,srednja
knjižnica
p.n.
K.r°Ska "Dr. F- i Na gradu	KOROŠKEM
- YU
62390-RA.VNE

,.r,t.tr'U- "',n,, Li.HH"
CELOVEC SREDA 21. FEB. 1990
Letnik XLV. Štev. 14(2529)
izhaja v Celovcu
Erscheirtungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din.10
P. b. b.
Heute mit Gemeindeportrat Ludmannsdort/Biičovs
Die heutige Ausgabe des ..Slovenski vestnik" erhatten gemeinsam mit dem Gemeindeportrat Ludmannsdorf aiie Haushaite der Ludmannsdorter Gemeinde. Gesprache, Berichte, Tatsachen und Zusammenfassun-gen sind in siowenischer und deutscher Sprache abgefaBt.
Aus dem inhait: Heute Wah) des Burger-meisters (Seite 7) - Gesprache mit den Vize-burgermeistern Gasser und Spitzer sowie den Gemeinderaten Einspieier und Jako-pitsch (Seiten 8 und 9) - Zahien, Daten und Tatsachen (Seite 8) - Arbeitsiosigkeit und Berufspendier in Ludmannsdorf (Seite 10)
VESTNIKOV
VEČER
v gostilni Ogris, v petek, 2.3., ob 20. uri
Vse občane Biičovsa vabimo na pogovor o našem časopisu in o aktuainih temah.
LESERABEND
im Gasthaus Ogris Freitag, 2. 3., 20.00
Wir iaden aiie Gemeinde-biirger von Ludmannsdorf zu einer Diskussion liber un-sere Zeitung und andere ak-tueiie Fragen.
Občinski portret
BiLČOVS
LMMANNSDORF
Gemeindeportrat
V Bilčovsu bo po vsej verjetnosti Šteti Quant-schnig postaia prva koroška županja. Tudi sicer ima Biičovs mnogo ponuditi. Danes vam predstav-ijamo to občino in njene prebivaice.
Haiderjev voNM seznam je tt^Fotavijanje manjšine!
Zveza siovenskih organizacij se je z odtočnim „ne" postavila proti vsem razmišljanjem Haiderja in dela Narodnega sveta koroških Slovencev o ureditvi volilnega seznama za koroške Slovence z namenom ustanovitve nekakšne slovenske zbornice oz. ..slovenskega parlamenta", kot novega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Tako predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser kot tudi tajnik dr. Marjan Sturm
sta v izjavi za tisk oz. v radijski diskusiji s Haiderjem poudarila, da bi ureditev takega seznama	pomenila
nedvoumno	preštevanje
manjšine. Izvedba takega preštevanja pa je tudi stara zahteva koroškega ..Heimat-diensta", ki jo je sedaj prevzel tudi Haider.
Predsednik ZSO Wieser je v tiskovni izjavi jasno poudaril, da Zveza slovenskih organizacij ne bo dopustila, da bi KHD in Haider postavila pod vprašaj njeno legitimnost
zastopanja interesa slovenske narodnostne skupnosti. ..Namen tega predloga je jasen: s pomočjo nekakšnega ugotavljanja ustvariti oslabljeno in po Haiderjevem okusu sestavljeno zastopstvo narodnostne manjšine", je poudaril predsednik ZSO in k temu še dodal, da bi tak korak v odvisnost od Haiderja pomenil samomor narodnostne skupnosti.
Za značilno pa je Wieser označil tudi dejstvo, da sta se tako Haider kot Narodni svet
koroških Slovencev do pred nedavnim izrekala za vstop siovenskih organizacij v narodnostni sosvet, ki naj bi bil pogovorni forum slovenske narodnostne skupnosti z zvezno in deželno vlado, da pa sedaj - po vstopu v ta sosvet - oba že razmišljata o novih konstrukcijah zastopstva manjšine. „Za takim razmišljanjem se skriva kaj več kot samo vprašanje zastopstva narodnostne skupnosti na Koroškem", je dejal pred-(ciui/<? na 2. s/rani)
ZKS za ,,zamejski glas" v skupščini
Predsednik ZKS-stranke demokratične prenove dr. Ciril Ribičič je na pogovoru z delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dipl. inž. Feliksa Wieserja pozitivno ocenil zahtevo ZSO, da naj se v novem slovenskem parlamentu čuje tudi „glas zamejskih Slovencev." Delegaciji sta se medsebojno informirali o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti ter o procesih demokratizacije v Sloveniji.
KSOO: Podjuna potrebuje razvojni načrt!
Bog in giavar
Krstna uprizoritev komedije ..Bog in glavar". Režija Peter Mili-tarov. Igrajo Olga, Terezija, Lojzi in Marjan Gallob, Franc Pet-schnig, Mia Debevec, Karl Kikel, Regina Wutti, Štefan Hudi, Marija Hrovath ter Peter Krawanja. Brnea, 23. 2. ob 19.30 v kulturnem domu.
ANDREJ MOHAR
Doslejšnji predlog sprememb volilnega reda za izvolitev županov (drug volilni postopek v primeru, da nobena frakcija ne dobi absolutne večine) ne pomeni dejanske demokratizacije volitev na občinski ravni. Takšna je bila skupna ocena slovenskih občinskih odbornikov, ki so se minuli petek zbrali na sestanku v Globasnici.
Izhajajoč iz te ocene so slovenski občinski politiki razvijali svoje ideje o dejanski demokratizaciji volilnega reda, seveda pa tudi o delu v občinskih odborih in pred-stojništvih. Enotno so tudi predlagali, da naj bi manjše frakcije dobile več možnosti
tudi v predstojništvih (npr. da bi vsaka frakcija vodila vsaj en referat), tako bi se po eni strani lahko uveljavile, hkrati pa bi to pomenilo tudi razdelitev doslej včasih že kar strnjene oblasti ene frakcije. Prav tako pa so soglasno
menili, da bi bilo treba demokratizirati tudi volilne postopke na deželni in zvezni ravni.
Druga pomembna točka regionalnega sestanka Kluba slovenskih občinskih odbornikov Podjuna je bila raz-
prava o gospodarski bodočnosti celotne regije. Beseda je tekla o smučarskem centru na Peci, o mejnih prehodih Pavličevo sedlo in Luža, seveda pa tudi o vse širših potrebah prebivalstva te gospodarsko zapostavljene regije. Izkazala se je potreba, da bi morala biti celotha regija zajeta v posebnem razvojnem načrtu, ki bi obvezoval tudi deželo Koroško, da prispeva k zagotovitvi vsaj najbolj potrebne gospodarske strukture.
Slovenski odborniki so izrekli veliko predlogov, zdaj pa jih bodo uskladili in jih potem predstavili javnosti. Pogovarjali pa so se tudi o vprašanjih ekologije, saj se slovenski odborniki želijo v bodoče še bolj zavzemati za ohranitev narave kot življenjske osnove.
S/o venski občinski odborniki medž/Vabno razpravo
NSKS načelno pripravljen sodelovati pri proslavljanju
Medtem ko je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem deželnemu glavarju Haiderju sporočila, da iz sedanjega vidika iz vsebinskih razlogov ne more sodelovati pri uradnih plebiscitnih proslavah 1990, mu je NSKS sporoči). ..da je načelno pripravljen sodelovati tako pri pripravah na omenjene deželne proslave kot tudi pri prireditvah samih, pod pogojem, da bodo upoštevali vsebinske predloge koroških Slovencev". Nadalje NSKS sporoča, da si svojo dokončno odločitev glede sodelovanja pridržuje do zaključka priprav na oficialne plebiscitne proslave.
Svetovni
slovenski
kongres
V Celovcu se je v sredo zvečer prvič sestal komite pobudnikov za ustanovitev območnega iniciativnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa za Koroško. Eden izmed pobudnikov ustanovitve odbora za Koroško mag. Lojze Dolinar je na tiskovni konferenci dejal, da je cilj koroškega odbora v skladu z glavno idejo kongresa. ,,da povezuje in združuje Slovenke in Slovence dobre volje doma in po svetu na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti slovenstvu." Koroški komite se zavzema, da se kongres priredi še letos na državno nevtralnem ozemlju_
Dvo/ez/čna trgovska akadem/ja bo usfanov//'ena na Zvezn/ g/mnaz//7za S/ovence v Ce/ovcu.
Strankarski vrh na Dunaju brez soglasja Slovencev
S!ovo od dr.
Velika množnica žalujočih se je v soboto popoldne na pokopališču v Podgorjah poslovila od prelata dr. Janka Hornbocka, ki je 13. februarja v 80. letu starosti umrl v Celovcu.
Ob somaševanju velikega števila duhovnikov je pogrebne slovesnosti opravil krški škof dr. Egon Kapellari, ki je v svoji pridigi v slovenskem jeziku poudaril, daje bil rajni dr. Janko Hornbock za slovensko narodnostno skupnost osebnost z veliko razsežnostjo, predvsem pa je poudaril njegove zasluge za razvoj Mohorjeve družbe ter na cerkvenem področju.
Z besedami spoštovanja in vrednotenja dela dr. Horn-
Hombocka
bocka so se nadalje od rajnega poslovili dekan Kristo Srienc v imenu Mohorjeve družbe, dekan Hotomitz, zastopnik mariborskega škofa, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, predsednik Zveze slovenskih zadrug Miha Antonič, šentjakobski župan, ravnatelj GreBl ter drugi.
Dopoldanske komemoracije za umrlim prelatom v Slomškovem domu v Celovcu pa se je udeležilo veliko število njegovih prijateljev, cerkvenih dostojanstvenikov ter tudi predstavniki narodnopolitičnih organizacij, med njimi tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser.
Zastopniki koroških Slovencev so pretekli petek vendarle dobili informacijo o rezultatih strankarskega vrha o manjšinskem šolstvu, niso pa bili vključeni v ta pogajanja. Zato tudi ne drži informacija, ki jo je posredoval avstrijski in predvsem koroški tisk, daje bilo na teh pogajanjih doseženo popolno soglasje ne le med predstavniki koroških deželnozbor-skih strank in zvezne vlade, temveč tudi s predstavniki koroških Slovencev. Tako sta izjavila podpredsednik Zveze slovenskih organizacij, ravnatelj Franc Kukoviča in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm v razgovoru z uredništvom Slovenskega vestnika.
Ravnatelj Kukoviča je pri tem še dodal, da je bila glavna
tema strankarskega razgovora uvedba dvojezičnega pouka na predšolski stopnji, v ljudskih in glavnih šolah izven veljavnostnega območja manjšinskega	šolskega
zakona ter tudi dvojezična trgovska akademija.
Stranke so se s predstavniki zvezne vlade (ministrico za pouk Hawličkovo ter ministrom Haraldom Ettlom) sporazumele, da bo javna dvojezična ljudska šola v Celovcu ustanovljena na eni izmed obstoječih ljudskih šol, dvojezična trgovska akademija pa nameščena na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Nadalje je bilo med strankami in zvezno vlado doseženo soglasje, da ostane veljavnostno območje dvojezičnega šolstva nespremenje-
Haiderjev voHhn seznam
.s /. .struni)
sednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser.
Predsednik kluba slovenskih občinskih odbornikov
Mag. Peter Waldhauser ocenjuje vabilo kot taktično namero deželnega glavarja, ki, kot meni Waldhauser, skuša s tem ustvariti vtis, da se zavzema za demokratič-
nost, dejansko pa se s tem spet začenja le diskusija, ali sta ob osrednji organizaciji koroških Slovencev legitimni, da zastopata slovensko narodno skupnost v celoti.
--------------— — -----------------------
G3nz unten	on THOM*s Goiz
Zt/pepeb/?n /tuf de rt ersfen B//c/t /st men anpe/an yon der neuen /dee des Karn/ner tandes/taup/-manns tVarum soden d/e S/owe-nen /m tand rt/eh/ e/n e/genes Par/amen/ tvaMen, das dann /e-p/7//n/e/7 /s/. <n a//en Ver/tand/un-pen m// tandfap oder Par/amen/ d<e fo//<syrnppe zu yerfrefen den zn-eden B/tc/t Ae/mf /m teser aderdmps der /ms/ere Ver-dacM au/. es Pande// s/c/! um e/nen /t/upen ScPacPrup. der d<e M/nderPed ause//)a/i<7erc//wt//e-ren and rusammenzaP/en ru-p/e/cP so//
fmen ers/en ..Er/o/p" /tann dorp Ba/der scPon verPucPen Afar/an P/pp. Se/fre/ar des Oa/s der /tarn/ner S/owenen, and se/n Kodege Maria n S/urm vom Zen-/ra/verpand der Karn/ner S/otve-nen perie/en so/or/ /n S/red uPer
den forscP/ag P/pp /and nam-PcP Ga/a//en am Gedan/ten. S/urm wd/er/e B/n/erpedan/ten EPe tVaP/en durcPpe/uPr/ wer-den /tonnen. mud/en d/e MtaP/Pe-
oder
/V/nfergedanAo ?
recP//p/en erm///e// werden tdnd da/Jr g/P/ es /n Mtrn/en se// JaPren e/n tVo/7. auf das d/e S/o-wenen m<7 /SPtvePr reapieren MmderPe//en/es/s/e//unp
D/e ZaP/unp. so Pe/urcP/en s/e. erpSPe e/n ver/4/scP/es Bdd f/e-/e S/osvenen tvurden s/cP Pe/ e/ner so/cPen ErPePunp n/cP/ ru /Prer //er/tun// Pe/rennen. n*e/7 s/e P/aeP/e//e Pe/urcP/en oder s/cP Pere//s der Ku//ur der MePrPed
anpep/ZcPen PaPen E/ne o///z/e//e zaP/enma/t/pe ScPrump/unp der M/nderPe/7 Patre aPer e/ne BescPne/dunp yon Mopt/cP/feden und BecP/en zur Eo/pe. d/e das /anpsame Ver-scPw/nden der s/OM/en/scPen Kut/ur nocP PescP/eun/gen wur-de
Ba/der Pr/np/ d/e Eorderunp /ro/zdem /mmer uneder ms Sp/e/ So //ep/ der ferdacP/ naPe. m// den scPdnen tVor/en ..tepd/ma //on" und ..Bar/amen/" se/ e/-pen///cP d/e unscPdne M/nder-Pe//en/es/s/e//unp peme/n/ /VaMr//cP /vare das GespracP m/7 e/ner /r/ar s/ru/f/ur/er/en po//7/-scPen fer/re/unp e/n/acPer /IPer m/7 e/n P/ScPen gu/em M////en /Ze-Sen s/cP d/e pesucP/en ..s/and/-pen GespracPspar/ner" /ur den tand/ap aucP /mden. oPne dem /Ingespeochene/i zuvor d/e SuP-s/anz auszusaugen
Ce/o s/ovensk/ ma/gš/n/ nenaklonjen/ časopis „K/e<ne Ze/tung";e v komen/agu k Ha/dege-vemu preg/ogu zapisa/, da je vab/j/V samo na prvi pogied, da pa usfvaga mračen som, da gre pri tem za bistro šahovsko potezo, ki naj bi hkrati razdvaja/a in prešteva/a manjšino". Na vsak način pa je Haidegd že uspe/o razcepiti s/ovensko narodnostno skupnost.
Sicer, meni Waldhauser, mnoge strukture znotraj organizacij več ne ustrezajo potrebam sedanjega časa, zato bo potrebno, da si sami poiščemo možnosti za demokratično soodločanje.
Pred tako imenovanim „slovcnskim parlamentom" je posvaril tudi predsednik koroških socialistov dr. Peter Ambrozy. Ta je presenečen, da se je Narodni svet koroških Slovencev očitno pozitivno opredelil do Haiderjevega predloga. Narodna skupnost pa si mora biti na jasnem, da take volitve merijo v preštevanje manjšine, je prepričan predsednik koroških socialistov Peter Ambrozy.
Drugačni radio za Koroško
ned., 25.2. od 11. do 13. ure
UKW 100,5 MHZ
*	Poročilo o policijskih aktih v Švici ^
*	Diskusija o šolski problematiki j (dr. M. Sturm. dr. Peter Gstettrter in dr. Sepp Brugger)
*	..Bog in glavar" - predstava na Brnci
no.
Po informacijah, ki so jih dobili slovenski predstavniki po strankarskem vrhu, bo osnutek za spremembo zakonodaje o manjšinskem šolstvu na Koroškem razposlan že meseca marca, tako da bodo imeli koroški Slovenci možnost zavzeti dokončno stališče do predvidenih sprememb. Junija - tako predvidevajo na Dunaju - pa naj bi o predlogu sklepali v avstrijskim parlamentu.
Podpredsednik ZSO Kukoviča je ostro kritiziral direktorja koroškega deželnega urada dr. Ralfa Unkar-ta. Dejal je, da je Unkart v zgoščenem zapisniku seje 1. februarja, ki je služil tudi kot poročilo za naslednje zasedanje komisije 12. februarja ter bil pomemben za informiranje koroške deželne vlade, zapisal nekaj zaključkov, ki so ustvarili vtis, da koroški Slovenci soglašajo skoraj z vsemi sklepi komisije. „Tak zapisnik smatram za nedopustno ravnanje uradnika", je poudaril Kukoviča.
Pričevanje po krivem?
Bivši minister dr. Hein-rich Ubleis (slika) se je pred preiskovalnim odborom za razjasnitev dogodkov okrog medtem že zaprte tovarne celuloze v Magdalenu znašel v hudi stiski. Njegova izjava, da ne pozna vseh detajlov in se tudi ne spominja vsega, kar je podpisal, je privedla odbor do odločitve, da proti sedanjemu generalnemu direktorju avstrijskih zveznih železnic vloži prijavo pri državnem tožilstvu zaradi suma krivega pričevanja. Ubleisov naslednik, zvezni minister Streicher pa je v nedeljo na avstrijski televiziji izjavil, da podpira svojega predhodnika ter da ne vidi razloga, da bi Ubleisa razrešil dolžnosti generalnega direktorja OBB!
Mediji
Prispevk k diskusiji
Uo^l/ao y; orl/cr;?;', ,s;?aac;)'a y'e prauzapran a^.sar^na. ^loucaslfa narobna s/capaos; žfeje <7aae.s na A*oro.sArenr nravno prl&llžao 7J. 000 članou, It; .se Orez prlrlrž^ou apa/o prizna?! za Slovence. /Va pollflčagm /n A:aOarnenr. r/e/onra fa<7/ na go.s/^orfar.s^en; poJroc/a pa .s/ prluožč;'-mo ^fraltfarg, It; ne/ce ur^fe .smesna zrcalna sl; A: a prcž;-ucfega sfsrema <7ue/r pari:)' na t/ržan;;;' raual.
Dve „o.s/*e<7np" pollača; orgaa;'zac;p, rluc A:a/;ar;a' zucz; a; - po.splo.fcao - <7ua aalucrzalaa &a!;araopo!;'-Očna časopisa f.s čemer nočem negirali uersArl/:, rlrazln-.s^lO In rlrag;!; /l.slou, At; pa pV: ne^malram za aalvcrzalnc, lemueč usmerjene v .spervjlčua porlročja); Ati/';;!; c .sera apa opažamo sorazmerno majOno povezanosf pollačac e/lle s la/co Imenovano Oazo. Čim več/a pa je Ollžlna rlo rlržavne oOlasll ali Inlegraclje v npr. nrarlnlsAre ali „Jržavnolvorne"polrllcneslrMl:lMre (apr. .fmollej, lem več/a poslane pri acAa;cr;7; vorllleljll? ležnja po au;oA:rac;'-jl, po negiranja volje v ne<7e!jsA7fi govori/; sicer ;o!;'AtoA:ra; clllrane „0aze".
Je skupen
časopis
nerealističen?
Piše dr. KRISTIJAN SCHELLANDER

