Hladnikia Botanično društvo Slovenije 42 Ljubljana, november 2018 ISSN 2630-4074 Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Članki ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem, naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(Loser 1863a)«, za dva avtorja »(Amarasinghe & Watson 1990)«, za več avtorjev pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23-24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen tistih za rubriko »Miscellanea«, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Viri Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257-258. Medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo »anon.«. Hladnikia 42|2018 Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in jo brezplačno prejemajo člani društva (za včlanitev glejte: http://bds.biologija.org). V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, I. Dakskobler, P. Glasnovic, T. Grebenc (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), S. Škornik in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst - Trieste), B. Mitic (Zagreb), H. Niklfeld (Dunaj - Wien). Recenzenti 42. številke: T. Bačič, I. Dakskobler, P. Glasnovic, N. Praprotnik, Š. Pungaršek, A. Seliškar, S. Strgulc Krajšek, B. Vreš Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Večna pot 111 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 3111 158 ISSN tiskane izdaje: 1318-2293, UDK: 582 ISSN spletne izdaje: 2630-4074 Oblikovanje in priprava za tisk: Svetilka d.o.o. Naklada: 250 izvodov Revija Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http://www.cabdirect.org/) ter EBSCO Slika na naslovnici: Vrtna vetrnica (Anemone hortensis L.). Foto: E. Jurman Hladnikia 42: 30-42 (2018) 3 Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Henrik Freyer on Mt Triglav in 1837 and 1851 Nada Praprotnik Begunje na Gorenjskem 161, 4275 Begunje na Gorenjskem, nada.praprotnik@guestarnes.si Izvleček Henrik Freyer se je na Triglav povzpel dvakrat, in sicer leta 1837 in leta 1851. Nanj je šel iz Krme, kar je bil prvi znani vzpon s severne strani, in ga je opravil brez vodnika. Oba svoja vzpona je opisal in pri prvem pristopu objavil tudi seznam rastlin, ki jih je zabeležil in nekatere tudi nabral. Od 9. avgusta do 11. avgusta 1837 je popisal 154 različnih taksonov na 198 različnih nahajališčih. To je prvi izčrpnejši spisek triglavske flore. Ključne besede Henrik Freyer, botanika, seznam rastlin, Triglav Abstract Henrik Freyer climbed Mt Triglav twice: in 1837 and 1851. He made his ascent from the Krma Valley, making it the very first known ascent north side of the mountain, carried out without a guide on top of it all. He described both of his ascents and also published, after the first ascent, the list of plants he had recorded and collected at the same time. From August 9 to August 11, 1837, he catalogued 154 different taxa at 198 different localities. This was the first comprehensive list of the Triglav flora. Key words Henrik Freyer, botany, list of plants, Mt Triglav 1 UVOD Letos mineva 240 let od prvega pristopa na Triglav. Vrh so štirje srčni možje Lovrenc Willomitzer, Luka Korošec, Matevž Kos in Štefan Rožič osvojili 26. avgusta 1778. V drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja so rastlinstvo na pobočjih Triglava raziskovali naravoslovci: Joannes Antonius Scopoli (1723-1788), Franc Ksaver Wulfen (17281805), Balthasar Hacquet (1739 ali 1740-1815), Karel Zois (1756-1799), Franz Wilhelm Sieber (1785-1844), Franc Hladnik (1773-1844), Andrej Fleischmann (1804-1867) in Henrik Freyer (1802-1866). Freyer je bil med prvimi raziskovalci recentnega in fosilnega rastlinstva in živalstva pri nas, bil je med pionirji jamarstva in gorništva. Bil je tudi začetnik slovenske terminologije v naravoslovju, saj je zbiral slovenska imena rastlin in živali. Njegovo delo in življenje je bilo tesno povezano s slovenskim (kranjskim) muzealstvom, saj je bil prvi kustos Kranjskega deželnega muzeja. Zbral je herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni 4 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 muzej Slovenije. Sodeloval je pri herbarijski zbirki Flora Germanica exsiccata. Opisal je znamenito vrsto Daphne blagayana. O življenju in delu Henrika Freyerja so med drugimi pisali Predin (2002), Wraber (2002) in Praprotnik (2003, 2015a). Freyer se je na Triglav povzpel dvakrat, in sicer leta 1837 in leta 1851. Oba svoja vzpona je opisal in pri prvem pristopu objavil tudi seznam rastlin, ki jih je zabeležil in nekatere tudi nabral. To je prvi spisek triglavske flore. Namen tega prispevka je predstaviti prvi seznam rastlinskih vrst, ki jih je zabeležil Henrik Freyer na obeh ekskurzijah na Triglav. Dodani so kritični komentarji. 2 METODE Rastlinstvo Triglava je razmeroma dobro poznano, manj pa je bil znan prvi izčrpnejši seznam triglavske flore. Podatke o tem spisku sem črpala predvsem iz dveh opisov Henrika Freyerja, ki se je na Triglav povzpel leta 1837 in leta 1851. Prvi vzpon je leta 1838 opisal v časopisu Flora in naštel vrste, ki jih je na poti opazil in nekatere tudi nabral. Leta 1851 je v časopisu Laibacher Zeitung opisal svoj drugi vzpon in v uvodu objavil obširne povzetke prvega vzpona. Kot nomenklaturni vir za zdaj veljavna znanstvena imena sem uporabljala Martinčič & al. (2007), Mayer (1952), Aeschimann & al. (2004) in The Plant List: http://www.theplantlist. org/. 3 REZULTATI 3.1 Botanični obiski Triglava v drugi polovici 18. stoletja in v začetku 19. stoletja Prvi botanik oziroma naravoslovec, ki je obiskal Bohinjske Alpe oziroma triglavsko pogorje, je bil Joannes Antonius Scopoli (Petkovšek 1977, Praprotnik 2018a, Praprotnik 2018b). Prvič je bil v Bohinjskih gorah leta 1761. Petkovšek (1977) domneva, da je šel iz Gorjuš čez Pokljuko do vznožja Viševnika ali Tosca. Leta 1762 je botaniziral na južnih pobočjih Triglava. Pri nekaj vrstah Scopoli (1772) kot nahajališče omenja Mons Kerma (staro ime za Triglav), le pri vrsti Carex atrata navaja ime M. Terglou, Kerma. Wraber (1979) piše, da je Scopoli Triglav nedvomno poznal, prišel pa je verjetno le do Velega polja ali pa morda do Ledin. Leta 1762 ali morda leta 1763 je v Bohinjskih gorah botaniziral Franc Ksaver Wulfen (Praprotnik & Wraber 1998, Praprotnik 2015a, Praprotnik 2016). Med nahajališči Wulfen (1858) omenja pobočja Triglava (Terglou) in Krmo (Kerma). Na vrh se ni povzpel. Za Triglav Wulfen (1858) navaja vrsti Myosotis nana (= Eritrichium nanum) in Gentiana imbricata (= Gentiana terglouensis), v Krmi pa je našel vrsto Gentiana pannonica. Tudi vrsto Arnica glaciale (= Doronicum glaciale) je opazil v Krmi (Wulfen 1786). Naravoslovec Balthasar Hacquet je v letih, ki jih je preživel na Kranjskem v Idriji (1766-1773) in Ljubljani (1773-1787), raziskoval tudi alpsko rastlinstvo na Triglavu in njegovi okolici (Wester 1931, Wester 1954, Praprotnik 2001, Praprotnik 2015a, Praprotnik 2015b, Praprotnik 2015c). Leta 1776 je bil na Velem polju. Leta 1777 se je poskušal povzpeti na Triglav. Prvi vzpon na Triglav mu je uspel 8. avgusta 1779. Drugič se je povzpel na Triglav 23. julija 1782. Njegovo najpomembnejše botanično delo je knjižica Hladnikia 42: 30-42 (2018) 5 Plantae alpinae Carniolicae (Hacquet 1782). V njem je opisal 12 rastlin, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane vrste. Med drugimi je opisal tudi štiri tako imenovane triglavske cvetke (Wraber 1957): triglavski svišč, triglavski dimek, triglavsko neboglasnico in triglavsko rožo (Praprotnik & Dakskobler 2018). Te rastline omenja tudi v svojih dveh mineraloško botaničnih potopisih (Hacquet 1780, 1784). Na pobočju Triglava, na gori Ciprje (med Uskovnico in planino Tosc) ter v bohinjskih gorah je Hacquet našel novo, še neopisano vrsto Gentiana terglouensis (Hacquet 1782). Na Triglavu je našel vrsto, ki jo je opisal kot Leontodon terglouensis (Hacquet 1782). Kasneje jo je avstrijski botanik Anton Kerner prestavil v rod Crepis, obdržal pa je vrstno ime: Crepis terglouensis (Kerner 1881). Na Triglavu je našel, kot je bil prepričan, novo, še neopisano rastlino, ki jo je poimenoval Myosotis terglouensis (Hacquet 1782). Vendar ni šlo za še neodkrito vrsto, saj jo je Carl Linné (Linné & Amann 1756) že opisal kot vrsto Myosotis nana. Nemški botanik Heinrich Adolph Schrader (1819) je pri vrsti Myosotis nana zapisal rod Eritrichum (ne Eritrichium!). Rodovno ime je invalidno (neveljavno objavljeno). Zdaj veljavno latinsko ime Eritrichium je rod dobil v letu 1828 (Schrader ex Gaudin 1828). Novo vrsto iz rodu Potentilla je Hacquet našel na Triglavu in v Dolini Triglavskih jezer, od koder navaja nahajališči Pri Utah (Sa-Utech) in Osojno polico (Zospoliza). Imenoval jo je Potentilla terglouensis (Hacquet 1782). Vendar ni šlo za še neodkrito rastlino, saj jo je Carl Linné (Linné & Torner 1756) opisal kot vrsto Potentilla nitida. Hacquet je v trentarskih gorah na strminah zahodne strani Triglava, pod vrhovoma Ciprje in Draški vrh ter na Mišelj vrhu našel neznano vrsto grintavca. Nabral ga je za herbarij in na etiketi zapisal Scabiosa terglouens, torej triglavski grintavec. Ko je vrsto opisal, pa jo je imenoval Scabiosa trenta (Hacquet 1782). Zanimivo je, da je Hacquet (1780) napisal, da je neznani grintavec našel na zahodni, trentarski strani Triglava v višini 4000 čevljev (približno 1200 m n. m.). Ne omenja višje ležečih nahajališč. Malo je verjetno, da bi ta vrsta rasla na Draškem in Mišelj vrhu, prav tako tudi ne na Ciprju, ki je predel ob poti iz smeri Uskovnice proti Toscu. Kasneje so ugotovili, da ne gre za novo rastlino, ampak za toploljubno vrsto Cephalaria leucantha (Kerner 1893). Trentarski grintavec so mnogi botaniki zaman iskali, v Julijske Alpe je skrivnostna Scabiosa trenta pripeljala tudi Juliusa Kugyja (Kugy 1937, Kugy 1968, Wraber 1984, Praprotnik 1985). Karel Zois se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem alpskega rastlinstva. Sistematično je preučeval zlasti floro bohinjskega dela Julijskih Alp (Praprotnik 1988, Praprotnik 1999, Praprotnik 2004, Praprotnik 2015a). Skupaj z bratom Žigom je dal zgraditi botanične koče, prve planinske koče v Vzhodnih Alpah na sploh (Wraber 2003). Ena od postojank je bila zanesljivo pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer, druga na Velem polju, tretja pa je bila morda v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer. V Karavankah je imel v Medjem dolu kočo in še do danes se je ohranilo ime Gospodova koča (Praprotnik 1994a). V Arhivu Republike Slovenije se je ohranila dragocena terenska beležnica Karla Zoisa (Zois 1785-1792) z opisi in seznami rastlin, ki so mu jih z gora predvsem prinašali najeti domačini. Največ je podatkov iz Doline Triglavskih jezer, s pobočij Triglava,Velega polja in Vršaca. Omenjene so tudi vse štiri Hacquetove triglavske cvetke: Potentilla nitida, Myosotis nana (= Eritrichium nanum), Leontodon terglouensis (= Crepis terglouensis) in Gentiana terglouensis. Napisal je tudi seznam rastlin, ki jih je nabral na Velem polju (Flora ùbele Pole). Na Triglav pa se Karel Zois ni povzpel (Praprotnik 1988, Praprotnik 2015a). 6 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Vzpon na Triglav je 22. julija 1812 uspel praškemu botaniku Franzu Wilhelmu Sieberju (Sieber 1813), ki je bil »velik botanični popotnik in zbiralec rastlin, včasih najbrž tudi nekoliko nadležen« (Wraber 1990: 96). Wraber (1995) je v Planinskem vestniku objavil prevod Sieberjevega poročila o tem vzponu. Ni pa nobenih podatkov o rastlinah. Sieber je v Bohinju botaniziral na stroške Žiga Zoisa in mu obljubil nabrane rastline. Lepe primerke posušenih rastlin je obdržal za sebe, »nemarno« nabrane pa je namenil Žigi Zoisu. V prvi polovici 19. stoletja je v bohinjskem delu Julijskih Alpa botaniziral Franc Hladnik (Praprotnik 1994b, Praprotnik 2015a). Na žalost ni ničesar objavil, le v Arhivu Republike Slovenije so se ohranili rokopisni zapiski. Nekateri so zaključene celote, drugi pa v fragmentih oziroma so neurejeni, nepregledni in neobdelani. Na botaničnih ekskurzijah ga je velikokrat spremljal njegov vrtnar in učenec Andrej Fleischmann (Praprotnik 1993, Praprotnik 2015a, Praprotnik & Bavcon 2016). Izdal je Pregled kranjske flore (Übersicht der Flora Krain's), ki je drugo tiskano delo o rastlinstvu Kranjske (Fleischmann 1843, Fleischmann 1844). Njegovi podatki niso vselej točni in zanesljivi, vendar lahko ugotovimo najbolj pogosta nahajališča, na katerih sta s Hladnikom botanizirala. Na vrh Triglava se nista povzpela, so pa v Julijcih največkrat omenjene Bohinjske Alpe, Velo polje, Tosc, Ledine, Mali Triglav, Triglav, Krma, Jezerca ... (Fleischmann 1843, Fleischmann 1844; Praprotnik & Bavcon 2016). 3.2 Henrik Freyer v naših Alpah »Freyer je bil odličen hodec, ki je svojo botanično (in siceršnjo) vednost pridobival na dolgih, večinoma napornih in tudi nevarnih poteh. Sistematično je hodil po vsej tedanji Kranjski in se z vzponi v alpskem svetu uvrstil med zgodnje odkrivatelje slovenskega gorskega sveta.« (Wraber 2002: 111). V Julijskih Alpah (Wraber 1966, Wraber 1969) je bil trikrat na Mangartu (Freyer 1838b, Freyer 1839, Wester 1936), dvakrat na Triglavu (Freyer 1838a, Freyer 1851, Wester 1951), Črni prsti (Freyer 1837) in na Črni gori, na Travniku, v Dolini Triglavskih jezer, na Vršacu, na Pihavcu, na Velem polju, na Toscu, na Dednem polju, na planini Ovčarija, v Vratih, v Krmi, pri slapu Peričnik, na Stenarju, na Vrtaški planini, na planini Zajavor, na Krnu ... (Wraber 2002, Praprotnik 2003, Praprotnik 2015a). V Karavankah (Freyer 1841a, Freyer 1841b, Praprotnik 1995) je bil na Kepi, na Rožci, na Golici, na Zelenici in na Vrtači (Nemškem vrhu), na Begunjščici, na Košuti, na Pristovškem Storžiču (zdaj v Avstriji), skupaj z L. Weldenom pa na Peci (Welden 1840). V Kamniško-Savinjskih Alpah je bil na Krvavcu (Freyer 1838c) in v predgorju Grin-tavca. 3.3 Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 V avgustu leta 1834 je bil Freyer v bohinjskih gorah. Bil je na Toscu, na Dednem polju, na planini Ovčarija in v Dolini Triglavskih jezer. Z Vršaca je opazoval »mogočni Triglav« in gledal »njega grozovite prepade« (Wester 1951: 253). Leta 1836 se je prvič povzpel na Mangart. Ob povratku je obiskal dolino Vrata, ki ni bila tedaj znana niti pokrajinsko niti botanično. Izvedel je, »da se na kraju Vrata stikata dve visoki gori, Stenar in Cmir, med katerima se kot sklepni kamen vzdiguje Triglav, najvišja gora na Kranjskem« (Wraber 1966: 20). Najprej se je ustavil pri slapu Peričnik, nato je skozi Galerije, kjer je speljana pot pod previsnimi konglomeratnimi skalami, ki so se mu Hladnikia 42: 30-42 (2018) 7 zdele »grozotne«, prišel v Vrata. Pri oglarjih je najel vodnika, ki ga je popeljal na Stenar. V Vratih je občudoval Triglav, »ki se z doline do dveh tretjin svoje višine dviga kot navpična stena, zadnja tretjina pa drži strmo k vrhu; na desno je globok prepad ...« (Wester 1951: 253). Tako je Freyer (1838) opisal Triglavsko steno. Oglarji so mu še dejali, da se na vrh Triglava veliko laže pride iz Krme kot iz Bohinja prek Velega polja. Po obisku Vrat in Stenarja je Freyer sklenil, da se bo na Triglav povzpel iz Mojstrane oziroma iz Krme. Prvi vzpon na Triglav je Freyer (1838) podrobno popisal v časopisu Flora. Skrbno je zapisoval rastline, ki jih je srečeval med potjo in njegovi seznami so prvi izčrpnejši opisi triglavske flore. Na Triglav se je povzpel iz doline Krma, kar je prvi znani vzpon s severne strani. Opis tega vzpona je z obširnimi povzetki objavil tudi Freyer (1851) v časopisu Laibacher Zeitung. O tem vzponu sta poročala tudi Wester (1951) in Wraber (1966). Freyer je v Mojstrano prišel 9. avgusta 1837. Nakupil je hrano, ni pa mu uspelo najti nobenega vodnika. Odpravil se je v Radovno, kjer je najel vodnika. Ta mu je povedal, da se da sicer na Triglav priti tudi skozi dolino Kot, vendar da je ta pot le za izurjene gamsje lovce. Pot skozi Krmo pa je zelo položna. Do prvih pastirskih koč v Spodnji Krmi sta hodila eno uro in četrt. Freyer je ves dan do večera nabiral rastline in do Zgornje Krme sta prišla po štirih urah naporne in utrudljive hoje, ko je se je že znočilo (Tabela 1). Prijazni pastirji so ju sprejeli pod streho. Prenočila sta na trdih, golih deskah. Naslednje jutro (10. avgusta) je najprej vložil prejšnji dan nabrane rastline. Ob pol sedmih se je skupaj z vodnikom in tremi pastirji odpravil proti vrhu. Okrog 11. ure so prišli na zadnjo zelenico »na Krmi pod Triglavom«. To so bile skoraj zagotovo Ledine (Tabela 2), kjer stoji današnja planinska koča Planika. Pojedli so kosilo, potem so se odpravili navzgor. Videli so Velo polje in cesto v Staro Fužino. V pol ure so prišli do tako imenovanih Vrat in od tod na Mali Triglav (Tabela 3, Tabela 4), ki ga Freyer imenuje Srednji Triglav. Spustila se je gosta megla, trije Freyerjevi spremljevalci, ki jih imenuje »vrtoglavci«, so zaostali. Z njim je šel le sedemnajstletni Simon Poklukar (Pokljukar) v lesenih coklah. Po ostrem skalnatem robu sta stopala v pokončni drži, le nekatera mesta sta preplezala. Ob pol dveh sta prišla na vrh (Tabela 5). Freyer je bil tako v bistvu prvi turist, ki je šel na Triglav brez vodnika, saj je bil mladi Simon le spremljevalec, ki ni bil prej še nikoli na Triglavu. Že pred drugo uro sta se odpravila navzdol. V pol ure sta srečno prišla na Mali Triglav in v eni uri na Ledine, kjer so ju čakali ostali pastirji. Izjavili so, da bi rajši šli zraven, kot pa dolge ure opazovali, kako sta lovila ravnotežje. Sestopili so do pastirske koče v Zgornji Krmi (Tabela 6) in tam prenočili. Drugo jutro (11. avgusta) je Freyer nabrane rastline »dobro pospravil« in odšli so do Spodnje Krme. Freyer je v dveh urah prišel v Mojstrano. Bil je zelo zadovoljen z obilnim nabirkom rastlin. Freyerjev prvi vzpon na Triglav je bil predvsem botanična ekskurzija. V svojem poročilu v Flori navaja na več mestih sezname nabranih rastlin z latinskim (Linnejevim) poimenovanjem. Bil je to obilen nabirek več kot 160 raznih rastlin. 3.4 Seznami rastlin, ki jih je Henrik Freyer nabral leta 1837 na Triglavu Freyer je na svoji botanični ekskurziji od 9. avgusta do 11. avgusta 1837 nabral 154 različnih taksonov na 198 različnih nahajališčih. Zdaj veljavna znanstvena imena rastlin navajam v glavnem po Martinčič & al. (2007), Mayer (1952), Aeschimann & al. (2004) in The Plant List: http://www.theplantlist.org/. V 8 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 tabeli v prvem stolpcu navajavam ime, ki ga je zapisal Freyer (1838), v drugem stolpcu veljavno znanstveno ime vrste z avtorjem, v tretjem stolpcu pa različne opombe oziroma pripombe. Tabela 1: Seznam rastlin: Spodnja Krma - Zgornja Krma (9. avgust 1837). Table 1: List of plants: Spodnja Krma - Zgornja Krma (August 9, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Veronica fruticulosa Veronica fruticulosa L. Veronica serpyllifolia Veronica serpyllifolia L. Sesleria juncifolia Sesleria juncifolia Wulf. ex Suffr. Martin« & al. (2007: 876) med nahajališči S. juncifolia ne navajajo AL. Dakskobler (in litt.) meni, da je Freyer morda nabral ozkolistno obliko S. caerulea, po Jogan v Martinčič & al. (2007: 874-875) bi lahko bila S. caerulea subsp. angustifolia. Poa pratensis Poa pratensis L. Valeriana montana Valeriana montana L. Asperula longiflora Asperula aristata L. f. The Plant List navaja, da je A. longiflora sinonim za A. aristata L. f. Galium Mollugo var. alpinum Galium mollugo L. Galium sylvestre Galium album Mill. The Plant List navaja, da je G. sylvestre sinonim za G. album. Globularia nudicaulis Globularia nudicaulis L. Globularia cordifolia Globularia cordifolia L. Scabiosa Succisa Succisa pratensis Moench The Plant List navaja, da je Scabiosa succisa sinonim za Succisa pratensis. Scabiosa Columbaria Scabiosa columbaria L. Campanula rotundifolia Campanula rotundifolia L. Gentiana ciliata Gentianella ciliata (L.) Borkh. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 510) navaja, da je Gentiana ciliata sinonim za Gentianella ciliata. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 9 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Gentiana campestris Gentianella germanica (Willd.) E. F. Warburg in Clapham, Tutin & E. F. Warburg The Plant list navaja, da je Gentiana campestris sinonim za Gentianella germanica (Willd.) E. F. Warburg in Clapham, Tutin & E. F. Warburg. Gentiana pannonica Gentiana pannonica Scopoli Lonicera coerulea Lonicera caerulea L. Freyer je pri taksonu zapisal »reif« (= zrel). Viola biflora Viola biflora L. Cynanchum Vincetoxicum Vincetoxicum hirundinaria Medik. Turk v Martinčič & al. (2007: 515) navaja, da je Cynanchum vincetoxicum sinonim za Vincetoxicum hirundinaria. Athamanta cretensis Athamanta cretensis L. Chenopodium bonus Henricus (pri koci) Chenopodium bonus-henricus L. Pimpinella Saxifraga Pimpinella saxifraga L. Allium angulosum Allium angulosum L. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 742) med nahajališči ne navajajo AL. Dakskobler (in litt.) meni, da gre najbrž za napačno določitev in morda za zamenjavo za vrsto A. senescens. Rumex alpinus Rumex alpinus L. Rumex Acetosella Rumex acetosella L. Dakskobler (in litt.) je zapisal, da ta vrsta ne raste prav visoko, v višjih legah je bistveno pogostejša podobna R. alpestris (= R. arifolius). Epilobium montanum Epilobium montanum L. Epilobium alpinum Epilobium anagallidifolium Lam. Strgulc Krajšek v Martinčič & al. (2007: 334) navaja, da je E. alpinum sinonim za E. anagallidifolium. Epilobium alpestre Epilobium alpestre (Jacq.) Krock. Polygonum viviparum Polygonum viviparum L. 10 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Daphne Mezereum Daphne mezereum L. Freyer je pri vrsti zapisal »fr.« (= plodovi). Daphne Cneorum folia (listi) Daphne cneorum L. Verjetno gre za vrsto Daphne striata Tratt. Vaccinium uliginosum Vaccinium uliginosum L. Dakskobler (in litt.) meni, da je Freyer videl le V. gaultheiroides, ta je pogostejša, a raste predvsem v subalpinsko-alpinskem pasu. Chrysosplenium alternifolium pusillum Chrysosplenium alternifolium L. Dianthus barbatus Dianthus barbatus L. Pyrola rotundifolia Pyrola rotundifolia L. Rhododendron hirsutum Rhododendron hirsutum L. Saxifraga rotundifolia Saxifraga rotundifolia L. Lychnis dioica rubra Silene dioica (L. em. Mill.) Clairv. The Plant List navaja, da sta Lychnis dioica in Lychnis rubra sinonima za Silene dioica. Sedum sexangulare Sedum sexangulare L. Silene alpestris Heliosperma alpestre Jacq.) Griseb. Vreš v Martin« & al. (2007: 182) navaja, da je Silene alpestris sinonim za Heliosperma alpestre. Cotoneaster vulgaris c. fr. (plodovi) Cotoneaster integerrim us Medik. The Plant List navaja, da je C. vulgaris sinonim za C. integerrimus. Freyer je pri vrsti zapisal »c. fr.« (= plodovi). Dakskobler (in litt.) navaja, da je pogostejši sicer C. tomentosus, a lahko je videl tudi tega. Aronia Chamaemespilus bloss folia (= goli listi) Sorbus chamaemespilus (L.) Crantz The Plant List navaja, da je Aronia Chamaemespilus sinonim za Sorbus chamaemespilus. Ranunculus repens Ranunculus repens L. Freyer je kot nahajališče zapisal močvirje v Spodnji Krmi. Helianthemum grandiflorum Helianthemum nummularium (L.) Mill. subsp. grandiflorum (Scop.) Schinz & Thell. Jogan v Martinčič & al. (2007: 424) navaja, da je H. grandiflorum podvrsta H. nummularium subsp. grandiflorum. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 11 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Helianthemum alpestre Helianthemum alpestre (Jacq.) DC. Dryas octopetala Dryas octopetala L. Aquilegia pyrenaica Aquilegia einseleana F. W. Schultz The Plant List navaja, da je A. pyrenaica sinonim za A. einseleana. Aconitum Lycoctonum Aconitum lycoctonum L. em. Koelle Podobnik v Martin« & al. (2007: 130) za alpsko območje navaja dve podvrsti: A. lycoctonum L. em. Koelle subsp. vulparia (Rchb. ex Spreng.) Nym. in A. lycoctonum L. em. Koelle subsp. ranunculifolium (Rchb.) Schinz & Keller. Acinos alpinus Acinos alpinus (L.) Moench Thymus montanus Thymus pulegioides L. subsp. montanus (Benth.) Ronniger Jogan v Martinčič & al. (2007: 611612) navaja, da je T. montanus podvrsta T. pulegioides subsp. montanus. Dakskobler (in litt.) meni, da v alpinskem in subalpinskem pasu pod Triglavom prevladuje T. praecox subsp. polytrichus. Mentha ? Mentha L.? Scrofularia multiseta Scrophularia sp. Literaturni viri ne navajajo vrste Scrophularia multiseta. Dakskobler (in litt.) navaja, da gre mogoče za vrste S. juratensis, S. scopolii ali S. nodosa. Prunella grandiflora Prunella grandiflora (L.) Scholler Stachys alpina Stachys alpina L. Dentaria pentaphylla bloss folia (goli listi) Cardamine pentaphyllos (L.) Crantz Wraber v Martinčič & al. (2007: 438) navaja, da je Dentaria pentaphylla sinonim za Cardamine pentaphyllos. Dakskobler (in litt.) jo pozna v bukovih gozdovih v Krmi, v višjih legah pa ne. 12 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Tetragonolobus siliquosus Tetragonolobus maritimus (L.) Roth Martinčič v Martinčič & al. (2007: 309) navaja, da je T. siliquosus sinonim za T. maritimus. Trifolium pallescens Trifolium pallescens Schreb. Trifolium pratense ß. alpinum Trifolium pratense L. Achillea atrata Achillea atrata L. Achillea Millefolium? pusilla 1 - 3 pollicaris Achillea millefolium L. Freyer kot nahajališče navaja ravnino pri Spodnji Krmi. Achillea clavaenae Achillea clavenae L. Bellidiastrum michelii flore roseo (rožnati cvetovi) Aster bellidiastrum (L.) Scop. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 645) navaja, da je Bellidiastrum michelii sinonim za Aster bellidiastrum. Geracium aureum Crepis aurea (L.) Cass. The Plant List navaja, da je Geracium aureum sinonim za Crepis aurea. Hieracium umbellatum Hieracium umbellatum Hieracium Hieracium murorum L. murorum-incisum Hieracium incisum Hoppe in Sturm Leontodon hispidum Leontodon hispidus L. Senecio Doronicum Senecio doronicum L. Senecio abrotanifolius Senecio abrotanifolius L. Taraxacum offic. ? Taraxacum officinale agg. ? Dakskobler (in litt.) navaja, da gre za Taraxacum sect. Ruderalia, v višjih legah pa je bolj pogost takson Taraxacum sect. Alpina. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 13 Tabela 2: Seznam rastlin: Ledine (10. avgust 1837). Table 2: List of plants: Ledine (August 10, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Eritrichium Hacquetii Koch Eritrichium nanum (L.) Schrad. The Plant List navaja, da je E. hacquetii sinonim za E. nanum. Eritrichium nanum Eritrichium nanum (L.) Schrad. Freyer (1851) našteva vrste, ki jih je nabral leta 1837 in uporablja ime E. nanum. Potentilla nitida Potentilla nitida L. Freyer (1851) vrsto našteva med taksoni, ki jih je nabral leta 1837. Freyer je zapisal, da so bile rdeče in belo cvetoče. Potentilla Clusiana Potentilla clusiana Jacq. Freyer (1851) vrsto našteva med taksoni, ki jih je nabral leta 1837. Carex firma Carex firma Host Freyer (1851) vrsto našteva med taksoni, ki jih je nabral leta 1837. Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za vrsto A. ovirense. Freyer (1838) vrste ne našteva med taksoni, ki jih je nabral leta 1837, Freyer (1851) pa jo za to nahajališče navaja v časopisu Laibacher Zeitung. Saussurea pygmaea Saussurea pygmaea (Jacq.) Sprengel Freyer (1838) vrste ne našteva med taksoni, ki jih je nabral leta 1837, Freyer (1851) pa jo za to nahajališče navaja v časopisu Laibacher Zeitung. 14 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Tabela 3: Seznam rastlin rastlin: Vrata - Mali Triglav (10. avgust 1837). Table 3: List of plants: Vrata - Mali Triglav (August 10, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Veronica aphylla Veronica aphylla L. Sesleria coerulea Sesleria caerulea (L.) Ard. Sesleria rigida ? ??? Sesleria sp. Dakskobler (in litt.) meni, da gre verjetno za vrsti S. caerulea ali S. sphaerocephala, morda tudi za S. ovata, ki pa je redka. Gentiana imbricata Gentiana terglouensis Hacquet Mayer (1952: 99) navaja G. imbricata Froelich, non Schleich za sinonim G. terglouensis. Gentiana pumila Gentiana pumila Jacq. Linum alpinum Linum julicum Hayek Martinčič v Marunöc & al. (2007: 346) za Slovenijo navaja L. julicum (L. alpinum subsp. julicum). AEscHiMANN & al. 2004 : 1026 navajajo le L. alpinum, podvrste pa ne priznavajo. Cerastium alpinum villosum Cerastium uniflorum Vest Cerastium carinthiacum Vest subsp. austroalpinum (Kunz) Kunz ??? Wraber (1990: 130) pri vrsti Cerastium uniflorum piše, da jo je prvi najbrž nabiral Freyer, ki v opisu svojega vzpona na Triglav 1837 omenja Cerastium alpinum villosum. To ime se sicer nanaša na neko smiljko, ki v Slovenije ne raste, Freyer pa ga je uporabil, da bi z njim označil enocvetno; morda je mislil na južnoalpsko? Saxifraga caesia Saxifraga caesia L. Saxifraga oppositifolia Saxifraga oppositifolia L. Saxifraga controversa Saxifraga adscendens L. The Plant List navaja, da je S. controversa sinonim za S. adscendens. Saxifraga stellaris Saxifraga stellaris L. Potentilla nitida Potentilla nitida L. Freyer je zapisal, da so bile belo in rdeče cvetoče. Helianthemum alpestre Helianthemum alpestre (Jacq.) DC. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 15 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Papaver alpinum Papaver alpinum L. subsp. ernesti-mayeri Markgraf T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 153) za Slovenijo navaja samo belocvetni P. alpinum subsp. ernesti-mayeri. Freyer je zapisal, da ima bele cvetove. Ranunculus Traunfellneri Ranunculus traunfellneri Hoppe Acinos alpinus Acinos alpinus (L.) Moench Linaria alpina Linaria alpina (L.) Miller Arabis vochinensis Arabis vochinensis Sprengel Biscutella saxatilis Biscutella laevigata L. The Plant List navaja, da je B. saxatilis sinonim za B. laevigata. Noccaea alpina Pritzelago alpina (L.) O. Kuntze The Plant List navaja, da je Noccaea alpina sinonim za Pritzelago alpina. Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za vrsto A. ovirense. Anthyllis Vulneraria alpestris Anthyllis vulneraria L. subsp. alpestris Asch. & Graebn. Bellidiastrum Michelii pusillum Aster bellidiastrum (L.) Scop. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 645) navaja, da je Bellidiastrum michelii sinonim za Aster bellidiastrum. Crepis hyoseridifolia Crepis terglouensis (Hacquet) Kerner The Plant List navaja, da je C. hyoseridifolia sinonim za C. terglouensis. 16 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Tabela 4: Seznam rastlin: Mali Triglav (10. avgust 1837). Table 4: List of plants: Mali Triglav (August 10, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Eritrichium Hacquetii Koch Eritrichium nanum (L.) Schrad. The Plant List navaja, da je E. hacquetii sinonim za E. nanum. Linum alpinum Linum julicum Hayek Martinčič v Martinčič & al. (2007: 346) za Slovenijo navaja L. julicum (L. alpinum subsp. julicum). Aeschimann & al. 2004 : 1026 navajajo le L. alpinum, podvrste pa ne priznavajo. Cerastium alpinum villosum Cerastium uniflorum Vest Cerastium carinthiacum Vest subsp. austroalpinum (Kunz) Kunz ??? Wraber (1990: 130) pri vrsti Cerastium uniflorum piše, da jo je prvi najbrž nabiral Freyer, ki v opisu svojega vzpona na Triglav 1837 omenja Cerastium alpinum villosum. To ime se sicer nanaša na neko smiljko, ki v Slovenije ne raste, Freyer pa ga je uporabil, da bi z njim označil enocvetno; morda je mislil na južnoalpsko? Saxifraga sedoides Saxifraga sedoides L. Silene acaulis Silene acaulis (L.) Jacq. Potentilla nitida Potentilla nitida L. Freyer je zapisal, da je imela rdeče cvetove. Papaver alpinum Papaver alpinum L. subsp. ernesti-mayeri Markgraf T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 153) za Slovenijo navaja samo belocvetni P. alpinum subsp. ernesti-mayeri. Freyer je zapisal, da ima bele cvetove. Draba frigida Draba tomentosa Clairv. The Plant List navaja, da je D. frigida sinonim za D. tomentosa. Noccaea alpina Pritzelago alpina (L.) O. Kuntze The Plant List navaja, da je Noccaea alpina sinonim za Pritzelago alpina. Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za A. ovirense. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 17 Tabela 5: Seznam rastlin: pod vrhom Triglava (10. avgust 1837). Table 5: List of plants: below the peak of Triglav (August 10, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Eritrichium Hacquetii Eritrichium nanum (L.) Schrad. The Plant List navaja, da je E. hacquetii sinonim za E. nanum. Freyer je zapisal, da je bila pokrita z neko rumeno vrsto iz rodu Parmelia. Myosotis suaveolens pusilla Myosotis alpestris F.W. Schmidt Arenaria polygonoides Moehringia ciliata (Scop.) Dalla Torre The Plant List navaja, da je Arenaria polygonoides sinonim za Moehringia ciliata. Cerastium alpinum villosum pusillum semipollicare Cerastium uniflorum Vest Cerastium carinthiacum Vest subsp. austroalpinum (Kunz) Kunz ??? Wraber (1990: 130) pri vrsti Cerastium uniflorum piše, da jo je prvi najbrž nabiral Freyer, ki v opisu svojega vzpona na Triglav 1837 omenja Cerastium alpinum villosum. To ime se sicer nanaša na neko smiljko, ki v Slovenije ne raste, Freyer pa ga je uporabil, da bi z njim označil enocvetno; morda je mislil na južnoalpsko? Cherleria sedoides Minuartia sedoides (L.) Hiern The Plant List navaja, da je Cherleriasedoides sinonim za Minuartia sedoides. Saxifraga sedoides Saxifraga sedoides L. Silene acaulis Silene acaulis (L.) Jacq. Potentilla nitida Potentilla nitida L. Papaver alpinum album Papaver alpinum L. subsp. ernesti-mayeri Markgraf T. Wraber v Mar™« & al. (2007: 153) za Slovenijo navaja samo belocvetni P. alpinum subsp. ernesti-mayeri. Freyer je zapisal, da ima bele cvetove. Thlaspi rotundifolium Rchb. Thlaspi cepeaefolium (Wulfen) Koch subsp. rotundifolium (L.) Greuter & Burdet T. Wraber v MARTiNčič & al. (2007: 447-448) navaja, da je T. rotundifolium sinonim za podvrsto T. cepeaefolium subsp. rotundifolium. 18 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v MARTiNčič & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za A. ovirense. Carex firma Carex firma Host Tabela 6: Seznam rastlin: Ledine - Zgornja Krma (10. avgust 1837). Table 6: List of plants: Ledine - Zgornja Krma (August 10, 1837). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Veronica aphylla Veronica aphylla L. Veronica saxatilis Veronica fruticans Jacq. The Plant List navaja, da je V. saxatlis sinonim za V. fruticans. Wulfenia lutea Paederota lutea Scop. The Plant List navaja, da je Wulfenia lutea sinonim za Paederota lutea. Sesleria sphaerocephala Sesleria sphaerocephala Ard. Festuca violacea Festuca violacea agg. Dakskobler (in litt.) meni, da je to najbrž vrsta Festuca nitida. Globularia cordifolia Globularia cordifolia L. Campanula Zoysii Campanula zoysii Wulfen Eritrichium Hacquetii Eritrichium nanum (L.) Schrad. The Plant List navaja, da je E. hacquetii sinonim za E. nanum. Gentiana pumila Gentiana pumila Jacq. Gentiana imbricata Gentiana terglouensis Hacquet Mayer (1952: 99) navaja G. imbricata Froelich, non Schleich za sinonim G. terglouensis. Gentiana angulosa Gentiana verna L. Myosotis suaveolens Myosotis alpestris F.W. Schmidt Myosotis suaveolens var. p pusilla Myosotis alpestris F.W. Schmidt Hladnikia 42: 30-42 (2018) 19 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Phyteuma globulariaefolium Mayer (1952: 259) navaja vrsto P. globulariaefolium Sternb. & Hoppe kot redko in raztreseno v Alpah: Koroško, severno Primorsko. Martinčič v Martinčič & al. (2007: 630-632) tega taksona ne navaja. Dakskobler (in litt.) meni, da gre najbrž za zamenjavo z vrsto Phyteuma sieberi. ? Phyteuma orbiculare latebracteatum pumilum Phyteuma orbiculare L. Soldanella alpina Soldanella alpina L. Viola biflora Viola biflora L. Bupleurum graminifolium Bupleurum petraeum L. The Plant list navaja, da je B. graminifolium sinonim za B. petraeum. Heracleum siifolium Heracleum austriacum L. subsp. siifolium (Scop.) Nyman Linum alpinum Linum julicum Hayek Martinčič v Martinčič & al. (2007: 346) za Slovenijo navaja L. julicum (L. alpinum subsp. julicum). Aeschimann & al. 2004 : 1026 navajajo le L. alpinum, podvrste pa ne priznavajo. Armeria alpina Armeria alpina (DC.) Willd. Allium victoriale Allium victorialis L. Tofíeldia calyculata Tofíeldia calyculata (L.) Wahlenb. Oxyria digyna Oxyria digyna (L.) Hill RumexAcetosella ß Rumex acetosella L. Dakskobler (in litt.) meni, da je v tem območju bolj pogosta vrsta R. alpestris (= R. arifolius). Arbutus alpina Arctostaphylos alpina (L.) Spreng. The Plant List navaja, da je Arbutus alpina sinonim za Arctostaphylos alpina. Arenaria ciliata Arenaria ciliata L. 20 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Arenaria austriaca Minuartia austriaca (Jacq.) Hayek The Plant List navaja, da je Arenaria austriaca sinonim za Minuartia austriaca. Arenaria polygonoides Moehringia ciliata (Scop.) Dalla Torre The Plant List navaja, da je Arenaria polygonoides sinonim za Moehringia ciliata. Cerastium alpinum Cerastium alpinum L. Mayer (1952: 53) vrsto navaja kot redko in zelo raztreseno v Alpah: Koroško, Severno Primorsko, Gorenjsko. Vreš v Martinčič & al. (2007: 168-170) vrste ne navaja. Dakskobler (in litt.) meni, da je mogoča zamenjava z vrsto C. carinthiacum. Cherleria sedoides Minuartia sedoides (L.) Hiern The Plant List navaja, da je Cherleriasedoides sinonim za Minuartia sedoides. Saxifraga caesia Saxifraga caesia L. Saxifraga crustata Saxifraga crustata Vest Saxifraga Hostii Saxifraga hostii Tausch Saxifraga sedoides Saxifraga sedoides L. Saxifraga stellaris Saxifraga stellaris L. Saxifraga controversa Saxifraga adscendens L. The Plant List navaja, da je S. controversa sinonim za S. adscendens. Saxifraga androsacea Saxifraga androsacea L. Sedum atratum Sedum atratum L. Potentilla nitida Potentilla nitida L. Potentilla Clusiana Potentilla clusiana Jacq. Potentilla aurea Potentilla aurea L. Anemone fragifera Anemone baldensis Turra The Plant List navaja, da je Anemone fragifera sinonim za Anemone baldensis. Ranunculus Traunfellneri Ranunculus traunfellneri Hoppe Hladnikia 42: 30-42 (2018) 21 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Ranunculus Phthora The Plant List: Nerešeno ime! Freyer piše, da je vrsta že semenila. Papaver alpinum album Papaver alpinum L. subsp. ernesti-mayeri Markgraf T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 153) za Slovenijo navaja samo belocvetni P. alpinum subsp. ernesti-mayeri. Freyer je zapisal, da ima bele cvetove. Pedicularis rostrata Pedicularis rostratocapitata Crantz Mayer (1952: 213) navaja, da je P. rostrata sinonim za P. rostratocapitata. Pedicularis incarnata Pedicularis rostratospicata Crantz Mayer (1952: 213) navaja, da je P. incarnata sinonim za P. rostratospicata. Pedicularis verticillata Pedicularis verticillata L. Linaria alpina Linaria alpina (L.) Miller Bartsia alpina Bartsia alpina L. Petrocallis pyrenaica Petrocallis pyrenaica (L.) R. Br. Thlaspi rotundifolium Thlaspi cepeaefolium (Wulfen) Koch subsp. rotundifolium (L.) Greuter & Burdet T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 447-448) za navaja, da je T. rotundifolium sinonim za podvrsto T. cepeaefolium subsp. rotundifolium. Thlaspi alpinum Thlaspi minimum Ard. The Plant list navaja, da je T. alpinum sinonim za T. alpestre. Aechimann & al. (2004: 576) ima Thlaspi alpestre za zdaj veljavno ime taksona T. minimum (= T. kerneri). T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 447-448) navaja nahajališča v AL (J - bohinjsko-krnske gore od Rodice do Krna, Sp. Komna; K, S). Dakskobler (in litt.) pa navaja, da sta v podatkovni bazi FloVegSi, Biološkega inštituta ZRC SAZU, dva neobjavljena podatka Braneta Anderleta za Vernar in za Mali Draški vrh. 22 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Noccaea alpina Pritzelago alpina (L.) O. Kuntze The Plant List navaja, da je Noccaea alpina sinonim za Pritzelago alpina. Arabis vochinensis Arabis vochinensis Sprengel Arabis coerulea Arabis caerulea All. Arabis alpina Arabis alpina L. Biscutella saxatilis Biscutella laevigata L. The Plant List navaja, da je B. saxatilis sinonim za B. laevigata. Alyssum montanum Alyssum montanum L. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: A. montanum navaja za submediteransko območje. Dakskobler (in litt.) meni, da gre lahko samo za vrsto A. ovirense. Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za vrsto A. ovirense. Anthyllis Vulneraria a Anthyllis vulneraria L. Polygala uliginosa Polygala uliginosa Rchb. The Plant List: Nerazrešeno ime! Dakskobler (in litt.) misli, da je Freyer morda videl P. alpestris ali P. amarella. Trifolium pallescens Trifolium pallescens Schreb. Aronicum latifolium Doronicum grandiflorum Lam. The Plant List navaja, da je Aronicum latifolium sinonim za Doronicum grandiflorum. Aster alpinus Aster alpinus L. Chrysanthemum atratum Leucanthemum heterophyllum (Willd.) DC. Dakskobler (in litt.) navaja, da na teh nahajališčih raste predvsem takson L. maximum, ki ga zdaj vrednotimo kot L. heterophyllum, prej smo ga kot L. adustum. Cirsium pygmaeum Saussureapygmaea (Jacq.) Sprengel The Plant List navaja, da je Cirsium pygmaeum sinonim za Saussurea pygmaea. Crepis hyoseridifolia Crepis terglouensis (Hacquet) Kerner The Plant List navaja, da je C. hyoseridifolia sinonim za C. terglouensis. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 23 Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Erigeron alpinum Erigeron alpinus L. T. Wraber v Martinčič & al. (2007: 647) navaja, da je pojavljanje te vrste v Sloveniji (v Julijskih Alpah in na Poreznu) vprašljivo. Dakskobler (in litt.) meni, da je Freyer verjetno videl vrsti E. glabratus ali E. uniflorus. Geracium aureum Crepis aurea (L.) Cass. The Plant List navaja, da je Geracium aureum sinonim za Crepis aurea. Geracium chondrilloides Crepis kerneri Rech. fil. Mayer (1952: 285) navaja, da je Geracium chondrilloides sinonim za Crepis kerneri. Hieracium villosum Hieracium villosum Jacq. Hieracium saxatile Hieracium saxatile Jacq. Martinčič v Martinčič & al. (2007: 715) ne navaja nahajališč v AL. Homogyne alpina Homogyne alpina (L.) Cass. Homogyne discolor Homogyne discolor (Jacq.) Cass. Gymnadenia conopsea nivea Gymnadenia conopsea (L.) R. Br. Nigritella angustifolia Nigritella rhellicani Teppner & Klein Salix serpyllifolia Salixserpillifolia Scop. 3.5 Henrik Freyer na Triglavu leta 1851 Henrik Freyer je bil 28. julija 1851 drugič na Triglavu. Opis vzpona na Triglav je objavil v tedanjem ljubljanskem dnevniku Laibacher Zeitung (Freyer 1851). O tem vzponu sta poročala Wester (1951) in na kratko tudi Wraber (1966). Drugi vzpon je bil astronomskega značaj, saj je Freyer opazoval sončni mrk, ki je bil napovedan za popoldne 28. julija. Ob 1. uri in 52 minut je prišel na vrh Triglava, opazoval sončni mrk, risal posamezne faze in delal zapiske. Čeprav je bila ekskurzija namenjena opazovanju sončnega mrka, pa je Freyer nabiral tudi rastline, ne navaja popolnih seznamov, ampak samo spisek rastlin, ki jih je nabral na Malem Triglavu (Tabela 7). 24 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Tabela 7: Seznam rastlin: Mali Triglav (28. julij 1851). Table 7: List of plants: Mali Triglav (July 28, 1851). Freyerjevo ime Veljavno znanstveno ime Opombe Eritrichium nanum Eritrichium nanum (L.) Schrad. Freyer (1851) uporablja ime E. nanum. Alyssum Wulfenianum Alyssum ovirense A. Kerner T. Wraber v Martínqc & al. (2007: 443) vrste A. wulfenianum ne navaja za Slovenijo. Zagotovo gre za vrsto A. ovirense. Draba frigida Draba tomentosa Clairv. The Plant List navaja, da je D. frigida sinonim za D. tomentosa. Saxifraga oppositifolia Saxifraga oppositifolia L. Saussurea pygmaea Saussurea pygmaea (Jacq.) Sprengel Opisal pa je nezgodo z botanično škatlo. Ko so plezali od Vrat do Malega Triglava (oziroma Srednjega Triglava, kakor ga imenuje Freyer), se je njegovemu spremljevalcu utrgal jermen, na katerem je nosil njegovo veliko pločevinasto botanično škatlo. Freyer ni smel umakniti rok, s katerimi se je držal oprimkov, da bi škatlo prestregel. Padajočo škatlo je prestregel s prsmi, jo pritisnil ob steno, spremljevalec za njim pa je med nogami zgrabil za jermen in tako botanično škatlo nepoškodovano rešil. Wester (1951: 270) je zapisal: »Freyer ... je gotovo eden izmed najvnetejših prvohod-nikov našega planinstva, dovolj zaslužen mož, da se ga ob stoletnici njegove hoje na Triglav pristojno spominjamo.« Prav je tudi, da se ga spomnimo tudi ob 240. obletnici prvega vzpona štirih srčnih mož na našo najvišjo goro. 4 SUMMARY In the second half of the 18th century and in the early 19th century, the plants on the slopes of Mt Triglav were researched by the following naturalists: Joannes Antonius Scopoli, Franc Ksaver Wulfen, Balthasar Hacquet, Karel Zois, Franz Wilhelm Sieber, Franc Hladnik, Andrej Fleischmann and Henrik Freyer. Henrik Freyer, the pharmacist, naturalist and museologist, also studied the plants of the Julian Alps, Kamnisko-Savinjske Alps and the Karavanke Mts. Several times he visited the Bohinj part of the Julian Alps. He climbed Mt Triglav twice, i.e. in 1837 and 1851. Freyer described his first ascent in detail in 1838 the journal Flora, and then again in 1851 with extensive summaries in the journal Laibacher Zeitung. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 25 He made his ascent to Mt Triglav from the Krma Valley, making it the very first known ascent north side of the mountain, carried out without a guide on top of it all. He had started on August 9, 1837, at Mojstrana, reached Radovna, then continued his journey to Spodnja Krma and on the same day arrived at Zgornja Krma, where he spent the night. On the following day (August 10) he climbed from Ledine to Mali Triglav and eventually to the top of Mt Triglav itself. He descended along the same route and spent the night at Zgornja Krma. He returned to Mojstrana on August 11. Freyer meticulously recorded all of the plants he found during his journey and collected some of them as well. During this excursion, which was primarily botanical, he collected 154 different taxa at 198 different localities between August 9 and August 11, 1837. Among the most interesting plants he mentions all four »Triglav flower beauties«: Gentiana terglouensis, Crepis terglouensis, Eritrichium nanum, Potentilla nitida and, among others, the following taxa: Gentiana pannonica, Cerastium uniflorum, Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri, Ranunculus traunfellneri, Arabis vochinensis, Campanula zoysii, Heracleum austriacum subsp. siifolium ... His published lists are the first comprehensive descriptions of the Triglav flora. Freyer climbed Mt Triglav for the second time on July 28, 1851. He described his ascent in the Ljubljana Daily of that time, the Laibacher Zeitung. This ascent was also of astronomic character, for he watched the solar eclipse on the mountain itself. Josip Wester wrote that Freyer »was indubitably one of the most zealous pioneers of our mountaineering, deserving enough to be decently remembered on the hundredth anniversary of his ascent to Mt Triglav«. At the same time it is also appropriate to remember him on the 240th anniversary of the ascent by our four hearty men to our highest mountain. 5 ZAHVALE Letos mineva 80 let od rojstva prof. dr. Toneta Wraberja (1938-2010). Bil je moj učitelj, botanični sopotnik in prijatelj. Skupno nama je bilo zlasti zanimanje za zgodovino botanike na Slovenskem in raziskovanje alpskega rastlinstva. Pri mojem delu mi je bil vedno pripravljen pomagati in za vse nasvete in pripombe se mu zahvaljujem. Najlepše se zahvaljujem dr. Igorju Dakskoblerju, ki je kritično prebral besedilo in z nasveti, dopolnili in popravki pripomogel, da sem se izognila nekaterim napakam in da je prispevek boljši. Iskreno se zahvaljujem tudi dr. Jožetu Bavconu, ki je skrbno prebral tekst in me opozoril na napake in predlagal izboljšave. Hvala tudi Branetu Anderletu za dovoljenje, da objavljam dva njegova še neobjavljena podatka. Zahvaljujem se obema recenzentoma za vse pripombe in popravke. Z napotki in pripombami mi je veliko pomagala urednica dr. Tinka Bačič. Prisrčno se ji zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi Henriku Cigliču za prevod v angleščino. 26 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 6 LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 str. Fleischmann, A., 1843: Übersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain. 6: 103-246. Fleischmann, A., 1844: Übersicht der Flora Krain's. Sep. 1-144. Freyer, H., 1837: Excursion auf den Krimm, die Černa prst, den Goryanz, Nanos, etc. Flora (Regensburg) 20 (2). 638-640. Freyer, H., 1838a: Terglou in Oberkrain. Flora (Regensburg) 21 (2), Beiblätter 2, 3: 26-40. Freyer, H., 1838b: Erste Ersteigung des Mangart bei Weissenfels durch Herrn Custos Heinrich Freyer. V: Hochenwart, F.: Beiträge zur Naturgeschichte, Landwirthschaft und Topographie des Herzogthums Krain. 2: 80-88. Freyer, H., 1838c: Corerspondenz. Freyer's Wanderung in den krainischen Gebirgen. Flora 21 (Regensburg) (2): 581-582. (Excursionen im Sommer 1838.). Freyer, H., 1839: Correspondenz. Der Mangert-Berg bei Weissenfels. Im Jahre 1837 zum zweitenmal erstiegen am 14. und 15. August. Flora (Regensburg) 22 (2): 583-589. Freyer, H., 1841a: Freyer's Reise im Jahre 1841. SI AS 863 Freyer Henrik, 1802-1866. Arhiv Republike Slovenije. Freyer, H., 1841b: Botanische Ausflüge in Jahre 1841. Rokopis. SI AS 863 Freyer Henrik, 1802-1866. Arhiv Republike Slovenije. Freyer, H., 1851: Der Terglou in Oberkrain. Laibacher Zeitung (Ljubljana) 202: 851, 205: 864, 207: 876. Hacquet, B., 1780: Mineralogisch-botanische Lustreise von dem Berg Terglou in Krain zu dem Berg Glockner in Tyrol, im Jahr 1779. Schriften der Berlinischen Gesellschaft naturforschender Freunde (Berlin) 1: 119-201. Hacquet, B., 1782: Plantae alpinae Carniolicae. Viennae. [1]-16 + tab. 1-5. Hacquet, B., 1784: Mineralogisch-botanische Lustreise von dem Berg Terglou in Krain zu dem Berg Glockner in Tyrol, im Jahr 1779 und 81. Zwote veränderte und vermehrte Auflage. Wien. 149 pp. Kerner, A., 1881: Schedae ad Floram exsiccatam Austro-Hungaricam a Museo botanico Universitatis Vindobonensis editam. 1. (1-400). Vindobonae. Kerner, A., 1893: Scabiosa Trenta Hacquet. Österreichische Botanische Zeitschrift (Wien) 43:113-117. Kugy, J. 1937: Scabiosa Trenta. Iz mojega življenja v gorah. Str. 36-47. Planinska matica. Prevedla M. M. Debelakova. Kugy, J., 1968: Scabiosa trenta. Iz življenja gornika. Domače in tuje gore 3. Str. 37-49. Založba Obzorja Maribor. Linné, c. & N. N. Amann, 1756: Flora Alpina. Uppsala. Linné, c. & E. Torner, 1756: Centuria II. Plantarum. Uppsala. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., vreš, B., Ravnik, v., Frajman, B., strgulc Krajšek, s., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & b. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 967 pp. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, razred za prirodoslovne in medicinske vede (Ljubljana), Dela 5: 1-427. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 27 Petkovšek, V., 1977: J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru. J. A. Scopoli, sein Leben und Werk im slowenischen Raum. Razprave, 20/2. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana. 104 pp. Praprotnik, N., 1985: Skrivnostni trentarski grintavec. Planinski vestnik (Ljubljana) 85: 24-26. Praprotnik, N., 1988: Botanik Karel Zois. Proteus (Ljubljana) 51: 83-88. Praprotnik, N., 1993: Florist in vrtnar Andrej Fleischmann (1804-1867). Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 12: 63-93. Slovenska matica v Ljubljani. Praprotnik, N., 1994a: Gospodova koča. Muzejski časopis. 4 (4): 1,3. Muzejsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice. Praprotnik, N., 1994b: Botanik Franc Hladnik (1773-1844). Ob stopetdesetletnici smrti. Proteus (Ljubljana) 57 (3): 94-99. Praprotnik, N., 1995: Henrik Freyer v Karavankah. Jeseniški zbornik (Jesenice) 7: 277-285. Muzejsko društvo Jesenice. Praprotnik, N., 1999: Botanik Karel Zois (1756-1799). Prirodoslovni muzej Slovenije & Vlada RS, Servis za protokolarne storitve Brdo pri Kranju. Praprotnik, N., 2001: Balthasar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Kranjskem. Balthasar Hacquet and his botanical work in Carniola. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 42 (2): 171-183. Praprotnik, N., 2003: Ob 200.obletnici rojstva Henrika Freyerja (1802-1866). Argo (Ljubljana) 46 (1): 15-22. Praprotnik, N., 2004: Botanični vrt Karla Zoisa na Brdu. Kronika (Ljubljana) 52 (2): 167174. Praprotnik, N., 2015a: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. The botanists, their work and herbarium collections of vascular plants in the Slovenian Museum of Natural History. Scopolia (Ljubljana) 83/84: 1-414. Praprotnik, N., 2015b: Botanični raziskovalec naših gora. Naravoslovec Balthasar Hacquet. Planinski vestnik (Ljubljana) 115, št. 9: 48-51. Praprotnik, N., 2015c: Balthasar Hacquet (1739 ali 1740-1815). Ob 200-letnici smrti naravoslovca Balthasarja Hacqueta. Mohorjev koledar 2015. Celjska Mohorjeva družba. Str. 211-215. Praprotnik, N., 2016: Seznam praprotnic in semenk ter njihova nahajališča na Slovenskem v delih Franca Ksaverja Wulfena. The list of vascular plants and their localities in Slovenia cited in the works of Franc Ksaver Wulfen. Scopolia (Ljubljana) 86: 1-143. Praprotnik, N., 2018a: Joannes Antonius Scopoli (1723-1788). Ob 230-letnici smrti znamenitega naravoslovca in zdravnika. Mohorjev koledar 2018. Celjska Mohorjeva družba. str. 189-193. Praprotnik, N., 2018b: Joannes Antonius Scopoli (1723-1788) in njegovo botanično delovanje na Slovenskem. Ob 230-letnici smrti znamenitega naravoslovca. Idrijski razgledi (Idrija) 63(1): 34-47. Praprotnik, N. & T. Wraber, 1998: Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije. In: Rajšp, V. (ed.): Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773). Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4). Ljubljana. Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete. 111-122 pp. 28 Nada Praprotnik: Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 Praprotnik, N. & J.Bavcon, 2016: Andrej Fleischmann (1804-1867), vrtnar in vodja v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Andrej Fleischmann (1804-1867), gardener and head of the Botanic Gardens in Ljubljana. Ljubljana. Botanični vrt Univerze. University Botanic Gardens. 455 str. Praprotnik, N. & I. Dakskobler, 2018: Triglavske cvetke. Predstavitev, opis in rastišča štirih rastlin, ki jih v Sloveniji imenujemo po Triglavu. In: Viduka, M. & J. Vilman Proje: Triglav. Višje ne gre. Only 4 the Brave. Bohinj. Turizem. 74-99 pp. Predin, š., 2002: O življenju in delu Henrika Freyerja. Slovenski farmacevti v naravoslovju. Zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (1802-1866). Maribor. 3-75 pp. Schräder, H. A., 1819: De Asperiifolius Linnei Commentatio. In: Commentationes Societatis Regiae Scientarum Gottingensis Recentiores Gottingen 4. Gottingen. Schräder, H.A., 1828: Eritrichium. In: Gaudin, J.: Flora Helvetica. 2. Turici (= Zürich). scopoli, J. A., 1772: Flora carniolica, ed. 2., 1: [1]-[72] + [1]-448 pp, 2: [1]-[2] + [1]-496 pp. Dunaj (Vindobonensis). Sieber, F. W., 1813: Siebers naturhistorische Briefe (Besteigung des Terglou). Hesperus (Praga) 9: 65-68. The Plant List: http://www.theplantlist.org/, dostop 23. 6. 2018. Welden, L., 1840: Botanische Wanderungen durch Steyermark. Die Flora der Petzen. Flora (Regensburg) 23 (1): 199-207. Wester, J., 1931: Baltazar Hacquet. Njegovo življenje in delo. Življenje in svet (Ljubljana) 5 (2): 30-33, 5 (3): 58-59, 5 (4): 86-88. Wester, J., 1936: Henrik Freyer na Mangrtu leta 1836 in 1837. Planinski vestnik (Ljubljana) 36: 385-390. Wester, J., 1951: Henrik Freyer pred sto leti na Triglavu (1837 in 1851). Planinski vestnik (Ljubljana) 51: 265-270, 253-257. Wester, J., 1954: Baltazar Hacquet. Prvi raziskovalec naših Alp. Naši veliki planinci 2. Planinska zveza Slovenije. Wraber, T., 1957: Triglavske cvetke. Planinski vestnik (Ljubljana) 57: 433-436. Wraber, T., 1966: Henrik Freyer v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 28: 18-23. Wraber, T., 1969: Iz zgodovine o botaničnih raziskovanjih v Julijskih Alpah in Karavankah. Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje (Jesenice) 2: 269-293. Wraber, T. 1979: Triglav 1778-1978. Planinski vestnik (Ljubljana) 79: 217-219. Wraber, T., 1984: Scabiosa trenta: Zgodba o trentarskem grintavcu. Proteus (Ljubljana) 47: 138-141. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba v Ljubljani. 239 pp. Wraber, T., 1995: Večni led pod prepadnim skalovjem: Botanik F. W. Sieber leta 1812 na Triglavu. Planinski vestnik (Ljubljana) 95: 387-391. Wraber, T., 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Predin, Š. (ed.): Slovenski farmacevti v naravoslovju. Zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (18021866) v Mariboru, 14. 