KA.TOLJŠK CKRKTEN LJgT. _
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti- za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gL 40 kr., za četert leta 1 gl. 90 kr V tiskarnici aprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gL, ako zadene na ta dan psaznik, izide „Danica" dan poprej.
Tečaj XXXIX.
V L j u b 1 j a n i, 9. mal. serpana 1886.
Ust 28«
Konec Marijnega pregnanstva.
(Po „Echo U. L. Frau v. Lourdea44.)
Jezus šel je v nebesa, in Marija bila je še tu na zemlji. Kakšna žalost za njeno materno serce! Koliko časa zamoglo ji je pregnanstvo po volji biti — sami na zemlji, brez Jezusa, božjega edinega Sina, katerega je z neizrekljivo ljubeznijo ljubila. Kako zelo pač j*> morala uboga zapuščena Mati po nebesih hrepeneti! Da, poslednji dnevi življenja bili so za Marijo čas najglobokejših britkoBti, in Kraljica angeljev in izvoljenih zavidala je njih osodo. »Recite Mu,0 zaklicala je njim od žalostnih bregov svojega pregnanstva, »recite Mu, da zaradi Njegove nenazočnosti žalujem; recite Mu, da Ga noč in dan pričakujem in po njegovem pogledu zdihujem. Adjuro vos, filiae Jerusalem, si inveneritis Dilectum meum, ut nuntietie ei, quia amore langueo." Potem zaklicala je zmirom udana, zmirom pokorna Devica zopet, kakor v Nazaretu: »Zgodi naj se mi po Tvoji volji.tt Toda že dolgo časa bilo je nebo zavidalo zemlji zavoljo te prelepe lilije, katera je med ternjem rastla.
Najlepše, naj bogatejše, naj večje in naj popolnejše, kar je Bog Oče po svetem človeštvu svojega Sina stvaril, bilo je do tega dn& v tej solzni dolini zakrito; ali že pred davnim časom hrepenelo je svitlo nebeško mesto Najvišega, da bi že dobilo v posest ta dragoceni zaklad. Poslednjič se je približala ura in angelj bil je k Mariji poslan nazhanit Nji konec njenega pregnanstva na zemlji, in preblažena Devica zagledala je poslednjič tudi obrežje večne domovine. Že se je pripravljalo v nebeškem Jeruzalemu na milijone in milijone angeljev na prelep in nenavaden praznik: ljubljena hči Očetova, čista nevesta sv. Duha, Mati večnega Boga imela je preseliti se v svoje veličastvo. Leskeči prestol, ki je bil do tega dneva prazen, bil ji je pripravljen na strani Vsemogočnega, visoko nad vse kore angeljev in svetnikov. Tako je moralo nebo, ki je dozdaj imelo samo Kralja, dobiti poslednjič tudi Kraljico. Ti nas boš zapustila, o Marija! pa ne pozabi, da mi v tej solzni dolini zdihu-jemo. V sredi nebeškega veličastva spomni se na to, da si tudi ti hči človeška, in da smo ti bili pod križem od tvojega Sina kot otroci izročeni. Dijonizij, ki je bil navzoč pri smerti preblažene Device, pričuje, da je bila Marija kljubu visoki starosti prečudno leps. »Misliti se je moralo, da je ta veličastna, sveta, po rojstvn k slavni
neumerjočnosti odločena stvar odšla pokončljivemu čaau, ker v njej nič pokončnega biti ni smelo." Častenje svetih očetov do Matere Božje bilo je tako veliko, da se sv. Epifanij ne obotavlja zagotavljati, da ona ni nikoli umerla, ker njena smert ni nikjer omenjena, in ker je morebiti dar neumerjočnosti od Boga prejela, in brez smerti v večno veličastvo šla. Toda vesoljno mnenje sv. Cerkve je, da je Marija v resnici umerla, t j., da se je njena duša vsaj za nekoliko ur od njenega telesa ločila. Ona razodeva to tudi v mašni molitvi na praznik Marijnega vnebovzetja, ko pravi: »Daj, o Gospod, oa praznik, katerega danes obhajamo, ko je preblažena Mati Božja pozemeljsko smert prestala, katera jo pa v svojih vezeh ni zaderževati mogla, Tvojo milost na nas potegne". Kakor Nicefor in nekateri drugi poročajo, prejela je preblažena Devica oznanilo o svoji smerti po sngelju, kateri ji je povedal dan in uro. »Glas mojega preljub-ljenega; glejte, On pride skakajo čez griče!.... Vstani, mi zakliče, hiti, moja preljubljena, moja golobica! in pridi." In s temnega obrežja vzleti čista golobica proti večnim gričem. Ne imenujte smerti tega počitka, ki je terpel le nekatere ure, in katerega je Marija vživala. To je bilo spanje, sladko spai^je, izdihljej ljubezni njene lepe duše; to je bilo zadnje ferfotanje posla vljajočega labuda, ki zapušča puste kraje in lepših pokrajin išče. Mislimo se v duhu navzoče pri tisti slovesni nri: Vsi spostoli in verniki jeruzalemski prihiteli so skupaj na poročilo sv. Janeza, da hoče Marija zemljo zapustiti, da jo še enkrat vidijo — to prevzvišeno bitje, ki je bilo tabernakelj Najvišega. Po vnebohodu svojega božjega Sina bila je Marija svetel steber nove sv. Cerkve; evsngelisti, apostoli in verniki zajemali so pri nji luč in tolažilo. Posebno je bila blaga Devica v času preganjanja njih podpora; za vsaktero veselje imeli so se njeni dobroti zahvaliti, njena milostna roka vedela je sušiti vse njih solze. Njene slsdke besede rosile so zdravilo v rs njeno serce. Kdo je zamogel bolj natanko o čndežih betlehemskih, o begu v Egipt in o ljubeznji-vosti Detetovi pripovedovati? Kdo je zamogel neizrekljivo veselje, katero je ona v tridesetletnem občevanju z Zveličarjem okusovala, bolj natanko opisovati? Kdo je vedel serca s toliko gorečnostjo vnemati, kakor ona, ko je spominjala na tiste velike skrivnosti za ljudi terpečega in umerlega Jezusa! Ko je solnce praviči zašlo, razlila je Marijs, ta sladka morska z vi oživljajoči, poterdivni žarek na ladijico začetne
Zaradi tega ljubili io častili so pa tudi pervi učenci Jezusovi Marijo in imeli so jo za mater kristjanstva. O kako zelo bila je Marija od pervib kristjanov ljub-Ijeua! In zdaj morala jim je naznaniti, da jih bode zapustila. Ne da bi bila bolna (brezmadežna Devica ni smela tako ko drugi človeški otroci umreti) sedela je Marija mirno na postelji in je jemala slovo od svojih ljubljenih otrok. Poslušajmo sv. Dijonizija, kterega je sv. Pavel bil spreobernil, in ki je pri ti sloveči ločitvi bil navzoč. O a posameznosti o tem pripoveduje sv.. Timoteju, škofu Efežanskemu: „Mi smo se, kakor veš, zbrali z apostoli iu mnogimi brati, da bi še enkrat videli sv. telo, ki je začetnika življenja rodilo. Navzoči so bili sv. Jakob, sorodnik Gospodov, in Peter, glava apostolov. Ko smo jo dosti dolgo bili opazovali, hoteli smo neskončno dobroto Gospodovo s h val no pesnijo proslaviti.0 Ali besede bile so preslabe, da bi se njih navdušenost prav rszodela; treba je bilo zahvalne pesni, da bi slavili Marijo, katera se je nssproti smehljala svojemu božjemu Sinu, kateri ji je roke podajal. Zares, nadčlovešk prizor bila je Marija v tistem trenutku, ko je namčrjala zeml)o zapustiti in ko je njeno deviško Čelo že v svitu večne kraljeve časti se lesketalo!
