GLASILO SZDL Velenje, 15. septembra 1978 Številka 37 (447) Cena 4 din Smernice akcijskih nalog OK ZK Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje določila akcijske naloge za jesensko obdobje — Odslej šteje občinska konferenca ZK Velenje 55 članov, komite OK ZK pa 11 članov — Za izvršna sekretarjakomiteja OK ZK Velenje izvoljena Janez Zivko, ki bo tudi namestnik sekretarja komiteja OK ZK Velenje, in Miran Ahtik Na ponedeljkovi seji je občinska konferenca ZK Velenje obravnavala smernice akcijskih nalog v jesenskem obdobju, predlog sklepa o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini, predlog za novo sestavo komiteja OK ZK, komisij ter za imenovanje koordinatorjev za skupine osnovnih organizacij ZK O vprašanjih, ki so jih obravnavah na zadnji seji občinske konference ZK Velenje, so predtem razpravljali tudi na seji komiteja OK ZK Velenje, ki je bila 8. septembra. Družbenoekonomske odnose političnega sistema Ob obravnavi smernic akcij- ) prazniku občine Mozirje so se na Ljubnem zbrali tudi borci slavne 6. SNOUB Slavka Šlandra in z skih nalog občinske konference orom brigade počastili njeno 35-letnico. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik ZK Velenje v jesenskem obdob-publi&e konference SZDL Mitja Ribičič - Ciril, prvi komisar slavne brigade. ju je bilo tako na seji komiteja OK ZK kot na ponedeljkovi seji občinske konference ZK poudarjeno, da bo treba vso pozornost nameniti zlasti še družbenoekonomskim osnovam političnega sistema, saj je prav na tem področju aktivnosti največ odprtih vprašanj. Pri tem so razpravljalci posebej opozarjali na naloge v zvezi z ustreznim samoupravnim organiziranjem ter uveljavljanjem novih dohodkovnih odnosov. Govora je bilo tudi o nalogah oziroma problematiki gradbeništva ter organi- ziranja stanovanjsko-komunalne izgradnje. O slednjem so pred časom že podrobno spregovorili, zdaj pa bo sprejel komite OK ZK Velenje konkretne zadolžitve, da bi pospešili uresničevanje skupaj dogovorjenih nalog in stališč. Občinska konferenca ZKS Velenje in njeni organi pa bodo štorih tudi vse, da v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer še nimajo srednjeročnih progra- (Nadaljevanje na 3. strani) i 8.0 kt( - . ■ i ' i i iber z ti leli ovni mi zrna Lesna industrija Nazarje se vključuje v SOZD Gorenje Delavci nazarske Lesne industrije bodo v ponedeljek, 18. septembra na referendumu odločali o vključitvi njihove delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje Velenju so že sprejeli program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku — Prireditve v krajevnih skupnostih in kolektivih s pomembnimi delovnimi dosežki ■-— Občani in delovni ljudje Ša-Eke doline slavimo 8. oktobra c»j občinski praznik v spomin l noč med 7. in 8. oktobrom a 1941, ko so borci prvega ijerskega bataljona napadli »to Šoštanj in ga za nekaj ur rceli. Tudi letošnji 8. oktober boli v naši dolini proslavili slo-sno, vendar bodo manifestaci-ob prazniku potekale v prani delovnem vzdušju. V sredo, 4. oktobra bodo v štanju slovesno izročili name-novo tovarno Lesne, pri lovni šoli 14. divizije v Vele-i pa spomenik borcu legen-rnega Pohorskega bataljona fonzu Šarhu. Pri osnovni šoli istav Šilih Velenje pa bodo slednji dan odkrili Šihhov do-mi kip. V petek, 6. oktobra do popoldne odprli v krajev-skupnosti Šalek—Gorica nov :ec, popoldne pa bo pomem-n dogodek za prebivalce kra-ne skupnosti Pesje. Uresniče-bo njihova do lgoletna želja, bodo slovesno odprli novo ;ovino, vodovod, in druge jekte, za katere so v tej kra- jevni skupnosti postali bogatejši v tem letu. Zaposleni v temeljni organizaciji _ združenega dela kmetijstvo Šoštanj pa bodo ta dan odprli nove hleve pri Tur-nu. V kulturnem centru Velenje bodo v petek odprli pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje restrospektivno razstavo kiparskih del Ivana Meštrovi-ča. V soboto, 7. oktobra bo v domu kulture ob 9. uri svečana seja velenjske občinske skupščine, kjer bodo podelili letošnje Kajuhove nagrade in Srebrni grb občine Velenje. V Rdeči dvorani bodo nato odprli razstavo izdelkov Gorenja, popoldne pa bo na kotalkališču v organizaciji občinske konference ZSMS Velenje srečanje brigadirjev vseh generacij. Na velenjskem gradu bodo tega dne odprli stalno razstavo od Impresionizma do danes. Na dan praznika, 8. oktobra bo v Šoštanju pri spomeniku desetim ustreljenim talcem žalna komemoracija. V Šoštanju bodo v počastitev občinskega praznika pripravili še vrsto drugih manifestacij. Tako bodo 1. oktobra v dvorani sindikalnega doma odprli lovsko in ribiško razstavo, v izložbenih prostorih trgovine Merx pa bo od 1. do 8. oktobra odprta razstava fotografij z vaje enot civilne zaščite. Na večer pred praznikom pa bo v domu kulture v Šoštanju kulturni pro- gram v spomin na dogodke pred 37. leti. Letošnji oktober pa bo pomemben tudi za krajane Cirkovc, saj bodo 15. oktobra izročili namenu novo asfaltirano cesto, Hrasovec-Cirkovce. V Gaberka1 bodo 8. oktobra predali namenu nov dom družbenopolitičnih organizacij. Rekonstrukcija elektrofiltrov Z novimi elektrofiltri bodo na prvih dveh fazah šoštanj-skih Termoelektrarn dosegli kar 99,9 % stopnjo izločanja pepela — Uspešno uresničevanje srednjeročnega programa zaščite okolja Med letošnjim remontom prvih treh blokov oziroma prvih dveh faz so se v Termoelektrarnah Šoštanj, kot smo že poročali, odločili tudi za rekonstrukcijo elektrofiltrov. Stari, ki so obratovali že vrsto let, So dotrajali in je uhajalo v ozračje več pepela, kot bi ga naj, saj so z njimi dosegli le 97 % stopnjo izločanja pepela. Na prvih dveh blokih, 2 x 30 MW, je nov elektrofilter že nameščen, na tretjem bloku, moči 75 MW, pa bodo nov elektrofilter nadomestili do konca tega meseca. Poudariti velja, da bodo z novimi elektrofiltri dosegali kar 99,9 % stopnjo izločanja pepela. SREČANJE BRIGADIRJEV VETERANOV Občinska konferenca ZSMS Velenje pripravlja 7. oktobra srečanje vseh sedanjih brigadirjev in brigadirjev veteranov iz naše občine. Ker nimajo popolne evidence, prosijo vse, ki so se udeležili mladinskih delovnih akcij od leta 1946 dalje, da sporočijo svoje podatke (leto rojstva, točen naslov, udeležba na akciji) na OK ZSMS Velenje. Dela pri rekonstrukciji elektrofiltrov, ki so se nekoliko zakasnila zaradi zamud pri dobavi elektroopreme za filtre iz Švice, izvajata zagrebški Juvent in Gradiš, velenjska delovna organizacija Elektrostrojna oprema pa je montirala naprave za odpremo pepela ter del elektroopreme. Rekonstrukcija elektrofiltrov pa je le ena od akcij, predvidenih s srednjeročnim programom zaščite okolja, ki so ga že pred časom sprejeli v šoštanjskih Termoelektrarnah in ki ga tudi dokaj uspešno uresničujejo. V Gornji Savinjski dolini se je velikemu bogastvu navkljub začela pospešeno razvijati predelava lesa šele po letu 1965, ko so v Nazarjah zgradili nove zmogljivosti za predelavo, pozneje pa še tovarno ivernih plošč. Polovico vsega lesa, ki ga razrežejo zdaj v Nazarjah, že zdaj predelajo v temeljnih organizacijah združenega dela Lesna industrija Nazarje. V zadnjem času pa si še posebej prizadevajo, da bi zagotovili višjo stopnjo predelave, kar naj bi dosegli zlasti še z nadaljnjo predelavo oziron\a finalizacijo ivernih plošč in žaganega lesa. Blizu 1.000 delavcev Lesne industrije Nazarje, ki bodo letos dosegli okrog 620 milijonov dinarjev skupnega prihodka, želi kar najhitreje uveljaviti načrte v zvezi z nadaljnjo predelavo oziroma finalizacijo ivernih plošč in žaganega lesa. To izpričuje tudi hotenje nazarske Lesne industrije o vključitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, o čemer bodo zaposleni v Nazarjah odločali na referendumu v ponedeljek, 18. septembra. Vključitev v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje bo, kot posebej poudarjajo v Nazarjah, zagotovila hitrejšo in zanesljivejšo uresničitev razvojnih nalog, zlasti še v zvezi z osvajanjem tržišča in enotno razvojno politiko, ustvarila pa bo tudi možnosti za nadaljnje povečanje proizvodnje in pro- daje stavbnega pohištva, ivernih plošč in žagarskih sortimentov. Zato tudi prevladuje prepričanje, da bodo na ponedeljkovem referendumu z večinskim ZA nazarski lesarji potrdili že večkrat izraženo hotenje po hitrejšem prihodnjem razvoju, ki pa se ne bo odražal samo v povečanem obsegu proizvodnje in zvišanju skupnega prihodka, pač pa tudi v novih proizvodih, ki jih bodo poslali na tržišče. V posebni izjavi za Naš čas je generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivan Atelšek pred bližnjim referendumom v Lesni industriji Nazarje poudaril, da bo vključitev te delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje pomembno vplivala na prihodnji razvoj tako Lesne industrije Nazarje kot celotne Gornje Savinjske doline, pri čemer ne gre prezreti niti pomembnosti povečanja obstoječe proizvodnje, niti uvajanja novih programov in odpiranja precej novih delovnih mest. Seveda čaka pri uresničitvi razvojnih načrtov veliko dela prav vse zaposlene v nazarski Lesni industriji. Ivan Atelšek je ob tem izrazil trdno prepričanje, da bo referendum v ponedeljek, 18. septembra uspel in da se bo v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje vključil z Lesno industrijo Nazarje nov, pomemben delovni kolektiv, velika družina Gorenje pa se bo povečala že na blizu 20.000 delavcev. M. idnja cesste Škale - Gaberke, katere investitor je REK Velenje, ovna orgganizacija Rudnik Lignita Velenje uspešno napreduje, ta bo ddolga 2200 metrov, široka pa 6 metrov. Izvajalec del je K — T02ZD Zunanji obrat v kooperaciji s Komunalnim centrom. >onedeljejek so asfaltirali prvi odsek, dolg 400 metrov, te dni pa z i nadaljevvali. nvesticijsjska vrednost te ceste znaša 25 milijonov dinarjev. V petek bo prehodno manjše poslabšanje vremena, ob koncu tedna pa bo ponovno lepo vreme. Tisočglava množica ljubiteljev gora ob novi lepotici na Loki pod Raduho Zaskrbljujoča prometna problematika Močno naraslo število nesreč v letošnjem letu — Neurejena prometna signalizacija in talne obeležbe — Avtobusna postajališča na Kidričevi cesti popolnoma neprimerna list_______ Kako težka je prometna problematika v naši republiki je nazorno pokazalo letošnje leto, ko spet „postavljamo" nezavidljive rekorde, se močno zvišuje število prometnih nesreč in to predvsem nesreč s težjimi poškodbami ali smrtnimi izidi. Temu poraznemu cestnemu krvnemu davku prispevamo določen delež tudi v naši občini. Ta delež je letos občutno porasel, saj se je na področju celjske regije število nesreč najbolj povečalo pri nas. Udeleženci v prometu očitno, to dokazujejo tudi zadnje akcije delavcev postaje milice, vse premalo upoštevamo prometne predpise in z neodgovornim ravnanjem ogrožamo sebe in druge. Stanje prometne varnosti v naši občini je zaskrbljujoče tudi zaradi drugih dejavnikov. Tako kar nerazumljivo, da svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje, še ni prejel prepotreb-nih sredstev v višini 100.000 din, in je plan, ki so si ga zastavili člani sveta zaenkrat neuresničljiv, načrtovane in potrebne akcije na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini pa odvisne le od slučajnega dotoka sredstev. Prometna problematika je zaskrbljujoča tudi zaradi neprimerne ali neurejene prometne signalizacije. Veliko pripomb je doslej že padlo na delo komunalno obrtnega centra, ki nera- zumljivo zaspano čaka z ureditvijo talnih obeležb. Vsi poznamo tudi številne črne točke, o njih razpravljamo, se zaradi njih razburjamo, storjeno pa je bilo bore malo, da bi se takšna nevarna mesta odstranila ali primerno označila. Tako bi bilo potrebno prestaviti avtobusno postajališče pri Šoštanju v Penku, razširiti Partizansko cesto, prestaviti semafor na Celjski cesti ter postaviti semaforja na križišču Šaleške in Kidričeve ceste ter križišču Šaleške ceste in ceste Veljka Vlahoviča. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je tudi mnenja, da bi morali pri strokovnih službah Skupščine občine Velenje odpreti mesto referenta, ki bi delal le na področju prometne problematike. To pa so le nekateri ukrepi, ki jih moramo storiti za izboljšanje prometne varnosti. Na tem področju si prav gotovo ne smemo dovoliti še naprej tako malomaren, često kar ignorantski odnos udeležencev, posebno pa tistih, ki so za njegov nemoten potek in urejenost odgovorni- B. Z. ■ ■ - " ......................................-.................................. ' . ' < Kako malo upoštevamo prometne predpise dokazujejo tudi zadnje akcije prometne milice. Danica Valenčak Tako nenadoma in pretresljivo se je končala življenjska pot Dane Valenčak, da le stežka verjamemo, da nam je usoda iztrgala iz naših vrst izrednega človeka, aktivista in neomajnega borca. Ljudje, ki so vajeni preizkušenj, trde in neizprosne borbe za življenje sebe in svojega naroda, ostajajo skromni in kljub svoji aktivnosti skorajda nepoznani Nekako samoumevno se nam je zdelo, da človek, ki ljubi svojo domovino, svobodo in neodvisnost svojega naroda, mora biti takšen, kot si bila ti -tiha, vestna in čustvena. Takšno te je izoblikovalo življenje, kajti tvoja življenjska pot se začenja v času, ko je težko biti mlad. Se kot mladenka si delovala v vrstah Sokolov, ker si v sebi nosila občutek za napredno, kar sta ti privzgojila zavedna starša, ker sta bih naprednost in svobodo-Ijubnost življenjsko pravilo Čebularjeve družine. Zgodovino oblikujejo ljudje, oni so zavestni nosilci družbenih sprememb in med temi nosilci si bila tudi ti tovarišica Dana. Najprej po srcu, nato pa trdnem prepričanju, zato si postala aktivist osvobodilne fronte in v najtežjih dneh preizkušnje člartica KPJ. Hotela si v korak z bratom in z vsemi tistimi, ki niso poznali malo-dušja. Celo več, svoje prepričanje si bila pripravljena preizkusiti skozi celice zaporov v celjskem piskru, Mariboru in Ravensbrueku. Kmalu za tem, ko je bila vaša domačija v Mislinji izbrana za javko, je bila vaša družina pregnana. Starša sta bih izseljena, brat je odšel v partizane in tam padel, ti pa si tedaj trpela v Ravensbrueku Več kot štiri leta so minih, ko si ponovno sto-pila na domači prag, v osvobojeni domovini Niso ti ubili volje, niso ti spremenili prepričanja, niso te zlomili, kar je bil osnovni namen koncentracijskih taborišč. S prav takšno vnemo, kot se je začeh tvoja revolucionarna pot, se je tvoja aktivnost nadaljevah po vojni v vrstah AFZ na terenu, pa v okrajnem komiteju KPJ in v odboru OF ter kasneje v SZDL v Slovenj Gradcu. Z ramo ob rami sta z možem Vladom želeh dobojevati bitko za ideale, za katere se sphča umirati Ostah si aktivist, vse do trenutka, ko se poshvljamo od tebe. Končno se je usoda po-igrah z življenjem, ki se je tolikokrat začelo znova, z novim upanjem in ugasnilo z dobro vidnimi sledmi v zgodovini slovenskega naroda. Draga tovarišica Dana! Še premalo smo poznali tvoje bogato življenje, da bi ti znali v slovo izreči prave besede. Cenili smo te, bih si vzor vztrajnega borca, ki ni zatajil Ponosni smo, da smo imeli v svojih vrstah tovari-šico, ki je pokazah, kako in za kaj je treba živeti - človeka vredno življenje. Ostah nam boš v trajnem spominu. Vesti z OK ZSMS Velenje V sredo je bila seja sekretariata občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Velenje. Na sestanku so spregovorili o pripravah na srečanje brigadirjev veteranov, ki bo 7. oktobra. Dogovorili pa so se tudi za seminar na Dobrni. XXX Komisija za idejno politično delo pri OK ZSMS Velenje organizira enodnevni seminar za predsednika osnovnih organizacij ZSMS, ki bo 23. septembra ob 7.30 na Dobrni Mladi bodo na seminarju razpravljali o dokumentih za X. kongres ZSMS ter o organiziranosti OK ZSMS Velenje, dogovorili pa se bodo tudi o akcijah ob 10. kongresu ZSMS. n Wmm ■4 I t ^mŠ ms Najstarejša fotografija gasilcev iz Šmartnega, kije bila posneta takoj po ustanovitvi Jubilej šmarskih gasilce V nedeljo bodo svečano proslavili 75-letnico ustanovitve gasilskega društva v Šmar ob Paki - Pomembni delovni dosežki - Dobro sodelovanje s krajani Člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki bodo pojutrišnjem, v nedeljo 17. septembra, proslavili velik in pomemben jubilej: 75. obletnico ustanovitve njihovega društva. Počastili ga bodo nadvse slovesno, skupaj z vsemi ostalimi krajani, ki že od vsega začetka tesno sodelujejo z njimi in razumevajoče podpirajo njihova prizadevanja za razvoj, ki mu tako pomembna dejavnost mora iti v korak. Ob tej priložnosti gotovo ne bo odveč spihati prah s starih listin in malo pobrskati v zgodovino šmarškega gasilstva. 20. september 1903. leta je zapisan kot rojstni dan njihovega društ- Vži. Franc Irman, Jože Krajnc, Martin Pirtošek in Franc Klanč-nik so bili njegovi ustanovitelji in takrat se jim je pridružilo še 26 vaških fantov. Ze leto pozneje so kupili manjšo ročno brizgalno in zgradili skromen gasilski dom. Med prvo svetovno vojno so z delom seveda prenehali, po vojni pa so si spet začeli prizadevati, da bi prišli do čimboljše opreme. Ko je leta 1920 v njihove vrste stopilo še dvajset novih članov, so spet začeli delati intenzivneje. Skrbeli so za usposabljanje gasilcev ter nabavo opreme in leta 1936 jim je uspelo kupiti prvo motorno brizgalno. Zanimivo je omeniti geslo, ki so si ga zapisali že ob ustanovitvi in mu vseskozi ostali zvesti: Ne za sebičnost, ne za strankarstvo, temveč v pomoč bližnjemu in čast naši mili domovini Tako so ob izbruhu druge svetovne vojne mnogi člani gasilsk ega društva iz Šmartnega prijeli za puške in danes so imena devetih izmed njih, ki so padli pod sovražnikovimi streli, zapisana na spominski plošči. Po končani vojni je bilo treba obnoviti opremo, popraviti dom in dograditi stolp. Z združenimi močmi so uspeli uresničiti načrte, ki so si jih zastavili. Potrebne opreme je bilo vedno več in prav tako so se širile tudi njihove vrste. Urili in izobraževali so člane, med katerimi je bilo tudi veliko žensk in seveda vselej, ko je bilo potrebno, priskočili na pomoč. Širili so meje delovanja, saj so svoje sposobnosti med drugim preizkušali tudi na kulturnem področju. Prvi avto so dobili leta 1964 in dve leti za tem tudi novo motorno brizgalno. Eden največjih uspehov, ki so jih zabeležili v zadnjem času pa je nedvomno izgradnja novega gasilskega doma. To delovno zma- go so proslavili lani in z bistveno izboljšali pogoje Zavedajo se nujnosti preve: nega dela, ki ga morajo opra izobraževanja in usposablj članov, da bodo lahko v a opravili zahtevno in odgova vlogo, ki jo imajo tudi v ceptu splošnega ljudskega u ra in družbene samozaščite, to skušajo za svoje člane, je danes že preko sto, zagot čimveč strokovnih predava tečajev ter zlasti mlade bolje podkovati za zahtevna] silska opravila. Seveda pa zi\ to potrebujejo tudi ustr sodobno opremo. Njil lika želja je, da bi kmalu dd novo vozilo s cisterno, 1 mnoga okoliška naselja doL oddaljena od vodnih črpališči tudi vsestranski razvoj kraja' rekuje sodobno tehnično mo. Letos jim je med dr„ uspelo urediti tudi okolico! vega doma, pred kratkim l v nedeljo pripravili veliko j sko slavje. Pričelo se bo s s\ no sejo ob 14. uri popold uro kasneje pa bo stekla ska vaja. Izvedli jo bodo g vseh društev velenjske občij ki bodo nato sodelovali paradi. Svečani del nedeljsl gasilskega praznovanja v Sni nem ob Paki pa se bo zakljuij priložnostnim kulturnim p| gramom. J. KRAJ aMHBi ; s*..' mmSm •' - V VRTCIH 1400 OTROK - Na področju otroškega varstva beležimo v občini Velenje v zadnjem času zelo dobre rezultate. V enotah vzgojno varstvenega zavoda Velenje bo, ko bomo ob občinskem prazniku otvorili še vrtec Salek - Gorica že 1200 otrok, v enotah vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj pa 213 otrok. V obeh vzgojno varstvenih zavodih so rešili vse prošnje za sprejem otrok v vrtec, razen prošnje, ki so jih starši prepozno vložili. Še vedno pa ostaja problem varstva dojenčkov, saj imamo v Velenju jasli le za 20 dojenčkov. Ta problem rešujejo z varstvom v družinah, vendar so potrebe po tem varstvu še vedno veliko večje kot možnosti. Ta problem bomo omilili z izgradnjo jasli za 100 otrok. Cim prej je potrebno omogočiti slehernemu otroku v naši občini mesto v vzgojno varstveni ustanovi in na ta način najboljše možnosti za njegov razvoj. Seja izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva V ponedeljek je bila t izvršnega odbora občim skupnosti otroškega vara Velenje, na kateri so obe navali pravilnik o obračui vanju oskrbnine v vzgoji varstvenih ustanovah, prav nik o obračunavanju osla nine v varstvenih družim ter predlog o imenovan predsednika in članov odl» ra za samoupravni nadzi občinske skupnosti otroSc ga varstva Velenje. Spregi vorili pa so tudi o investic jah vrtec Šalek - Gorica ti jasli v naselju Šalek II ter pripravah na izdelavo pre storskega plana do lel 2000. Na ponedeljkovi sej pa so določili tudi cenzusz subvencioniranje šolske prt hrane v letošnjem šolsken letu. iskarna še letos v novih prostorih sšno zaključeno polletje — Novi prostori bodo odprli nove možnosti — Razvoj ofset tiska Ko smo v oktobru lani obrav-ivali resolucijo o politiki izva-ija dmžbenega plana občine Slenje za obdobje od leta 176 do 1980 v letu 1978, je la ena od zastavljenih nalog i področju negospodarskih javnosti posebnega duržbe-ga pomena, da se pri SOZDu udarskoelektroenergetskega imbinata v čim krajšem času iije delovna organizacija a. Ta delovna organiza-naj zagotovi razvoj grafične osti v skladu z občinskim ijeročnim programom. Seda mora izdelati tudi svoj idnjeročni program in tega kladiti s programi ostalih ganizacij združenega dela, ki pbčini razvijajo to dejavnost. 