6. 2002. Mariborske lekarne Maribor. 105-140 pp. Wraber, T., 2003: Triglavski narodni park - pomembno prizorišče botanične vede v Alpah. In: Komac, B. (ed.). Triglavski narodni park? Znanstveni in strokovni posvet. Ljubljana, četrtek, 13. november 2003. ZRC SAZU. Wulfen, F. X., 1786: Plantae rariores Carinthiacae. In: Jacquin, N. J.: Collectanea ad Botanicam, Chemiam et Historiam naturalem spectantia, cum figuris. 1: 186-364. Vindobonae. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 29 Wulfen, F. X., 1858: Flora Norica phanerogama.Wien. [I-XIV] + 1-816 pp. Zois, K., 1785-1792: Botanična beležnica (1785-1792). SI AS 1052 Zois Karel Filip Evgen, 1756-1799. Fasc. 20. Arhiv Republike Slovenije. 30 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. Pojavljanje invazivne tujerodne rastlinske vrste kudzu (Pueraria montana var. lobata) v Sloveniji Occurrence of invasive alien plant species kudzu (Pueraria montana var. lobata) in Slovenia Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, janez.kermavnar@gozdis.si, lado.kutnar@gozdis.si, aleksander.marinsek@ gozdis.si Izvleček Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred kratkim ni bilo dokumentiranih podatkov o pojavljanju v naravi. V letošnjem poletju sta bili v sistemu Invazivke.si, kjer se v sklopu projekta LIFE Artemis zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah, potrjeni najdbi kudzuja pri nas v naravi. Obe nahajališči sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije; pri Strunjanu in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti kudzuja in opozoriti na potencialne negativne vplive, ki bi jih vrsta lahko povzročila z nenadzorovanim širjenjem. Pravni akti EU kudzu uvrščajo na seznam tujerodnih vrst, za katere obstaja veliko tveganje, da so ali bodo vzrok za številne škodljive posledice v okolju. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst. Ključne besede kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, Slovenija Abstract Kudzu (Pueraria montana var. lobata) is an invasive alien plant species which presence in nature in Slovenia was not documented until recently. Last summer, however, first two confirmed records of kudzu were reported in the Invazivke.si database, where the information on invasive alien species is collected as a part of the LIFE Artemis project. Both sites, where kudzu was found, are located in the Sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia; near Strunjan and in Dekani. The aim of this paper is to describe the basic characteristics of kudzu and to draw attention to the potential risks this species poses. Based on the EU Regulations, kudzu is on the official Union list of alien species for which there is a high risk of causing significant adverse impacts in the environment. Early detection and rapid response in the initial stages of the invasion are key activities that largely contribute to the effective mitigation of uncontrolled spread and related negative effects of invasive alien plant species. Key words kudzu, Pueraria montana var. lobata, invasive alien species, Invazivke.si, Slovenia Hladnikia 42: 30-42 (2018) 31 1 UVOD Tujerodna vrsta je vrsta, ki je bila s pomočjo človeka namerno ali nenamerno preseljena na območje izven svoje naravne razširjenosti. Nekatere od teh vrst se na novih območjih ustalijo v naravnem okolju, se uspešno razmnožujejo (se naturalizirajo) ter se v odsotnosti naravnih škodljivcev in bolezni močno razširijo, s čimer povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo - postanejo invazivne. Invazivne tujerodne vrste (ITV) so ena glavnih groženj za biotsko raznovrstnost in z njo povezanimi ekosistemskimi storitvami (Mea 2005, uredba... 2014). Nekatere ITV imajo lahko tudi izredno škodljive vplive na zdravje ljudi (Kus veenvliet & al. 2017, de Groot 2017). Namen prispevka je opozoriti slovensko botanično javnost na prisotnost nove ITV iz družine metuljnic (Fabaceae, poddružina Faboideae) - kudzu (Pueraria montana var. lobata) v Sloveniji. 2 METODE Za pisanje članka o tujerodni rastlinski vrsti, s katero slovenska botanična javnost ni dobro seznanjena, smo se odločili na podlagi naključne najdbe kudzuja pri nas. Prvi avtor tega prispevka je 23. 8. 2018, med sprehodom ter ogledom vegetacije in opazovanjem rastlinskih vrst ob cesti od Strunjana proti Fiesi, naključno naletel na močno razrasel osebek kudzuja. Najdba je bila s pomočjo mobilne aplikacije vnesena v sistem Invazivke.si. Na osnovi podatkov in dodanih fotografij je stekel uveljavljen postopek preverjanja določitve ITV v sistemu Invazivke.si, ki je bil razvit in vzpostavljen v projektu LIFE Artemis. V prispevku smo na podlagi tujih virov, ki so navedeni v poglavju Viri in literatura, predstavili obravnavano vrsto (taksonomija, opis rastline, razširjenost, ekološke značilnosti, invazivnost in negativni vplivi). Na osnovi ustnih in pisnih virov smo preverili razpoložljive podatke o pojavljanju vrste pri nas, med drugim tudi dostopne podatkovne baze (FloVegSi; podatek je posredoval dr. Branko Vreš) in podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore (CKFF; BioPortal 2005-2018). Poleg tega smo prejeli informacijo, da v Herbariju Univerze v Ljubljani ni herbarijskega materiala te vrste (podatek je posredovala dr. Martina Bačič). Trenutna razširjenost kudzuja v Sloveniji je prikazana na mreži kvadrantov srednjeevropskega kartiranja flore (MTB) (Niklfeld 1971). Pri izdelavi zemljevida razširjenosti smo kot osnovni sloj uporabili mrežo MTB, ki je prosto dostopna na spletnem portalu Geopedia.si (http:// geopedia.si/). 3 REZULTATI 3.1 Opis vrste Pueraria montana var. lobata 3.1.1 Sinonimi Priporočeno latinsko ime rastline kudzu je Pueraria montana (Lour.) Merr. var. lobata (Willd.) Maesen & Almeida S.M. Almeida ex Sanjappa & Predeep. Vrsta je bila poimenovana s številnimi drugimi latinskimi imeni oziroma sinonimi (van der Maesen 1985, Gisd 2018): Dioclea odorata Montrouzier 1860, Dolichos hirsutus Thunb. 1794, Dolichos japonica hort. nom. nud., Bailey 1924, Dolichos lobatus Willd. 1802, Dolichos trilobus Houtt 1779, 32 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. Neustanthus chinensis Benth. 1861, Pachyrhizus thunbergianus Siebold & Zuccarini 1846, Phaseolus trilobus (L.) 1789, Pueraria argyi Levi & Vaniot 1908, Pueraria bodinieri Levi & Vaniot 1908, Pueraria caerulea Levi & Vaniot 1908, Pueraria harmsi Rech. 1910, Pueraria hirsuta (Thunb.) Matsumura non Kurz 1902, Pueraria koten Levi & Vaniot 1908, Pueraria lobata (Willd.) Ohwi 1965, Pueraria lobata var. lobata Ohwi, Pueraria neo-caledonica Harms 1906, Pueraria novo-guineensis Warburg 1891, Pueraria pseudo-hirsuta Tang & Wang nom. nud., Hu & Hsun 1955, Pueraria thunbergiana (Sieb. & Zucc.) Benth. 1867, Pueraria triloba Makino ex Backer 1963, Pueraria triloba (Lour.) Backer in Heyne 1927, Pueraria triloba (Houtt.) Makino in Iinuma 1912, Pueraria volkensii Hosokawa 1938. 3.1.2 Osnovne značilnosti vrste Kudzu je vzpenjavka (plezalka), ki za rast navadno išče vertikalno oporo. Kot listopadna trajnica razvija v tleh zelo velike gomolje, ki so lahko dolgi tudi do 2 m. Rastlina je znana po izjemno hitri rasti. Tekom vegetacijske sezone lahko v idealnih razmerah na dan zraste v dolžino/višino tudi do 25 cm, na leto celo do 20 (25) m (Coiner 2012, Kus Veenvliet & al. 2017). Mitich (2000) navaja, da se 1 ha velika površina porasla s kudzujem, kjer se ne izvaja zatiralnih ukrepov, lahko v 100 letih razširi na površino 5.250 ha. Vsi deli rastline (listi, listni peclji, steblo, stroki) so bolj ali manj dlakavi. Listi (dolgi 8-20 cm in široki 5-19 cm) so dlanasto sestavljeni iz treh lističev, ki so ovalni do okrogli, nedeljeni do trokrpi (Forseth & Teramura 1986). Zgornji listič je največkrat trokrp, stranska lističa pa dvo- ali trokrpa (sl. 1). Na isti rastlini se lahko oblika listov zelo razlikuje (van der Maesen 1985). Listi so na zgornji strani svetlo zelene barve, na spodnji strani so svetlo do sivkasto zeleni (Mitich 2000). Po obliki listov je kudzu sicer nekoliko podoben gojenemu navadnemu fižolu (Phaseolus vulgaris L.), ki ima le rahlo dlakave liste (Kus Veenvliet & al. 2017). Slika 1: List kudzuja je sestavljen iz treh lističev (foto: Lado Kutnar). Figure 1: The compound leaf of kudzu with three leaflets (photo: Lado Kutnar). Hladnikia 42: 30-42 (2018) 33 Cvetovi so vijolični do modri, z rumeno liso na dnu zgornjega venčnega lista oziroma jadra (sl. 2), in imajo značilen vonj po grozdju. Pojavljajo se večinoma v nerazvejenih pokončnih socvetjih, dolgih 10-25 cm. V zmernem podnebju kudzu praviloma cveti sredi ali v poznem poletju (avgust, september) (Kus Veenvliet & al. 2017). Slika 2: Pokončno socvetje kudzuja. Cvet ima na dnu zgornjega venčnega lista (jadra) rumeno liso (foto: Aleksander Marinšek). Figure 2: An upright inflorescence of kudzu. Each flower has a yellow spot at the base of its upper petal (photo: Aleksander Marinšek). Semena se razvijajo v sploščenih, podolgovatih plodovih (strokih), dolgih 4-13 cm in širokih 0,6-1,3 cm. Stroke, ki so običajno vidni konec poletja oziroma v začetku jeseni, poraščajo zlatorjave dlačice (sl. 3). Semena so sploščena, jajčaste oblike in so rdečkastorjave barve s črnim mozaičnim vzorcem na površini. Dolga so približno 4-5 mm, široka 4 mm in debela 2 mm (van der Maesen 1985). Cvetovi in plodovi se razvijejo samo na vzpenjajočih rastlinah (Mitich 2000). Slika 3: Stroki kudzuja so porasli z dlačicami (foto: Janez Kermavnar). Figure 3: Hairy seedpods of the kudzu plant (photo: Janez Kermavnar). 34 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. 3.1.3 Razširjenost vrste Pri določanju natančnih mej naravne razširjenosti kudzuja se pojavljajo določene nejasnosti. V širšem smislu lahko trdimo, da je domovina kudzuja Vzhodna in Jugovzhodna Azija (Follak 2011, Gisd 2018). Poznane so tri varietete vrste Pueraria montana: var. lobata, var. montana in var. thomsonii. Naravna razširjenost treh varietet se prekriva, vendar pa nimajo enakega areala razširjenosti. Varieteta lobata je najbolj razširjena. Domnevajo, da je njena domovina Kitajska, Japonska in ostali deli Jugovzhodne Azije, vendar pa se je razširila ali pa so jo načrtno prenesli v številne tropske predele, vključno z Oceanijo, v srednjo Evropo, Srednjo in Južno Ameriko ter celinski del ZDA. Kudzu je precej pogost v Južni in Srednji Ameriki, vendar se tam ne širi tako hitro kot v ZDA. van der Maesen (1985) ugotavlja, da je bil kudzu kot pomemben vir hrane že v daljni preteklosti prenesen iz Vzhodne Azije na Papuo Novo Gvinejo, Novo Kaledonijo in okoliška območja. Vendar to območje štejemo kot del njegovega širšega območja naravne razširjenosti (Ildis 2007). Zanimiva je zgodovina namernega vnosa in nekontroliranega širjenja kudzuja v Severni Ameriki, kjer so rastlino leta 1876 na veliki mednarodni razstavi v Philadelphii delili kot okrasno vzpenjavko (Shurtleff & Aoyagi 1977). Poleg okrasnih namenov so ga v 30. letih 20. stoletja zaradi njegove izjemno hitre rasti začeli promovirati in uporabljati za stabiliziranje erozijskih območij, predvsem v jugovzhodnih delih ZDA (coiner 2012). Prav tako so ga sadili z namenom izboljšanja tal in kot krmno rastlino. Rastlino so in jo še vedno uporabljajo tudi v tradicionalni medicini in azijski kulinariki (Shurtleff & Aoyagi 1977). Vendar je kudzu zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov v 50. letih prejšnjega stoletja s svojim invazivnim širjenjem pričel ogrožati ostale kmetijske kulture (Miller & Edwards 1983). Zdaj je vrsta (var. lobata) v številnih zveznih državah ZDA zelo agresiven in nadležen plevel. Že leta 1998 jo je Ameriški kongres uvrstil na seznam najbolj škodljivih invazivnih vrst v ZDA (Britton & al. 2002). Po ocenah U.S. Forest Service (Ameriški zavod za gozdove) kudzu skupno porašča kar 92.000 hektarjev gozdnih površin, v celoti pa naj bi po javno dostopnih podatkih v jugovzhodnih državah ZDA pokrival površino v velikosti polovice Slovenije. Za razliko od jugovzhodnega dela Severne Amerike, kjer odstranjevanju in nadzoru namenjajo ogromno finančnih sredstev, je kudzu v Evropi za zdaj le lokalno razširjen oziroma naturaliziran. Lokalne populacije kudzuja so bile potrjene v Italiji (nahajališča blizu Milana in Trsta) in Švici (Eppo 2007, Follak 2011). Na jugu Švice vrsta v zadnjih letih, kljub aktivnostim za zatiranje, na že znanih nahajališčih povečuje površino preraščanja ter se celo širi na nove lokalitete (Morisoli & al. 2018). Kudzu so v preteklosti namerno sadili na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (Beltram 1954). Maslo (2014) navaja, da je vrsta (evidentirana pod imenom Pueraria thunbergiana Benth.) prisotna v urbani flori Mostarja. Na Hrvaškem je znano nahajališče v okolici Splita (prav tako pod imenom P. thunbergiana) (Nikolič 2015), nedavno pa je Maarten de Groot (Gozdarski inštitut Slovenije) našel kudzu tudi na otoku Krk (ustni vir). 3.1.4 Ekološke značilnosti vrste Na splošno kudzuju ustrezajo območja s toplim in vlažnim podnebjem (npr. subtropska klima). Je svetloljubna rastlinska vrsta, ki ne prenese zasenčenja. Tudi sušnega stresa ne prenaša najbolje, vendar lahko sušna obdobja preživi s pomočjo obsežnega in globokega koreninskega sistema, ki služi kot rezervoar vode (coiner 2012). Korenine lahko prispevajo več kot 50 % celotne biomase rastline in služijo kot založni organ (Gisd 2018). Čeprav Hladnikia 42: 30-42 (2018) 35 dobro raste na številnih tipih tal, pa najbolje uspeva na dovolj globokih in odcednih tleh. Vrsti ne ustrezajo zelo mokra tla in tla z visokimi pH vrednostmi (Mitich 2000, Eppo 2007). Kudzu uspeva na različnih rastiščih, kot so npr. presvetljeni gozdovi in gozdni robovi, gozdne plantaže, ob rekah in prometnicah, na brežinah, neobdelanih poljih in zaraščajočih površinah ter nabrežjih vodotokov. Za svojo naselitev in širjenje uspešno izkorišča različne motnje (zlasti v gozdovih), ki so rezultat naravnih ujm ali človekovih posegov (Jenkins & Johnson 2008). Rastlina se s semeni praviloma ne širi hitro (coiner 2012). Mnogo večji problem je njeno vegetativno razraščanje. Pri tem pride do izraza njena sposobnost razvoja novih korenin v kolencih (nodijih). To so mesta vzdolž ovijalke, kjer se rastlina lahko z vitico pritrdi na površino, v stiku s tlemi pa se lahko zakorenini (Kus veenvliet & al. 2017). 3.2 Kudzu ogroža okolje Invazivne tujerodne vrste na splošno škodujejo ekosistemom in zmanjšujejo njihovo odpornost (uredba... 2014). Kudzu je zaradi kombinacije določenih bioloških in funkcionalnih lastnosti (npr. prednostno vlaganje v razrast in listno površino, izjemna sposobnost vegetativnega razmnoževanja) zelo agresivna in tekmovalno uspešna vrsta v različnih habitatnih tipih (Follak 2011). Po naselitvi v določeno okolje jo je zelo težko nadzorovati, še posebej v gozdnih in robnih ekosistemih. Glavni ekološki vpliv kudzuja je zmanjševanje biotske pestrosti zaradi zasenčenja in preraščanja ostalih rastlin (Pron 2006). Z zasenčenjem okoliških rastlin bistveno spremeni njihove razmere za rast, tako, daj ih obremeni s svojo težo in jim odvzame svetlobo. Z oblikovanjem obsežnih zaplat preprečuje uspevanje avtohtonih rastlin. S tem lahko bistveno vpliva tudi na naravno pomlajevanje drevesnih vrst v gozdovih ter dolgoročno tudi na vrstno sestavo gozda (Berisford & al. 2006). Tako kot mnoge druge olesenele vzpenjavke tudi kudzu ne namenja veliko virov v lastna oporna tkiva, zato za uspešnejšo rast izkorišča drevje in antropogene strukture (npr. drogovi, napeljave, stavbe, ipd.). Kadar teh ni, se plazeče razrašča po tleh. Intenzivna rast se večinoma kaže v izjemno gosti, večplastni, velikopovršinski monokulturi, ki negativno vpliva na fotosintetsko aktivnost ostalih rastlin in delovanje drugih organizmov (coiner 2012). Takšni vplivi vodijo v spremembo strukture ter abiotskih in biotskih razmer v ekosistemu (Eppo 2007). V ZDA je ekonomska škoda, povzročena predvsem zaradi zmanjšanja donosnosti v gozdovih, ocenjena na 100 do 500 milijonov dolarjev letno (Quimby & al. 2003). V svetovnem merilu je bil kudzu zaradi negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost in povzročanjem ekonomskih škod, uvrščen na seznam 100 najbolj invazivnih tujerodnih vrst (Lowe & al. 2000). Nentwig & al. (2018) so v najnovejši študiji takson Pueraria montana var. lobata uvrstili kar na 10. mesto med 486 ocenjenimi škodljivimi ITV v Evropi. Vnose novih tujerodnih vrst in ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov že prisotnih vrst skušamo preprečiti z različnimi zakonodajnimi mehanizmi (de Groot 2017). Tako je kudzu, poleg nekaterih drugih močno invazivnih tujerodnih rastlin (npr. žlezava nedotika (Impatiens glandulifera Royle), orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum Sommier & Levier), sirska svilnica (Asclepias syriaca L.)), uvrščen na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo EU (Izvedbena uredba. 2016, 2017). Na ta seznam so s pravnimi akti uvrščene tiste ITV, ki še niso navzoče v EU ali pa se je njihova invazija šele začela, in ITV, za katere pričakujemo najbolj škodljive vplive (na okolje, gospodarstvo, človekovo varnost in zdravje). Namen tega seznama ITV je z usklajenimi ukrepi v največji možni meri preprečiti, čim bolj zmanjšati ali ublažiti njihove škodljive vplive. Za te ITV so države članice dolžne sprejeti takojšnje stroge ukrepe za preprečitev vnosa oziroma omejitev širjenja (Uredba. 2014). 36 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. 3.3 Kudzu najden v Sloveniji Inženir Slavko Gaberc je v elaboratu »Specifičnost gozdnovzgojnih nalog na ožjem flišnem področju Kopra« napisal, da so že v 50. letih 20. stoletja izvajali poskuse s potaknjenci »zanimive leguminoze« kudzuja (Gaberc 1958). Namen teh poskusov je bila ozelenitev, izboljšanje rodovitnosti tal in preprečevanje erozijskih procesov na flišu v Slovenski Istri. V delu je omenjeno, da so se v drevesnici »posajenipoganjki kudzuja silno razbohotili ter se iz posameznih gnezd razširili po okolici« (Gaberc 1958: 41). Elaborat potrjuje, da je bil kudzu k nam prinesen že v preteklosti. Podrobnejših podatkov o lokaciji poskusov sajenja kudzuja iz dostopnih virov nismo uspeli ugotoviti. Slika 4: Nahajališči potrjenih najdb kudzuja (Pueraria montana var. lobata) v Sloveniji: Strunjan (kvadrant 0447/4) in Dekani (kvadrant 0448/4). Uporabljena je bila mreža kvadrantov za kartiranje srednjeevropske flore (MTB). Na zemljevidu sta znotraj kvadrantov prikazani približni točki nahajališč (vir: Geopedia). Figure 4: The locations of the first confirmed findings of kudzu (Pueraria montana var. lobata) in Slovenia: Strunjan (quadrant 0447/4) and Dekani (quadrant 0448/4). A network of quadrants from the Central European floristic mapping system was used. Within each quadrant, the approximate location of the record is shown (source: Geopedia). Avgusta 2018 je prvi avtor tega prispevka (Janez Kermavnar) v javni spletni portai Invazivke.si (www.invazivke.si), kjer se v sklopu projekta LIFE Artemis zbirajo podatki o tujerodnih vrstah pri nas, vnesel podatek o najdbi kudzuja. Rastlino je 23. 8. 2018 našel v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije (sl. 4), v neposredni bližini Strunjana (MTB kvadrant 0447/4). Raste na gosto poraščenem zemljišču ob asfaltni cesti, in sicer v jarku, kjer je kot raba tal naveden gozd - mejica med cesto in turističnim naseljem Salinera. Kudzu se vzpenja po odraslem drevesu robinije (Robiniapseudoacacia L.) in nižjem drevesu Hladnikia 42: 30-42 (2018) 37 Slika 5: Kudzu se vzpenja in prerašča drevo robinije. Fotografija je nastala na nahajališču pri Strunjanu, ki je bilo prvo zapisano v informacijski sistem Invazivke.si (foto: Lado Kutnar). Figure 5: Kudzu climbs and overgrows a black locust tree. The photo was taken near Strunjan, at the location of the first confirmed record in the Invazivke.si database (photo: Lado Kutnar). visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) ter tudi po bližnji gosti podrasti, ki jo sestavljajo druge vzpenjavke in robidovje (sl. 5). Rastlina je na tem nahajališču prisotna že najmanj 5 let. To smo lahko preverili preko spletnega portala Google Street View (snemano v septembru 2013; Google Maps 2018). Kmalu po prvem zapisu kudzuja v spletni portal Invazivke.si so pristojni organi (Ministrstvo za okolje in prostor RS, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Strunjan) izvedli temeljit pregled na terenu, kjer je bila rastlina odkrita. Po prvih ocenah kudzu še ni zelo razširjen, vendar bo za zanesljivejše stanje razširjenosti potrebno dodatno pregledati nekoliko širšo okolico. Skladno z dogovorom med pristojnimi institucijami bodo strokovnjaki izdelali oceno tveganja ter določili ukrepe za njegovo izkoreninjenje (npr. mehansko odstranjevanje in uničenje). V zaključni fazi priprave tega prispevka smo prejeli informacijo, da je bilo nahajališče kudzuja pri Strunjanu znano že pred prvim vnosom v informacijski sistem Invazivke.si. To vrsto sta namreč 13. 9. 2017 na istem mestu opazila Ljudmila in Igor Dakskobler. Slednji je najdbo vnesel v podatkovno bazo Biološkega inštituta ZRC SAZU FloVegSi, vendar pa ta najdba kudzuja ni bila objavljena in podatek ni bil javno dostopen. Podatek o tem nahajališču v kvadrantu 0447/4 nam je posredoval dr. Branko Vreš (pisno sporočilo). Prvi zapis v spletni portal Invazivke.si in objava v medijih o prisotnosti kudzuja v Sloveniji je sprožila odzive opazovalcev in uporabnikov aplikacije Invazivke. Tako sta v septembru 2018 občana Dekanov (M. Kalauz in B. Furlan) sporočila še eno nahajališče kudzuja, in sicer 38 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. v Dekanih pri Kopru, blizu reke Rižane (MTB kvadrant 0448/4). Na osnovi tega sporočila o pojavljanju kudzuja v Dekanih je vnos vrste v informacijski sistem Invazivke.si naredil tudi Paul Veenvliet (25. 9. 2018) iz Zavoda Symbiosis. Terenski ogled strokovnjakov iz Zavoda Symbiosis je potrdil, da je populacija v Dekanih precej bolj razširjena kot tista pri Strunjanu. Glede na debelino debel lahko sklepamo, da kudzu na tej lokaciji v Dekanih uspeva že več, vsaj 10 let (kar sta potrdila tudi najditelja rastline). Rastlina uspeva na površini, ki meri v dolžino okoli 150 m in 3-4 metre v širino. Večinoma prerašča tla in bližnjo ograjo, vzpenja pa se tudi po drevesih. Ponekod je kompaktna »odeja« kudzuja debela tudi do enega metra. Glede na močno razraščenost kudzuja so strokovnjaki ocenili, da bo njegovo odstranjevanje zelo zahtevno. Podrobnejše informacije o razširjenosti kudzuja v Dekanih nam je posredovala Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis (pisno sporočilo). V nadaljevanju podajamo strnjen pregled objavljenih nahajališč kudzuja v Sloveniji: Pueraria montana (Lour.) Merr. var. lobata (Willd.) Maesen & Almeida S. M. Almeida ex Sanjappa & Predeep 1. Informacijski sistem Invazivke.si: 0447/4 Slovenija: Primorska, Strunjan, mejica med cesto proti Pacugu in turističnim naseljem Salinera, GKX: 390694, GKY: 43124, 33 m n. m., Leg.: J. Kermavnar, 23. 8. 2018, Det.: L. Kutnar, J. Kus Veenvliet, A. Marinšek (Invazivke.si, ID najdbe: 13228). 0448/4 Slovenija: Primorska, Dekani, med ograjo bivše drevesnice in ograjo železniške proge na dolžini okoli 150 m, širine 3-4 metre, GKX: 407747, GKY: 45028, 23 m n. m. Leg.: M. Kalauz in B. Furlan, 15. 6. 2011 (Invazivke.si, ID najdbe: 17044). 2. Podatkovna baza FloVegSi: 0447/4, Slovenija: Primorska, Strunjan, Salinera, mejica ob cesti proti Fiesi (Pacugu), podivjano uspevanje v mejici. Leg.: Dakskobler Igor, Dakskobler Ljudmila & Dakskobler Snežna. 13. 9 .2017, ID: 268327 (FloVegSi). 4 RAZPRAVA V letošnjem letu je bila v Sloveniji potrjena prisotnost tujerodne rastlinske vrste kudzuja (Pueraria montana var. lobata) na dveh nahajališčih. Najdba tujerodne vrste, ki ima izjemen invazivni potencial in ima lahko resne posledice za naravo, je vsekakor zaskrbljujoča. Zavedanje o prisotnosti vrste v Sloveniji je prvi in pomemben korak k preprečevanju nadaljnjega širjenja. Glede na možnost pojavljanja te ITV tudi na drugih lokacijah je potrebno nadaljevati s sistematičnim zbiranjem podatkov in izvesti čimprejšnjo odstranitev vrste iz ugotovljenih nahajališč. Sodelovanje poznavalcev rastlinskih vrst, prostovoljcev, zasebnih lastnikov in lokalnih skupnosti bo pri zbiranju podatkov (zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst in sporočanje novih najdb v informacijski sistem) in nadaljnjih ukrepih odstranjevanja v veliko pomoč. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v zgodnjih fazah širjenja sta namreč ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu blaženju negativnih vplivov ITV Hkrati se razvija celovit sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO) (de Groot 2017), ki bo ustrezno obravnaval nevarne ITV. V sistem ZOHO se bodo glede na ITV in z njo povezano problematiko vključevali različni sektorji, od pristojnih služb Ministrstev Hladnikia 42: 30-42 (2018) 39 do naravovarstvenih služb in vseh drugih deležnikov, ki se ukvarjajo z naravo in prostorom. Celovit ZOHO sistem mora vključevati tudi dosleden monitoring oziroma spremljanje ITV in sicer z namenom boljšega razumevanja ekologije, razširjenosti in vzorcev širjenja teh vrst ter tudi njihovih odzivov na izvedene ukrepe obvladovanja. Zaradi potencialne nevarnosti nenadzorovanega širjenja kudzuja, ki se je pokazala ponekod po svetu (npr. v ZDA) in zaradi zahtev EU, je potrebno tej vrsti nameniti veliko več pozornosti. Glede na razmeroma veliko podobnost podnebja Evrope z jugovzhodnimi deli ZDA ima kudzu pri nas precejšen invaziven potencial (Follak 2011). Po drugi strani pa kudzu v Evropi še ni zelo razširjen oziroma naturaliziran, tako da so ukrepanja za preprečitev vnosa na nova območja in zajezitev širjenja na območjih, kjer je kudzu že prisoten, zelo smiselna oziroma nujna. Hkrati je njegovo odstranjevanje tudi stroškovno še razmeroma sprejemljivo. Kudzu za zdaj v Sloveniji še ni močno razširjena ITV Glede na njegov invazivni potencial obstaja resna nevarnost, da se bo v prihodnje dodatno razširil in s tem povzročil večjo škodo, morda tudi na račun učinkov podnebnih sprememb. Zaradi teh razlogov je kudzu potrebno pravočasno odstraniti in s tem preprečiti njegovo nadaljnjo širjenje iz obstoječih lokacij. 