UVODNIK Praktikum je namenjen za delo na vajah pri predmetu Javno naročanje in javni razpisi. Obravnava temeljne pravne vsebine ureditve javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja doc. dr. Tina Sever 1 TEMELJNI POJMI V SISTEMU JAVNEGA NAROČANJA V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine: – pojem javnega naročila; – pomen javnih naročil. V pomoč gl. gradivo: ZJN-3 (prvo poglavje) in Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Uradni list, Ljubljana, zlasti poglavja 2, 4, 5 in 7. 1. NALOGA Kaj je namen javnih naročil – obkrožite pravilne trditve: vzpostavitev trajnostnega in vključujočega modela gospodarskega razvoja onemogočanje konkurence prispevanje h gospodarski rasti netransparentnost kaznovanje zasebnega sektorja uresničevanje politik države omejevanje zasebne ponudbe učinkovita raba javnih sredstev 2. NALOGA Kakšni so temeljni cilji EU na področju javnega naročanja? Zakaj je prišlo do reforme javnega naročanja na ravni EU? Kako je to vplivalo na slovenski pravni red? 3. NALOGA Dopolnite in razvrstite po hierarhiji naslednje pravne vire, ki urejajo področje javnega naročanja: PRAKSA DRŽAVNO REVIZIJSKE KOMISIJE PODZAKONSKI PREDPISI (Uredba o zelenem ____________; Uredba o skupnem ____________ ...) PRAVO EU ZAKONI (Zakon o _______________________; Zakon o pravnem ________________________; Zakon o javnem naročanju na _________________________ PRAKSA SODIŠČA EU (ECJ) 4. NALOGA Dopolnite naslednji tekst: Javno naročilo je ___________ sklenjena ___________ pogodba med ___________ ali več ___________ subjekti ter enim ali več ___________, katere predmet je izvedba ___________, dobava ___________ ali izvajanje ___________. 5. NALOGA V čem je pomen, da zakon strogo določa obličnost pogodbe o javnem naročilu, in sicer, da mora biti v pisni obliki? 6. NALOGA Dopolnite a), b), c) ter odgovorite na vprašanja a1); b1), b2); c1): a) Predmet javnih naročil gradenj je: a1) Kaj če gre le za posel projektiranja? Je to predmet javnih naročil gradenj? b) Predmet javnih naročil blaga je: b1) Kaj če je predmet javnega naročila nakup blaga, ki pa ga obvezno spremlja določena storitev, tj. določena namestitvena dela (npr. nabava pohištva in montiranje)? b2) Kaj pa, če se potrebuje določene aktivnosti za izdelavo blaga, ki štejejo pod zahtevnejše storitve (npr. izdelava filma)? c) Predmet javnih naročil storitev je: c1) Katere storitve so izključene iz pravil javnega naročanja? 7. NALOGA Ponudnik brezplačno priskrbi naročniku vzorce za laboratorijsko delo s študenti. Ali v takem primeru veljajo pravila javnega naročanja? 8. NALOGA a) Kateri organi in drugi udeleženci (zavezanci) sodelujejo v postopkih javnega naročanja (obkrožite na sliki): Vir: Rakar, Grmek, Greif, 2016 b) Pojasnite naslednje pojme: naročnik: gospodarski subjekt (ponudnik): institucionalni okvir javnega naročanja: organi pravnega varstva: 9. NALOGA Kdo izmed naslednjih subjektov je lahko naročnik po ZJN-3? SUBJEKT NAROČNIK (DA/NE/LAHKO, ČE...) okrajno sodišče informacijski pooblaščenec Krka, d.d. občinska uprava občine X Center za socialno delo X Marko P., s.p. Agencija za zavarovalni nadzor Restavracija pri Zeleni Žabi, d.o.o. Mojca Trebušak, fizična oseba Društvo Pika Nogavička Računovodski servis Ključ, d.n.o. 10. NALOGA Dopolnite tabelo s primeri naročnikov: »TIP« SUBJEKTA KONKRETEN PRIMER NAROČNIKA organ Republike Slovenije organ samoupravne lokalne skupnosti javni sklad javna agencija organ Republike Slovenije organ Republike Slovenije organ samoupravne lokalne skupnosti javni zavod javna agencija organ Republike Slovenije organ Republike Slovenije organ samoupravne lokalne skupnosti javni zavod javna agencija organ Republike Slovenije Lahko si pomagate z Uredbo o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti (Ur. l. RS, št. 37/16). 11. NALOGA a) Kaj je predmet javnega naročanja? b) Navedite za vsak predmet konkretno kakšen primer: c) Od česa je odvisno, ali govorimo o javnem naročanju na splošnem področju ali javnem naročanju na infrastrukturnem področju? 12. NALOGA Za katera področja se uporablja ZJN-3 (dopolnite besedilo)? a) S______________________ področje b) I______________________ področje: – plin in ______________________; električna ______________________; – voda, ______________________, pristanišča, letališča; – ______________________ storitve; – črpanje ______________________, plina, izkopavanje ______________________. c) področje obrambe in ______________________. 13. NALOGA Naročnik spregleda, da gre za dejavnost, ki sodi na infrastrukturno področje in uporabi pravila, ki veljajo za splošno področje, namesto pravil, ki veljajo za infrastrukturno področje. Kako je treba postopati v takem primeru? 14. NALOGA Kakšne so mejne vrednosti brez DDV za vsako od področij javnega naročanja? (dopolnite) a) na splošnem področju: – ______________________ eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj; – ______________________ eurov za javno naročilo gradenj; – ______________________ eurov za javno naročilo storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5. b) na infrastrukturnem področju: – ______________________ eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj; – ______________________ eurov za javno naročilo gradenj; – ______________________ eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5. 15. NALOGA Ste naročnik (javni zavod, ki se ukvarja z laboratorijskimi raziskavami) in bi radi nabavili blago (pohištvo za laboratorij), katerega ocenjena vrednost je 19.000 evrov z DDV. Kako morate postopati? 16. NALOGA Naročnik (osnovna šola) želi naročiti pisarniški papir. Ocenjena vrednost naročila je 11.000 evrov z DDV. Kakšna pravila veljajo v zvezi z izvedbo takšnega javnega naročila? Opišite postopek. 17. NALOGA Naročnik potrebuje papirnate brisače in toaletni papir (kar sodi v istovrstno blago - gre za podobno uporabo; isti ponudnik lahko praviloma dobavi oboje). Odloči se, da bo za to izvedel 2 javni naročili, s čimer mejne vrednosti za uporabo pravil javnega naročanja po ZJN-3 ne bodo dosežene. To pomeni, da lahko izpelje postopek kot evidenčno naročilo. Ali je takšno postopanje naročnika zakonito? Pojasnite. 18. NALOGA Kakšna je kazen in kdo jo lahko izreče, če se ugotovi prekršek prepovedanega drobljenja javnih naročil? 19. NALOGA a) Kaj pomeni socialno odgovorno javno naročanje? b) Navedite kakšen primer: c) Za katere dejavnosti ZJN-3 predvideva kot obvezni kriterij socialno odgovorno javno naročanje? 20. NALOGA Podjetju Čistko, d.o.o., ki je dobilo javno naročilo čiščenja fakultetnih prostorov je bila izdana pravnomočna sodba sodišča, s katero je Delovno in socialno sodišče ugotovilo, da je podjetje kršilo podjemno pogodbo in delavcu ni redno izplačevalo plač. Naročnik (fakulteta) izve za kršitev po vpogledu v evidenco e-Dosje. Do konca izteka pogodbe med fakulteto in podjetjem Čistko je še 3 mesece. Kako mora ravnati fakulteta kot naročnik? 21. NALOGA Podjetju Mavrica, d.o.o. je bila s strani delovnega inšpektorja izrečena globa zaradi zaposlovanja na črno. Naročnik (fakulteta) izve za kršitev po vpogledu v evidenco e-Dosje. Do izteka pogodbe med fakulteto in podjetjem Mavrica je še 7 mesecev. Kako mora ravnati naročnik (fakulteta)? 22. NALOGA Kdaj se razveže pogodba med naročnikom in ponudnikom zaradi kršitve delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani ponudnika? (obkrožite pravilni odgovor) takoj, ko se izve za razvezni razlog. ko je sklenjena nova pogodba. 23. NALOGA Kdaj naročnikom ni treba uporabljati ZJN-3? Obkrožite pravilne trditve. pravila javnega naročanja določa mednarodni sporazum storitve javnega potniškega prevoza z železnico storitve čiščenja posojila nabava računalnikov pogodbe o zaposlitvi storitve varovanja pravne storitve naročilo pisarniškega materiala naročilo živil storitve političnih kampanj Še kakšen primer? ____________________________________ 24. NALOGA a) Pojasnite pojem in-house naročila: b) Ali v primeru, da sta obe pogodbeni stranki javna organa, to samo po sebi izključuje uporabo pravil o javnem naročanju? 