KNJIŽNA POROČILA - BOOK REVIEWS STO LET HRVAŠKEGA M UZEJSKEGA GLASILA Z nanstveni svet je na vestnik A rheološkega m uzeja v Zagrebu zelo na­ vezan. K ljub slabim lastnostim , ki jih vsaka re v ija kaže, je opravljal svojo nalogo vzorno, lahko rečemo k ar spočetka, ko se je im enoval: V iestnik Narod­ noga zem aljskoga m uzeja u Zagrebu ([1] 1870 ter 2, 1876) in takoj nato: V iestnik H rvatskoga arkeologičkoga družtva (izhajal letno od 1, 1879 do 14, 1892); obe seriji je u rejev al Šim e Ljubič. N a prostoru, k je r živimo, je b ila naloga tovrstnih revij zlasti v preteklosti težavna. M orale so biti široko odprte paralelnim vedam , m orale so delovati poudarjeno prosvetno-vzgojno. K ulturno-historična zaostalost ljudstev na Bal­ kanu je v p rim eri z Evropo velikanska, saj pom ena spom enikov m inulosti, historičnih dokum entov (da ostanem zgolj pri elem entarnem ) v teh področjih večk rat celo hum anistično izobraženi lju d je še danes ne dojem ajo. Profesor Josip B runšm id (1854— 1936), ki je prevzel vodstvo nove serije glasila: V iestn ik H rvatskoga arheološkoga društva (1, 1895 — 14, 1915/19, nato od 15, 1928 do 22/23, 1941/42 V iktor Hoffiller; od 2. letnika dalje v naslovu m odifikacija: V jesnik, ki poslej ostane), je to nalogo opravljal z zavestjo od­ govornosti in odlično. Sam je bil eden najboljših arheologov, k a r so jih južni Slovani im eli. N jegovi sestavki, ki jih strokovnjak še vedno s pridom uporab­ lja, so vse prem alo študijski vzor današnjem u študentu. N e da bi se izneverila trad iciji svojega slovesa, je revija dočakala redek jubilej, saj je p rav k ar praz­ novala stoletnico ustanovitve. Upajm o le, da ji bo naklonjena usoda v bodoče zagotovila 'bolj redno izhajanje, k e r je od osvoboditve do danes izšel šele 4. letn ik (1, 1958 in 2, 1961 je uredil M. Gorenc, 3, 1968 in 4, 1970 pa D. Rendič- Miočevič). Stoletnice se redakcija spom inja s kratkim uvodom, v katerem pogrešam o h istoriata in k ratk eg a vrednotenja dosedanjih letnikov, in daje faksim ile čelne platnice p rv eg a — in, kot piše, edinega • —• letnika. Naj ob tej prilik i opozorim, da h ran i B iblioteka N arodnega m uzeja v L jub ljan i tudi drugi letnik (1876) te revije, ki ga redakcija očitno več ne notira. Ju b ilejn i letn ik sam je vsebinsko pester; snov prispevkov je zanim iva in vredna, da se naši arheologi z njo seznanijo. K senija Vinski-Gasparini (3—12) detajlno analitično obravnava železnodobni m eč tipa M örigen (Ha C 1) s konca 8. stoletja p red n. e., najdenega p ri D raganiču (S od Karlovca), te r ugotavlja, da ga je po vsej priliki zaneslo tja z D olenjske. Zanim ivo bi bilo vedeti, kako so potekali ti prem iki in prenosi in predvsem , kje so bila n jih glavna pota. F rance S taré se obširno (13—30) u k v arja z »upodobitvijo rojstva« na pektoralu iz U lake na N otranjskem , arheološka provenienca pa ni precizirana. Č lanek je skrbno sestavljen, bogato in lepo ilustriran, analize prodirajo pred­ vsem v id ejn i in um etnooblikovalni svet, s prevelikim težiščem na form alnem in s prem ajhnim na historičnem kontekstu, ki za obravnavano dobo ni preskop. G re za p reh o d iz poznega h a lšta ta v zgodnji laten, vendar avtor nikjer kratko in jasno teg a ne izrazi, k ar je značilno za um