VEsrn



I
Evropska odločitev Ustavnega sodišča:
Vsak otrok mora imeti možnost za dvojezični pouk po vsej Koroški!
B	
	
	

pek

Dežeini gtavar Haider mora piačati 10.000 šiiingov globe
Podobno kot na državni ravni pa je tudi pri narodni skupnosti mogoče v zadnjem času opaziti t i. nažrtost nad politiko (politikverdrossen-heit), kar ne čudi. Če namreč govoriš z ljudmi, potem ugotoviš, da gresta večini - predvsem mladim - obe osrednji organizaciji, njuna neenotnost in stalni hik-hak, precej na živce. Če bi napravili referendum, ali so Slovenci za dve ali za eno organizacijo, bi bila verjetno večina za enotno organizacijo. To ne pomeni, da ne bi smelo biti različnih mnenj in stališč, toda v narodnostnih zadevah naj bi po demokratičnem odločitvenem postopku nastopali enotno.
Kar se tiče časopisov sicer še ni bilo reprezentativnega povpraševanja. Toda pred kratkim izvedena anketa dunajskih študentov, ki je vsekakor zajela 200 ljudi, je med drugim privedla do rezultata, da je približno tri četrtine bralcev Vestnika in Tednika za skupen časopis.
Seveda takšen enoten časopis ne bi mogel več biti, kot je to praksa zdaj, „partijski" časopis. Biti bi moral list, ki bi na osnovi redakcijskega statuta in neodvisnosti uredništva objektivno poročal predvsem o temah narodnostne politike. Njegova naloga ne bi smela biti propagiranje" ah podpiranje" te ah one struje, temveč poročanje o dejstvih. Objavljati bi moral različna mnenja in politične
koncepte, bralec pa bi si svoje mnenje in oceno ustvarjal sam. V Avstriji obstaja nekaj takih listov, bodisi dnevnikov ah tednikov - naj navedem le „Standard" ah profil".
O tem je po predstavitvi rezultatov omenjene ankete v študentskem klubu na Du-
naju tekla angažirana debata ob navzočnosti glavnih urednikov SV in NT. Kar sta povedala oba šefa redakcij, je zanimivo in tudi simptomatično. Medtem ko si Ivan Lukan lahko predstavlja skupen nestrankarski list, je bil Silvo Kumer odločno proti. Njegov glavni argument pa je bil, da skupen list „ni realističen", menil je, da je treba najprej poenotiti osrednji organiza-
ciji (v smislu Smollejevega modela „narodnostnega parlamenta" ah južnotirolske ljudske stranke), šele potem pa bi lahko prišlo do skupnega časopisa.
Osebno in z nekoliko distance do koroško - slovenske dnevne politike podpiram idejo enotne slovenske organizacije na osnovi demokratičnega odločanja članov narodne skupnosti. Funkcionarje tega zastopstva naj bi po mojem mnenju neposredno volili vsi registrirani člani naših kulturnih, političnih, športnih in drugih organizacij, pri čemer pa naj bi imela vsaka oseba, vseeno v kolikih organizacijah je včlanjena, samo po en glas.
Toda nisem prepričan, da so Kumer oz. njegovi nadrejeni iskreno pripravljeni upoštevati voljo baze. Priložnost za to je bila že pri šolskem vprašanju. Čeprav ni bilo splošnega referenduma med člani narodne skupnosti, krajevni sestanki in demonstracije niso dopuščale nobenega dvoma o tem, da koroške Slovenke in Slovenci odklanjajo ločitveni šolski model. Tudi podpora med nemško govorečimi po vsej Avstriji je bila tolikšna, kot še nikdar poprej. Karel Smolle je s podporo najožjega vodilnega kroga NSKS v parlamentu kljub temu glasoval za tri-strankarski model. Ah je torej deklaracijo želje nekaterih vodilnih v NSKS po enotni organizaciji in izpolnjevanju volje baze mogoče jemati resno? Osebno imam občutek, da za tem tiči bolj želja po nadvladi NSKS v narodni
skupnosti in po izrinjenju ZSO v nek samoten kotiček. (Očitno obstoječi tajni dogovori ožjega kroga NSKS z deželnim glavarjem Haiderjem in deželnimi šolskimi oblastmi ta vtis vsekakor krepijo.). Ob takih domnevah je seveda razumljivo, kakšna bi znala biti „enotna organizacija" in njen „enoten časopis".
Komur je za res enotno organizacijo kot učinkovitejšo zastopnico narodnih interesov koroških Slovecev in ne le za izrivanje neprijetnega konkurenta, bo skušal najti najbolj primerno pot do takšne organizacije. Zgodovina, tradicija in stara nasprotja določene generacije zagotovo ne dopuščajo takojšnje združitve, poenotenja ah česa podobnega. Treba se je približevati korak za korakom. In verjetno je vsakomur jasno, da bo to lažje najprej med kulturnimi, znanstvenimi in tudi publicističnimi ustanovami kot pa med „cen-tralama". Skupen časopis -nadstrankarski, strokoven, list za vsakdanjo rabo, ne le kot glasilo za „partijsko propagando" ene ah druge organizacije, bi bil lahko takšen prvi korak.
..Nerealistično", pravijo pri NSKS, in s tem stvar verjetno res postaja nerealistična, ker očitno manjka volje. To me nekoliko spominja na Haiderjevo argumentacijo v zvezi s šolsko odločitvijo ustavnega sodišča: „Odloči-tev bo povzročila emocije", in s to izjavo je hkrati sam začel ponovno zbujati protislovenske emocije.
Toda nazaj k skupnemu časopisu. Osebno sem prepričan, da je realističen, če obstaja volja (central). Zakaj? Kot je pokazala anketa dunajskih študentov, je to želja treh četrtin bralcev. S sredstvi za zdaj dva ne posebej kvalitetna lista bi lahko ustvarili en kvaliteten, čeprav se mi zdi dnevnik iluzoren, ker je predrag; celo dnevniki z več desettisoč naklade so zašli v nepremostljive finančne težave). V takšnem listu mora biti na osnovi skrbno izdelanega uredniškega statuta prostor za poročanje o vseh smereh, skupinah, iniciativah, strujah in mnenjih, ki obstajajo in so aktivna v narodnostnem življenju. Kdor še vedno misli, da mora ljudem servirati prežvečene volilne pozive, to lahko še vedno stori z lastnim volilnim propagandnim materialom. Toda zreli bralci bodo veseli pametnega in informativnega lista. Čas partijskih monopolov in listov je mimo - ne le v socialističnih državah oz. državah, ki so se nekoč tako imenovale.
Upam, da bomo na to reagirali tudi koroški Slovenci. Sicer bo nažrtost nad narodnostno politiko kdaj privedla še celo do tega, da bodo preostali samo še nekateri narodni generali (in njihovi pisci) brez vojske.
„Smo pod časovnim pritiskom'
Kdo je kdo v Sloveniji?

Hoče vojska ustrahovati juinokoroško prebivaistvo?
M


Volilna reforma na Koroškem?







Komisija za trgovsko akademijo
začeia z deiom

TMovna konferenca SJK In KIS v Ljubljani
Kmetje žetijo sodeiovati tudi prek meja
akademtje
ScheMander. Bedi Wutte. dr. Valenhn Inzko. dr Anton Fta-ntg in inšpektor dr Helmut
9H)a bo danes, bo v prihod njih tedni!) izdetata učni na-