1. julija lani sta se združili zd Tiskarna REK in tozd ikarna Dom kulture Velenje, r letos poštah enovita delovna ganizacija v sestavu SOZD 5K. S tem je bil izpolnjen del resolucijo zastavljene naloge. Ker je postala nosilec razvoja ifične dejavnosti je nova de-ma organizacija skušala uskla-ti svoj razvoj, z razvojem dru-i delovnih organizacij na tem dročju. Zato so se odpove-li sitotisku, s katerim se uk-rjajo pri Integralu in svojo iflčno dejavnost usmerili sdvsem na področje ofset ti-L Tiskanje brošur, revij, knjig, ospektov, katalogov in pisar-Ikega materiala so vsakdanje loge 48 članskega kolektiva, katerem je zaposleno precej lovnih invalidov in žena. Tak-o zaposlovanje je možno, ker lo ne zahteva velikih fizičnih porov, nekatera opravila pa lahko tudi hitro priučijo. Z združitvijo obeh tiskam v lovno organizacijo, se je kar jbolj resno zastavilo prostor-9 vprašanje. Delovna organi-aja Tiskarna namreč zaen-it razpolaga le s 560 m2 vršin. Prostori so razkropljeni treh različnih krajih in ne lezajo niti potrebam seda-ga obratovanja, še manj pa ialjnjemu razvoju. Jrav nič presenetljivega ni, so se ob prostorski stiski, delavci delovne organizacije odločili za gradnjo nove proizvodne hale, ki bi ustrezala potrebam nadaljnjega petletnega razvoja. Ker sam i niso zmogli dovolj sredstev, s katerimi bi pokrili tako obsežno investicijo, so zaprosili za soudeležbo osta- Silvo Pešak - direktor Tiskarne. V novi hali bomo povečali proizvodnjo za okoli 30 odstotkov le delovne organizacije v SOZD in tako predvsem ob pomoči Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj združili sredstva. Del sredstev, nova hala bo veljala 13 milijonov din, je prispeval tudi Vegrad, ostalo pa so bili bančni krediti. Hala, ki naj bi bila dokončana v novembru - izvajalec je Vegrad Velenje — bo imela nekaj čez 1000 m2 uporabnih površin, ob njej pa bo še 400 m2 velik aneks. V hali bo uveden linijski tip dela, ki bo odpravil vse neekonomično prekladanje papirja, poenostavljen pa bo tudi proizvodni proces. V delovni organizaciji računajo, da bodo zaradi boljših pogojev povečali proizvodnjo za okoli 30 odstotkov, posebno še, ker bodo sedaj lahko delali dve polni izmeni, po potrebi pa se bodo dela lahko lotili tudi v treh izmenah. Tri-desetodstotno povečanje proizvodnje v delovni organizaciji ne načrtujejo le za prihodnje leto, ampak tudi vsa naslednja leta do leta 1982. Zanimivo je tudi, da nameravajo do leta 1985 le malo povečati število zaposlenih. Po planu naj bi imeli takrat samo 70 zaposlenih. Kot nem je povedal direktor delovne organizacije Silv o Pešak, bo toliko delavcev zadoščalo, saj nameravajo razvijati predvsem tehnično intenziven delovni proces in obogatiti strojni park. Se naprej pa bodo na delovnih mestih, ki to dopuščajo, zaposlovali delovne invalide. Polletni poslovni rezultati so zelo dobri. Tako je v primeijavi z lanskim delovnim načrtom celotni prihodek višji za 8,8 odstotkov, porabljena sredstva pa nižja za 0,9 odstotka. Zaradi tega je prihodek višji za 21,1 odstotka, skladi pa so za 48,5 odstotka višji kot je predvideno s planom. Kljub temu, da je bil plan postavljen visoko (o tem govori tudi podatek, da je bil narejen za dve celotni izmeni, ki jih zaenkrat ni), so se delavci očitno zelo trudili in dosegli zavidljive poslovne uspehe. Delavci so se tudi samoupravno odločili, da je potrebno kar največ sredstev nameniti za sklade, o tem pa priča tudi polletni obračun. Perspektivno nameravajo v delovni organizaciji Tiskarna razvijati kvaliteto tiska, ki v sodobnem komuniciranju postaja iz dneva v dan pomembnejša. Zato želijo izpolniti tudi barvni tisk, v načrtu pa imajo še nakup aparata za izdelavo barvnih izvlečkov. S kratkimi roki dobav - že sedaj so tu storili veliko - in kvalitetnimi ponudbami, upajo, da bodo še bolj razširili krog svojih strank. Že sedaj dobivajo naročila iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije - predvsem Bosne - zatrjujejo pa, da še zdaleč niso pokrili trga doma in da bodo tu ob novih zmogljivostih lahko naredili precej. Letos prvič štipendirajo dva učenca na grafični šoli, saj nujno potrebujejo ustrezne izšolane kadre. Zal je za ta poklic med mladimi trenutno premalo zanimanja, k čemur očitno prispevajo tudi šole, kjer vse premalo govorijo o tej dejavnosti. BORIS ZAKOŠEK llediti modnim tokovom tržišča tozd Integral se trudijo dopolnjevati proizvodni program v smeri, ki jo narekuje dobni trg — 127 zaposlenih v tej temeljni organizaciji bo kmalu dobilo nove proizvodne prostore Približno osemnajst let nazaj se-o začetki velenjskega Integrala, ki les kot temeljna organizacija ruženega dela skupaj z Galipom in ovno skuipnos^o skupnih služb tavlja mlaido in ambiciozno delov-organizacijo Veplas. Takrat je Enajst delaivcev v majhni delavnici Selo s proiizvodnjo papirne galan- tdja tozdd Integral Jože Jurak ije ali naatančneje lepilnega pa-a, ki se uporablja pri embaliranju ga. S to ] proizvodno usmeritvijo nadaljevalli vse do leta 1970, ko začeli izcdelovati tudi plastične elke, najpprej kot kooperant tone Gorenjtje. Skoraj štirideset za-lenih je ttfega leta začelo proizva-čelade zaa motoriste in navijalce ivigovanjee okenskih rolet ,Ta dva proizvodna programa dstavljata i še danes osnovo naše ivnosti", je pripovedoval Jože »k, vodja i toza Integral, „čeprav > po zdruiožitvi z Galipom razširili 0 ponudldbo. Sedaj izdelujemo 1 drobno > pohištveno galanterijo, :gamo phlastiko, galvaniziramo, arjamo pasa se tudi s sitotiskom in pa^nda . Tako imamo obrate .talil trakdcov, brizganja, montaže, galvanske obdelave, sitotiska in propagande ter vzdrževanja. Glavni panogi pa sta, kot že rečeno, plastika in embalaža. Zanimivo je, da poraba papirnatega lepilnega traku, ki ga že od vsega začetka izdelujemo pri nas, še danes narašča. Njegova lastnost je med drugim tudi ta, da je uničljiv, to pa je v borbi za čisto in zdravo okolje velika prednost Edina pomanjkljivost pa je ta, da v tem trenutku ne moremo ponuditi tudi svojega sUojčka za lepljenje, ker ta papir potrebuje vlaženje. Zato smo še vedno vezani na uvoz, lahko pa rečem, da bomo kmalu uspeli s airi izdelovati te strojčke in takrat bomo z njimi prav gotovo prodrli tudi preko naših meja. Doslej smo izvažali okovje za pohištvo največ na Bližnji vzhod, lepilni papir pa v Nemčija Kot izvoznik pa se pojavljamo seveda še marsikje, skupaj z našimi proizvajalci pohištva in gradbenega pohištva. Za mnoge od njih pripravljamo navijalce za dvigovanje rolet, ki jih bomo kmalu še bolj izpopolnili. Letos smo načrtovali, da jih bomo naredili 200.000 pa smo to številko presegli že v mesecu avgustu. Naše navijalce vgrajujejo v vezana in klasična okna, skusali pa bomo izdelati kombinacijo obeh, kar bi bila seveda velika prednost. Sicer pa pospešeno delamo na tem, da bi nekatere veje izločili iz našega proizvodnega programa, ker nam drobijo močL En tehnolog na primer ne more biti dober strokovnjak na več področjih." Poglavitna težava, ki jih že nekaj časa pesti so mnogo premajhni delovni prostori Pred dvema letoma so se sicer preselili v nov objekt, ki pa že davno ne zadošča njihovim potrebam. Ta problem pa bo, kot kaže, kmalu rešen, saj se že gradijo novi prostori s skupno površino 3600 kvadratnih metrov. Ze koncem letošnjega leta pa bodo poso- dobili stroje, ki so prav tako dotrajani. Z novo opremo se bo ustrezno spremenil oziroma dopolnil tudi delovni program. Njihova proizvodnja nosi tak karakter, daje v veliki meri odvisna od modnih tokov na tržišču, ki se jim morajo nujno prilagajati. To pa zahteva še sodobno tehnologijo, ki jo je treba večkrat tudi zamenjati afi spreminjati Jože Jurak je v zvezi s tem povedal: „Moramo slediti sodobnim tokovom na tržišču, želimo pa si, da bi bili celo pred njimi. Ne smemo čakati, da bomo videli nekaj novega, ampak moramo mi ponujati novosti. Tako bomo na primer kmalu razširili asortiman čelad za motoriste, saj val motorizacije k nam šele prihaja. Sedaj smo edini proizvajalec čelad v Jugoslaviji in mladi kar precej posegajo po njih. Seveda pa vsi ti naši načrti zahtevajo tudi ustrezno kadrovsko okrepitev. Prav zaradi hitrega spreminjanja tehnologije rabimo sposobne ključavničarje, orodjarje in podobno." V temeljni organizaciji Integral skupaj z Galipom prav sedaj ustanavljajo osnovno organizacijo Zveze komunistov. „S tem bo naše samoupravno in politično delovanje veliko pridobilo na pestrosti in kvaliteti. Naši osnovni organizaciji sindikata in Zveze socialistične mladine sta sicer tudi doslej dobro delali, vendar premalo kontinuirano. Vsi skupaj smo včasih malo zadremali in morah se bomo potruditi, da bo odslej bolje. Lahko pa rečem, da v naših samoupravnih delovnih skupinah nadvse učinkovito razpravljamo o različnih aktualnih vprašanjih, zlasti živahno pa je v zadnjem času, ko se pripravljamo na kongres Zveze sindikatov Slovenije in smo živahno razpravljali o kongresnem gradivu. Smo pač mlada temeljna organizacija in nas zato tudi na tem področju čaka še veliko dela" je dodal Jože Jurak. J. KRAJNC ? ? f4 ? jA 'l i \ "'<, vjfin t g ; | 'A % v ■ t g i \ [lil g f P i lii ii J % f z«! f« yW m »jI H TTT«jPf§l|fl vBKmKmSLmMfflffifo (Nadaljevanje s 1. strani) mov razvoja, le-te čimprej sprejmejo, v delovnih organizacijah pa uveljavijo dolgoročno kadrovsko politiko. Ugotavljati je namreč mogoče, da v dobršnem delu temeljnih in drugih organizacij združenega dela še niso izoblikovali razvojnih programov oziroma, da kadrovska politika ni načrtna, ob tem pa v delovnih organizacijah ob zaposlovanju nove delovne sile ne upoštevajo tudi vseh posledic, ki spremljajo odpiranje novih delovnih mest. Preprečiti nadaljnje razraščanje družbene režije Znova so prišle do izraza slabosti v zvezi z organiziranjem in delom samoupravnih interesnih skupnosti oziroma njihovih strokovnih služb. Razpravljalci so v tej zvezi še posebej opozorili na potrebo, da bi čimprej uveljavili kar najbolj dosledno načelo svobodne menjave dela, nasploh pa je treba zajeziti naraščanje družbene režije, kar pa ni samo slabost strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. V Zvezi komunistov pa bi morah, kot so tudi nagla- sih razpravljalci na zadnji seji komiteja OK ZK in občinske konference ZK Velenje, pogosteje razpravljati o dejavnostih posebnega družbenega pomena, pri čemer so imeli še posebej v mislih zdravstveno in samoupravno organiziranje zdravstva. Med razpravo o smernicah akcijskih nalog občinske konference ZK Velenje so, med drugim, opozorili tudi na slabosti v zvezi z uveljavljanjemm samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na vseh ravneh, tudi v družbenopolitičnih skupnostih, pa na nespošto- Mozirski sindikati pred kongresom Tudi v mozirski občini tečejo priprave na kongres slovenskih sindikatov nemoteno naprej. Končujejo se razprave po osnovnih organizacijah, te dni zbirajo zaključke, ki jih bodo v septembru in oktobru poglobljeno obravnavali še na občinski ravni. O vsem tem smo se na kratko pomenih z Drago PUN-CER, dolgoletno sindikalno delavko in delegatko za slovenski kongres. Kako tečejo priprave na kongres v vaši lastni sredini, v Elkroju? „Kljub poletnim mesecem je pri nas razprava potekala nemoteno. Največ smo se pogovarjali o novem statutu, kljub poglobljenemu delu pa bistvenih pripomb ni bilo. Sicer je naša sindikalna organizacija stalno in zelo aktivna, pri tem pa velja