5 SUMMARY The frequency and abundance of invasive alien species is increasing worldwide. Special attention should be given to any occurrence of species that are newly recorded, especially if they are known to be invasive elsewhere, e.g. in climatically comparable areas. The goal of this paper is to draw the attention of the Slovenian botanical public to the presence of a new invasive alien species kudzu (Pueraria montana var. lobata) in Slovenia. We aimed at presenting basic characteristics of kudzu by studying literature about its native and non-native distribution, ecological requirements and invasiveness and related negative impacts. We have checked available vegetation/plant databases (Invazivke.si, FloVegSi) in order to give an overview of its current distribution in Slovenia. Kudzu is a semi-woody, leguminous vine native to Southeast and East Asia with pubescent stems, large trifoliate leaves and a perennial, rhizomatous root system. Purple to blue flowers, with a yellow spot at the base of its upper petal, are borne on a mostly upright inflorescence. Seeds are borne in golden-haired, brown pods. Sexual reproduction does not appear to be important for persistence and propagation, because the plant primarily reproduces vegetatively. High allocation of resources to extension growth and leaf area, frequent rooting of stems at nodes in contact with soil, high photosynthetic rates and the ability to fix atmospheric N2 are key traits of this light-demanding species. Its typical natural habitat is broad-leaved or mixed forest, but it readily invades managed habitats such as road and rail embankments, pastures, conifer plantations and banks of inland water bodies. In its introduced range, it colonizes a wide variety of natural and seminatural habitats. The main potential pathway for entry of the plants into new areas is the movement and sale of plants for horticulture and agriculture. The plant is extremely aggressive competitor and is considered as one of the worst plant invaders on a global scale, with an extraordinary growth capacity (up to 20 m per growing season). Where spreading invasively, it can overgrow and outcompete native vegetation, leading to the formation of dense mono-specific stands. Such impacts decrease biodiversity of infested ecosystems. Kudzu constitutes a major problem in the south-eastern United States, 40 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. where it was introduced in 1876 and subsequently widely planted as an ornamental plant, for erosion control, soil stabilisation and as high-nitrogen forage. In Europe, local infestations have been observed in Switzerland and northern Italy. Kudzu is also present in Bosnia and Herzegovina and Croatia. The presence of this invasive plant species in Slovenia was not documented until recently. Last summer (on August 23), however, the first author of this paper coincidentally found kudzu plant in the Sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia. The finding was reported in the Invazivke.si database, where the information on invasive alien species is collected as a part of the LIFE Artemis project. The plant was found in a small forest patch along the road, in the direct vicinity of Strunjan. Kudzu smothers mature trees and has been present at this site for at least five years. Soon after the detection of kudzu, the competent authorities and institutions (Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenian Forestry Institute, Slovenian Forest Service, The Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, Strunjan Landscape Park) carried out a thorough inspection on the site where the plant was discovered. According to the first estimates, kudzu population is not very widespread, but for a more reliable information, it will be necessary to further examine surrounding areas. Experts will make a risk assessment and prescribe relevant measures for limiting its spread (e.g. mechanical removal). The presence of this kudzu population near Strunjan was already detected in 2017 (September 13) by Igor and Ljudmila Dakskobler, but this was not published. Branko Vres (Jovan Hadzi Institute of Biology, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts) informed us that this information was entered into the FloVegSi database. In September 2018, M. Kalauz in B. Furlan reported the presence of kudzu in Dekani, near the Rizana river. The plant covers much larger area (~500 m2) compared to the site near Strunjan. It spreads along the railroad and forms very dense cover - up to one meter. According to substantial diameter of woody stems we assume that kudzu has been present there for at least 10 years. Detailed information about the population of kudzu in Dekani was provided by Jana Kus Veenvliet (Institute Symbiosis). Based on the EU regulations, kudzu is on the official Union list of alien species with a high risk of causing significant adverse impacts in the environment. Due to its potential to become abundant and harmful in climatically suitable areas, any additional occurrences of the plant in other locations should be carefully detected. Active participation of botanists, volunteers, private owners and local communities will be of great help when collecting the data (reporting new findings in the information system) and to effectively implement management measures for its eradication and control. Early detection and rapid response in the initial stages of the invasion are key activities that largely contribute to the effective mitigation of the uncontrolled spread and subsequent negative ecological and economic impacts of invasive alien species. 6 ZAHVALA Članek je nastal v sklopu aktivnosti projekta LIFE Artemis, ki ga koordinira Gozdarski inštitut Slovenije. Najdbe kudzuja v Sloveniji so bile sporočene v osrednji informacijski sistem Invazivke.si (www.invazivke.si), preko katerega so se odvile vse nadaljnje aktivnosti hitrega obveščanja in odzivanja. Prispevek je bil pripravljen v okviru usposabljanja mladega raziskovalca (Janez Kermavnar), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (št. pogodbe 1000-18-0404). Jani Kus Veenvliet (Zavod Symbiosis) Hladnikia 42: 30-42 (2018) 41 se zahvaljujemo za posredovanje podrobnejših informacij glede razširjenosti kudzuja v Dekanih ter njegovega pojavljanja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Dr. Maarten de Groot (Gozdarski inštitut Slovenije) nas je obvestil o njegovi najdbi kudzuja na otoku Krk. Hvala Mariji Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije za posredovano literaturo (arhiv Zvoneta Sadarja). Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Branku Vrešu iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU za posredovan podatek o nahajališču kudzuja v bazi FloVegSi ter dr. Martini Bačič (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo) za preverbo podatkov o kudzuju v Herbariju Univerze v Ljubljani. Zahvaljujemo se recenzentoma za natančen pregled članka in tehtne pripombe. Zahvaljujemo se Evi Kermavnar za pregled besedila in angleški prevod. 7 VIRI IN LITERATURA Beltram, v., 1954. Opuncija kao stočna hrana u dalmatinskom Primorju. Šumarski list 9-10: 527. Berisford, Y c., P. B. Bush & J. W. Taylor Jr., 2006: Leaching and persistence of herbicides for kudzu (Pueraria montana) control on pine regeneration sites. Weed Science 54: 391-400. BioPortal 2005-2018. Spletni portal, http://www.bioportal.si/ (dostop: 6. 11. 2018). Britton, K. o., D. orr & J. sun, 2002: Chapter 25, Kudzu. In: R. Van Driesche, B. Blossey, M. Hoddle, S. Lyon, R. Reardon (eds.): Biological control of invasive plants and weeds in the eastern United States. USDA Forest Service Publication FHTET-2002-04, Morgantown, pp. 325-330. coiner, H. A., 2012: The Role of Low Temperatures in Determining the Northern Range Limit of Kudzu (Pueraria montana var. lobata), an Invasive Vine in North America. Doctoral thesis, University of Toronto, Department of Ecology and Evolutionary Biology, 234 pp. de Groot, M. (ur.), 2017: Sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tujerodne vrste v gozdu, priročnik za udeležence usposabljanj. Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 32 pp. Eppo, 2007: Pueraria lobata. Data sheets on quarantine pests. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin 37: 230-235. Follak, S., 2011: Potential distribution and environmental threat of Pueraria lobata. Central European Journal of Biology 6 (3): 457-469. Forseth, I. N. & A. H. Teramura, 1986: Kudzu leaf energy budget and calculated transpiration: the influence of leaflet orientation. Ecology 67: 564-571. Gaberc, S., 1958: Specifičnost gozdno vzgojnih nalog na ožjem flišnem področju Kopra: Poizkusi z japonsko plazilko kudzu. Tipkopis, dostop: september 2018, 40-42 pp. Geopedia. http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11667, dostop: 3. 10. 2018. Gisd, 2018: Global Invasive Species Database. Species profile: Pueraria montana var. lobata. http://www.iucngisd.org/gisd/species.php?sc=81, dostop: 25. 9. 2018. Google Maps, 2018: Instant Street View. https://www.instantstreetview.com/@45.523788,1 3.595936,144.35h,29.66p,1z, dostop: 24. 8. 2018. Ildis, 2007: International Legume Database and Information Service. University of Reading, School of Plant Sciences. http://www.ildis.org/, dostop: 1. 10. 2018. Izvedbena uredba..., 2016: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1141 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list Evropske unije 189: 4-8. 42 Janez Kermavnar, Lado Kutnar & Aleksander Marinšek: Pojavljanje invazivne. Izvedbena uredba..., 2017: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1263 o posodobitvi seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ki je bil vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list Evropske unije 182: 37-39. Jenkins, M. A. & K. D. Johnson, 2008: Exotic Plant Species Invasion and Control in Great Smoky Mountains National Park, United States. In: R. K. Kohli, S. Jose, H. P. Singh, D. R. Batish (eds.): Invasive Plants and Forest Ecosystems. CRC Press, Taylor & Francis Group, Boca Raton, pp. 295-322. Kus Veenvliet, J., P. Veenvliet, M. de Groot & L. Kutnar (ur.), 2017: Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih. Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 180 pp. Lowe, S., M. Browne, S. Boudjelas & M. De Poorter, 2000: 100 of the World's Worst Invasive Alien Species: A selection from Global Invasive Species Database. Invasive Species Specialist Group, Auckland, New Zealand, 12 pp. Maslo, S., 2014. The urban flora of the city of Mostar (Bosnia and Herzegovina). Natura Croatica 23 (1): 101-145. Mea, 2005: Millennium Ecosystem Assessment: Ecosystems and Human Well-being: Synthesis. Island Press, Washington. 137 pp. Miller, J. H. & B. Edwards, 1983: Kudzu: where did it come from? And how can we stop it? Southern Journal of Applied Forestry 7: 165-169. Mitich, L. W., 2000: Intriguing world of weeds. Kudzu [Pueraria lobata (Willd.) Ohwi]. Weed Technology 14 (1): 231-235. Morisoli, R., M. Conedera, G. Moretti, S. Crivelli, V. Soldati, M. Bertossa & G. B. Pezzatti, 2018: Stratégie de lutte envers une néophyte envahissante - exemple de la puéraire (Strategy to control an invasive neophyte: the study case of kudzu). Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen 169 (2): 102-109. Nentwig, W., S. Bacher, S. Kumschick, P. Pysek & M. Vilà, 2018: More than "100 worst" alien species in Europe. Biological Invasions 20: 1611-1621. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20 (4): 545571. Nikolic, T., (ur.) 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (dostop: 7. 11. 2018). Pron, S., 2006: Ecology, distribution and evaluation of the exotic liana Pueraria lobata (Willd.) Ohwi (Fabaceae) in southern Switzerland. PhD thesis, Swiss Federal Institute of Technology, Zürich, 102 pp. Quimby Jr., P. C., C. J. DeLoach, S. A. Wineriter, J. A. Goolsby, R. Sobhian, C. D. Boyette & H. K. Abbas, 2003: Biological control of weeds: research by the United States Department of Agriculture - Agricultural Research Service: selected case studies. Pest Management Science 59: 671-680. Shurtleff, W. & A. Aoyagi, 1977: The Book of Kudzu: A Culinary and Healing Guide. Autumn Press, Brookline, Massachusetts, 109 pp. Uredba..., 2014: Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Uradni list Evropske unije 317: 35-55. van der Maesen, L. G. J., 1985: Revision of the genus Pueraria DC with some notes on Teyleria Backer (Leguminosae). Agricultural University Wageningen Papers 85-1, 132 pp. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 43 Novosti v flori mahov Slovenije 4 Novelties in the bryophyte flora of Slovenia 4 Andrej Martinčič Zaloška 78a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; andrej.martincic@siol.net Izvleček V prispevku objavljamo podatke o novih vrstah v mahovni flori Slovenije in o novih vrstah za nekatere fitogeografske enote. Nova vrsta za Slovenijo je Fissidens fontanus. Za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe je nova 1 vrsta, za podobmočje Karavanke sta novi 2 vrsti, za podobmočje Pohorje 2, za podobmočje Dravski Kozjak 3, za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna 2, za dinarsko območje 4, za predalpsko območje 5, za preddinarsko območje 26, za submediteransko območje 3 in za subpanonsko območje 3 vrste. Ključne besede Listnati mahovi, jetrenjaki, nove ali redke vrste, Slovenija Abstract The article gives records for new species in bryophyte flora of Slovenia and new records for some phytogeographical units. For the first time is reported for Slovenia Fissidens fontanus. For the phytogeographical subregion Julian Alps 1 species is reported for the first time, for subregion Karavanke 2, for subregion Pohorje 2, for subregion Dravski Kozjak 3, for subregion Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna 2, for Dinaric region 4, for pre-Alpine region 5, for pre-Dinaric region 26, for Submediterranean region 3 and for sub-Pannonian region 3 species. Key words Mosses, liverworts, new and rare species, Slovenia 1 UVOD Flora mahov Slovenije je, upoštevajoč tudi velikost ozemlja, zelo bogata. Trenutno obsega 819 vrst in podvrst listnatih mahov, jetrenjakov in rogovnjakov. Po številu vrst izstopajo zlasti karbonatne Julijske Alpe in silikatno Pohorje. Toda za znatno število vrst so na razpolago samo podatki stari 100 let in več - izvirajo iz prve faze florističnih raziskovanj, ki se je končala s pričetkom 1. svetovne vojne. Druga faza florističnih raziskovanj se je pričela šele po letu 1955. To letnico štejemo kot izhodišče za recentne podatke. V drugi fazi je avtor prispevka nabral sicer bogat herbarijski material, ki ga sistematično obdeluje šele v zadnjih letih. Zato se sedaj v florističnih prispevkih kot recentni podatki pojavljajo tudi taki, za katere je bil herbarijski material nabran pred desetletji, določen pa je šele zdaj. 44 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. 2 METODE Nabiranje mahovnega materiala je avtor opravil v širokem časovnem razponu od leta 1955 do 2017. V nekaj primerih smo vključili tudi mahovni material, ki ga je v okviru fitocenoloških popisov nabral I. Dakskobler, določil pa avtor prispevka. Mahovni material je shranjen v herbariju Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (LJU). V nomenklaturi in taksonomiji smo sledili delu Ros et al. (2007) za jetrenjake (Marchantiophyta) ter delu Ros et al. (2013) za listnate mahove (Bryophyta). 3 REZULTATI Z DISKUSIJO Nove vrste za Slovenijo Fissidens fontanus (Bach. Pyl.) Steud. 9660/3 Slovenija: Dravinjska dolina, pri Makolah v reki Dravinji, na kamnih, 250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, september 1994 - subpanonsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Kot pravi hidrofit uspeva pritrjena na kamne, trajno potopljena v počasnih ali hitro tekočih vodah. V jugovzhodni Evropi, južno od Slovenije, je zabeležena le za Bolgarijo in Romunijo (Sabovljevič et al. 2008, Hodgetts 2015). Pavletič (1955) navaja, da uspeva po Loitlesbergerju tudi v Sloveniji, v Slovenskem Primorju (submediteransko fitogeografsko območje), vendar brez natančne lokacije. V originalni literaturi Loitlesberger nikjer ne navaja te vrste, torej gre za napačno navedbo Pavletica (Martinčič 2003). Temu podatku so sledili Dull et al. (1999). Pri določanju herbarijskega materiala v letu 2017 smo ugotovili, da smo že leta 1994 nabrali vrsto F. fontanus v reki Dravinji pri kraju Makole, skupaj z vrstami Fissidens crassipes subsp. crassipes, Leptodyctium riparium, Amblystegium varium var. humile ter Brachythecium rivulare. Vse navedene vrste so uspevale pritrjene na kamne in skale, potopljene v vodi. Nove vrste za fitogeografske enote Andreaea rupestris Hedw. var. rupestris 9849/3 Slovenija: Cerkljansko - Kazarska grapa, na vlažnih skalah, kremenov keratofir, 385 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 13. 4. 2017 - nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta, vezana izključno na kisle silikatne kamnine. V Sloveniji je bila doslej znana iz Kamniško-Savinjskih Alp (dolina reke Kokre, 570 m; Smrekovec in Veliki Travnik, 1500 m), Javorniško sedlo (1400 m) na meji med fitogeografskima pod-območjema Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ter s Pohorja (6 nahajališč). Povsem nepričakovano pa je bila A. rupestris najdena tudi v predalpskem fitogeografskem območju, na Cerkljanskem, na desnem bregu Kazarske grape, gorvodno od izliva Belega potoka. V Hladnikia 42: 30-42 (2018) 45 Kazarski grapi, tako kot sicer na Cerkljanskem, prevladujeta karbonatni kamnini apnenec in dolomit. Na majhni površini pa je, na podlagi ustnega sporočila geologa prof. Jožeta Čara, matična kamnina kremenov keratofir - magmatska kamnina, predornina. Na teh vlažnih skalah, na kisli podlagi, uspeva povsem izolirano vrsta Andreaea rupestris. Poleg fitogeografske lege nahajališča je presenetljiva tudi zelo nizka nadmorska višina. Tako kot na vseh drugih nahajališčih v Sloveniji, je tudi tu kot var. rupestris. Na istem nahajališču uspevajo še naslednje vrste: Dicranum montanum, Diplophyllum albicans, Hypnum jutlandicum, Leucobryum juniperinum in Rhabdoweisia crispata. Med njimi je ekološko in fitogeografsko pomembna zlasti slednja (glej zapis v tem prispevku). Atrichum angustatum (Brid.) Bruch & Schimp. 0156/3 Slovenija: Grč vrh nad Mirno Pečjo, na gozdnih tleh, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 3. 6. 1973 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. V Sloveniji je sicer zdaj zabeležena v vseh fitogeografskih območjih, vendar je njena razširjenost zelo neenakomerna. Najbolj pogosto uspeva v gozdovih, na gozdnih tleh in na štorih od nižine do spodnjega montanskega pasu, redko na nadmorski višini nad 1000 m. Brachytheciastrum olympicum (Jur.) Vanderp. & al. 9855/3 Slovenija: Zasavska gora - Sv. Gora, prisojno apnenčasto skalnato pobočje, Genisto-Pinetum, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 23. 4. 1995 - nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Subatlantsko-submediteranska vrsta. Zaradi velike podobnosti z vrsto B. velutinum tudi novejši prikazi njene razširjenosti v Evropi niso povsem zanesljivi, zlasti če gre za material brez sete (Sabovljevič et al. 2008, Hodgetts 2015). Za Slovenijo jo prva navajata Pavletič & Grom (1958) ter Grom (1963, 1969), vendar so navedbe dvomljive, ker gre za sterilen herbarijski material. Edino zanesljivo nahajališče doslej je bilo Peč v Karavankah (Martinčič 2014). V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je uvrščena v kategorijo DD - n (premalo znane vrste - novi podatki), ta oznaka se zaenkrat ne spreminja. Campylidium calcareum (Crundw. & Nyholm) Ochyra 9854/3 Slovenija: Zasavje, Senožeti pri Dolskem, skalne razpoke na obcestni brežini, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 25. 4. 1954 - nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9950/4 Slovenija: Sopot blizu Rovt, mokre skale ob vodi, 600 m s. m., dolomit. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 0051/3 Slovenija: Zasavska Sv. Gora, Ostryo-Fagetum, na skalah, 700 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 23. 4. 1998 9849/4 Slovenija: Cerkljansko - Orehovska grapa pod Kojco, mineralno močvirje, dolomit, 470 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 12. 9. 2016 9849/3 Slovenija: Cerkljansko - Kazarska grapa, na vlažnih skalah, dolomit, 440 m s. m. Leg. I. Dakskobler det. A. Martinčič, 13. 4. 2017 46 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Temperatna vrsta, razširjena po vsem pasu listopadnih listavskih gozdov (Hodgetts 2015). V Sloveniji je trenutno 30 nahajališč, ki so vsa recentna, vendar še vedno ni podatkov za štiri fitogeografska območja. Ekologija vrste je zelo pestra, kar je razvidno tudi iz prikazanih rastišč v tem prispevku; najbolj nenavadno rastišče pa je območje kapniške skupine »šotor« ob luči v Postonjski jami (Martinčič et al. 1981). Cynodontium fallax Limpr. 9356/3 Slovenija: Košenjak, dolina Velke pri Lapanovi steni, na silikatnih skalah, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 17. 9. 2008 - nova vrsta za podobmočje Dravski Kozjak Borealno-montanska vrsta. Izven Skandinavije in Alp je le še v Tatrah, Bolgariji, Romuniji in Srbiji (Sabovljevič et al. 2008, Hodgetts 2015). Uspeva na kislih silikatnih kamninah, v montanskem pasu, redko višje. V Sloveniji je redka vrsta, doslej znana le na 4 nahajališčih: na Pohorju (med Vitanjem in Rakovcem, Bukovje pri gradu Pukštajn) in v Karavankah (dolina reke Bistre, Uršlja gora). V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je bila zato uvrščena med »prizadete vrste«. Uspeva na vlažnih, senčnih silikatnih skalah, v montanskem pasu. Novo nahajališče na fitogeografskem podobmočju Dravski Kozjak se od dosedanjih v ekološkem pogledu ne razlikuje, prav tako pa tudi ne spreminja dosedanje ocene ogroženosti. Dichodontium flavescens (Dicks.) Lindb. 9949/2 Slovenija: Jagršče-Sjavnica (Šebrelje), mineralno močvirje, dolomit, 440 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 20. 6. 2017 - nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Do najnovejšega časa je taksonomsko vrednotenje taksona D. flavescens zelo različno. Nekateri avtorji (npr. Nyholm 1986) ga tretirajo le kot sinonim splošno razširjene vrste D. pellucidum, drugi mu priznavajo status samostojne vrste (npr. Grims et al. 1999, Smith 2004, Ros et al. 2013, Hodgetts 2015), tretji ga uvrščajo kot varieteto v vrsto D. pellucidum (npr. Cortini Pedrotti 2001). To je vzrok, da ne poznamo razširjenosti v Evropi, niti fitogeografske opredelitve. V Sloveniji je bila doslej vrsta najdena na 12 nahajališčih. Vsa so v alpskem fitogeografskem območju, in sicer v podobmočjih Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje in Dravski Kozjak. Rastišča so vlažne do mokre silikatne ali karbonatne senčne skale, v montanskem in subalpinskem pasu. Le na Mangartskem sedlu je rastišče na nadmorski višini 2100 m. Posebnost je edino nahajališče izven alpskega območja - Škocjanske jame, kjer uspeva vrsta v spodnjem delu Velike Udorne doline, v najhladnejšem delu temperaturne inverzije, skupaj z glacialnimi relikti Primula auricula, Saxifraga crustata in Viola biflora (Martinčič 1977). Novo nahajališče v dinarskem fitogeografskem območju nakazuje, da je maloštevilnost nahajališč najbrž posledica nezadostne floristične preiskanosti. Dichodontium pellucidum (Hedw.) Schimp. 0255/2 Slovenija: Kočevski Rog - Kunč pri Starem Logu, vhod v ledeno jamo, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 10. 10. 1967 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 42: 30-42 (2018) 47 0355/2 Slovenija: Kočevski Rog - Prelesnikova koliševka, mrazišče, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 17. 6. 1971 Borealno-montanska vrsta (fitogeografska oznaka je samo deloma upravičena). V Skandinaviji uspeva vrsta v celotnem borealnem pasu, sega pa še v subarktične predele. V Evropi južno od Skandinavije pa uspeva po celotnem temperatnem pasu - vendar povsod od kolinskega do alpinskega višinskega pasu; torej uspeva znatno nižje, kot je to običajno za prave borealno-montanske vrste. V Sloveniji je vrsta pogosta, zdaj manjka samo še v subpanonskem območju. Povsod uspeva na senčnih in vlažnejših, hladnejših rastiščih. Višinski razpon uspevanja je od 320-2400 m s. m., največ nahajališč pa je v montanskem in subalpinskem pasu. Dicranella subulata (Hedw.) Schimp. 9356/2 Slovenija: dolina Mučke Bistrice, blizu državne meje, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, september 1990 - nova vrsta za podobmočje Dravski Kozjak Borealno-montanska vrsta. Problematiko fitogeografske oznake in razširjenosti v Evropi lahko primerjamo s problematiko pri vrsti Dichodontium pellucidum. V Sloveniji je vrsta redka, trenutno je zabeleženih le 9 nahajališč. Tudi višinski razpon uspevanja je manjši, od 200 m do 1600 m s. m. Ni podatkov za podobmočji Karavanke in Mežiško-Mislinjsko dolino-Strojno, ter za preddinarsko, submediteransko in subpanonsko območje. Dicranum bonjeanii De Not. 0254/4 Slovenija: pri Dolenji vasi blizu Ribnice, v združbi Caricetum lasiocarpae, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 7. 1992 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. 50 nahajališč v Sloveniji je razporejenih po vseh fitogeografskih enotah, vrsta ni zabeležena le za podobmočji Dravski Kozjak in Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Uspeva na vlažnih traviščih in na nizkih barjih v gričevnatem in spodnjem montanskem pasu. Le v Julijskih Alpah sta dve nahajališči v alpinskem pasu. Dicranum flagellare Hedw. 9555/4 Slovenija: Karavanke, Bačovski vrh, zakisana gozdna tla v smrekovem sestoju, 1000 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 19. 9. 2001 - nova vrsta za podobmočje Karavanke Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen v arktičnih in mediteranskih predelih. V Sloveniji je trenutno znanih 23 nahajališč, vendar je velik del podatkov star nad 100 let. Vrsta uspeva pretežno v gozdovih na padlem drevju in štorih, na gozdni zemlji, v montanskem pasu. Le dvoje nahajališč je v alpinskem pasu v Julijskih Alpah (Rodica, 1900 m s. m., Triglavski masiv, 2300 m s. m.). 48 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Dicranum muehlenbeckii Bruch & Schimp. 0255/3 Slovenija: Polom pri Hinju, pod Malo goro, hrastovo-gabrov sestoj, na štoru, 400 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, julij 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. S 25 nahajališči v Sloveniji ne spada ravno med redke vrste, vendar so zelo neenakomerno razporejena. Manjka v submediteranskem območju in v podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna, za 4 območja pa so na razpolago samo nad 100 let stari podatki. Didymodon asperifolius (Mitt.) Crum, Steere & Anderson 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1750 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, avgust 1962 - prvi zanesljiv podatek za dinarsko fitogeografsko območje Arktično-alpinska vrsta. Izven Skandinavije uspeva vrsta še v Pirenejih, Alpah, Tatrah in v Romuniji (Hodgetts 2015). V Sloveniji je doslej znana le na dveh nahajališčih: Rdeča skala pri Mangartu in Lajb pod Ljubeljem (Martinčič 2015). Pavletič (1955) sicer navaja vrsto tudi za Grahovo pri Cerknici, na podlagi herbarija J. Šaferja, vendar v Šaferjevi zbirki tega materiala ni (Martinčič 2003). Tudi sicer je lokaliteta zaradi nizke nadmorske višine povsem neverjetna. Zanesljivo lokacijo v dinarskem fitogeografskem območju pa predstavlja Snežnik, kjer smo našli vrsto na njegovem vrhu, na kamniti alpinski trati. V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je bila vrsta uvrščena v kategorijo DD - n (premalo znane vrste - novi podatki). Z novim nahajališčem, kjer uspeva vrsta v okolju, kjer ni ogrožena, je dovolj argumentov, da se črta iz te kategorije. Didymodon insulanus (De Not.) M.O. Hill 0555/1 Slovenija: Kostelsko, dolina potoka Nežica, mokre lehnjakove skale, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 8. 2003 - nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje Meridionalno-temperatna vrsta, razširjena od južne Skandinavije do mediteranskih predelov, zabeležena tudi za vse države jugovzhodne Evrope. Za Slovenijo so bili do leta 2016 na razpolago samo podatki, stari nad 100 let. Šele tedaj je bil objavljen prvi recentni podatek (Martinčič 2016a). Pri obdelavi herbarijskega materiala smo ugotovili, da uspeva D. insulanus v predalpskem območju še pri toplem studencu blizu Spodnjih Pirnič pod Šmarno goro (ok. Ljubljane), ter v dinarskem fitogeografskem območju v dolini potoka Nežica na Kostelskem. V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je bila vrsta uvrščena v kategorijo EN - prizadete vrste. Novi recentni podatki pa omogočajo njeno uvrstitev v kategorijo VU - ranljive vrste. Ditrichum heteromallum (Hedw.) E. Britton 0057/3 Slovenija: Dolenje Laknice pri Mokronogu, 250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 9. 1968 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 42: 30-42 (2018) 49 Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi - uspeva tudi v subarktičnih predelih Skandinavije, manjka pa v Mediteranu. V Sloveniji je pogostejša v alpskem, predalpskem in dinarskem območju, v preddinarskem, submediteranskem in subpanonskem območju pa je le po eno nahajališče. Uspeva od kolinskega do montanskega pasu, s posamičnimi nahajališči pa je prisotna v Julijskih Alpah (Triglavski masiv) in Kamniško-Savinjskih Alpah (Korošica) tudi v alpinskem pasu na nadmorski višini 1800-2400 m s. m. Trenutno ni nobenega podatka le za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Drepanocladus aduncus (Hedw.) Warnst. 0057/3 Slovenija: Dolenje Laknice pri Mokronogu, mineralno močvirje, 250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 9. 1968 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, v Skandinaviji sega še v subarktiko, na jugu pa v nekatere predele Mediterana. V Sloveniji je ugotovljena na 20 nahajališčih, vendar je večina podatkov starih nad 100 let. Ker gre za vrsto, ki uspeva v počasi tekočih vodah, jezercih, večjih lužah in na mokrih tleh, je verjetno, da so nekatera rastišča propadla in vrste tam ni več. Večina nahajališč je v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, izjema je le nahajališče na Korošici, ki je na 1800 m nadmorske višine. Zaradi potencialne ogroženosti rastišč je vrsta v Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) uvrščena v kategorijo NT - potencialno ogrožene vrste. Entosthodon muehlenbergii (Turner) Fife 0457/4 Slovenija: dolina reke Kolpe pri Adlešičih, na vlažnih dolomitnih tleh, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 22. 