etnostnozgodovinski in obrtno- k o n strukcijski prijem , ki m u je zapadel. Interpretacijsko ne prepriča; ne mo­ rem se strin ja ti niti z Japodi na N otranjskem niti z iliro-keltsko simbiozo v um etnostnem odrazu. D uje Rendić-Miočević obravnava štiri nove koščke lum bardske psefizm e (31—44), ki jih je F ran o Kršinić-Šove (119— 120) našel 1967 v helenistični cisterni, v k atere obm očju je od 1877 dalje bilo najdenih deset že prej znanih fragm entov om enjene psefizme (glej J. B runšm id, Die Inschriften u n d M ünzen der griechischen S tä d te Dalm atiens [Wien 1898] 6). Rendić-Mioče­ vić prinaša tu d i bibliografski pregled in onom astikon v celotnem napisu ome­ n jen ih kolonistov. T ekst je iz p rv e polovice 3. stoletja pred n. š. in spada med vire, ki osvetljujejo v toliko d etajlih in problem ih sporno grško kolonizacijsko delo na Ja d ra n u (prim. sedaj tu d i L. Braccesi, Grecità Adriatica [Bologna, 1971] te r V. P. Jailenko, VD I 1971, št. 2, str. 9, delno s svojskim i pogledi). V sekakor je pom em bno, k ar avtor p repričljivo ugotavlja, da se tek st nanaša na novo mesto, ki je tod nekje m oralo b iti ustanovljeno in ki je po vsej priliki imelo na polotoku K oludrt (na p rostoru G radina) kultni prostor, vezan na izvir žive vode. Zdenko Vinski (45—92) obravnava problem obstoja delavnic staro- hrvaškega n ak ita v Sisku. Š tu d ija spada m ed najpom em bnejše za zgodnje- srednjeveško zgodovino Siska in za staroslovansko obdobje vseh teh predelov. Iz članka jasno izhaja, da se uvršča m esto m ed redka na B alkanu, katerih poselitvena kontinuiteta od an tik e do danes n i sporna; bilo je najsevernejši eksponent M editerana v zgodnjem in visokem srednjem veku n a zahodu B al­ kana. T em m učneje občuti znanost, da ogrom ne količine arheološkega gradiva v zagrebškem m uzeju niso objavljene in da v Sisku do danes ni bilo siste­ m atičnih izkopavanj in raziskovanj. Ružica Drechsler-Bižić (93— 110) obravnava z arheološkega vidi­ ka C erovačko Donjo Spiljo (pri m estu G račac v Liki), v kateri je poselitev spričana za obdobje starejše železne dobe (Ha B). N ajdišče je v centru dokaj nesporno ugotovljenega japodskega teritorija, ki ga delno ponazarja tudi važna k a rta na str. 107. D alje poroča (111— 118) o zaščitnih izkopavanjih jam e Golubi- njače p ri K osinju (Senj), v k a te ri so bila z vidika m aterialne kulture — s prek in itv am i — zastopana obdobja od neolitika do slovanske naselitve. B ran k a Vikić-Belančić in M arcel Gorenc dajeta vestno in de­ tajlno dokum entirano poročilo o rim skem kopališčnem kom pleksu v V araždin­ skih Toplicah (121— 158), ki je obstajal, m nogokrat prezidan in dopolnjevan, nekaj stoletij (o tem, kdaj je doživelo zadnjo fazo, n ik je r ne govorita). Po­ grešam o predvsem epigrafskih tekstov, ki so prav za ta izkopavanja tako pom em bni. B ran k a Vikić-Belančić (159—176) poroča o prvih sondažah v V in- kovcih (1966). Upajmo, da se bodo sondiranja oziroma izkopavanja nadaljevala, k er so sam a na sebi obetajoča in k er Cibalae za znanost z arheološko-topograf- skega v idika skoraj še nič ne predstavljajo. Vse, k ar vem o o njih, posredujeta zgodovina in epigrafika (prim. J. B runšm id, V jesn ik H rvatskoga arheološkoga društva NS 7 [1902] 117). Tako n am vestnik A rheološkega m uzeja v Zagrebu oh stoletnici s krogom svojih sodelavcev in kvaliteto njihovih prispevkov zbuja upanje, da bo še dolgo ostal zvest svojem u poslanstvu; to je isk ren a želja in voščilo slovenskih arheo­ logov. J. ŠSašel B ib liografija radova n a sta vn ika i su ­ ra d n ik a , Filozofski fa k u lte t u Z adru, P o ­ seb n a izd an ja, sv. 1, Z ad ar 1970, 8°, 157 str. F ilozofska fa k u lte ta v Z ad ru je izd ala b ib lio g rafijo sv o jih n astavljencev, n a k a te ro opozarjam , k e r lah k o dobro služi za e v id e n tira n je del n asled n jih a rh e o ­ logov, .klasičnih filologov in historikov: S tje p a n Antoljak, B ran im ir G a - b r i č e v i č , B ra n im ir Glaviči č, M i­ ro slav Kravar, P e ta r L irs i č a r , J u ­ lija n Medini, Ivo Petricioli, M ate S u i č. B ib lio g rafija je izšla kot 1. k n jig a n o ­ v e serije P o seb n a izd an ja in nas p ra v ­ za p ra v p re se n e tila . M arsikdo bi u te g n il v p ra ša ti, a li je ta k o delo v tem o k v iru in za ta k o m a jh n e u stan o v e p o treb n o . D a lah k o n a to v p ra ša n je odgovorim o, m oram o v ed eti, kako in k je lah k o sicer ev id en tiram o dela, n pr. n av ed en ih stro ­ k ovnjakov. P red v sem v jugoslovanski m esečni b ib lio g rafiji, dalje, gen eraln o in letn o v arh eo lo šk i re v iji Starinar, ev i­ denco za D alm acijo p a sk u ša d ajati V i- je s tn ik za arheologiju i historiju d a lm a ­ tin s k u (n av ed en i se u k v a rja jo pretežno z D alm acijo). E v id en tiran je po m esečnih b ib lio g rafijah je dokaj zam udno in ra z ­ d ro b ljen o delo; tu d i g en eraln e letn e b i­ blio g rafije v S ta rin a rju — ki, m im ogrede povedano, iz h a ja jo z d o k ajšn jo zam udo — d ajejo le sp ro tn o sliko za eno leto. T orej povsem enostavno ev id en tiran je p ri n as n i zasnovano, zato m oram o biti u niverzi še hvaležni, d a je izd ala ta m a­ terial, čep rav b i stv a ri še m nogo bolj koristilo, ko bi dodala tu d i bibliografijo m uzejskih stro k o v n jak o v , ki so v isti hiši in k i n a jte sn e je sod elu jejo z arheološko- h istoričnim i sk u p in am i fak u ltete (nič pa n e bi škodilo, če b i p rik lju č ila še arhiv in spom eniški u rad ). M enim tudi, da bi ta k o delce bolj sp ad alo v kako strokov­ no glasilo k o t v serijo. J. Sašel M aria Diószegi, G eschichtsfor­ schung an der U niversitä t zu B udapest 1945— 1970 (A nnales u n iv e rsita tis scien­ tia ru m B u dapestinensis de R olando E öt- vös nom inatae, sectio historica, tom us X II), 1971, 8fl, 203 str. Delo j e k o m b in iran a in tem atsko raz­ porejena bio- in b ib lio g rafija un iv erzi­ tetn ih n astav ljen cev od le ta 1945 do 1970 z dolgo v rsto za arheologa, klasičnega fi­ lologa in h isto rik a stareg a in srednjega veka tak o v ažn ih im en k o t so A ndrâs A l f oidi, G éza Alföldy, Jân o s Banner, Istv ä n Bòna, Istv ân B o r - z s â k , G izalla E r d é 1 y i , Istv ân Hahn, Jân o s Harmatta, M argit Kanozsay, A n d râ s Môcsy, G yula Moravcsik, Z o ltân Oroszlân, A rp âd Szabó, Im re Trencsényi- Waldapfel, L aszlo Y â r a d y (pri tem nisem sistem atičn o n aštel vseh, ki so za te štu d ije pom em bni!). Delo ob­ sega 2018 bib lio g rafsk ih enot. Posebej