omeniti, daje težišče našega dela bolj na socialnem kot na političnem področju. Naša organizacija namreč zaposluje večino žensk, zato je takšno težišče dela še toliko bolj razumljivo. Osnovna organizacija sindikata je aktivna seveda še na drugih področjih, je nepogrešljiv del družbenopolitičnega dela, dejstvo, da je bila iz njenih vrst izvoljena delegatka za kongres slovenskih sindikatov, pa ji pomeni priznanje za minulo delo in obenem spodbudo za bodoče." Tudi delo občinskega sveta ZSS Mozirje v minulih mesecih ni mirovalo. Kakšno je bilo? „Kljub poletnim in dopustniškim mesecem je občinski svet aktivno vodil, spremljal in usmejjal razpravo po osnovnih organizacijah, kamor je bila v tem obdobju predvsem usmerjena. Rezultate teh razprav po konkretnih sredinah prav sedaj zbiramo in jih urejujemo in jih bomo podrobno obravnavah še na občinski ravni Zaradi tega je seveda jasno, da nas v septembru in oktobru čaka še obilo dela, prepričana pa sem, da ga bomo zmogli." In kaj menite o tem, da ste bili izvoljeni za delegatko? „Zelo na kratico. Brez dvoma sem počaščena ob tem zaupanju, upam, da bom izpolnila pričakovanja, hkrati pa je to zame priznanje in spodbuda." J. P. vanje dogovorov v Zvezi komunistov. Dotaknili pa so se še javne razprave o gradivu „Smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje", ki je podaljšana do konca meseca septembra. Akcijski programi komisij občinske konference ZK Ob sprejemu akcijskih nalog občinske konference ZK Velenje za jesensko obdobje je bilo dogovoijeno, da se bodo takoj po seji občinske konference ZK sestale vse komisije, ki bodo v prihodnje delovale pri občinski konferenci ZK ter pripravile lastne akcijske programe ter jih predložile v potrditev občinski konferenci ZK. Zatem pa bodo pripravili seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline. Reorganizacija ZK v Šaleški dolini skladno s sprejetimi izhodišči Občinska konferenca ZK Velenje, pred tem pa tudi komite OK ZK, je na zadnji seji med drugim ugotovila, da poteka v Šaleški dolini skladno s kongresnimi dokumenti ter sklepi predsedstva CK ZK Slovenije reorganizacija ZK. Prizadevanja gredo v smeri, da bi v prihodnje zagotovili kar največjo akcijsko sposobnost občinske organizacije ZK. Skladno s predvidenim zmanjšanjem števila članov v organih OK ZK je dogovorjeno, da šteje občinska konferenca ZK poslej 55 članov, njen komite pa 11 članov. Število komisij in njihova sestava ostajata skoraj nespremenjena. Določeni pa so tudi že koordinatorji za skupine osnovnih organizacij ZK, s pomočjo katerih naj bi zagotoviti kar najtesnejšo povezanost občinske konference ZK z osnovnimi organizacijami ZK. Nove osnovne organizacije ZK Na ponedeljkovi seji je občinska konferenca ZK Velenje potrdila statutarni sklep o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK,.s katerim je predvidena ustanovitev več osnovnih organizacij ZK v gospodarskih in družbenih dejavnostih ter v krajevnih skupnostih, kjer so za to možnosti Kar zadeva krajevne skupnosti bosta v prihodnje brez osnovne organizacije Z K le krajevne skupnosti Bele vode in Cirkovce. M. VOLITVE, IMENOVANJA Občinska konferenca ZK Velenje je opravila na ponedeljkovi seji tudi več volitev in imenovanj. Za izvršna sektorja sta bila izvoljena Janez Živko, ki bo tudi namestnik sekretarja komiteja OK ZK Velenje, ter Miran Ahtik. Za nove člane komiteja OK ZK Velenje pa so bih izvoljeni Rafael Berločnik, Branko Čanč in Miran Ahtik. Imenovani pa so bili tudi predsedniki komisij občinske konference ZK Velenje: Franc Druks v komisiji za razvoj samoupravnih odnosov in družbenopolitični sistem; Ciril Pilih v komisiji za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko; Štefan Dolejši v komisiji za organiziranost in razvoj; Janez Erhart v statutarni komisiji; Alojz Filipančič v komisiji za idejnopolitično usposabljanje; Janez Kraše-vec v komisiji za idejna vprašanja kulture, znanosti in prosvete; Josip Čurčič v komisiji za mednarodna vprašanja; Anton Ribarič v komisiji za informativno dejavnost in politično propagando; Miran Topolovec bo tudi v prihodnje predsednik častnega razsodišča, novi predsednik nadzorne komisije je postal Milan Omladič, novi predsednik kadrovske komisije pa Alojz Kikec. V zdravstvu veliko nejasnosti Pogovor z delegatko za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, Ivano Jevšak Ivana Jevšak je zobozdravnica, ki jo otroci zelo radi obiskujejo. V Velenje je prišla pred petimi leti, takcrj po končanem študiju. Do tega dela čuti veliko veselje. Se posebno ker dela z otroki, kar je pogosto tudi zelo težko. „Z otroki moraš znati ravnati ," pravi „ De lati moraš tako, da otrok pozabi, da ga boli zob. To je seveda težko, vendar menim, da to težavo uspešno premagujem." Ivana Jevšak dela v ambulanti za šolske in predšolske otroke, enkrat na teden pa v dežurni ambulanti, tako da ima tudi nekaj odraslih pacientov. Pravi, da ji je to delo dopolnjevanje, saj se rada ukvarja tudi s kirurgijo. Tako je njeno znanje, ki ga je pridobila v času študija tudi popolno izkoriščeno. Ivana Jevšak je z delom, ki ga opravlja zelo zadovoljna, vendar pravi, vse le ni tako kot je pričakovala, saj se na delovnem mestu srečuje s številnimi težavami. „Moje delo je popravljanje zob in prav gotovo je moja največja zelja ustreči vsem, ki so moje pomoiči potrebni V otroški ambulanti sprejmemo vse paciente, žal pa v ambulanti za odrasle ni tako. Ivana Jevšak Največji problem je v tem, da nam manjka precej zobozdravnikov, zato pa marajo pacienti čakati samo na vpis po več mesecev. Prav gotovo, da so zaradi tega nezadovoljni, v času, ko čakajo, da bi se lahko vpisali, pa se njihovi zobje še bolj pokvarijo. V dežurni ambulanti pa sprejemamo samo primere z bo- lečino. Težko bi opisala, kako hudo je, ko te pacient lepo prosi, da bi ga naročil, pa tega resnično ne moreš." je pripovedovala Ivana Jevšak. Takoj ob zaposlitvi v zdravstvenem domu Velenje se je pričela tudi družbeno politično udej-stvovati. Predvsem je bila vsa leta aktivna v osnovni organizaciji sindikata, kjer je bila podpredsednica, leto dni pa je tudi nadomeščala predsednika. Meni, da osnovna organizacija sindikata v tej delovni organizaciji, še ne odigrava vloge, katere namen je, saj je bila vsa leta nekje ob strani O tem je dejala: „Moja vključitev v delo sindikata je potekala ravno v čisu, ko je ta pričela vedno bolj pridobivati na ugledu. Kot eden izmed delegatov občinske konference Zveze sindikatov Slovenije Velenje čutim izredno veliko odgovornost da bom na kongresu ZSS lahko aktivno spremljala delo in sodelovala pri tem delovnem dogovoru ZSS. Še posebej bom sodelovala pri obravnavi problematike na področju zdravstva. V naši občini je ravno na tem področju še precej nejasnosti. Verjetno bo morala biti sindikalna organizacija tista, ki bo stalno prisotna pri nadaljnjem razvoju zdravstva v občini Samoupravni odnosi v naših sredinah kljub prizadevanju sindikata še niso takšni kot bi morah biti, da bi se sleherni delavec zavedal odgovornosti pri odločanju, pa naj bo to o sredstvih za osebne dohodke, ah kadar gre za gospodarjenje, ki je v tem trenutku izrednega pomena. Upam, da bom ravno na tem področju pridobila na kongresu določene izkušnje, ki mi bodo v pomoč pri nadalj-nem delu v naši sindikalni organizaciji, ki je postavljena pred izredno težavno nalogo: vzpostaviti v Zdravstvenem domu take dohodkovne odnose, ki bodo zainteresirati slehernega posameznika k skrajni prizadevnosti na delovnem mestu ter aktivno vključitev v družbenopolitično delo." m. tamse V ospredju dobitniki letošnjih nagrad občine Moziije - predsednik Planinskega društva Luče dr. Anton Zunter, predstavnik društva slovenskih vrtnagev inž. Miha Ogorevc in Jože Deberšek. #• —' Srečanja borcev so vedno vesela, besed veselja in spominov nikoli ne zmanjka 35 let Šlandrove brigade Ob prazniku občine Mozirje so na Ljubnem slavili tudi borci 6. SNOUB Slavka Šlandra - Razstava o borbeni poti brigade in napad na Ljubno — Slavnostni govornik je bil Mitja Ribičič-Ciril Letošnje praznovanje praznika občine Moziije so z zborom brigade in s proslavo ob 35-let-ncii ustanovitve počastili tudi borci 6. SNOUB Slavka Šlandra, ki je na svoji slavni borbeni poti prispevala tudi levji delež pri osvobajanju Gornje Savinjske doline in je prav na Ljubnem bila težke boje. Že v petek so v prostorih osnovne šole odprli razstavo o nastanku in borbeni poti te slavne enote. Pripravila sta jo odbor brigade in občinska konferenca SZDL Mozirje in bo poslej našla svoje stalno mesto na Ljubnem. Razstavo je vleh dveh dneh obiskala množica obiskovalcev in obujanju spominov ob besedi in sliki ni bilo konca. Slandrovci so se zbrali na Ljubnem v soboto zjutraj. Najprej so si z zanimanjem ogledali demonstrativni napad na Ljubno, ki so ga izvedle enote teritorialne obrambe. Vsem prisotnim, in ni jih bilo malo, je boje sproti ppisoval komandant bataljona Šlandrove brigade ob napadu na Ljubno pred 34 leti Franc Zavasnik-Božič. Po napadu so se borci Šlandrove brigade udeležili svečane seje zborov skupščine občine Moziije in so bili še posebej veseli pozdrava, ki so jih ga izrekli brigadirji mladinske delovne brigade Slavka Šlandra, ki nadaljuje tradicije svoje slavne predhodnice in je letos na mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah dosegla izredne rezultate. Po seji so se borci zbrali pred zadružnim domom na Ljubnem in v sprevodu krenili skozi Ljubno do prireditvenega prostora ob Savinji. Ponosno so stopali in možica jih je navdušeno pozdravljala. Poleg preživelih borcev so se sla\ja ob 35-letnici ustanovitve Šlandrove brigade udeležili številni gostje in med njimi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, generali Ivan Dolničar, Janko Sekir-nik-Simon in Franc Poglajen— Kranjc, slednja dva sta tudi častna krajana Ljubnega. Po pozdravu predsednika skupščine občine Moziije Hinka Čopa Ribičič - Ciril, brigade Slavka in domačinov prvi komisar Šlandra. V svojem govoru je opisal razvoj narodnoosbodilnega boja v Gornji Savinjski dolini, zavest in junaštvo domačinov ter pomen nastanka in utrjevanja ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju te doline ter vlogo in pomen Osvobodilne fronte v Sloveniji sploh. Ta vloga je bila ob velikih vojaških uspehih slovenskih brigad, divizij in korpusov izjemnega pomena za utrjevanje ljudske oblasti, že takrat so odposlanci slovenskega ljudstva temeljito začrtali povojno podobo slovenske države, njene gospodarske, kulturne in znanstvene politike. Mitja Ribičič je med drugim dejal, da je bilo zlasti leto 1943 pomembno za razvoj in razplet jugoslovanskega narodnostnega vprašanja, ki je stoletja pomenilo sredstvo, s katerim so tuje kolonialistične, imperialistične in hegemonistične sile razdeljevale narode Balkana. Slavnostni govornik se je zatem zadržal tudi pri velikih uspehih, ki smo jih po vojni dosegli pri obnovi domovine in pri izgradnji in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih našega dela in življenja. Po krajšem kulturnem programu so udeleženci slavja na Ljubnem poslali pozdravno pismo tovarišu Titu v katerem so med drugim zapisali: „Naš pozdrav je povezan z najiskrenejšimi željami, da ostaneš med nami še mnoga leta in da nas še naprej vodiš po poti graditve samoupravnega socializma. Obljubljamo ti, da bomo dosledno uresničevali sklepe in stališča, sprejete na 11. kongresu ZKJ in 8. kongresu ZKS, s trdnim prepričanjem, da bodo naši uspehi na tej poti v prihodnje še večji. Tovariš Tito! Delovni ljudje in občani občine Moziije ter borci Šlandrove brigade ti želimo veliko zdravja, osebne sreče in zadovoljstva in da bi bil še mnogo let na čelu delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije." Mozirje -smelo naprej Svečana seja zborov SO Mozirje je bila na Ljubnem — Letošnje občinske nagrade so prejeli Jože Deberšek, Društvo slovenskih vrtnarjev in planinsko društvo Luče — Pozdrav brigadirjev MDB Slavka Šlandra Občani in delovni ljudje občine Mozirje so svoj letošnji občinski praznik slavili na Ljubnem ob Savinji in ga združili z zborom 6. SNOUB Slavka Šlandra. Tako je bila na Ljubnem tudi svečana seja zborov skupščine občine Mozirje, ki so se je, poleg delegatov, udeležili tudi borci Šlandrove brigade, predstavniki sosednjih občin in pobratene občine Čajetina in med drugimi gosti tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Vse prisotne so najprej pozdravili brigadirji mladinske delovne brigade Slavka Šlandra, kije letos na delovni akciji v Slo- venskih goricah dosegla izjemne rezultate, po kulturnem programu pa je slav-nosti govor prebral predsednik občinske konference SZDL Mozirje Jože Kumer, ki je v svojem govoru orisal uspehe, ki jih je občina dosegla v minulem obdobju in se precej časa zadržal tudi pri razvojnih načrtih, ki jih občina mora uresničiti in tako kreniti na hitrejšo razvojno pot. Predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop je zatem podelil letošnje občinske nagrade. Prejeli so jih Jože Deberšek, Društvo slovenskih vrtnarjev in Planinsko društvo Luče. J. P. Planinsko slavje pod BaduH V nedeljo se je na Loki pod Raduho zbralo pet tii planincev iz vse Slovenije — Slavili so letošnji i Planincev in otvoritev nove postojanke, ki je bila zgraj v rekordnem času. Nedelja je bil lep dan, kot nalašč za izlet v planine in planinci so ga čudovito izkoristili. Imeli pa so ta dan skoraj vsi isti cilj, na tisoče iz vse Slovenije jih je krenilo proti Raduhi in na Loko pod njo. Blizu pet tisoč se jih je zbralo na letošnjem dnevu slovenskih planincev in na velikem slavju planincev iz Luč, ki so v rekordnem času zgradili novo planinsko postojanko na Loki, namesto prejšnje, ki je pred dvema letoma pogorela. Domači planinci so si to slavje več kot zaslužili. ' Na izredno težko dostopnem mestu za gradnjo so z izjemno zagnanostjo in požrtvovalnostjo zgradili pravo lepotico, ki lahko danes nudi posteljo stotim planincem in prav takšnemu številu še stol in pri jetno okrepčilo. Pomagali so jim planinci iz vse Slovenije in skupno so opravili preko deset tisoč prostovoljnih delovnih ur v slabih dveh letih. Upoštevati je namreč treba, daje gradbena sezona na Loki dolga največ tri mesece in v takšnem času doseči to, kar je uspelo Lučanom, je več kot podvig. V nedeljo so torej na Loki i dan planincev Slovenije, otvoii novo postojanko in obenem | stili še 25-letnico PD Luče, 8 nico ustanovitve Savinjske p« niče Slovenskega planinskega i va in 115-letnico rojstva Frana beka, prvega in dolgoletnega i nika podružnice. Vrste planine se ves dan in iz vseh strani vile Loki in nazaj, prišli so iz vse S nije, slavja so se udeležili predi niki družbenopolitičnega živi sosednjih občin, med gosti pa jf tudi podpredsednik zveznega! nega sveta Andrej Marine, člani sedstva SR Slovenije Tone M predsednik planinske zveze S| nije dr. Miha Potočnik. Na ] ditvi, pokrovitelja sta bila skupi občine Moziije in celjski Aero,jf govornik Tone Bole, ki je v sil govoru omenil napore planince! ga področja, zlasti lučkih, ki sT zares izkazali, spomnil pa sejel dogodkov iz naše revoludoJ preteklosti. Predstavniki planiJ društev so zatem čestitali dl čemu društvu in mu podarili f minska darila, podelili so pl priznanja najzaslužnejšim ljem gora, gospodarju do društva in predsedniku gradi* odbora Petru Ježu pa so dom podarili ježa, bila je to čud torta in simbolična zahvala a trud, ki ga je vložil v izgradnjo. Veselju in zadovoljstvu na Lo bilo kraja, tudi čestitkam d< čemu planinskemu društvu ne vsem obilju možnih besed zal jih je težko najti dovolj in pravi vseeno HVALA. Med svečano sejo zborov skupščine občine Moziije so delegacije položile vence pred spomenikom NOB 11 Gostje na planinskem slavju. 0 ^3»*» 1 * 1 fcftfi Skfttiii« NAŠ ČAS fc Po napadu so Slandrovci ponosno stopali skozi ponovno ..osvobojeno" Ljubno V petek so na Ljubnem otvorili razstavo 6. SNOUB Slavka Šlandra, Pripadniki enot teritorialne obrambe so v soboto zjutraj z napadom ki bo poslej stalna na Ljubno obudili spomine na boje pred 34 leti \l Velenju znova abonmajske predstave i Svet za kulturno umetniško dejavnost pri Kulturnem centru Velenje je pred dnevi sprejel okvirni program prireditev za sezono 1978/79. Člani sveta so se odločili v dogovoru z Izvršnim odborom Občinske kultur-e skupnosti za ponovno uved- 0 abonmaja, s tem, da so letos vedli novost, saj so abonma izdelili na tri dele: koncertni ibsegal bo sedem predstav), sdališki (6 predstav), in ko-orni (6 predstav). Tako so tregli tistim obiskovalcem, ki 1 — na primer — zanimajo le sdališke ali komorne prire-itve ali morda gledališke in icertne itd. saj bodo lahko idi karte dobili samo za ko-irni, gledališki ali koncertni ima za dva ah vse tri sku- Abonmajska karta bo imela odstoten popust, veljala pa 580.— dinarjev (vsi trije maji skupaj). Dijaki in štu-ntje pa bodo dali za obon-majsko karto kar polovico manj kot ostah. i Abonmajske k arte bodo v teh dneh že v prodaji pri Kulturnem centru Velenje. J Prva slikarska razstava v sezo-li 1978/79 bo predstavila aka-lemskega slikarja in delavca kulturnega centra Velenje Loj-Seta ZAVOLOVŠKA. Razstava t pripravljena ob 50 letnici imetnikovega rojstva. Z njo bo Zavolovšek predstavil svoj unetniški opus, ki je nastal v adnjih letih njegovega dela. Zavolovšek se je rodil leta 928 kot sin številne družine esaija iznad Radmirja. Že v itroških letih je z zanimanjem pazoval preprosto slikarstvo irojega očeta, ki je s prirojenim ilentom poslikaval panjske ončnice v domačem čebelnja-u. Ko pa je z otroškim talen-om začel preslikavati Gaspari-ive podobe in se prvič srečal z bstracijami iz „Našega roda", i je v njegovi otroški glavi prodila velika želja, da bi se učil za pravega slikarja. I Njegov talent so znah ceniti Idi v armiji, katero je služil v feogradu. Dodelili so ga na iko mesto, da je lahko poleg »jaških obveznosti obiskoval :ednjo slikarsko šolo, ki jo je »di uspešno končal. Otroške Člani Sveta za kulturno umetniško dejavnost pa so na zadnji seji precej časa namenili „Petkovim kulturnim večerom". Zlasti so govorih o tem, kakšno vsebino naj bi v prihodnje imeli ti večeri. Prevladalo je mnenje, da morajo imeti petkovi kulturni večeri" vlogo, ki sojo imeh ob uvedbi — to je, da so namenjeni nastopom zlasti domačih amaterskih skupin. V sezoni 1978/78 se naj bi tako predvidoma zvrstilo petnajst do dvajset „Petkovih kulturnih večerov." Ob koncu so člani sveta spregovorili še o razstavah, ki naj bi bile v naslednji kulturni sezoni v galeriji Knjižnice Kulturnega centra. V teh dneh smo si lahko ogledah bogato razstavo Jake Čopa RAJ POD TRIGLAVOM, nocoj pa bodo odprli razstavo slikarja Lojzeta Zavolovška iz Velenja ob njegovi 50-letnici. Za letošnji občinski praznik bodo v Kulturnem centru odprli razstavo kiparja Ivana Meštrovi-ča iz Splita. Razstavljeno bo blizu 30 njegovih del. Seveda pa si bomo lahko v naslednjem letu v galeriji knjižnice ogledali še vrsto razstav domačih umetnikov in umetnikov iz drugih krajev naše domovine. želje so se mu uresničile, ko se je kasneje vpisal še na beograj-sk o slikarsko akademijo, kjer je pri znanem srbskem slikarju Marku Čelebonoviču pridobil še potrebno akademsko znanje. Po končanem šolanju se je vrnil v Slovenijo, kjer je našel delo likovnega pedagoga najprej na šoh v Slovenskih Konjicah nato pa v Velenju. Vsak prosti čas je izkoristil za slikanje in v tem času pridno razstavljal Na področju urejanja velenjskega muzeja je prav Zavolovšek v letih 1951/52 opravil pionirsko delo. Ta njegova prizadevanja pa je prekinilo za slikarja zanimivejše pedagoško delo, saj se je znova posvetil delu likovnega pedagoga na šoh Gustav Šilih in na Gimnaziji Velenje. Z ustanovitvijo Kulturnega centra Velenje je bilo Zavolovšku zaupano pomembno delo organiziranja razstav in kulturnih prireditev, ki ga še danes z velikim uspehom in veliko mero samoodre-kanja uspešno opravlja, po drugi strani pa s tem krepi ugled razstav Kulturnega centra, ki so v Velenju dosegle zavidljivo ra- ven in privabile številne razstav-ljalce od domačih amateijev do največjih slovenskih in jugoslovanskih mojstrov. Za razstavo, ki jo bomo odprli drevi ob 19. uri, se je Zavolovšek dalj časa skrbno pripravljal in delal Razstavljenih bo 16 olj in 22 akvarelov. Občinska kulturna skupnost Velenje, ki je prevzela pokroviteljstvo nad njegovo razstavo, je omogočila tudi izdajo barvnega kataloga z uvodno besedo likovne kritičarke M ilene Moškon in predsednika skupščine kulturne skupnosti Velenje Petra Krape-ža. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bo sodeloval pianist Aci Bertoncelj, ki bo igral dela Beethovena, Chopina in Foersterja. Delavci Kulturnega centra Velenje žehmo, da bi naš sodelavec in umetnik Lojze Zavolovšek še naprej tako uspešno opravljal svoje umetniško in pedagoško — organizacijsko poslanstvo. MARJAN MARINŠEK l. zavoiovseK: vijuk.1, orje, iy/o 110 letnica žalskega tabora V Žalcu bodo v nedeljo, 24. septembra proslavili 110. letnico drugega slovenskega tabora — Na slavju, ki se bo začelo ob 10. uri, bo govoril Emil Roje. V Žalski občini se že več dni vrstijo kulturne in druge prireditve ob 110. letnici drugega slovenskega tabora, ki je bil v tem mestu 6. septembra leta 1868. V spomin na ta dogodek, ki je bil — kot je dejal v pogovoru z novinarji predsednik žalske občinske skupščine in predsednik organizacijskega odbora Vlado Gorišek, svetal trenutek v zgodovini slovenskega naroda, so v Žalcu odprli osnovnošolski center, v Savinovem likovnem salonu razstavo slikarjev amaterjev iz širšega območja, krajani Vranskega bodo jutri dobili nov dom kulture, v katerem bodo odprli stalno razstavo žalnega tabora, v sredo bo v Žalcu koncert učencev Glasbene šole Risto Savin z otvoritvijo spominske skulpture temu skladatelju. Seveda se bo v naslednjih dneh zvrstilo še več drugih prireditev. Na Polzeh bodo nastopili člani slovenskega okteta, v novi zasedbi, na Vranskem bo revija pevskih zborov žalske občine, v Šempetru revija narodno zabavnih ansamblov. Osrednja proslava, ki bo obenem tudi osrednja kulturno politična manifestacija v občini Žalec v letošnjem letu, bo v nedeljo, 24. septembra na nogometnem igrišču v Žalcu. Proslava bo združena z bogatim kulturnim programom, v katerem bo sodelovalo okrog 400 pevcev žalske občine, tri godbe na pihala, med povorko pa bo blizu 1500 udeležencev prikazalo celotno dejavnost v občini Slavnostni govor bo imel Emil Roje, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Organizatorji pričakujejo, da se bo te slovesnosti udeležeilo okrog 10.000 prebivalcev celjskega območja in tudi od drugod, saj je žalski tabor takrat močno odjeknil v revolucionarnem gibanju slovenskega naroda. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIII POIMENOVANJE KULTURNEGA CENTRA VELENJE PO IVANU NAPOTNIKU Decembra letos bo minilo devetdeset let od rojstva kiparja Ivana Napotnika iz Zavodenj. Delu tega velikega umetnika, ki je umrl pred osemnajstimi leti, se želijo v Velenju oddolžiti s poimenovanjem Kulturnega centra po njem. To so predlagali delavci kulturnega centra, njihov predlog pa je medtem podprl tudi že izvršni odbor občinske kulturne skupnosti, saj se dosedaj še nobena ulica ali kakšen drugi objekt ne imenujejo po tem velikem umetniku. ZAKAJ NEUREJENA OTROŠKA IGRIŠČA Na prvi strani 35. številke Našega časa je slika, ki prikazuje radost in veselje otrok okoli gugalnic, na novem otroškem igrišču v Velenju. Toda slika prikazuje stanje v času, ko je bilo igrišče šele izgotovljeno. Sedaj stoje na tistem mestu še samo stebri, gugalnic pa že dolgo ni več. Verjetno želi večina staršev odgovor na vprašanje „Zakaj so gugalnice odstranili in kdo je zadolžen za urejanje dveh igrišč, ki obstajata v Velenju? " Če so gugalnice napravljene iz avtomobilskih gum, niso primerne, naj bi na njihovo mesto namestili standardne. Moja kritika pa ni namenjena le gugalnicam, ki jih ni ampak sploh NEUREJENOSTI otroških igrišč v Velenju. Na igrišču pri bazenu ni letos ničesar, kar bi otroke zabavalo. Zanima me zakaj ni ne gugalnic, ne čolnov in tudi motorjev ni. Verjetno je letos že prepozno, da bi se karkoli popravilo, toda treba bi bilo misliti že na prihodnjo pomlad. N. D. VELENJE Ob letošnjem 8. oktobra, prazniku občine Velenje, bodo pred osnovno šolo Gustav Šilih Velenje odkrili kip Gustava Šiliha, pred šolo 14. divizije pa skulpturo na sliki Alfonza Šarha, borca legendarnega Pohorskega bataljona. Skulptura je delo mladega umetnika Lojzeta Jerčiča iz TGO Gorenje Velenje Kulturni center Velenje po pooblastilu Občinske kulturne skupnosti Velenje vljudno vabi k vpisu abonmajev za sezono 1978/79 A. KONCERTNI ABONMA 1. Simfonični orkester Slovenske filharmonije dirigent: Anton Nanut 2. Simfonični orkester Slovenske filharmonije dirigent: Anton Kolar 3. Simfonični orkester TRV Ljubljana dirigent: Samo Hubad 4. Komorni zbor RTV Ljubljana dirigent: Marko Munih 5. SNG Ljubljana — opera Antonin Dvoralc: RUSALKA 6. Komedija Zagreb — musical Grgič - Kabiljo: JALTA-JALTA 7. Rudarska godba Velenje dirigent: Ivan Marin B. KOMORNI ABONMA 1. Trio LORENZ violina, violončelo in klavir 2. Vladimir BUNIN, Sovjetska zveza, klavir a Duo PAHOR - SLAMA, kljunasta flavta, prečna flavta, ter čembalo oz. klavir 4. Liana ISAKADZE, (Sovjetska zveza), violina 5. Pedro SOLER (Španija), kitara, 6. Koroški akademski oktet C. GLEDALIŠKI ABONMA 1. SNG Ljubljana — Drama F. M. Dostojevski: STRIČKOVE SANJE, komedija 2. SNG Maribor - Drama J. Jurčič - A. Inkret: DESETI BRAT, drama 3. Mestno gledališče Ljubljansko Miloš Mikeln: AFERA MADRAGOL, satira 4. SLG Celje Fedja Sehovič: KURBE, komedija 5. Satirični kabaret: 6. Predstava Amaterskega gledališča Šmartno ob Paki ali Šentjakobsko gledališče Ljubljana A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICK/ komedija Prireditelj si pridržuje pravico posamezne prireditve ustrezno zamenjati, če bi nastale tehnične ovire v zvezi z gostovanjem ali zaradi višje sile. Vse prireditve bodo v domu kulture Velenje, komorne pa pravilom v knjižnici Kulturnega centra Velenje. 120,-din 240,- din 220,- din > popust za abonente) CENA: 1. Komorni abonma 2. Koncertni abonma 3. Gledališki abonma (V cenah je že zajet 20' Šolska mladina ima 50 % popust. Abonma je možno plačati največ v treh obrokih. Vpisovanje abonmaja bo od 15. septembra do 13. oktobra 1978 od 9. do 10. ure ter od 14. do 15. ure oziroma pred kinopredstavami in drugimi prireditvami v domu kulture Velenje, Titov trg 4, telefon 850-147 Pričetek sezone bo 28. 9. s koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Vljudno vas vabimo in se veselimo vašega obiska. KULTURNI CENTER VELENJE Nastopilo bo blizu 80 tekmovalcev Na Trebeliškem bo v nedeljo zadnje letošnje tekmovanje v motokrosu za državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 50 in 125 ccm. - Zanimiv bo tudi nastop članov velenjskega avto moto društva — Žrebanje vstopnic — Prva nagrada mini moped Ljubiteljem motokrosa se obeta v nedeljo, 17. septembra spet zanimivo motokros tekmovanje. Avto-motodruštvo Šaleška dolina je organizator sedem in obenem zadnje dirke za državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 50 in 125 ccm. Športni funkcionarji društva, ki bodo tudi to kot že večino dirk doslej, sami izpeljali, so se pri organizaciji zadnje letošnje dirke nadvse potrudili, saj so končali priprave že dober teden pred tekmovanjem. Zlasti skrbno so pripravili progo, ki bo omogočila tekmovalcem dirko v vsakem vremenu. Proga za tekmovalce s 125 ccm motorji je dolga 1650 metrov, za tekmovalce s 50 ccm pa 1350 metrov. Za moto-krosiste pa imajo pripravljeno še posebno progo, če bo deževalo. Za nedeljsko dirko se je organizatorjem prijavilo blizu 80 tekmovalcev iz sedemnajstih klubov. Za gledalce pa bo seveda zanimiv tudi nastop domačinov, ki se razvijajo v vse boljše tekmovalce. Tako ima velike možnosti za visoko uvrstitev Andrej Majer, ki je bil na šesti dirki odličen-tretji. Uradni začetek nedeljskega motokros tekmovanja na Trebeliškem bo ob 14. uri. Dopoldne med osmo in deveto ur bo trening, ob enajsti že prva vožnja motokrosist-ov s 50 ccm. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za prevoz iz Velenja, saj bodo na Trebeliško vozili avtobusi izpred tržnice in avtobusne postaje v Velenje. • NOGOMET PROTI KIKINDI PORAZ Nogometaši velenjskega Rudarja so se z gostovanja v Kikindi v četrtem kolu tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi zahod vrnili brez točk. Vse do 73. minute so gostje uspešno zaustavljali nevarne nalete domačih igralcev, tedaj pa je njihove upe, da se bodo domov vrnili neporaženi, pokopal napadalec Bobič, ki je z glavo zatresel mrežo Rudarja. Vendar pa tudi igralci Rudarj a niso bili brez priložnosti. Najlepšo je imel Rusmir v zadnjih minutah srečanja, vendar je njegov strel ustavila prečka. Kljub porazu so Velenjčani še vedno v gornjem delu lestnivce. S štirimi točkami in gol razliko 5:4 so na sedmem mestu, 4 točke pa ima še kar pet moštev. V petem kolu se bodo Rudarji srečali na domačem igrišču z ekipo Segeste, ki je v preteklem kolu na domačem terenu premagala moštvo Novega Sada z 2:1. PRVI TOČKI Preteklo nedelj o se je nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki prvič v novi prvenstveni sezoni predstavila domačim gledalcem, ki se jih je na stadionu v Šmartnem zbralo kakih 400. Prvi nastop doma je prinesel tudi prvi dve točki. Nogometaši Šmartnega so premagali selekcijo Litije z rezultatom 2:1 (2:1). Prvi zadetek so dosegli že v 16. minuti, ko je Goršek prišel sam pred gostujočega vratarja, ki je žogo odbil do Goloba. Ta je budno spremljal akcijo in odbiti žogo iz mrtvega kota poslal v mrežo. Ko so gledalci in igralci pričakovali konec prvega dela igre, sta v eni minuti padla kar dva zadetka. Najprej so gostje izkoristili napako dTomače obrambe ih rezultat izenačili, že v nasprotnem napadu pa je Šmartno spet po-vedlo. Nežmah je prodrl po desni strani in z lepim predlož-kom zaposlil A. Podgorška, ki je s približno desetih metrov prisebno premagal vratarja Litije. V drugem delu igre so tudi gostje zaigrali nevarneje in obe ekipi sta imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek. Kljub temu pa se rezultat ni več menjal in selekcija Šmartnega je zasluženo osvojila prvi par točk. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Vreš, Krajnc, Nežmah, Omladič (Klanfer), Žalig, A. Podgoršek, Završnik, Goršek (Meh), Deželak, Golob. V 3. kolu SNL-vzhod se bo selekcija Šmartnega v Slovenskih Konjicah srečala s tamkajšnjo selekcijo Unior. J. K • ROKOMET PREPRIČLJIVA ZMAGA Rokometašice Šmartnega so v nedeljo zabeležile drugo zaporedno zmago v vzhodni skupini republiške lige. Na domačem igrišču so pred približno 150 gledalci prepričljivo premagale selekcijo Vuzenice z rezultatom 21:8 (7:3). Kot pove že rezultat, so bile domačinke mnogo boljši nasprotnik, zlasti v drugem delu, ko so dokončno nad-igrale borbeno ekipo Vuzenice. Gostje so se uspešneje branile le v prvem delu igre, ko so zaostajale za štiri zadetke. V nadalj e-vanju pa so se igralke Šmartnega razigrale in prepričljivo napolnile mrežo gostujoče ekipe. V naslednjem kolu bodo rokometašice Šmartnega igrale v Žalcu proti selekciji Savinjske. NOVI TOČKI TUDI ZA VELENJČANKE Rokometašice Velenje so ponovile dobro igro tudi v Ptuju. Tamkašnje rokometašice so premagale z rezultatom 27:11 (10:6) in so trenutno skupaj z rokometašičami Šmartnega ter Maribora na prvem mestu. V tretjem kolu se bodo Velenj-čanke srečale doma z ekipo Radgone. ZMAGA V ZADNJIH SEKUNDAH Ekipa Šoštanja se je v letošnjem prvenstvu prvič predstavila domačemu občinstvu v borbi za prvenstvene točke. V izredno razburljivi, dinamični in ostri tekmi, ki pa je bila na športni ravni, so premagali borbene goste iz Murske Sobote. Domači rokometaši so pove-dli s 5:1 in kazalo je da bodo z lahkoto vknjižili nove točke. Toda gostje so se zbrali, uredili svoje vrste in do konca prvega dela znižali razliko na 11:8. Tudi v drugem polčasu so domačini povedli za 4 gole, vendar so gostje uspeli rezultat izenačiti. Začela se je silovita borba. Rezultat je bil večkrat izenačen. Posebno je bilo razburljivo v zadnji sekundi. Žogo so imeli domači rokometaši, ko sta sodnika upravičeno dosodila sedemmetrovko odlični Kom-pan jo je spremenil v zadetek. Rokometaši Poleta so imeli še 20 sekund časa za napad. Najboljši igralec gostov Sapač pa v zadnjem strelu ni bil dovolj precizen s Šoštanjčani so zmagali z rezultatom 20:19. Strelci za Šoštanj: Kompan 6, Lesjak 4, Skornšek in Jambrovič po 3 Javornik 2 ter Melanšek in Stvarnik po 1. Pri domačih sta največ pokazala odlični graditelj igre Lesjak ter kapetan Kompan. Za goste pa sta bila najuspešnejša Sapač in Benko po 4. Pred okoli 200 gledalci sta srečanje odlično vodila Čeak in Hauptman iz Ljubljane. A. VOHAR VELENJSKI KOTALKARJI USPEŠNI Na državnem prvenstvu v soboto v Zagrebu so tekmovalci KDK Rudar dosegli zelo dobre rezultate. Tekmovalka Tatjana Goršek je osvojila drugo mesto, Renata Ferenčak pa tretje mesto v konkurenci mladink. Glavni favorit med člani Zlatko Slemenšek pa je moral zaradi poškodbe odstopiti. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Hrvatske. Največja konkurenca je bila v skupini mladink, kjer je boj za najboljše mesto trajal do zadnjega lika. Z malo več sreče bi lahko naredila nekaj napak, kar pa je dobro izkoristila Karin Tavčar in je z dobro izvedenim prostim programom prehitela. Renata Ferenčak je bila v obveznem delu šele na šestem mestu in se je z odličnim prostim programom uvrstila na kraju na tretje mesto. Nekoliko slabše so se odrezale ostale dve tekmovalki Valerija Oremuž in Edita Krajšek, ki sta osvojili sedmo oziroma osmo mesto. V skupini članic je nova prvakinja Nevenka Lisak, ki je po nastopu na eyropskem prvenstvu, kjer je osvojila 12. mesto, pokazala vse svoje velike sposobnosti še na tem prvenstvu. Tekmovanje je pokazalo kvaliteten napredek predvsem v skupini mladink. Še vedno pa je občutna vrzel med fanti. Glede na zelo visoko kvaliteto smo lahko z rezultati kotalkarjev iz Velenja več kot zadovoljni Svoje znanje bodo lahko kotalkarji pokazali tudi domačemu občinstvu 30. septembra 1978 na odprtem prven- ImHI Si!« 5 stvu Velenja organiziranem v počastitev občinskega praznika. Na tem tekmovanju bodo nastopih poleg domačih tekmovalcev še vsi najboljši iz državnega prvenstva med njimi tudi Nevenka Lisak. Rezultati: (prosti program in obvezni liki) Pionirke: 1. Barbara Hrovat - Olimpija Ljubljana (173,1) točk, 11. Špela Krajšek - Rudar Velenje (140,3). Mladinke: 1. Karin Tavčar - Olimpija Ljubljana (172,0), 2. Tatjana Goršek - Rudar Velenje (159.8), 3. Renata Ferenčak -Rudar Velenje (154,7) točk, 8. Edita Krajšek — Rudar Velenje (139.9) točk, 9. Valerija Ore-muš - Rudar Velenje (139,) točk KOS SLAVKO „ROLKARJI" - POZOR Kotalkar sko-drsalni klub organizira v počastitev občinskega praznika dne, 30. 9.1978 odprto prvenstvo Velenja. Na tem tekmovanju bo poleg tekmovanja v um etnostnem ko-talkanju tudi tekmovanje na „ROLKAH". Tekmovanja se lahko udeleži vsak, ki ima rolke. Tekmovanje bo v naslednjih disciplinah: skok v višino, hitrost, premagovanje ovir. Prijave zbira KDK Rudar Velenje vsak torek in četrtek, na kotalk ališču. Treningi za „rol-kanje" bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18.30 ure v soboto od 8. do 10 ure. TEKMOVANJE ZA ŠPORTNO ZNAČKO V želji, da bi že najmlajše navdušili za šport, so pričeli v vzgojnovarstvenih zavodih s tekmovanjem za športno znač- SKORAJ 100 MILIJONSKA NALOŽBA V naslov k sestavku „Sko-raj 10 milijonska naložba", ki smo ga objavili v zadnji številki „Našega časa" (8. septembra), na 10. strani se je vmešal tudi tiskarski škrat. Vrednost investicije je zmanjšal s 100 milijo, dinarjev na samo 10 miljonov din, kot so lahko bralci že sami ugotovili potem, ko so prebrali sestavek. Kovinarstvo Ljubno ob Savinji, tozd Železarne Ravne na Koroškem, torej začenja uresničevati skoraj 100 milijonsko investicijo! Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo! UREDNIŠTVO ko. Športno značko si prid otrok, ki uspešno opravi nak iz kotalkanja, spretnost z žo smučanja, plavanja ter osem letov. zgcrjno ričeli du so pričeli s tekmovanjem športno značko že pred tn leti in so otroci letnika 15 tekmovali za to značko kar leta. Pravijo, da otroci, ki I mujejo obvladajo discipline polnoma in ne le toliko zahtevajo kriteriji za pridob značke. Za športno značkoj velenjskem vzgojno varstven zavodu tekmovalo 60 otrok. V Šoštanju pa so priče tekmovanjem lansko leto. tekmovanje so vključili otrok. Ker so tekmovali otr ki letos že obiskujejo osno šolo, so želeli, da si le ti prib značko že v lanskem šolsi letu in to jim je tudi uspi seveda ob trdem delu vzgc ljic. Tekmovanje za športno zn ko teija mnogo dodatnega i ki je za vzgojiteljice precej obremenitev, vendar gledajo to z zadovoljstvom, saj vedo, so pri najmlajših vzbudile v< po telesni aktivnosti, ki je mlad organizem izredno i kega pomena. Izrazile so ii da bi s podobnim tekmov nadaljevali tudi v osnovni! V Šoštanjskem vzgojno vai nem zavodu so športne : že podelili in sicer rednega dela, 1. septembra.] - <7:, " CAMLEK IN POGORELEC - DRŽAVNA PRVAKA - V Kavadarcih je bila 9. septembra i letošnja dirka motociklistov za državno prvenstvo. V razredu do 1000 ccm (prikolice) sta poi slavila Velenjčana Hubert Camlek in njegov sovoznik Peter Pogorele. Po nesreči v Kraljevu, o l smo poročali prejšnji teden, sta v nekaj dneh usposobila stroj za nov obračun s tekmeci in pr zmagala. S tem sta tudi ponovno osvojila naslov državnega prvaka in dokazala, da njuno ] našem prikoličarstvu lahko ogrozi le višja sila. (Foto: Marko Kline) koledar Mek, 15. september — adem »bota, 16. september — ' lila sdelja, 17. september -rčiška Miedeljek, 18. september -[Torek, 19. september -da, 20. september - Bra-Setrtek, 21. september - ej dežurstva r VSTVENI DOM VELE- 15. 9. 1978 od 7. do 20. ure :. Jadwiga Kosi ,15. 9. 1978 od 20 dr. Janez des 16. 9. 1978 do 7. ure dr. Ja-kPoles -16. 9. 1978 od 7. dr. Željko idič 18. 9. 1978 do 7. ure dr. djko Radič 18. 9. 1978 od 7. do 20. ure llvan Kralj 18. 9. 1978 od 20. dr. Franc Dtnik 19. 9. 1978 do 7. ure dr. !anc Kotnik )BNA AMBULANTA 16. 9. in 17. 9. 1978 dr. ine Grasselli, Splitska l,Ve-»je. Od 8. do 12. ure dežuren robni ambulanti SŠZD Vele-e, sicer v pripravljenosti do-l ARSKA POSTAJA i 15. 9. do 21.9.1978 Ivo gožen, dipl. vet. iz Velenja, njačka Banja 7. kino 18. 9. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE TEROR MEGHAGOZDILE -japonski znanstveno-fantastični film. Režija: Ishiro Honda. Igrajo: Katshuhiko Sasaki, Tamoko Al KINO ŠOŠTANJ 14. 9. - četrtek ob 1930 SIJAJ IN SENCE MLADOSTI - japonski. Režija: Shigeyuki Yanane. Igrajo: Hiromi Goh, Yakari Ichiuji 16. 9. - sobota ob 1530 OTROŠKA MATINEJA -GOSJI PASTIR - madžarska risanka 16. 9. - sobota ob 1930 TEROR MACHAGOZDILE -japonski znanstveno-fantastični. Režija: Ishiro Honda. Igrajo: Katshuhio Sasaki, Tamoko Al 17. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ZAKON SOVRAŠTVA - ameriški vestem. Režija: Andrew V. Mc.Maglen. Igrajo: Charlton Heston, James Cuburn 18.9,- ponedeljek ob 1930 VELIKA GNEČA - italijanska komedija. Režija: Resta Campa-nile. Igrajo: Bud Spencer, Phi-lippe Leroy 20. 9. - sreda ob 1930 IZDAJALCI - jugoslovanski dokumentarni - črno-beli. Režija:' Stole Jankovič 21. 9. - četrtek ob 1930 TUDI ANGELI RADI JEJO BOB - italijanska komedija. Režija: E.B. Clucher. Igrajo: Giuliano Cemma, Bud Spencer KINO TOPOLŠČICA 16. 9. — sobota ob 16. uri TEROR MECHAGOZDILE -japonski znanstveno-fantastični film. Režija: Ishiro Honda. Igrajo: Katshuhio Sasaki, Tamoko Al KINO ŠMARTNO OB PAKI 19. 9. - torek ob 20. uri VELIKA GNEČA - italijanska komedija. Režija: Resta Campa-nile. Igrajo: Bud Spencer, Philippe Leroy EDNI KINO VELENJE 14. 9. - četrtek ob 17.30 in 130 ŽILI — francoski — sexi ija. Režija: Philipe de Igrajo: Marlen Zober, Clod - Briali 5. 9. - petek ob 17.30 in ŽILI - francoska sexi edija 9. - sobota ob 17.30 in VELIKA GNEČA - itali-komedija. Režija: Resta le. Igrajo: Bud Spen-ippe Leroy 9. - nedelja ob 17.30 in ZAKON SOVRAŠTVA celovečerni. Režija: rew V. Mc Maglen. igrajo: »n Heston, James Cubum 19. 9. - torek ob 1730 in TEROR MECHAGOZDI-— japonski znanstveno-:ni. Režija: Ishiro Igrajo: Katshuhiko Tamolko Al I. 9. - :sreda ob 1730 in TUDI ANGELI RADI BOB — italijanska kome-l Režija: E. B. Clucher. Igra-Giuliano Cemma, Bud Spen- 11.9.- čtetrtek ob 17.30 in IZDAJJALCI - jugoslo-vojni — dokumentarni — sli fihm. Režija: Stole ivič «0 DOM KULTURE VELE-I 17. 9. — nedelja ob 9. uri peja - CGOSJI PASTIR -Ižarska rissanka CENJENE stranke obveščamo, da bo kozmetični atelje na Celjski 39 zaprt od 18. 9. do 25. 9. 1978. Mirjana Munda Jenkova 11, Velenje. IŠČEVA sobo za dve dekleti, dijakinji v Velenju iz oddaljenih krajev. Soba je lahko v Velenju ali okolici. Šifra: Pušnik, Rija-vec, Prežihova 3, Velenje. prireditve Otvoritev razstave Drevi ob 19. uri bodo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje, pod po-kro viteljstvom Občinske kulturne skupnosti, odprli razstavo slikarskih del Lojzeta ZAVOLOVŠKA. Uvodno besedo bo imela Milena Moškon. V kulturnem programu bo sodeloval pianist Aci Bertoncelj - Razstava bo odprta do 1. 10. 1978 vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa do 9. do 13. ure. prebifaJitlS VELENJE: POROKE: Milan Pintarič, rojen 1952, serviser iz Velenja in Danica Murovec, rojena 1951, sestavljalka iz Velenja; Vladko Mrak, rojen 1955,gradbeni tehnik iz Velenja in Jadranka Lončar, rojena 1959, gradbeni tehnik iz Velenja. ŠOŠTANJ: SMRTI: Ljudmila Zaveršnik, gospodinja iz Pongraca 48, stara 69 let; Ludvik Zlebnik, kmet iz Zavodenj 6, star 66 let;Frančiška Benkič, delavka iz Šempetra, stara 39 let; Anton Rožej, upokojenec iz Topolšice, star 65 let; Jože Jurko, invalidski upokojenec iz Topolšice 174, star 49 let; Rozalija Čoh, kmetovalka iz Zgornje Negonje 9, stara 63 let; Peter Štih, invalidski upokojenec iz Celja, star 51 let; Rudolf Mezner, upokojenec iz Raven na Koroškem, star 65 let. UREDNIŠTVO IN UPRAVA i---- : „NAŠ CAS" I INFORMATIVNI CENTER VELENJE i Titov trg 2 t znamka 63320 VELENJE • S NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od....... naprej PoSiljajte ga na naslov: (priimek in ime)......................... (ulica)................................ (poštna itavilka in poŠta)...... .............. Datum............................... (lastnoročni podpis) SPALNICO malo rabljeno prodam. Mileva Baron, Velenje, Šercerjeva 20. UGODNO prodam osebni avto znamke Fiat 128 3P 1300 75 KM SL GOUPE. Avto je v nevoznem stanju, letnik 1976, prevoženih 19020 km. Informacije dobite v Velenju, Tomšičeva 51/4. PRODAM mizo, 6 stolov, štedilnik Iskra Venera, pomivalno korito z odcejalnikom (brez elementa). Naraks, Velenje, Šer-ceijeva 17 tel. 851-129. PRODAM nov sekular, lesen brez motorja. Rudolf Imperl, mizar, Florjan 57, Šoštanj. STAR upokojenec išče gospodinjo, nudi hrano, stanovanje in plačo. Avgust Rednak, Heroja Rozmana naselje 5, Šoštanj. PEČ za centralno kurjavo na olje kupim. Mihca Sande, Žalec, Ložniška soseska 78. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN K A DROVSKE ZA DE VE RAZPISUJE dela in delovne naloge individualnega poslovodnega organa RAVNATELJA 1.TOZD Osnovne šole „Miha Pintar - Toledo", Velenje 2. TOZD Osnovne šole „Bratov Letonja", Šmartno ob Paki Za ravnatelja omenjenih osnovnih šol je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje delovnih nalog učitelja in ima 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževal-nem delu. Prijave sprejema občinska kadrovska služba 15 dni po objavi razpisa. 1 kr ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega skrbnega moža, očeta in starega ata JOŽETA JURKA iz Lipja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter nam v težkih urah pomagali. Prisrčna hvala zdravnikom in bolniškemu osebju splošne bolnišnice Topolšica in zdravstvenega doma Velenje za skrbno zdravniško nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se rudarski godbi,pevcem, straži, govornikom in duhovniku za opravljeni cerkveni obred. Ne moremo verjeti, da ste ga imeli tako radi in ga "tako spoštovali! Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Justa, hčerka Justi z družino, sinova Janko in Jože ter drugo sorodstvo. Zbor delavcev — svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p.o. Velenje, Titov trg 2 OBJA VLJA dela oziroma naloge EKONOMSKI PROPAGANDIST Pogoji: - Končana srednja šola (komercialna, ekonomska smer), - tri leta delovnih izkušenj na področju ekonomske propa gande, - poskusno delo 90 dni. Zaposlitev je mogoča takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2/11-p.p. 89. KOMUNALNI CENTER VELENJE p.o. Koroška 46 b Na osnovi sklepa delavskega sveta KOC Velenje RAZPISUJE razpisna komisija proste delovne naloge in opravila: VODJA SEKTORJA REKREACIJSKI CENTER Za opravljanje delovnih nalog in opravil zahtevamo: - višjo šolo ekonomske ali katerekoli družboslovne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, - smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi Poskusni rok traja 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje delovnih nalog in opravil sprejema kadrovska s lužba delovne organizacije 15 dni po objavi na gornji naslov. Podrobnejše informacije o zaposlitvi in delu dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije. Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD Gozdarstvo Šoštanj, komisija za razprodajo osnovnih sredstev bo razprodala navedena osnovna sredstva NA JA VNI DRAŽBI v ponedeljek, 18. 9. 1978 v Šoštanju pri Ropanu s pričetkom ob 10. uri. 9. kom. motornih žag Jonsereds 1. kom. motornih žag STIH L 2. kom. motornih žag HOMLEID 1. kom. kombi IMV 1600 / N Stroje si je mogoče ogledati 2 uri pred pričetkom javne dražbe v prostorih pri Ropanu. Komisija KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD Kletarstvo „Slovenske Gorice" Ptuj DE TRŽNICA VELENJE Cankarjeva ulica OBJA VLJA prosta dela in naloge 1. NATAKARICA - za nedoločen čas 2. KUHARICA - za določen čas 3. PRODAJALKA - za nedoločen čas Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: poklicna šola ustrezne smeri. Ul vvCl |U UIIUIvvCl Veliko govorenja pa tudi pisanja je bilo treba, preden so uredili smerno tablo na križišču Šaleške in Celjske ceste. No, še ne povsem, saj puščica za Polzelo še vedno zavaja voznike v prepovedano smer. Sprašujemo se, zakaj takšna površnost in zakaj niso hkrati zamenjali napise tudi na tabli pred križiščem pri stari pošti v Velenju. Tujec, ki slučajno zaide v Šoštanj, lahko še s tako velikim povečevalnim steklom išče na avtomobislki karti „Sotesko" paje ne bo našeL Seveda ne more vedeti, daje soteska kraj ali predel, kjer je križišče ceste z Gorenjskega klanca s cesto Letuš Moziije (Ljubija). Voznik, ki je namenjen v Mežico in bi peljal v smeri kot kaže puščica, prav gotovo ne bi imel pohvalnih besed za tistega, ki je avtor te tablt. Cesta skozi Šentvid v Mežico je namreč makadamska in pozimi slabo prevozna, medtem, ko je pot v Mežico prek Velenja in Slovenj Gradca vseskozi asfaltirana, lepša in tudi varnejša za vožnjo. V ponedeljek popoldne so se v Velenju oglasile gasilske sirene in to je bil znak za mnoge radovedneže, da nek Res so dim kmalu opazili za staro tržnico. Gorele so smeti v kesonu. Velenjski gasilci so bili seveda kot vedno c najkrajšem času na kraju dogodka, okrog njih pa se je zbralo več sto občanov, saj niso hoteli zamuditi za n< zelo zanimivega ,,gorečega" dogodka. Kot kaže slika so nekateri tudi kratkovidni, saj so si hoteli gašenje ali p; v kesonu ogledati iz neposredne bližine, pri tem pa niso pomišljali, da ovirajo gasilce pri njihovem delu. Res tokrat rii šlo za nevaren požar, res pa je tudi, da številni radovedneži enako ravnajo tudi v drugih primerih primer pred časom, ko je gorelo v kletnih prostorih na Tomšičevi cesti in so morali gasilci proti njim usmer vodne curke, da so jih pregpali. Toda, kaj hočemo, predstava je bila zastonj. Sprašujemo se le ali bi nadi radovedneži začeli sami gasiti ogenj, ča ne bi bilo gasilcev. Nova plošča velenjske skupine A prireja dne 16. 9.1978 ob 20 uri v prostorih restavracije MODNO REVIJO jesensko zimskih modelov vodečih proizvajalcev konfekcij Prikazani bodo tudi modeli najnovejših pričesk Revijo vodi MILANKA BAVCOIM Po reviji prosta zabava s plesom VELEBLAGOVNICA nama velenje Igre na srečo in različne stave so mnogim stalna zabava — Z nekaterimi od njih smo se pogovarjali o tej strasti in nastala je tale anketa Novi člani skupine Ave trdo delajo - Pripravljajo se na snemanje plošč ter na kor Najrazličnejše igre na srečo, ki jih dandanašnji ni ravno malo, dobivajo vedno več in več privržencev. Nj ihovo število poraste zlasti takrat, ko magični listek kakšnemu srečnežu spravi v žep kar čedno vsoto denaija. Taki dogodki v marsikomu vzbudijo željo po izzivanju sreče,. ki se zdaj nasmehne na vsa usta, že v naslednjem trenutku pa kruto obrne hrbet. Smo pač taki, da ji radi vržemo rokavico v izziv in mnogim je to prijeten hobi. Zato so različna mesta, kjer se dobijo stavni lističi, srečke in podobno, vedno dobro obiskana. Predvsem športna napoved je izredno popularna, ker njen izid ni odvisen le od sreče, ampak tudi od poznavanja stanja v našem nogometu. Tu pa se stvari kaj rade in hitro postavijo na glavo, tako, da je tudi od „Fortune" marsikaj odvisno. Pred dnevi smo med „lovci na srečo" izvedli tole anketo. Hoteli smo jih dobiti „med delom" pa smo se z njimi morali pogovarjati kar pred vrati. Mimogrede povedano, lokal, kjer se v Velenju prodajajo srečke lota in listični športne napovedi je bil zaprt, kljub temu, da je na vratih pisalo odprto od 7. do 19. ure. Tako se nam je zgodilo že kakšen dan prej pa ne v času malice ali kosila. Kakorkoli že, razlog je bil verjetno objektiven, kljub temu pa listek s skopo informacijo o tem, zakaj je zaprto, najbrž ne bi škodil. Sicer pa so nam sogovorniki, ki so potrpežljivo čakali, da bodo spet poskusili srečo, takole pripovedovali: ZLATKO VESELIC (Polzela): „Dolgo časa se za te igre nisem zanimal, pred približno osmimi meseci pa sem se le odločil, da tudi sam poskusim. Igram loto in športno napoved. Za loto kupujem po dve srečki, kar stane 24 dinaijev, pri športni napovedi pa igram sistem za 48 dinarjev. Doslej nisem imel dosti sreče, saj sem na športni stavi le enkrat pravilno vpisal enajst parov in zato dobi 180 Mujo Rešidovič jo igram že dve leti. Običajno stavim brez kombinacije na dveh lističih. Kljub temu, da je tudi tukaj precej odvisno od sreče pa je vseeno treba dobro poznati naš nogomet, klube, njihovo igro in igralce ter še marsikaj drugega. Zato je pravi dobitek res težko zadeti oziroma napovedati. Sicer pa me ne m oti, če nič ne dobivam, saj mi igranje predstavlja le hobi." SRBO NIKODIJEVIČ (Velenje): „Ker sem videl, koliko ljudi okrog mene stavi športne napoved, sem se tudi sam začel ukvarjati s tem približno pred dvema letoma. Igram redno, do- slej pa sem le enkrat dobil in to komaj 190 dinaijev. Napovedujem samo športne rezultate in to v treh kolonah, za kar moram plačati 12 dinaijev. Seveda moram budno spremljati vse, kar se v športu dogaja, zato se poslužujem vseh možnih pripomočkov. Manjka pa mi malo sreče, da bi večkrat zadel v polno. Kljub temu, da vedno Srbo Nikodijevič ostanem praznih rok, bom še naprej igral, ker mi je to postalo neke vrste zabava." CVIJO DOKIČ (Velenje) „Igram samo športno napoved in to redno že štiri leta. Doslej nisem nikoli uspel pravilno napovedati toliko rezultatov, da bi dobil kakršnokoli vsoto denarja. Prav sedaj pa se mi je sreča nasmehnila in končno imam enajstico. Ne vem še sicer Cvijo Dokič koliko to pomeni v dinarjih, zato pa nestrpno pričakujem izide zadnje napovedi. Igram sistem 16 kombinacij za 48 dinarejv in pri tem seveda izdatno računam tudi na srečo, čeprav redno zasledujem športna dogajanja in dobro poznam možnosti posameznih ekip." J. KRAJNC Vokalno instrumentalno skupino Ave poznamo že precej časa. Pred letom in pol se je ta skupina razšla, vodja Rajko Džordževič pa je takoj pričel z iskanjem dobrih glasbenikov, da bi skupina, ki si je med občinstvom že pridobila ugled lahko nadaljevala z delom. Letos februarja je prišlo do ponovne ustanovitve skupine Ave, v kateri sodelujejo Rajko Džordževič, kitarist in vodja ansambla, Leon Ferme, bobnar, Iztok Valenčak, flavtist, Igor Bošnjak, basist in Boris Turk, pianist. Takoj so pričeli z delom. Nova plošča skupine Ave. Ovitek zanjo je izdelal Robi Klanč-nik S slovesnostjo ob 70-letnici delovanja Gasilskega društva Družmiije, ki je bila julija letos, so se gasilci Družmiija poslovili tudi od starega gasilskega doma. Te dni pa so dom, ki je na rušnem področju začeli podirati. „NAŠ CAS", glasilo Soči stične zveze delovnega lju( izdaja Center za informii propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, lje, Velenje, litov trg 2, a „NAŠ CAS" je bil ustanov§ —J- ' JaniMf stirinaji tUDAI 1. maja 1973 je izhajal kot dnevnik „ŠALEŠKI RUDA kot tednik pa izhaja ji| CAS" od 1. januarja 1973 1 prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stan Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tami Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredniki] Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovfl 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nastal Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev(i inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskam „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvrši sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febru; 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. dinaijev, pri lotu pa sem ravno pred dnevi za dve trojki dobil 110 dinaijev. Kaj moremo, tudi pri športni napovedi je najmanj Zlatko Veselič polovico uspeha odvisno od sreče, saj se presenečenja kar vrsti- MUJO REŠIDOVIČ (Velenje): „Tudi jaz igram loto in športno napoved. Pri lotu skoraj redno dobivam trojke, ki so vredne največ po 59 dinaijev, športna napoved pa mi doslej še ni prinesla niti dinaija, čeprav Skupina Ave v novi sestavi Kot pravi Rajko, so se zaprli v „Plac", prostor v Pesju, kjer vsak dan vadijo in se pričeli pripravljati na snemanje plošč ter za nastope. Delali so trdo, zato tudi rezultati njihovega dela niso izostali. Te dni je že izšla njihova prva mala plošča, na kateri je priredba Žabja svatba in sklada Rajka Džordževiča, Kdo je kriv. Skupina Ave je podpisala pogodbo za snemanje plošč pri produkciji gramofonskih plošč Helidon - Suzy, po katei rajo izdati letno tri malep ali album. Snemali bodo venščini in angleščini ter način skušali prodreti tui tuja tržišča. Snemanje pri donu pa je zanje zelo ug tudi zaradi tega, ker ima don zastopstvo tudi v Ner Skupina Ave pa se pripi tudi na koncerte, s kad bodo kmalu pričeli po Slov in Jugoslaviji.