2. 1955 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Meridionalno-temperatna vrsta, razširjena po vsem temperatnem pasu in v submediteransko-mediteranskih predelih, zlasti v južni Evropi (Hodgetts 2015). Poznavanje razširjenosti vrste v Sloveniji je povsem nezadovoljivo. Od 14 nahajališč sta samo dve recentni. Vsa druga so stara nad 100 let. Vendar smo mnenja, da je vzrok predvsem prezrtost - rastline so ca. 2 cm velike, pogosto brez sporogonov in ne tvorijo blazinic. Pri tem je nenavadno, da je ta termofilna vrsta v submediteranskem fitogeografskem območju znana le na enem nahajališču (Sv. Gora nad Novo Gorico, Höhnel 1893). Hedwigia ciliata (Hedw.) P. Beauv. var. leucophaea Bruch & Schimp. 9749/3 Slovenija: Julijske Alpe - prisojno pobočje Plohe nad Grantarsko poljano, kamnito kislo-ljubno travišče, meljevec in roženec, distrična rjava tla, 1160 m n. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 9. 6. 2017 - nov takson za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe. Temperatni takson. V Sloveniji je razmeroma redek, saj je poznanih le 10 nahajališč, vsa v spodnjem montanskem pasu. 50 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Hypnum andoi A.J.E. Smith 9458/1 Slovenija: Pohorje - nad kmetijo Mandelj pri Podvelki, na silikatni skali, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 7. 2005 - nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje Temperatna vrsta. Njena razširjenost v Evropi je dokaj slabo poznana, prikaz v Hodgetts (2015) pa ni odraz dejanskega stanja. Razlog je predvsem v različnem taksonomskem vrednotenju taksona Hypnum cupressiforme var. filiforme, ki ga nekateri avtorji vključujejo v vrsto H. andoi, drugi pa ga vrednotijo kot samostojen takson. Razširjenost v Sloveniji je odraz trenutnega poznavanja, saj je bila opravljena revizija vsega razpoložljivega herbarijskega materiala, pri čemer vrednotimo »var. filiforme« kot samostojen takson vrste H. cupressiforme. Vrsta H. andoi je sedaj ugotovljena na 16 nahajališčih, v fitogeografskih podobmočjih Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Dravski Kozjak, Pohorje ter v dinarskem in submediteranskem fitogeografskem območju. Uspeva v kolinskem in spodnjem montanskem pasu, pretežno na drevesni skorji, pa tudi na štorih, razpadajočem lesu, redko na vlažnih skalah. Hypnum cupressiforme Hedw. var. filiforme Brid. 0158/1 Slovenija: Krakovski pragozd pri Kostanjevici na Dolenjskem, na skorji vrste Carpinus betulus, 150 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 31. 5. 2003 - nov takson za subpanonsko fitogeografsko območje 9163/4 Slovenija: Goričko, pri Šalovcih, na skorji doba, 250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 24. 5. 2000 9363/2 Slovenija: Trnavski breg pri Bogojini, na drevesni skorji, 220 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 25. 5. 2000 9364/1 Slovenija: Kobiljska šuma pri Dobrovniku, na drevesni skorji, 230 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 23. 5. 2000 9463/1 Slovenija: pri Veržeju, ob reki Muri, na topolu, 180 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 26. 5. 2000 9562/4 Slovenija: pri Veliki Nedelji, na drevesni skorji, 200 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 12. 6. 1955 9565/1 Slovenija: Murska šuma, pri logarnici, na drevesni skorji, 150 m s. m. Leg. L. Kutnar, det. A. Martinčič, 21. 5. 2004 Temperatni takson. Njegova razširjenost v Evropi je slabo poznana, prikaz v Hodgetts (2015) pa ni odraz dejanskega stanja. Razlog je v različnem taksonomskem vrednotenju. Nekateri avtorji (npr. ROS et al. 2013, Hodgetts 2015) ga priznavajo kot samostojen takson/varieteto, drugi ga kot rastiščno modifikacijo uvrščajo kot sinonim bodisi vrste oz. var. cupressiforme (npr. Cortini Pedrotti 2006, Meinunger & Schröder 2007) ali vrste andoi (Smith 1997, 2004; Frahm 2004). Var. filiforme je najdrobnejši takson kompleksa Hypnum cupressiforme. V obliki večjih ali manjših blazinic, ki jih tvorijo tanka stebelca in vejice, vzporedno razvrščena drug ob drugem, rastoča v smeri navzdol, tesno prilegla ob podlago, uspeva najpogosteje na gladki drevesni skorji, redko na silikatnih skalah. Z navedenimi nahajališči je var. filiforme v Sloveniji prisoten in pogost v vseh fitogeografskih območjih. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 51 Hypnum cupressiforme Hedw. var. lacunosum Brid. 0156/3 Slovenija: Grč vrh nad Mirno Pečjo, na štoru, 340 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 3. 6. 1973 - nov takson za preddinarsko fitogeografsko območje 0557/3 Slovenija: Bela Krajina, breg reke Kolpe pri vasi Damlje, 200 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 1. 7. 1980 0557/3 Slovenija: Bela Krajina, Učakovci pri Vinici, 200 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 5. 7. 1980 Temperatni takson, razširjen po vsem temperatnem rastlinskem pasu v Evropi. Tudi v Sloveniji je relativno pogost; trenutno ni podatkov le za podobmočje Dravski Kozjak in za subpanonsko fitogeografsko območje. Vendar za to ni ekoloških in fitogeografskih razlogov - vzrok je le nezadostna floristična raziskanost. Hypnum cupressiforme Hedw. var. resupinatum (Taylor) Schimp. 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog, Topli vrh nad Črmošnjicami, na črnem bezgu, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 - nov takson za preddinarsko fitogeografsko območje 0255/3 Slovenija: Polom pri Hinju, na skorji belega gabra, 400 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, julij 1994 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na skorji robinije, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, december 1994 9364/1 Slovenija: Kobilje pri Dobrovniku, na skorji lipe, 190 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 23. 5. 2000 - nov takson za subpanonsko fitogeografsko območje Temperatni takson, razširjen in pogost je po vsem temperatnem rastlinskem pasu. V Sloveniji je poznavanje razširjenosti taksonov kompleksa Hypnum cupressiforme še vedno dokaj nepopolno. Razlog je razmeroma skromen herbarijski material. Vendar doslej poznana, sicer maloštevilna nahajališča taksona var. resupinatum kažejo, da uspeva po vsej Sloveniji. Trenutno ni nobenega podatka le za podobmočje Dravski Kozjak. Uspeva v nižinskem in spodnjem montanskem pasu na skorji različnih drevesnih vrst in na štorih, le redko na vlažnih skalah. Hypnum imponens Hedw. 9953/3 Slovenija: Golovec nad Bizovikom (Ljubljana), močvirna tla ob potoku, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 4. 1971 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. V Sloveniji je bilo doslej znanih 21 nahajališč v 5 fitogeografskih enotah: Julijske Alpe, Karavanke, Pohorje, predalpsko in dinarsko območje. Vrsta uspeva v različnih tipih gozdov, na štorih, na drevju in na gozdnih tleh. Novo nahajališče nakazuje, da je razširjena po vsej Sloveniji, le da je marsikje prezrta. 52 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Leptobryumpyriforme (Hedw.) Wilson 0349/2 Slovenija: Škocjanske jame - Velika Udoma dolina, vlažna gozdna tla, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 5. 1954 - nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje, drugi recentni podatek za Slovenijo Borealno-temperatna vrsta, razširjena po večjem delu Evrope. V Sloveniji je sicer ugotovljenih 17 nahajališč, vendar so le trije recentni. Za vse druge so podatki stari nad 100 let. Leskea polycarpa Hedw. 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, breg potoka Sušica, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0557/3 Slovenija: Bela Krajina - od Damlja proti vasi Kot, 200 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 1. 7. 1980 Temperatna vrsta, razširjena po vsem temperatnem pasu v Evropi. V Sloveniji je 40 nahajališč, ki pa so razporejena zelo neenakomerno. Ker uspeva od nižine do spodnjega montanskega pasu, preseneča, da je v vsem alpskem območju le 6 nahajališč, pri čemer v vzhodnem delu območja manjka. Nyholmiella obtusifolia (Brid.) Holmen & Warncke 9556/2 Slovenija: Dobrova, pri vasi Sredme, na velikem jesenu, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 16. 9. 2012 - nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen na severu Skandinavije in v mediteranskih predelih. Razmeroma pogosta je tudi v Sloveniji, ni podatkov le za Karavanke in Dravski Kozjak. Uspeva skoraj izključno na drevesni skorji, od nižine do spodnjega montanskega pasu. Marsikje je prezrta, ker ne tvori pravih blazinic, temveč so posamezni primerki često v blazinicah drugih mahov. Orthotrichum affine Schrad. ex Brid. 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na lipi, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, december 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/1 Slovenija: Kočevski Rog - Sokolski vrh (Baza 20), na bukvi, 650 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog - Topli vrh nad Črmošnjicami, na lipi, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 9953/3 Slovenija: Sv. Urh nad Dobrunjami (Ljubljana), na hruški, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 5. 2000 0455/3 Slovenija: Kostel, nad dolino Kolpe, na jesenu, 400 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 8. 2003 Hladnikia 42: 30-42 (2018) 53 Borealno-temperatna vrsta. V Sloveniji je zelo pogosta, uspeva samo na drevesni skorji od nižine do spodnjega montanskega pasu. Le v Julijskih Alpah uspeva tudi v alpinskem pasu (Velo polje, Triglavski masiv). Z novimi nahajališči v preddinarskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Orthotrichum diaphanum Schrad. ex Brid. 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na robiniji, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, december 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Meridionalno-temperatna vrsta, razširjena od južne Skandinavije do mediteranskih predelov. V Sloveniji je večina nahajališč izven alpskega območja, razporejena so od morske obale do spodnjega montanskega pasu, do 800 m s. m. Največje število nahajališč je v submediteranskem fitogeografskem območju, trenutno vrsta manjka le v podobmočju Dravski Kozjak in v podobmočju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. Orthotrichum pallens Bruch ex Brid. 0257/2 Slovenija: Gorjanci - Sv. Miklavž, na bukvi, 900 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 8. 1965 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0257/2 Slovenija: Gorjanci - Gospodična, pri turistični koči, na bukvi, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 8. 1966 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog - Topli vrh nad Črmošnjicami, na črnem bezgu, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 Subtemperatna vrsta, razširjena in pogosta po vsem pasu listnatih gozdov v Evropi, na severu sega še v borealni pas, na jugu pa v submediteran. Z novimi nahajališči v preddinarskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije razen v podobmočju Dravski Kozjak. Orthotrichum pumilum Sw. ex anon. 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog - Topli vrh nad Črmošnjicami, na črnem bezgu, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Z novim nahajališčem v preddinarskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Uspeva izključno na skorji različnih drevesnih in grmovnatih vrst, od nižine do spodnjega montanskega pasu, do 900 m nadmorske višine. Orthotrichum rupestre Schleich. ex Schwagr. 0049/3 Slovenija: Trnovski gozd: Čaven, 1250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 17. 8. 1960 - nova vrsta za dinarsko fitogeografsko območje 54 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Borealno-temperatna vrsta, razširjena in pogosta po večjem delu Evrope; na severu sega še v subarktične predele (Nyholm 1998), na jugu pa ponekod celo v Mediteran. Z novim nahajališčem v dinarskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije, razen v območju Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna. V nasprotju z večino vrst iz rodu Orthotrichum, pogosto uspeva tudi na skalah, vendar so nahajališča omejena na nižinski do spodnji montanski pas in ne presegajo 1000 m nadmorske višine. Za več kot polovico območij so na voljo trenutno le nad 100 let stari podatki. Orthotrichum speciosum Nees 0257/2 Slovenija: Gorjanci - Gospodična, pri turistični koči, na bukvi, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 8. 1966 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog - Topli vrh nad Črmošnjicami, na skorji slive, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 Borealno-temperatna vrsta, splošno razširjena po Evropi, manjka v Mediteranu. V Sloveniji je zelo pogosta, trenutno ni podatka le za Dravski Kozjak. Uspeva na skorji dreves, le izjemoma tudi na skalah, od nižine do spodnjega montanskega pasu - le nekaj nahajališč je na nadmorski višini 1000 m, najvišje je na Uršlji gori na 1600 m s. m. Orthotrichum stramineum Hornsch. ex Brid. 9263/2 Slovenija: Prekmurje - pri Lončarovcih, ob potoku Curek, na skorji črne jelše, 270 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 25. 5. 2000 - nova vrsta za subpanonsko fitogeografsko območje Temperatna vrsta. Uspeva na skorji različnih drevesnih in grmovnatih vrst od nižine do montanskega pasu, do nadmorske višine 1400 m (Icmanikova planina pri Solčavi). Z novim nahajališčem v subpanonskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Philonotis calcarea (Bruch & Schimp.) Schimp. 0455/3 Slovenija: pri Kostelu nad dolino Kolpe, močviren breg studenca. Leg. et det. A. Martinčič, 8. 7. 1958 0053/2 Slovenija: Huda Polica pri Šmarjah, mineralno močvirje, dolomit, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 8. 1968 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0053/4 Slovenija: pri vasi Udje blizu Pijave Gorice, mineralno močvirje, dolomit, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 7. 1997 0054/2 Slovenija: dolina Kosca pri Višnji Gori, močviren travnik, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 1. 7. 2003 0053/2 Slovenija: Črna dolina pri Grosuplju, močviren breg potoka, karbonski skrilavec, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 8. 9. 2004 Borealno-temperatna vrsta, pogosta po vsej Evropi od subarktičnih do submediteranskih predelov. Tudi v Sloveniji je vrsta zelo pogosta, prisotna na številnih nahajališčih, od nižine (pri Plavah ob Soči, 100 m s. m.) pa do alpinskega pasu (Mangartsko sedlo, 2000 m s. m.); Hladnikia 42: 30-42 (2018) 55 najpogostejša je v montanskem pasu. Uspeva v nizkih barjih, mineralnih močvirjih, na povirnih mestih, bregovih voda, na mokrih skalah. Z novimi nahajališči v preddinarskem fitogeografskem območju je zabeležena po vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Polytrichum pallidisetum Funck 0054/3 Slovenija: Radensko polje pri Grosuplju, severno od osamelca Kopanj, nizko barje, Molinietum, 325 m s. m. Leg. A. Seliškar, det. A. Martinčič, 2. 9. 2003 - drugo nahajališče v Sloveniji Srednjeevropska (temperatno-subkontinentalna) vrsta. Južno mejo areala doseže v alpskem prostoru, v jugovzhodni Evropi v Sloveniji (Sabovljevič & al. 2008, Hodgetts 2015), povsem izolirano pa se pojavlja še v Romuniji. Edino nahajališče v Sloveniji je bilo doslej pri Dolenji vasi blizu Ribnice, kjer uspeva na minerotrofnem barju v združbi Caricetum lasiocarpae (Martinčič 1994), skupaj z vrstami šotnih mahov Sphagnum centrale, S. platyphyllum in S. subsecundum. Tudi novo nahajališče na Radenskem polju je v preddinarskem fitogeografskem območju. Tukaj uspeva v »molinietalni« združbi skupaj z vrsto Sphagnum contortum. V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je vrsta zaradi potencialno močno ogroženega rastišča uvrščena v najvišjo kategorijo ogroženosti (CR -skrajno ogrožene vrste). Pseudoleskeella nervosa (Brid.) Nyholm 9556/2 Slovenija: Dobrova, pri vasi Sredme, na skorji velikega jesena, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 26. 9. 2012 - nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna Borealno-montanska vrsta, razširjena in pogosta po večjem delu Evrope; v Skandinaviji sega celo v subarktične predele, na južnem delu areala le redko prehaja v submediteran. V Sloveniji je splošno razširjena od kolinskega do montanskega pasu, ponekod pa so nahajališča tudi v alpinskem pasu (npr. Mangartsko sedlo, 2000 m s. m.; Škrnatarica, 2300 m s. m.). Uspeva na najrazličnejših podlagah, na drevju, štorih, gozdnih tleh na silikatnih in karbonatnih skalah, na alpskih traviščih. Z novim nahajališčem je zabeležena v vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Rhabdoweisia crispata (Dicks.) Lindb. 9849/3 Slovenija: Cerkljansko - Kazarska grapa, na vlažnih skalah, kremenov keratofir, 385 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 13. 4. 2017 - nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje Borealno-montanska vrsta, vezana na kisle silikatne kamnine. Južno od Slovenije, na Balkanskem polotoku, uspeva samo v Bolgariji in Romuniji. V Sloveniji je bila doslej znana iz podobmočja Kamniško-Savinjske Alpe (Leskovec v dolini Kokre, ob Dreti pri Gornjem Gradu, Studenca nad dolino Nevljice), Pohorja (Rakovec nad Vitanjem, dolina Hudinje nad Vitanjem) in Dravskega Kozjaka (dolina Mučke Bistrice, Sv. Jernej nad Muto). Povsem nepričakovano pa je bila najdena tudi v predalpskem fitogeografskem območju, 56 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. na Cerkljanskem, na desnem bregu Kazarske grape, gorvodno od izliva Belega potoka. V Kazarski grapi, tako kot sicer na Cerkljanskem, prevladujeta karbonatni kamnini apnenec in dolomit. Na majhni površini pa je, na podlagi ustnega sporočila geologa prof. Jožeta Čara, matična kamnina kremenov keratofir - magmatska kamnina, predornina. Na teh vlažnih skalah, na kisli podlagi, uspeva povsem izolirano skupaj z naslednjimi vrstami: Dicranum montanum, Diplophyllum albicans, Hypnum jutlandicum, Leucobryum juniperinum in Andreaea rupestris var. rupestris. Med njimi je ekološko in fitogeografsko pomembna zlasti slednja (glej zapis v tem prispevku). V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je vrsta uvrščena v kategorijo VU - ranljive vrste. Rhynchostegiella tenella (Dicks.) Limpr. 0358/3 Slovenija: Bela Krajina, vhod v jamo Zdenc pri Božakovem, na vlažnih skalah, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 9. 2004 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Subatlantsko-submediteranska vrsta (prehod v meridionalno-temperatna). V ekološkem oziru lahko vrsto označimo kot termofilno. Njen evropski areal sega na severu le do južne Skandinavije, sicer pa je prisotna v večini evropskih držav. Težišče razširjenosti ima v atlatskih in submediteransko-mediteranskih predelih. V Sloveniji je najbolj pogosta v submediteranskem fitogeografskem območju, dokaj razširjena je še v predalpskem. V ostalih območjih so samo maloštevilna ali posamična nahajališča. V predelih izven submediteranskega fitogeografskega območja uspeva vedno na termofilnih rastiščih, na suhi karbonatni podlagi. Sciuro-hypnum glaciale (Schimp.) Ignatov & Huttunen 9558/2 Slovenija: Pohorje - Šumik, vlažne silikatne skale, 900 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 9. 1966 - nova vrsta za fitogeografsko podobmočje Pohorje Subarktično-subalpinska vrsta. Izven Skandinavije in Alp uspeva še v Pirenejih in Tatrah, v jugovzhodni Evropi pa v Albaniji, Črni Gori, Grčiji, Romuniji in Bolgariji (Sabovljevič et al. 2008, Hodgetts 2015). V Sloveniji je bila vrsta doslej najdena na 6 nahajališčih, in sicer v Julijskih Alpah (Mangartsko sedlo, Na Jezeru pod Rokavi, Kukova špica - leg. I. Dakskobler, Loška stena-Plešivec - leg. I. Dakskobler), Karavankah (Begunjščica) in v Kamniško-Savinjskih Alpah (Korošica). Povsod uspeva v alpinskem pasu, na zakisani podlagi, na mestih, kjer dolgo leži sneg. Novo nahajališče na Pohorju v fitogeografskem oziru sicer ne preseneča, posebnost pa je nizka nadmorska višina in da ni na mestu, kjer bi sneg ležal zelo dolgo. Seligeriapusilla (Hedw.) Bruch & Schimp. 0255/2 Slovenija: Kočevski Rog - Kunč pri Starem Logu, vhod v ledeno jamo, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 10. 10. 1967 - nova vrsta za fitogeografsko preddinarsko območje Temperatna vrsta. V Sloveniji je znanih 26 nahajališč, vendar le v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, v preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Uspeva Hladnikia 42: 30-42 (2018) 57 na senčnih, vlažnih apnenčastih skalah, v kolinskem in spodnjem montanskem pasu do nadmorske višine 1000 m - višje je le na Mangartskem sedlu, na 2000 m s. m. Vrsta je le 0,5 cm velika, zato je najbrž marsikje prezrta, saj iz razporeda znanih nahajališč lahko sklepamo, da uspeva kjerkoli. Sphagnum contortum Schultz 0054/3 Slovenija: Radensko polje pri Grosuplju, severno od osamelca Kopanj, nizko barje, Molinietum, 325 m s. m. Leg. A. Seliškar, det. A. Martinčič, 2. 9. 2003 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Vrsta je v Evropi razširjena v južnem delu borealnega pasu in po vsem temperatnem pasu. Hill & Preston (1998) jo označujeta kot borealno-montansko, kar pa ni v skladu z njeno višinsko razširjenostjo. V Sloveniji je raztreseno razširjena po vsem ozemlju, manjka le v submediteranskem fitogeografskem območju. Najvišje ležeča rastišča so na nadmorski višini 1200 m s. m. (npr. Pokljuka), večina rastišč pa je na nadmorski višini pod 1000 m s. m. Marsikje uspeva v kolinskem pasu, npr. na Ljubljanskem barju, v okolici Maribora, v Krakovskem gozdu, v Prekmurju. Na Radenskem polju uspeva v »molinietalni« združbi skupaj z vrsto Polytrichum pallidisetum. Syntrichia montana Nees var. montana 0356/2 Slovenija: Kočevski Rog - Topli vrh nad Črmošnjicami, na črnem bezgu, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 29. 11. 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Meridionalno-temperatna vrsta, v Evropi razširjena od južne Skandinavije do submediteransko-mediteranskih predelov (Hodgetts 2015). V Sloveniji je razmeroma pogosta, sedaj ni podatkov le za podobmočje Mežiško-Mislinjska dolina-Strojna in za subpanonsko območje. Uspeva na suhih, sončnih rastiščih, na drevesni skorji, na skalah, starih zidovih od nižine (Izola, ob morju) do spodnjega montanskega pasu. Samo izjemoma seže v alpinski pas (Snežnik, 1700 m s. m.). Tortula lindbergii Broth. 0457/4 Slovenija: Bela Krajina, Pobrežje pri Adlešičih, na kamnitih tleh, 220 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 23. 2. 1955 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje Meridionalno-temperatna vrsta, z maloštevilnimi nahajališči v Sloveniji, podatki pa so nad 100 let stari. Manjka v podobmočjih Julijske Alpe in Karavanke. V Rdečem seznamu (Martinčič 2016b) je bila vrsta uvrščena v kategorijo DD - va (premalo znane vrste - stari podatki), saj je bil zadnji podatek iz leta 1913. Zaradi novega nahajališča - determinacija je bila opravljena leta 2018, je treba to oznako črtati. Tortula truncata (Hedw.) Mitt. 0256/1 Slovenija: Dolenjske Toplice, na travniku, 170 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, december 1994 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 58 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. Temperatna vrsta, trenutno znana le na 10 nahajališčih, vendar so med njimi tudi recentna. Uspeva na kamnitih in peščenih tleh, na njivah ter bregovih voda, od nižine do spodnjega montanskega pasu, do nadmorske višine 900 m. Trichostomum crispulum Bruch 0457/4 Slovenija: Bela Krajina, Pobrežje pri Adlešičih, na kamnitih tleh, 220 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 26. 6. 1956 - nova vrsta za preddinarsko fitogeografsko območje 0457/3 Slovenija: Belčji vrh pri Dragatušu, 200 m s. m. Leg. A. Podobnik, det. A. Martinčič, 3. 7. 1980 Meridionalno-temperatna vrsta, razširjena od južnih predelov Skandinavije do Mediterana, sega pa tudi v alpinski pas. V Sloveniji ima vrsta številna nahajališča, razporejena od 60 m s. m. ob Soči pri Solkanu do 2400 m s. m. na Grintovcu v Kamniško-Savinjskih Alpah. Vendar so bili doslej recentni podatki samo za submediteransko fitogeografsko območje. Vsi drugi podatki so stari nad 100 let. Zygodon rupestris Schimp. ex Lorentz 9549/2 Slovenija: Karavanke, nad Dovjem, na brestu, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 18. 7. 2001 - nova vrsta za podobmočje Karavanke Temperatna vrsta. Kompleks polimorfne vrste Z. viridissimus je bil v preteklosti pri različnih avtorjih zelo različno obravnavan, tudi pri avtorjih, ki so se ukvarjali z mahovno floro na ozemlju Slovenije. Tako navajajo Hohnel (1893), Glowacki (1908, 1913), Loitlesberger (1909) za slovensko ozemlje samo vrsto Z. viridissimus, Breidler (1891) pa loči še varieteti dentata in rupestris, ter slednjo navaja za dolino Ljubije blizu Mozirja. V najnovejšem času prevladuje stališče (Ros et al. 2013, Hodgetts 2015), da so obe navedeni varieteti ter var. stirtonii samostojne vrste, enakovredne vrsti Z. viridissimus. Posledica takega stališča je, da starih literaturnih podatkov, ki navajajo samo vrsto Z. viridissimus, ne moremo upoštevati. Na podlagi navedb v Dull et al. (1999), Odor & K. van Dort (2002) ter herbarijskega materiala v LJU, uspeva v Sloveniji samo vrsta Z. rupestris - v fitogeografskem podobmočju Julijske Alpe (2 nahajališči), podobmočju Karavanke (1), v podobmočju Kamniško-Savinjske Alpe (1), v dinarskem območju (3), v predalpskem območju (1), v preddinarskem območju (1) in v submediteranskem območju (6). Na podlagi tega je v Sabovljevič et al. (2008) in v Ros et al. (2013) napačno navedeno, da v Sloveniji uspeva tudi vrsta Z. viridissimus. Calypogeia arguta Nees & Mont. 9459/1 Slovenija: Dravski Kozjak, dolina Habidovega potoka pri Selnici ob Dravi, na silikatnih skalah, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 24. 9. 2009 - nova vrsta za podobmočje Dravski Kozjak Subatlantsko-meridionalna (submediteransko-mediteranska) vrsta. Areal je nekoliko nenavaden, saj manjka vrsta na celotnem vzhodu in jugovzhodu Evrope (Sabovljevič & Natcheva 2006, Hodgetts 2015). Manjka v Avstriji in dalje proti vzhodu, južno od Slovenije Hladnikia 42: 30-42 (2018) 59 je samo še na dveh nahajališčih na Hrvaškem (Pavletič 1955). V Sloveniji uspeva na 10 nahajališčih, razporejenih v gričevnatem pasu, le na Strojni uspeva v spodnjem montanskem pasu, na 800 m s. m. Sicer pa so nahajališča v dinarskem, predalpskem, preddinarskem in submediteranskem fitogeografskem območju. Jungermannia gracillima Sm. 0047/2 Slovenija: pri Solkanskem mostu ob reki Soči, na rastišču venerinih laskov, 60 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 23. 10. 2013 - nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje Borealno-temperatna vrsta, razširjena po vsej Evropi, razen v mediteranskih predelih. V Sloveniji je razmeroma pogosta, zabeležena v vseh fitogeografskih enotah, razen v sub-panonskem fitogeografskem območju. Uspeva od nižinskega do montanskega pasu, najbolj pogosta je v spodnjem montanskem pasu. Izjemoma ima nahajališče tudi v alpinskem pasu (Rdeči rob, 1600-1900 m s. m.). Riccardia chamaedryfolia (With.) Grolle 0050/4 Slovenija: Jelovšek pri Hotedršici, na gozdnih tleh, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 20. 8. 1966 - nova vrsta za predalpsko fitogeografsko območje 9849/3 Slovenija: Cerkljansko, Kazarska grapa pod Kojco, mineralno močvirje, 440 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 13. 4. 2017 (glej še Dakskobler & Martinčič 2018) 0548/1 Slovenija: dolina potoka Piševec pod Padno, rastišče venerinih laskov, na lehnjaku, 110 m n. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 7. 5. 