Italijani imajo v Sloveniji lastno stranko



Prasentation des Projektes „Jaun-taier Tanztheater"
Im Hotel „Obir" in Eisen-kappel/Železna Kapla stellte Sonntag nachmittag Zdravko Haderlap, ein von der Schlie-Bung des Zellstoffwerkes Obir betroffener Arbeitneh-mer, das Projekt „Jauntaler Tanztheater/Podjunski plesni teater" vor. Bei dem Projekt handelt es sich um einen Theaterversuch, der ein „un-bedingt notwendiges Gegen-gewicht zum traditionellen Volkstheater des landlichen Raumes schaffen soli", wur-de von Haderlap im Rahmen der Prasentation betont.
Die Idee des Projektes ist in Osterreich wie auch im Al-pen-Adria-Raum eine Neuig-keit und soli in enger Zusam-menarbeit mit dem Landes-verband der Amateurthea-ter, den beiden zentralen Kulturverbanden der Karnt-ner Slowenen, Slovenska prosvetna zveza und Krščanska kulturna zveza, sowie der Arbeitsgemeinschaft Region-Kultur verwirklicht werden. Der Slovenski vestnik wird dieses Projekt noch im Detail vorstellen.
S!owenen begeistert
Uber Initiative der Oster-reichisch-Jugoslawischen Ge-sellschaft kam auch heuer wieder eine Schiwoche ftir Ju-gendliche aus Slowenien in Karnten zustande. 42 Ju-gendliche aus Murska Sobota absolvierten auf der Gerlit-zen/Osojščica einen Schikurs. Trotz mangelnder Schnee-verhaltnisse zeigten sich die jungen S!owenen von den ge-botenen Moglichkeiten be-eindruckt.
Burgermeister Leopold Guggenberger lud die Ju-gendlichen ins Rathaus ein, wo sie mit Krapfen und Ge-tranken begltickt wurden. Den Betreuern wurde vom Burgermeister ein sehr scho-nes Geschenk liberreicht. Prasident Ing. Wilti Sereinigg tiberbrachte die GrliBe der Gesellschaft und tiberreichte jedem Jugendlichen, welche hervorragend im Fereien-heim NuBbaumerhof in Tscheuritsch untergebracht waren, eine Erinnerungsga-be.
Besonderer Dank gebtihrt der Familie Bar, Besitzer des Ferienheimes NuBbaumerhof, sowie der Gerlitzen-Kanzelbahn-Touristik Gesellschaft m.b.H. & Co. KG. Annenheim fur die vorsorgli-che und stets freundliche Be-treuung der jungen Gliste.
HEUTE	SLOVEI\SM Die Seite turunscrc
!M	
„Siowenisches Parlament" = MinderheitenfeststeHung!
Zum Haider Vorschlag, ein Wahlerverzeichnis ftir Slowenen einzurichten, erklarte der Obmann des Zen-tralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten/ Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Dipl. Ing. Feliks Wieser, daB dies sicher auf eine MinderheitenfeststeHung hinauslaufen wiirde. Das sei eine alte Forderung des Karntner Heimatdien-stes, die Haider nun tiber-nommen habe.
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen in Karnten lasse sich seine Legi-
timation nicht durch KHD und Haider in Frage stellen. Die Absicht, die dahinter steckt, ist klar: eine durch eine quasi - MinderheitenfeststeHung geschvvachte und Haider - genehme Volks-gruppenvertretung. Solite sich die Volksgruppe in die Abhangigkeit von Haider be-geben, beginge sie Selbst-mord.
Es ist bezeichnend, daB so-wohl Haider als auch der Rat der Karntner Slowenen noch bis vor kurzem ftir die Be-schickung des Volksgruppen-beirates als Gesprachsforum der slowenischen Volksgrup-
„Aus heutiger Sicht ein Nem!"
In einem Schrčiben an Landeshauptmann Dr. Jorg Haider teilt der Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem mit, daB „aus heutiger Sicht eine Teilnahme des Zentralverbandes an den offiziellen Abstimmungsfei-ern 1990 nicht moglich ist." Der Zentralverband betont
Kirche m Sudtiroi: Trend zur Zwei- und Niehrsprachigkeit
Die Zeit ist vorbei, daB die Kirche als Sachwa!terin der deutschsprachigen Stidtiroler auftritt; der Trend geht in Richtung Zwei-, ansatzweise sogar Mehrsprachigkeit, wo-bei besonders die Jugend der deutsch-, italienisch- und la-dinischsprechenden Volks-gruppen AnlaB zu einer opti-mistischen Schau eines ktinf-tigen Zusammenlebens aller Stidtiroler in der Kirche ge-ben.
Das ist das Restimee eines Vortrags- und Diskussions-abends um Thema „Auftrag und Selbstversttindnis der Kirche in Sudtiroi" am ver-gangenen Mittwoch im Bil-dungsheim „Sodalitas" in Tainach, in dessen Rahmen Univ.-Doz. P. Dr. Kurt Eg-ger (Universitiit Innsbruck/ Božen) und Dr. Josef Inner-hofer (Stidtiroler Kirchenzei-tung „Sonntagsblatt") refe-rierten. Die Diskussionslei-tung hatte HR Dr. Valentin Inzkoinne.
Der Abend zeigfte auf, daB
Padagogenkommission wi!! zweisprachiges Schuiwesen aushohien
Die Vorschlage der Karntner Padagogenkommission zur Umsetzung des Verfas-sungsgerichtshofurteils lau-fcn auf cine Aushtihlung des zweisprachigen Schulwesens hinaus, heiBt es in einer Er-kliirung des Sekretars des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Karnten, dr. Marjan Sturm. Nicht anders kann der Vorschlag verstandcn werden, im zweisprachigen Gebiet Slo-
wenisch als Freigegenstand einzuftihren. „Der Vorschlag lauft auf eine Aushohlung des zweisprachigen Schulwesens und auf die Diskriminierung und Dequalifizierung der zweisprachigen Lehrer hinaus. Wtirden diese Vorschlage umgesetzt, hiitte das zwei-sprachige Schulwesen gerin-ge Zukunftsperspektiven", betont Dr. Sturm.
Die Tatsachc, daB die Karntner Padagogenkom-
pe mit Bundes- und Landes-regierung pladierten, nun-mehr nach der Beschickung aber bereits neue Vertre-tungskonstruktionen ins Spiel bringen. Dahinter steckt etwas anderes als nur die Frage der Volksgruppen-vertretung, heiBt es abschlie-Bend in der Erklarung des Obmannes des Zentralverbandes.
daher, daB er „zu keinem Zeitpunkt in die Vorberei-tungen der Feiern eingebun-den war und auch nie die Moglichkeit hatte, seine Vor-stelungen vorzubringcn."
Den endgtiltigen Stand-punkt wird der Zentralverband s!owenischer Organisationen nach BeschluBfassung in den entsprechenden Gre-mien bekanntgeben.
„Gonvivenza" (Zusammenle-ben) im kirchlichen Bereich noch so manche hohe Hlirde zu iiberwinden haben wird, wobei der Proporz, von der Kirche teilweise tibernom-men, eine nicht unwesentli-che, ftir die Ladiner sogar negative Rolle spielt.
Der Trend zur Zwei- bzw. Mehrsprachigkeit wird in starkerem AusmaB von Ita-lienern und nattirlich den La-dinern gefordert, die deutschsprechende Mehr-heitsbevolkerung stellt in dem Offnungsprozess eher das „bremsende Element" dar. Dies obwohl die hoch-sten Gremien der Diozese Bozen/Brixen die Zwei- und Mehrsprachigkeit zu fordern versuchen. Eine erst ktirzlich fertiggestellte Umfrage un-termauerte dies. Danach sind es die „sehr glaubigen" (deutschsprachigen) Stidtiro-ler, die wenig Motivation ftir mehr Zweisprachigkeit und ein besseres Zusammenleben zeigen.
Keine Emigung mit s!owenischen Organisationen
Zu den Pressemeldun-gen beztiglich der Ver-handtungen zwischeu Bund und Land vom ver-gangenen Freitag im Bundeskanzteramt in Wien stellte der Sekretar des Zentralverbandes sloweniseher Organisa-tionen/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Dr. Marjan Sturm fest, dali die Vertreter der Zentralorganisatio-nen der Karntner S!owe-nen im AnschluM ledig-lich iiber die Krgebnisse diesete Verbandlungen informiert worden sind. Diese Information hat nur f<) Minuten gedaucrt.
Krst im Begutach-tungsverfahren werden die Zentralorgauisatio-nen dazu ibre detaillier-ten Standpunkte abge-ben. Von einer bereits er-folgten Kinigung mit den Zentralorganisationen kann daher nicht gespro-chcn werden, erklarte !)r. Sturm abschlicBend.
Ambrozy: „S)owenen waren nicht gut beraten!
Er sei tiberrascht, daB der Rat der Karntner Slowenen der Wahl eines „slowenisches Parlaments" offenbar positiv gegentiberstehe, erklart Karntens LHStv. Dr. Peter Ambrozy im SP-Presse-dienst. Nach Meinung der Karntner SPO ware die slo-wenische Volksgruppe nicht gut beraten, sich auf diese Vorgangsweise einzulassen. „Letztlich wird die Wahl eines slowenischen Parlaments als MinderheitenfeststeHung ausgelegt werden", warnt
Ambrozy. Dessen sollten sich die beiden Slowenenorgani-sationen bewuBt sein.
Er sei nicht fiberzeugt da-von, so Ambrozy, daB der Sekretar des Rates der Karntner S!owenen, Pipp, in dieser Frage das Meinungsklima der Karntner Slowenen treffe. „Moglicherweise erklarte sich die befurwortende Hal-tung Pipps dadurch, daB der Rat hoffe, in einem etwaigen 'slowenischen Parlament' die dominierende Fraktion zu stellen, vermutet Ambrozy im SP-Pressedienst.
Winterwanderung „Arihova peč 90"
Der Slowenische Sportver-band, der Slowenische Al-penverein Klagenfurt/Celo-vec und der Slowenische Kul-turverein „Rož" in St. Jakob im Rosental/Šentjakob v Rožu veranstalten heuer schon zum 12. Mal die traditionelle Winterwanderung „Arihova peč" durch. Die Winterwan-derung, die heuer am 4. Marž in Kanin (Polanc) bei St. Jakob gestartet wird, dient auch als Gedenkveranstaltung fur die gefallenen Partisanen und Freiheitskampfer unter der Arihwand/Arihova peč. Der Start erfolgt um 10 Uhr, Nen-nungen sind bis zum Start moglich.
Abschied von Pratat dr. Johann Hornbock
niission auBerhalb des au-tochthonen Gebietes slowe-nische Schulen bei 7 bis 9 An-meldungen vorschlagt, be-deutet die Fortsetzung der Trennungspolitik	nach
sprachlichen Kriterien und wilrden in Richtung Dezimie-rung einer Kultur und einer Sprache weisen. Auch wider-sprechcn die Vorschlage den modernen europaischen in-terkulturellen Entwick!un-gen.
Ehrendomherr Priilat Dr. Johann Hornbock, zuletzt Pfarrer von Maria Elcnd/Pod-gorje und Direktor der St.Her-magoras-Bruderschaft/Mohor-ic\ a družba ist am 13. Februar in Klagenlurt/Celovec im 80. Lebensjahr verschieden. Der Verstorbene hat liber 30 Jahre lang das Dekanat Rosegg/Ro-žek als Dechant geleitet, war Mitglied des diozesanen Koor-dinationsaussehusses und 1980-1983 offizieller Vertreter der slowenischsprehenden Glaubigen beim Bischof und den diozesanen Amtern. Durch sein Bemlihen um ein gerechtes und friedliches Mit-einander von Glaubigen deut-scher und slowenischer Mut-tersprache in seinem engeren und weiteren Wirkungsbereich hat sich Priilat Hornbock die Achtung und Zuneigung aller im Dekanat und in der seit 1945 von ihm seelsorglich bc-treuten Pfarre Maria Elend/ Podgorje erworhen. Darliber hinaus galt sein ausgleichendcs Wirken als vorbildlich ftir die ganze Diozese.
Kanonikus Dr. Hornbdck stammt aus der Pfarre St. Johann im Rosental/Šentjanž v Rožu, studierte in Klagenfurt/ Celovec Philosophie und in Innsbruck Theologie. Nach der Priesterweihe am 3. April 1938 wirkte Dr. Hornbock in Eisenkappel/Železna Kapla, Maria Elend/Podgorje, Wolfs-berg-St. Johann, im sloweni-schcn Seelsorgeamt, an der Al-ten Priesterhauskirche in Kla-genlurt/Celovec und an ftih-render Stelle bei der Karntner Diozesansynode sowie seit 1951 als Direktor der Herma-goras-Bruderschaft.
Der Verstorbene war 1957 zum Monsignore, 1976 zum Ehrendomherren und 1983 zum papstlichcn Ehrenpriila-ten ernannt worden.
Die Verabschiedung von Priilat Dr. Johann Hornhock fand vergangenen Samstag, auf dem Ortsfriedhof in Maria Elend/Podgorje statt. Das Re-quiem las Bischof Dr. Egon Kapellari, der auch die Be-grabnisfeierlichkcitcn leitete.
<r.s, ko je cerkev na ./uz-V-^nem T/ro/skem ararua-r-a/a M.soJo ;'zk//MČno r;em.s*ko govorečega prch;'va/,s;va /n /;km;;' ;'zva;a/a nem.fkn Jor;;;-aaaco aaJ Oa/;)aa.sAo govoreči; ;7; /aJ;'n.s*k;n;; vernik;', /e mimo. 5'e<7rmj; razvoj gre v Jvo-, Je/omn ce/o v (rojezič-ao.sf, v „Coav;'veazo" (.sožitje), če/uJi je prav v nem.sko govorečem večinskem rabora zn.s/eJin' upiranje razvoja v svaer večjez;'čao^a' in mu//i-kn/tMrno.sti. Jta/ijuni so v tem razvoja Aro ra & naprej, za LaJince pa se je proces ave/ja-v/ja a ja zaorraj frojez/čae sko-jZje se/e zače/, čeprav so asa Je/ preb/va/slva, /a aajJ/je živi v Ježe/Z. /V/i/tov jezik je še veJao oa;ejea aa Jo/Zao GarJa Za GroJea, nrer/itev po proporca je zaaje aajbo/j Predavafe//adr.Josef/nnerboferZzBoznaj/evoj Zn unZv.doc. bo/eča.	dr. Kur/FggerjnnZverza/nnsbrocA/Bozenj	s:*e/w ena
Južna Tirolska: ,,Convivenza" treh narodov v cerkvi na preizkušnji
IVAN LUKAN
To je rezime diskusijskega večera na temo „NaročiIo in samorazumevanje cerkve na Južnem Tirolskem", kije bii pretekii teden v Domu prosvete v Tinjah, v okviru katerega sta predavata univ. doc. dr. Kurt Egger (brat škofa škofije Bozen/Bolzano-Bri-xen/Bressanone) ter giavni urednik južnotiroiskega (nemškega) cerkvenega tista (Sonntagsblatt) dr. Josef Innerhofer. V diskusiji pod vodstvom dv. svetnika dr. Vatentina Inzka, ki je tudi najvidnejši predstavnik nem-ško-stovenskega koordinacijskega odbora krške škofije iz tabora koroških Slovencev, pa je postato jasno, da je proces „Convivenze" (sožitja) na Južnem Tirotskem na marsikaterih področjih šete na začetku ter da bo med verniki raztičnih jezikov in narodnostne pripadnosti treba še odstraniti visoke prepreke.
Optimizem v mladino
Predavatetja sta optimistično ocenita pripravljenost mtadine vseli treh narodnostnih skupin za razvijanje botjšega mirnega sožitja v škofiji. Pri starejši generaciji, močno obremenjeni s pretektostjo, pa je posebno pri nemško govoreči večini (od skupno 440.000 prebivatcev je okoti 280.000 nemško govorečih, 125.000 Itahjanov in btizu 18.000 Ladincev) opaziti pomanjkanje potrebne odprtosti do soseda. Zato sta predavatetja v razpravi tudi priznata, da
Drugačni radio za Koroško
ned., 25.2. od 11. do 13. ure
UKW 100,5 MHZ
W Poročilo o policijskih aktih v Švici
*	Diskusija o šolski problematiki (dr. M. Sturm. dr. Peter Gstettner in dr. Sepp Brugger)
*	..Bog in glavar" - predstava na Brnci
je pot do mirnega sožitja v cerkvi na Južnem Tirolskem še dotga in trda, ter da ima uvedba proporca svojo (zaviralno) vlogo tudi v cerkvenem življenju. Nadvlada nemško govorečih, ki jo brez dvoma utrjuje ta proporčni sistem, bo po mnenju dr. Eggerja kljub prizadevanjem za krepitev dvojezičnosti najvišjih cerkvenih organov v škofiji privedel do tega, da bodo Italijani v vse večji meri postali dvojezični, nemško govoreči verniki pa ne bodo čutili potrebe po drugem jeziku, jeziku soseda.
Identiteta in dialog
Dr. Innerhofer je v svojem predavanju predstavil zgodovinski pregled vloge cerkve v tem stoletju na Južnem Tirolskem. Pri tem je poudaril, da je cerkev v času fašizma preprečila italijanizacijo te dežele.
Po vojni je škofu Gar-gitterju uspelo Južno Tirolsko združiti v eno škofijo (1964) in s tem tudi na politični ravni močneje vplivati na potek pogajanj o avtonomiji, po verski plati pa na paket za vernike različnih narodnostnih skupnosti.
Sedanje stanje v cerkvenem življenju pa je ocenil takole: dosegli smo najmanj nivo južnotirolske avtonomije in paketa, ki velja za javne službe in javno stanovanjsko gradnjo, stebra nadaljnjega razvoja v smer dvo-in večjezičnosti pa naj bi bila po eni strani krepitev identitete vsakega posameznega naroda, po drugi strani pa pripravljenost za odprt medsebojni dialog s ciljem, da naj bi vera postala most sožitja.
„Ze!o verni" prispevajo manj
Predavatelj univ. doc. dr. Egger je predstavil rezultate zanimive ankete, ki bi bila verjetno veljavna tudi za sta-
nje na Koroškem, čeprav se položaj Slovencev na Koroškem ne da primerjati s položajem narodnostnih skupnosti na Južnem Tirolskem. Prva zanimiva ugotovitev je bila, da so „zelo verni" ljudje v manjši meri pripravljeni prispevati k razvijanju dvo- in večjezičnosti kot „običajni" verniki. Enak trend se nadaljuje tudi pri skupini anketirancev, ki so menili, da sta vera in cerkev „zelo pomembni". Teh seje namreč le 29,5 odstotka izreklo za razvoj dvo- in večjezičnosti. Zanimiv je tudi nadaljnji podatek: le 31,7 odstotka „zelo vernih" in tistih, ki veri in cerkvi pripisujejo pomembno vlogo, je bilo mnenja, da je naloga politikov, da razvijajo mirnejše in tesnejše sožitje \ deželi, druga skupina, ki m tako vezana na cerkev in vero, pa je dosegla odstotek 53,5.
Za položaj na Koroškem je vodja diskusije dr. Valentin Inzko menil, da je deloma urejen, da pa tudi pri nas ne manjka konfliktnih področij. Na ta je takoj opozoril predstavnik katoliške mladine, ko je navedel nekaj primerov neenakopravnega položaja slovenskega jezika v različnih cerkvenih odborih.
Zakaj ne v slovenščini
Diskusija pa je opozorila še na nekaj, „kar nima prav nič opraviti s prijaznostjo do referentov", kot je to dejal sam predavatelj univ. doc. dr. Egger: v več kot enourni diskusiji se ni niti en koroški Slovenec ni poslužil svojega materinega jezika. Upati je, da to ravnanje ni bilo izraz obučtka manjvrednosti slovenskega jezika, kajti to še bolj slabi pozicije za razvoj enakovrednega sožitja. Koroška potrebuje samozavestno slovensko narodnostno skupnost na vseh področjih -tudi na cerkvenem. Eden najvidnejših znakov te samozavesti pa je slovenska beseda v javnosti!
Kar 400 milijonov za kanaiizacijo
DOBRLA VAS. - Že jeseni lanskega leta je občinski svet soglasno sklenil, naj bi se začelo načrtovanje za kompleksno rešitev vprašanja odplak za celotno občinsko področje. Načelni sklep, naj bi tak načrt hkrati upošteval tudi oskrbo občanov s pitno vodo, pa je še starejši, saj so ga sprejeli že v šestdesetih letih.
Sedanje prizadevanje za kanalizacijo je treba seveda videti tudi v sklopu z odkritjem, da so nekateri občani v Goselni vasi odvajali svoje odplake kar v opuščene vodnjake, za kar jih je bilo nekaj tudi kaznovanih. Župan Pfeiffer je v tej zvezi zavrnil vsakršno (so)krivdo za ta dogajanja, kljub temu pa razprava o ureditvi kanalizacije teče dalje. Kot smo izvedeli, bi zadovoljiva rešitev vprašanja odplak v Dobrli vasi stala kar okroglih 400 milijonov šilingov, seveda pa bo treba pri tem rešiti dve vprašanji: kako bi bila občina sploh sposobna uresničiti tak projekt,
Marketing za naše kmetovalce
CELOVEC. - V okviru Koroške kmetijske zbornice pripravljajo posebno društvo, ki naj bi se ukvarjalo z možnostmi boljšega trženja kmetijskih proizvodov. V prvi fazi želijo izvesti prve projekte, ki bi jih s subvencijami podprla ako zveza kot tudi agrarni oddelek dežele. Pozneje pa naj bi bilo ustanovljeno posebno društvo, ki bi preučilo tudi možnosti skupnih nastopov proizvajalcev posameznih pridelkov. Cilj vseh prizadevanj je osvojiti nova tržišča in organizirati pomoč pri izvrševanju raznih pogodb.
predvsem pa, kaj bo s skupnim projektom, pri katerem bi bila poleg Dobrle vasi udeležena tudi Velikovec in del občine Žitara vas.
Pustni pies
LEDINCE. - Letos 10. februarja je SPD „Jepa-Baško jezero" priredilo svoj pustni ples pri Ravšu v Ledin-cah. Po kratkem glasbenem pozdravu	društvenega
moškega pevskega zbora ter v stihe spleteni dobrodošlici predsednice Ani Ressmann je domača godba prevzela svojo vlogo in poskrbela za prijetno vzdušje - plesišče je bilo v hipu polna. Za vmesne vložke je poskrbela mladinska skupina iz Ledine; z grškim narodnim plesom ter posrečenim baletom moških balerin, ki bi s svojo gracilnostjo utegnili prekositi celo kak nežni spol. Za dodatno razvedrilo, ne nazadnje tudi dodatne dohodke, so skrbeli še sekt-bar, ocenjevanje teže košare, polne kmečkih dobrot, ter dražba torte, ki so jo „hantvovci" znali kar lepo vnovčiti. Pri ocenjevalcih košare se je resnični teži skoraj na deko približal šolski upravitelj Tonči Galob iz Vodiče vasi, ki je sedaj preskrbljen z malico za vsaj štirinajst dni. Vsa vneta za torto pa je bila gospodinja iz Loč Trudi Ulbing p.d. Jurč-nja in je slastico tudi osvojila. Ob veselih zvokih so se pari vrteli še dolgo v noč in prijetna domačnost se je stopnjevala od ure do ure. Za to pa je predvsem skrbel komaj pol leta obstoječi ansambel Cha-chA-cHa	(Kristijan
TrieBnig, Aleksander Černut, Hubert Pichler), ki je imel tokrat premiero v javnosti.	F. Č.
B/kČOVS. - „ O/roka Arpada" l/iZ/a Jesin /n Ai/oša Čeburin s/a navdušen; pub/ik; v zadnjih dneh v raznih krajih Koroške preds/avi/a kri/ične pesmi o razmerah v Sov/e/ski zvez; v obdobju pred sedanj/m predsedn/kom M;da;7om Gorbačovom. Moskovska osrednja u/ica Arpad je sp/oh pos/a/a sim-bo/ borbe ume/nikov za več/o svobodo in za osvobod/fev s;s/emsko-kr;7;čne ume/nos/;. Pr; nas/opu glasbenikov v B;7-čovsu pa je domač/n B/efi Sche//ander posredoval pub/ik; /ud; prevode /eks/ov, /ako da so b;7; ude/eženci koncer/a še bo// neposredno „zraven".
!gra!ska skupina KD ^Brezje ^ gostovaia na Radiškem odm
Preteklo soboto, dne 17. februarja 1990 je na Radišah gostovala igralska skupina Kulturnega društva Brezje, ki na pobudo sedaj že rajnega režiserja Anderleta že 8 let sodeluje s prosvetnim društvom na Radišah.
Tokrat so se Brezjani predstavili s komedijo „Bosa v parku", ki jo je napisal Neil Simon. Komedija na smešen način ironizira medčloveške težave mladega para, ki se je na hitro odločil za zakonsko življenje. Že pri urejanju majhnega stanovanja v petem nadstropju zanemarjene new-yorške stavbe pride do prvih zapletljajev, ki motijo pričakovanja mladega, zaljubljenega zakonskega para. Zakonsko idilo pa kali tudi zazrtost moža Paula, mladega odvetnika, v služben kariero, medtem ko žena Corry doma sanjari o ljubezni. To situacijo še dodatno zapleteta nenavaden ovaduški sosed Vas-
quez in Corryjin mati. Male postranske zadeve, ki kalijo medčloveške odnose, avtor napihne v komedijo, katero bi lahko uvrstili med igre lahkega, ameriško-zabavnega žanra.
V imenu gostitelja se je igralcem zahvalil društveni predsednik Tomaž Ogris, ki je dejal, da smo Slovenci tu in onstran meje preveč zazrti v našo mračno usodo, zato pa sta včasih potrebna tudi zabava in smeh.
Po predstavi so se gostje in domačini še pogovarjali o izkušnjah pri odrskem ustvarjanju. Sele pozno zvečer so se poslovili - toda ne za dolgo, saj bosta obe društvi še naprej sodelovali.
Radiški igralci letos pripravljajo igro tirolskega ljudskega avtorja Felixa Mitte-rerja „Domov". Slovensko premiero že težko pričakujemo!
Franci Wa!ter
SPZ obvešča,
da je še možen skupinski ogled razstave „S!ovenci v letu 1989" v narodnem muzeju v Ljubljani. V kolikor ste zainteresirani, se javite do petka,23. 2. v tajništvu SPZ, tel. (0 463) 514300-20, da bomo organizirali skupinski ogled s strokovnim vodstvom v nedeljo, 25. februarja. Vse ostale informacije prejmete na SPZ.
Nagrada za F. Hafnerja
Koroški pesnik Fabjan Hafner je pravkar prejel pospeševalno nagrado za literaturo štajerske deželne vlade. Hafner je izdal pesniško zbirko Indigo in se uveljavlja tudi kot prevajalec. K nagradi mu iskreno čestitamo!
„Bog m glavar" - nov odrski izziv