25. NALOGA Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za javno naročilo priprave zdravih obrokov v šoli, v kateri izrecno navede, da želi, da je ponudnik invalidsko podjetje. a) Kako se imenuje tako javno naročilo? b) Kaj pa v primeru, da ponudnik ponuja to storitev prek podizvajalcev. Ali za njih velja enak pogoj, ali ne? Odgovor utemeljite. c) Ali se lahko izvede postopek javnega naročanja na način, da se povabi vse gospodarske ponudnike, vendar pa imajo invalidska podjetja določeno prednost pri izbiri? 26. NALOGA Ministrstvo za javno upravo bi izvedlo javno naročilo nabave pisarniškega papirja kot osrednji nabavni organ. a) Kako se imenuje taka vrsta javnega naročanja? b) Na katera dva načina se lahko izvede postopek javnega naročanja v takem primeru, ko poteka preko osrednjega nabavnega organa? 27. NALOGA a) Kdaj bi se odločili za priložnostno skupno javno naročanje? b) Kdo v tem primeru izvede postopek? c) Kdo odgovarja za izpolnitev obveznosti? 28. NALOGA Ali so lahko naročniki iz različnih držav? 29. NALOGA a) Za kakšne vrsto javnega naročila gre v primeru, da je predmet javnega naročila več vrst naročil, npr. storitev in blago? b) Katera pravila se uporabijo v primeru, da so sestavni deli predmeta javnega naročila objektivno neločljivi? c) Kaj pa, če so sestavni deli javnega naročila ločljivi? 30. NALOGA a) Za kakšne vrsto javnega naročila gre v naslednjem primeru: Naročnik kupuje avto, ki ga bo uporabljal direktor. Pri tem naročnik 80 % dejavnosti opravlja na splošnem področju, 20 % pa na infrastrukturnem področju. b) Katera pravila javnega naročanja se uporabijo v tem konkretnem primeru, če se naročnik odloči, da bo oddal enotno javno naročilo? 31. NALOGA Pojasnite razliko med javnim naročilom in koncesijo? 32. NALOGA a) Dopolnite tekst: ____________________ ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo 1) razlogi ____________________ in ki izpolnjuje 2) pogoje ____________________, njegova ponudba ustreza 3) potrebam in zahtevam naročnika, določenim v ____________________ specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela 4) ____________________, pri njej 5) ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali ____________________, naročnik je 6) ni ocenil za ____________________ nizko in ____________________ 7) ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. b) Prepišite pojme, ki ste jih dopisali zgoraj (od 1, 2, 4, 6) in vsakega na kratko pojasnite: 1) 2) 4) 6) VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE Namen javnih naročil. Temeljni pravni viri, ki urejajo javno naročanje. Institucionalni okvir javnega naročanja. Kdo so zavezanci v sistemu javnega naročanja? Kaj je predmet javnega naročila? Za katera področja se uporabljajo pravila javnega naročanja? Kakšne so mejne vrednosti javnih naročil za posamezno področje? Kako ravnamo v primeru, da je vrednost javnega naročila nižja od mejne vrednosti? Kdaj se ZJN-3 ne uporablja? Kaj pomeni mešano javno naročilo? Kaj pomeni skupno javno naročanje? Kaj pomeni pridržano javno naročilo? Kaj pomeni pojem evidenčno javno naročilo? Pojasnite pojem drobljenje javnih naročil? Pojem in-house naročila. 2 NAČELA JAVNEGA NAROČANJA V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine: – načela javnega naročanja in s tem povezano sodno prakso. V pomoč gl. gradivo: ZJN-3 (členi 3. -8.) in Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Uradni list, Ljubljana, 3. poglavje. 1. NALOGA Dopolnite miselni vzorec in v treh alinejah na kratko opišite vsako načelo: 2. NALOGA Dopolnite miselni vzorec in v treh alinejah opišite vsako načelo: 3. NALOGA a) Kaj je namen načel javnega naročanja? b) Glavne prednosti in slabosti načel? 4. NALOGA Ali načelo gospodarnosti rešuje vprašanji, ali je določen nakup v okviru javnega naročanja sploh potreben in ali bi bila poraba javnih sredstev smotrnejša za drug namen? 5. NALOGA Poiščite na spletu Sodbo C-241/06 (oktober 2007). O katerem načelu govori? 6. NALOGA a) Naročnik zahteva od ponudnika, da izvedbo posameznega dela prepusti določnemu izvajalcu? Komentirajte. b) Naročnik zahteva, da ponudnik opravi posel, ki sploh ni povezan s predmetom javnega naročanja? Komentirajte. c) Naročnik utemeljuje izbiro s tem, da mora ponudnik dati določeno dotacijo za športni namen? Komentirajte. d) Naročnik se sklicuje v razpisni dokumentaciji na tehnični pogoj, ki ga lahko izpolni le določen izvajalec ali dobavitelj. Komentirajte. 7. NALOGA Katera izjema od načela zagotavljanja konkurence med ponudniki je dovoljena? 8. NALOGA Občine Ljubljana, Grosuplje in Škofja Loka ustanovijo javno podjetje za odvoz odpadkov. Temu podjetju želi občina Ljubljana oddati naročilo, da pripravi plan odvoza odpadkov in postavitve smetnjakov v občini Ljubljana. Ali mora za to naročilo izpeljati postopek po pravilih o javnem naročanju? 9. NALOGA Katera načela izražajo naslednje trditve: 1. Ponudnika je treba izbrati na pregleden način, po predpisanem postopku. 2. Javno naročilo se izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja. 3. Varstvo svobode konkurence na domačem trgu in trgu EU. 4. Naročnik določi strožje prepovedi kot to zahteva namen zaradi katerega so postavljene. 5. Brezplačna objava razpisne dokumentacije v Uradnem listu EU in na Portalu javnih naročil. 6. Naročnik mora razlikovati med ponudniki z objektivno upravičljivimi pogoji in merili. 10. NALOGA Za kršitev katerega načela gre v naslednjem primeru: 1. Omejevanje konkurence z neupravičeno uporabo postopka. 2. Naročnik da prednost ponudniku, ker ima sedež bližje centru mesta, ne da bi imel za to objektivne razloge. 3. Neupravičeno določanje obveznosti ponudnikom. 4. Naročnik določi v razpisni dokumentaciji kot pogoj v zvezi s predmetom naročila, da mora imeti blago znak EU za okolje. 5. Naročnik ne objavi razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil. 6. Naročnik da prednost določeni ponudbi brez utemeljitve z objektivno upravičljivimi pogoji in merili. 7. Naročnik vztraja pri formalnih zahtevah v primerih, ko cilji javnega naročanja tega ne zahtevajo. 11. NALOGA Iz izvlečkov sodb ugotovite katero načelo/a obravnava odločba. a) Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. maja 2012, št. C-368/10: »... Tretjič, spoštovanje načel enakosti, nediskriminacije in preglednosti, kot izhaja iz prvega in četrtega odstavka te uvodne izjave, nalaga, da so merila za oddajo objektivna, kar zagotavlja, da sta primerjava in ocena ponudb opravljeni objektivno in torej v pogojih učinkovite konkurence. To ne bi bilo tako, če bi imel naročnik na podlagi meril neomejeno svobodo izbire (glede ustreznih določb direktiv pred Direktivo 2004/18 glej sodbo z dne 17. septembra 2002 v zadevi Concordia Bus Finland, C-513/99, Recueil, str. I-7213, točka 61 in navedena sodna praksa). Četrtič in nazadnje, ta načela, kot je poudarjeno v drugem odstavku navedene uvodne izjave, nalagajo naročniku, da v vsaki fazi postopka oddaje javnega naročila zagotavlja spoštovanje načela enakega obravnavanja morebitnih ponudnikov in načelo preglednosti meril za oddajo, ki morajo biti določena tako, da omogočajo vsem ponudnikom, ki so razumno obveščeni in običajno skrbni, da razumejo njihov natančen obseg in jih torej razlagajo enako (glede ustreznih določb direktiv pred Direktivo 2004/18 glej zlasti sodbo z dne 4. decembra 2003 v zadevi EVN in Wienstrom, C-448/01, Recueil, str. b) Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 24. januarja 2008, št. C-532/06: »...Nasprotno pa je v zadevi v glavni stvari treba ugotoviti, da je komisija za oddajo javnega naročila v obvestilu o naročilu navedla le merila za oddajo, ex post – po predstavitvi ponudb in po odprtju zahtev za izkaz interesa – pa določila tako ponderirane koeficiente kot podmerila k merilom za oddajo. To očitno ne ustreza zahtevi po objavi, določeni v členu 36(2) Direktive 92/50, kot ga je treba razumeti ob upoštevanju načela enakega obravnavanja gospodarskih subjektov in zahteve po preglednosti. Glede na zgoraj navedeno je torej na zastavljeno vprašanje treba odgovoriti, da člen 36(2) Direktive 92/50 ob upoštevanju načela enakega obravnavanja gospodarskih subjektov in zahteve po preglednosti, ki izhaja iz njega, nasprotuje temu, da naročnik v okviru postopka oddaje naročila naknadno določi ponderirane koeficiente in podmerila k merilom za oddajo, navedenim v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o naročilu...