2014 - nova vrsta za submediteransko fitogeografsko območje (glej še Dakskobler et al. 2017) Borealno-temperatna vrsta, na jugu Evrope sega ponekod tudi v mediteranske predele. V jugovzhodni Evropi, južno od Slovenije, uspeva na Hrvaškem, v BiH, Bolgariji, Romuniji in v Grčiji (Sabovljevič & Natcheva 2006, Hodgetts 2015). V Sloveniji je sicer 21 nahajališč, vendar ni podatkov o uspevanju v fitogeografskem podobmočju Dravski Kozjak, preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem območju. Ekologija vrste je dokaj pestra, saj uspeva na gozdni zemlji, štorih, razpadajočem lesu, na vlažnih ali mokrih skalah, v mineralnih močvirjih, od nižine do spodnjega montanskega pasu. 4 SUMMARY The article presents part of the results of the determination of the herbarium material collected between 1955 and 2017 in different phytogeographical units of Slovenia. The temperate species Fissidens fontanus was reported for Slovenia already by Pavletič (1955: 147 - Slovensko Primorje/Slovenian littoral) according to Loitlesberger. In original literature Loitlesberger never mentions the species. Accordingly the error was made by Pavletič. This citation was followed by Dull et al. (1999). However, it was unexpectedly found on submerged rocks in river Dravinja near Makole, in sub-Pannonian region. All other species are new for a particular phytogeographical unit of Slovenia. Particularly important in term of phytogeography are Arctic-alpine (Subarctic-subalpine) 60 Andrej Martinčič; Novosti v flori mahov Slovenije 4. and Borealmontane species. The first group include: Sciuro-hypnum glaciale (new for Alpine regionsubregion Pohorje) and Didymodon asperifolius, that are new for Dinaric phytogeographic region and occur on the top of Mt. Snežnik. The second group include: Andreaea rupestris var. rupestris, Rhabdoweisia crispata - new for pre-Alpine region, and Cynodontium fallax, Dicranella subulata - new for Alpine region - subregion Dravski Kozjak. Some of that species are rare, known only on five or fewer localities in Slovenia. Other species discussed in the article belong mostly to the temperate and boreal-temperate element and are relatively to very frequent in Slovenia. 5 LITERATURA Breidler, J., 1891: Die Laubmoose Steiermarks u. ihre Verbreitung. Mitt. Naturw. Ver. f. Steierm. Jahrgang 1891: 1-234. Cortini Pedrotti, C., 2006: Flora dei muschi dItalia. Bryopsida (II. parte). Antonio Delfino Editore, Roma, pp. 819-1235. Dakskobler, I. & A. Martinčič, 2018: A new endemic plant community with Schoenus nigricans in the Southeastern Alps and northern Dinaric Alps. Folia biol. et geol. 59/1: 5-28. Dakskobler, I., A. Martinčič & D. Rojšek, 2017: New localities of Adiantum capillus-veneris in the river basin of Volarja/Volarnik (the Julian Alps) and phytosociological analysis of its sites. Folia biol. et geol. 58/1: 31-45. Düll, R., 1999: Bryological results of some excursions in former Yugoslavia, in: R. Düll, A. Ganeva, A. Martincic, Z. Pavletic: Contributions to the bryoflora of former Yugoslavia and Bulgaria. IDH-Verlag Bad Münstereifel. Frahm, J.-P, 2004: Laubmoose, in: J.-P. Frahm, W. Frey: Moosflora, 4. Aufl. Verlag Eugen Ulmer Stuttgart. 538 pp. Grims, F. et al., 1999: Die Laubmoose Österreichs, Catalogus Florae Austriae, II. Teil, Bryophyten (Moose), Heft 1, Musci (Laubmoose). Österr. Akad. d. Wissensch. Wien. 418 pp. Glowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg, pp. 1-30. Glowacki, J., 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva z. Kranjsko „Carniola" nov. ser. 4: 114-153. Grom, S., 1963: Beiträge zur Moosflora Sloveniens (Jugoslawien) II. Nova Hedwigia 5: 477486. Grom, S., 1969: Mahovna flora Trnovskega gozda. Varstvo narave 6: 51-72. Hill, M. O. & C. D. Preston, 1998: The geographical relationships of British and Irish bryophytes. Journ. of Bryol. 20: 127-226. Hodgetts, N. G., 2015: Checklist and country status of European bryophytes - towards a new Red List for Europe. Irish Wildlife Manuals, No. 84. pp. 1-125. Höhnel, F., 1893: Beitrag zur Kenntnis der Laubmoosflora des Küstenstriches vom Görzer Becken bis Skutari in Albanien. Österr. Bot. Zeitschr. 43: 405-412. Loitlesberger, K., 1909: Zur Moosflora der österreichischen Küstenlander II. Musci. Verh. Zool.-Bot. Ges. Wien 59: 51-67. Martinčič, A., 1977: Prispevek k poznavanju ekologije mrazišč v Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU 22(5): 230-317. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 61 Martinčič, A., 1994: Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia 3: 17-23. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2/1: 91-166. Martinčič, A., 2014: Mahovna flora fitogeografskega podobmočja Karavanke (Slovenija). Hacquetia 13/2: 307-353. Martinčič, A., 2016a: Nova nahajališča vrst 37. Mahovi (Bryophyta s. lat.). Hladnikia 38: 75-77. Martinčič, A., 2016b: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15/1: 107126. Martinčič, A., D. Vrhovšek, & F. Batič, 1981: Flora v jamah Slovenije z umetno osvetlitvijo. Biol. vestnik 29 (2): 27-56. Meinunger, L. & W. Schröder, 2007: Verbreitungsatlas der Moose Deutschlands, Bd. 3. Regensburg. Bot. Ges. Regensburg. 709 pp. Nyholm, E., 1986: Illustrated Flora ofNordic Mosses. Fasc. 1. Nord. Bryol. Soc., Copenhagen and Lund. pp. 1-72. Nyholm, E., 1998: Illustrated Flora ofNordic Mosses. Fasc. 4. Nord. Bryol. Soc., Copenhagen and Lund. pp. 245-405. Odor, P. & K. van Dort, 2002: Beech dead wood inhabiting bryophyte vegetation in two Slovenian forest reserves. Zbornik gozd. in les. 69: 155-169. Pavletič, Z., 1955: Prodromus flore briofita Jugoslavije. Jugoslov. Akad. Znan. i umjetn. Posebna izdanja odjela za prirodne nauke. Knjiga III. Zagreb. 578 pp. Pavletič, Z. & S. Grom, 1958: Quelques Bryophytes nouveaux en Yugoslavie et en Slovenie. Rev. Bryol. Lichen. 27 (3-4): 186-187. Ros, R. M., V. Mazimpaka, U. Abou-Salama, M. Aleffi, T. L. Blockeel, M. Brugués, M. J. Cano, R. M. Cros, M. G. Dia, G. M. Dirkse, W. El Saadawi, A. Erdag, A. Ganeva, J. M. González-Mancebo, i. Hernstadt, K. Khalil, H. Kürschner, E. Lanfranco, A. LosadaLima, M. S. Refai, S. Rodrîguez-Nunez, M. Sabovljevic, C. Sérgio, H. Shabbara, M. Simsim, M. Söderström, 2007: Hepatics and Anthocerotes of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptog., Bryologie 28 (4): 351-437. Ros, R. M., V. Mazimpaka, U. Abou-Salama, M. Aleffi, T. L. Blockeel, M. Brugués, R. M. Cros, M. G. Dia, G. M. Dirkse, I. Draper, W. El Saadawi, A. Erdag, A. Ganeva, R. Gabriel, J. M. González-Mancebo, I. Hernstadt, V. Hugonnot, K. Khalil, H. Kürschner, A. Losada-Lima, L. Luís, S. Mifsud, M. Privitera, M. S. Puglisi, M. Sabovljevic, C. Sérgio, H. Shabbara, M. Sim-Sim, A. Sotiaux, R. Tacchi, A. Vanderpoorten, o. Werner, 2013: Mosses of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptog., Bryologie 34 (2): 99-283. Sabovljevic, M. & R. Natcheya, 2006: A check-list of the liverworts and hornworts of Southeast Europe. Phytol. Balcan. 12(2): 169-180. Sabovljevic, M., R. Natcheva, G. Dihoru, E. Tsakiri, S. Dragicevic, A. Erdag & B. Papp, 2008: Check-list of the mosses of Southeast Europe. Phytologia Balcanica 14 (2): 159196. Smith, A. J. E., 1997: The Hypnum cupressiforme complex in the British Isles. Journ. of Bryol. 19: 751-774. Smith A. J. E., 2004: The Moss Flora of Britain and Ireland, Second ed. Cambridge University Press. 1012 pp. 62 Notulae ad floram Sloveniae Notulae ad floram Sloveniae Meum athamanticum Jacq. Novo nahajališče v Trnovskem gozdu, prvo v dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in nova nahajališča v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah New locality in the Trnovski Gozd Plateau, the first in the Dinaric phytogeographical region of Slovenia and new localities in the Julian and Kamnik-Savinja Alps 0048/2 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Mala Lazna, 1096 m n. m., zakisano travišče (Nardetum strictae s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler & B. Vreš, 21. 5. 2018, I. Dakskobler, 6. 6. in 3. 7. 2018, herbarij LJS 11960 in fotografije avtorjev. 9549/4 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, severno od pl. Klek, proti Kremenovici in robu planote nad dolino Radovne, 1615 m n. m., travnata dolina in vrzelast macesnov gozd s posameznimi bukvami. Det. R. Iskra, I. Dakskobler & B. Zupan, 27. 6. 2011, popis avtorjev. 9550/3 (UTM 33TVM24) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Mežaklja, pri pl. Oblek, 955 m n. m. Det. I. Dakskobler, 22. 5. 2009; Pl. Ravne, 850 m n. m., det. B. Anderle, 3. 7. 2009, popisa avtorjev. 9648/2 (UTM 33TVM03) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Dolina Triglavskih jezer, travišča med Zelenim jezerom in Mlako pod Vršacem, okoli 2000 m n. m.. Det. B. Zupan, 17. 7. 2017, avtorjev popis. 9649/3 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, dolina Voje, 660 m n. m., travniki na desnem bregu Mostnice pod planinsko kočo. Det. B. Zupan & I. Dakskobler, 14. 7. 2017, popis avtorjev, najnižje do zdaj znano nahajališče v Sloveniji. 9650/3 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Kranjska dolina proti Galetovcu, 1120 m n. m.. Det. B. Anderle, 22. 6. 2014, avtorjev popis. 9653/3 (UTM 33T VM62) Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Veliki Zvoh, 1900 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 14. 8. 1991, avtorjev herbarij; Krvavec - pl. Košutna, 1600 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 9. 7. 1992, avtorjev herbarij. 9749/1 (UTM 33TVM12): Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, ob poti Kosijev dom na Vogarju - pl. Hebet, 1050 m. n. m. Det. B. Anderle, 20. 6. 2006, avtorjev popis. Meum athamanticum (planinski štrbec) je evropska montanska vrsta, ki je v srednje-in južnoevropskih gorovjih razširjena v vzhodnih, južnih in zahodnih Alpah, v Apeninih in Pirenejih, v Balkanskem gorstvu, ni pa še povsem raziskano njeno pojavljanje v Dinarskem gorstvu in v Karpatih (Aeschimann et al. 2004: 1106). Je značilnica drugotnih travišč z volkom (Nardus stricta) na s hranili revnih tleh v zmernem, borealnem in subarktičnem delu Evrope (razred Nardetea strictae), uspeva pa od montanskega do alpinskega pasu (Aeschimann et al., ibid.). V Sloveniji so bila do zdaj znana nahajališča na kamnitih tratah, skalnih pobočjih in v grušču v subalpinskem in alpinskem pasu v Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah (Jogan et al. 2001: 246, Martinčič 2007: 399). V Julijskih Alpah uspeva le v njihovem vzhodnem - bohinjskem delu, vključno s Pokljuko, ni pa Hladnikia 42: 30-42 (2018) 63 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrsteMeum athamanticum v Sloveniji (s posebnim znakom je označeno le novo nahajališče v Trnovskem gozdu). Figure 1: Distribution of Meum athamanticum in Slovenia (with special sign is marked only new locality in the Trnovski Gozd plateau). znanih nahajališč v južnem, Tolminsko-Bohinjskem grebenu in v Krnskem pogorju, prav tako ne v severnem in zahodnem delu (vključno z italijanskim delom gorovja). Sliko 1 smo naredili po podatkih v bazi FloVegSi (Seliškar et al. 2003), pri čemer smo upoštevali tudi podatek Tatjane Kordiš za kvadrant 9653/2 (pod Kamniškim sedlom). Po naših podatkih je razpon njenih nahajališč od nadmorske višine 660 m (dolina Voje) do okoli 2210 m (Veliki Draški vrh). Na nadmorski višini 2190 m raste na Vernarju in na nadmorski višini 2180 m na Mišeljskem grebenu (popisi I. Dakskoblerja in B. Zupana). Največkrat smo jo popisali v sestojih asociacij Rhodothamno-Laricetum (Dakskobler et al. 2018), Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis in Caricetum ferrugineae s. lat., na enem ali nekaj popisih pa tudi v sestojih asociacij Nardetum strictae s. lat., Aconito ranunculifoliae-Adenostyletum glabrae, Aconito ranunculifoliae-Peucedanetum ostruthii, Polysticho lonchitis-Fagetum laricetosum, Rhodothamno-Pinetum mugo in v steblikovju, ki ga začasno imenujemo po njej (Heracleo siifolii-Meetum athamanticae nom. prov. - preglednica 1, popisa 1 in 2). Njeno novo nahajališče na Mali Lazni je v Sloveniji za zdaj edino zunaj Alp in verjetno povezano s prvo svetovno vojno in takratnim tukajšnjim vojaškim taboriščem s poljedelsko površino. Na travnikih Male Lazne so uspevale ali še zdaj uspevajo tudi druge vrste (na primer Campanula beckiana, Galium saxatile, Trifolium spadiceum), ki so tja najbrž prišle pred nekaj več kot 100 leti (Filipič 1959, T. Wraber 2005, Velikonja 2012). T. Wraber (ibid.) sicer meni, da 64 Notulae ad floram Sloveniae je pojavljanje nekaterih »nardetalnih« vrst (na primer Arnica montana, Gentiana acaulis, Dianthus deltoides, Hieracium aurantiacum) in fragmentov združbe Nardetum strictae s. lat. na Mali Lazni razložljivo s prisotnostjo roženca v geološki podlagi in ne nujno povezano z nekdanjim vojaškim taboriščem. Ker je tudi planinski štrbec v širšem smislu »nardetalna« vrsta, bi to lahko veljalo tudi zanj. Zdaj opravljena fitocenološka analiza te domneve ne podpira povsem. V preglednici 1 je sestoj z Male Lazne (v njem raste štrbec le na enem kraju, uvrščamo ga v asociacijo Nardetum strictae s. lat.) floristično očitno drugačen od štirih izbranih sestojev iz Julijskih Alp, od katerih je bil eden (popis št. 3) že objavljen (Dakskobler et al. 2010). Še najbolj mu je podoben sestoj s pl. Klek (popis št. 4, tudi tega uvrščamo v asociacijo Nardetum strictae s. lat., avtorji smo I. Dakskobler, A. Seliškar in B. Vreš), a se tudi od njega očitno razlikuje po zelo majhnem številu ali odsotnosti vrst razredov Juncetea trifidi, Mulgedio-Aconitetea in Elyno-Seslerietea in po bistveno večjem deležu vrst razreda Molinio-Arrhenatheretea ter prisotnosti vrst razreda Festuco-Brometea in reda Caricetalia davallianae. ZAHVALA Zahvaljujemo se mag. Andreju Seliškarju in Romanu Iskri, soavtorjema nekaterih v tem članku objavljenih podatkov, in neimenovanemu recenzentu za pregled besedila. LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. Dakskobler, I., B. Vreš, A. Seliškar, M. Kobal & I. Sinjur, 2010: Scorzoneroides crocea (Haenke) Holub = Leontodon croceus Haenke, a new species in the flora of Slovenia and the Southeastern Alps. Wulfenia (Klagenfurt) 17: 59-75. Dakskobler, I., A. Seliškar & A. Rozman, 2018: Phytosociological analysis of European larch forests in the Southeastern Alps. Hacquetia (Ljubljana) 17 (2): 247-519. Filipič, A., 1959: Mala Lazna - botanični vrt Trnovskega gozda. Proteus (Ljubljana) 21 (8): 218-221. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Martinčič, A., 2007: Apiaceae - kobulnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 379-412. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Velikonja, E. 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Samozaložba, Predmeja, 252 pp. Wraber, T. 2005: O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 18: 3-10. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 65 Preglednica 1: Združbe z vrsto Meum athamanticum v Julijskih Alpah in Trnovskem gozdu. Table 1: Communities with Meum athamanticum in the Julian Alps and in the Trnovski Gozd Plateau. Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Delovna številka popisa (Database number of relevé) 251046 251047 229465 238453 271431 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 2050 2015 1850 1535 1096 Lega (Aspect) SSE S W NW 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 25 30 5 10 0 Matična podlaga (Parent material) A A AL A ALR Tla (Soil) Re Re Dy Dy Dy Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 0 0 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 100 100 100 100 100 Število vrst (Number of species) 22 33 35 36 38 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 5 10 20 20 20 Datum popisa (Date of relevé) B 01 3 01 9 0 0 CN 0 01 8 01 O c© O c© O O O 3 v© 0 Nahajališče (Locality) Ogradi Ogradi Planina Klek Planina Klek Mala Lazna Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) oo 64 oo 64 (-VI 64 (-VI 64 (-VI OO 04 9 9 9 9 0 Koordinate GK Y (D-48) m 8 5 07 57 8 2 0 Koordinate GK X (D-48) m 2 5 8 CN 2 8 CN 51 5 21 0 2 51 51 51 51 09 5 Nardetea strictae Pr. Fr. Meum athamanticum E1 3 4 + + + 5 100 Festuca nigrescens E1 1 + 1 1 4 5 100 Nardus stricta E1 1 3 3 3 60 Luzula multiflora agg. E1 + + + 3 60 Carex pallescens E1 1 1 2 40 Potentilla erecta E1 1 1 2 40 Arnica montana E1 + + 2 40 Carex pilulifera E1 + + 2 40 Luzula campestris E1 + + 2 40 Gentiana pannonica E1 2 1 20 Agrostis capillaris E1 2 1 20 66 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr. Coeloglossum viride El + 1 20 Phyteuma zahlbruckneri El + 1 20 Galium pumilum El + 1 20 Juncetea trifidi Anthoxanthum odoratum agg. (A. nipponicum) El 1 2 2 3 60 Centaurea nervosa El 2 + 1 3 60 Potentilla aurea El 1 + 2 40 Botrychium lunaria El + 1 20 Scorzoneroides crocea El + 1 20 Mulgedio-Aconitetea Veratrum album subsp. lobelianum El 3 4 + + 4 80 Primula elatior El 1 + + 3 60 Hypericum maculatum El 1 + 2 40 Rumex arifolius El + + 2 40 Veratrum album subsp. album El + 1 20 Viola biflora El + 1 20 Alchemilla xanthochlora El + 1 20 Chaerophyllum hirsutum El + 1 20 Cirsium carniolicum El + 1 20 Knautia drymeia subsp. intermedia El + 1 20 Molinion Cardamine pratensis subsp. matthioli El 1 1 20 Succisa pratensis El + 1 20 Poo alpinae-Trisetetalia Poa alpina El 1 1 2 2 4 80 Trollius europaeus El 2 2 2 40 Phleum rhaeticum El + + 2 40 Ranunculus nemorosus El + + 2 40 Crepis aurea El + + 2 40 Crocus albiflorus El 1 1 20 Molinio-Arrhenatheretea Trifolium pratense El 1 1 + 3 60 Leontodon hispidus El + 2 1 3 60 Trifolium repens El + + + 3 60 Helictotrichon pubescens El 3 1 20 Ranunculus acris El 2 1 20 Stellaria graminea El 2 1 20 Cerastium holosteoides El 1 1 20 Leontodon autumnalis El 1 1 20 Leucanthemum ircutianum El 1 1 20 Rumex acetosa El 1 1 20 Achillea millefolium El + 1 20 Angelica sylvestris El + 1 20 Hladnikia 42: 30-42 (2018) 7 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 B 4 s Pr. Fr. Deschampsia cespitosa El + 1 20 Euphrasia rostkoviana El + 1 20 Lychnis flos-cuculi El + 1 20 Poa pratensis El + 1 20 Taraxacum sect. Ruderalia El + 1 20 Caricion austroalpinae Heracleum austriacum subsp. siifolium El 1 1 + B 60 Pulsatilla alpina subsp. austroalpina El + + 2 40 Koeleria eriostachya El + 1 20 Caricion ferrugineae Carex ferruginea | El + 1 2 40 Elyno-Seslerietea Lotus alpinus El + + 1 + 4 80 Phyteuma orbiculare El + + + B 60 Galium anisophyllum El + + + B 60 Ranunculus montanus El + + + B 60 Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum El + 1 2 40 Myosotis alpestris El + 1 2 40 Rhinanthus glacialis El + + 2 40 Scabiosa lucida subsp. lucida El + + 2 40 Astrantia bavarica El + + 2 40 Potentilla crantzii El 1 + 2 40 Thymus praecox subsp. polytrichus El + + 2 40 Polygala alpestris El 1 1 20 Ranunculus carinthiacus El + 1 20 Alchemilla glaucescens El + 1 20 Carex sempervirens El + 1 20 Cerastium strictum El + 1 20 Homogyne discolor El + 1 20 Alchemilla exigua El + 1 20 Polygonum viviparum El + 1 20 Selaginella selaginoides El + 1 20 Festuco-Brometea Carlina acaulis El + 1 20 Prunella grandiflora El + 1 20 Campanula rotundifolia El 1 1 20 Briza media El + 1 20 Caricetalia davallianae Carex capillaris El + 1 20 Carex nigra El + 1 20 Carex panicea El + 1 20 Arabidetalia caeruleae Soldanella alpina El + 1 1 B 60 68 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr. Salix retusa E1 + 1 20 Thlaspietea rotundifolii Cirsium spinosissimum E1 r 1 20 Heliosperma alpestre E1 + 1 20 Stellarietea mediae Myosotis arvensis E1 + 1 20 Vaccinio-Piceetea Luzula sylvatica E1 + 1 2 40 Vaccinium myrtillus E1 + 1 2 40 Solidago virgaurea E1 + 1 20 Homogyne alpina E1 1 1 20 Querco-Fagetea Cruciata glabra E1 + + 2 40 Anemone nemorosa E1 1 1 20 Carex montana E1 + 1 20 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marlstone R Roženec - Chert Re Rendzina - Rendzina Dy Distrična rjava tla - Dystric brown soil Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % - Frequency in % Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko zupan & Branko vreš Callistemon citrinus (Curtis) Skeels Subspontano uspevanje ob Soči pri Desklah, novost za floro Slovenije Subspontaneous thriving along the Soča River near Deskle, new species for the flora of Slovenia 9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Deskle, skalnat, občasno poplavljen levi breg Soče gorvodno mostu čez Sočo, 80 m n. m., grmišče rdeče vrbe (Salicetum eleagno-purpureae, njena vrstna sestava je v preglednici 1). Leg. I. Dakskobler, 8. 10. 2018, det. L. Dakskobler, 9. 10. 2018, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. Callistemon citrinus (suličastolistni metličnik) je grm iz družine mirtovk (Myrtaceae), ki ima naravna nahajališča v obalnih predelih jugovzhodne Avstralije. Kot okrasno grmovnico Hladnikia 42: 30-42 (2018) 69 ga gojijo po vsem Sredozemlju, ob Jadranski obali predvsem v vrtovih, parkih in drugih javnih nasadih. Poznamo ga tudi na vrtovih in v parkih v obalnih predelih Slovenije (Brus 2012: 315-317). Rottensteiner (2014: 603) ga je kot kultivirano rastlino uvrstil v istrsko ekskurzijsko floro. Na Hrvaškem za zdaj ni podatkov o njegovem subspontanem uspevanju (Nikolič T. (ed.), 2015). V obeh naštetih pisnih virih, še posebej v prvem (Brus, ibid.), je tudi podroben opis suličastega metličnika, zato ga v tej notici ne povzemamo. Ob Soči pri Desklah 2 m do 3 m visok grm uspeva v obrečni vrbovi združbi, tudi cveti in plodi. V vrstni sestavi te vrbove združbe je sicer precej ruderalnih in tudi tujerodnih vrst (Aster novi-belgii, Bidens frondosa, Commelina communis, Conyza canadensis, Erigeron annuus, Helianthus tuberosus, Solidago gigantea in še nekatere druge), kar je zanjo precej splošna značilnost, a tudi jugovzhodnoalpski endemit Leontodon hispidus subsp. brumatii. Čeprav nismo opazili mladih poganjkov, moramo suličastolistni metličnik uvrstiti med vrste, ki v Sloveniji (izjemoma?) uspevajo tudi v naravnih združbah, ne zgolj kultivirano. Očitno ima srednja Soška dolina dovolj milo zimo, kar omogoča metličniku uspevanje na prostem in celo ob sami reki, na inicialnih občasno poplavljenih obrečnih tleh. Ker je rečna struga vrezana v konglomeratne nanose, je ob sami reki dovolj zavetno krajevno podnebje. Ta avstralska vrsta se v Evropi subspontano pojavlja v Španiji (DAISIE, 2018), na stiku z Evropo v Turčiji (Uludug et al. 2017), prav tako je subspontano prisotna ponekod v Združenih državah Amerike (v Kaliforniji) - Swearingen & Bargeron (2016). 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Približno nahajališče subspontanega uspevanja vrste Callistemon citrinus na zemljevidu Slovenije. Figure 1: Approximate locality of subspontaneous thriving of Callistemon citrinus on the map of Slovenia. 70 Notulae ad floram Sloveniae ZAHVALA Neimenovanemu recenzentu se zahvaljujeva za opozorilo na subspontano uspevanje obravnavane vrste v nekaterih državah zunaj njene domovine in za posredovane spletne vire. Iskrena hvala prof. dr. Andreju Martinčiču za določitev taksona Marchantía polymorpha subsp. polymorpha. LITERATURA Brus, R. 2012: Drevesa in grmi Jadrana. Modrijan, Ljubljana, 623 pp. DAISIE European Invasive Alien Species Gateway, 2018. Callistemon citrinus. Available from: http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=9527# [Accessed 20th November 2018]. Nikolic T. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodo- slovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum dostopa: 20. 11. 2018). Rottensteiner, W. K.: Myrtaceae Juss. - Myrtengewächse. In: W. K. Rottensteiner (ed.): Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt, pp. 603-604. Swearingen, J. & C. Bargeron, 2016: Invasive Plant Atlas of the United States. University of Georgia Center for Invasive Species and Ecosystem Health. http://www. invasiveplantatlas.org/ Uludag, A., N. Aksoy, A. Yazlik, Z. Filiz Arslan, E. Yazmi§, I. Uremis, T. Antonella Cossu, Q. Groom, J. Pergl, P. Pysek & G. Brundu, 2017: Alien flora of Turkey: checklist, taxonomic composition and ecological attributes. NeoBiota 35: 61-85. http://neobiota. pensoft.net Preglednica 1: Sestoj z vrsto Callistemon citrinus ob Soči pri Desklah. Table 1: Stand with Callistemon citrinus along the Soča River at Deskle. Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Delovna številka popisa (Database number of relevé) 272668 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 80 Lega (Aspect) 0 Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 Matična podlaga (Parent material) A,L,Pr Tla (Soil) Al Kamnitost v % (Stoniness in %) 80 Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %): E2 70 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %): E1 30 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %): E0 10 Število vrst (Number of species) 53 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 100 Datum popisa (Date of relevé) 8.10.2018 Hladnikia 42: 30-42 (2018) 71 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Nahajališče (Locality) Deskle Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9947/2 Koordinate GK Y (D-48) m 393249 Koordinate GK X (D-48) m 5102086 Salicetea purpureae Salix purpurea E2b 4 Salix purpurea E2a 1 Populus nigra E2b + Populus nigra E2a 1 Populus nigra E1 1 Salix eleagnos E2b + Salix eleagnos E2a + Fagetalia sylvaticae Scrophularia nodosa E1 + Erico-Pinetea Molinia arundinacea E1 + Epilobietea angustifolii Eupatorium cannabinum E1 + Salix caprea E2a + Thlaspietea rotundifolii Hieracium porrifolium E1 + Asplenietea trichomanis Leontodon hispidus subsp. brumatii E1 2 Hieracium pospichalii E1 + Scheuchzerio-Caricetea fuscae Juncus articulatus E1 + Festuco-Brometea Brachypodium rupestre E1 1 Genista tinctoria E1 + Scabiosa triandra E1 + Trifolio-Geranietea Hypericum perforatum E1 + Agropyretalia intermedio-repentis Poa compressa E1 + Tussilago farfara E1 + Equisetum arvense E1 + Artemisietea vulgaris Artemisia vulgaris E1 + Galio-Urticetea Petasites hybridus E1 + Solidago gigantea E1 + 72 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Urtica dioica El + Bidentetea tripartitae Polygonum mite El 1 Bidens frondosa El + Stellarietea mediae Erigeron annuus El 1 Taraxacum sect. Ruderalia El 1 Conyza canadensis El + Echinochloa crus-galli El + Plantago major El + Poaannua El + Setaria pumila El + Solanum lycopersicum El + Sonchus asper El + Filipendulo-Convolvuletea Aster novi-belgii El + Helianthus tuberosus El + Lythrum salicaria El + Mentha longifolia El + Phragmiti-Magnocaricetea Alisma plantago-aquatica El + Carex elata El + Commelina communis El + Lycopus europaeus El + Typhoides arundinacea El + Potentillo-Polygonetalia Agrostis stolonifera El + Rorippa sylvestris El + Calthion Scirpus sylvaticus El + Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa El 1 Galium mollugo El + Leucanthemum vulgare El + Trifolium pratense El + Ostale vrste (Other species) Callistemon citrinus E2b + Platanus x hispanica E2a + Platanus x hispanica El + Hladnikia 42: 30-42 (2018) 73 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Mahovi (Mosses) *Marchantia polymorpha subsp. polymorpha E0 1 Musci sp. E0 1 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marlstone Pr Prod - Gravel Al Obrečna tla - Alluvium * det. A. Martin« Igor Dakskobler & Ljudmila Dakskobler Pachysandra terminalis Siebold et Zucc. - debelačka Prvi najdbi lokalno naturalizirane vrste v Sloveniji First records of locally naturalized species in Slovenia 9357/3 Slovenija: Koroška, 1 km severno nad Radljami ob Dravi, vlažen gozd ob potoku, 46° 37' 22" N 15° 12' 59" E. Foto E. Gruber (erwin_pteridophilos), 20. 12. 2014 [iNaturalist.org] 9953/3 Slovenija, Ljubljana, Golovec, 0,5 km severno od Rakovnika, vlažna dolina v bukovem gozdu. 46° 2' 31" N 14° 31' 43" E. Leg. N. Jogan, 6. 4. 2016. European garden flora (McKean 1997) omenja za evropski prostor 3 gojene vrste rodu, še dve nadaljnji vrsti pa sta razširjeni v Aziji in Severni Ameriki. Azijska vrsta P. terminalis se od ostalih razlikuje predvsem po terminalnem socvetju, ostale imajo namreč zalistna. Drugače je to polgrmič s plazečimi razraslimi postopno olesenelimi stebli, ki se bogato zakoreninjajo z adventivnimi koreninami, pokončni poganjki so okoli 30 cm visoki, širokosuličasti in v vrhnjem delu grobo nepravilno nazobčani usnjati spiralno nameščeni listi so rozetasto zgoščeni na vrhu poganjka, listi so proti dnu postopno zoženi v nekaj cm dolg pecelj, pecelj in žile na zgornji strani lista so komaj opazno gosto kratko dlakavi. Cvetoči poganjki v sredini rozete razvijejo terminalno klasasto pokončno socvetje, dolgo nekaj cm. Posamezen cvet je droben (okoli 3 mm dolg), bel, razvit v zalistju majhne jajčastosuličaste brakteje, pri dnu klasa so kratkopecljati ženski cvetovi, preostali so sedeči moški. Cvetno odevalo je 4-delno, v dveh krogih s po dvema listoma, moški cvetovi imajo 4 prašnike, ki molijo iz cveta, in zakrnel pestič, ženski dvokarpelni pestič z navzven ukrivljenima brazdama, plod je sočna glavica z otrdelima vratovoma. Socvetja so pripravljena že v jeseni, cvetovi pa se odprejo zgodaj spomladi (originalna opažanja in Min & Brueckner 2008). Vrsta je bila kot nova za znanost opisana razmeroma pozno, 1845, že 1882. pa so jo uvedli v hortikulturo (Jager & al. 2016). Njena naravna razširjenost obsega Japonsko ter predele osrednje in vzhodne Kitajske (Min & Brueckner 2008), kot priljubljena okrasna rastlina pa je danes vsaj gojena po vsem svetu v zmerno toplih območjih. Drugod po Evropi jo omenjajo kot pogosto gojeno pokrovno okrasno rastlino, primerno za senčna mesta. V portalu DAISIE jo navajajo kot ustaljeno v Veliki Britaniji ter prehodno pojavljajočo se za Belgijo, Avstrijo in Romunijo (http://www.europe-aliens.org/). Od klimatsko podobnih nas zanimata bolj Avstrija in Romunija, za prvo lahko najdemo podatek 74 Notulae ad floram Sloveniae o pojavljanju na gozdnem kolovozu nekje v Spodnji Avstriji (Melzer & Barta 2002 po Walter & al. 2002, enako tudi Fischer 2008), ki dodaja še Gornjo Avstrijo in Solnograško ter ocenjujejo pojavljanje debelačke kot redko neustaljeno; za Romunijo mi natančnejše navedbe ni uspelo najti. Nadalje je bila nedavno omenjena kot prehodno se pojavljajoča v Toskani v Italiji (Galasso & al. 2018). Prav tako je vsaj lokalno naturalizirana na Nizozemskem (Christenhusz & Uffelen 2001), kot rezultat odmetavanja vrtnih odpadkov se je ustalila v bližini botaničnega vrta H0rsholm na Danskem (Nielsen & Leverenz 2002), več poročil je o spontanem pojavljanju v Nemčiji (Keil & Loos 2005), najstarejše že iz 1910. leta, ko so jo zabeležili na nasipališču pri pokopališču v Heidelbergu (Hegi 1925). Očitno je vrsta v zadnjih letih opažana pogosteje, na portalu GBIF (https://www.gbif.org) je za Evropo kar 388 najdb, ki segajo od Velike Britanije na zahodu do Gotlanda in vzhodne Avstrije na vzhodu ter od južne Norveške in Švedske na severu do srednje Francije in severne Slovenije na jugu. Seveda se vse te najdbe ne nanašajo na spontano pojavljanje vrste, a množičnost podatkov kaže, da je vrsta v širšem evropskem prostoru že zelo prisotna, gotovo tudi v naravi. Kot okrasno rastlino, ki jo nameravajo zasaditi v mestnem parku v Murski Soboti, jo že 1963. omenja Strgar, leta 1974 se pojavi slovensko ime debelačka (Strgar v Hay & Synge 1974), priročnik pa (očitno nanašajoč se na izvirnik) omenja, da se jo množi z delitvijo in potaknjenci. Najstarejši znani podatek o podivjanem uspevanju v Sloveniji je iz leta 2014 objavljen na spletni strani iNaturalist.org, ko jo je Erwin Gruber (pod vzdevkom »Erwin_pteridophilos«) fotografiral kot naturalizirano zaplato, veliko nekaj m2 v bližini Radelj ob Dravi. V Ljubljani je bila najdena v podobnih okoliščinah na vznožju Golovca nad Rakovnikom že leta 2016, kjer je oblikovala kompaktno zaplato z nekaj 10 poganjki. Nahajališče je v razmeroma odmaknjeni gozdni dolinici na vlažnih tleh v kisloljubnem bukovem gozdu, poleg je redko rabljen gozdni kolovoz, po katerem ni tranzita, saj se slepo končuje dalje v gozdni dolini. Ker pa je to vendarle v bližini naselja Rakovnik, od prvih hiš oddaljeno manj kot kilometer, je frekvenca sprehajalcev razmeroma velika. Na pobočju tik nad nahajališčem je bila še leta 2016 tudi lovska opazovalnica, ki so jo kasneje očitno podrli. Kako se je vrsta pojavila na tem mestu, si je težko razložiti. Zelo verjetno se zdi, da je rezultat odmetavanja vrtnih odpadkov nekje v vlažnem gozdu, a razloga za odmetavanje tako globoko v gozdu ne vidimo, saj so takim aktivnostim najbolj izpostavljeni gozdni robovi v neposredni bližini vrtičkov na Rakovniku, ki so poleg tega tudi enostavno dostopni z vozili, a od nahajališča oddaljeni čez 500 m. Kljub temu, da gre za bukov gozd, so spremljevalne vrste zaradi vlažnosti rastišča bolj značilne za mokrišča ob gozdnih potokih: Juncus effusus, J. tenuis, Carex remota, Thelypteris limbosperma, Athyrium filix-femina, Dryopteris carthusiana, Blechnum spicant, z manjšo pogostnostjo pa še Phytolacca americana, Scrophularia nodosa, Duchesnea indica, Lysimachia vulgaris, Chaerophyllum hirsutum, Luzula luzuloides, Rubus hirtus, Prenanthes purpurea, Lycopus europaeus, Deschampsia cespitosa, Oxalis acetosella, Vaccinium myrtillus, Pteridium aquilinum, Alnus glutinosa, Abies alba, Fagus sylvatica (slednje tri vrste le sejanci, odrasla drevesa v okolici), ter na bolj suhem obrobju Molinia arundiancea in Quercus petraea. Na podoben način kot debelačka bi na to rastišče lahko prišli drugi dve omenjeni tujerodni invazivni vrsti, indijski jagodnjak in ameriška barvilnica, a obe se širita tudi s semeni, ki jih zaradi sočnih plodov razširjajo ptice, tako da ni izključeno, da bi se sem razširili neodvisno od debelačke. Iz prvih fotografij, posnetih aprila 2016, lahko preštejemo, da je bilo na nahajališču pod Golovcem tedaj kakih 300 olistanih poganjkov, dve leti in pol kasneje, v jeseni 2018, obsega zaplata debelačke kakih 500 poganjkov, nekaj jih je slab meter oddaljenih od glavne zaplate, večinoma pa tvorijo kompakten rastlinski pokrov. Cveti le majhen delež (<10%) poganjkov, a cvetenje in razširjanje s semenom verjetno za širjenje te vrste niti ni pomembno. V načrtu Hladnikia 42: 30-42 (2018) 75 je poskus odstranitve populacije, da preverimo, ali je odstranitev razmeroma majhnih zaplat v zgodnjih fazah širjenja lahko učinkovita. V primeru debelačke bi lahko šlo za vrsto, ki se sicer s svojim predvsem vegetativnim širjenjem razmeroma počasi širi v naravo. Z dobro sposobnostjo zakoreninjenja in prilagojenostjo na vlažna mesta v gozdu bi lahko v povezavi s pogostim okrasnim gojenjem te vrste v nadaljnjih letih prišlo do pogostejše lokalne naturalizacije, k nadaljnjemu širjenju iz že ustaljenih populacij pa bi nehote lahko pripomogel človek z uporabo gozdnih kolovozov (traktorji, spravilo lesa, vlake) ali z odmetavanjem vrtnih odpadkov na robu bližnjega gozda, kar je v Sloveniji žal zelo pogosto početje. Slika 1: Debelačka na nahajališču pod Golovcem aprila 2016 v pozni fazi cvetenja, ko so prašniki iz moških cvetov že odpadli, ženski cvetovi pa so prepoznavni po zavitih brazdah. Figure 1: Pachysandra terminalis on locality at Golovec foothils in April 2016. Late flowering phase with male flowers already without stamens and female flowers recognizable by curved stigmas. 76 Notulae ad floram Sloveniae VIRI Christenhusz, M. & G. Uffelen, 2001: Naturalized Japanese plants in the Netherlands, introduced by Von Siebold. Gorteria 27 (5): 97-108. DAISIE European Invasive Alien Species Gateway, 2018: Pachysandra terminalis. Available from: http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=6187# [Accessed 20 November 2018]. Fischer, M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein, Südtirol. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen, Linz.1380 pp. Fleming, P. & R. Kanal, 1992: Newly Documented Species of Vascular Plants in the District of Columbia. Castanea 57(2): 132-146. Galasso, G., F. Conti, L. Peruzzi, N. M. G. Ardenghi, E. Banfi, L. Celesti-Grapow, A. Albano, A. Alessandrini, G. Bacchetta, S. Ballelli, M. Bandini Mazzanti, G. Barberis, L. Bernardo, c. Blasi, D. Bouvet, M. Bovio, L. Cecchi, E. Del Guacchio, G. Domina, S. Fascetti, L. Gallo, L. Gubellini, A. Guiggi, D. Iamonico, M. Iberite, P. JiMENEZ-MEJiAS, E. Lattanzi, D. Marchetti, E. Martinetto, R. R. Masin, P. Medagli, N. G. Passalacqua, S. Peccenini, R. Pennesi, B. Pierini, L. Podda, L. Poldini, F. Prosser, F. M. Raimondo, F. Roma-Marzio, L. Rosati, A. santangelo, A. scoppola, s. scortegagna, A. Selvaggi, F. Selvi, A. Soldano, A. Stinca, R. P. Wagensommer, T. Wilhalm & F. Bartolucci, 2018: An updated checklist of the vascular flora alien to Italy. Plant Biosystems - An International Journal Dealing with all Aspects of Plant Biology, 152 (3): 556-592. Hay, R. & Synge, P. M., 1974: Enciklopedija okrasnih rastlin: 2048 barvnih slik rastlin za vrt in dom. Državna založba Slovenije. Hegi, G., 1925: Illustrierte Flora von Mitteleuropa V/1. J. F. Lehmanns Verlag, Muenchen Jäger, E. J., F. Ebel, P. Hanelt & G. K. Müller (eds.): Rothmaler Exkursionsflora von Deutschland, Kräutige Zier- und Nutzpflanzen. Springer Spektrum, Berlin, Heidelberg, 880 pp. Keil, P. & G. H. Loos 2005: Preliminary account of ergasiophygophytic and xenophytic trees, shrubs and subshrubs in the Central Ruhrgebiet (Germany). Electronic Publications of the Biological Station of Western Ruhrgebiet 3 (2005): 1-12. McKean, D. R., 1997: Pachysandra Michaux. In: The European garden flora V. Cambridge University Press, Cambridge: 181. Min, T. & P. Brückner, 2008: Buxaceae. Flora of China 11: 321-331. Nielsen, H. & J. W. Leverenz, 2002: Escaping, naturalized and native woody plant taxa around the arboretum in H0rsholm. Dansk Dendrologisk Aarsskrift 20: 39-59. Strgar, J., 1963-64: Mestni park v Murski Soboti. Varstvo narave 2-3: 127-139. Walter, J., F. Essl, H. Niklfeld & M. A. Fischer, 2002: Pflanzen und Pilze. In: F. Essl & W. Rabitsch (eds.): Neobiota in Oesterreich. Umveltbundesamt, Wien. pp. 46-173. Nejc Jogan Hladnikia 42: 30-42 (2018) 77 Dichondra micrantha Urb. Nova adventivna vrsta slovenske flore New adventitious species of Slovenian flora 0447/3 Slovenija: Istra, Piran, Trubarjeva ulica (45° 31' 46" N 13° 34' 5" E), pohojena tla, razpoke med tlakovci, poleg nje tudi naturalizirana Soleirolia soleirolii. Leg. N. Jogan, 27. 7. 2018. D. micrantha je slakovka (fam. Convolvulaceae), plazeča trajnica s tankim, razraslim, zakoreninjajočim se steblom, s katerim se tudi uspešno vegetativno razrašča. Na kolencih ima posamične pokončne liste z le nekaj cm visokim pecljem in s kak cm dolgo ledvičasto-srčasto do skoraj okroglo listno ploskvijo, ki ima navadno 5 opaznih dlanasto nameščenih glavnih žil in je spodaj nekoliko prileglo dlakava. Cvetovi se razvijejo posamič v zalistju, ne presegajo listov, so petštevni, s pri dnu zraslimi obstojnimi, okoli 2 mm dolgimi čašnimi listi, prav tako pri dnu zraslimi in približno enako dolgimi rumenimi venčnimi listi in nanje priraslimi 5 prašniki zunanjega kroga. Pestič ima dlakavo, dvopredalasto nadraslo plodnico z ginobazično nameščenima dvema kratkima vratovoma, iz nje se razvije skoraj okrogla dvodelna glavica z rjavimi semeni (originalna opazovanja in Rhui-Cheng & Staples 1995). Njena domovina so zmernotopli do topli predeli vzhodne Azije (Rhui-Cheng & Staples 1995), drugotno pa se pojavlja raztreseno po vsem Svetu (www.gbif.org). V azijski ljudski medicini se jo uporablja pri težavah z drisko. O invazivnosti te vrste nisem našel podatkov v floristični literaturi, jo pa kot nadležno vrtno rastlino, ki na zelenicah izpodrine travo, omenjajo v toplejših predelih S Amerike (npr. Kerže 1954). DAISIE portal poroča o pojavljanju predvsem v jugozahodni Evropi, širše od Velike Britanije preko Italije do Grčije, medtem ko v drugih državah Balkanskega polotoka tam ni podatkov (http://www.europe-aliens.org/). Podobne podatke navaja Euro+Med Plantbase, ki to vrsto kot naturalizirano navaja za predele S Afrike ter Azore, Kreto in Sicilijo (Raab-Straube 2018). Na Hrvaškem (Nikolič 2015) so podatki o pojavljanju raztreseni vse od južne Istre do juga Dalmacije. Navajajo jo kot naturalizirano neinvazivno za celotno Italijo (Celesti-Grapow 2009), konkretneje kot prehodno vrsto za večino dežel, kot naturalizirano pa v Lombardiji (Celesti-Grapow & al. 2010), le za nam bližnjo Furlanijo-Julijsko krajino še ni bilo podatkov. V Grčiji se pojavlja raztreseno po kmetijskih in ruderalnih rastiščih (http://portal. cybertaxonomy.org/flora-greece/). Na slovenskem trgu vrtnih rastlin seme te rastline že kakih 20 let pridelujejo in ponujajo kot primerno pokrovno rastlino za senčna mesta (Tomšič, 2001), tako da je zelo verjetno, da je njena uporaba že precej razširjena po Sloveniji in gotovo ni le v Piranu ušla nadzoru. A v naših podnebnih razmerah morda ne cveti vedno, pa tudi drugače je zaradi drobnih skritih cvetov lahko neopažena. V hortikulturi je v glavnem poznana kar pod prečrkovanim imenom »dihondra«, a glede na ime v angleško govorečih krajih (»ponnysfoot«) bi bilo čisto ustrezno domače ime kopitec, za vrsto torej drobnocvetni kopitec. Nahajališče v Piranu je bilo odkrito v okviru popisovanja flore na Raziskovalnem taboru študentov biologije v Marezigah 2018. Pojavljanje na tem mestu je videti obsežno in stabilno, a populacijo bo treba spremljati v naslednjih letih, da ugotovimo stopnjo naturaliziranosti. 78 Notulae ad floram Sloveniae Namensko sejanega ali sajenega kopitca na bližnjih vrtovih nismo opazili. V nadaljnjih letih bi se utegnilo zgoditi podobno kot s hišno srečo (Soleirolia soleirolii), ki je po ozkih piranskih ulicah bolj razširjena, a pri njej tudi dolgo nismo zaznali trenda naturalizacije (Glasnovič & Jogan 2012). VIRI Celesti-Grapow, L., 2009: Inventory of the non-native flora of Italy. Plant Biosystems 143 (2): 386-430. Celesti-Grapow, L., F. Pretto, E. Carli & C. Blasi (eds.), 2010: Flora vascolare alloctona e invasivadelle regioni d'Italia. Casa Editrice Universita La Sapienza, Roma. 208 pp. Glasnovič, P. & N. Jogan, 2012: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre - Novelties from the adventive flora of the Slovenian Istria. Hladnikia 29: 37-44. Kerže, F., 1954: Ob Tihem oceanu. Enakopravnost - Equality (Cleveland) 37 (141): 2-3. Nikolič T. (ed.), 2015: Rasprostranjenost Dichondra micrantha Urb. u Hrvatskoj, Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa: 30. 7. 2018) Raab-straube, E. von, 2018: Convolvulaceae. - In: Euro+Med Plantbase - the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity. Rhui-Cheng, F. & G. Staples, 1995: Convolvulaceae. Flora of China 16: 271-325. (http:// www.efloras.org/) Tomšič, A., 2001: Okrasna trata v domačem vrtu. Tednik (Ptuj), 24. 5. 2001. Nejc Jogan Crepis conyzifolia (Gouan) A. Kerner Prvo nahajališče redke vrste v Julijskih Alpah First locality of a rare species in the Julian Alps 9548/2 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornjesavska dolina, severno pobočje Vitranca nad vasjo Podkoren, smučišče Vitranc, X=5149747, Y=404661, približno 1000 m n. m. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 4. 7. 2017 in 9. 7. 2017 (floristični popis avtorjev in Herbarij V. Lebana). Velekoškasti (velecvetni) dimek je evrazijska (mediteransko-montanska) vrsta, ki uspeva v celotnih Alpah, v severnem delu Apeninov, Dinaridih, Pirenejih, Sudetih, Karpatih, Centralnem masivu v Franciji in na severnem delu Balkana vse do Bolgarije in Črne Gore (Aeschimann & al. 2004: 672, Poldini 1991: 287, Praprotnik 1991: 179-180). V naši soseščini Hladnikia 42: 30-42 (2018) 79 je velekoškasti dimek razširjen po severnem delu Furlanije-Julijske krajine, na avstrijskem Koroškem pa pretežno v zahodnem delu dežele; nam najbližje nahajališče je v obmejnem kvadrantu 9448/4 (Poldini 2002: 152, Hartl & al. 1992: 145). V Apneniških Alpah je redek, raste na zakisanih travnikih na pretežno nekarbonatnih svežih tleh z debelo plastjo humusa od zgornjemontanskega do subalpinskega pasu (Aeschimann, ibid., Praprotnik, ibid., Fischer & al. 2008: 971). Velekoškasti dimek je bil doslej v Sloveniji najden le na štirih nahajališčih. Nada Praprotnik (1991: 177-181) ga je leta 1990 našla na Španovem vrhu v Karavankah (9550/1) na majhnem rastišču z 10-15 rastlinami, ki so uspevale na rovtu ob svislih, na senožeti na rahlo vlažnih zakisanih tleh, ob kolovozu, gozdnem robu in v bližini počitniških hišic na 1220 m n. m. V naslednjih dveh letih je odkrila še dve novi nahajališči pod Dovško Babo na 1180 m n. m. (9549/2) in Na Visokih pod Hruškim vrhom na 1250 m n. m. (9550/1) (Praprotnik 1993: 6). Nahajališče na Španovem vrhu je 26. 7. 1995 potrdil B. Anderle, ob ponovnem obisku 28. 6. 2010 pa velekoškastega dimka nisva uspela najti. Nekoliko starejša pa je navedba Alfonza Paulina (1906). Ta je v rokopisu »Über botanische Naturdenkmäler in Krain« naštel 49 redkih taksonov praprotnic in semenk, ki rastejo le na enem ali omejenem številu osamljenih nahajališč. Med njimi je navedel tudi vrsto Crepis conyzifolia in kot edino nahajališče omenil Jelenk pri Idriji (9949/2). Rokopis je s pripombami in komentarji o najdbi, vsebini in pomenu prvič objavil Mayer (1988). N. Praprotnik (1991, 1993) je to navedbo prezrla. Praprotnik & Skoberne (1995) pa sta velekoškasti dimek omenila in poudarila, da bi Paulinovi predlogi zdržali sedanja merila za pripravo rdečega seznama (Praprotnik in litt., Begunje na Gorenjskem, 18. 10. 2018). Novo nahajališče, ki ga je lansko leto odkril B. Anderle pri Podkorenu, je prvo znano nahajališče velekoškastega dimka v Julijskih Alpah. Ekološko je razmeroma podobno omenjenim nahajališčem v Karavankah, ki ležijo približno 20 km zračne črte vzhodneje, saj tudi tu uspeva na zakisanih in rahlo vlažnih tleh. Rastišče je skromno, posamezne rastline se pojavljajo v bližini počitniške hišice pod sedežnico na nekaj 10 m2 površine. V okolici sva popisala vrste Primula farinosa, Phragmites australis, Molinia caerulea, Nardus stricta, Parnassia palustris, Tofieldia calyculata, Arnica montana, Sanguisorba officinalis in Triglochin palustre. Območje smučišča je bilo floristično preučeno v okviru raziskave »Vpliv soljenja smučišča Vitranc na okolje«, ki jo je v letih 2013 in 2014 opravil javni zavod Triglavski narodni park, vendar poročilo velekoškastega dimka ne omenja (Menegalija & Novak 2015: 33-35). ZAHVALA Dr. Nadi Praprotnik se zahvaljujeva za popravke in koristne dopolnitve notice. LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Band 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz, 1391 pp. 80 Notulae ad floram Sloveniae Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp. Mayer, E., 1988: Usoda in vsebina rokopisa A. Paulina »Über botanische Naturdenkmäler in Krain«. Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (3): 33-52. Menegalija, T. & Š. Novak, 2015: Flora smučišča Vitranc. Trdoživ (Ljubljana) 4 (1): 33-35. Paulin, A., 1906: Über botanische Naturdenkmäler in Krain. Kamnotisk. Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine. 898 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. Praprotnik, N., 1991: Velecvetni dimek (Crepis conyzifolia /Gouan/ A. Kerner), nova vrsta za Slovenijo. In: T. Konobelj (ed.): Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik VI. Skupščina občine Jesenice, Jesenice. pp. 177-181. Praprotnik N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. Hladnikia (Ljubljana) 1: 5-8. Praprotnik, N. & P. skoberne, 1995: Od kraljeve rože in planike do Rdečega seznama. In: Aljančič M., J. Gregori, N. Praprotnik, B. Hlad, s. Peterlin, P. skoberne & J. vidic: Varstvo narave na Slovenskem. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. pp. 26-47. vid Leban & Brane Anderle Anemone hortensis L. Novo nahajališče redke vrste v slovenski Istri A new locality of a rare species in Slovenian Istria 0448/4 Slovenija: Primorska, Istra, ob levem robu ceste v smeri od Centurja proti Vanganelu, malo pred vhodom na jez Vanganelskega jezera. N 45° 30,582', E 13° 46,678', leg. in det. Erik Jurman, 8. 4. 2018, potrjeno Peter Glasnovic, 12. 4. 2018. Vrtno vetrnico (Anemone hortensis) zlahka prepoznamo. Na rastiščih, kjer uspeva, se navadno pojavlja množično, cveti spomladi od marca do aprila, cvetovi pa so rožnate barve (redko beli) z mnogimi listi cvetnega odevala in črnimi prašnicami. Steblo, ki požene iz gomolja, je enocvetno (Martinčič et al. 2007; Wraber 1989). Je predstavnica sredozemske flore, razširjena od jugozahodne Francije, prek Korzike, Malte, večjega dela srednje in južne Italije do Slovenije, od koder po zahodnem delu Balkanskega polotoka uspeva vse do Grčije (povzeto po Atlas Florae Europaeae 2010). Hladnikia 42: 30-42 (2018) 81 Slika 1: Primerek vrtne vetrnice (Anemone hortensis) na nahajališču v bližini Vanganelskega jezera, 8. 4. 2018 (foto: Erik Jurman). Figure 1: Flower of broad-leaved anemone (Anemone hortensis) nearby Vanganel lake, 8. 4. 2018 (photo: Erik Jurman). Poldini (2009), ki je v svojem delu podal pregled flore med Trstom in Gorico, vrtne vetrnice ne omenja. Zato lahko zatrdimo, da ta rastlina pri nas dosega severno mejo razširjenosti. Kljub redkosti pojavljanja na območju Slovenije, je v apnenčastih predelih hrvaške Istre pogosta (Wraber 1989), njeno pojavljanje pa proti jugu narašča (Nikolič 2015). V primerjavi z južno Istro, ki ima značilno sredozemsko podnebje, je v severni Istri to hladnejše z drugačnim padavinskim režimom, prehodnim med pravim sredozemskim in celinskim. V slovenski Istri sredozemski vpliv omili tudi flišna podlaga, ki je v primerjavi z apnenčasto bolj vlažna in posledično hladnejša (Ogrin 1995). Takšne razmere so za uspevanje termofilnih, sredozemskih vrst neugodne (Wraber 1975). Na današnjem območju Slovenije je bila vrtna vetrnica prvič navedena za Izolo, in sicer za apnenčasto vzpetino v bližini danes porušene cerkve sv. Petra (Loser 1860). Najdbo sta kasneje potrdila Marchesetti (1879; 1896-1897) in Pospichal (1897-1899). Slednji že predvideva, da gre za najbolj severno lokacijo razširjenosti. Poleg nahajališča v Izoli oba avtorja navajata tudi dolino Dragonje. Pospichal (1897-1899) omenja lokacijo pod Kaštelom, za katero se smatra, da se je nahajala na današnjem ozemlju Hrvaške (skoberne 2001), kjer rastlina tudi danes uspeva (Glasnovic, osebni stik). Tako so rastišča na apnenčasti podlagi v Izoli dolgo veljala za edino slovensko nahajališče vrtne vetrnice, ki pa je bilo zaradi zazidave uničeno. CupiN-Šiškovič (1957) je v svoji diplomski nalogi preučila floro doline Dragonje. Opazila je, da se na apnenčastih otočkih na Steni in pri Sv. Štefanu flora močno razlikuje od okoliške na flišni podlagi. V seznamu rastlin med drugimi navaja vrtno vetrnico, ki je Maks Wraber v dolini Dragonje ob botaniziranju leta 1958 ni našel, saj na Steno verjetno ni prišel (Wraber 82 Notulae ad floram Sloveniae 1975). Tako T. Wraber (1972) v prispevku o Ogroženosti flore in vegetacije piše, da je z uničenjem izolanskega apnenca zelo verjetno izumrla tudi Anemone hortensis, saj da so jo sicer navedli še na drugih nahajališčih, vendar tam verjetno ne uspeva več. V kasnejšem prispevku svojo trditev popravi in ponovno potrdi prisotnost te vrste na območju Slovenije z odkritjem novega nahajališča evmediteranske flore v slovenski Istri - Stene pri Dragonji (Wraber 1975), ki skupaj z bližnjim rastiščem pri Sv. Štefanu velja za naravno vrednoto državnega pomena (Anon. 2004a). Pri nas vrtna vetrnica spada med zavarovane vrste, za katere so predvideni ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata (Anon. 2004b). Poleg tega je uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk, in sicer v kategoriji prizadeta vrsta (Anon. 2002). V času, ko se zaradi podnebnih sprememb temperatura ozračja zvišuje, se nekatere toploljubne vrste lahko pojavijo tudi bolj severno (Poldini 2009). Morebiti gre pri novem nahajališču Anemone hortensis v bližini Vanganelskega jezera ravno za omenjeni pojav, kajti tako severno vrsta še ni bila zabeležena. Poleg tega raste na flišni podlagi, ki ne predstavlja ravno najbolj ugodne podlage za uspevanje termofilnih vrst. Na rastišču v neposredni bližini ceste je bilo najdenih skupno 12 cvetočih poganjkov na razdalji treh metrov. Morda se bo s podrobnejšim raziskovanjem flore našlo še kakšno novo rastišče te sredozemske rastline pri nas. ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Petru Glasnovicu za nasvete in priporočila pri pisanju notice ter pomoč pri iskanju in pridobivanju literature. LITERATURA Anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002. Anon., 2004a: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur.l. RS, št. 111/2004. Anon., 2004b: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004. CupiN-ŠišKovič, V., 1957: Flora doline Dragonje. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. JALAS, J., SuOMINEN, J., LaMPINEN, R., KuRTTO, A., LaMPINEN, R., SeNNIKOV, A., UoTILA, P. 2010: Atlas Florae Europaeae Editor. https://www.luomus.fi/en/tools-afe-collaborators (datum dostopa: 14. 10. 2018). Loser, A., 1860: Spezielles Verzeichniss der in den Umgebung von Capodistria in Istrien einheimischen Pflanzen. Oesterreichische Botanische Zeitschrift. 10: 273-301. Marchesetti, c., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni: CIV+1-727. Marchesetti, C., 1879: Particolarita della Flora d'lsola, Bollettino della Societa adriatica di scienze naturali in Trieste. 4: 162-167. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M.A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Nikolič, T. (ed.), 2015: Flora Croatica Database. Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu. https://hirc.botanic.hr/fcd/ (datum dostopa: 16. 10. 2018). Hladnikia 42: 30-42 (2018) 83 Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Knjižnica Annales 11, Koper. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Trst: Edizione Goliardiche. 732 pp. Pospichal, E., 1897-99: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1-2. Leipzig, Wien. XLIII+576 pp. Skoberne, P., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Wraber, T., 1972: Ogroženost flore in vegetacije. V: Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji. Prirodoslovno društvo Slovenije. pp. 97-101. Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. V: Varstvo narave. 8: 47-56. Wraber, T., 1989: Rastline od Krasa do morja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Erik Jurman 84 Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst - New localities 42 ur./ed. B. Trčak, I. Dakskobler (Tracheophyta), A. Martinčič (Bryophyta s. lat.) Nomenklaturni viri/ nomenclature: Martinčič, A. & al., 2007: Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Ros, R. M. & al. 2013: Mosses of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptogamie, Bryologie 34 (2): 99-283. Ros, R. M. & al. 2007: Hepatics and Antocerotes of the Mediterranean, an annotated checklist. Cryptogamie, Bryologie, 28 (4): 351-437. V tej rubriki objavljamo nova nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih ...), vendar dodaten komentar (razen navedbe razloga za uvrstitev v to rubriko) ni potreben. Posamezna nahajališča, ki le zapolnjujejo vrzeli v sicer strnjenem poznavanju pojavljanja nekega taksona, so sicer pomembna in jih velja shraniti v bazo podatkov, vendar pa je njihovo posamično objavljanje nesmiselno. Avtorje prispevkov prosimo, da pri oblikovanju opisa nahajališča (toponimi) in ugotavljanju kvadranta uporabljajo Geopedijo (http://v1.geopedia.si/#T105_ L11667) ter sledijo vzorcu opisa nahajališča in navedenim nomenklatornim virom. Podatke oddajte v obliki tabele (.xls) z naslednjimi polji: latinsko ime kvadrant nahajališče in rastišče m n. m. leg. det. datum opomba Achillea distans 0454/3 Slovenija: dolina Kolpe, rob ... itd. 1078 M. Accetto M. Accetto 17. 5. 2015 fitocenološki popis Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave. Avtorji (določevalci) v tej številki: S. Strgulc Krajšek, P. Sladek, D. Jesenšek, A. J. Crivelli, A. Martinčič. Hladnikia 42: 30-42 (2018) 85 Praprotnice in semenke (Tracheophyta) Buddleja davidii 9952/2 Slovenija: Ljubljana, Kleče, Ob Avšičevi cesti, približno 150 m vzhodno od uvoza k teniškim igriščem, cestni rob, 300 m n. m. Det. S. Strgulc Krajšek, 22. 10. 2018. 9852/4 Slovenija: Ljubljana, Stanežiče, rob gramoznice, 50 m od južnega uvoza v gramoznico s ceste proti Stanežičam, odlagališče gradbenih odpadkov, 300 m n. m. Det. P. Sladek, 24. 10. 2018. Cypripedium calceolus 9949/3 Slovenija: Primorska, Vojsko, desni breg potoka Gačnik med domačijama Na pustoti in Gačnik, bližje prvi, približno v višini, kjer se od ceste Vojsko-Gorenja Trebuša odcepa cesta za domačijo Bendija. Det. D. Jesenšek in Alain J. Crivelli, 8. 6. 2005, fotografije avtorjev. Eschscholzia californica Cham. 9852/4 Slovenija: Ljubljana, Stanežiče, na nasipu gramoza južno od odcepa ceste proti Stanežičam s ceste Ljubljana-Medvode, nasipališče gramoza, 300 m n. m. Det. P. Sladek, 25. 10. 2018. Fallopia x bohemica (Chrtek & Chrtkova) J.P.Bailey 9263/3 Slovenija: Goričko, Andrejci, Blažinov Breg, pri uvozu k hiši Andrejci 62, cestni rob na obeh straneh ceste, 300 m n. m. Leg. & det. S. Strgulc Krajšek, 23. 10. 2018. Mahovi (Bryophyta s. lat.) Anomodon longifolius 0151/2 Slovenija: Rakovska kukava pri Rakeku, mraziščna vrtača, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 27. 3. 