Brnčani spet pripravljajo presenečenje. Za letos so se odločili, da svoje (že nekoliko razvajeno) občinstvo razveselijo s komedijo. Pravo ljudsko komedijo. Igrana bo seveda, kot se za Brnčane spodobi, prvič. Saj drugače tudi ne more biti, ko pa je nastala šele v obdobju od lanskih Senc do letošnje petkove premiere. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je lepljenka tekstov različnih avtorjev, ko pa malo poškiliš v tekst in si nekoliko ogledaš dogajanje na odru, ugotoviš, da je delo tipično brnško-militarovsko. Sicer pa je po treh urah spremljanja vaj težko reči, kaj se sploh dogaja na odru. Tudi ustvarjalci niso kaj prida brbljavi, vso stvar želijo ohraniti
zavito v skrivnost. Tudi žanrsko bi predstavo težko ocenili. Na določene trenutke se nam ponuja teater absurda, klasična komedija, groteska, humoreska, kabaret, tragikomedija in še kaj. Zasidrana je v sedanjost, ki pa jo aplikativno, asociativno pojasnjujejo prizori od grške drame dalje. Tudi igra v igri bi ji lahko rekli. Teh oblik pa se poslu-žijo zaradi svojega posrednega sporočila predvsem tistim, ki naj bi skrbeli za naš slovenski koroški teater in morda tudi tistim, ki ga ocenjujemo iz zelo različnih vidikov - največkrat povsem nekritično, včasih pa celo škodoželjno.
Navidezno komedijanstvo pa bo imelo za nekoliko
pozornega gledalca tudi dovolj sporočilnosti. Tudi aktualne za koroško plebiscitno obletnico, saj npr. utrinek iz teksta pravi: „Mi smo vendar Korošci, nismo na obletnici plebiscita, ampak v teatru!" Pa še v kakšnem teatru! Režiser in igralci so fantazijo spustili z vajeti, vendar le do tiste mere, ko je še obvladljiva. Na določene čase zaidejo celo v filozofiranje, pa se kmalu spet spustijo spet na zemeljska koroška tla. Že standardna igralska ekipa je pomlajena z dvema novincem, katerima pa se to ne pozna, saj delujeta zelo uigrano.
Scena, kostumi, glasba, luč in scenski efekti bodo samo še dopolnili presenečenje. J.R.
Biser ljudske glasbe iz
„Smo ekološko čista sku- je, da so to pravi prekmurski pina, nismo preglasni pa tudi „dečki", zadnja takšna sku-energije ne uničujemo, pina v Prekmurju, ki še igra igramo lahko tudi v temi", je staro ljudsko glasbo, dejal povezovalec skupine
Beltinska banda Milan Zrin- Panonska glasba, oboga-ski na koncertu preteklo tena z madžarskim melosom, soboto v Škotičah. V dvorani z elementi ciganskega ritma, nad posojilnico se nas je sem pa tja pa tudi z alpskimi zbralo polno poslušalcev od vrivki, nič predelana, elek-blizu in daleč. Prignala nas je trizirana, igrana na stare bolj radovednost, saj o sku- instrumente, dve violini, bas pini nismo vedeli kaj dosti, dva klarineta in cimbale. Tudi naziv ,.banda" je za nas Tudi godci s svojimi leti pri-dokaj neobičajen. Izkazalo se spevajo k patini pristnosti in
Prekmurja
izvirnosti. Kar neverjetno je, kako pri teh letih to zmorejo. Pravijo, da jih drži pokonci glasba in pa delo. Izhajajo namreč iz krajev, kjer je bilo treba vedno trdo poprijeti, na svatbah, ob nežnih melanholičnih in tudi poskočnih zvokih pa je bilo vse pozabljeno. Leta 1985 so prejeli Evropsko nagrado za ljudsko umetnost, še sedaj pa letno izvedejo po 50 koncertov.
J. R.
Obisk dveh pisateijev
Na povabilo Krščanske kulturne zveze in krajevnih društev in šole sta minuli konec tedna Koroško obiskala slovenski pisatelj Tone Partljič in pesnik Tone Kuntner (na zgornjem posnetku z desne proti levi). Pod geslom „Moj ata" in „Moja hiša" sta z branjem nastopila v šentpe-terski šoli za ženske poklice, v Selah, Dobrli vasi in Velikovcu. Literata sta povsod doživela veliko zanimanje za njuno literaturo, udeleženci pa so spraševali tudi o tem, kako avtorja pristopata k ustvarjanju.
Z nastopa Pr/ Jok/n u v Ce/ovcu. Z /ever brata Kociper, Jožef (85) /n , Janez (80), Mart/n Žižek (60) Miška Baranja (70), naraščajnik Boštjan i Rous (17) in Anton Rajner (65)
*—**-------"-------------------------------------------------------—-------------
'4L.	.
Občinski portret
BtLČOVS
Gemeindeportrat
Portretiral ANDREJ MOHAR
Bo Quan(schnigova danes županja?
S 15. januarjem 1990 je odstopil bilčovski župan Hanzi Ogris, ki je to funkcijo opravljal 20 let, v tem času pa skupaj z ostalimi odborniki uresničil vrsto pomembnih projektov. Kot je sam dejal v svojem poslovilnem govoru, so v tem času med drugim v Bilčovsu zgradili novo pokopališče z mrliško vežico, uredili kulturni prostor, ki je na voljo vsem kulturnim ustvarjalcem, preuredili občinsko
poslopje in izboljšali servisne usluge občanom, asfaltirali nad 40 od skupno 55 kilometrov dolge mreže občinskih cest, za varstvo občanov pred katastrofami pa so investirali milijone šilingov, saj so za požarno brambo Bilčovs kupili sodobne naprave in sprejeli program investiranja za požarno brambo Velinja vas, kar bo mogoče izvesti že v najkrajšem času, hkrati pa so tudi upoštevali željo
Sfef/ Quanfsc/in<g (s//ka) bo po vse/ ve/yefnosf/ danes posfa/a župan/a.
občanov po vključitvi gradnje mrliške vežice v skupen projekt.
Po odstopu Hanzija Ogrisa pa se postavlja vprašanje, kdo ga bo na tem najvišjem mestu v občini nasledil. Rešitev, tako je pričakovati, bo sprejeta danes zvečer (18.00, pri Miklavžu). Največ možnosti v tem volilnem postopku ima kandidatka SPO Štefi Ouantschnig, ki je v pogovoru za „Slovenski vestnik" dejala, da bi kot županja rada nadaljevala delo Hanzija Ogrisa pa tudi svojega očeta Lorija Schauniga. Na vsak način pa „ne bi želela biti mojstrica, ki dela po lastnih hotenjih, temveč upravnica, se pravi, da bi ukrepala v stalnem stiku s prebivalstvom."
Kako pa Štefi Ouantschnig lahko postane županja, ko pa socialistična frakcija sama nima absolutne večine? To vprašanje postaja tem bolj zanimivo, ker je podžupan Hanzi Spitzer napovedal, da ga bo njegova frakcija (OVP), pravtako kot SPO Ouantschnigovo, predlagala za župana. S tem je seveda jasno, da bodo odborniki
OVP podprli svojega kandidata, in to kljub temu, da Spitzer sam pravi, da „ni verjetno, da bi dobil večino. Kljub temu pa hočemo pokazati, da se bomo tudi v bodoče prizadevali za vse občane."
Občinski odbornik FPO Jakopitsch se po lastni izjavi še ni opredelil ne za Spitzerja ne za Ouantschnigovo, kljub temu pa je skoraj gotovo, da bo Ouantschnigova izvoljena. Poleg glasov odbornikov SPO potrebuje za izvolitev namreč samo še en glas. Odbornik EL Miha Einspieler pa je že pred nekaj tedni napovedal, da bo Ouantschnigovo na vsak način podprl, pa čeprav se za to ni izrekla celotna EL. Drugi odbornik EL Toni Krušic je to potrdil tudi v razgovoru za naš časopis. Dejal je, da do koalicije s socialisti ne bo prišlo, ker „SPO za to ni pripravljena kaj ponuditi", da pa EL odločitev prepušča svojima odbornikoma, da se odločita po svojem prepričanju. Krušic bo torej nocoj volil „belo", Štefka Ouantschnig pa bo verjetno z glasovi SPO in Einspielerja izvoljena za županjo.
HeuteWah!
Heute Abend (18.00, GH Ogris) wird der Nachfolger des mit 15. Janner 1990 zuriickgetre-tenen Burgermeisters Hanzi Ogris gewahlt. Als aussichtsreichste Kandi-datin fur das hochste Amt in der Gemeinde gilt die von der SPO-Fraktion vorgeschlagene Lehrerin Štefi Ouantschnig, die „als Burgermeisterin die Arbeit von Ogris fortsetz-en mochte ."
Feststeht, daB Štefi Ouantschnig von der OVP-Fraktion keine Un-terstutzung bei der Wahl bekommen wird, da die OVP ihren eigenen Kandidaten - Johann Spitzer - wahlen wird. Jedoch rechnet Spitzer selbst nicht damit, daB er die Mehrheit bekommen wird.
FPO-Gemeinderat Jakopitsch hat sich noch nicht entschieden, wem er die Stimme geben wird, festgelegt hat sich jedoch EL-Gemeinderat Einspieler: „Ich werde Štefi Ouantschnig wah-len." Mit Einspielers Stimme (zu jenen der SPO-Fraktion) ware Štefi Ouantschnig als Burgermeisterin gewahlt.
Pomemben dosežek
[reditev javnega dvoje-U žičnega otroškega vrtca, ki varuje in vzgaja bilčovške najmlajše občane ne glede na njihovo narodno pripadnost, je tudi poslavljajoči se župan Hanzi Ogris označil za enega najpomembnejših dosežkov v zadnjih dvajsetih letih, ko je bit župan občine Bilčovs.
Poleg doslej edinega javnega občinskega dvojezičnega vrtca pa so v Bilčovsu zgradili tudi novo dvojezično ljudsko šolo, ki ustreza vsem sodobnim pedagoškim potrebam. Kljub temu pa še ni
vse urejeno. Odprto ostaja še vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov in kažipotov, kakršne za Bilčovs predvideva celo Zakon o narodnih skupinah. Doslej pa v Bilčovsu tega vprašanja še niso uspeli urediti. Zato smo zastopnike vseh v občinskem svetu zastopanih strank seveda povprašali, kaj menijo o dvojezičnih napisih, oziroma nasploh o sožitju obeh narodov v občini. Odgovore Gasserja, Spitzerja, Einspielerja in Jako-pitscha pa tudi njihove predloge za bodočnost Bilčovsa berite na naslednjih straneh.
Wichtiger
BeschtuB
Den offentlichen zwei-sprachigen Kindergarten be-zeichnete auch der zuruck-getretene Burgermeister Hanzi Ogris als eines der vvichtigsten Vorhaben, wel-ches in den letzten zwanzig Jahren vervvirklicht vvurde. Der BeschluB im Gemeinde-rat erfolgte einstimmig. Des-halb befragten wir Vertreter aller im Gemeinderat vertre-tenen Fraktionen uber ihre prinzipielle Haltung zur Min-derheitenfrage, sowie uber ihre Vorstellungen fur die vveitere Entvvicklung der Gemeinde.
BiLČOVS
števitke, dejstva in podatki
#	Občinsko predstojništvo (Gemeindevorstand) Župan Hanzi Ogris (SPO) - odstopil/zuruckgetreten podžupana Franz Gasser
(namestnica: Štefi Ouantschnig, oba SPO) in Johann Spitzer
(namestnik: Johann Schaunig, oba OVP) dodatni član Johann Andreasch - odstopil/zuruckgetreten (namestnik: Adolf Nagi, oba SPO).
#	Sestav občinskega sveta
(Zusammensetzung des Gemeinderates)
7 mandatov socialistična stranka (SPO), 5 mandatov ljudska stranka (OVP), 2 mandata Enotna lista (EL), 1 mandat svobodnjaška stranka (FPČ).
#	Kraji v občini Biičovs
(Ortschaften der Gemeinde Ludmannsdorf) Biičovs (Ludmannsdorf), Bilnjovs (Fellersdorf), Branča vas (Franzendorf), Gora (Rupertiberg), Kajzaze (Edling), Koviče (Lukowitz), Mala gora (GroBkleinberg), Moščenica (Moschenitzen), Muškava (Muschkau), Podgrad (Pugrad), Potok (Bach), Sodraževa (Zedras), Spodnja vesca (Nieder-dorfl), Stranje (Strein), Velinja vas (Wellersdorf), Zgornja vesca (Oberdorfl), Želuče (Selkach).
Nadmorska višina (Seehohe)
450-800 m
Skupna površina (Gesamtflache)
26,6 knL
Število prebivalcev (Einwohnerzahl)
1630
Število gospodinjstev (Haushalte)
470
Število podjetij (Betriebe)
29
#	Lestvica koroških občin
(Rangliste der Karntner Gemeinden)
Po številu prebivalcev (Einwohnerzahl) 1526 je bila občina Biičovs leta 1986 na 97. mestu.
Po finančni zmogljivosti* (Finanzkraft) pa jo s 4.717,55 šilinga po občanu izmed 121 občin najdemo na 83. mestu.
* finančna zmogljivost anteile).
občinski davki in delež dohodka (Ertrags-
#	Pravice siovenskih občanov
(Rechte der slowenischen Gemeindebiirger).
Na občinskem uradu je slovenščina po Zakonu o narodnih skupnostih priznana kot uradni jezik, zato imajo občani pravico, da se je poslužujejo. Občani Bilčovsa pa imajo pravico uporabe slovenščine tudi na okrajnih in deželnih uradih. Na primer: na finančnem uradu Celovec, na deželnem in okrajnem žandarmerijskem poveljstvu, na deželnem in okrajnem šolskem svetu, pri deželnem agrarnem senatu in Uradu koroške deželne vlade.
#	Proračun (Budget) 1989:
Redni proračun (Ordentlicher Voranschlag)
Izdatki in dohodki
(AusgabenundEinnahmen) ................. 15.055.000,-
tzredni proračun (AuBerordentlicher Voranschlag)
Izdatki in dohodki ..................... 7.400.000,-
Važnejše postavke (wichtige Posten): pregradnja ljudske šole (VS-Umbau) 2 milij., preureditev občinskega poslopja (Amtshaus-Umbau) 2,3 milij., občinske poti (Gemeinde-wege) 700.000,-
#	fz farnega življenja (Aus den Pfarren)
Občina Biičovs je razdeljena na dve fari, saj vasi Zgornja vesca in Gora pripadata fari Šentilj. V ostalem pa so farne meje skladne z občinskimi.
V Bilčovsu je prva nedeljska maša slovenska, druga pa dvojezična, ob sobotah pa ima večerna maša nemške elemente. Med tednom so maše še v cerkvah v Želučah in Velinji vasi, te so samo slovenske. Občasne maše pri cerkvi sv. Helene so slovenske, žegnanje pa je dvojezično. Celotno faro Biičovs upravlja župnik Poldej Kassl, faro Šentilj (torej tudi cerkev na Gori) pa župnik Lovro Petričič. Sicer v fari Biičovs v okviru farnega sveta deluje več delovnih krožkov, ki jih vodijo laiki. Ti so župniku Kasslu v veliko pomoč. Sicer pa tudi letno poročilo bilčovske fare ugotavlja, da je nedeljske maše leta 1989 obiskovalo povprečno po 420 ljudi.
LUDMANNSDORF
Zah)en, Daten und Tatsachen
,,Največja pridobitev je oskrba z vodo"
Naj večja pridobitev, ki smo jo uresničili v mandatni dobi dosedanjega župana Hanzija Ogrisa, je bila zagotovo napeljava vodovodnega omrežja za vasi Biičovs, Potok, Velinjo vas, Muškavo in Bilnjovs, kije povrh tega še tako močno, da bo nanj mogoče priključiti še 200 stanovanjskih enot. Uresničitev tega projekta torej ni pomembna le zaradi zadovoljitve potreb prebivalstva Bilčovsa, temveč tudi zato, ker omogoča nadaljnji razmah na področju gradnje hiš in lastniških stanovanj.
Seveda pa ureditev vodovodnega omrežja ni edini uspeh delovanja naše frakcije v prid občine Biičovs. Spomnil bi le na to, da smo prostorsko in materialno uredili komunalno gradbeno dejavnost, preuredili občinsko poslopje, za varovanje občanov pred katastrofami pa smo investirali milijone šilingov, saj smo za požarno brambo v Bilčovsu kupili sodobno avto-cisterno za gašenje, sprejeli pa smo že tudi program za financiranje ureditve požarne brambe v Velinji vasi, ki ga bomo izvedli že v doglednem času. Pri načrtovanju tega projekta pa smo tudi upoštevali željo občanov po vključitvi gradnje mrliške vežice.
Izvedba tega projekta bo poleg načrtovanega nakupa
zemljišča za športno igrišče na Potoku tudi naša najvažnejša investicija iz občinskega proračuna. Zavedamo pa se, da bo treba izboljšati tudi vaško omrežje. Letos bomo asfaltirali pot v Branči vasi (Kulnig/Stromberger), deželni cesti pri Morettiju in Gas-serju, od Potoka do dovo-znice v Podgrad pa nameravamo cesto speljati bolj ravno, hkrati pa tudi urediti pas za pešce.
V soglasju z vsemi ostalimi frakcijami smo bili prav pri izgradni cestne mreže precej uspešni: že doslej smo asfaltirali nad 40 od skupno 55 kilometrov občinskih cest, naš glavni načrt za bodoče pa je razširitev ceste proti Bistrici, saj se po njej precej občanov vozi vsak dan na delo.
Sicer moramo v Bilčovsu izhajati iz tega, da ustanavljanje večjih industrijskih podjetij ni verjetno. Zato se moramo bolj posvetiti tujskemu prometu in v razmišljanju upoštevati tudi „umir-jene pasove". Najvažnejše pa bo, da dosežemo porast števila nočitev na 50.000 letno, hkrati pa povečanje kakovosti ponujenih uslug. Pri tem mislim predvsem na višjo kategorijo prenočišč. Razmišljati bi bilo treba tudi o izgradnji poti iz Bilčovsa do Hodiškega jezera, s čemer bi
Franz Gasser (SPO), prv/ podžupan
lahko po vse verjetnosti privabili več dopustnikov.
Precej smo storili za enakopravnost slovenščine v splošnem in uradnem občinskem življenju. Kdo npr. pri občinskih sejah govori slovensko, bo našel svoj prispevek zapisan v slovenščini tudi v zapisniku. Tudi občinska uradna obvestila so dvojezična. Lepo smo uredili dvojezično ljudsko šolo, predvsem pa smo z javnim dvojezičnim otroškim vrtcem zagotovo zgleden in edinstven primer. Zato mislim, da so v naši občini še edini tozadevni problem dvojezični krajevni napisi in kažipoti. Toda tudi to vprašanje je mogoče rešiti. Potrebno bo le doseči skupen sklep vseh občinskih odbornikov. Ta pa mislim, da bo mogoč, saj smo tudi doslej uspevali sprejemati tovrstne sklepe v soglasju z vsemi frakcijami, ker je dvojezičnost v naši občini nekaj povsem naravnega.
"Občinsko kopališče je nuja!"
Hans Sp/fzer (Čl/P), drug/ podžupan
Precej točk iz našega volilnega programa smo uresničili tudi v občinskem odboru. Najvažnejši sta bili ureditev cest in gradnja občinskih stanovanj, ki naj predvsem mladim družinam omogočajo življenja vredno bivanje v občini in preprečijo odseljevanje mladine. Pomembno je tudi, da smo poskrbeli za predšolsko vzgojo otrok, saj je otroški vrtec važno dopolnilo v vzgojno-izobraževalnem smislu.
Več uspehov smo zabeležili tudi na področju kmetijstva in poljedelstva, saj sem kot odgovorni referent za ta vprašanja za skupne odločitve uspel pridobiti tudi zastopnike ostalih frakcij. Kljub
temu pa se mi zdi nujno potrebno, da bomo tudi v sodelovanju z deželnim referatom za kmetijstvo lahko prispevali k ohranitvi kmetij v Bilčovsu. Moja želja bi bila, da poiščemo tudi take oblike pomoči, da bi predvsem mladi kmetje spet dobili veselje za delo na kmetijah. Pri tem pa bo morala pomagati občina in poskrbeti za asfaltiranje dovoznic k posameznim kmetijam, predvsem pa tudi urediti in utrditi dovozne poti k bolj odročnim kmetijam, katerih je v naši občini kar precej.
Zavedam se, da je to seveda težko uresničiti, saj je treba financirati kar celo vrsto pomembnih zadev, prevelikih izdatkov pa nam občinski proračun ne dopušča. Zato pa se bo treba v bodoče še bolj posvetiti najvažnejšim točkam. picd\scin pa se odločati o posameznih projektih z vidika potreb celotne občine. Da smo se sposobni prav odločati, smo dokazali tudi z napeljavo vodovodnega omrežja, kar smo dejansko v kolegialnem vzdušju sklenili zastopniki vseh frakcij v občini.
Seveda bomo morali tudi razmisliti in se dogovoriti, kako si predstavljamo razvoj občine. Za poletne mesece bo potrebno urediti občinsko
kopališče. V tej zvezi smo se celo že pogovarjali z Avstrijskimi dravskimi elektrarnami, da bi ga napravili v zalivih Drave (npr. v Kazazah). S tem bi namreč izboljšali pogoje za turizem. Prav tako bi bilo treba razmisliti, ali ne bi vsaj za občinska stanovanja in ljudsko šolo uvedli bioenergetsko ogrevanje. Sedaj obstajajo ogrevalni sistemi na lesovino, s katerimi bi ne le prispevali k varstvu narave, temveč bi tudi kmetom nudili možnosti zaslužka.
Sožitje obeh narodnih skupnosti v občini ni problem. Tudi v vprašanju javnega dvojezičnega otroškega vrtca smo uspeli izključiti emocije. Dokaz za pravilnost našega skupnega sklepa pa je, da vrtec dobro deluje. V bodoče se tudi spiranju postavitve krajevnih napisov ne bomo mogli izogniti. Morali pa se bomo pogovoriti z vsemi občani, gotovo bodo potrebni krajevni sestanki, dogovoriti se bomo morali tudi med frakcijami, in šele, če bomo dosegli soglasje, bomo o postavitvi dvojezičnih tabel lahko sklepali v občini. Tak sklep pa naj bi bil potem spet soglasen, prav-tako kakor bomo morali skupno preučiti, kako daleč lahko še gredo nadaljnje zahteve Slovencev.
,,Pot do vrtca je biia težavna!"
Že zamisli o samostojni kandidaturi je botrovala želja po enakopravnosti slovenske narodne skupnosti v občini. Temu smo posvetili veliko pozornosti tudi v vsem našem delovanju v občinskem odboru, tako da lahko s ponosom ugotovimo, da smo precej dosegli. Mnogo naših predlogov smo vnesli v razpravo, kar nekaj pa jih je občinski svet celo soglasno potrdil. Najvažnejši dosežek pa je bil zagotovo prvi javni dvojezični otroški vrtec na Koroškem.
Tudi zanj je že pred leti dala pobudo Enotna lista. Pot do tega vrtca pa je bila dokaj težavna: najprej smo morali prepričati ostale odbornike, da bi zgradili lasten vrtec, saj so nekateri hoteli voziti naše predšolske otroke v vrtec na Bistrico. Potem pa smo precej časa razpravljali o dvojezičnosti vrtca, ki je bila naposled - seveda tudi ob pomoči dosedanjega župana Ogrisa in podžupana Gasserja-sklenjena celo soglasno. Le v vprašanju vodstva vrtca ni bilo mogoče doseči soglasja, čeprav je bila dvojezična vzgojiteljica bolj kvalificirana in je imela več izkušenj tudi zaradi svoje dejavnosti z otroki v društvu Bilka.
Vse doslej pa je ostal nerešen problem dvojezičnih krajevnih napisov in kažipotov. Preden je stopil v veljavo
Zakon o narodnih skupnostih so namreč v naši občini odstranili vse table, potem pa jih niso več namestili. EL je v občinskem svetu sicer vložila zahtevo, da se postavijo po vsej občini, toda večine nismo dobili. To pa je tem bolj čudno, ker sem prepričan, da v Bilčovsu ne bi bilo odpora proti namestitvi dvojezičnih krajevnih napisov.
Sicer je bil v Bilčovsu gotovo največji dosežek izgraditev „projekta stoletja", to je napeljave vodovodnega omrežja po vsej občini. Tudi pri tem vprašanju je bila iniciativna Enotna lista, saj je naš odbornik Toni Krušic že pred leti zahteval raziskavo o stanju preskrbljenosti občanov z vodo. Rezultat je znan, večina vasi je danes priključena na občinski vodovod, le nekaj vasi pa oskrbujejo privatna vodna združenja, ki pa doslej vsa dobro delujejo.
Največji problem, ki nas tare, je relativno slaba situacija glede delovnih mest v sami občini. Za Avstrijskimi dravskimi elektrarnami v Bistrici, ki zaposlujejo mnogo naših občanom, je na drugem mestu po zaposlenih podjetje Gasser v Bilčovsu, tretji največji ..podjetnik pa je /c občina sama. Seveda taksno stanje tudi znižuje dohodke obetne, s tem pa ji omejuje možnosti, da bi še več storila za svoje občane.
Miha E/nsp/e/er (EL), obč/n-sk; odborn/k
Edina perspektiva, ki se nam ponuja, ostaja torej področje turizma. Pri tem pa bo najvažnejše, da bomo razvili že obstoječe manjše strukture in skušali uveljaviti tudi idejo „dopusta na kmetijah". Vse to pa nam ne bo kaj dosti prinesto, če ne bomo poskrbeli za kakršnokoli obliko kopališča v občini. Pri tem mislim predvsem na možnost zajezenega jezera na Ovratu, kotlinskem področju, skozi katero se pretakajo čisti vrelci, iz katerih bi lahko zajemali vodo in uredili ..umetno" jezero s površino kakih 2,5 hektarja.
Za občinsko infrastrukturo pa bi bilo seveda tudi pomembno, da bi zdravniška zbornica Bilčovsu odobrila občinskega zdravnika. Vse sosednje občine jih imajo, zakaj ga torej ne bi imeli tudi Bilčov-ščani. Poleg tega tudi prostor za zdravniško prakso ne bi bil tak problem, saj bi se lahko našel v enem izmed blokov občinskih stanovanj, ki jih nameravamo zgraditi že v doglednem času.
"Krajevni napisi so potrebni!"
Pri svojem delovanju vedno izhajam iz zavesti, da mora občinski odbornik delovati v prid vsem občanom. To vodilo sem vsaj doslej lahko tudi vedno uresničeval, to pa mi je olajšalo tudi dobro sodelovanje z vsemi frakcijami v občinskem svetu. Z dosedanjim županom Ogrisom pa tudi z odbornikom EL Mihijcm Einspielerjem, ki je prav zaradi svoje realnosti in pristojnosti moj zgled, sem vedno dobro izhajal, prav zaradi tega pa sem tudi druge