Še en trenutek pogledovsla je Marija po zemlji in globoko jo je užalilo pri pogledu na svoje otroke, katere je zapustiti morala. „Z Bogom! Z Bogom; ostanite zmirom v sveti ljubezni mojega Sina med seboj zedinjeni.
Z Bogom! Z Bogom!____Če tudi od vas ločena, ostanem
vendar tudi v nebesih vaša varhinja in vaša mati. Z
Bogom......" Kako bridke bile so te besede zs serce!
Kako žalostno je donelo to priserčno poslovljevanje. Vsa skupščins je zdihovala! Celo sv.. Jakob, kateremu so judje bili dali ime »Pravični,* je močno jokal in je skušal svojo ginjenost premagati. Tudi pervak apostolov je bil globoko ginjen in se ni sramoval solz; Janez zakril je obraz v gube svojega * gerškega plašča; toda
njegovo zdihovanje ga je izdajalo____ Nobeno oko ni
bilo suho, nobeno serce neginjeno____ Zdaj bližala se
je osodovita ura..... Marija razprosterla je zavčtne
roke nad otroke, katere je kot sirote zapuščala, in povzdignila je oči k nebesom. Te so se odperle in Sin-Človekov prikazal se je na svetlem oblaku, da jo sprejme na meji večnosti. Pri tem pogledu pokrije cvetlični žar njen obraz, njene oči kazale so neskončno ljubezen in veselje, njena duša zapustila je brez boja umirajoče telo in se podala v naročje Božje. Marija, kakor cerkveni očetje govore, je v ljubezni živela, morala je tedaj tudi v ljubezni umreti. Smert bila je preslaba, da bi bila tak klavni dar premagala; ta zmaga bila je ljubezni prepuščena. Če je Bogd mati umreti morala, se je za-moglo to zgoditi le iz ljubezni. Vesoljni nebeški dvor, pravi sv. Hieronim, prišel je v tem trenutku Mariji, ko se je ločils, naproti, ji pel najlepše hvalne pesni na čast in jo obdsjal z bleščečo lučjo. Ali bi se ne moglo pri Mariji vprašati: Zakaj je umerla? Smert je kazen za greh, Marija bila je pa brezmadežna, popolno čista Devica. — Ali ni Bog svojega edinega Sina v smert dal? Zaradi tega dopustil je smerti, da je tisto čez vse rojene izrečeno sodbo zveršila tudi na Marijnem izvoljoenem telesu. To zamore veliko bolj hiti le podobnost med Marijo in njenim božjim Sinom. In ali ima taka smert, ki se je takoj spremenila v slavno zmago, kaj poniževalnega na sebi? Marija se je ločila. Angelji s.o njeno dušo nesli v nebesa, angelji so tudi varovali njeno zčmeljsko telo, in so krog njega sladke melodije prepevali. Kako lepo bilo je Marijno obličje! kak nebeški mir bil je na njem! Bilo je za oblaki skrita zvezda, katere svetloba se toliko lepše žari, kadar za-* krivajoči oblak mimo odide. Bilo je lilija, katera se ob vččerni rosi nagne, da se pri pervem žarku jutranjega
solnca toliko lepše in bolj pomlajeno spet povzdigne. Po dolgem molčanji, ktero so le solze pretergovaie, popraše-vali so se zbrani verniki, če je Marija v resnici mertva * kajti zdelo se jim je, da se je le v ljubezni tako zamaknila. Ko pa nad smerjo ni bilo več dvomiti, pokleknejo apostoli in verniki, kakor pravi sv. Dijonizij, k postelji pred deviško telo, to svetišče včlovečene Besede. In ko so dolgo časa žalovali in jokali, odgovarjali so z zbranimi glasi na svete pesni, katere so nebeške čete prepevale. Res, ona noč, v kateri nas je mati Zveličarjeva zapustila, bila je za zčmeljske vernike Žalostna noč. Toda ali njeno pregnanstvo ni dosti dolgo terpeio ? Ali ni zadosti solz prelila? O ponižna, čista, ljubljena, vdana Devica! pojdi v veselje Gospodovo! Ne v naročje Abrahamovo, temveč v naročje Božje, v njegova večna stanovanja moraš iti. Kako bi se zamogli mi jokati zarad te ločitve, katera te le zaradi tega od nas odterga, da te sklene s tvojim božjim Sinom in ti prilasti naj častitljivši šapelj, kateri je kdaj kinčal čelo vstvarjenega bitja! Ako si kraljica angeljev, ne pozabiš zavoljo tega svojih otrok na zemlji, ostaneš vedno njih krona in slava: »Tu gloria Jertisalem; tu laetitia Israel; tu honorificentia populi nostri. Ti slava Jeruzalemova, Ti veselje Izraelovo, Ti Častitljivost našega naroda!"
Polni svete gorečnosti prinesli so verniki dišav in dragocenih tkanin, in so zagernili vanje Kraljico devic. Toda qjeno presveto telo je duhtelo iz sebe prijetniši duh, kot so bile vse dišfla in balzamovanja. Ko je bilo vse pripravljeno, položili so Mater Božjo na nosil-nice, jo prekrili z dragoceno tančico, in apostoli nesli so jo na svojih ramah proti vertu Getzemanu. Jeruzalemski kristjani spremljali so žalostno, in psalme in himne pevajoči, s prižganimi bakljami pogreb. Ko so dospeli do pokopališča (v dolini Josafat, blizo verta Getzemana) so se ustavili. Hvala gre skerbi svetih ženi, da grob ni bil več žalosten viditi, in je bil tako rekoč s cvetlicami okrašeno počivališče. Tiho in med solzami položili so apostoli Marijo vanj. Izmed vseh govorov pri tej priložnosti bil je nsjznamenitejši oni sv. Hiero-tejs. Sv. Dijonizij, ki je bil priča tega pogreba, pravi, da je bil govornik, ko je Marino hvalo oznanoval, popolnoma izven sebe.
Poslednjič zaperli so s kamenom grob, kakor je bil zapert Zveličarjev. Tu je naloga človekova končana, drugo gre Bogu, večnemu plačevavcu. Preblažena Devica umerla je v noči pred 15. avgustom, leta 48... Ko so jo k pogrebu nesli, kakor sv. Janez Damaščan pripoveduje, spremljala jo je brezštevilna množica ljudi, ter ji zadelo čast skazovala; vsi pa, kateri so jo v raznih nadlogah na pomoč klicaU, občutili so v trenutku upljiv njene materne moči. Marija pa, kakor molimo v rožnem vencu, in kar je vsem znano, ni bila v grobu ostala, temveč bila je s telesom vred v nebesa vzeta. Zato so aposteljni precej potem grob našli prazen, in tako tudi verniki, ki so v teku stoletij obiskovali Palestino in videli Marijin grob, ki je bil prazen. — »Napotil sem se čez Jeruzalem, pripoveduje nek potnik, kateri je v letu 1841 svete krsje obiskal, in je šel tam pri grobu »pribežališča grešnikov" mimo, v dolini Jozafat, ki se blezo tako imenuje, da bi to dolino manj strašno delal. Sv. Helena zidala je na tem mestu cerkev; to je globina pod zemljo, v snalo vsekana. Vanjo stopa se po 15 čevljev širokih lepih stopnicah, ki imajo 50 marmornatih stopnic navzdol. Tu doli je v majhni kapeli prazen grob preblažene Device, pred katerim noč in dan brez števila lučic gori. Nad altarjem, na katerem se opravlja sv. maša, je kupla. Ta cerkev bila je nekdaj lastina katoličanov ; pozneje ugrabili so jo gerti. Izročilo nam pripoveduje, da so spostoli in vsrniai pri grobu, v katerega je bila preblažena Devica položena, zaporedoma čuli in molili.
