V Novem mestn 1. jnnija. 1885. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v,,Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. 0 važnosti gozdov. (Spisuje Anton Kupljen.) (Dalje.) Če vzamemo v roko gozdno postavo z vsemi taisto zadevajočimi ministerskimi naredbami, pre- pričali se bodemo, da se je v tej stroki že mnogo storilo in zboljšalo. Tvarina je sicer ogromna, ali ker je važna, loti se je človek z veseljem. Postavna prepoved, da se gozd brez ostre kazni ne sme tako poškodovati in uničiti, da ne bi več zrasti zamogel, je jako potrebna. Tudi je vaina zapoved, da se mora pri sekanju gozdov sedem in trideset metrov široka proga (hostni ali veterni plašČ) in sicer proti sosednemu gozdu tako dolgo neposekana pustiti, dokler se posekani del ne zaraste visoko. Do te dobe pa se sme ona proga samo polagoma izsekavati. Izkopavati panje in korenike je samo toliko dovoljeno, kar ni na kvaro okolo stoječemu dreyju. Gozdi, do kterih imajo tudi drugi pravico in kaki vžitek, morajo se ohra- niti in skrbno pogozdovati. Vrsta in velikost teh gozdnin in vžitnih pravic se oznaČi na željo strank po gozdno-gospodarstvenem črtežu, kterega mora postavna oblast odobriti in potrditi. Paša je v ne- zaraščenih gozdih v obče prepovedana; v zarašče- nih pa se sme samo toliko živine pasti, da ima dovolj paše. Tudi se ne smejo brez pastirja po- samezno, ampak skupaj pasti, in to samo po stran- skih potih, poleg kterih ne morejo delati kvare gozdnemu drevju. Listje, mahovje i. t. d. se sme po postavni naredbi samo z lesenimi grabljami grabiti, da se mlada drevesca ne pokvarijo. Pri tej priložnosti je pač umestno, da tudi ktero be- sedo spregovorimo o važnosti gozdnega nastelja. Nekteri gozdni tehniki so dokazali, da popolno odstranjenje nastelja gozde čisto pokonča; v novejši döbi pa tudi nekteri pisatelji trdijo, da ne škoduje gozdom, če se odstrani listje. Da se zadnji motijo, razvidno je pač iz tega, kjer je večkratno gfabljenje listja že pričetek uničenja gozda. Zemlja je s tem, če jej odstranimo odejo, suši izpostavljena; odvzame se jej s tem gnoj za pospeševanje rastenja. Ker segnito listje da sper- stenino, ktera zemljo vlažnejšo in močnejšo ohra- njuje. Listje je sploh slabo nastelje. Za tega del svetujemo, naj se listje v gozdu pusti in rabijo naj se druge reči za steljo. Strohneno listje pa je gozdnemu drevju ugodna hrana. V onem gozdu, kjer se vsako leto listje grabi, ne moremo lepih dreves pričakovati. Če že moramo listje grabiti, naj se to ne zgodi vsako leto in na istem pro- storu. Tudi zemlja v gozdu potrebuje gnoja, kte- rega dobiva ravno iz listja. Ce vam je pak sila za nasteljo, ne hodite v gozd, ampak iščite si drugod stelje za živino. Vsak kmetovalec naj raje po potih rasoči plevel pobere in za nasteljo po- rabi. Svojim gozdom pa naj pusti odejo. Žalibog, da je še veliko ljudi, ki o gozdih krivično in lahkomišljeno sodijo. Brez pomislika si na škodo gozdov velik dobiček pridobiti hote; Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Konec.) Veliko sem vam uže povedal, iz česar lahko razvidite, da se vam dandanes res ne godi hujše, marveč veHko boljše, kakor je bilo nekdaj, na svetu. Marsikaj bi se dalo še povedati; ali hiteti mi je h koncu, da dobe „Dolenjske Novice« pro- stora za kakovo drugo koristno reč. Ene reči pa vendar nikakor ne morera zamolčati, reči na ktero skorej gotovo nič ne misliš, češ, tako mora biti — pa je vender-le neizrečeno imenitna. Precej Be bodeš prepričal. Večkrat sem že čul jaz, pa tudi ti gotovo, ali pa si morebiti še sam zdihoval, ko ti je pot kapal po obrazu, ko si se trudü z žuljavimi rokami: „Moj Bog, kar obupal bi, ako ne bi pričakoval plačila v nebesih. Človek na zemlji res trpi huje, kakor črna živina! Hvala Bogu, da pride počitek — in sicer kmalu!" Da, da, ljubi moj, tako je. Tudi v največjej britkosti te nikdar ne zapusti blaga prijateljica zvesta tolažnica, zavest, da po tem življenju pride drugo, boljše, kjer ne bode več ne solze ne bo- lečine. Kako pa je bilo nekdaj ? Slabo, jako slabo: o drugem življenju so ljudje vedeli jako malo — in še to kar so vedeli, ni bilo gotovo, ampak polno dvomov — in slednjiČ pravica le malega števila ljudi. Modrijani so pač učili nektere lepe nauke; toda nikdar jib. niso razkladali priprostim ljudem, marveČ le izvoljenim imenitnim po rojstvu 86. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 11. s tem pa si le kvaro delajo in gozd uničijo. Um- nejši in izkušeni pa znajo že čislati pomembo gozdov in jih imenujejo blago, ktero ljudstvu kakor nedotakljiv zaklad spada, in kterega živeči sicer smejo vživati, ali ga morajo zopet v dobrem stanu kakor dragocenost, ktera bogatejse dohodke kakor pšenične polja prinaša svojim potomcem zapustiti. Gozdi so tudi za tega del važni, ker manj- šajo vročino in mraz; gorkoto radi izhlapljenja svoje lastne vlažne zemlje, ktero" pokrivajo; mraz pa radi izhlapljenja gorkote iz zemeljskega površja. Tudi ovirajo moč vetrov. V brezgozdnih krajih postaja obnebje nestanovitno, vetrovi postanejo hujši ter gosti, hudi nalivi zemljo popolnoma odneso. Gozd pa je tudi v rastlinskem obziru v tesni zvezi z kmetijstvom. Francoska ima tudi velikan- ske žive dokaze o škodi pokončavanja gozdov. Nastali so silni nalivi. Kdo ni slišal o strašni povodnji leta 1856? Pa zakaj tarn iščemo zgledov? Saj imamo bližje in domače. Naša Dalmacija je bila nekdaj cvetoča dežela z najprijetnejšim ob- nebjem, da so jo celö rimski velikaši obiskavali. Kaj so storili neusmiljeni Benečani iz nje? Ali tudi tukaj je visoka vlada že za pogo- zdenje skalovitih suhih bregov skrbela in še ovo trudapolno gorostasno delo nadaljuje, kar je raz- vidno iz naredbe od dne" 7. julija 1874, št. 6004, ktera prepoveduje po s hostnimi drevesi zasajenih hribib. koze pasti; in od dn6 10. avgusta 1873, St. 35 dež. z. 1. itd. Vse one prizadeve in poduki naj bi ne pali na nerodovitno zemljo, ker so vendar-le važni za poboljšanje stanja državljanov in za našo in naših potomcev boljšo prihodnjost. (Dalje prihodnjiS) Pojasnilo. V štev. 17. Ljubljanskih „Novic" naznanilo je c. kr. finančno vodstvo v Ljubljani, da je c kr. finančno ministerstvo prošnjo, ktero je tukajšnja kmetijska podružnica na kmetijsko družbo odpo- slala, da naj bi se onim posestnikom, kojih vino- gradi so po paležu poškodovani bill, davek pri- merno odpiše, kot neopravičeno zavrglo. Oni, kteri obravnavi glavne seje meseca ja- nuvarja t. 1. niso pazno sledili, mislili bi lahko, da je kmetijska podružnica, nevedoč o pravem de- lokrogu c. kr. finančnega ministerstva tako ne- srečno misel imela, kterej je odbitje prošnje mo- ralo slediti. V pojasnilo o tej reči služile naj bi sledeče VTSte: Ker je bil palež vinogradom precejšnjo škodo napravil, napotilo je to podružnico, da naj se od- pošlje prošnja za odpis davka; postave pa, ktera bi bila tako poškodovanje obsegala, do sedaj še ni bilo; radi tega se je že jeseni leta 1884 skle- nilo, naj se dela na to, da se pri glavni seji kme- tijske družbe omeni, da se v državnem zboru taka postava sklene. Ker je bila Tirolska kmetijska družba tako prošnjo na finančno ministerstvo odposlati sklenila, odposlalo se je mesti domačega zrelega grozdja ptuje nezrelo, kajti mislilo se je, da iz Dolenj- skega le slabi „cviček" ne pa dober predlog priti zamore, in naš predlog, da naj se prošnja po krajšej poti naravnost na finančno ministerstvo od- pošlje, bil je, kot brez prave podlage, tako ne- srečno prenarejen. Čuditi pa se vender moramo, da se prenarejeni predlog ni napolnil tudi z drugimi od Tirolske kmetijske družbe sklenjenimi neizpe- ljivimi željami: vpljiv za lansko leto, naznanilo škode za leto 1884 po občinskih predstojnikih. Nevoljna po tej tako nesrečni premembi pred- loga družbe, ktera sicer ni vajena nezrelih pred- logov staviti, kar se razvidi iz njenih dosedanjih predlogov, „da naj se upeljejo živinozdravniki," in iz postave, katera se je v postavodajalstvo globoko ukoreninila, nda naj se davčni odpis to- b'ko časa vrši, dokler ni zemlja rodovitna postala," hotela je ta družba prošnjo naravnost pri slav. ministerstvu uložiti. Vendar je od tega sklepa od- in premoženju. ßilo je sploh prepričanje, da ved- nost ni za vsacega človeka, da se mora torej skrivati. Zato se med neverniki sužnji pa tudi drugi navadni ljudje niso nikdar podučevali. Kako drugače je sedaj! Grlej, komaj si znal jecljati prve glaske, že so ti pravili tvoja mati o Bogu, učili te delati križ, moliti itd. Nisi li bil že takrat res srečen? In pozneje, ko si nekoliko odrasel, kako skrbno so te podučevali v najime- nitnejših rečeh, ti kazali da tvoj namen ni tu na zemlji, ampak unstran groba v nebesih; kako vestno so ti kazali pot, po katerej se hodi pošteno! In glej, vsako nedeljo, vsak praznik se podučaješ ti, podučuje vsakdo, ako le sam ho6e! Take prilike v celem starem času ni imel niti eden priprost človek. Pa ne samo v pravej veri se podučuješ ti in tvoji otroci; tudi v druzih koristnih naukib. se ti k temu podaja vedno najlepša prilika. Poglej le, kako se skrbi, da se tvoji otroci podučujejo v soli! Glej, koliko lepih bukev se pise za priproste ljudi — in tudi mi za koga pišemo „Dol. Novice?" — za navadno priprosto ljudstvo — njega želimo podučevati. Ko bi bil živel ti v starih časih, bi ne bil mogel zvedeti nobene koristne reči! Ali od kod je prišla tolika prememba ? Ve5- krat sem ti uže povedal: krščanstvo jo je pri- neslo — Jezus z nebeškim naukom. Poganski pi- savec Celz ravno kršcanstvu zlasti očita, da je tako nespametno, da se je obrnilo do ribičev, ubožcev, nesrečnežev, da nje podučuje ter veleva 11. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 87. stopilä, da bi prepričala opomin državnega zbora, zakaj se ni prošnja odposlala na finančno mini- sterstvo, in potem na državni zbor. Posestniki vinogradov na Dolenjskem izre- kajo tim potom svojo hvalo vsem onim, ki so se trudili, da bi se tako ugodna premenba naredila, ter nas osrečili, da bomo najbrž jedno leto še na njo čakati, pri vsem tern pa davek plačevati mo- rali. Kmetijske podružnice, ktere se z vinorejo pečajo, pa so primorane vsled .takega postopanja dmga na drugo naslanjati se, ter v tej, in v drugih enakih zadevah svojo pot hoditi. V Novem mestu, 20 majnika 1885. Kaj je novega po avstrij8kem cesarstvu? Ponašem cesarstvu se te dni vrše volitve poslancev za državni zbor. Vsa pozornost je le na to obrnjena. Kaj je novega po širokem svetu? Na Nemškem so poslanci v zbornici pred- lagali, naj se postavno prepove delo ob nedeljah in praznikih. Železni kancelar Bismark tega ne privošči revnim delavcem. Tudi Poljakom se še glede" enakopravnosti huda godi, bodi si glede vere, bodi si glede jezika; kakor tudi sploh ka- tolčanom po Pruskem. Že zadnje „Dolenjske Novice" so poročale, da gre Angležem v Sudanu jako slabo. Sedaj se angležka vojna vrača jako nečastno iz Sudana, kakor je bila vojska sploh nečastna za Angleže. Mesto Angležev menijo ondi Lahi poskusiti svojo srečo. — A ti jo imajo le redko kedaj. To se kaže ravno sedaj ob rudečem morji, kjer so nekaj krajev zasedli. Menda pa se bodo vroče Afrike ravno tako brzo naveličali, kakor Nemci Konge, ki baje o njem nečejo več nič slišati. Angleži in Rusi se v Afganistani še niso popolnoma pobotali. Koliko preglavice delajo pisma, sužnje ljubiti. Toda, ljubi moj, kar se je zdelo temu neverniku nespamet, to je moja in tvoja sreča — sreča milijonov ljudi! Sedaj mi navadni ljudje nismo obsojeni v večno nevednost: vsi smo ljudje, vsi bratje, vsi imamo pravico do podučenja! Ljubi moji priprosti bralci, zlasti delavni kmetje in rokodelci, povedal sem vam nektere reči, ki so vam gotovo v tolažbo in poduk. Vtis- nite si jih v srce in težka butara sedanjega živ- ljenja vam bode veliko laglja. Za sedaj sklenem, upam pa, da se bomo še mnogokrat srečali v „Dolenjslrih Novicah" ako Bog da srečo in zdravje. Dr. J. M. katere so Angleži o tej zadevi priobčili. Ravno isto nameravajo sedaj tudi Rusi. Pravega mirü pa še dolgo mej obema državama v Aziji ne bode. Rusija se namreč mora razširiti do morja; a An- gležem to ni ljabo. Na Francoskem delajo mnogo strahii vladi anarhisti, t. j. taki ljudje, ki se ne zmenijo ne za božje, ne za državne zapovedi in postave. Tudi na Angležkem si hočejo zatirani Irci še vedno z dinamitom pomagati. Piše se nam: Iz Velikih Lašič. Pri nas napredujemo vrlo dobro. To se je javno vidilo in slisalo 17. lnaj- nika meseca, ko je tukajsnje bralno društvo imelo svojo slavnostno zabavo. Pokazalo se je, koliko zmore se s združenimi močmi! Sirni vspored, ki je obsegal 12 töcek, vrsil se je v zadovoljnost mnogobrojnih nazočih društveuikov in rodoljubov. K neskaljeno — prijetni in ve- 8eli zabavi pripomogla je närodna probuditev, prijateljsko sočutje, prijazni sprejem, živahna godba, navduseno petje, čvrst, j4dernat govor, izvrstna deklamacija, dobra postrežba itd. Zares, take veselice morajo ostati slednjemu v vednem spominu! Čez vse všeč nam je bilo, ker se ve- ljavni so8edje, kakor so bili: dež. poslanec g. Pakiž, mnogi župani, c. kr. uradniki, vrli Rib- ni6anje in Sodržanje, rodolj«bni Röbarji in Tur- jačani, zav^dni St. Grregorci, Dobrepoljci in Stružanje, veselo zanimajo za naše novo živ- ljenje ter nam zadovoljno segajo pod pazduho in nam veselo podajajo svojo bratovsko rokö*. Slava vrlim možom! Pa tudi merodajne osebe sodeljujejo pri našem društvu, kar je za nas častno. Prijetno- zavzeti poslušali smo lepi samospev „Kranjska dežela", kar je premila soproga našega izvTst- nega, nam zelo priljubljenega c. kr. sodnika, blagor. g. Šuflaja, prav dobro izvršila, ter žfila občno pohvalo. To, to je hvale vredno! Tako blago dejanje zdatno pripomore k veljavnosti našega poštenega pocetja in k veseli provzbuditvi närodnega življenja. Mi smo pa tudi ponosni na tako domoljubno gospodo, ki s© v mislih in v djanji vjema z ljudstvom, ki se povsod ravnä po besedah pesnikovih, ki velf: Ne zreš na lice, ne na rod, Tvoj brat je vsak; Še ljubši kmet ti, ko gospod, Če vrl je postenjak. Ravno zato pa vživa ta gospöda visoko spoštovanje, vßrno udanost in sröno ljubezen od vseh poštenih ljudi našega sirnega okraja. Tem na ljubav, napravila se je prelepa ogradba sod- nijskega vrta in dovršile se potrebe, ki kinčajo