Hans Jakopitsch (EP<3), občtnsk/ odbornik
frakcije lažje prepričal o upravičenosti naših predlogov.
Tako je v Bilčovsu uspelo zgraditi občinska stanovanja predvsem za mlade ljudi, v večino naših vasi smo napeljali občinsko vodo, prav tako pa smo tudi vsaj načeli razpravo o tem, kako bi lahko bolj učinkovito izvajali varstvo okolja.
Za v bodoče menim, da bo neobhodno potrebno izboljšati našo turistično ponudbo (kopališče, višji standard ponujenih	počitniških
sob,...), hkrati pa bi želel, da bi razvili tudi naše gospodarstvo. Možnosti bi imeli predvsem z manjšimi in srednjimi podjetji, za cilj pa bi si morali postaviti podoben načrt kot so ga po zaprtju Kestag uresničili v Borovljah.
Zame tudi vprašanje dvojezičnosti v občini ni nikakršen problem. V primeru javnega dvojezičnega vrtca, za katerega sem seveda tudi glasoval, se je sklep ponudil skorajda sam od sebe. Načelno sem že dolgo prej zahteval, da občina uredi lasten vrtec, da pa je ta zdaj javno dvojezičen,
pa me sploh ne moti. Celo obratno: mislim, da smo s tem zgled vsej deželi, pa tudi finančno nam gre lažje, saj stroške za dvojezično vzgojiteljico pokriva država.
Osebno tudi obžalujem, da sem s tem svojim stališčem v nasprotju s predsednikom naše stranke. Že kar naslednji dan po soglasnem sklepu o dvojezičnem vrtcu me je Haider namreč po telefonu okregal, ker sem glasoval za tak vrtec. Tega bi njegov predhodnik Mario Ferrari-Brun-nenfeld zagotovo ne bil storil. Ob odstavitvi Brunnenfelda in mojem glasovanju za dvojezični občinski vrtec pa sem tudi jaz izgubil mesto predsednika FPO v Bilčovsu. Kljub temu pa tudi v bodoče ne nameravam spremeniti svojega stališča o vprašanju dvojezičnosti v naši občini. Tudi kar zadeva dvojezične krajevne napise ali kažipote ne. Osebno sem prepričan, da so napisi in kažipoti potrebni. Če pa bomo glasovali o tem, ali naj so izpisani tudi v slovenščini, pa me dvojezičnost tudi v tem primeru ne bo motila.
Biickpunkt Ludmannsdorf
„!ndustrie kaum vorsteHbar"
Franz Gasser (SPO), 1. Vizeburgermeister:
Die Wasserversorgungsan!age sei die bisher groBte Errungenschaft. Auch der Umbau der Volksschule und des Amtsgebaudes, sowie der Ausbau des Gemeinde-vvegenetzes seien hervorzuheben. Heuer wol!e man vor allem das Area! fur den Sportplatz kaufen, sowie Asphaltierungsarbeiten durchfuhren. VVichtigstes Vor-haben sei die Errichtung eines Gehvveges zvvischen Bach und der Zufahrt Pugrad.
Ansonsten musse man in Ludmannsdorf davon aus-gehen, daB die Grundung von Industrieunternehmen kaum vorsteHbar ist. Darum wol)e man vor allem das Tourismusangebot verbessern (Steigerung der Oualitat des Bettenangebotes). Das Ziel sind 50.000 Nachtigun-gen.
Viel sei auch fur die Gleichberechtigung des Slovveni-schen getan vvorden; der offentliche zvveisprachige Kin-dergarten habe Vorbi)dwirkung fur ganz Karnten. Zu lo-sen sei noch die Frage der zweisprachigen Ortstafeln. Doch auch diese werde man sicher Ibsen konnen.
„Draubad keine Utopie"
Johann Spitzer (OVP). 2. Vizeburgermeister:
Die OVP habe im Gemeinderat auch die anderen Fraktionen fur die Realisierung vieler Projekte im Be-reich der Landvvirtschaft gevvinnen konnen. Trotzdem werde man noch vieles tun mussen: so šei fur die Asphaltierung der Hofzufahrten und die Befestigung der Wege zu entlegenen Hofen noch nicht genug getan vvorden. Fur den Fremdenverkehr ware die Errichtung eines Gemeindebades von Noten. Als Variante fur ein solehes sei die Stauseebucht bei Edling keine Utopie mehr.
Die Votksgruppenfrage sei in Ludmannsdorf kein Problem. Auch bezuglich der zvveisprachigen Ortstafeln konne er sich eine Losung vorstellen. Notig seien dafur allerdings Ortsversammlungen und Fraktionsgespra-che, da ein soleher BeschluB auf jeden Fali einstimmig erfolgen solite. Man vverde aber auch prufen mussen, vvie vveit eventuelle vveitere Forderungen der Slovvenen akzeptiert vverden konnten.
„Schritt zur Gleichberechtigung"
Miha Einspieter (EL), Gemeinderat:
Der VVunsch nach Gleichberechtigung der slovveni-schen Volksgruppe sei schon der Idee der eigenstandi-gen Kandidatur Pate gestanden. Viele Forderungen der EL seien vervvirklicht vvorden, vvobei sicher der einstim-mige BeschluB, in Ludmannsdorf den ersten offentli-chen zvveisprachigen Kindergarten zu errichten, bisher der vvichtigste vvar. Ungelost sei bisher noch die Frage der zvveisprachigen Ortstafeln geblieben. Ein diesbe-zuglicher Antrag der EL habe keine Mehrheit erhalten. Trotzdem vverde sich die EL auch vveiterhin bemuhen, dieses gesetzlich geregelte Recht zu ervvirken.
Auch zum Projekt der VVasserversorgungsanlage habe die EL VVesentliches beigetragen, genau vvie sich die EL auch darum bemuhe, den Fremdenverkehr in Gang zu bringen. Fur die Zukunft vvare eine Aktion „Urlaub am Bauernhof" vorsteHbar, und am Ovrat muBte man vve-nigstens die Moglichkeit der Errichtung eines Stausees prufen.
,,Ortstafe!n sind notvvendig"
Johann Jakopitsch (FPO), Gemeinderat:
Vor allem Dank der guten Zusammenarbeit mit dem bisherigen Bgm. Ogris und dem Fraktionsfuhrer der EL, Einspieter, sei es der FPO moglich gevvesen, eigene Vorstellungen leichter einflieBen zu lassen.
Auch die Zvveisprachigkeit sei fur ihn kein Problem. Der einstimmige BeschluB, einen offentlichen zvveisprachigen Kindergarten zu errichten, habe sich fast von selbst aufgedrangt. Er selbst bedauere auch, daB er mit seiner Haltung im Widerspruch zum heutigen Lande-sobmann der FPO stehe. Haiders Vorganger hatte da sicher anders gedacht und Jakopitsch nicht als Orts-parteiobmann abgesetzt. Bezuglich der Ortstafeln ver-trete er die Meinung: „Notwendig sind sie. Sollten sie zvveisprachig sein, vvurde mich das nicht storen!"
am 2.3., um 20.00 im CH Ogris
Leserabend des SLOVENSK) VESTNiK
Brezposehtost in mobilnost/
Arbeitslose und Mobilitat
Industrijska nerazvitost Bilčovsa se odraža tudi v splo-šnih podatkih koroškega delovnega urada. Predvsem pozimi je visoka brezposelnost, skoraj 80% vseh zaposlenih pa mora vsak dan potovati na delo v druge kraje.
Predvsem visok je delež mladih vozačev (skupno 170), povprečna oddaljenost do delovnega mesta pa znaša 20 kilometrov. V Bilčovsu pa je očiten tudi nizek procent žena v skupnem številu zaposlenih.
/
Brezposelnost (Arbeitslosigkeit)		
Stanje (Stand) 30. 1. 1990: lOloseba/Person) Po podatkih deželnega delovnega urada (Angaben Landesarbeitsamt Karnten)		
brezposelni v / Beruf	skupno/ gesamt	na Koroškem/ in Karnten
kmetijstvu (L. u. Fw. Beruf)	4	1405
gradbeništvu (Bauberufe)	40	7574
kovinarstvu (Meta)lberufe)	3	1496
lesni stroki (Holzbe- und verarbeitung)	12	862
krojaštvu (Bekieidungsmacher)	1	384
strojništvu (Maschinist)	4	786
pomožni poktici (Hilfsberufe)	8	1055
prodaji (Verkauf)	7	1629
gostinstvu (Gastgewerbe)	11	3129
čistiini stroki (Reinigung)	1	584
frizerstvu (Friseure)	2	197
pisarniških poklicih (Biiro)	6	1669
zdravstvu (Gesundheit)	1	237
učnih in kulturnih poklicih (Lehr- und Kulturberufe)	1	370
skupno/gesamt	101	23579
Razvoj brezposelnosti (Entwicklung der Arbeitslosigkeit) teta/	januarja	julija imJahr:	Janner	Juli števiio oseb/ Zah! der Personen		
1955	86	3
1965	111	4
1975	72	5
1980	97	-	14
1981	111	11
1982	95	10
1983	93	21
1984	108	15
1985	116	13
1986	89	23
1987	107	16
1988	105	15
1989	97	15
Vozači v Bilčovsu (Berufspendler in Ludmannsdorf)
	1973	1976	1979	1982	1987
prebivalci (Wohnbevo)kerung)	1503	1531	1549	1563	1573
nesamostojno zaposleni (unselbst. Beschaftigte)	471	492	506	530	586
vozači v občino (Einpendier)	3	5	9	9	40
vozači iz občine (Auspendier)	379	411	412	446	447
Druga kaseta „ Vaščanov"
Ni še tako dolgo tega, kar se je v bilčovski občini, natančneje v Zgornji vesci, ustanovila moška pevska skupina „Vaščan' pojo", ki jo vodi profesor Jožko Kovačič. V tem kratkem času pa si je pridobila že veliko priznanja, predvsem pa je s svojimi pesmimi uspela pridobiti mnogo prijateljev in posne-malcev. Lani je skupina izdala svojo prvo kaseto (glej ovitek), že v prihodnjih dneh, 3. marca pa bodo v avli ljudske šole v Bilčovsu predstavili- „Podoknice", svojo drugo kaseto. Tema večine pesmi je seveda ljubezen, pač tipična inspiracija petja pod oknom. Na predstavitev vsi prisrčno vabljeni!
Rege Kulturtatigkeit
Der SIoweniche Kuiturverein „Bilka" zabit zu den be-deutenden kuitureMen Faktoren in der Gemeinde Lud-mannsdorf/Biičovs. Ober seine rege Tatigkeit berichten der Obmann Tomi Gasser, die Sekretarin Ciika Mišku!-nik und der Chorieiter Jožko Boštjančič.
Aus ihren Ausfiihrungen geht hervor, daR im Verein „Biika" eine Spieigruppe, vier Chore und auch eine Schachsektion tatig sind. Neben den genannten, entwik-keit der Verein auch andere kuitureiie Tatigkeiten, be-sondere Aufmerksamkeit wird der Arbeit mit der Ju-gend gewidmet, aber auch jener der Erwachsenenbii-dung. Der Verein hegt auch regen Kuituraustausch mit den benachbarten Kuiturvereinen, sowie mit den beiden zentraien Dachorganisationen, dem Siovvenischen Kui-turverband und dem Christiichen Kuiturverband.
Neben dem Kuiturverein „Biika" ist auch der Man-nerchor „Vaščan' pojo" sehr aktiv, wird er doch am 3. Marž in der Auia der Volksschuie schon seine zweite Kassette mit Liebesiiedern vorsteiien.
ADEG
POAOV/č/V/C/t-B/t/V/č B/LČOV5
K/^ED/TBA/VK	G.m. A. //.
se veseli Vašega obiska / freut sich auf Ihren Besuch
ID
Kaufhaus Trgovina Trafik
Ludmannsdorf Biičovs S 2251
KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA ŠENTJANŽ V ROŽU
te!. 0 42 28/20 76
s postovatnicama
BtLČOVS in KOTMARA VAS
te!.: (0 42 28) 31 68	te!.: (0 42 20) 22 42
Priporočamo je za vja/fotvVae aa/oz^e Wir emp/č/i/ea aaj/ar a//e Ge/č/aage/egea/iei^ea
Priporočamo se vsem, ki gradijo a!i preurejajo hišo! Wir empfehten uns a!!en, die bauen oder umbauen!
TESARSTVO - HOLZBAU
nMr GASSER
Stanovanjska hiša v FriedetstraBe (Ce)ovec) - tesarska delajeopraviio podjetje Gasser
VVohnhaus FriedetstraBe (Klagenfurt) -die Hoizbauarbeiten fuhrte die Firma Gasser durch.
Biičovs/Ludmannsdorf, (04228) 2219
SV predstavlja
.S7ove//.sA:opro^t/e/no Jr/zv/ro ,,/A/7Aca" s- B/7čor.s;/)<?ena /z/r/c/A //ayaA://r'//c;T/7! A:;/A/a/*/;/7/ pos/rp'a//A: naie naroJne ^A/apno^f/ na poc/eze/jn. Do /ega ^poznan/a A/o<7o p/*/'.s7/ ///<7/ na.s7' A/raAc/, Aro A/otAo pre/z/aA/ pr^pe^Are prcrAsfara/'-A/ov „D/AAte", Aro so za našo rz/A/r/Ato „5V p/*e/A.s/ar7p/" sp rego v or/7/ o zgo/Aor*/7t/, orgart/zactp /n /AeA/z .svojega /Ara.s/va. Vprafan/a, Ar/ y/A/ ye Az/7čov.sAc/'/rt ,sogorwn;'Arow po^fa^// na.s nrerAn/Ar A///Are; A*oAro/, .so se nana.sa/a na Arz/A/z/r/ro z/rA/'e///'e, Ar/ga razf//a ^PD „P/7Ara" f AA/7čor.szz. ,S'o/Ae/oraA/ .so p/*e<7.se<7n/'Ar Po/naz Gas.se/*. /a/n/ca G/AAca M/YAr//An/Ar /n zAzorovo/A;a Jo z Ar o AAo.s7;a/;č/č.
Mešan/ pevs/o zbor SPD „B/7ka
Kot skoraj povsod, imamo težave z naraščajem. A ne zato, ker ne bi imeli mladine, vendar v naši občini je veliko študentov, ki odhajajo na Dunaj, v Gradec, Innsbruck, in se tako ne morejo udeleževati vaj. Naši zbori nastopajo na društvenih prireditvah, kot sta vigredni koncert ali kulturni večer, pa tudi na centralnih prireditvah Slovenske prosvetne in Krščanske kulturne zveze. Gostovali smo v Jugoslaviji, Italiji in na Tirolskem. Mešani pevski zbor našega društva je identičen s cerkvenim zborom, ki vsak teden poje v cerkvi. Tudi to je treba upoštevati pri vrednotenju naših zborov.
SPD „Bilka" v Bilčovsu
Šestega marca leta 1912 je vlada potrdila ustanovitev našega društva s takratnim imenom „Katoliško slovensko izobraževalno društvo Bilka". Za predsednika je bil izvoljen Tone Kuriselo iz Želuč. Prirejali so poučne mesečne sestanke, v gostilni pri Miklavžu pa so postavili društveni oder. Nastala je tudi društvena knjižnica. Pevski zbor je vodil Franc Kapus, takratni organist v Bilčovsu. Delovanje društva je prekinila prva svetovna vojna. Že 22. februarja 1920 je bil ponovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Janko Ogris. Takratni lastnik gostilne pri Miklavžu Janez Safran pa je po plebiscitu društvu prostor odpovedal. Nekaj let za tem društvo ni uprizarjalo iger, nakar se je odbor odločil, da postavi oder pri „Petrovcu" v Zgornji
Tomi Gasser:
Bogata
zgodovina
vesci, kjer so nekaj časa potekale odrske prireditve na prostem. Društvo je ustanovilo še mladinski in ženski odsek, ki sta imela svoje redne mesečne sestanke in pevske vaje v sobi, najeti pri Lesjaku v Bilčovsu, kamor so preselili tudi knjižnico. Leta 1924sije društvo na vrtu gostilne pri Pomoču postavilo leseno uto za oder in za shranjevanje potrebščin za prireditve. Tako so bile prireditve možne le poleti in to samo ob lepem vremenu. Leta 1922 je društvo postavilo svoj oder v dvorani gostilne pri Knablnu v Velinji vasi, od leta 1934 dalje pa je bil za oder spet na razpolago prostor v dvorani pri Miklavžu, zaradi česar so bile prireditve spet pogostejše. Leta 1936 je društvo ustanovilo tamburaški odsek, ki je štel 12 članov. V splošno zadovoljstvo je nastopal na vseh prireditvah. Ko je po naših krajih zavladal hitler-janski režim, je bilo delovanje društva čedalje težje, dokler ga leta 1941 niso popolnoma zatrli. Vsakršno delo je bilo prepovedano, zasegli so pre-
Stovenski vestnik dvakrat tedensko
moženje društva, knjige so uničili, sežgali, tamburice zaplenili. Pet slovenskih družin je moralo v izseljeništvo. To so bile Miklavževa in Mež-narjeva iz Bilčovsa, Lukejeva in Ravbarjeva iz Želuč ter Sramsičnikova družina iz Stranj.
Prepoved uporabe materinega jezika je bil najhujši udarec za naš narod. Kljub temu pa se je zatrto društvo takoj po vojni leta 1945 začelo obnavljati. V naši dvorani je spet zadonela slovenska pesem. V povojnem času seje življenje na podeželju spremenilo, z njim pa tudi društveno delovanje. Zimski čas je postal najbolj primeren za intenzivnejše vaje za gledališke, pevske in druge prireditve. S pomočjo Slovenske prosvetne zveze smo v Bilčovsu leta 1952 izdelali nov oder, kar je našim prosveta-šem vlilo še več veselja do gledališke dejavnosti. Glavni motor vsega društvenega delovanja v teh letih je bil Janko Ogris - Miklavžev deda. Pogosto so nastopali na domačem odru pri Miklavžu. Oder je spet bil obnovljen leta 1961 in nato še leta 1973. Tudi tamburaški zbor je spet pričel delovati; vodil ga je Valentin Kapus. Od leta 1976 naše društvo sodeluje pri Rožanskem izobraževalnem tednu. Ko je domača posojilnica leta 1984 preurejala svoje prostore, nam je omogočila tudi prostore za naše društvo. Zdaj imamo tam vaje, društvene seje in manjše prireditve.
To so le kratki prebliski zgodovine našega društva.
Kulturno društvo ima nalogo gojiti in ohraniti slo-
7bm/ Gasser
vensko besedo in pesem v naselitvenem prostoru. To je širok okvir, v katerem poteka tudi dejavnost naše „Bilke". Upam trditi, da ob pravi motivaciji najdeš razmeroma dosti ljudi, ki iz golega idealizma žrtvujejo tedensko tudi po več ur za to ali drugo obliko dela na kulturnem področju. To seveda lahko trdim le za naše razmere. Družbeno življenje se tudi na podeželju hitro spreminja in zavedam se, da bo v bodoče treba temeljito presoditi in razmisliti, kako oz. kam usmerjati društveno delo. Seveda ob tem pričakujemo ustrezno podporo. Če ne že gmotno, pa vsaj moralno.
Ob tej priložnosti pa ne morem mimo tega, da izrečem nekaj kritičnih pripomb na račun nekaterih naših narodnih „vzornikov". Ni prav, da pridigajo vodo, pijejo pa vino. Ali bolj konkretno: ni se mogoče trkati na svoje slovenske prsi, v ožjem družinskem krogu pa govoriti večinoma nemško. Naši dve kulturni in politični organizaciji imata verjetno tudi še druge skrbi, ne le da ena drugo obmetava z blatom. Isto bi lahko očital našim časopisom. Prav tako ne vidim smisla, če slovensko podjetje zaposluje nemške delavce in nato klečeplazi pred nemškonacionalnimi odjemalci, ali še huje, da si dovoli, da jim ti diktirajo. To ima negativen vpliv tudi na kulturna društva, ker je njihov sestav običajno različen, kot so različne naše narodne organizacije. V ožjem krogu pa se ni dobro stalno prepirati. Zato imejmo, če že vozimo
C/Aka M/škrz/n/k
po dveh ali treh tirih, pred seboj vsaj en skupen cilj: držimo se in ne pozabimo naših korenin.
V	tem smislu se vsem kulturnim sodelavcem zahvaljujem za njihov trud in jih vabim, da v skupnem prizadevanju skušamo še nadalje delovati v korist nas vseh - v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Jožko Boštjančič:
Močna pevska dejavnost
V	našem društvu ima
močan delež pevsko delovanje. Če vemo, da imamo skupaj štiri različne zbore, si lahko predstavljamo odgovorno delo vodij teh skupin. Začnimo pri najmlajših. Otroško skupino vodi Rezi Kolter, ki se prizadeva s predšolsko in ljudskošolsko mladino. Starejši mladinski zbor pripravlja za nastope Gasser Marjan. Za moški zbor skrbi mag. Mirko	Lausegger,
mešani pevski zbor pa vodim jaz. V njem je nad 42 pevk in pevcev, ki se dobro porazdeljeni po glasovih. Repertoar sega od narodne do umetne pesmi. Seveda ima prednost narodna pesem, lahko bi rekli v razmerju štiri proti ena. Izbira pesmi je naloga zborovodje, toda ta upošteva tudi mnenje pevk in pevcev. Če je komu kakšna pesem, ki jo je slišal, posebno všeč, jo skušamo uvrstiti v program. Pevci in pevke našega mešanega zbora so izključno iz bil-čovske občine, kar ni kar tako samoumevno (pri nemškem zboru na primer jih je polovica iz drugih občin). Veliko jih dela pri podjetju Gasser, med njimi pa so tudi profesorji, gospodinje, tehniki, itd.
'ožko Boštjazič/č
Cilka Miškulnik:
Razdetjene naioge
V odboru je okrog trideset članov. Naloge imamo porazdeljene na več pododborov, to so: prosveta, mešani zbor, moški zbor, mladina in otroci, šport in šah, odrska dejavnost, glasbena šola, knjižnica, dopisništvo časopisom, arhiv in finančni odbor. Ožji odbor sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, dve tajnici in dva blagajnika.
Predsednik sklicuje seje, ki so po navadi vsakih štiri do šest tednov. Že za leto naprej določimo tri do štiri glavne prireditve, da so objavljene v občinskem prireditvenem koledarju. Sicer pa na sejah načrtujemo delo za dva do tri mesece naprej. Razdelimo naloge, kdo bo kaj pripravil, koga še nagovorimo za sodelovanje, koga bomo vabili, da sodeluje pri sporedu. Približno teden dni pred prireditvijo pa imamo še pripravljalno sejo in na tej preverimo, če je vse urejeno. Po vsaki prireditvi pa je še pos-pravljalna seja, na kateri ugotovimo, kako je prireditev uspela, kaj bi bilo lahko boljše.
Vsak pododbor seveda prispeva svoje ideje in interese, kar je zanimivo tudi za naše društvo, da je naš program čim bolj pester in živ. Saj samo na ta način pritegnemo čim več ljudi. Mladinski zbor, ki ga vodi Marjan Gasser, se redno srečuje. Nekaj mladincev vsako leto sodeluje pri materinski proslavi. V tem času pa pripravljamo igro, pri kateri bojo sodelovali v glavnem mladinci.
Društveno knjižnico vodi Irena Reichmann in je odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 14.30 do 15.30 ure.
Istočasno pa so tudi otroške ure za šolarje, ki jih vodi Rezi Kolter. Izkazalo se je, kako pomembno je otrokom redno nuditi možnost izbiranja knjig. Seveda pa je knjižnica na voljo tudi odraslim.
Blagajnika vsako leto pobirata članarino osebno po hišah. Na sejah pa se pomenimo, koga bi še dodatno nagovorili, da bi pristopil k društvu. Pred kratkim pa smo razpravljali o tem, kako bi pobiranje članarine in pridobivanje novih članov čim bolje uredili. O tem se bomo morali še pogovarjati.
Zzap/efen/m /nzahfevn/mposfop/rom starebefons/rebrež/ne prekrivajosčrn/co. Tamorab/-f/ dobro povezana z naravnim/ f/em/, tako da je voda ne more odp/aknifi. Prav fa postopek pa so razvi/e ODK.
Z zelenim za dobro sosedstvo
Avstrijske dravske elektrarne (ODK) so s 4000 ha med največjimi zemljiškimi posestniki na Koroškem. Seveda pa le zelo majhen del lahko koristijo za kmetijsko pridelovanje - in če, se z njim ukvarjajo kmetje, ki imajo njihova zemljišča v zakupu. Kar 1827 ha te površine pa je pod vodo. Ostalo pa so nasipi ob bregovih ali pa logi. V področju elektrarne Bistrica-Bilčovs je 220 ha preplavljene, 128 ha pa kopne površine.
ODK torej niso aktiven
obdelovalec zemlje, kar pa jih ne odvezuje dolžnosti, da morajo bistveno prispevati k podobi pokrajine. Podjetje se te naloge zaveda. Kjerkoli gradijo nove elektrarne - npr. v predelu med Beljakom in Paternionom - že v načrtovalni fazi upoštevajo potrebe okolja in pokrajine. Kjer pa so elektrarne že nekoliko starejše - kot je primer Bistrica-Bilčovs, ki je bila zgrajena že v letih 1965 do 1968 pa se morajo njihovi projektanti večkrat ukvarjati s starimi grehi.
k;:!' so prej zabetonirali, morajo sedaj spet ozeleneti. Odgovorni tehniki podjetja so zato razvili poseben postopek, ki omogoča, da nasipi že po krajši vegetacijski dobi spet dobijo podobo neokrnjene narave.
V tem primeru lahko dejansko govorimo o naravi, ki izvira iz druge roke. Kljub temu pa pri tem ni nič umetnega. Občani ali dopustniki, ki koristijo pešpoti ah kolesarske steze ob teh jezerih, to lahko potrdijo.
CENTER OKEN IN VRAT-FENSTER UND TURENZENTRUM
ZtMSKA PONUDBA -W!NTERAKT!ON
Garažnih vrat znamke Atlas Atlas Garagentore
Franz HASCHEJ
Kreuzberglvveg 4
9141 Dobrlavas/Eberndorf
tip: Classic, barva rjava, 245x225 cm	inkl. MWSt. 3.590,-
tip: Austria, izolirana v 4 barvah, 245x225 cm inkl. MWSt. 10.990,-tip: Isotherm Hubgliedertor, 250x225 cm inkl. MWSt. 14.690,-
Zdaj še dodatno 5% zimskega popusta/Jetzt noch zusatziich 5% Winterrabatt.
/V;/Jzmo vc/m tud/ montažo garazn/A vraf/lV/r monf/eren aac/t Garagenfore.
Kleparstvo — Spenglerei
ROBERT HEDENiK
Veiinja vas/WeHersdorf 36 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf
Te!efon: (04228) 3185
Se vam priporoča! Empfiehttsich!
P.S.K.
WERTSPARBR!EFE
ElNE GUTE GESCHENK1DEE
P.S.K. WERTSPARBR!EFE GtBTS <N JEDEM POSTAMT.
SPAR-trgovina in gostiina s tujskimi sobami
J.OGRiS
v Biičovsu
Teiefon: (04228) 2249
Se vam pr/poroča za vse nakupe /n vam nad/ vse gosf/nske ns/nge.
BRENN8T0FFE: GroBe Ausvvahl an baubiologisch richtigen Materialien fur Neubau - Umbau - Renovierung. Preisgunstig und wertbestandig. Beratung und umfassender Baukatalog gratis.		
BAUMARKT - BAUSTOFFVVERK - BRENNSTOFFE TRGOVINA, PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA - GORIVA RAG!TZ		verlaOtich -zanesljiv heimisch -domač preisgunstig -
		
FERLACH/UNTERFERLACH 34 - BOROVLJE/MEDBOROVNICA 34 - Tel. 04227 / 23 75		ugoden
die Elementar (E)
Joži Metschina
9072 Gora/Rupertiberg 8 Telefon: (04228) 2365
Vaš svetovaiec v vseh vprašanjih zavarovanja
ihr Berater in aiien Versicherungsfragen.
Popisi prebivalstva - siabe
* n v *	*v*
tzkustqe narodnih manj srn
V r/a/msr;;';' .s7cr'//A:/ A/oren.s/ccgo ve.s7/nTrr; r/r;tg/ r/e/prApev/ro H/!/'v. pro/. r/r. FUr///n;7y7; 77/ewenč/-čo .s 7/o/'o,s%;7t /at/f/tr/nT? <7/?evov 79^9 no fg/no „57a/;*-.snčno /<o/ego//'jo 'uon/fse/;'^/;' <7t.s7r//sTt;7;	/J?'e79-
vn/.s/ra". Pnn* r/c/ s/7;o o/go v//'o/; v ,s7cr;7/r/ 9/99 .SV. .Sergo prer/nrnn/ 9o/?;o /;o<7o//er'o// oz zo/r//'očz7/ .s g/Mger/rorn c/r. Z/rn.svo 77r;'žcA;/z;o//ego o ,,A r.s7r//'.sA:/ nocgz zn r'/zz*zz.sYzz;/z n/enegzz /nzz//z'efnz'čnegzz znzzčzzy'o" v pzz7zoz7zzyz7z Szer-z/Zzo/z.
Povzetek iz prejšnje številke
Avtor dr. Vladimir Kle-menčič je v prvem deiu predavanja, ki smo ga objaviti v prejšnji števitki, obravnavat popise prebivaistva z ozirom na narodne skupnosti v Itatiji, Sloveniji in na Madžarskem. Popisovanje po jeziku in narodni pripadnosti je povsod predmet številnih razprav, saj se pogosto zlorablja kot instrument za dodeljevanje pravic narodnostnim skupinam. Za Koroško je značilno statistično zdesetkanje števila pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti zaradi številnih kategorij. Vindišar-sko teorijo kategorizacije so uvedli v dobi nacizma leta 1939. Pri popisu prebivalstva leta 1951 se kategorija „win-disch" pojavi v peteh kombinacijah ter v dveh še kategorija „slowenisch". Pri oblikovanju statističnih kategorij je nastalo kar 16 različnih števil, kar je povzročilo popolno razdrobitev prebivalstva po pripadnosti.
***
Tako imamo kar tri variante za kategorijo slowe-nisch, najnižjo 7.707, to je število, ki so ga dobili s seštevanjem kategorij windisch, windisch-slowenisch, slowe-nisch-windisch in s!owenisch, in 3. varianto - 22.534, ki so jo skonstruirali s seštevanjem statističnih kategorij t.z. slovenske kategorije povezane z deutsch. Tudi kategorija deutsch se pojavlja v dveh variantah, po prvi naj bi bilo pod deutsch 428.784, po drugi pa 448.345 prebivalcev, kar je očitno, da so v kategorijo deutsch prišteli vse prebivalce, ki so se pri popisu vpisali v kategorijo, povezano z „windisch". Posebno je pri tem zanimivo število 26.419, navedeno v uradni statistični publikaciji v kategoriji „son-stige unbekannt". V tej publikaciji so vsi tisti, ki so jih našteli v kategorijo po 3. varianti, to je v kategorijo slo-wenisch, slowenisch-deutsch in deutsch-slowenisch, in dejansko vpisani v kategoriji „sonstigc unbekannt".
Za popis prebivalstva I. 1951 imamo objavljene podatke na dva načina: po enem so objavljeni vsi podatki za vse kategorije, po drugem pa so podatke za win-disch prišteti k slowenisch, dcutsch-windisch, dcutsch-slowenisch, slowcnisch-win-disch, windisch-deutsch; win-disch-slowcnisch pa h kategoriji s!owcnisch-dcutsch.
Preračunavanja kategorij na t.z. slovenske kategorije,
ki so povezane z deutsch, in
kategorije, ki so povezane z vvindisch, in če primerjamo popise v letih 1951/81, jasno kažejo hitro večanje deleža prebivalstva v kategoriji deutsch, saj se je v 20 letih njegovo število povečalo za 13%, in hitro manjšanje prebivalstva v popisni kategoriji
slowenisch povezano z deutsch, delež se zniža z 18% na 10%. Število v popisnih kategorijah, povezanih z win-disch pa se zmanjša z 19.684 na 2.235, z 17,9% skupnega števila prebivalstva na borih 1,8%.
Zgovorne priče tendencioznega koncepta
Že sama navedba teh podatkov zgovorno priča o tendencioznosti koncepta metodologije, izvajanja popisa, obdelave in priprave statističnih podatkov za objavo. To nam tudi nazorno prikažeta obstojnost dveh popisnih kategorij slovvenisch-windisch in windisch-s!owe-nisch. Prebivalstvo, ki je vključeno v ti dve kategoriji, je raztreseno po celotnem ozemlju dvojezičnega šolstva. Leta 1951 so v kategoriji slo-wenisch-windisch našteli 102, 1961. 1. še 19, leta 1971 pa samo 7 prebivalcev, v kategoriji windisch-slowenisch pa leta 1951 le 8 prebivalcev.
Do kakšnih nemogočih situacij je pripeljal ta način popisa prebivalstva, pa nam kaže tudi tale podatek: v delu Rut v občini Borovlje oz. v šolskem okolišu Bajdiše so, kot je razvidno iz podatkov, našteli v eni hiši 3 prebivalce, od katerih so enega uvrstili v kategorijo slowenisch, drugega v kategorijo windisch in tretjega v kategorijo win-disch-slowenisch. Takih podatkov ne moremo jemati resno, saj je očitno, da so se popisani ali popisovalci iz popisa ponorčevali. Primerjava podatkov ob upoštevanju t.z. statističnih vindišar-skih kategorij občevalnega jezika med povojnimi avstrijskimi popisi prebivalstva na Koroškem nam po občinah kaže tudi podobo, ki je ne moremo obrazložiti po nobeni statistični logiki. Tako npr. v letu 1951 v občinah Vernbcrk. Rožek, Hodiše, Vetrinj in Šcntomaž ter Mcd-gorje v vindišarskih kategorijah prebivalstva sploh niso našteli, medtem koso te kategorije zastopane pri vseh naslednjih popisih.
Posebno zanimiv je primer občine Medgorje, kjer leta 1951 niso našteli vindišarjev in so večino prebivalcev vpisali v kategorijo deutsch-slo-wenisch (83%), leta 1961 pa že večino v kategorijo win-disch-deutsch 42,2%, 1. 1971 pa v kategorijo deutsch že 76%. Tako naj bi število prebivalstva v kategoriji deutsch
v 20 letih naraslo z 8% na 76%, prebivalstvo v kategoriji deutsch-slowenisch pa v istem času nazadovalo s 83% na 12%. V kategoriji win-disch-deutsch niso pri popisih 1. 1951 in 1971 našteli nobenega prebivalca in le 1. 1961 42,2%. Taki statistični podatki kažejo torej na nemogočo podobo razvoja strukture prebivalstva po občevalnem jeziku, saj naj bi na tej osnovi sodili, da se je v teku 20 let kar trikrat zamenjala sestava prebivalstva po občevalnem jeziku.
Prikrivanje dejanskih struktur prebivalstva
Iz podrobnih podatkov po posameznih občinah se izraža poskus prikrivanja dejanske strukture prebivalstva po občevalnem jeziku na kar obsežnih teritorijih. Če bi statističnim podatkom verjeli, bi sodili, da je prebivalstvo slovenskega jezika iz Ziljske doline v občini Sv. Štefan skoraj povsem izginilo že v obdobju med nacističnim popisom leta 1939 in avstrijskim popisom 1. 1951, torej v kratkih 12 letih, v občini Brdo pa v razdobju 22 let med leti 1939 in 1971. V občini Brdo so še leta 1939 v kategoriji deutsch našteli vsega le 35,6% prebivalstva, leta 1951 40,8%, leta 1971 pa že 91,2%. V tej občini so v slovenskih kategorijah v kombinaciji z nemškimi še leta 1951 našteli skupaj 59%, leta 1971, pa še 3,5%. Primer poskusa zatajevanja prisotnosti prebivalstva slovenskega jezika je tudi občina Grebinj, kjer so pri nacističnem popisu leta 1939 našteli dobro polovico v kategoriji deutsch, leta 1951 okoli 65%, 20 let kasneje,
Univ. prof. dr. 1/. K/emenčič
leta 1971, pa že 96% in leta 1981 98%. V tej občini so leta 1951 v kategoriji deutsch-slo-wenisch našteli še 702 prebivalca, leta 1981 pa nobenega. V kategoriji deutsch-vvin-disch pa so leta 1951 našteli 634 ljudi, leta 1981 pa tudi nobenega.
„Popis posebne vrste L 1976
Posebnost preštevanja avstrijskih prebivalcev pa predstavlja posebni popis prebivalstva za Koroško leta 1976. Na osnovi sicer uradno neobjavljenih podatkov naj bi pri tem popisu, ki je predstavljal neko obliko tajnega glasovanja za svoj materin jezik, na dvojezičnem ozemlju našteli vsega skupaj 2.560 oseb s slovenskim materinim jezikom, na celotnem Koroškem pa 3.816. Zanimivo pa je, da so na Koroškem, na dvojezičnem ozemlju našteli 211 oseb hrvaškega materinega jezika, 150 madžarskega in kar 655 ljudi z drugim jezikom. To pa je tisti popis, ki so ga Slovenci v glavnem bojkotirali, in ki naj bi bil osnova za zakonsko opredelitev manjšinskih pravic slovenske narodnosti na Koroškem.
Vsi ti rezultati popisov prebivalstva po občevalnem oz. materinem jeziku, ki so veljavni za celotno dvojezično ozemlje Koroške, in še posebej njihova analiza po občinah ali posameznih krajih. kažejo, da na tej osnovi ne moremo dobiti prave predstave o gibanju števila pripadnikov slovenske manjšine, o njihovem deležu v skupnem številu prebivalstva ter podobe o dejanskem poselitvenem prostoru slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Nasprotja, ki se kažejo med nacističnim popisom leta 1939 ter uradnimi rednimi popisi v letih 1951, 1961, 1971 in 1981 in popisom posebne vrste leta 1976, nam dokazujejo, da na nacionalno mešanem ozemlju ni zavladalo vzdušje, ki bi s popisi prebivalstva omogočilo objektivno podobo o številu Slovencev na dvojezičnem ozemlju ali v vsej Koroški, po njenih posameznih delih, posameznih političnih okrajih, občinah ali posameznih krajih.
Po nacističnem popisu pa tudi popisu prebivalstva leta 1951 so na ozemlju dvojezičnega šolstva našteli več kot 40.()()() prebivalcev v nenem-ških jezikovnih skupinah (slovenski in vindišarski). Na ozemlju dvojezičnega šolstva naj bi bilo tistih, ki so pri popisu 1. 1981 za svoj občevalni jezik navedli le slovenski jezik ali pa poleg slovenskega oz. vindišarskega še nemškega, okoli 14.000.
Da to ne more odgovarjati dejanskemu številu prebivalstva, ki v različni meri uporablja slovenščino kot obče-
valni jezik, je najbolj razvidno iz Flaschenbergerjeve in Reiterjeve študije, v kateri ugotavljata, da slovenski jezik oz. slovenski jezik v lokalnem dialektu uporablja 55%, 20% pa razume slovenski dialekt malo, kar pomeni, da v Velikovškem okraju slovenščino oz. slovenski dialekt bolj ali manj obvlada tri čet-bolj ali manj obvlada tri četrtine prebivalstva leta 1971 pa so v tem okraju v nenemških kategorijah občevalnega jezika našteli le 25% prebivalstva.
Ugotovitve inštituta IFES
Da je bilo pri popisu leta 1981 naštetih s slovenskim občevalnim jezikom znatno manj prebivalcev kot ta jezik v določeni meri svojega dnevnega življenja uporablja, kažejo tudi ugotovitve inštituta IFES na Dunaju. Na osnovi izvedene vzorčne analize je bilo ugotovljeno, da na Koroškem slovenski jezik dobro obvlada 4%, poleg tega pa deloma še 3% prebivalcev, kar pomeni skupaj več kot 50.000. Te številke pomenijo, da bi v kategoriji občevalnega jezika, v kolikor bi bil popis prebivalstva izveden objektivno, lahko našteli trikrat več prebivalstva, ki govori slovenski jezik, kot ga izkazuje uradni popis iz leta 1981. Prisotnost in priljubljenost slovenskega jezika na Koroškem pa izkazuje tudi anketa o poslušalcih slovenskih oddaj celovškega radia. Tudi ta ugotavlja več kot 60.000 poslušalcev.
Odktonilni ne le koroški Slovenci
Vsi ti rezultati o popisih prebivalstva kažejo, da so med pripadniki manjšine, tako kot drugod v sosednjih državah, upravičeni resni pomisleki o smotrnosti popisovanja prebivalstva po občevalnem jeziku, materinem jeziku ali narodnosti. Na primeru avstrijskih uradnih popisov se pokaže, kakšno zmedo lahko povzroči uvedba popisne statistične kategorije občevalnega ali materinega jezika „windisch", ki vsebinsko ni utemeljena in je zlasti še s členitvijo na kar 5 takih kategorij, ki so povezane z vvindisch: vvindisch, deutsch-vvindisch, vvindisch-deutsch, slovvenisch-vvindisch, vvin-disch-slovvenisch, ustvarila pravo statistično zmedo v rezultatih popisa prebivalstva po jezikovni strukturi. Moralna škoda, ko jo je v tem primeru utrpela slovenska manjšina, se sploh ne da oceniti, saj na tej osnovi temelji nepopolna izvedba že tako pomanjkljivega zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji. Do popisov prebivalstva po etnični pripadnosti pa niso odklonilni le koroški Slovenci, temveč tudi velik del pripadnikov manjšin v prostoru Alpe-Jadran, saj so bili doslej statistični podatki te vrste zlorabljeni pri odmerjanju njihovih pravic, pri pripravi zaščitnih zakonodaj kot tudi pri njihovem izvajanju.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda	dom prosvete	Iz serije ,.t hob nix gegen Minderheiten, oba...	Sodalitas
21.2. 19.30	v Tinjah	Ali evropska hiša prenese narodne manjšine? Predava: dr. Erhard Busek. Mir in pravičnost za vse - predava nadškof dr. Alojzij Šuštar	
Četrtek	pri Florjanu	Predstavitev H. snopiča	Farna mladina
22.2.	vVogrčah	zbirke ..VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS"	
19.00		in srečanje ljudskih pevcev - nastopajo: ljudski pevci iz Podjune in MePZ ..Lipa" iz Velikovca	in KKZ
Petek	kulturni dom	Komedija - BOG IN GLAVAR	SPD.Dobrač'
23.2. 19.30	na Brnci	režija: Peter Militarov	
Sobota	Pri Kovaču	PUSTNI PLES ..MAŠKERADA"	SPD ..Valentin
24.2. 20.00	na Obirskem	igra: ansambel Nagelj - nagrade za vse šeme	Polanšek"
Sobota	pri Adamu	PUSTSKOČNO	SPD .Kočna"
24.2. 20.00	v Svečah	za ples igra ..Trio Drava" sodelujeta: Sveška< filharmonija in Sketch Kočna Maske zaželjene, bogat srečolov	
Sobota	pri Šoštarju	PLES SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA	
24.2. 20.00	v Globasnici	Igra: ansambel Zmeda - tudi letos obširen program	
Nedelja	kulturna taberna	NOČNAZGODBA-ZGODBAO	Kulturno društvo
25.2.	Pri Joklnu	RADOVEDNEM MESEČKU Gostuje	Pri Joklnu
16.00	v Cetovcu	Cveto Sever iz Kranja	
Nedelja 25.2. 19.00	farna dvorana v Selah	PUSTNA VESELICA igra: Trio Oraže iz Borovelj	
Nedelja	farna dvorana	ZARES ČUDEN PAR, komedija	KPD ..Planina"
25.2. 14.00	v Selah	nastopajo domači igralci	
Nedelja 25.2. 14.30	kulturni dom na Radišah	OTROŠKI PUSTNI PLES	SPD.Radiše"
Nedelja	farna dvorana	..PUSTNIJA"	Slovensko društvo
25.2.	v Šmihelu	Na sporedu bo veseloigra ..Podlaga	upokojencev
14.00		zakonske sreče" in še kako presenečenje	Pliberk
Nedelja	farna klet	Komedija ..PRIHRANJENI DOLAR" - gostuje:	SPD .Rož"
25.2. 19.30	v Šentjakobu	Gledališka skupina pod Kozolcem iz šmartna ob Paki, nato PUSTOVANJE - za ples igra ..Trio Drava"	
Nedelja 25.2. 14.00	v kulturnem domu „Danica" v šentprimoiu	OTROŠKI PUSTNI PLES	SPD .Danica"
Nedetja	Domgtasbe	KOROŠKA POJE-Anton Nagele PESEM	KKZ
4.3.	v Celovcu	O MtKLOV! ZAL!, kantata za soliste, moški.
14.30	mešani in otroški zbor ter orkester, instrumenti-
ra! Radovan Gobec
Ponovitev: nedetja, 11.3., ob 14.30 v Kongresni hiši v Betjaku
Nedelja 11.3. 16.00	kulturna taberna JANEZ BtTENC BERE LASTNO Pri Joklnu	ZGODB!CO!N UČI PESMICO v Celovcu	Kulturno društvo „Pri Joklnu"
RAZSTAVE		!
		
Celovec
-	Galerija v knjigarni Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. - Kulturna taberna Pri Joklnu - Seka Tavčar - Franki, aktualna dela
Tinje
-	Galerija Tinje - Hanzi Čertov, skulpture iz lesa.
Slovenska prosvetna zveza organizira
og!ed g!eda!iške predstave
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Prevoz in vstopnica staneta skupaj ca. 200 šil.
Na sporedu bo drama
Andreja Hienga „Osvaja!ec",
ki jo je režiral Vinko Moderndorfer. Predstava prikazuje predvsem kontrast med dvema povsem različnima civilizacijama, med špansko in indijansko. Odhod iz Celovca: v soboto, 24. 2. ob 13.30 uri, Tar-viserstr. 16 (pristopi so možni tudi v Škocijanu, Dobrli vasi, Šmihelu in Pliberku). Prijavite se do ponedeljka, 19.2. v pisarni SPZ, tel. 0463/514300-22.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 19.2.1990
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	11,70	12,30
za 1 angteški funt	C	19,60	20,60
za 100 franc, frankov	f	202,50	212,50
za 100 itai. tir	Lit	0,925	0,975
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
zalOOšvic. frankov	sfr	778,00	802,00
za 100 hoiand. guldnov	Hfl	615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	694,40	712,40
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
t 13 18 23 28 42 (4) 2X1 XX2	1X1	21X
Joker:	753085 b.j. Stava: 0:2, 0:0, 1:0, 0:0, b.j.
SLOVENSKE
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Kla-genfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopotitičnem interesu.
Glavni urednik/Uhefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in zaloinik/Herausgeber und Verieger: Zveza s!ovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16.9020 Ce!o-vec/Klagenfurt. telefon 0463/514300. te!eks 422086 ZSO. teiefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16.9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugosiavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/32976!. telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
Kombinacija s slovenskim pregovorom
2
S pomočjo spodnjih opisov uganite tri samostainike in jih vpišite v kvadrate tako kot kažejo številke. V vsak kvadrat vpišite po dve črki.
1. ime sodobnega slovenskega pesnika Grafenuarja (krajša oblika imena Nikolaj); 2. revščina, siromaštvo; 3. obalno mesto v Hrvaškem Primorju pod prevalom Vratnik, stara izvozna luka za les iz Like, znano po izredno močni burji.
Vpisane dvočrkovne skupine s pomočjo zavitih črt prenesite v spodnje kvadrate. Tu boste prebraii znan s!o-venskipregovor.
sestavit Jože Petetin
Rešitev prejšnje križanke
+	A	B	C	D	E	F
1	r	*	5	r		
2	4	r?	4		4	
3	3	A7			ž:	
4	C	/	/)	r	<7	
5		L	o	/	5	F
6	j	4	"7*		/	
Polet v Dubrovnik
ob 15-)etnici SPD ..Valentin Polanšek" na Obirskem. 26. do 28. 10. 1990, cena 2500 šil., prijave na tel.: 04238/ 26102 (Marta Polanšek).
/van Do/enc
Za dolar človečnosti

Toda vse to je trajalo samo mesec dni. Tistih nekaj princev Miškinov je bilo prav malo. Preštel bi jih lahko na prste ene roke. Iz dneva v dan sem srečeval vse več prerijskih Learov, in za njimi so se zvrstili zastopniki vseh kanadskih narodnosti in ras. Njihove drame so bile vse enoglasne - njihov krik je bil krik poražencev. Zavedel sem se, da sem začel svoje novo življenje na napačnem koncu, pri kraju, namesto tam, kjer so se začele dogajati vse te strašne zgodbe okrog mene.
Te čioveške scene so se še vedno ukvarjale, na glas ati brez besed, s prvo skrbjo svojega prisiljenskega življenja, ki ji pravimo kruh. Se vedno so nenehno iskale zaposlitev po teh zaprtih hodnikih, še vedno so se poganjale za dolarjem, brez katerega se je zdelo, da ne morejo mirno zaspati, še vedno so govorile o svojem težaškem delu, o osovraženih preddelavcih, o svojih „bossih". Od časa do časa so zakričale po svojcih, po svojih otrocih, in neredko so se sporekale s svojimi dekleti
ali ženami, ki so se jim izgubile z drugimi, pri iskanju zaslužka bolj srečnimi moškimi.
„Ne boste mi vzeli hiše!" se je glasil takie krik v večni noči sredi prerije. „Sin se mi kmalu povrne in vam plača zaostale obroke! Hiša je moja, moja! Moj mož se je ubil zanjo...!"
Vsak dan sem prihaja! mednje za osem ur in jim pomagat kakor sem vedel in znai. Vživljal sem se v njihove doživijaje, ker imam srce, in si risal njihovo življenje iz preteklih dni... Pa se je zgodilo, da sem nekega dne zagledal pred seboj na hodniku Georga - tistega Georga iz hotela ..Prerije", Madžara iz Čanove restavracije, mladeniča, ki je bil po poklicu vrtnar. Ni prišel med nas za strežnika, ne - prišel je kot bolnik. Poročilo o njegovem sprejemu v bolnišnico je govoriio o živčnem zlomu, o tem, da je začel goltati brit-
vice in podoben jekleni drobiž. Ali se je skušal ubiti?
Srečanje z mojim bivšim sopotnikom z vlaka iz Winni-pega me je pretresto. Zgrozit sem se nad usodo priseijen-cev, ki ne zdržijo pritiska brezposelnosti in samotnega začetka. Kaj bi mu lahko rekel? Pozdravi) sem ga. In me sploh ni spoznal. Mimo mene je strmet v steno na hodniku in se sploh ni ganil.
..Georg!"
Nič.
„Me ne poznaš več?"
Nič.
„Skupaj sva prišla iz Win-nipega!"
Nič.
..Skupno sva začela v novi domovini!"
Nič.
..Ozdravet boš in odšel odtod!"
Nič.
„Še eden, ki je komaj prišel?" je vprašal Allan.
„Še eden", sem mu pritrdi).
„Z menoj se je pripeljal sem v februarju."
„)van", je povzet Allan z resnim glasom, „beži odtod! Čimprej si poišči drugo službo! To je preveč za mladega moža tvojih let."
„Morda imaš prav", sem se mu zahvalil. ..Poleg tebe in še treh, štirih drugih ni čio-veka tukaj, ki bi z njim lahko govoril."
Saj sem ti vendar rekel, da so ljudje vsi nemogoči. Ponoreti so. Dolar jih je zmešal."
„Prav imaš. Allan. Poslušal te bom."
„Dobro ti hočem. Vidim, da si dober čtovek. Za svojega prijatelja te štejem."
„ Hvala, Aiian."
..Normalnih ljudi je tu zares zelo malo. Kar ozri se naokrog."
S pogledom je ošinil tudi strežnike v belih uniformah.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
9.05 Alf; 10.30 Johnny Belinda; 14.00 Šolski valček; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcort Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.25 Dediščina Guldenburgovih; 21.00 Pogledi s strani; 21.10 Ne zdaj, ljubček; 22.40 Smrten pat; 23.55 Aktualno; 0.00 Serie Rose; 0.25 Poročila.
10.25 Šport; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 La Strada - Pesem ceste; 21.55 Novo v kinu; 22.20 Pomnenje; 23.20 Šport; 23.55 Svet tridesetih let; 0.45 Poročila.
9.00	Spored za otroke: Preproste besede; C. Tay!or: Spremembe; J. VVambaugh: Odmevi v temi; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik: Iz črnega dosjeja: Po sledeh napredka; 18.05 Spored za otroke: Lepa Vida; Oskar in morska deklica;
19.00	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Neonski človek; 21.45 Dnevnik; 22.10 Videogodba.
9.05 Alf; 10.30 La Strada - Pesem ceste; 13.50 Bil sem moška vojaška nevesta; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Show-mix; 21.55 Dunajski operni ples; 22.55 Aktualno; 23.00 S hrupom in truščem skozi Pariz; 0.30 Poročita.
10.30 Šport; 17.10 Leksikon umetnikov; 17.15 Zakladi Kremlja; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
9.00 Spored za otroke: Indijanske legende; 9.25 Šolska tv: Splav; Arhitektura; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik: Mostovi; Šolska tv; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Mtadi Sherlock; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Baker: Paracelsus; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 M. Jesih: Grenki sadeži pravice.
9.05 Alf; 10.30 Zdaj ne, ljubček; 13.40 Pesem upornika; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Dinastija - Denverski klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Pustovanje -prenos iz Mainza; 2.15 Poročita.
16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Hotel; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kuiturni žurnal; 20.15 Diagnoza; 21.20 Vsakdanje zgodbe; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.00 Monty Pythonov cirkus; 23.35 Velika požrtija; 1.40 Poročila.
9.00 Spored za otroke: V hribih se deta dan..; Skala; D. Baker: Paracei-sus; 15.55 Svet na zaslonu; 16.30 Dnevnik; 16.45 Tednik; 17.45 Impresije; 18.15 Spored za otroke: Pesmi in zgodbe za vas; Primeri inšpektorja Potice; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nafta; 21.15 Kotlar, krojač, vojak, vohun; 22.10 Dnevnik; 22.30 Ex!ibris.
9.05 Alf; 11.00 Dedišina Guldenbur-gov; 13.55 Dame volijo; 15.30 Otroški spored; 17.05 Countdown; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Parada smeha; 21.50 Vrat na nos v noč; 23.45 Trije prvovrstni potepuhi; 1.30 Poročila; 1.35 Ekslibris.
15.25 Leksikon umetnikov; 16.15 Matere; 17.00 Draga družina; 18.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kuiturni žurnal; 20.15 Vetiki železniški rop; 22.00 Aktualno; 22.05 Športna reportaža; 22.35 Benny Hill; 23.00 Pustni disco; 1.00 Jazz mednarodno; 1.50 Poročila; 1.55 Ex!ibris.
9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Lepa Vida; Miti in legende; Mladi Sheriock; Videostrani; 13.55 SP v nogometu; 14.25 Lassie in Neeka; 15.55 Žarišče, 16.45 Risanka; 16.55 DP v košarki; 18.30 Svet brez pohlepa; 19.00 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.30 Križkraž; 22.05 Dnevnik; 22.30 Lepi upi; 23.20 Zgodba o življenju;
25.2.
9.05 Avstrija II; 10.35 Obzornik; 11.00 Tiskovna ura; 14.00 Velikan s svojim malim iz vesolja; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Figarova svatba; 23.35 Stephan Grappelin na Dunaju; 0.35 Aktualno.
9.05 Kulturni obzornik; 10.35 Videti in doživeti Benetke; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popotdne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Otto - novi film; 21.45 Aktualno; 21.50 Hysterical; 23.15 Miami vice.
8.50 Otroška matineja; Živ žav; Primeri inšpektorja Potice; 10.10 Lepi upi; 11.00 Alo, alo; 11.30 Videomeh; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.30 Dediščina Guldenburgovih; 14.55 Kolo sreče: 16.30 Dnevnik; 16.45 Ta presneta trklja; 18.10 Prisluhnimo tišini; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Dom za obešanje; 21.00 Zdravo; 22.20 Dnevnik.
26.2.
9.05 Alf; 10.30 Otto - novi film; 14.10 Bratje Marx v trgovini; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 The rocky Horror; 23.45 Miami vice; 0.30 Aktualno.
16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Potaptjači; 17.30 LindenstraRe; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Paradies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Telo - duh - zavest; 23.25 Nočni studio; 0.25 Aktualno.
9.00 Spored za otroke: Tisoč idej za naravoslovce; Cetje '89: Bolgarski dekiiški zbor; Zrcalo tedna; 16.30 Dnenik; 16.45 Športna zaslonka; 16.50 Mozaik; Zdravo; 18.15 Spored za otroke: Radovedni Taček; Miti in leende; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Jančar: Klementov padec; 22.10 Osmi dan; 22.55 Dnevnik; Videostrani.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00
Sreda, 21.2.
Glasbena sreda
Četrtek, 22.2.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 23.2.
Narodopisna oddaja (dr. A. Feinig)
Petek, 23.2.
Narodopisna oddaja: Bistrica na Zilji in okolica (A. Feinig)
Sobota, 24.2.
Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Nedelja, 25.2. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Marko Jernej) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 26.2.
Pust na Koroškem - Viški s prireditev domačih društev
Pred 40 !eti je umr! Prežihov Voranc
Sreda, 28.2.1990: V drugem delu večernega slovenskega radijska sporeda 28. februarja boste prisluhnili spominskemu zapisu našega sodelavca Ivana Virnika, ki nam ga je tokrat posredoval v spomin Prežihovemu Vorancu ob 40. obletnici njegove smrti. Prispevku, v katerem nam Virnik pripoveduje o Vorančevih Kotljah, od nekdaj med Korošci bolj znane kot Hotulje, kjer so se ljudje še danes med seboj bolje poznajo po domačih priimkih kot po priimkih v matičnih knjigah, je naš sodelavec tokrat dal geslo ..Življenje je klesal iz žive skale". To življenje je Lovro Kuhar, Prežihov Voranc, ovekovečil v edinstvenih novelah kot so „Boj na požiralniku", „Jirs in Bavh", ..Samorastnik" „Prvi spopad" in drugih. V vseh je zagovornik revnih preprostih in zatiranih ljudi.
Figarova svatba — komična opera
Nedelja. 25. 2. 1990, TV Al, 20.15 - Libreto za Mozartovo komično opero Figarova svatba je napisal italijanski pisatelj Lorenzi da Ponte. Tokrat jo bodo na televiziji predvajali v nemškem prevodu, torej nam razumljivem jeziku. Gre za posnetek iz dunajske ljudske opere iz leta 1989. Pod vodstvom Bruna Weila igra orkester dunajskih filharmonikov, torej svetovno znani glasbeni ansambel. Tudi v glavnih vlogah nastopajo mednarodno znani pevci kot so Gunnel Bohmann, Sten Byriel, Boje Skovhus in drugi.
Francoski fiim
Nedelja, 25. 2. 1990, TVLJ1, 16.45-Naslov filma je „Ta presneta trklja"; v glavni vlogi nastopa Brigitte Bardot, nekdanji francoski ženski idol, v filmu, posnetem leta 1956 pa je to še rosna najstnica, ki skrbi za zabavo v tej preprosti filmski komediji.
FiimF.Feiinija
— Pesem ceste
Sreda, 21. 2. 1990, TV A2, 20.15 - Spet bomo gledali filmsko umetnino Federica Fellinija. Tokrat film Pesem ceste, ki ga je posnel leta 1954, prikazuje usodo ljudi v cirkusu, ljudi, katerih dom cesta. V glavni vlogi nastopata Giulietta Mašina in Anthony Ouinn.
Ve!ika tetevizijska superparada
Sobota, 24. 2.1990, TV Al, 20.15 - To bo televizijski spektakel, ki ga zmorejo le največje televizijske družbe in še to samo v sodelovanju. Taka bo sobotna zabavna oddaja, ki jo bo vodit znani nemški humorist Mike Kriiger, poleg njega pa bodo nastopili sami znani zvezdniki humorja in pesmi kot so Karl Dali, Fredi Fesi, Gunther Wil-iummelt, Heino, De Hohner, Frank Zander, Feliks Dworak in drugi. To bo posnetek javne prireditve iz kongresnega centra v Hamburgu in kot rečeno v skupni produkciji severnonemške televizijske družbe NDR in avstrijskega ORF.
dan, Abros&a
Spored za 25.2.1990, ob 13. uri, TV A2
*	Minister Busek in nadškof Šuštar v Tinjah - misli
o mestu in vlogi narodnih manjšin v združeni Evropi
*	Bilčovs: izvolitev novega župana W Pust-masten okrog ust
W Lutke za najmlajše: Kralj Matjaž
*	Šport-odbojka
Mednarodni turnir v Celovcu: Dob: Praga
*	Atletika: 42. državni naslov Anni Muller-Klemenjak na državnem prvenstvu v dvorani
TR!BUNA BRALCEV
Odstranimo koroške pregraje
Vsakdo, ki je v zadnjem času sledil razvoju na vzhodu je videl, kar smo si že vsi dolgo želeli. Padli so zidovi in z njimi tudi strašna ideologija. Naenkrat smo videli ljudi, ki so bili dolgo teptani in so zdaj prvič svobodno zadihali. K temu pa so pripomogli ljudje, ki so se masovno zavzeli za mir, svobodo in odstranitev starih parol ter ideoloških barier.
Človek bi mislil, da bo tak razvoj vplival tudi na sožitje obeh narodov na Koroškem. Kot pripadnik slovenske narodne skup-
nosti že dolgo sanjam o bodočnosti, ki bi odstranila koroške pregraje in ideološke ovire. Ne vem, ali lahko naši sodeležani občutijo, kaj lahko politična zastava koroških brambovcev povzroči v notranjosti poštenega in vernega Slovenca. Zastava, ki predstavlja tudi krute in krvave trenutke naše slovenske zgodovine. Pod to zastavo pa so tudi funkcionarji koroških brambovcev podprli priključitev Avstrije k Nemčiji in izselili naše slovenske družine v koncentracijska taborišča. Ta zgodovina je pisana v
naših srcih in tudi danes povzroči nepopisne bolečine. Kristjan pa naj premosti te bolečine in iz teh krutih izkušenj gradi skupno bodočnost.
Prav cerkev je meni, bodisi v fari ali celotni škofiji, v pomoč, da iščem roko mojega soseda ne glede na njegovo narodno pripadnost. Zato je razumljivo, da verniki, ki hodijo to pot, v cerkvi ne želijo zastav, ki ločujejo in odpirajo globoke in krvave rane. Tudi v naši škofiji odstranimo vse, kar nas ločuje, in osnujmo skupno bodočnost, o kateri še sanjam. Vodstvo cerkve in z njo Škof in vse laične organizacije so že neštetkokrat tudi dokazale resno in odkrito pripravljenost za mirno in bratsko sožitje.
Tem bolj sem bil začuden, da
je škofijski ordinariat po časopisju reševal problematiko okrog zastav v šentjakobski fari. Takšen postopek samo zaostri situacijo in v tem primeru razočara tudi župnika in velik del faranov, ki iz prepričanja in osebnega prizadevanja že leta in leta gradijo boljši in skupni jutri.
Sumim, da je škofijski ordinariat postopal samovoljno in brez vednosti škofa. To predvsem zaradi tega, ker je bil škof v Augsburgu in ker prav on po navadi problemov ne rešuje po časopisju. Tudi naš škof išče poti, ki služijo sožitju in ne razcepu.
Od škofijskega ordinariata pa pričakujem javno opravičilo župniku in faranom šentjakobske fare.
Bernard Sadovnik
OGLASA
Prodam ali dam v najem stanovanjsko poslovno hišo, primerno za gostinstvo, kmečki turizem ali za mirno obrt. Komfort s teraso in igriščem. Odajam zaradi bolezni. Ponudbe poslati pismeno na naslov:	Adolf Štruklec,
Vrbanska c. !8, 6200(1 Maribor ali sporočiti po telefonu (062) 28196 ali 794285.
Akcija 8000 - Kulturno društvo ..Pri Joklnu/Bierjokl" išče organizatorko/organizatorja za kulturo. Pogoji: obvladanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti.
Brata WoMe sta prevzeta vodstvo
Peto kolo v pokalnem tekmovanju šolarjev spodnje Koroške v šahu je prineslo preobrat na vrhu lestvice: Brata Harald in Hans-Chri-stian Wolte (glavna šola Železna Kapla) sta z zmagami nad vodečim Aleksandrom Lukanom ter tretjeuvrščenim Petrom Ratschnigom (oba slovenska gimnazija) prevzela skupno vodstvo. Brata Wolte imata po 4,5 točke in pol točke naskoka pred Lukanom, bratoma Markom in Borisom Gallobom, ki sta v nedeljo s prepričljivima zmagama rešila čast slovenske gimnazije, ter Dieterjem
Kunethom (glavna šola Železna Kapla).
Dunja Lukan bi bila lahko namesto Kunetha v zasledovalni skupini, toda kljub dobljeni poziciji ni izkoristila pri-borjenje prednosti in je partijo zgubila. V dobri formi se je pokazal Borut Živkovič, ki je hitro opravil s svojim nasprotnikom. Kot Dunja Lukan ima tu on sedaj tri točke.
Prireditelj 5. kola v gostilni Ogris v Bilčovsu je bila Slovenska športna zveza, ki bo mlade šahiste iz spodnje Koroške gostila tudi 11. marca v 6. kolu. Finale bo 20. maja v Velikovcu.
/Va prvih deskah je b/7 boj za zmago najbolj zagnan.	s/z/o.- Mohar
Tatjana Zablatnik (sli ka) je uspešna tudi med šolarkami. V Kleinkirch-heimu in na Simonhohe je zmagala v veleslalomu in s tem potrdila svojo uvrstitev v koroško ekipo.
Ani MuHer-Klemenjak
je ta vikend osvojila že 42. naslov avstrijske prvakinje v lahki atletiki. Slovenska športnica leta 1989 je tokrat zmagala na prvenstvu v dvorani v teku na 3000 metrov s časom 9:57,53 minut.
Franci Wiegele, skakalec ŠD Zahomc, je v soboto bistveno izboljšal svoje izhodišče v evropskem pokalu. V Planici je na manjši skakalnici dosegel tretje mesto in tako zmanjšal razliko do vodečega Ztinda na 18 točk. Tako bi lahko še postal zmagovalec pokala.
Bogata dejavnost
V okviru športnega kluba v Bilčovsu seveda še vedno prednjačijo nogometaši, ki se hočejo letos obdržati med klubi spodnje lige-vzhod in imajo za to po jesenskem delu tudi dobre izglede. Sicer pa imajo zdaj Bilčovščani poleg nogometa in kegljanja na ledu še novo športno privlačnost: na pobudo Francija Schauniga in Hanzija Sablat-niga so namreč ustanovili svoj
teniški klub, ki bo vadil in tekmoval na lepem igrišču pri Korenu.
Na novo ustanovljenemu klubu, ki je doslej odigral že nekaj prijateljskih tekem in ki bo začel v tej sezoni nastopati tudi v koroškem teniškem prvenstvu, želimo mnogo uspehov. Za zavzetost in število igralcev se ni treba bati, saj se je prijavilo že skoraj 50 igralcev.
Predstavnik/ teniškega k/uba (z /eve).* Schaunig (sekc/jsk/ vod/a), B. Gaser (namestnica), F. Gaser (častnipredsednik), /. Gaser (č/anica), R. Gasser (zapisnika/), Sab/atnig (biagajnik).
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo ,.Rož" v Šentjakobu vabijo na
XH. Zimski pohod „Arihova pec" 1990
v spomin na padie borce pod Arihovo pečjo
ki bo v
nedeljo, 4. marca 1990, s pričetkom ob 10. uri, pri Poiancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod:	Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske
postojanke „Koča pod Arihovo pečjo" (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove iovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na XH. Zimskem pohodu ..Arihova peč" lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti nazaj do cilja pri Polancu najkasneje do f5.1)l) ure.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnina znaša 50 šil. (50 din.) za odrasle in 40 šil. (40 din.) za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Nagrade: Vsak udeleženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček.
Kdor se 5. udeleži zimskega pohoda ..Arihova peč", prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec dobi toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach. preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodni-na/Kanin do starta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti ..Arihova peč". Parkirišča so na voljo. Zimski pohod „Arihova peč" bo ob vsakem vremenu.
V okviru prireditve bo kratka spominska svečanost februarja 1945 padlim partizanom pod Arihovo pečjo.
„S!ovenski vestnik", informacija iz prve roke
Spoštovane bra/ke, spoštovan/ bra/ci/
S/ovenski vestnik je najpogosfejši časopis koroških S/ovencev - sodoben, pester, odprt, dvojezičen/
#	Posreduje informac/je ,,/ž prve roke", tako da ste z njim obširno in podrobno informirani o dogajanju v s/o-vensk/ narodnostni skupnosti na Koroškem ter tudi o siceršnjih dogodkih.
#	List je tudi odprt v prostor A/pe-Jadran, saj iz tega prostora posreduje največ novic med koroškimi časopisi.
#	S/o venski vestnik pa je tudi gias/Vo koroških S/ovencev, k/ s svojo širino učinkoviteje podpira prizadevanja za enakopravnost koroških S/ovencev in za dosego njihovih pravic.
#	Zaradi tedensko dvakratnega izhajanja pa je tudi najakfua/nejši časopis koroških S/ovencev/
Tud/ 1/i se pridružite vet/k/ družin/ naših bra/cev, zato iisf naročite/
Letna naročnina znaša 370 š/7ingov, za upokojence 300, za študente in d/jake pa samo 350 š/7.
Se danes izpo/nife naroči/nico (desno) in jo poš/jiie na nas/ov.' Siovensk/ vestnik, Tarviser SfraOe 76, 9030 Ce/ovec. Prvi mesec boste iisf prejemati brezpiačno.
SLOVEMSK! Naročam „S)ovenski vestnik"
Ich besteHe den „Siovenski v JL/kJ JL 1 1 EŠA	vestnik" bis auf Widerruf.
tme in priimek Vor- und Zuname
rojcn(a)/geboren
naslov/Adresse
pošta/Postamt
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a).
teh verpflichte mich, das Abonncment regelmaSig zu bezahlen.
(kraj in datutn/Or t und Datum)	(podpis/Unterschrift)
Werden auch Sie Abonnent!
Dcr „S)ovenski vestnik" ist nieht nur dic erste Zcitung einer Volksgruppe in Ostcr-reich die zwcimal wochcnt)ich erscheint, sondern auch die einzige Volksgruppenzeitung, die durch ihren standigen deutschsprachigen Tei) neue Wcgc in dcr tnformationspoli-tik bcschrcitet und damit einen Bcitrag zu bessercn Bcziehun-gen zwischcn den Volksgup-pen bcitragcn will. Wir sind kritisch, informativ, aktucll und offen - abonnicren Sie uns!
Fin lahresahn kostet 370 S. Fur Pensionistcn nur 300,-, tur Studcntcn 250,-