« c) Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 23. decembra 2009, št. C-376/08: »Pravo Skupnosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, ki v okviru postopka oddaje javnega naročila, katerega vrednost ne dosega praga iz člena 7(1)(c) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, ima pa čezmejni interes, določajo samodejno izključitev iz tega postopka in kazenske sankcije za združenje v smislu nacionalne zakonodaje in podjetja, ki so njegovi člani, če so ta v okviru istega postopka vložila ponudbe, ki so konkurenčne ponudbam tega združenja, čeprav navedeno združenje ni vložilo ponudbe za račun in v interesu teh podjetij. Tak ukrep samodejne izključitve, ki se nanaša le na obliko stalnega združenja in podjetja, ki so njegovi člani, in se v primeru konkurenčnih ponudb uporablja neodvisno od vprašanja, ali to združenje sodeluje pri zadevnem javnem naročilu za račun in v interesu podjetij, ki so vložila ponudbo, namreč povzroča neenako obravnavanje v škodo te oblike združenja, zaradi česar ni v skladu z načelom enakosti. Poleg tega pravilo sistematične izključitve, ki hkrati pomeni tudi absolutno obveznost za naročnike, da izključijo zadevne subjekte, tudi ko povezave med njimi ne vplivajo na njihovo ravnanje v postopkih, v katerih so sodelovali, je v nasprotju z interesom Skupnosti, da se pri postopkih za oddajo zagotovi čim večja udeležba ponudnikov, in presega okvir, ki je potreben za doseganje cilja, da se zagotovi uporaba načel enakega obravnavanja in preglednosti. Tako pravilo torej ni skladno z načelom sorazmernosti.« VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE Našteje in opišite načela EU, na katerih temelji javno naročanje. Katera načela določa ZJN-3? Navedite primer kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Navedite primer kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Navedite primer kršitve načela transparentnosti javnega naročanja. Navedite primer kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. Navedite primer kršitve načela sorazmernosti. 3 ZAUPNOST, JEZIK V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine: – zaupnost v postopkih javnega naročanja; – uporaba jezika v postopkih javnega naročanja. V pomoč gl. gradivo: ZJN-3 (prvo poglavje) in Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Uradni list, Ljubljana, poglavje 29. 1. NALOGA a) Kdaj začnejo veljati določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 in novele) v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na oddajo javnega naročila? b) Za katere podatke vseeno velja izjema, da niso javni? c) Kdaj je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika? 2. NALOGA Kateri od naslednjih podatkov so javni? Pomagajte si z definicijami: osebni podatek (Splošna uredba o varstvu podatkov, GDPR): »4. člen (opredelitev pojmov) „osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika; ...« poslovna skrivnost (Zakon o poslovni skrivnosti, Ur. l. RS, št. 22/19): »2. člen (pojem poslovne skrivnosti) (1) Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: – je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; – ima tržno vrednost; – imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. (2) Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. (3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.« PODATEK JAVEN (DA / NE) – ČE NE, UTEMELJI ZAKAJ (OSEBNI PODATEK, POSLOVNA SKRIVNOST) specifikacija blaga letnica rojstva zakonitega zastopnika ponudnika količina blaga EMŠO ponudnika cena na enoto način uporabe posebne kemijske spojine v produktu način inovativne uporabe tehnologije za opravljanje določene storitve skupna vrednost ponudbe 3. NALOGA Do kdaj mora naročnik varovati imena ponudnikov in predložene ponudbe kot poslovno skrivnost? 4. NALOGA Kdaj postanejo vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni (razen delov, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke)? 5. NALOGA a) Kateri »neizbrani« ponudniki imajo vpogled v ponudbo izbranega ponudnika? Povežite pravilne trditve skupaj: TRDITEV POVEŽI a) če je naročnik opravil popoln pregled vseh ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. b) če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb (to velja le za odprti postopek in postopek naročil male vrednosti, kjer pregledaš le najugodnejšo ponudbo), mora omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. b) V kakšnem roku mora ponudnik zahtevati vpogled? c) V kakšnem roku mora naročnik omogočiti vpogled? d) Kakšni roki veljajo za postopek oddaje naročila male vrednosti? e) Kaj velja v primeru, da ponudnik zamudi rok za vpogled? f) Ali naročnik za vpogled zaračuna stroške? 6. NALOGA Preberite odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-260/2013/5, z dne 5. 3. 2014 in odgovorite na naslednja vprašanja: a. Za kater postopek gre pri odločanju IP o dostopu do informacij javnega značaja? Obkrožite: pravdni; kazenski; postopek javnega naročanja; posebni upravni postopek. b. Kdo je stranka postopka, kdo odloča o zadevi, na kateri stopnji? c. V čem je problem? Zakaj je nastal »spor« oz. zakaj je prišlo do pritožbe na IP? d. Čemu je namenjen institut poslovne skrivnosti? e. Ponudniki preko postopka javnega naročanja stopijo z državo v _____________________ razmerje. f. Kaj je osnovno vodilo postopka javnega naročanja? g. Ali so tehnične specifikacije predmeta naročila poslovne skrivnosti? h. Kateri podatki morajo biti javni v postopku dostopa do informacij javnega značaja? i. Zakaj je pomembna transparentnost v postopkih javnega naročanja? ODLOČBA Informacijskega pooblaščenca, št. 090-260/2013/5, z dne 5. 3. 2014 Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 8. 2014, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-72/2014/4 (20-10) z dne 1. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo ODLOČBO: 1. Pritožba prosilca z dne 6. 8. 2014 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-72/2014/4 (20-10) z dne 1. 8. 2014, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Obrazložitev: Organ je dne 11. 7. 2014 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje: 1. števila podanih zahtev PU Novo mesto pristojni službi GPU UIT za izpis prometnih podatkov policistov v zvezi z dostopom do policijskih evidenc na podlagi 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (v nadaljevanju Pravilnik o hrambi podatkov), za časovno obdobje od 30. 4. 2011 do 28. 10. 2013, oz. tudi dalje, če je bila ta zakonska podlaga še uporabljena, 2. števila podanih zahtev PU Novo mesto pristojni službi GPU UIT za izpis prometnih podatkov policistov v zvezi z dostopom do policijskih evidenc na podlagi 11. člena Pravilnika o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (v nadaljevanju Pravilnik o obdelavi podatkov), za časovno obdobje od 29. 10. 2013 do 1. 7. 2014, 3. kopijo dokumentov oz. tovrstnih zaprosil PU Novo mesto v posamezni zadevi in odgovorov pristojne službe GPU UIT – v primeru pozitivnega odgovora brez prilog oz. izpisa prometnih podatkov (na elektronskem nosilcu podatkov – CD), 4. število podanih predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper javne uslužbence policije pristojnemu organu – Informacijskemu pooblaščencu, za časovno obdobje od 30. 4. 2011 do 1. 7. 2014 s strani PU Novo mesto oz. GPU SGDP SNNV ONVI, če je ta v nadaljevanju prevzel zadevo v obravnavo. Prosilec nadalje navaja, da gre res za dokumente, v zvezi z notranjo komunikacijo pri organu, pri utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je treba opraviti še test škode. Zaprošeni dokumenti ne predstavljajo nič drugega kot to, kar določata navedena pravilnika (omogočiti rekonstrukcijo in preveritev postopkov in ukrepov, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija), zato ni mogoče trditi, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dokumenti sicer vsebujejo osebne podatke osebe, ki je opravila dostope do evidenc policije, policijskega inšpektorja, ki je pripravil zaprosilo oz. nanj odgovoril, direktorja PU oz. vodje posamezne pristojne službe policije. Vendar gre pri navedenih osebnih podatkih za osebne podatke javnih uslužbencev, ki pa na podlagi ZVOP-1 niso varovani osebni podatki, ker se pojavljajo v zvezi z njihovim delom. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-72/2014/4 (20-10), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil na način, da se v dokumentih 2210-216/2011/10, 2210-213/2011/11, 2210-230/2011/14, 269-22/2011/2, 2210-4/2011/4, 260-30/2012/1, 260-48/2012/1, 269-1/2012/3, 260-10/2012/2, 260-2/2013/2, 260-17/2013/2, 260-27/2014/2, 071-1/2013/2, 071-5/2013/3 in 5, 260-1/2013/4, 071-4/2013/6, 0602-3/2013/4, 0602/-5/2013/2, 386-67/2012/3, 0602-15/2013/3, 0602-4/2014/3 in pripadajočih odgovorih Urada za informatiko in telekomunikacijo GPU prekrijejo: – ime in priimek delavke policije in policistov, datum rojstva, CR številka in EMŠO policistov, ki so preverjali v evidencah policije, – ime in priimek, datum rojstva, EMŠO in naslov prebivališča vpogledane osebe v evidencah policije, – ime in priimek prijavitelja, – registrska številka vozila vpogledanega v evidencah policije in – tekst oz. navezne okoliščine na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Organ je v obrazložitvi navedel, da je Policijska uprava Novo mesto v obdobju od 30. 4. 2011 do 1. 7. 2014 podala skupno sedemnajst (17) zahtev za izpit podatkov o dostopu do evidenc oz. policijskih zbirk podatkov. V enem primeru je PU Novo mesto vlogo občana za posredovanje osebnih podatkov odstopila Generalni policijski upravi – SGDP, v nadaljevanju pa je bilo PU Novo mesto naročeno, naj preveri upravičenost obdelave podatkov. V drugem primeru pa je na podlagi zahteve PU Celje preverila upravičenost obdelave osebnih podatkov in zoper policista podala predlog za uvedbo postopka o prekršku. V zahtevanem obdobju je v treh primerih podala predlog za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu prekrškovnemu organu – Informacijskemu pooblaščencu. Glede na to, da dokumenti vsebujejo osebne podatke policistov in drugih javnih uslužbencev organ nadalje pojasnjuje, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določen delovno mesto. Organ na podlagi navedenega ugotavlja, da ime in priimek javnega uslužbenca oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Vsebujejo pa dokumenti osebne podatke delavke policije in policistov, ki so preverjali v evidencah policije (ime in priimek, datum rojstva, CR številka, EMŠO), osebne podatke vpogledanih oseb (ime in priimek, datum rojstva, EMŠO, naslov prebivališča), ime in priimek prijavitelja, registrska številka vozila vpogledanega v evidencah policije in tekst oz. navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče prepoznati konkretno osebo. Glede navedenih osebnih podatkov organ ugotavlja, da za razkritje osebnega podatka ne obstaja zakonska podlaga, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Glede na možnost uporabe instituta delnega dostopa je organ omogočil dostop do zahtevanih informacij na način, da je varovane osebne podatke izločil iz dokumenta. Prosilec je v pritožbi z dne 6. 8. 2014 navedel, da se zoper prejeto odločbo pritožuje v delu, v katerem je organ v posredovanih dokumentih prekril ime in priimek delavke policije in policistov, datum rojstva, CR številko in EMŠO policistov, ki so preverjali v evidencah policije. V odločbi organ namreč najprej ugotavlja, da ime in priimek javnega uslužbenca oz. policistov, ki so navedeni v dokumentaciji, njihov naziv in delovno mesto ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, hkrati pa organ v nadaljevanju ugotavlja nasprotno, in sicer da so podatki policistov in delavke policije, ki so preverjali v evidencah policije, varovani osebni podatki. Meni, da je sam izrek izpodbijane odločbe organa nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo ter da prikriti osebni podatki policistov in delavke policije ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 8. 8. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še dodatno pojasnil, da so stališče prosilca o varovanih osebnih podatkih upoštevali, zato na dokumentih niso prekriti podatki o policistih, ki so dokumente pripravljali oz. podpisali (ime in priimek pripravljavca, ime in priimek, funkcija in naziv podpisnika dokumenta), prekriti pa so vsi podatki policistov, ki so konkretno preverjali v policijskih evidencah in v posredovanih dokumentih nastopajo v vlogi preiskovancev oz. morebitnih storilcev (osumljencev) prekrškov ali kaznivih dejanj, kar je po mnenju organa varovan osebni podatek po ZVOP-1, ne glede na dejstvo, da so javni uslužbenci. Pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do osebnih podatkov delavke policije in policistov, ki so preverjali v evidencah policije, zato o zavrnitvi dostopa do preostalih osebnih podatkov, navedenih v odločbi, Pooblaščenec ni odločal. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: 1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; 2. organ mora z njo razpolagati; 3. nahajati se mora v materializirani obliki. V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki. Pooblaščenec se je nato v nadaljevanju osredotočil na ključno vprašanje – ali so osebni podatki policistov in delavke policije, ki so preverjali v evidencah policije in za katere je bil nato s strani PU Novo mesto zahtevan izpis prometnih podatkov (nadzor nad ustreznostjo preverjanja), varovani osebni podatki na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali sodijo ti podatki med nevarovane osebne podatke javnih uslužbencev, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, medtem ko tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da je nesporno, da so policisti in delavka policije javni uslužbenci, saj gre za posameznike, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, prav tako ni sporno, da predstavljajo podatki o imenu in priimku, datumu rojstva, CR številki in EMŠO osebne podatke navedenih posameznikov. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je bila odločitev organa, da se navedeni osebni podatki delavke policije in policistov prikrijejo, pravilna, saj posamezniki v zahtevanih dokumentih ne nastopajo kot javni uslužbenci, saj dokumenti niso nastali v okviru opravljanja njihovih nalog, temveč gre za posameznike, ki v dokumentih nastopajo v vlogi preiskovanih oseb, oz. osumljencev določenih prekrškov ali kaznivih dejanj. Položaj osumljenca ne predstavlja podatka, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja uslužbenca ter s tem položajem tudi ni neposredno povezan. Položaj osumljenca je povezan s sumom, da je posameznik (javni uslužbenec ali katerakoli druga fizična oz. pravna oseba) storila nek prekršek ali kaznivo dejanje. Zgolj dejstvo, da je osumljenec sicer tudi javni uslužbenec še ne pomeni, da mu je mogoče odreči ustavno pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kadar se tak javni uslužbenec znajde v predkazenskem postopku. Ker gre v konkretni zadevi za osebne podatke javnih uslužbencev, ki niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, je organ ravnal pravilno, ko je navedene osebne podatke štel za varovane osebne podatke in jih ustrezno anonimiziral. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Pooblaščenca Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., pooblaščenka Vir: https://www.ip-rs.si/ijz/prosilec-policija-2384/ 7. NALOGA a) V katerem jeziku potekajo postopki javnega naročanja? b) Naročnik Bolnišnica X v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za nabavo stroja za pomoč pri operativnih posegih, ki deluje s pomočjo umetne inteligence, določi, da je lahko tehnična dokumentacija v angleškem, jeziku. Kdaj je to dovoljeno? c) Ali je kljub temu, da naročnik predvidi podajo ponudb v celoti ali deloma v tujem jeziku, dovoljeno zahtevati prevod v slovenski jezik? Če da, kdo nosi stroške prevoda? VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE V katerem jeziku poteka postopek javnega naročanja? Kdaj se lahko ponudba deloma ali v celoti predloži v tujem jeziku? Kaj pomeni zaupnost v postopkih javnega naročanja? Zakaj je pomembna? Kdaj se lahko določeni dokumenti postopka javnega naročanja razkrijejo? Za katere podatke velja izjema? Kateri podatki v postopkih javnega naročanja štejejo za javne podatke? 4 POSTOPKI JAVNEGA NAROČANJA, PRAVILA ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL IN IZVEDBA JAVNIH NAROČIL V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine: – vrste postopkov javnega naročanja; – izvedba postopka javnega naročanja - priprava; – ugotavljanje sposobnosti – pogoji za sodelovanje, razlogi za izključitev; – zmanjšanje števila ustreznih kandidatov; – izbor najugodnejše ponudbe – merila za oddajo javnega naročila; – izbor najugodnejše ponudbe – neobičajno nizka ponudba; – pravila za oddajo javnega naročila; – izvedba javnega naročila. V pomoč gl. gradivo: ZJN-3 (drugo, tretje, peto poglavje) in Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Uradni list, Ljubljana, zlasti poglavja 10, 12, 13, 14, 17, 20, 22, 23, 24, 25 in 26. 1. NALOGA Katere postopke javnega naročanja poznamo? Naštejte. 1) ___________________________________________________ 2) ___________________________________________________ 3) ___________________________________________________ 4) ___________________________________________________ 5) ___________________________________________________ 6) ___________________________________________________ 7) ___________________________________________________ 8) ___________________________________________________ 2. NALOGA Kdo določi kater postopek se bo uporabil za oddajo javnega naročila? Od česa je to odvisno? Ali lahko ponudniki zahtevajo od naročnika kater postopek naj uporabi? 3. NALOGA a) Zakaj so postopki s pogajanji le izjemoma dovoljeni? b) Kaj je namen pogajanj? c) Kaj je lahko predmet pogajanj? d) Do kdaj je dovoljeno pogajanje? e) Naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila napove pogajanja. Ali jih mora izvesti? Kaj, če se določen ponudnik ne udeleži pogajanj, ali to pomeni, da odstopa od ponudbe? f) Naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da se bodo pogajanja izvedla le v tistih sklopih, kjer bo najugodnejša dopustna ponudba presegala razpoložljiva sredstva. Ali je to dovoljeno? 4. NALOGA V koliko fazah lahko poteka postopek? Opišite. 5. NALOGA Postopek poteka kot dvofazni postopek. Ponudnik želi v drugi fazi izpodbijati priznanje sposobnosti prijavitelja, ki je bila priznana v prvi fazi. Ali je to možno? 6. NALOGA Obkrožite pravilne odgovore in odgovorite na vprašanja: 1) Odprti postopek: niso možna pogajanja so možna pogajanja dvofazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Rok za prejem ponudb: ______________________. 2) Omejeni postopek: niso možna pogajanja so možna pogajanja dvofazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Minimalni rok za prejem prijav: ______________________. 3) Konkurenčni dialog: niso možna pogajanja so možna pogajanja večfazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Minimalni rok za prejem prijav: ______________________. 4) Partnerstvo za inovacije: niso možna pogajanja so možna pogajanja dvofazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Minimalni rok za prejem prijave za sodelovanje: ______________________. 5) Konkurenčni postopek s pogajanji: niso možna pogajanja so možna pogajanja dvofazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Rok: ______________________. 6) Postopek s pogajanji z objavo: niso možna pogajanja so možna pogajanja dvofazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje: ______________________. 7) Postopek s pogajanji brez predhodne objave: niso možna pogajanja so možna pogajanja večfazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. 8) Postopek oddaje naročila male vrednosti: niso možna pogajanja so možna pogajanja večfazni enofazni število ustreznih kandidatov se lahko omeji število ustreznih kandidatov se ne more omejiti uporabi se lahko kadarkoli uporabi se lahko le, ko tako določa zakon. 9) Kakšna merila za oddajo javnega naročila se lahko določijo pri posameznih postopkih javnega naročanja? 7. NALOGA Kaj je bistvena razlika med postopkom konkurenčnega dialoga in konkurenčnega postopka s pogajanji? 8. NALOGA Pojasnite, zakaj je postopek s pogajanji brez predhodne objave največja izjema med vsemi postopki po ZJN-3? Kdaj je dovoljen (navedite 3 primere)? 9. NALOGA Kaj je glavni namen postopka partnerstvo za inovacije? 10. NALOGA a) Pojasnite pojem projektni natečaj: b) Ali je to postopek javnega naročanja? 11. NALOGA Pojasnite pojem okvirni sporazum: 12. NALOGA a) Pojasnite pojem strokovni dialog. b) Na katera temeljna načela javnega naročanja je treba pri tem paziti? 13. NALOGA Kdaj se začne postopek oddaje javnega naročila? 14. NALOGA Kaj je vsebina sklepa o začetku javnega naročanja? Ali je ta sklep obvezen? 15. NALOGA Kdo pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila? Kaj je njena vsebina? Do kdaj se lahko spreminja ali dopolnjuje vsebina dokumentacije? 16. NALOGA Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi osnutek pogodbe. Kakšna je njegova vsebina? Ali lahko na koncu podpisana pogodba v bistvenih delih odstopa od tega osnutka? 17. NALOGA Pod katerimi razveznimi pogoji se lahko razveljavi pogodba o javnem naročanju? Ali se bo razvezni pogoj upošteval, če je od seznanitve s kršitvijo in do konca veljavnosti pogodbe manj kot 6 mesecev? 18. NALOGA S katerim dnem šteje pogodba za razvezano? 19. NALOGA Pojasnite pojem tehnične specifikacije. Katero načelo javnega naročanja je treba pri tem spoštovati? 20. NALOGA V katerih primerih se javno naročilo razdeli v sklope? Kaj to pomeni? 21. NALOGA Pojasnite pojem kratke verige. 22. NALOGA Pojasnite pojem variantna ponudba. 23. NALOGA Naročnik lahko določi pogoje za sodelovanje. S kakšnim namenom? Katera načela javnega naročanja mora pri tem spoštovati? 24. NALOGA a) Kaj je razlika med obveznimi in neobveznimi razlogi za izključitev? b) Kateri so obvezni razlogi za izključitev subjekta in kateri neobvezni razlogi? 25. NALOGA V katerih primerih se izjemoma lahko odda naročilo tudi ponudniku, ki sicer izpolnjuje obvezne pogoje za izključitev? 26. NALOGA a) V katerih primerih lahko naročnik upošteva amnestijo? b) V katerih primerih pa amnestija ni možna? 27. NALOGA a) Kakšne pogoje za sodelovanje določi naročnik v razpisni dokumentaciji? Kaj želi doseči z določitvijo teh pogojev? b) Katero načelo javnega naročanja mora pri tem spoštovati? c) Kdaj postanejo tej pogoji obvezni? d) Ali lahko naročnik po poteku roka za oddajo ponudb odstopi od tehničnih specifikacij? 28. NALOGA Kako gospodarski subjekt dokaže neobstoj razlogov za izključitev in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje? 29. NALOGA Ali lahko naročnik omeji število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki bodo povabljeni, da oddajo ponudbo ali sodelujejo v dialogu? Kako to naredi? 30. NALOGA a) Kakšna merila za oddajo javnega naročila se lahko določijo? b) Zakaj ni dobro, da je cena edino merilo? c) V katerih primerih cena ne sme biti edino merilo? d) Kaj je treba upoštevati pri naročanju živil? 31. NALOGA Kdaj govorimo o neobičajno nizki ponudbi? 32. NALOGA a) Ali lahko naročnik kar takoj zavrne neobičajno nizko ponudbo? b) Kdaj mora naročnik obvezno zavrniti neobičajno nizko ponudbo? 33. NALOGA Kaj naredi naročnik s prepoznimi ponudbami? 34. NALOGA Kdaj naročniku ni treba preveriti, ali obstajajo razlogi za izključitev in ali pondunik izpolnjuje pogoje za sodelovanje? 35. NALOGA a) Kdaj lahko naročnik zahteva dopolnitev spremembo, popravek ali pojasnilo ponudbe? b) Katerih vsebin ni dovoljeno dopolnjevati? c) Kako se popravijo računske napake, ugotovljene ob pregledu in ocenjevanju ponudbe? 36. NALOGA a) V kolikšnem času mora naročnik sprejeti odločitev o oddaji naročila? b) Kako obvesti ponudnike o odločitvi? Kdaj šteje odločitev za vročeno? c) Kaj mora obvestilo vsebovati? d) V kolikšnem času mora biti sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila z izbranim ponudnikom? 37. NALOGA Kako mora ravnati naročnik, če pride med izvajanjem pogodbe o izvedbi javnega naročila do spremembe pogodbe? 38. NALOGA V katerih primerih ni treba izvesti novega postopka javnega naročanja, kljub temu, da pride med izvajanjem pogodbe o izvedbi javnega naročila do njene spremembe? 39. NALOGA V katerih primerih mora naročnik odstopiti od pogodbe o izvajanju javnega naročila? 40. NALOGA a) Ali lahko ponudnik del javnega naročila da v izvajanje podizvajalcem? b) Pod kakšnimi pogoji? c) Ali lahko naročnik od ponudnika zahteva, da pri izvedbi javnega naročila sodeluje z določenimi podizvajalci? Za kršitev katerega načela bi šlo v takem primeru? 41. NALOGA Katere elemente javnega naročanja razberete v naslednjem članku: KORONA Do mobilne aplikacije za sledenje stikom okuženih z javnim naročilom Ljubljana, 12.07.2020, 16:12 Ministrstvo za javno upravo je objavilo poziv za oddajo ponudbe za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom. Ponudbe bodo zbirali do 12. ure v sredo, izbrali pa bodo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer bodo poleg cene upoštevali vsebino ponudbe, ki jo bodo točkovali, in reference podjetja. Ministrstvo za zdravje je v dopisu 23. junija naložilo ministrstvu za javno upravo naloge pri vzpostavitvi aplikacije po nemškem modelu v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), navajajo na ministrstvu za javno upravo v tehničnih specifikacijah, ki so jih priložili k pozivu. Tako ministrstvo naroča izdelavo odjemalske aplikacije za NIJZ in prilagoditev nemškega modela aplikacij, ki so za operacijske sisteme IOS in android objavljene pod odprtokodnim licenčnim modelom. Poleg tega naročajo vzdrževanje aplikacije NIJZ in mobilne aplikacije. »Naročnik pričakuje pri prilagoditvi aplikacij agilen pristop,« so navedli. Ne sodijo pa v to javno naročilo varnostni pregledi kode, zaledni sistem, na katerega se bo mobilna aplikacija povezala, enotni kontaktni center ter funkcionalno in varnostno testiranje mobilne aplikacije. Za te aktivnosti oz. sisteme bo poskrbelo ministrstvo samo. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne pa obvezna, kar je sprožilo kritike o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Rešitve na ministrstvu zahtevajo do začetka avgusta, medtem ko bo sklenjena pogodba s proizvajalcem rešitve veljala do konca leta. Izbrano podjetje bo moralo aplikacijo objaviti v obeh spletnih trgovinah App Store in Google Play. Izbrali bodo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer bodo poleg cene upoštevali vsebino ponudbe, ki jo bodo točkovali, in reference podjetja. Spomnimo. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki predvideva uvedbo omenjene aplikacije za sledenje okužbam z novim koronavirusom, je začel veljati včeraj. Da bi preprečili širjenje okužb, zakon določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje uporabnikov o stikih z okuženimi in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne pa obvezna, kar je sprožilo kritike o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Opozicija je zato napovedala ustavno presojo teh določb. Vir: 24.com ur, https://www.24ur.com/novice/korona/do-mobilne-aplikacije-za-sledenje-stikom-okuzenih-z-javnim-narocilom.html VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE Naštejte, katere postopke javnega naročanja poznamo. Kaj je razlika med enofaznim in dvofaznim postopkom? Kaj je glavni namen postopka partnerstvo za inovacije? Zakaj se postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko uporabi le izjemoma? Navedite par primerov, ko je dovoljena uporaba tega postopka javnega naročanja. Kdaj lahko izvedemo projektni natečaj? Kdaj se uporabi okvirni sporazum? Kako naročnik predhodno preveri trg? Kaj pomeni sklep o začetku javnega naročanja? Kaj je vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila? Ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila plačljiva? Pojasnite pojma sklop, kratka veriga? Razlogi za izključitev ponudnika iz postopka javnega naročanja? Kdaj je možna amnestija? Kako ponudnik dokaže neobstoj razlogov za izključitev in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje? Pojasnite pojem neobičajno nizka ponudba? Kakšna merila za oddajo javnega naročila lahko določi naročnik? Kdaj postanejo pogoji za sodelovanje v postopku javnega naročanja obvezni? Kdaj cena ne sme biti edino merilo za oddajo javnega naročila? V katerih primerih je dovoljena sprememba, popravek ali pojasnilo ponudbe? Glede katerih delov ponudbe ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati? V katerih primerih je dovoljena sprememba pogodbe o izvajanju javnega naročila brez izvedbe novega postopka javnega naročanja? Kdaj mora naročnik obvezno odstopiti od pogodbe o izvajanju javnega naročila? Pod katerimi pogoji je dovoljeno, da ponudnik da del javnega naročila v izvajanje podizvajalcem? Rok za odločitev o oddaji javnega naročila? Rok za sklenitev pogodbe o izvajanju javnega naročila z izbranim ponudnikom? 5 PRAVNO VARSTVO V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine: – namen pravnega varstva; – temeljna načela pravnega varstva v postopkih javnega naročanja; – predrevizijski postopek; – revizijski postopek; – sodni postopek; – popravni mehanizem. V pomoč gl. gradivo: Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/11 in nasl.; gl. zlasti prvih sedem poglavij) in Matas, S. (ur.) (2018). Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) (neuradno prečiščeno besedilo) s komentarjem. Uradni list, Ljubljana. 1. NALOGA Kaj je namen pravnega varstva? 2. NALOGA Naštejte postopke pravnega varstva in organe pravnega varstva? 3. NALOGA Kdo so stranke v posameznem postopku pravnega varstva? a) predrevizijski postopek b) revizijski in sodni postopek 4. NALOGA Za katera področja javnega naročanja pravno varstvo po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ne velja? 5. NALOGA Navedite v katerih primerih se lahko zahteva pravno varstvo v postopkih javnega naročanja ter v katerih postopkih? 6. NALOGA Kateri interesi se varujejo v postopkih pravnega varstva? 7. NALOGA a) Definirajte javni interes. b) Kdo so zagovorniki javnega interesa v postopkih pravnega varstva? c) Ali lahko zagovornik javnega interesa od naročnika zahteva tudi podatke, ki so zaupni? 8. NALOGA Naštejte in opišite vsako izmed načel, na katerih temelji pravno varstvo v postopkih javnega naročanja? Kakšna je pravna narava določb glede načela javnosti? 9. NALOGA Kaj pomeni, da velja v postopkih pravnega varstva pravilo subsidiarne rabe pravdnega postopka? 10. NALOGA a) Zakaj je pomembno, da so postopki pravnega varstva izpeljani hitro? b) Kako se to kaže? 11. NALOGA Kdo upravlja in čemu je namenjen portal eRevizija? 12. NALOGA Kdo je aktivno legitimiran za začetek predrevizijskega in revizijskega postopka? 13. NALOGA Dopolnite. Obvezne sestavine zahtevka za revizijo: 1. __________________ in __________________ vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, 2. ime __________________, 3. __________________ javnega naročila / odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, 4. __________________ javnega naročila, 5. __________________ za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s __________________, 6. potrdilo o plačilu __________________, 7. navedba očitanih __________________ ter __________________ in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. 14. NALOGA V katerih od naslednjih primerov ni dovoljen zahtevek za revizijo: a) če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil; DA NE b) očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj/drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil; DA NE c) naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po ZJN-3 moral izvesti. DA NE 15. NALOGA Ali bo zahtevek za revizijo uspel, če se v postopku pravnega varstva ugotovi, da ravnanje naročnika predstavlja kršitev, ki pa ni bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (npr. naročnik krši rok za obvestilo o sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila?) 16. NALOGA Katere kršitve tekom postopkov javnega naročanja štejejo za bistvene? 17. NALOGA Kdo odloča v predrevizijskem postopku? 18. NALOGA Kdo odloča v revizijskem postopku? 19. NALOGA Ali lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se izvajanje postopka javnega naročila zadrži? S katerim aktom to določi, kje se akt objavi in do kdaj velja zadržanje postopka? 20. NALOGA Ali lahko in na kakšen način vlagatelj umakne zahtevek za revizijo v (pred)revizijskem postopku? Kaj mora v tem primeru storiti odločevalec? 21. NALOGA Ne glede na to, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, vlagatelj zahtevek umakne. Kaj velja v takem primeru glede umika zahtevka? 22. NALOGA a) Ali lahko vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku predlaga zadržanje postopka oddaje javnega naročila? Zakaj? b) S kakšnim aktom odloči naročnik o takem predlogu? c) Do kdaj se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila? d) Kje se objavi informacija o zadržanju postopka javnega naročanja? 23. NALOGA Predrevizijski postopek – kje se vloži zahtevek za revizijo in v kakšnem roku? Kakšen rok velja za zagovornika javnega interesa? 24. NALOGA Kaj mora preveriti naročnik po prejemu zahtevka za revizijo? 25. NALOGA a) Kaj mora narediti naročnik, če ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin? b) Kaj naredi naročnik, če vlagatelj ne dopolni zahtevka v roku? 26. NALOGA Ko naročnik odloča o zahtevku za revizijo v predrevizijskem postopku, lahko odloči na dva načina (odvisno od okoliščin posameznega konkretnega primera) – dopolnite manjkajoče pojme: a) zahtevek za revizijo ________________ kot ________________ če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila; b) zahtevku za revizijo ________________. 27. NALOGA Dopolnite manjkajoče pojme: Če naročnik zahtevku za revizijo ugodi, postopek javnega naročanja ________________ ali v ________________ razveljavi ali ________________ kršitev. 28. NALOGA Kako ravna naročnik, če v predrevizijskem postopku ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih vsebin? 29. NALOGA a) Kaj lahko naredi vlagatelj zahtevka za revizijo, ki se ne strinja z naročnikovim zavrženjem njegove dopolnitve zahtevka za revizijo? b) Kaj se zgodi, če vložnik v roku ne vloži pritožbe? 30. NALOGA Kdo odloča o pritožbi? V kakšnem roku in kako se jo vloži? 31. NALOGA Ali je zoper odločitev DKOM o pritožbi na voljo še kakšno pravno sredstvo? 32. NALOGA Kako lahko DKOM odloči o pritožbi? 33. NALOGA Molk naročnika: a) Kako lahko ravna vlagatelj, če v 20 delovnih dneh od dneva, ko je je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika? b) V kakšnem roku mora vlagatelj podati predlog za začetek revizijskega postopka pri naročniku? c) Komu mora poslati kopijo predloga za začetek revizijskega postopka? 34. NALOGA a) Opišite, kaj se zgodi, če naročnik zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku zavrne? b) Opišite, kaj se zgodi, če naročnik zahtevku za revizijo v predrevizijskem postopku ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja? 35. NALOGA a) Kaj pomeni predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku? b) Kaj sledi, če DKOM ugotovi, da zahtevek ni pravočasen? Zahtevek za revizijo zavrže Zahtevek za revizijo zavrne c) Kaj sledi, če DKOM ugotovi, da zahtevka ni vložila aktivno legitimirana oseba? Zahtevek za revizijo zavrže Zahtevek za revizijo zavrne d) Kaj sledi, če DKOM ugotovi, da obstajajo omejitve (npr. o zahtevku je že bilo odločeno ipd.), glede vložitve zahtevka? Zahtevek za revizijo zavrže Zahtevek za revizijo zavrne e) Kaj sledi, če DKOM ugotovi, da zahtevek ni dopusten (na primer sploh ni šlo za javno naročilo, ampak za subvencijo, koncesijo, oddajo stanovanja ipd.)? Zahtevek za revizijo zavrže Zahtevek za revizijo zavrn f) Kaj sledi, če DKOM ugotovi, da zahtevek ne vsebuje vseh obveznih sestavin? 36. NALOGA Kako ravna DKOM, če vlagatelj zahtevka za revizijo ne dopolni v roku ali ga ne dopolni ustrezno? 37. NALOGA Obkrožite pravilne trditve: a) DKOM lahko v revizijskem postopku uporabi kot dokazilo vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi. DKOM je v revizijskem postopku pri zbiranju procesnega gradiva (dokazov) omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. b) Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se imajo preden DKOM sprejme odločitev v revizijskem postopku, pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila DKOM. Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se nimajo pravice izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila DKOM pred sprejemom odločitve v revizijskem postopku. c) Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev DKOM, ji morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog. Osebe javnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev DKOM, ji morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog. To pa ne velja za osebe zasebnega prava. d) DKOM lahko v okviru revizijskega postopka skliče ustno obravnavo, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva. DKOM lahko v okviru revizijskega postopka skliče ustno obravnavo, ne more pa pridobiti strokovnega ali izvedenskega mnenja ter opravljati druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva. 38. NALOGA Kaj je namen in kdaj ter na čigavo pobudo se razpiše ustna obravnava v revizijskem postopku pred DKOM? 39. NALOGA Naročnik na ustni obravnavi, ki jo je razpisala DKOM v revizijskem postopku, navaja nova dejstva in zanje predlaga nove dokaze. Ali je to dovoljeno? Velja kakšna izjema? 40. NALOGA Ali je ustna obravnava v revizijskem postopku pred DKOM javna? 41. NALOGA V kakšnem roku mora DKOM odločiti o zahtevku za revizijo? Kdaj in za koliko časa se lahko ta rok podaljša? 42. NALOGA O katerih zadevah (zahtevkih za revizijo) DKOM odloča prednostno? 43. NALOGA Kako bo odločila DKOM o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila? 44. NALOGA Ali lahko vlagatelj, ki je vložil zahtevek za revizijo DKOM, slednja pa je odločila, da ta ni utemeljen, vloži pravna sredstva zoper odločitev DKOM? 45. NALOGA Kako mora ravnati DKOM, če na podlagi obravnavanega zahtevka za revizijo in dokumentacije sumi, da so bile v postopku javnega naročanja storjene hujše kršitve? 46. NALOGA Kaj je to odzivno poročilo? 47. NALOGA a) Čemu je namenjeno sodno varstvo na področju javnih naročil? b) Kdo uveljavlja sodno varstvo in kater organ je pristojen za sodno varstvo? c) Komu se prizna pravni interes za uveljavljanje sodnega varstva? d) V kakšnem roku se lahko uveljavlja sodno varstvo? e) Kdaj sodišče izda začasno odredbo? Katero načelo mora pri tem spoštovati? 48. NALOGA Iz katerih razlogov se lahko izpodbija pogodba pred sodiščem? Pomagajte si s 44. členom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19). 49. NALOGA a) Kaj naredi sodišče s pogodbo o izvedbi javnega naročila, če ugotovi, da je prišlo do kršitev? b) V katerih primerih lahko sodišče, kljub kršitvam, obdrži pogodbo v veljavi? 50. NALOGA Ker je bila pogodba o izvedbi javnega naročila razveljavljena, je ponudniku nastala določena škoda. Kako lahko ravna? 51. NALOGA Kater organ in zakaj uvede postopek popravnega mehanizma? 52. NALOGA Preberite članek na naslednji strani in odgovorite na vprašanja? a) Katera načela javnega naročanja so bila kršena? b) Katere organe/subjekte omenja članek? V kakšni vlogi nastopajo? c) Opišite potek postopka pred DKOM? Servisiranje zaporskih vozil le za redke izbrance Peter Lovšin 14. julij 2020 8:30 Državna revizijska komisija je ugodila revizijskemu zahtevku agencije za varstvo konkurence, ki je problematiziral razpis za servisiranje vozil pravosodnih policistov. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ni ravnala v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ko je z razpisom iskala in našla ponudnike za servisiranje službenih vozil, ki jih uporabljajo pravosodni policisti in drugi uslužbenci slovenskih zaporov. Državna revizijska komisija je namreč ugodila revizijskemu zahtevku agencije za varstvo konkurence, ki jo je v razpisu zmotilo, da so slovenski zapori servisiranje vozil ponudili le pooblaščenim serviserjem, pa še to zgolj tistim, ki so od posameznih zaporov oddaljeni največ 30 kilometrov. V nasprotju z javnim interesom in konkurenčnostjo Slovenski zapori so lani objavili javno naročilo za vzdrževanje in servisiranje službenih vozil. Iskali so pooblaščene serviserje za avtomobile renault, dacia in citroen, ki imajo servise od posameznih zaporov oddaljene največ 30 kilometrov. Že med javnim naročilom je eden izmed zainteresiranih ponudnikov na portalu javnih naročil naročnika vprašal, zakaj ne upoštevajo evropske uredbe, ki dovoljuje popravilo vozila v času tovarniške garancije tudi pri neodvisnih oziroma nepooblaščenih serviserjih. Na kratko so mu odgovorili, da vsak naročnik lahko samostojno postavlja zahteve. Na koncu so izbrali šest lokalnih ponudnikov, ki so izpolnjevali pogoje, in z njimi podpisali pogodbe v skupni višini 378.000 evrov. Pogoji v javnem naročilu pa niso zmotili le drugih potencialnih ponudnikov, temveč tudi agencijo za varstvo konkurence. V agenciji so ocenili, da je zahteva po pooblaščenosti serviserja, ki jo je naročnik določil kot pogoj za sposobnost ponudnika, sporna, saj ni skladna s prizadevanji nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU za ohranitev oziroma vzpostavitev ustreznega delovanja trga. Zahteva v zvezi z zgornjo mejo oddaljenosti pa po mnenju AVK še dodatno oži krog potencialnih ponudnikov ter med ponudniki olajšuje in povečuje možnost kartelnega dogovarjanja, zlasti v manjših krajih, kjer je ponudba že tako omejena. Naročnik je po mnenju AVK ravnal v nasprotju z javnim interesom, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Le redki so izpolnjevali pogoje AVK je vložil zahtevo za pravno varstvo javnega interesa, državna revizijska komisija pa je ocenila, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Tudi pri DKOM so se strinjali, da obe zahtevi naročnika nista temeljili na objektivno utemeljenih okoliščinah, obe omejitvi pa sta tudi močno vplivali na konkurenčnost ponudb. To se je pokazalo tudi pri prispelih ponudbah, saj je naročnik pri številnih vsebinskih sklopih (vseh skupaj jih je bilo deset) prejel le po eno ponudbo, za tri sklope pa ni prišla niti ena. Po mnenju DKOM navedeno kaže na izrazito omejeno konkurenco. Kot je razvidno iz sklepa DKOM, pa njegove ugotovitve kakšnih konkretnejših posledic ne bodo imele. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ji bo morala v roku treh mesecev predložiti odzivno poročilo o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja. Ker so zapori že podpisali pogodbe o vzdrževanju in servisiranju vozil, kršitev ni mogoče odpraviti, tako da je DKOM ugotovil le utemeljenost zahtevka za revizijo, celotnega postopka oddaje javnega naročila pa ni razveljavil. Bodo pa morali slovenski zapori sprejeti ustrezne ukrepe, da se takšne kršitve ne bi več ponovile. 378.000 € je znašala vrednost vseh pogodb, ki jih je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij sklenila s šestimi lokalnimi ponudniki servisiranja službenih vozil in uslužbenci slovenskih zaporov. Vir: Dnevnik, https://www.dnevnik.si/1042934074/Slovenija/servisiranje-zaporskih-vozil-le-za-redke-izbrance VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE Zakaj je pomembno pravno varstvo v postopkih javnega naročanja? V katerih postopkih vložimo revizijski zahtevek? Kdo odloča o zahtevku? V katerem postopku vložimo tožbo? Kdo odloča o tožbi? Organi pravnega varstva in postopki, ki jih vodijo. Zakaj je pomemben zagovornik javnega interesa? Katere poznamo? Kdaj se ne uporablja postopek pravnega varstva po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja? Dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil? Temeljna načela v postopkih pravnega varstva. Subsidiarna raba Zakona o pravdnem postopku. Kje oz. na kakšen način se vročajo dokumenti v postopkih pravnega varstva? Aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku. Obvezne sestavine zahtevka za revizijo. Kdaj ni dovoljen zahtevek za revizijo? Umik zahtevka za revizijo. Zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Molk naročnika v predrevizijskem postopku. Prikažite potek predrevizisjkega postopka. Prikažite potek revizijskega postopka. Prikažite potek sodnega varstva. Prikažite potek pritožbenega postopka. Prikažite potek postopka popravnega mehanizma. LITERATURA IN VIRI Avbreht, A. et al. (2017). 20 let javnih naročil v Republiki Sloveniji. Nebra, Ljubljana. Bovis, C. (2018). The Liberalisation of Public Procurement and its Effects on the Common Market. Routledge, London, New York. Cheng, W., Appolloni, A., D'Amato, A. & Zhu, Q. (2017). Green Public Procurement, Missing Concepts and Future Trends – A Critical Review. Journal of Cleaner Production, 176, 770-784. doi: 10.1016/j. jclepro.2017.12.027 Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Integrated Product Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking /* COM/2003/0302 final */ (2003). dostopno na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52003DC0302&from=EN Evropska komisija. (2016). Kupujte zeleno! Priročnik o zelenih javnih naročilih, tretja izdaja. Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije. Ferk, B.; Kašnik, B.; Koršič Potočnik, M. (2012). Zeleno javno naročanje. Pravna praksa, leto 31, št. 18, str. II-VIII. Grandia, J., Stejin, B. & Kuipers, B. (2015). It is not easy being green: increasing sustainable public procurement behavior. Innovation: The European Journal of Social Science Research, 28(3), 243-260. doi: 10.1080/13511610.2015.1024639 Knight, L., Harland, C., Telgen, J., Thai, V., K., Callender, G., McKen, K., (2012). Public Procurement: International Cases and Commentary. Routledge. Komakech, R. A. (2016). Public Procurement in Developing Countries: Objectives, Principles and Required Professional Skills. Public Policy and Administration Research, 6 (8), 20-29. Komakech, R. A. (2018). The Science of Public Procurement and Administration. International Public Procurement Conference, 1(2), 80-90. Koršič Potočnik, M., Prebil, M., Skok Klima, U. (2017, 2019). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Uradni list, Ljubljana. Kranjc, V. (2016). Zakon o javnem naročanju s komentarjem. GV Založba, Ljubljana. Matas, S. (ur.) (2016). Zakon o javnem naročanju s komentarjem. Uradni list, Ljubljana. Matas, S. (ur.) (2018). Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) : (neuradno prečiščeno besedilo) : s komentarjem. Uradni list, Ljubljana. Milosavljević, M., Milanović, N. & Benković, S. (2016). Politics, Policies and Public Procurement Efficiency: A Quantitative Study of 25 European Countries, Lex Localis – Journal of Local-Self Government, 14(3). Nikolaou, I.E. & Loizou, C. (2015). The Green Public Procurement in the midst of the economic crisis: is it a suitable policy tool?. Journal of Integrative Environmental Sciences, 12(1), 49-66. OECD (2009). OECD Principles for Integrity in Public Procurement. OECD. (2015). Going Green. Best Practices for Sustainable procurement. Peterka, S. (2019). Javna naročila z eno ponudbo, Študija primera: merilniki hitrosti. Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta, Ljubljana. Rainville, A. (2016). Standards in Green Public Procurement – A framework to enhance innovation. Journal of Cleaner Production. doi: 10.1016/j.jclepro.2016.10.088 Setnikar Cankar, S., Petkovšek, V. (2010). European public procurement directives and their implementation in Slovenia. Uprava, letnik VIII, 3/2010. Skok Klima, U. (2016). Popravni mehanizem in kako ga uporabljamo. Kongres javnega naročanja, Portorož, 13. in 14. september 2016: 5. strokovno srečanje naročnikov in ponudnikov v postopkih javnega naročanja. Str. 51-54. Stocktaking Report on Immediate Public Procurement and Infrastructure Responses to COVID-19, dostopno na https://read.oecd-ilibrary.org/view/?ref=132_132982-9i47fud8xb&title=Stocktaking-Report-on-Imme diate-Public-Procurement-and-Infrastructure-Responses-to-COVID-19. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 ZJN-3). Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16). Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo,14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18). Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17 in 72/19 ZPVPJN). Zborniki Velikega kongresa javnega naročanja. (2017, 2018, 2019). GV Založba, Ljubljana. PRAVNI VIRI Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in novele). Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/16). Uredba o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti (Uradni list RS, št. 37/16). Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/16). Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 in 64/19). Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 37/18). Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/16). VSEBINA UVODNIK 1 TEMELJNI POJMI V SISTEMU JAVNEGA NAROČANJA 2 NAČELA JAVNEGA NAROČANJA 3 ZAUPNOST, JEZIK 4 POSTOPKI JAVNEGA NAROČANJA, PRAVILA ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL IN IZVEDBA JAVNIH NAROČIL 5 PRAVNO VARSTVO V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA LITERATURA IN VIRI © Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2023. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje je, razen v primerih iz 46. do 57. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147155971 ISBN 978-961-262-139-1 (ePUB) Tina Sever PRAKTIKUM ZA JAVNO NAROČANJE Izdala in založila: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, Ljubljana Za založbo: prof. dr Ljupčo Todorovski Recenzent: prof. dr Maja Klun Priprava za izdajo: Dean Zagorac Vrsta gradiva: e-gradivo, ePub Cena: 12,99€ Izdaja: Elektronska izdaja, 2023 Dostop: www.biblos.si