Juvenal, patrij&rh carigrajski, v pismu do cesarja Mar-cijana in pobožne cesarice Pulberije pravi, da apostoli in verniki niso prejemali noč in dan prepevati pobožnih pesem pri grobu, v katerem je Marija počivala. Njih glasovi družili so se angeljskemu petju, katero se je slišalo od onega trenutka, ko je bila Marija oči zatisnila in kateri dozdaj še niso utihnili.
Zastrsn Marijnega groba je znano, da so bili apo-steljni po njenem vnebovzetji, stermeči nad tim velikim čudežem, grob zapečatili in so ga v veliki časti imeli oni in za njimi vse keršanstvo. Sv. Hieronim v svojih pismih omenja grob Marije Device v dolini Jozafat; Teodozij včliki pa je bil ondi dal dvostropno cerkev zidati; v spodnjem delu je bil Marijin grob, v zgornjem pa štirje altarji. Potem ko je bila v vojskah parkrat razderta in zopet zidana, so križarji v novo postavili zalo cerkvico, ki še zdaj stoji. Nad zemljo je štirvoglato po verhu piano poslopje, kjer samo lice in vhodne vrata razodevajo neko znamenitost. Imenitnost prava je znotraj. Po 48 marmornih stopnicah se gre v spodnjo kam-nitno cerkev, ki je 95 čevljev dolga m 20 čevljev široka. Sredi stopnic je na vsaki strani kapelica, proti vzhodu sv. Joahima in sv. Ane, proti zahodu pa sv. Jožefa. Na dnu v kapeli je precej visoka Marijina rakev, pokrita s pokrovom černopisanega marmorja, ki je ob enem altarni kamen; tukaj neprenehoma lučice gore v svetilkah. Nisem mogel te cerkvice prav natanko ogledati, ako-ravno sem pozneje enkrat v nji bil, ker ta dan je bila zapei ta, drugi pot so imeli pa razkolniki greki ravno duhovno opravilo v nji in je bila skorej vsa napolnjena. Žalostno je namreč, da tudi to svetiše so abisinci, greki in armeni katoličanom tako čisto vzeli, da zdaj nobenega altarja več v oblasti nimajo in v njem še maševati ne smejo. To se je zgodilo, kakor Sepp piše, že 2. mah trav. 1757. Očetje frančiškani so namreč veliki teden ob vhodu v Marijino cerKev postavili po navadi prelep altar in so predenj obesili zlate in sreberne svetilnice, darila katoliških vladarjev. Več tisuč pričujočih greških romarjev bruhne o mraku na altar in ga poropa do čistega, pred kadi-em (turškim sodnikom) pa pravijo, da so jih bili latinci napadli. Včliki vezir, podkupljen, nasilnikom svetiše prisodi, in ni bilo več pomagati. L. 1852 je sicer visoka Porta oo. frančiškanom lastino tega svetiša zopet poterdila, rusko-gerška stranka pa se je temu ustavila in nobena večernih vlad dosihmal ni stopila na stran oo. frančiškanov. Sploh je viditi, da tudi tje v sveto zemljo neka roka iz černe teme sega, zakaj kedar koli vstane vriš zavoljo kacega svetiša, vselej so katoličani v škodi, ker zapadni zastopniki katoliških vlad radi z nasprotniki potegnejo.
Spreobernjenje protestanške gospe.
Konec zime in začetek pomladi sem preživel pri prijatelju, kateri je stanoval na deželi v gradu, ki je bil zidan v gotiškem slogu. Ta grad je bil podedoval od svojih pradedov. Moj prijatelj tedaj, katerega naj tu Edvarda T. imenujem, je bil že 17 let oženjen z mlado gospo Amalijo B. — Družina vsa je bila: šestleten deček, 13 tednov stara hčerka in stari časti vredni oče, moj prijatelj. Edvard je živel tu med svojimi v tihi samoti in videlo se je, kakor da bi mu sreče ne kazila nobena stvar. In to bi bila tudi v resnici polna sreča in blagostanje, da ne bi bila Amalija protestantovka. In še več; ko se je zakonska pogodba sklepala, je Amalija, po svoji materi napeljana, katera je pa že umerla, zahtevala svoje hčerke izrejati po svoji veri.
In tako je Edvard, kateri je svoje kakor sam sebe Jjubil, kalil si vse življenje z mislijo, da bode po njegovi
smerti po vsaki ceni polovica ločena od njega. Ta misel ga je vedno pekla in ni imel miru. Žalosten je postal večkrat pred zibeljo, v kateri je njegova hčerka spavala, in odhajal je vselej kmalu s solznimi očmi od nje.
Molitve, pogovori, posredovanje pobožnih, podučenih ljudi in mnogo druzega se je obračalo v to, da bi Amalijo ganilo k premisliku; pa kljubu vsemu temu je ostala nepremakljiva. „Edvard! rekla je nekega dne, veš, da te z vso priserčnostjo ljubim, veš tudi. da sem pripravljena za te svoje življenje darovati; tega pa ti ne morem dovoliti... Vere, v kateri sem zrejena, se čem zvesto deržati."
Ta odgovor je kazal, da bi imel biti vsak prihodnji poskus zastonj. Pa katoliška ljubezen ne jenja tako berzo; Edvard je še vedno upal ter je bolj molil. Amalija pa, dasiravno se je tako protivila, čutila se je v svoji veri omajana, začela je dvomiti in postala je nekako čudno nemirna. Besede, posebno pa čednosti soprogove so delale v začetku majhen, a z vsakim dnevom večji vtis na njeno serce. Slednjič, od nevidne moči gnana, je začela dokaze katoliškega nauka skrivno in resno premišljevati ter se je podala iz ravno tega vzroka v pismeno zvezo z nekim častitim duhovnom, prijateljem svojega moža.
Neka po vnanjosti prav neznatna stvar je veliko pripomogla, da je bila njena duša ganjena. Poleg grada je stala primerno lepa hišica, v kateri je že mnogo let stanoval častnik, vdovec, s svojo petnsjstletno blago hčerko. Ljubeznjiva deklica, prijetna, pobožna stvsrca in ponos ter veselje očetovo, pela je o jutrih in večerih pri glasoviru Kraljici nebčs tiste lepo-doneče, sladke pesnice tako lepo, kakor jih zamore le resnično katoliška pobožnost peti. Marija je bila njeno mišljenje, Marijo je ljubila za Bogom naj bolj, Ona ji je napolnovala vso njeno dušo. — Vselej, ko se je razlegel glas ljubega otroka, je stopila gospa T. k oknu ter poslušala pesmice, o kakoršnih v protestanštvu še spomina ni. Marija, najčistejša Devica, ginljiva podoba ženstva v vseh okolišinah, neizrekljivo združevanje nebčs z zemljo na posredovanje Marijino, katere roka toliko solz otira, vse to je ganilo serce mlade gospš. Spoznala je lepoto v tej katoliški Cerkvi, katera z molitvijo vse pravoverne med seboj združuje, ter se je čutila napolnjena z ljubeznijo do te Device, katere nauke je s toliko lahkoto umevala. Amalija ni se bila še vdala; pa njene predsoje zoper katoliško Cerkev so ginile, in milost je za tem sledils.
Med tem je mlada gospa zbolela za boleznijo, katera se je že več časa pasla v njenem životu. Bolezen je bila zmirom hujši, tako, da je zdravnik naznanil, da ji ne vč več pomoči, ter izrekel, da se bliža žalosten konec. Ubogi Edvard! Njegovo serce je terpelo nepo-pisljive muke. Pa poskušnje še ni bilo dosti: tudi hčerka mu zboli. Ubogega otroka je strašno božjast zvijala, kerčila mu drobne ude, ne po noči ne po dnevi ni imel miru. Zdravniki otroku niso mogli bolezni olajšati, ustavili so zdravila. — Amalija se bleda in opotekaje sklanja nad zibelko in 8 skaljenimi očmi gleda z zmešanim pogledom, kakor da bi hoteila svojega otroka pred smertjo varovati.
Božji nameni so prečudni. Edvard je upal le v višji pomoč. Obesil je mali bolni hčerki na vrat svetinico Naše ljube Gospe Lurške, pokleknil pred zibelko ter s svojim sinom vred molil. Ubogi oče, — on je vedel, da molitev nedolžnih Bog usliši.
Amalija, zmedena od bolečine, najpervo opazuje s tihim dvomom, kaj se ji godi pred očmi. Ko pa svojega sina sliši presveto Marijo Devico imenovati, poklekne, tudi sama na kolena, ter sklene roke. „Marija,w rekla je, no tebi se pravi, da si pribežališč žalostnih, upanje onih, ki so že brez upanja, imej usmiljenje z mojo
bridkostjo. Sej Ti si tudi Mati io zavoljo tega veš, kako materno serce ljubi svojega otroka 1 ReSi, o reši mojega otroka; sej Ti si usmiljena in dobra. Reši ga in jaz Ti obljubim stopiti v ono vero, kjer si ti češčena, in svoje še oatalo življenje čem obračati t tvojo čast in hvalo!«
Z žarečim očesom nato atopi k zibeli videt, če se je že kaj zboljšalo... O čudež! Marija je uslišala njeno molitev: otrok je postal mirneji in čez tri ure pozneje je bil brez vse nevarnosti ter je spal sladko in pokojno.
Sedaj se je prikazal nov prizor, na katerega se še vselej ginljivo spominjam. Amalija poljubuje svojega otroka, pritiaka na serce, ter ga na kolenih klečč opazuje. Nato je jokaje poljubila svetinjo nsše ljube Gospč Lurške, katero je bil Edvard otroku na vrat privezal. Cela družina je pokleknila in hvalila Marijo. »Zahvalite se," rekla je arečna mati, »zahvalite se tej dobri Goepej, katera mi je otroka vnovič dala! Zahvalite se ji tudi za mene, ker jest moliti ne znam! hočem pa vse zahvalne pesmi za Vami zgovarjati, s katerimi ji bodete dajali zahvalo."
Pa Amalijino že tako slabo zdravje je po tej razburjenosti pčšalo. Od tega dnč ni mogla več iz postelje; bližala se je smerti. Zelo je hrepenela, da bi bila po-dučena, in častiti duhoven, kateri je bil z njo v dogovoru, je storil to z velikim veseljem. Določilo se je, da v praznik Marijinega oznanjenja naj obmoli spoznanje katoliške vere in nato pervikrat sv. Obhajilo prejme. In ali se ni po vsej pravici ravno ta dan (25. sušca) v to zvolii? Ali ni bil ravno ta dan tisti, katerega se je Marija »Brezmadežno Spočetje" imenovala? Ali ni pač Naša ljuba'Gospa Lurška te spreobernitve začela in končala? Ali ji ni Ona otroka nazaj dala? Ali ji ni bila Amalija dolžna nezmerne hvale?
Vse se je pripravljalo. V sobi, kjer je ležala bolna, je bil bliz postelje napravljen lep oltar. Kakor največje praznike je bil okinčan, pa vezfla, katera so ga kinčala, so spominjsla na drugi praznik. Pred sedem leti so krasila veselo, sedaj umirajočo nevesto.
Amalija in njena hči ste prejeli katol. kerst, Edvardov oče je bil Amaliji boter, jaz pa otroku.
Nato se je pričela sv. maša. Pervič in v zadnjič je bila mlada gospa pri av. daritvi; v pervič in na zadaje je prejela Boga, kateri jo je kmalu potem v večno kraljeatvo k sebi vzel. Kakošne misli in občutki so se budili v duši pri tako ginljivem prizoru! Jest sem pokleknil bolj v zadnjem delu sobe ter sem bil priča vsega dogodka. Edvard a svojim očetom in vsemi služabniki je klečal poleg postelje, Iger je Amalija slovo jemala od tega sveta. Z žalostjo in z veseljem ob enem je bila napolnjena njena duša, tiho so ji padale solze na molitveno knjižico ter zatemnovale ji pogled. Le sama umirajoča je bila mirna in vesela sredi med žalujočimi. (»U. 1. Frau v. Lourdes.")
Vidi se iz tega, koliko molitve in po terpljenja, koliko vojakovanja je treba k spreobernjenju v presojah ali grehih zakerknjenega človeka, da pa molitev in sterpljanje vender le zmaga na zadnje.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Št. Jurij, pri Krauji 27. rožnika. Meseca rožnika veršila se je v nsši fari slovesnost za slovesnostjo, in ni ga bilo oddihljeja, da bi vam bil mogel poslati kovo sporočilo. Sedaj pa, ko so veseli dnevi minuli, in je življenje zopet v navadnem tiru, prosim vas, prečastiti
gospod vrednik, majhinegs prostorčeka v cenjeni Zg. D., *) da na kratko opišem, kaj vse smo doživeli v župniji, naši ta mesec. Osmi dan mesca jun. bil je odločen za sv. birmo. Stotine rčk gibalo se je precej dni poprej priravnat in vredit milostljivemu knezoškofu slovesen sprejem. Fantje ao vozili skupsj mlaje in so okrašene s raznoverstnimi zastavami postavljali, dekleta so pa spletale vence, ki so vse mlaje, poatavljene pred cerkvijo, med saboj vezali. Pri vhodu v v&s, kakor tudi po vaai in pred župnijsko hišo, postavljeni ao bili slavoloki, ktere pa je prekosil slavolok pred cerkvijo. Mnogo odličnih faranov in 16 jezdecev z zaatovo šlo ie naproti mil, vladiki do sredi	in slovesne
pritetfaVaSje^fiah^	osmi uri zvečer,
da se Prevzvišeni bližajo.
Žal, da se je bila ulila malo poprej huda ploha, in ao se morali otroci, v kterih imenu je Angelica Qj)lpb mil. škofa, pozdravila, umakniti v cerkev, v ktero, lepo razsvetljeno in svatovsko ozališano, so knezoškof stopili \n bili navzoči pri blagoslovu z Najsvetejšim.
Na večer so bile hiše v. vasi^aggvetljene in domači Pjftvci napravili so škofu podokoico. za ktero zahvalit se so sami k njim stopili in se prijazno ž njimi pogovarjali. Ne bodem vam popisoval, kako se je drugi dan pri lepem vremenu veršila slovesnost v cerkvi, kako smo virno poslušali glas višjega pastirja, ki so podelili potem 400 otročičem domače in nekterih sosednjih župnij sv. Duha.