1971 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 0151/1 Slovenija: Mala Smrečnica pri Lazah, mraziščna vrtača, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 27. 3. 1971 Barbilophozia attenuata 9457/2 Slovenija: Pohorje - pri Podvelki, blizu kmetije Javornik, silikatno skalnato pobočje, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 7. 2005 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Pohorje Barbilophozia barbata 0255/3 Slovenija: Polom pri Hinju, hrastovo-gabrov sestoj, na drevesni skorji, 400 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, julij 1994 Barbula convoluta 9849/3 Slovenija: ob potoku Dabrček, nad dolino Idrijce, mokra obrežna tla. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 18. 5. 2017 Barbula enderesii 0251/2 Slovenija: Javorniki - Suhi vrh, nad Cerkniškim jezerom, 750 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 8. 1966 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 86 Nova nahajališča vrst Dicranella subulata 9558/1 Slovenija: Pohorje - Rogla, na gozdnih tleh, 1500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 1968 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Pohorje Dicranum brevifolium 9549/3 Slovenija: Julijske Alpe - Kukova špica, alpska trata, 2300 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 17. 7. 2017 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe Didymodon cordatus 9852/4 Slovenija: Spodnje Pirniče pod Šmarno goro (ok. Ljubljane), skale ob toplem studencu, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 9. 2006 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Didymodon giganteus 9949/3 Slovenija: Trnovski gozd - Poldanovec, vlažne skale, 1300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 16. 8. 1960 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje Heterocladium heteropterum 9849/4 Slovenija: Orehovska grapa pod Kojco, mineralno močvirje, 470 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 12. 9. 2016 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje (prim. I. Dakskobler & A. Martinčič 2018) Hymenoloma crispulum 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe - Plešivec, prisojno pobočje nad dolino Bale, alpska trata, 2190 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 28. 7. 2017 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe Hypnum imponens 9458/1 Slovenija: Pohorje - pri Podvelki, nad kmetijo Mandelj, na vlažnih silikatnih skalah, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 7. 2005 - drugo nahajališče v fitogeografskem podobmočju Pohorje 9457/2 Slovenija: Pohorje - dolina Velke, pri kmetiji Kos, vlažne silikatne skale, 400 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 7. 2005 9852/4 Slovenija: sedlo med Šmarno goro in Grmado (ok. Ljubljane), 570 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 28. 3. 1954 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje 9950/4 Slovenija: Sopot blizu Rovt, mokre skale ob vodi. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 0051/2 Slovenija: Vrhnika pri Ljubljani - pri izviru Ljubljanice, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 9. 4. 1954 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje Hypnumpallescens subsp. reptile 9653/1 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe - Žmavčarji pod Tursko goro, 1600 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 9. 1955 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe Lescuraea plicatum 9849/2 Slovenija: Porezen, nad planinsko kočo, 1600 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 27. 7. 1958 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Hladnikia 42: 30-42 (2018) 87 Lescuraea saxicola 9547/4 Julijske Alpe - Plešivec, prisojno pobočje nad dolino Bale, alpska trata, 2190 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 28. 7. 2017 Leskea polycarpa 9852/4 Slovenija: Spodnje Pirniče pod Šmarno Goro, na drevesni skorji, 500 m n. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 9. 2006 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Microlejeunea ulicina 0052/2 Slovenija: Ljubljansko barje - Mali Plac na osamelcu Kostanjevica, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 11. 9. 2001 - drugo nahajališče v predalpskem fitogeografskem območju Nyholmiella obtusifolia 0252/1 Slovenija: Cerknica, na drevesni skorji, 550 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, maj 1954 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 0150/1 Slovenija: Col nad Ajdovščino, na lipi, 600 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 6. 2002 Oligotrichum hercynicum 9448/3 Slovenija: Karavanke - Peč, pri planinskem domu Tromeja, na gozdnih tleh, 1200 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 10. 7. 2001 - drugo nahajališče v fitogeografskem podobmočju Karavanke Orthotrichum affine 9752/1 Slovenija: Posestvo Brdo pri Kranju, betonska stena ribnika, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 9. 2004 9953/1 Slovenija: Ljubljana-Moste, na robiniji, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 11. 2017 0052/1 Slovenija: Ljubljansko Barje - Mali Plac na osamelcu Kostanjevica, na jelši, 300 m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 7. 2015 Orthotrichum cupulatum 9950/4 Slovenija: Podklanec v dolini Poljanske Sore, Matjaževe kamre, vlažne skale ob vodi, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 9950/2 Slovenija: Žirovski vrh, na jablani, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 4. 6. 1976 9550/4 Slovenija: breg Save Dolinke pod HE Moste, vlažne apnenčaste skale, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 3. 1999 Orthotrichum diaphanum 9456/1 Slovenija: Pohorje - Bukovje, pri gradu Pukštajn, na Tilia cordata, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 9. 10. 2009 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Pohorje 0252/1 Slovenija: Dolenje jezero pri Cerknici, na drevesni skorji, 550 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 22. 6. 1955 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 0252/1 Slovenija: Slivnica nad Cerknico, 700 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 17. 1. 1960 0153/3 Slovenija: Bloška planota - Lužarji, na skorji bele vrbe, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 10. 1994 0153/1 Slovenija: Uzmani nad Robom pri Velikih Laščah, na orehu, 700 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 19. 8. 2012 88 Nova nahajališča vrst 9953/1 Slovenija: Ljubljana, pokopališče Žale, na srebrnem javorju, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 4. 2003 9953/1 Slovenija: Ljubljana, ul. Papeža Janeza Pavla II., na betonski vrtni ograji, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 18. 1. 2004 Orthotrichum pallens 0153/3 Slovenija: Bloška planota - Lužarji, na beli vrbi, 800 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 10. 1994 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje Orthotrichum patens 0454/4 Slovenija: Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka, na beli vrbi, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 8. 2003 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 9752/1 Slovenija: Posestvo Brdo pri Kranju, na betonski steni ribnika, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 14. 9. 2004 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Orthotrichum speciosum 9651/1 Slovenija: Smokuč pri Begunjah na Gorenjskem, na orehu, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 8. 2001 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje 9853/3 Slovenija: Dobeno pri Trzinu, na bukvi, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 7. 2001 0052/1 Slovenija: Ljubljansko Barje - Mali Plac na osamelcu Kostanjevica, na rakiti, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 7. 2015 9953/1 Slovenija: Ljubljana-Moste, na bregu reke Ljubljanice, na drevesni skorji, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 15. 11. 2017 0149/4 Slovenija: Mlake pri Podnanosu, na topolu, 120 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 16. 8. 2000 - prvi recentni podatek za submediteransko fitogeografsko območje Orthotrichum stramineum 9853/3 Slovenija: Dobeno pri Trzinu, na bukvi, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 7. 2001 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Plagiothecium succulentum 9950/4 Slovenija: Goropeke nad Žiremi, na gozdnih tleh, 700 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 21. 7. 1967 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Pohlia melanodon 9953/1 Slovenija: Ljubljana-Tomačevo, breg reke Save, na drevesni skorji, 300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 30. 3. 1954 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Pohlia proligera 9555/3 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe - Smrekovec, 1300 m s. m. Leg. F. Sušnik, det. A. Martinčič, 28. 9. 1967 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe Polytrichum commune 0057/3 Slovenija: Dolenje Laknice pri Mokronogu, 250 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 9. 1968 - prvi recentni podatek za preddinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 42: 30-42 (2018) 89 Pseudoleskeella nervosa 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe - Velika Planina, Zeleni rob, 1500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe 9754/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe: Menina, Smrekovc, 1300 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 9. 5. 1967 9754/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe - Menina, Sv. Vid nad Tuhinjem, 1000 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 9. 5. 1967 Seligeria trifaria 9653/4 Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe - Velika Planina, Velika Vetrnica, vlažne skale, 1500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 6. 7. 1966 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Kamniško-Savinjske Alpe Tortella squarrosa 9849/3 Slovenija: Kazarska grapa pri Bukovem, mineralno močvirje, 440 m s. m. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 13. 4. 2017 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Tortella tortuosa var. brevifolia 9650/2 Slovenija: Berje pri Bledu, močviren travnik, 450 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, julij 1994 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Trichostomum crispulum 9548/3 Slovenija: Julijske Alpe - pri izviru Nadiže v dolini Planice, na mokrih skalah, 1250 m s. m. oktober 1991- prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9547/4 Slovenija: Julijske Alpe - Rdeča skala pri Mangartu, obcestna brežina, 2100 m s. m. leg. et det. A. Martinčič, 2. 8. 2003 9949/3 Slovenija: Trnovski gozd - Poldanovec, 1200 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 16. 8. 1960 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje 0452/2 Slovenija: Snežnik, vrh, alpinska trata, 1700 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, avgust 1962 9847/4 Slovenija: Ajba nad dolino reke Soče. Leg. I. Dakskobler, det. A. Martinčič, 31. 5. 2017 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Ulota bruchii 0048/2 Slovenija: Trnovski gozd - Mala Lazna, na štoru, 1100 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 2. 9. 1957 0454/4 Slovenija: Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka, na bukvi, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 8. 2003 9853/3 Slovenija: pod Dobenim pri Trzinu, na gradnu, 310 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 7. 2001 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Ulota coarctata 0454/4 Slovenija: Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka, na bukvi, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 8. 2003 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje in za Slovenijo 90 Nova nahajališča vrst Weisia brachycarpa 9748/1 Slovenija: Julijske Alpe - Mali Bogatin, alpska trata, 1900 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 17. 8. 1965 - prvi recentni podatek za fitogeografsko podobmočje Julijske Alpe 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe - Komna, planina Govnjač, v skalnih razpokah, 1350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 28. 6. 1968 9852/4 Slovenija: Šmarnogorska Grmada (ok. Ljubljane), v skalnih razpokah, 350 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 13. 4. 1955 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Weisia condensa 0050/4 Slovenija: Jelovšek pri Hotedršici, na gozdnih tleh, 500 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 20. 8. 1966 - prvi recentni podatek za predalpsko fitogeografsko območje Weisia controversa var. controversa 9854/3 Slovenija: Senožeti pri Litiji, na bregu studenca. Leg. et det. A. Martinčič, 25. 4. 1954 Weisia wimmeriana 03531 Slovenija: pri Babnem Polju, Piceetum, na gozdnih tleh, 750 m s. m. Leg. et det. A. Martinčič, 22. 9. 2006 - prvi recentni podatek za dinarsko fitogeografsko območje Hladnikia 42: 30-42 (2018) 91 Miscellanea Franc Batič - sedemdesetletnik V zadnjih dneh septembra je okroglo obletnico slavil član Botaničnega društva Slovenije, prof. em. dr. Franc Batič, ki se je rodil leta 1948 v Gornjem Doliču na Koroškem, v številno družino, v kateri je pridobil delavnost in skromnost, ki sta mu pomagali na poti skozi življenje. Iz otroških let izvira tudi njegova ljubezen do rastlin, ki ga je vodila preko gimnazije na Ravnah do študija biologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Že kot študent je bil aktiven botanik, ki se je udeleževal botaničnih srečanj, raznih taborov in se je izpopolnjeval tudi v tujini. Dodiplomski študij je zaključil z diplomo s področja botanike, ki jo je mentoriral prof. dr. Franc Sušnik. Po diplomi leta 1972 je začel svojo poklicno pot kot stažist na področju ekologije in ekofiziologije na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer je leta 1983 pod mentorstvom prof. dr. Andreja Martinčiča izdelal in uspešno obranil doktorsko disertacijo Ekologija fotosinteze pri bodiki (Ilex aquifolium L.). Po doktoratu se je zaposlil kot asistent za področje splošne botanike na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Leta 1986 je dobil povabilo z Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer so mu ponudili vodenje Oddelka za gozdno biologijo. Službo je sprejel in v njej šest let vodil raziskave na področju propadanja gozdov. Čeprav je odločitev o odhodu s fakultete zelo težko sprejel, se je kasneje ta odločitev izkazala za zelo modro, saj je tem času pridobil vodstvena znanja, vzpostavil plodne povezave z raziskovalci v tujini in pridobil pomembne projekte. Na Gozdarskem inštitutu je bil sicer zaposlen kot raziskovalec, a je vseeno ves čas vodil vaje iz Botanike za študente gozdarstva preko Oddelka za agronomijo. Ravno ljubezen do pedagoškega dela ga je kmalu pripeljala nazaj na Biotehniško fakulteto. Leta 1992 se je redno zaposlil na Oddelku za agronomijo, kjer je nadomestil upokojenega prof. dr. Franceta Šuštarja. S prihodom prof. Batiča je bila na Oddelku za agronomijo prvič vzpostavljena Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin. Profesor Batič je postal njen predstojnik, ter pomembno prispeval k njeni kadrovski in infrastrukturni okrepitvi. V obdobju 1996-2002 je kot predstojnik vodil Oddelek za agronomijo. V času svoje zaposlitve na Biotehniški fakulteti je vodil tudi številne odbore in komisije na oddelčni, fakultetni in univerzitetni ravni. Konec leta 2014 se je upokojil. Tudi v pokoju nadaljuje svoje delo glavnega urednika osrednje agronomske revije Acta agriculturae Slovenica, ki ga je začel leta 2011. Naziv redni profesor za področji botanika in ekologija je pridobil leta 1996. V okviru svojega pedagoškega poslanstva je predaval številne botanične in ekološke predmete na različnih dodiplomskih in podiplomskih študijih Biotehniške in Veterinarske fakultete. Profesorja Batiča odlikuje predano pedagoško delo. Številne študente je navdušil s svojo ljubeznijo do rastlin in zanesenimi predavanji, pa tudi z izrazito osebnim pristopom do študentov, saj je kljub temu, da je vsako leto poučeval res veliko množico študentov različnih študijev, poznal večino študentov po imenu, priimku in 'geografskem poreklu'. Zaradi profesorjeve priljubljenosti med študenti je spisek del, ki jih je mentoriral, zelo obsežen. Kot mentor ali somentor je sodeloval pri več kot 70 diplomskih nalogah, 12 magistrskih in 23 doktorskih nalogah. Kot koordinator mednarodnih izmenjav na Oddelku za agronomijo in predsednik Komisije za mednarodno Prof. Batič med svojimi študenti na terenskih vajah na Vremščici (foto: Matic Sever). sodelovanje na univerzitetni ravni je zagnano sodeloval tudi z gostujočimi študenti, učitelji in raziskovalci. Profesor Batič je tudi po upokojitvi še vedno vpet v pedagoško delo, saj študentom Veterine predava predmet Krmne, strupene in zdravilne rastline. V vseh letih pedagoške službe je imel izjemno veliko neposredno pedagoško obremenitev, a je kljub temu, skupaj s prof. dr. Tonetom Wraberjem, uspel pripraviti univerzitetni učbenik Pregled rastlinskega sistema. Profesor Batič je tudi soavtor gimnazijskega učbenika in več priročnikov, za svoje študente in za terensko delo v osnovnih in srednjih šolah. Na področju slovenskih publikacij je treba v prvi vrsti izpostaviti njegovo pomembno vlogo pri nastanku Botaničnega terminološkega slovarja, pri katerem je nastopil kot pobudnik, urednik in soavtor, zdaj pa še vedno vodi delo na izpopolnjevanju slovarja. Na spisku vseh bibliografskih enot Franca Batiča, je poleg omenjenih, še veliko drugih publikacij, od tega kar 188 člankov, objavljenih predvsem v uglednih znanstvenih revijah. Raziskovalno delo prof. Batiča je bilo zaradi širokega razpona raziskovalnih tem večkrat imenovano kar 'Batičeva botanika'. Z raziskovalnega vidika je sicer prof. Batič v prvi vrsti lihenolog, poleg tega pa tudi ekolog in ekofiziolog in po potrebi fitocenolog. Skupaj s sodelavci iz Slovenije in tujine je ustvaril obsežno referenčno zbirko lišajev, ki je sedaj del herbarijske zbirke Univerze v Ljubljani. Je tudi soavtor elektronskega ključa za določanje epifitskih lišajev Slovenije, ki je nastal na tržaški univerzi. Največji del njegovih objav pa je s področja preučevanja vpliva različnih onesnažil in drugih stresorjev na samonikle in gojene rastline na različnih ravneh, s poudarkom na biokemičnih in fizioloških kazalcih stresa. Preučeval je tudi vpliv sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb na razvoj Hladnikia 42: 30-42 (2018) 93 vegetacije. V okviru svojega raziskovalnega dela je deloval zelo povezovalno in odprto in zato uspešno vodil ali sodeloval v različnih interdisciplinarnih projektnih skupinah in bil vodja raziskovalnega programa Aplikativna botanika, genetika in ekologija. Kot cenjen strokovnjak je bil tudi izvedenec, nacionalni koordinator ali predstavnik Slovenije v več mednarodnih programih, projektih in akcijah s področja ekologije. Zaslužen je za razvoj metod bioindi-kacije onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih kot pomembnega dopolnila kemijskim meritvam pri sledenju stanja okolja v Sloveniji. Pomembno je prispeval k razvoju relevantnih kazalcev za spremljanje učinkov onesnaženega zraka na ekosisteme in ocene kritičnih vnosov onesnažil v gozdne ekosisteme. Ta znanja je prenesel v strokovno javnost, in skozi različne projekte (popisovanje lišajske flore, ocenjevanje in popisovanje stanja gozdov, sledenje učinkov troposferskega ozona z indikatorskimi rastlinami) vpletel tudi na nižje nivoje izobraževanja - v osnovne in srednje šole. Profesor Batič je za svoje predano in uspešno delo prejel več priznanj, med drugim mu je Biotehniška fakulteta podelila priznanje za pedagoško, raziskovalno in organizacijsko delo, Univerza v Ljubljani zlato plaketo, prejel je tudi Jesenkovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2016 mu je Univerza v Ljubljani za pomembne prispevke k razvoju slovenske botanike, ekologije in varstva okolja, k prenosu teh znanj v izobraževanje in k popularizaciji botaničnih disciplin podelila naziv zaslužni profesor. Ob vsem službenem delu je Franc Batič vedno našel čas za aplikativno botaniko tudi v 'civilnem' življenju. Njegov atrij in njiva, ki jo že dolga leta z veseljem obdeluje, skrbita za njegovo telesno pripravljenost in obloženo mizo in shrambo njegove družine. Svoje pridelke je mnogokrat delil tudi s sodelavci in prijatelji. Sledi njegovega drugega hobija, gverilske hortikulture, pa so vidne predvsem v okolici Oddelka za agronomijo, kjer je velik del drevnine posadil profesor Batič sam. Profesorju se ob okroglem ljubileju zahvaljujemo za dosedanji prispevek k razvoju slovenske botanike in želimo, da bi še dolgo ohranil svojo vitalnost, zagnanost, intelektualno širino in sončen značaj. Helena Sircelj Prof. Batič sprejema čestitke Botaničnega društva Slovenije na Wraberjevem dnevu 2018 (foto: Alenka Mihorič). 94 Miscellanea Wraberjev dan 2018 - jesensko srečanje slovenskih botanikov V soboto, 10. 11. 2018, smo se slovenski botaniki sešli na vsakoletnem jesenskem srečanju. Letošnji Wraberjev dan je bil posvečen 20. obletnici Botaničnega društva Slovenije in 25. obletnici izhajanja društvene revije Hladnikia. V Biološkem središču v Ljubljani se nas je zbralo okoli šestdeset. Po jutranjih klepetih ob kavi in odličnem domačem pecivu, ki so ga spekle naše članice, nas je pozdravil predsednik Botaničnega društva Jošt Stergaršek. Sledil je nagovor Metke Škornik, dolgoletne predsednice društva, ki nam je predstavila društvo in prikazala njegovo delovanje, od začetkov do danes. Članice botaničnega društva Polona Sušnik, Tjaša Pršin in Valentina Stojilkovič sprejemajo udeležence Wraberjevega dne 2018 (foto: J. Lango). Letos smo v društvu prvič s priznanji počastili člane, ki so v preteklih letih bistveno pripomogli k dejavnosti društva, in se jim na ta način še posebej zahvalili. Podelil jih je predsednik društva Jošt Stergaršek. Metka Škornik je prejela priznanje za neutrudno organizacijo in karizmatično vodenje botaničnih večerov, predano vodstveno delo ter vztrajno skrb, da se rdeča nit druženj ni izgubila vse od prvih korakov Botaničnega društva Slovenije. Nejc Jogan je dobil priznanje za dolgoletno predano vodstveno in strokovno delo v društvu ter prizadevanja za mednarodno prepoznavnost in projektne uspehe Botaničnega društva Slovenije. Rok Šturm je prejel priznanje za večletno predano organizacijo in vestno vodenje tekmovanja v poznavanju flore, ki je v tem času postalo državno priznano tekmovanje iz znanja botanike za osnovno- in srednješolce. V njegovem imenu je priznanje prevzela članica BDS Valentina Stojilkovič, ki je skupaj s Tino Fabijan v letošnjem letu prevzela organizacijo tekmovanja. Posredovala nam je Rokovo zahvalo in misel, da gre zahvala tudi predhodnikom, ki so zasnovali tekmovanje, mladim tekmovalcem, njihovim mentorjem in Hladnikia 42: 30-42 (2018) 95 seveda celotni ekipi, ki tekmovanje izpelje (sestavljavci nalog, recenzenti, prostovoljci, pisci pravilnika ...), kajti za tako obsežno nalogo nas je potrebnih veliko, en sam ne bi prišel daleč. O reviji Hladnikia sem spregovorila urednica, Tinka Bačič. Poudarila sem namen naše revije: objavljanje prispevkov s področja flore in vegetacije Slovenije, biodiverzitete, naravovarstva, zgodovine botanike, ekologije rastlin ... S tem Hladnikia pripomore k širjenju vednosti o flori in vegetaciji Slovenije in spodbuja takšne raziskave. Ima pa tudi izobraževalni namen: spodbujanje in pomoč mladim avtorjem pri prvih strokovnih in znanstvenih objavah. V zadnjih letih revijo pošiljamo na okoli 170 naslovov, v 7 slovenskih in 18 tujih knjižnic, poteka pa tudi izmenjava revije s 16 domačimi in tujimi revijami. Uredništvo si prizadeva širiti krog piscev in spodbuja sprotno objavljanje novih najdb in rezultatov botaničnih raziskav, pri čemer se ljubiteljski botaniki povezujejo s strokovnjaki. Hladnikia je vključena v mednarodne baze (CAB Abstracts, CAB Direkt in EBSCO) in redno sofinancirana s strani ARRS. Predvsem pa smo ponosni na to, da v teh »globalnih časih« vztrajamo pri objavljanju znanstvenih in strokovnih botaničnih člankov v slovenskem jeziku. Člani botaničnega društva med klepetom ob kavi (foto: A. Mihorič). Predstavitvi Hladnikie sta sledili dve lavdaciji: Igor Dakskobler je spregovoril o Nadi Praprotnik ob njenem imenovanju za častno članico BDS, Helena Šircelj pa nam je ob 70-letnici predstavila prof. dr. Franca Batiča. Čestitali smo tudi trem predanim članicam Botaničnega društva, ki letos praznujejo šestdeseti rojstni dan: Ireni Lavrač, botaničarki in profesorici biologije iz Zagorja ob Savi, Alenki Mihorič, naravoslovni fotografinji in dolgoletni urednici društvene spletne strani, in Metki Škornik, aktivni članici izvršnega odbora društva in organizatorici botaničnih večerov. Po odmoru smo se ob predavanju Nejca Jogana Od Sekcije do dvajsetletnice Društva: utrinki iz osebnega arhiva spomnili začetkov društva in tudi celotne poti, ki jo je društvo prehodilo v teh dvajstih letih. Peter Skoberne nam je predstavil vpliv Alfonza Paulina na varovanje rastlin na Slovenskem. Z aktualno temo podnebnih sprememb je Mitja Kaligarič v svojem preglednem predavanju povezal usodo obmorskih habitatov Severnega Jadrana. O združbah z zelnato vrbo 96 Miscellanea (Salix herbacea) v Julijskih Alpah sta spregovorila Igor Dakskobler in Andrej Martinčič, njuna raziskava pa je bila med drugim osnovana tudi na zapiskih Toneta Wraberja. Branko Vreš je v imenu petih avtorjev (poleg njega še Marina Brinovec, Tatjana Čelik, Branko Dolinar in Irena Lavrač) razpravljal o tem, kako je s prisotnostjo visokega grinta v Sloveniji, Matej Lipovšek in Igor Paušič pa sta podala prehodno poročilo raziskovalne skupine Ophrys Istra za leto 2018. Po kosilu smo prisluhnili Jani Kus Veenvliet, ki se že dolga leta ukvarja s problematiko invazivnih vrst. Govorila je o prepoznavanju potencialno invazivnih tujerodnih rastlin in sporočanju v sistem Invazivke. Prof. dr. Mojca Ramšak, etnologinja in filozofinja z ljubljanske Filozofske fakultete je v svojem predavanju z naslovom Etnobotanična metodologija predstavila družboslovne metode interdisciplinarnega področja etnobotanike, za katerega se zanimamo tudi številni člani našega društva. Predavanjem smo prisluhnili v veliki predavalnici na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani (foto: A. Mihorič). Valerija Babij nam je predstavila botanični del zanimive naravoslovne zbirke iz 19. stoletja, ki jo je ob prenovi učilnic leta 2017 Prva gimnazija Maribor podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. O dveh novih raziskavah jetrenjakov na Oddelku za biologijo je spregovorila Simona Strgulc Krajšek (soavtorja predavanja: Tinka Bačič in Tilen Miklavčič). Po črnogorskih kraških poljih smo se sprehodili v predavanju Filipa Kuzmiča, Urbana Šilca, Danijele Steševic in Milice Stanišic z naslovom Flora in vegetacija črnogorskih kraških polj. Zadnje predavanje je imel Janez Kermavnar z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije: Vplivi gospodarjenja na funkcionalne odzive gozdne vegetacije v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih. V poznopopoldanskih urah smo Wraberjev dan 2018 zaključili z lepimi željami društvu v prihodnje. Da bi še naprej ostalo srečno, dejavno, prizadevno in uspešno! Tinka Bačič Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Po presoji uredništva in v dogovoru z avtorji se tabele lahko objavi tudi v elektronski prilogi na spletni strani revije. Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka (small caps). Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku največ dveh tednov popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo izvod revije. Hladnikia 2018 VSEBINA: N. Praprotnik 3 Henrik Freyer na Triglavu leta 1837 in leta 1851 J. Kermavnar, L. Kutnar 30 & A. Marinšek Pojavljanje invazivne tujerodne rastlinske vrste kudzu (Pueraria montana var. lobata) v Sloveniji A. Martinčič 43 Novosti v flori mahov Slovenije 4 Notulae ad floram Sloveniae 62 Nova nahajališča 84 Miscellanea 91 CONTENTS N. Praprotnik Henrik Freyer on Mt Triglav in 1837 and 1851 J. Kermavnar, L. Kutnar & A. Marinsek Occurrence of invasive alien plant species kudzu (Pueraria montana var. lobata) in Slovenia A. Martincic Novelties in the biyophyte flora of Slovenia 4 Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea