes. Tudi mene je našel na strašno čudno vižo.
Vozim se enkrat po Ljubljanici in se zibljem sem-
tertja. »Tone,« pravim, »poglej no tisto kavko na
bregu. Ribe lovi ravno v mojem rajonu Če takoj
ne neha, bo moker.«

Ni šel stran. Vpijem nad njim. Fant je pa
čepel, kakor bi bil prilepljen. Dvignem veslo, da

77

ga potipljem po rebrih. Tu pa poskoči in že je
bil v mojem čolnu.

»Vi ste gospod Tone Česen?« mi pravi.

Jaz sem kar zazijal. »Da,« pravim, »tako
mi pravijo po očetu «

Kratkomalo, ponudi mi dober zaslužek in
mi takoj potisne prijazen moder papirček v roko.

Zlezeva iz čolna in on pravi :

»Jaz sem Sherlock Holmes . . .«

V meni je kar zahreščalo. Vedno sem slišal,
da je Sherlock Holmes tak slaven detektiv, ki
najde vsako lumparijo na svetu, pa če tiči tudi
zakopana pet klafter globoko v zemlji. Ničesar se
mi ni bati, enkrat sem pa vendarle premikastil
policaja, da je moral priti rešilni voz. En mesec
sem sedel in pa še ofotografirali so me, od spredaj
in od strani. Imajo tak album, kamor si za spomin
spravijo vsakega, ki je kaj napravil. No, strah je
bil nepotreben. Ko mi pove, da bi lahko delal
nemškega cesarja, da sem mu podoben, kakor
krajcar krajcarju, da bo dosti denarja, pa nisem
pomišljal dosti — in ko je izvlekel še par de-
setakov, sva si segla v roke in še tisti dan sem
se odpeljal. In veste, kako me je našel? Preštu-

78

diral je v^e tiste fotografije, ki jih je pri policajih
celega sveta našel.

No, in tisto učenje je bilo kakor pri vas.
Imam nekoliko trdo glavo, ampak nazadnje so
me pa vendarle naučili vse, kar mora znati tak-le
cesar. Špas pa to ni, saj sami veste. Seveda tem
pravim monarhom se godi! Sede lepo za pečjo,
mi pa moramo namesto njih vse obletati. Posebno
jaz. Toliko govorov, toliko preoblačenja — to res
ni majhna umetnost! Ali ni res?«

»Res je,« je zavzdihnil gospod Klobasa. »In
tako sva se torej našla v tujini.«

»Pravzaprav je čisto zabavno. Kdo bi si bil
mislil, da v vas najdem rojaka! i no, mi Slo¬
venci pač nismo ravno od muh. Kjer je kaj bolj¬
šega, smo tudi mi zraven. Skoro povsod človek
sreča Slovenca. Posebno v Ameriki jih je dosti.«

»Kaj mislite, ali imajo vsi potentati svoje
zastopnike ?«

»Hm,« je dejal Tone Česen, »ta-le Edvard,
se mi zdi, je nefalzificiran. Angleži imajo nekakšno
boljšo konstitucijo, zato ni med njimi takih pre-
kucuhov in revolucionarjev. Njih anarhisti pišejo
samo knjige. Bomb pa ne mečejo. Zato pa ima
ruski car kar dva namestnika. Eden je v rezervi,

79

da bi bil takoj pri roki, Če prvemu bomba odtrga
nogo ali glavo. In on sam, namreč ruski car,
niti ne prebiva v Peterburgu, ampak dela v Parizu
v nekem hotelu prvega natakarja, da bi ga ne
našli anarhisti.«

»In ali se vedno igra tarok, kadar se sni¬
dejo, da bi se posvetovali o diplomatičnih stvareh?«

»Večinoma. To je kakor na manevrih. Vse
je že v naprej dogovorjeno in snidemo se samo
zato, da imajo časopisi o čem pisati. Z ruskim
carjem sem igral marijaš. Goljufa in tako sva se
skregala, da bi bila iz tega kmalu mednarodna
afera. In pri tem sva se spoznala, da sva oba
falzificirana. Priznal mi je, da ga je Sherlock
Holmes našel nekje med zlatokopi v Avstraliji.
Goljufa pa še bolj nego vi.«

»Jaz vendar ne goljufam,« je vzkliknil ogor¬
čeno Janez Klobasa.

»No, le ne nobenih mednarodnih zapletk, to
samo tako pravim. Kaj ko bi šla na gostovanje?
Tri ura je in posvetovanje bo o Maroku.«

»Makar,« je dejal Klobasa, in oba rojaka
sta se v prijazen pomenku vračala v grad.

*

* *

80

Enkrat po noči je vzbudil Sherlock Holmes
gospoda Klobaso iz spanja.

»Kaj je, kaj je?«

»Hitro, hitro ! Oblecite se, čez eno uro se
odpeljemo domu, na Špansko.« Sicer mirni Sher¬
lock Holmes je bil silno bled in le s težavo je
prikrival svoje razburjenje.

»Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« je
vprašal gospod Klobasa in si oblačil hlače. Slutil
je, da izve nekaj groznega. Morda oblegajo anar¬
histi grad, morda . . .

»Kralj Alfons trinajsti je umrl,« je dejal
Sherlock Holmes temno.

»Kako ?«

»Da, na otrpnjenju tilnika.«

*

* *

Solnčni žarek se je ravno polagoma plazil
po tleh kraljevske spalnice v madridskem gradu.
Dotaknil se je bele kožuhovine severnega med¬
veda, potem pa je poskočil na posteljo. Slučaj
je hotel tako, da je padel ravno v levo nosnico
Janeza Klobase. Morda je razbankal fine praške
v zraku, morda je razburkal s svojo toploto pa¬
rafin in s tem razdražil sluznice v nosu, kratko-
malo Klobasa je glasno kihnil in se je prebudil.

81

Sanjalo se mu je ravno, da je doma v Kurji
vasi na domači plesni veselici in da pleše z naj¬
lepšim dekletom. Trikrat je zacmoknil z jezikom
— njam, njam, njam — in se obrnil na desno
stran, da bi nadaljeval spanje in prijetne sanje.

Tu pa je kihnil drugič in se je popolnoma
prebudil. Hitro se je dvignil v blazinah in se za¬
čudeno razgledaval.

Kaj je to? Kje spi? In tu poleg njega! Živo
bitje, žena I

Ah, da, spominja se. Saj je zdaj kralj, res¬
nični kralj ! Ko mu je Sherlock Holmes v Lon¬
donu naznanil smrt Alfonsa XIII., je mislil, da je
njegova vloga doigrana. Ta stvar ni bila taka.
Deloma ker bi na Španskem lahko nastale ne¬
popisne zmešnjave, ki bi mogle omajati temelje
države, deloma ker se je za Klobaso zavzela
kraljica, ki mu je bila od onega prvega sestanka
na vrtu naklonjena, je državni syet španski skle¬
nil zatajiti smrt kralja Alfonsa.

Nikdo ni slutil, da je vzel žezlo španskega
kraljestva v roke — Janez Klobasa.

»Vidiš,« je dejal sam pri sebi Klobasa v
postelji, »zdaj si španski kralj. Ko bi naši doma
to vedeli, ti bi zijali !«

82

In njegov pogled je spet padel na belo ramo
dražestne žene poleg njega. Ali je kraljica ali
Louisa? Ne, Louisa bo še nadalje opravljala posel
kraljične zastopnice. To-le bo pač prava kraljica.
No, Janez Klobasa ima dobro srce in bo obema
pravično delil svojo naklonjenost, kar ne bo težko.
Saj ju niti po dnevi ni mogoče dobro razločiti.

Kdor pozna špansko zgodovino, ve, zakaj
se je državni svet odločil zatajiti smrt AlfonsaXlll.
in nadomestiti ga na tihem z našim junakom Ni
je dežele v Evropi, kjer bi bilo politično ravno¬
težje in pravna gotovost bila na tako slabih nogah,
kakor na Španskem. V preteklem stoletju so to
državo pretresali strahoviti prevrati. Svobodo¬
miselni vladarji so se menjavali z najzagrizenej-
šimi nazadnjaki, po kratkih dobah svobodomi¬
selnih ustav so prišle moreče reakcije, včasih so
državo upravljale slabe ženske, nekaj časa je bila
Španija celo republika. Kadarkoli se je izvršila
izprememba, izprememba na prestolu, so zadivjali
v deželi viharji in boji, posamezni narodiči in
provincije so si strastno skočili v lase. Na Špan-

83

skem se je vedelo, da je mir, ki je v zadnjem času
zavladal, samo navidezen, da povsod vre in da
bi ob nenadni smrti kralja Alfonsa XIII. nastale
nove zmešnjave, intrige mnogoštevilnih preten¬
dentov. Zato se državni svet ni dolgo pomišljal,
pa je napravi! majhno sleparstvo — posadil je
na prestol Janeza Klobaso. Nikdo razun par oseb
ni mogel slutiti, da Klobasa ni Alfonso XIII. Te¬
lesno mu je bil podoben do najmanše podrob¬
nosti, duševna razlika pa ni prihajala v poštev.

Pa še ena stvar je bila tu. Pri zadnjih vo¬
litvah so zmagali na severu države sami Kata-
lanci, ki so že od nekdaj delali na to, da se
odtrgajo od Španije. Bili so zagrizeni sovražniki
Kastilcev, poglavitne podpore vladarskega rodu,
celotnosti in nedeljivosti države. Prvo notranje¬
politično vprašanje tistega časa je bil katalonsko-
kastilski prepir, in ko bi se bilo izvedelo, da je
Alfonz XIII. nanagloma" umrl, bi bili Katalanci
gotovo poizkusili vresničiti svoj davni sen o pravu
na svojo lastno državo.

Poseben narod je to, ti-le Katalanci. Pre¬
bivajo v krasnem delu pyrenejskega polotoka, ki
se odlikuje z velikim naravnim bogastvom in
ugodnimi pogoji za trgovino in industrijo. Včasih

84

so bili narod junakov. V štirinajstem stoletju so
delali daljne bojne ekskurzije in cela južna Evropa
se je tresla pri njih imenu. Takrat so se odliko¬
vali v znanosti, v literaturi in umetnosti in v njih
deželi je bila ustanovljena prva univerza. Za svo¬
bodo svojega naroda in za svobodo mišljenja so
bojevali trde boje s celim svetom. Toda kmalu
je nastal razkol v njih vrstah, kajti pri vseh svo¬
jih dobrih lastnostih so bili prepirljivi, zavistni,
brez smisla za disciplino in pameten red v državi.
Neprijatelji od vseh stranf so pritiskali nanje in
grozovite, krvave vojne so opustošile deželo. Iz¬
gubili so svojo politično samostojnost in od tega
se začenja njih padanje. Kastilci, njih neprijatelji,
dobivajo v roke moč in katalanski narod jim po¬
polnoma podleže. Učenjaki, pesniki in umetniki
pozabljajo na svoj rodni jezik, katalanski zgo¬
dovinarji se sprijaznjujejo z mislijo, da bo njih
narod popolnoma izginil v kastilskem navalu.
Nekje je o tem zapisano: ». . . padla ni le svo¬
boda, temveč tudi literatura in govorica katalanska;
katalanščina je bila izgnana iz javnega življenja
in omejena na domače ognjišče. Sto let dremlje
katalanska literatura pod razvalinami; najboljši
rojaki pišejo kastilsko .. .«

85

Toda prišla je »renaixenca,« prerojenje na¬
roda k novemu življenju. V začetku minulega
stoletja se začenjajo Katalanci spet politično in
gospodarsko krepiti, njih literatura iznova vstaja,
in Viktor Balaguera, voditelj narodnega gibanja,
žurnalist in politični pesnik, začenja boj proti
kastilskemu centralizmu, proti reakcijonarstvu,
boj za samostojnost in samopravnost Katalanije
v mejah španske države. O vsem tem je mnogo
pisanega v zgodovini.

In v času, ko je Janez Klobasa zasedel
prestol, je bi! ta boj na vrhuncu. Centralistični
španski državniki so stali pred odločilno bitko.
Šlo je za to, kako preprečiti nadaljne uspehe Ka-
talancev, kako najbolje potlačiti njih stremljenja
po samostojnosti, da bi ne padla enotnost države
in nadvlada Kastilcev. Tak trenutek je zahteval
trdne roke, tu je moral biti energičen reprezentant
volje dinastije.

In španski državniki so kar strmeli, ko je
že pri prvih posvetovanjih pokazal Klobasa ču¬
dovit vladarski talent in razvil podroben program,
kako potlačiti nasprotovanje Katalancev, kako
oslabiti njih politično moč in za vedno uničiti
njih sanje o samostojnosti. Prej, dokler je bil

86

samo zastopnik kralja, se Klobasa ni brigal dosti
za politiko.

Zdaj pa, ko je bil samostojen vladar, je
pridno Študiral in se je pečal tudi z razmerami
v drugih državah Posebno so ga zanimale raz¬
mere v avstrijski državi, ki ni sorodna Španiji
samo po dinastiji, ampak tudi po razvoju in po
splošnem političnem položaju.

Iz zgodovine je videl Janez Klobasa, da samo
slavna preteklost potrjuje katalanski narod v upor¬
nosti, da zaupajo svoji sili le zato, ker imajo v
svojih junakih slavne vzore. Ta samozavest se
mora najprej uničiti. Klobasov vladni program je
bil zategadelj sledeči:

Prvič: Ne varčevati z obljubami, ki bi na¬
polnjevale katalanski narod z upanjem na sko¬
rajšnjo izpolnitev njih sanj. Izda se reskript, v
katerem izreče kralj, da je pripravljen posaditi
si na glavo tudi zgodovinsko katalansko krono.

Pozneje, ko bodo še vsi omamljeni od
uspeha, se spet vse prekliče. Tak obrat vpliva
kakor udarec s pestjo po glavi ; sledi maloduš¬
nost, vera v lastno vztrajnost in silo izgine.

Drugič: Storiti vse, kar laska njih narod¬
nemu ponosu, ne da bi to škodilo interesom

87

države. Kralj obišče pogosteje njih kraj in bo
govoril v njih dijalektu.

Tretjič: Ne varčevati z visokimi odlikovanji
in častmi njih voditeljev, poklicati nekatere na
odlična, dobro plačana, sicer pa brezpomembna
mesta. To izvrstno zdemoralizira njih vrste.

Ko so to državni svetovalci slišali, so dejali
v svojem srcu: Da, nesrečni naši državi je sojeno,
da pride njen rešenik iz Kurje vasi.

Tako se je zgodilo, da imamo svojega slo¬
venskega kralja.

Seveda na španskem prestolu.

%

Do dobra spoznale in preizkusile so že vse slovenske
gospodinje izborno kakovost Kolinske kavne primesi. Vsaka, ki