Popoldne podali so se Prevzvišeni, spremljani od duhovščine in preblag. okrajnega glavarja Kranjskega, naprej proti Cerkljam; spotoma obiskali so tudi nekdaj tako zelo obiskovano božjepotno cerkev Velesovsko, kteri je po legi in lepi ter prijetni zidavi na Kranjskem le malo enacih. Po blagoslovu z Najsvetejšim ogledali so si vladika vse dragocenosti cerkvene. Zanimali so jih prelepi altarji, zlasti slike-imenitnega Kremsa Schmidta; ogledavali so potem tudi v zakladnici krasno oDieko mašno iz prejšnjih stoletij, ki priča, kako je kdaj cvetela umetnija cerkvena in koliko se je za igo darovalo čaaa in denarja. Z velikim veseljem ogledavali so priprosti altarni križec, ki ima v kristalu partikulo križa Jezusovega, ki ae v toliki velikosti dan današnji le še malokje nahaja. Ko so obiskali potem tudi čudotvorno podobo Matere Božje, ki se hrsni za velikim altarjem in ondi opravili avojo pobožnost, zapustili so med priterzavanjem Velesovo in mogočni strel, kakor zvonenje od mnozih cerkva, pričalo je kmalo, da so došli do meje župnije Cerkljanske. —
Komaj pa je minulo par dni po škofovem obiskanji, čakala nas je vže druga slovesnost, obhajanje svetega misijona. Preč. g. župnik, ki je v teku desetih let, kar tu biva, s pomočjo faranov, vzlasti pa podpiranj>ftjigj brotljivi roki domačinke, ki vse dohodke svojega premoženja oDraca vljlape namene, prenovil vbo altarje, ki je postavil v cerzvi nove spovednice, nove prilične klopi, ki je tudi letos preskerbel cerkvi slikarji na steklo, ki kažete mojsterski izdelani podobi presv. Serca Jezuaa in Marije, ki je naročil za velizi altar ravno pred birmo 10 krasnih svečnikov iz znane Samaasove tovarne: hotel je letos, ko se obhsja sveto leto, očistiti in prenoviti tudi tempeljne sv. Duha, serca vernih, ki so mu od Pastirja pastirjev izročena v oskerbovanje. Poklical je v ta namen v faro častite očete Jezusove družbe. Došli 80 v Šenčur na binkoštno saboto, 12. Junija, ravno v dan, ko so pred 13 leti pred svojim odhodom iz Kranjskega pri našem župniku, ki so tedaj alužbovali v Rakitini, zadnji svoj misijon obhajali. Vreme deževno, ki ni ugajalo delu na polji, bilo je za delo misijonsko
*) S hvaležnostjo, le večkrat se luy oglasite. Vr.
kakor. nalašč. Cerkev bila je pri govorih vedno napolnjena in z vso pozornostjo poslušali so ljudje z mia-deniško navdušenostjo progovedujočega očeta Doljaka, tehtne govore očeta KosSrfinTuDeznJive ter priserčne govore našega rojaka o. StaretiT JTfT koliko dobrega semena jirlmu tu twjartrggaT"^Koliko ljudi na novo z Bogom spravljenih, koliko dobrih sklepov narejenih! Marsikatero oko se je solzilo, ko so misijonarji pred vsakim stanovskim obhajilom nagovarjali še posebej ob-haiance (vaeh skupai jih jebiloo]^olo24W), ter jim
nikdar
več ne pritergajo. Pretresljivi so bili zlasti govori o presv. R. Telesu, o sv. Cerkvi in ponavljanji kerstne obljube in o Materi Božji. Ko 8e je pri lepem vremenu veršilo blagoslavljanje misijonskega križa pred farovžem po č. o Staretu, nesli so mladenči Šenčurski v cerkev znamenje našega odrešenja v sprevodu, in ko so vsi duhovni pričujoči počastili sveti križ, stopili so na lečo č. o. Stare. Vidno so bili ginjeni, ko so oznanjali, da se končava sedaj slovesnost misijonska. Zahvalili eo se g. župniku za poklicanje, auhovskim tovaršem za prijazno pomoč, ljudem pa za pozorno poslušanje in obilo vdeležbo. Ko pa so se še posebej poslovljali od posameznih stanov in so omenili, da so vedno želeli ^Jrfmjttti misijon v fari tojgtgj. v cerkvi, v kteri so sami /prejeli največo ffinusl,- ilmgBt sv. kersta, in so sami c«ebe in svoja Č. duhovna brata priporočali v spomin Šenčurjanom, bili so poslušalci vsi pretreseni, in jokalo je ženstvo, videti je bilo, kako si je tudi marsiktOri odraščen možak, ki morebiti že zdavnej ni poznal solza, otiral in brisal si oči.
Popoldne po obiskanem Sv. R. T. odhajali so častiti ■očetje med priterkavanjem, spremljani do Kranja od ■domačih duhovnov, na novo misijonsko delo v Sem-Peter pri Radgoni. Sprejmite čč. očetje našo priserčno zahvalo za trudno delovanje v naši fari; hvala tudi vam, č. g. župnik, da ste nam naklonili milost sv. misijona, kakor tudi hvala vsem gospodom duhovnom, vzlasti gg.^Cerk-lianskim, ki so vedno verste se sodelovali pri misijohu. CfStfrf H! milostljivi Bog poplača naj vam vaš trud, on naj pa tudi dodeli milost, da seme tu sejano kali, raste in prinaša stoteri sad.
Teržaška škofija po letošnjem duhovskem imeniku v šestnajBterih dekanijah ima 280 duhovnov, in med temi 202 v duhovskem pastirstvu, 15 katehetov, 21 duhovnov v drugotnih službah, 3 mornarske, 1 v višjih naukih, 38 njih v pokoju, tujih svetnih duhovnov v škofiji je 5, in 46 redovnikov. Far4 je 93 (med temi izpraznjenih 16), 2 vikarijata, 21 kuracij (4 prazne), 57 samostalnih kapelanij (18 praznih), 102 kooperaturi (52 praznih), 5 moških in 1 ženski samostan, 2 hospica. Vsih vernikov 328,205; izmed teh v teržaški dekaniji 124,494. — Umerlo je preteklo leto 8 duhovnov, in v pervem polletju 1886 do polovice sušca pa že spet 7.
—	Bogoslovcev je: v IV. letu 2, v III. 3, v II, 9, v I. 8.
—	V deškem semenišu je 39 mladenčev, in sicer: v 8. gimnaz. razredu njih 6, v sedmem 1, v šestem 6, v petem 11, v četertem 16 itd. — Sedem teržaških duhovnov je pripisanih vojaščini kot kapelanov II. reda, 1 kot višji župnik in infuliran opat, 2 kot kapelana L reda.
Častna odlika nameinena našemu rojakn. Kakor smo zvedili iz popopolnoma zanesljivega vira, xiošlo je bivšemu provincijalu usm. bratov v Gradcu, preč. g. O. Kasijanu, iz Rima pisipo in prožnia. naj bi *e v bolnišnico za ^kolero" v Rimu, katero bo dali na-praviti sedanji Sv. 056 Papež Leon XIII, poslal za zdravnika naš rojak, v Železnikih na Gorenjskem roiepi usgrbrat č. O. Edvard jenjctlciž, ki se zdaj nahaja S kot nadzdravnik v bolnišnici usm. bratov v koroškem £ Št. Vidu, in kjer ni le v domači napravi in po mestu,
ampak tudi v celi obširni okolici posebno čislan in pri- ^ ljubljen. Škoda, da se bo tej želji in prošnji javaijne postreči uterpelo, ker ima grsška provincija usm. bratov glede zdravnikov toliko pomanjkanje, da še lastnim potrebam zadostovati ni moč. Vsakako pa je tako vabilo čast in odlika, ne le za dotičnega gosp. usmiljenega brata, ampak za vso našo deželo.
Nektere opombe zastran škapulirjev.
Kakor pri rožnem vencu in druzih z odpustki sklenjenih naredbah, tako se morajo tudi pri škapulirjih spolnovati določene pravila, da se dobivajo odpustki. Skušnja pa uči, da je tudi pri tem veliko pomanjkljivega in se potem odpustki ne dobivajo. Nahajajo se tu in tam škapulirji, kterih tvarina (roba) je neveljavno, drugi pa, pri kterih je dvomljiva.
Določilo sv. zbora za odpustke (S. C. J.) 20. mal serp. 1868 n. pr. pravi zastran vsih škapulirjev: Tva-rina mora biti 1) volna, in 2) tkanina (textura).
Posamezna določila. O karmelskem škapulirji: 1) barva mora biti rigava — ali černa; 2) volnena tkanina (lanea teitura); nahajajo se pa karmelski škapulirji iz sivega sukna, iz barhenta, in nemara tudi še iz klobučinei Se vč, da vse to ne velja.
O si d jem ali višnjem škapulirji je pomniti, da ne smč biti iz klobučine (Filz) ali kake druge tvarine, ampak iz volnatega sukna sinje barve, če je bolj ali manj svitel ali temen, na tem ni ležeče. („Quoad co-lorem, si clarior vel minus clarua seu obscurior sit, nihil importat, dummodo scapularis color sit caeruleus".)
Pri rudečem škapulurji (terpljenja in presv. Sere Jezusa in Marije) je pomniti: 1) Da morsjo — kar pri drugih škapulirjih ni potreba — na obeh zaplatah biti podobe Križanega, in presvetih Sere na belem platnu; 2 ) da tudi motoza ali trakova morata biti iz rudeče volne.
Kdor nosi več raznih škapulirjev zedinjenih, ne veljš. ena sama zaplata na vsaki strani, če tudi bi bile vanjo vvezene razne barve dotičnih bratovšin, temuč vsaka mora imeti svojo posebno zaplatino.
Iskrice blažene Margarete Marije Alakok o češenji Jezusovega presv. Serca.
Brez pomislika rečem in terdim: ako bi ljudje vedili, kako prijetna je ta pobožnost Zveličarju Jezusu Kristusu, ne bilo bi nobenega kristjana, kakor koli malo ljubezni bi imel do tega ljubeznjivega Odrešenika, da bi je kar precej ne spolnoval. (Pismo 126.)
O da bi mi bilo dano vse povedati, kar vem o ljubeznjivi pobožnosti k najsv. Jezusovemu Sercu, in da bi mi bilo dopuščeno vesoljnemu svetu odpreti milootoo zaklade, ktere Kristus hrani v svojem prečešenem Sercu in ki jih na potoke hoče zlivati nad vse tiste, ki jo spol-nujejo. (132. pis.)
Ne verjamem, da bi se v duhovnem življenji našla bolj pripravna pobožnost, da bi se grešnik v krajšem času povzdignil k naj višji popolnosti (kakor je namreč češenje Jezusovega najsv. Serca). 132. pismo.
Oziroma na dobri namen po najsv. Jezusovem Sercu pravi le-t& zveličana: „Zdi se mi, da dobri namen sam dela djanja bolj zaslužna in v Božjih oččh prijetniša, kot vse drugo, kar koli so brez tega dobrega namena zmožni storiti.4 (35. pismo.)
Gorečnikom ali pospeševavcem te pobožnosti pravi ona: „0 kako bi morali hvaležni biti, da se Jezus poniža njih se poslužiti v speljevanji te velike osnovo (namreč, razširjati pobožnost Jezusovega presv. Serca),
zakaj nezmerni so zakladi, ktere ima prihranjene za tiste, ki se po naj boljši zmožnosti za to trudijo. (Pismo 106.) „ Zares, za take gorččniko so ti zakladi toliki, da so mi pogrešajo besede jih popisati." (Pis. 82.) »Sveoti si smejo biti, da naj svetejše Serce Jezusovo bodo vekomaj z dopadijivostjo na to mislilo. (95.)
Po STetem Obhajilu.
O kako Te zahvaliti Mogel bi, Zveličar moj, Ker si dal se mi zavžfti, Ves si sklenil se z menoj!
Vee sem reven, stvar uboga, Ti vesoljstva si vladar; Naj To hvalim brez odloga, Hvala vsa le slab je dar.
Ko jezikov bi stoterno, Angeljsko imel ljubav; Ne bi hvalil Te primerno, Se ne hvalil bi Te prav.
Vem, Gospod, katera hvala Ti nad druge draga je: — Hvala, ki jo duša zala, Cista duša Ti daje.
Toda, o Gospod presveti, Čiste nimam dati v dar; Daj očišeno sprejeti, Ne zaverzi je nikar!
L Z.
Lurški Materi Božji. Češena Marija!
Zvonovi zvonijo, Kristjanom velijo, Naj vsi počastijo Nebeško Gospo. Češena Marija, Češena vsikdar!*)
Bernardka vesela Je k reki dospela, In iti želela Na drugi je breg. Češena itd.
O milosti, sreči Vetrovi bobneči Deklici stoječi Ob reki šumč. Češena itd.
Od skalne votline Svitloba prišine, Nebeške miline Stoji tsm gospa. Češenj itd.
Ta divna lepota, Nebeška krasota,
Prečudna milota Presega želje, češena itd.
Oko razodeva In milost odseva, Smehljaj pa veleva: „Nikar ae ne boj!" češena itd.
Obleka je krasna Ko lilija jasna, In barva prepasna Ko modro nebo. Češena itd.
Na nogi cvetica Ji zlata vertnica, Cvetov krasotica, Nebeško duhti. češena itd.
In molek v desnici Se vidi Devici, In v nežni gubici Visi pajčolan. Češena itd.
Scrcč mu trepeče Vse radosti, sreče, Ko moli goreče — „Češena" — otrok. Češena itd.
H.
Gospa je zginila, Bernardka vskliknila: »O, jutri snidila Se s Tabo bom spet!" češena itd.
In duša nje živa V votlini zdsj biva, Kjer je ljubeznjiva Nebeška Gospa. Češena itd.
In prosi zdaj milo, Zdaj s krotko spet silo, Da mater ganilo Bi dete s prošnjo. Češena itd.
Tak dolgo prosila, Da je dovolila Ji mamica mila, K votlini da smč. Češena itd.
„„Naj romarjev todi Druže se sprevodi, Ponižen vaafr hofo. Ki prišej^bo sei JeSenaitdT
„„Po mojem povelji In serčni mi želji Štirnajstkrat pripelji Tovaršice sem.*" Češena itd.
Jo milost prešine, Hiti do votline Tak urno, kot zgine Golobček pod zrak. Češena itd.
„Kaj moram storiti?" Začne govoriti, „Vse hočem spolniti, Kar rečeš, Gospa!" Češena itd.
„Prav rada!" dfc dete. w„Jaz sreče neštete Ne tukaj, a svete Pripravim ti tam."" Češena itd.
„Oj, Ti si premila! Da množica bila
Bi verna, sodila
Me z milo sodbo!2 češena itd.
„„Ne, svetu krivica Je zapovodnica, Samo le resnica Za-mč govori."" Češena itd.
IU.
Ko dan se neznani, Bernardki na strani
V	pobožnosti zbrani Ljud verni kleči. Češena itd.
Pastirka vesela Storiti želela Je, kar ji velela Je rajska Gospa. Češena itd.
Ji zmanjka beseda, Rudeča, zdaj bleda,
V	zamaknjenju gleda* Kar ljubi aerčno. Češena itd.
Goapo pogleduje Ko pripoveduje, Oko, da raduje Se serce sladko. Češena itd.
Ko moli goreče, Deležna je sreče, Da blagre največe Zdaj vživa nje duh. Češena itd.
V	molitvi goreči Okrogi klečeči
V	obraz ji žareči Z začudenjem zro. Češena itd.
Zakaj da žaljuje, Kaj bol ji vzrokuje, Otrok poprašuje Nebeško Gospo. Češena itd.
rKaj bi jaz storila? Kak Te z veselila?" — „„Če bodeš molila Za grešnike vse."* Češena itd.
Tu vstani kapela Iz marmorja cela, Da vedno slovela Bo zemlja le-ta."* Češena itd.
(Konec nasl.)
*) Zadnji Ter s tiči se ponavljate pri vsakem odstavku.
Razgled po svetu.
Kaj se godi, kjer vere ni? Iz Frankobroda jo je 9. rožnika popihal bankir Edvard Wohlfahrt, kteri je pobral, zapravil, zadegal vrednosti za poldrugi milijon mark. — Kaj se godi, kjer vere ni?.. Na Francoskem oo lansko leto vstanovili nekako postavo za ločenje zakona, in lejte grozoviti sad: precej pervo leto so imeli točenj 1242. Največ primeroma ločenih je bilo obertnikov In tergovcev, to je: 422, zdravnikov 19, umetnikov 24, delavcev 251, juristov 10, raznih prostomišljaških poklicev 156 itd. — Kaj se godi, kjer vere ni? V Nim-\?egou v Hollandu je 161eten komptoarski pisač ukradel 14.000 gld. svojemu bankirju in pobegnil. — Dva točaja na Dunaju sta med procesijo sv. Rešqjega Telesa skušala krasti, pa so oba zasačili. —
Romarjev avstrjajikih zaLnrdae je oglasilo in voznino plačalo ^IfrrlgeiLžIimi 9žLdukovnov. 8 pleme-nitnikov, 134 rivftnlhiz prav raznih stanov: 91 ženskih. Iz anodnje Avstrije Jih je 71 fmeri npmi 7. flnn^ja,). 41 Moravcev, 22 Pemcev, 36 Goraje-avfllPljanCttV, "18 'Štajarcev, 1 Korošec, 7 iz Galicije, 10 Šlezakov, 8 Sol-nograjcev, 4 Tirolci, 6 Kranjcev itd. Posebni vlak za ta č namen odrine z Dunaja 9. vel. serpana (avg.) zveččr.
11 »Prelepo bandero, ki ga bodo seboj takrat vzeli, bo gotovoui
1' Mo konca tega mesca in bo na ogled postavljeno. Le "I samo do 15. jul. se sprejemajo še nadaljni deležniki. ^— Kalina božja potuje Lurd, očitno je iz tega, da 1. 1883 jeJHo "tam čez ^poldrugi milijon {omariev, in v sveBšn "se" zamore na enkrat maSevaS na SfLfllta "" To naznanuje zadevni odbor. ~~~~~
V Marianhill-u na Jugo-afrikanskem je katoliški taiajjon zmeraj znamenitiši. Trapisti vedno in pridno obdelujejo zemljo; vender. toliko ne morejo doseči, da bi tuje pomoči ne potrebovali, zlasti ker so za žensko t>dgojo neogibno potrebne tudi redovnice. Kacih 90 redovnikov Trapistov vodi ta misijon. Ni torej dvomiti, da pri tolikem številu delavcev mora znaten biti tudi sad, in res so v kacih dveh letih spreobernili čez 200 Kafrov h katoliški veri. Sedanji sv. Oče Leon XIII torej posebno tudi na ta misijon oko obračajo. — Po dobrotni previdnosti Božji tedaj zamurcem luč izhaja na Jugu, odkar se v srednji Afriki tako hudo godi. Pa tudi tam ni obupati, zakaj Anglež ne bo miroval, dokler tlivjakov ne premaga, in potem se verne svoboda in aačne širiti vera in olika med černuhi.
Bratorake zadeva.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno •odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. *— Bolna oseba za pomoč na priprošnje N. lj. Gospč presv. Serca. — Bolan mož serčno priporočen. — Žena priporoča moža, ki je pijanosti vdan, ter ne mara ne «a molitev ne za službo božjo in vedno silni nemir dela v družini, da bi se ga ljubi Bog usmilil na priprošnjo N. lj. Gospč, sv. Jožefa in sv. Antona P. ter bi prišel k pravemu spoznanju. Zahvalo hočemo, ako bomo uslišani, naznaniti. — Sestra priporoča svojega zgubljenega "brata, da bi ga Bog pripeljal na pravo pot in bi se spreobernil. Zahvala se naznani, ako bomo uslišani. — Silno razujzdana hči, ki za nobene opomine ne mara, tn je v veliki nevarnosti pogubiti svojo dušo, priporočena, da bi ji Bog dal pravo spoznanje in bi se poboljšala.
Zahvale.
Očitno se zahvalujem za pomoč v bolezni Naši lj. Gospej presv. Jezusovega Serca in sv. Jožefa.
V	Celji.	Franca St Priporočila sem moža v priprošnjo N. lj. Gosp*
presv. Serca. Spokoril se je! Priserčna zahvala!
Razveseljena žena.
V	bratovščino Nase ljube dospe presvetega Serea
Jezusovega pristopilo je drugo četertletje, t. j. od začetka aprila do konca junija 1785 novih udov. Z oziram na prejšnjih 123.020, šteje zdaj tukajšnja bratovščina
N. lj. G. 124.805 udov.
V	Ljubljani 5. julija 1886.	M. Kolar,
tajnik.
Koledar sa prihodnji teden:
12. Ss. Mohor in Fortunat — 13. S. Anaklet — 14. S. Bonaventura. — 15. Razhod aposteljnov. — 16. Karmeljska Mati Božja. — 17. S. Aleš. — 18. Peta nedelja po Bink. S. Simforoza.
Listek za raznoterosti.
t«
Cerkvenoslovstvene novosti v „Kat. bukvami.
1)	Kleiner Jubil&ums-Katechismus fttr das kathol. Volk. Mala knjižica 40 str., prav koristna, cena 10 kr.
2)	Aloisius-Buchlein — tur die 6 Sonntage mit einer neuntagigen Andacht v. P. H. Koneberg. 3. Aufl. Za šolako mladino kakor nalaš; 46 str.; c. 19 kr.
3)	Die Verehrung des hoiligsten Ant-litzes Unseres Herrn Jesu Christi zur Suhnung der Gottesl&sterungen und Sonntagssch&ndungen unserer Tage, v. P. Philibert Seebdck O. S. Fr. 63 str. Prrv koristno; c. 12 kr.
4)	Besuchung des hI. Sacramentes des Al ta res f&r jeden Tag im Monate, v. P. Mauritiua Klostermann. Obseg: Posvečenje nsjsv. Sercu Jezusovemu; potem zverstoma: Jezus, moj Bog; Jezus, moj Kralj; Jezus, Jagnje Božje, naša Luč, naš Pastir, naš
Zdravnik itd. za vse dni v mescu, 189 str., c. 56 kr.
5)	Ablass -Buchlein v. P. Mart v. Cochem, 285, c. 93 kr.
6)	Hvalite Boga! Zbirka najboljših molitev. S prav velikimi čerkami za ljudi s slabimi očmi V Ptuju 1884. C. 70 kr.
7)	100 St Antonius-Geschichten, v. Dr. Jos. A. Keller, c. 62 kr.
8)	Ueber Testamente der Geistlichen und Laien, 2. Aufl., koristna brošura, c. 37 kr.
Več teh knjižic, zlasti 1—4, bi zelo koristilo našemu narodu, ako bi se v slovenščini primerno izdelale.
Iz Ljubljane. Kapiteljske volitve reda sv. Frančiška 7. julija: Prečast P. Evstahi O zime k za provincijala. Preč. P. Albert PijLtaL. kustos. Definitorji so preč. P. P.: T*H*j rcTŽ^nTT*, Rudolf Dolinšek, Viktor Jerančič in PlacjdL Fabiianj
v Marijj^Zvezdi je bil v god ss. Petra in Pavla nnavAi^n pftpn np«f trapistovskega reda, namreč prečast pfesnji prijor P Bonaventura. — Več prihod.
Osmna Jezusovega presv. Serea se prav spodbudno obhaja v uršulinski cerkvi. Prečast P. Frančišk Mayer ima vsak dan ob šestih zvečer kratko in prav poduč-ljivo pridigo, potem so litanije z blagoslovoma, giuiko lppo pelje ua koru povzdiguje slovesnost	"——"
V Nov^nTmeStu je 22. rožnika umeri prečast P. Rafael Klemenčič, bivši profesor, star 56 lčt R. L P.
Trubar-ja so proslavljali in umivali z njegovim „pi-satoljstvomu... So ga li čisto nmili?
Za daialnji čas primerno so sv. Oče Leon dali patrona za bolnike in bolnišnice, in ta dva sta: sv. Kamil Leliški (de Lellis) in sv. Janez od Boga.
Na Do naj n bode 11—25. mal. serpana posvečenih 19 bogoslovcev za novomašnike, ki so po večem Mo-ravci in Čehi.
Stezica, Stezica, pa spet Stezica! Po tej mali knjižici, ki jih zarad mične podobice imenujejo: »Bukvi ce sv. Alojzija," mali udje vedno tako poprašujejo, da moramo misliti, kako bi jih zopet kacih 6000 na dan spravili? Za bratovski denar je škoda, ker se z njim poganski zaverženi otročiči odkupujejo, keršujejo in lepo izrejajo. Kaj je tedaj storiti?.. Na misel nam je prišlo to-le: Morebiti se najde kako dobro serce, ki bi dsrovslo izdatniši znesek, da mali naši najdejo to zaželjeno: „Stezico v nebesa?" To bi bilo gotovo lepo delo, pa dobro, celo misijonsko, ker mala knjižica ima polno lepih naukov in pobožnosti za otročiče; mislimo jo pa tudi malo pomnožiti, zlasti s takim branjem, da bi otrokom pri velikih msšsh ne bilo dolgčas, ter bi bili msnj razmišljeni. — Za zdaj bodi tedaj ta nssvet, kskor smo ravno rekli.
Katoliške sole. „Kathol. Schulzeitung" v Donau-wčrthu piše: V avstrijsnskem šolstvu se je zasukalo toliko, da se je od deržavne strani spoznala ničnost brezvčrskih šol in da se glas škofov in duhovnov ne skadi v zrak. Še so po habsburških deželah visokoslavni svetnjaki, ki so ene misli z sngleškim ministrom Sir-Stafford-North-cote-om, ki je dial: »Jaz bi rajši umeri, kakor pa da bi svoje otroke prepustil brezvernim učenikom!"
Iz Filipepela je bil te dni tukaj misijonar bulgarski prečast. P. Maks Stranjšak. kspucin, po rodu Stajarec, ki v imenu svojega škofa prečast. P. Robert-a Menin-a nabira pomočke za zidanje dnhovskega semeniša v ondotni škofiji. Podal se je dslje v Gorico in Terst ter ondod skoz Tirolsko ns Dunsj. Pravi, da bi bilo za > katoliško reč v Bolgariji silo veliko pridobljenega, ako /bi mogli dozidati semeniše. Izročili smo o tej priliki prečast P. Maksu 262 gld. 72 kr. Daničinih zbirk za Bulgarijo. za misijone v Drinopolji, za šolske redovnice ▼ Sofiji in Drinopolji.
Trubarovanje.
Trubarja so proslavljali, S pisateljstvom umivali:
Je-li vrnit zdaj prav lepo? Kaj ti praviš, Hren na to?
Diihovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Č. g. Jožef Černko je postal provizor v Jarenini, čast. g. Jož. Jak. Marži* dovšek pa pri sv. Jakopu na Pesnici. Kaplaniji ostanete prazni.	_
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. duhovni pastir Fr. Tavčar 2 gld. — Čast. P. Ambrož Mandelc 5 gld% o priliki svoje slovesne obljube. — Neka dobrotnica 10 gld. po preč. g. m. župniku J. Rozmanu. — Neimenovana 2 gld. — Čast. g. župnik Št.-joški Ant. Hočevar velik križavec „za praemium* naj boljšemu učencu štud. kuhinje. — Prečast. gosp. župnik — zlatomašnik 5 gld. J. Z. R. 5 gld. — Čast. g. župnik Fr. Rihar 3 gld. — Čast. g. župnik M. Preželj 2 gld. — Č. g. J. K. 3 gld.
—	Barbara K. 1 gld. — Družbica na Rožniku 4 gld. 25 kr.
Za sv. Očeta: Iz Mavčič po čast. župniku M. Preželj nu 28 gld. 30 kr. — Neimenovana 1 gld. — Farni vrad v Zavratcu nabirko 1 gld. 84 kr. — C. g. župnik Stan. Šranc zbirko 5 gld. — Z Dovjega po čast gosp. župniku J. Ažmanu 6 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Iz Planine čast. g. župnik Fr. Rihar 21 gld. 60 kr. — Od sv. Helene 13 gld. 30 kr. — S Černuč 6 gld. — Iz Baqjaloke pri Kočevji 9 gld. — Iz Leš še 3 gid. — Gosp. Gustav Garich 1 gld. — Iz Nove Oselice 9 gld. 9 kr. — Od Stare Cerkve pri Kočevji 14 gld. 70 kr. — Od sv. Križa pri Teržiču 14 gld. 30 kr. — Iz Slavine še 4 gld. — S Tujnic 19 gld. 70 kr. — Po preč. g. špirituvalu Jan. Flis-u 7 gld. — S Prečine 42 gld. — Iz Zapog 20 gld.
—	Po čč. gg. Uršulinaricah' 15 gld. 27 kr.
Za semenišče v Sredcu (Sofija): Neimenovan (za sv« leto) 25 gld.
Za FUipopelj: Neimenov. 10 gld.
Za razširjanje sv. vere: (za sv. leto) 25 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Neim. (za sv. leto) 10 gld. — Dobrotnica 40 gld. po č. g. m. župniku Jan. Rozmanu.
Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Neim. (za av. leto) 10 gld. — Po č. g. Fr. Marešiču zbirka 3 gld. 30 kf.
Za sv. Detinstvo: Neimenovana 1 gld. — Čast g« Avgust Šinkovec 12 gld. 50 kr.
Za Bosno: Neimenovana 1 gld.
(Darovi in nektere druge reči prihodnjič.)
Vabilo k naročevax\jn na
ZGODNJO DANICO
za 2. polovico leta 1886.
K
Vse petke skoz leto Danica koledva za druge, dovolite, da saj dvakrat na leto tudi za-se naatavi pušico. In ker je potreba katoliškega cerkvenega lista dosti jasna in očitna vsim keršenim Slovencem, zato bodi kolčda le prav kratka, namreč: Blagovolite se naročiti na Zgodnjo Danico tudi za drugo polovico, kteri ste bili naročeni samo za pervo polovico. — Preblagim sodelovavcem plačilo Božje, prijazno sijaje rajske Danice, in vesela zavednost, da so pošteno pomagali Slovencem „iskati naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice!"
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld 60 kr.
nPol*„„2„40„ V tiskarni primeroma 4,-2,-1 gld.
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Za spremenjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina nsj se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: »Blaznikova tiskarna v Ljubljani".	Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani