PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 19 (13.552)
Trst, torek, 23. januarja 1990
V Bakuju se je večstotisočglava množica z vodstvom na čelu poslovila od padlih v spopadih s sovjetskimi četami
Azerbajdžanska SSR se bo odcepila če Moskva ne umakne svojih vojakov
Sovjetski ultimat azerbajdžanskim nacionalistom, naj do jutri izročijo oblastem vse orožje v njihovi posesti Zahodno »razumevanje« za moskovske težave - Armenski nacionalisti ubili dvanajst Azerbajdžancev
MOSKVA — Večstotisočglava množica se je. včeraj v Bakuju udeležila pogrebne svečanosti za padlimi ob vdoru sovjetske vojske v noči na soboto. Bolj kot to odkrito kršenje zakona o izrednem stanju, ki ga je sovjetska armada z razumevanjem sprejela in zato umaknila svoje sile iz mestnega središča, pa Moskvo skrbi ultimat azerbajdžanskega vodstva. Vrhovni sovjet Azerbajdžanske SSR je namreč zahteval, da Moskva v roku dveh dni umakne svoje čete iz Bakuja in Azerbajdžana, v nasprotnem primeru bodo razglasili odcepitev iz sestave Sovjetske zveze. To odcepitev naj bi bi z referendumom svečano potrdilo ljudstvo Azerbajdžana.
Uresničujejo se torej najbolj črnoglede napovedi. Včerajšnje pogrebne svečanosti se je udeležilo poleg več-stotisočglave množice tudi azerbaj rižansko politično vodstvo, ki je s tem nesporno dokazalo, da je na strani Azerbajdžancev in da so izkrivljene trditve, da je vsega zapleta kriva le »peščica zločincev, nacionalističnih
šovinistov in črnoborzjancev«.
Dokončno število padlih ni znano, po včerajšnjih podatkih vojaškega po-
veljstva v Bakuju pa je v nedavnih spopadih padlo 83 žrtev. Vojaške oblasti so kot zlonamerne ocenile izjave Azerbajdžanske narodne fronte, da je 'bilo mrtvih 3.500 in celo 9.000, prav tako so kot poskus ščuvanja ljudstva proti rdeči armadi obsodili vesti, da so med padlimi tudi ženske in otroci. Nekaj žensk je bilo res ubitih, a med ženami sovjetskih častnikov, ko so azer-bajdžanski skrajneži vdirali v njihova stanovanja. Poveljnik bakujskega območja general Anatolij Dubiniak je po radijskih valovih pozval azerbajdžanske nacionaliste, naj do jutri izročijo orožje.
Položaj v Zakavkazuju pa je kljub navideznem miru v Bakuju še vedno skrajno napet. Vdor sovjetske vojske v Baku je obsodila celo Armenska narodna fronta, ker se boji, da bi Moskva sedaj na podoben način »pokorila« tudi Armenijo. Nič čudnega torej, da v Sovjetski zvezi že letijo kritike na račun moskovske omahljivosti. Resnici na ljubo pa bi nasilno reševanje sedanjega spora ob izbruhu krize v Gorskem Karabahu pred dvema letoma bržkone povzročilo ostre reakcije v tu-
jini. Včeraj je lahko glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasimov na tiskovni konferenci poudarjal, da je sovjetsko vodstvo prejelo številne izraze podpore in razumevanja ob uvedbi izrednih ukrepov v Zakavkazju. Take izraze razumevanja so podpisali udeleženci sestanka evropske dvanajsterice v Dublinu, pa tudi francosko in italijansko zunanje ministrstvo.
Moskva ima torej proste roke, da lahko sedaj brez hujših očitkov rešuje zakavkaški zaplet, saj je razumevanje pokazala tudi Busheva administracija, ki pa pripominja, da »normalizacija« ne sme trajati v nedogled.
To pa bo seveda skrajno težko. Včeraj so v Bakuju Azerbajdžanci javno sežigali partijske iskaznice in jasno poudarjali, da se je sovjetska partija v tej republiki dokončno diskreditirala. Da pa bi bila mera polna, so vesti iz Zakavkazja skrajno drmatične. Armenski skrajneži so včeraj ubili 12 Azerbajdžancev in le hiter poseg special-cev je preprečil nadaljevanje pokola. V krajih, kjer sovjetska oblast še vedno ni izkoreninila krvnega maščevanja, so taka dejanja do skrajnosti nevarna.
—
Slovenski komunisti zapustili izredni partijski kongres
Razkol
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Pozno sinoči je na govorniški oder štirinajstega izrednega kongresa stopil predsednik slovenskih komunistov Ciril Ribičič in dejal, da slovenski delegati zapuščajo kongres, ker so bili preglasovani in ker so izjavo med razpravo o popravkih znižali na tako nizko raven, da ni sprejemljiva. Zavrnili so geslo »Evropa zdaj«, proti docela vključevanju v Evropo, zavrnili so človeške pravice, zavrnili federacijo, uvedli netoleranten razgovor. Vse to je izpod minimalnih zahtev, ki jih je formuliral slovenski partijski kongres. »Mi ne želimo sodelovati v agoniji Zveze komunistov Jugoslavije«, sodelovali bomo z vsemi organizacijami, Sovenci ne razbijajo Jugoslavijo.
Takoj za tem so ob divjem ploskanju srbskih delegatov Slovenci zapustili dvorano, predsedujoči Črnogorec Momir Bulatovič pa je trdil, da se kongres redno nadaljuje. Toda za govorniški oder je stopil hrvaški predsednik Ivica Račan in v imenu večine hrvaških delegatov predlagal, da prekinejo delo in čim preje ugotove, zakaj je prišlo do prekinitve in da se v takih pogojih ne more govoriti o legitimni ZKJ. Če se kon-
v ZKJ
greš ne prekine, večina hrvaških delegatov na njem ne bo sodelovala.
Takoj za njim se je za govorniškim pultom znašel Slobodan Miloševič. Zavrnil je kompromisni Račanov predlog. Kdor hoče oditi, naj odide, kongres pa naj nadaljujejo oni delegati, ki so ostali, sprejmejo naj dokumente, izvolijo CK, predsedstvo in ostale organe. Med kratkim odmorom pa naj se ugotovi prisotnost in novi kvorum. Miloševič je trdil, da je za ZKJ konec, če se kongres ne bo takoj nadaljeval, kot da se ni nič zgodilo. Takoj med odmorom pa so se na ločenih se-tankih zbrali delegati Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške, JLA in Kosova. Niso se torej sestali Srbi, Črnogorci in Vojvodinci. Vse kaže, da se ustvarja nova večina, ki je za Račanov predlog, da kongres prekine z delom. Na hitro so sklicali delovno predsedstvo. V Sava centru je vse živo in mrzlično. Slovenske delegate čaka na letališču posebno letalo slovenske letalske družbe, tako da se bodo lahko še ponoči vrnili domov. Seveda so se sestali tudi oni, tokrat ne več v Sava centru temveč v luksusnih prostorih hotela Intercontinental.
»Slovenska delegacija je bila na štirinajstem izrednem kongresu ZKJ ob nekaterih bistvenih točkah večkrat preglasovana, vendar je treba dodati, da sloven-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ogromna množica pogrebcev pod kipom »očeta« Sovjetske zveze je zgovorno izpričala, da bo »normalizacija« izredno težavna	(Telefoto AP)
Zaradi bolezenske želje po orožju srhljiv umor pri Caltanissetti
.CALTANISSETTA - Devetnajstlet-fant in njegova komaj 15-letna za-°čenka sta bila včeraj žrtvi nezaslišana nasilja njunih dveh prijateljev.
hdrea Morreale in njegovo dekle sta vživela večer s prijateljima Carme-1^ Salvom in Giovannijem Piccillom, 19-letnima študentoma. Ko se je pa^Pinica vračala domov, je Morreale (cg^fral svoj avtomobil v kraju Con-0(j a Calvario, ki je rahlo odmaknjen če fPavne ceste in običajno pribežališ-
»^'jubijenih parov. alo nred 22. uro
sl --u pred 22. uro sta nič hudega 10 Par iznenandila Salvo in Piccil-r0' j 1 sta udarila po zaročencih s seki-dolgim nožem. Morreala sta po-
binj a Kar s sekiro, dekle pa so kara-bol^T^li *e živo in 1° prepeljali v Urn_,lsnico, kjer je zaradi težkih ran f° nekaj ur kasneje. re(jž.ordca sta zbežala, vendar sta na-ha usodno napako, ko sta se usta-
vila pri nekem studencu, da bi sprala madeže krvi z avtomobila. Patrulji karabinjerjev, ki ju je zasačila, sta najprej dejala, da sta povozila zajca, nato pa sta priznala srhljiv umor ter še bolj presenetljiv razlog tolikšnega nasilja. Dvema sovrstnikoma sta vzela življenje, ker sta hotela Morrealu vzeti ključ hišnih vrat.
Morrealov oče je namreč hranil v stanovanju nekaj orožja, Salvo in Pic-cilli pa sta bila oba nora na orožje in vse, kar lahko mlademu človeku pomeni izkrivljena podoba do zob oborožene moškosti. Piccillo je sam izdeloval orožje in celo nož, s katerim sta zabodla žrtvi, je bil domače proizvodnje. Ker je Piccillo kratkoviden so ga vrgli iz vojaške akademije, kar ga je menda močno strlo. Sicer pa je Piccillo sin bivšega župana iz Montedora, Salvo pa sin nekega funkcionarja SIP iz Caltanissette.
Ferlani kritičen do socialistov
DUŠAN KALC
RIM - Prikazen vladne krize se spet podi med rimskimi palačami oblasti. Prvi jo je, vsaj po besedah sodeč, uzrl demokristjanski tajnik Arnaldo Forlani in seveda takoj potegnil v vrtinec nezaupljivosti, nejasnosti in sumničenj svoje socialistične zaveznike, ki naj bi imeli spričo težav, v katerih se je znašla komunistična partija, ves interes, da bi izsilili nove predčasne politične volitve. Forlanijeva obtožba je padla kot težek kamen v kalno vodo prav tako kalnih političnih razmer in povzročila glasen in odmeven pljusk ter oškropila petstrankarsko zavezništvo z novimi nezaupanji, sumničenji in čudnimi, pretežno polemičnimi izjavami.
Kreganje med partnerji večinske koalicije, ki ne predstavlja nobene novosti na italijanskem političnem prizorišču, se očitno nevarno stopnjuje. Razlogov je zadnje čase več kot dovolj. Vladna večina postaja vsak dan bolj podobna vozu s petimi ojesi, v katera je vpreženih pet volov, ki vlečejo vsak na svojo stran. Liberalec Altissimo daje prednost zdravstveni reformi, socialdemokrat Cariglia postavlja na prvo mesto vladnih in parlamentarnih nalog reformo krajevnih uprav, republikanec La Malfa že od zdavnaj grozi z vladno krizo, če ne bo prišlo najprej do odobritve ustrez-
nega zakona antitrust, socialist Craxi vztraja pri zakonu proti mamilom kot najpomembnejši točki dogovorjenega petstrankarskega programa, v demokristjanskih vrstah pa itak vsak svojo goni. Kako vskladiti te tako različne prednostne izbire posameznih strank?
Od znamenite trojice CAF se je zaenkrat izrekel samo Forlani in, kot rečeno, napadel svojega glavnega in naj-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Umrl je senator Rumor
RIM — Pozno sinoči je umrl senator Mariano Rumor. Senatorja je dan prej obšla slabost v Asia-gu, kljub posegu zdravnikov iz Vicenze, kjer se je rodil 1915. leta, pa ni preživel hude srčne kapi.
Senator Rumor je bil v preteklosti tajnik KD, večkrat minister ter petkrat ministrski predsednik. Njegovo ime je tesno povezano z utrditvijo pojma levosredinskih vladnih koalicij. Rumor je tudi podpisal italijanski del Osimskega sporazuma, spodrsnilo pa se mu je zaradi »afere Lockeed«.
Karabinjer padel v spopadu z roparji
BRINDISI - V kraju Ceglie Messapica je včeraj prišlo do poskusa ropa, ki se je zaključil s smrtjo enega karabinjerja. Roparji so skušali v noči vdreti v podružnico Ljudske banke iz Lecceja. Medtem ko so s težkimi kladivi udrihali po neprebojnih šipah, jih je nekdo opazil in poklical karabinjerje.
Na kraj so prihiteli trije karabinjerji, od katerih je bil eden v ci-vilu. Zlikovci so streljali na agente, ki so odgovorili na ogenj. V oboroženem spopadu je padel karabinjer Angelo Petracca, komaj dvajsetletni naborni vojak, ki je služil vojaški rok pri karabinjerjih v Brindisiju. Tudi njegov 21-letni kolega Oronzo Spagnolo je bil ranjen, zlikovci pa so zbežali z nekim zasebnim avtomobilom. Eden od roparjev je bil menda tudi sam ranjen.
Egon Krenz se je javnosti oprostil za vse »stare grehe«
Predsednik vzhodnonemške vlade Modrow bo opoziciji odprl vrata v ministrstva
VZHODNI BERLIN — Vzhodnonemški ministrski predsednik Modrow namerava opozicijskim strankam in gibanjem odpreti vrata v novo vlado. Včerajšnje okrogle mize so se udeležili predstavniki 16 vladnih in opozicijskih strank in Modrow jim je pojasnil, da želi razširiti »uradno« politično sliko vsaj do majskih upravnih volitev. Namen te razširitve je čim bolj omejiti naraščajoče nezadovoljstvo, ki vodi v množične stavke, slednje pa bremenijo že itak težak gospodarski položaj v državi. Odmevi na predlog Modrowa so bili v partijskih vrstah pozitivni, podprl pa ga je tudi predsednik SED Gysi.
Okrogle mize se je udeležil tudi prvi naslednik odstavljenega Ericha Honeckerja, Egon Krenz (levo na sliki AP). V nedeljo so ga izključili iz stranke socialistične enotnosti z utemeljitvijo, da ni bil njen vredni član. Krenz je s svojim posegom izpadel nekoliko tragično, ko se je udeležencem skušal oprostiti zaradi svoje »nepoštene in sporne« preteklosti. Za časa Ho-
neckerja je bil namreč predsednik volilne komisije in je nadzoroval volilne rezultate. Prav v zvezi z volitvami je dejal, da jih v odpravljenem režimu praktično ni bilo, saj volile! niso mogli nikoli izreči svojega mnenja.
Vzhodno Nemčijo pa medtem še vedno pretresajo neredi, do katerih je prišlo tudi včeraj v nekaterih mestih. V Leipzigu je šlo na ulice več kot dvesto tisoč ljudi, ki pa so tokrat demonstrirali proti sicer razpuščeni politični policiji Stasi. Oblasti so demonstracijo dovolile, zato ni bilo hujših izgredov. Ljudem pa je bržčas pognal strah v kosti članek, ki ga je objavil zahodnonemški časopis Bild, v katerem piše, da pripadniki bivše Stasi pripravljajo državni udar. Uradni vzhodnonemški glasnik Meyer je te vesti odločno demantiral in pripomnil, da so najbolj nevarni člani bivše politične policije sedaj nemočni, saj so jim po nalogu notranjega ministrstva zaplenili vse orožje. Poleg tega pa naj bi vojska skrbno nadzorovala vsako sumljivo žarišče.
Occhetto pred Fiatom za družbeno prenovo
Slovenski izseljenci v Evropi Želijo sodelovati na volitvah
OBERHAUSEN - V zgodovinskem središču slovenskih izseljencev v Zahodni Nemčiji Oberhausnu v Poruruju-Vestfaliji, kjer je bilo v obdobju pred prvo svetovno vojno kar 50 slovenskih društev, je bilo 13. in 14. januarja zasedanje Sveta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi. To je mlada organizacija, ki želi po krščanskih načelih ohranjati in gojiti slovenski jezik in slovensko kulturo med slovenskimi izseljenci v Evropi. Sedež ima v Parizu, kjer živi blagajnik dr. Branko Zorn, tajnik pa je Polde Cverle iz Belgije. Člani so večinoma pripadniki slovenskih izseljeniških župnij v Franciji, Belgiji, Zahodni Nemčiji, na Nizozemskem, v Švici, Avstriji in v še nekaterih državah. Svet običajno zaseda dvakrat letno vedno v različnem kraju, uvedel pa je tudi priložnost za poletno srečanje na Sv. Višarjah. Letos bo to srečanje 4. in 5. avgusta, začelo pa se bo najprej s študijskim sporedom v Žabnicah, nato pa se bo nadaljevalo z bogoslužjem in družabnim srečanjem pri Marijinem svetišču v Kanalski dolini. Za leto 1992 pa izseljenci pripravljajo veliko razstavo o slovenski prisotnosti v Evropi.
Zasedanje v Oberhausnu, ki ga je gostila slovenska katoliška misija, ki jo za škofije Aachen, Essen, Miinster in Paderborn vodi g. Janez Pucelj, je bilo posvečeno po eni strani utrjevanju mlade, a obetavne organizacije, ki zajema
pretežno mlajše izseljence, po drugi strani pa razpravi o položaju v matični domovini in zamejstvu.
Slovence iz Italije je v Oberhausnu predstavljal Ivo Jevnikar iz Trsta, ki je v predavanju orisal položaj naše narodnostne skupnosti v Italiji in podal informacijo tudi o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z najnovejšim vladnim zakonskim osnutkom za zaščito naše manjšine.
Svet slovenskih krščanskih izseljencev pa je na zasedanju v Oberhausnu obširno obravnaval tudi položaj v domovini in s tem v zvezi sprejel naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v celoti: »Slovenski izseljenci odločno podpiramo vsa napore za demokracijo v Sloveniji, za obrambo slovenske suverenosti, za rešitev težkih gospodarskih problemov, za družbeno priznano versko svobodo in polno enakopravnost državljanov Slovenije vseh prepričanj.
Trdno upamo, da bodo bližnje volitve potekale res svobodno in da bodo izrazile voljo večine po pluralizmu in demokraciji. Pričakujemo tudi, da bo novi slovenski parlament pokazal večjo zavzetost za Slovence v zamejstvu in izseljenstvu.
Slovenski izseljenci zahtevamo, da se nam prizna možnost sodelovanja na volitvah v Sloveniji, saj so mnoge demokratične države svojim izseljencem že omogočile pismeno glasovanje.
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s h srnam
RIM — »Ne moremo čakati, da mine leto 2000 z Andreottijem, KD in PSI še vedno na oblasti, medtem ko mi še vedno samo protestiramo.« To so besede, s katerimi je komunistični tajnik Achille Occhetto izzval najbolj navdušeno ploskanje med številnimi poslušalci na nedeljskem shodu v Milanu, ki ni bil samo priložnost za proslavljanje 69. obletnice ustanovitve KPI, temveč tudi nekakšen test za preverjanje počutja v komunistični bazi, ki jo pretresajo prenovitveni krči in jo muči ter razdvaja dilema, ali naj podpre Oc-chettov načrt, ali pa mnenje tistih, ki se v tem načrtu ne prepoznavajo. Nekaj podobnega je rekel že v soboto v Firencah in isto je ponovil včeraj pred vhodom v fiatovo tovarno Mirafiori v Turinu, kjer je z zelo odločnimi, skoraj agresivnimi toni skušal poudariti, da se namerava KPI še bolj odločno kot doslej boriti proti obstoječemu sistemu oblasti v Italiji. K temu je prav tako odločno dodal, da bi sile na oblasti raje imele KPI v razkroju in togo v svojih idejah. »Tega pa mi nočemo,« je pribil in se s tem nekako obrnil tudi na tiste, ki znotraj partije kritizirajo njegove prenovitvene namene.
Tudi fiatovim delavcem, ki so ga tako kot Berlinguerja pred več kot desetimi leti prišli poslušat (čeprav v znatno manjšem številu) pred tovarno, je včeraj dejal, da KPL noče neke družbe državnih hierarhov, ki bi vladali v imenu delavskega razreda, temveč takšno družbo, v kateri bodo delavci sami odločali o svoji usodi. In pri tem je Occhetto izrekel ostro kritiko na račun oblasti v Italiji in družbenih krivic na Zapadu sploh. V vzhodnih totalitarnih državah so vladali birokrati, je dejal tajnik KPI, v Italiji pa odločajo trije kapitalisti, nad odločitvami katere ni nobene ljudske kontrole. Nekateri bi radi izničili KPI, mi pa je nočemo izničiti, je zaključil Occhetto in se s tem spet pomenljivo obrnil na tiste, ki oporekajo njegovi liniji.
Medtem so se po vsej državi začeli kongresi sekcij, ki bodo pokazali kolikšen odstotek partijske baze podpira njegove teze in kolikšen odstotek podpira teze njegovih strankarskih nasprotnikov. Prve vesti govorijo o tem, da ima Occhetto skoraj povsod večino, pa čeprav ponekod malenkostno. Tudi podatki o včlanjevanju naj bi govorili v Occhettovo korist. Koordinator vlade v senci Pellicani je včeraj v Vidmu dejal, da je kampanja včlanjevanja presegla vsa pričakovanja. Vpisalo naj bi se že 400 ljudi več kot v istem razdobju lani.
DK
• Razkol v ZKJ
ske komuniste ta delegacija ne obvezuje. Če pride - in povsem sodeč se bo to zgodilo - do preglasovanja ob statutarnih vprašanjih o našem predlogu, da se Zveza komunistov Jugoslavije pretvori v zvezo republiških organizacij, bo slovenska delegacija zapustila kongres in konferenci ZKS, ki bo 2. februarja, predložila, da odloči o tem, če bo ZKS še ostala v ZKJ.
To je že ob 19.20 tisku povedal član predsedstva ZKS Milan Balan-žič.
Tudi Ivica Račan, predsednik hrvaških komunistov, je popoldne na tiskovni konierenci domačim in tujim novinarjem dejal, da bo v takem primeru hrvaška delegacija predla-ala, da se kongres prekine, nato se o sestala in sklepala, kaj bo ukrenila.
Resnična razprava se je na kongresu ZKJ pričela včeraj popoldne nekje proti šestnajsti uri. Takrat je pričel kongres zasedati na plenumu z resno debato o zaključni deklaraciji. Več govornikov je ugotovilo, da je komisija zaključno deklaracijo v bistvenih točkah poslabšala.
Za govorniško mizo je stopil slovenski predstavnik Janez Kocjančič in dejal, da je v členih vedno dosledno napisano »Jedinstvena partija«, kar je v nasprotju s slovenskim popravkom sprejetim na slovenskem kongresu, ki govori »o zvezi zvez« in o tem, da nobena republiška partijska organizacija ne more biti preglasovana.
Vnela se je dolga razprava, bilo je tudi več dodatnih predlogov posameznih hrvaških in bosanskih delegatov, da se partijo spremeni v socialistično stranko. Stvari pa sta odločila dva predsednika. Najprej predsednik ZK Bosne in Hercegovine, ki je bil formalno korekten, saj pristaja na večpartijski sistem in na one, ki hočejo ustvarjati samostojne partije, dejansko pa je dejal, da naj taki raje zapustijo dvorano. Srbski delegati so mu bučno ploskali.
Temperatura v dvorani se je dvignila, ko je za govorniški oder stopil Ciril Ribičič, predsednik ZKS, ki je opozoril delegate, da je predlog Kocjančiča v resnici predlog vseh slovenskih komunistov, saj so ga formulirali in sprejeli na svojem kongresu in da obvezuje delegate.
Takrat je Ivica Račan dosegel dobro uro premora. Nato pa je v imenu hrvaške delegacije predlagal, da se umaknejo vsi popravki, da se obnovi
prvotno znatno boljše besedilo in na tak način prepreči razpad ZKJ. Po krajših proceduralnih zadevah pa je po posvetovanju s člani delovnega predsedstva predlog umaknil.
Sledilo je dramatično glasovanje: za slovenski predlog se je izjasnilo 169 delegatov in torej poleg vseh Slovencev še kakih trideset Hrvatov, proti je bilo 1.156 delegatov - torej velika večina - nekaj sto pa se jih je vzdržalo.
Že prej so zavrnili staro besedilo deklaracij, v katerem so se zavzemali za vključevanje Jugoslavije v Evropo, v Evropsko skupnost, Efto in druge organizacije. To besedilo je zamenjalo novo, ki predvideva sodelovanje na enakopravni osnovi tako z SEV, kot z EGS. To je torej opuščanje evropske usmeritve. Zavrnili so vse popravke, ki so se nanašali na Kosovo in na človeške pravice in tudi popravke, ki govore o prekinitvi političnih procesov in ukinjanja zloglasnih političnih členov kazenskega zakonika. Odobrili so popravek o političnem in strankarskem pluralizmu.
Sobotno in nedeljsko
delo izrednega kongresa
BEOGRAD — Že v soboto zvečer so »odprli ogenj«. Kongresna debata je potekala po dobro preučenem izdelanem načrtu. Ko spregovori neki slovenski predstavnik o kateremkoli vprašanju, se takoj prijavi na desetine srbskih, vojvodinskih ali črnogorskih -diskutantov in z najbolj brutalnimi izrazi napada slovenskega predstavnika.
To se je zgodilo že v soboto zvečer predsedniku slovenskih komunistov Cirilu Ribičiču, katerega so temeljito ozmerjali. Priznati je treba, da si je »nesrečo« iskal, saj je tako dosledno zagovarjal človeške pravice za vse, da bi srbski boljševiki morali iz zapora izpustiti tudi take zločince, kot so Vllasi in 'drugi Albanci.
Stvari so se še zaostrile, ko je Marko Bulc zahteval, da kongres pozove srbsko partijo, da preneha gospodarski bojkot, ki je zločinsko škodljiv za vso Jugoslavijo. Narastel je s posegom Milana Kučana, ki je v umerjenem tonu, toda zelo odločno zagovarjal predvsem načela skupne zaključne deklaracije, nato pa slovenske predloge, da se jo izboljša.
Na tem nedeljsko-dopoldanskem delu so srbski boljševiški politiki izstrelili tudi iz največjega topa. Spregovoril je Slobodan Miloševič, ki je
očital slovenskemu vodstvu, da so fevdalni oblastniki, ki so se pretvorili v vojaški štab, ki -načrtuje razprad Jugoslavije, vojno med jugoslovanskimi partijami in jugoslovanskimi narodi. Njegova demokracija je socialistično omejena, ni omenil pluralizma, kje neki partijskega pluralizma. To je bil govor, ki ponuja boljševiško monolitnost in državljansko vojno, saj je svoj govor zaključil s frazo: »Jugoslavija se je s silo ustvarila in na isti način se bo branila.« Po srbski verziji pa je Jugoslavijo ustvarila srbska vojska in torej naj bi jo tudi branila.
Štiri ure pa je za zaprtimi vrati zasedalo delovno predsedstvo, od katerga so zahtevali: prekinitev nepotrebne polemike, takojšnje zasedanje plenuma, ki naj razpravlja predvsem o deklaraciji. Na tem sestanku je Miloševič zavlačeval, da je omogočil večerno sejo. Predvsem pa je zahteval, da se ničesar ne spremeni in da ostanejo vsi dokumenti enako pomembni in predvsem seveda njegov dokument o Kosovu. Prišlo je do zaostritve in menda ga je predstavnik partijske organizacije v JLA dvakrat utišal in glasoval s Slovenci in Hrvati.
Medtem pa se je ozračje v komisijah sprmenilo. V napad so namreč strnjeno poleg Slovencev šli tudi Hrvati in Bosanci. Na dan so prišle zahteve, da se kongres preprosto prekine, zahteve, da se partijo razdeli in ustanovi socialistično jugoslovansko stranko, oni ki žele pa lahko ohranijo komunistično partijko. Vedno več je bilo izredno odločnih zahtev po nadaljnji demokratizaciji.
Vse to je izrazil včeraj opoldne na tiskovni konferenci predsednik hrvaških komunistov Ivica Kačan, ko je govoril o doslednem izvajanju plemenith načel deklaracije in začtral osnovni trend dveh strank jugoslovanske socialistične, za katero so tudi Hrvati, in komunistično boljševiške.
• Forlani
vplivnejšega zaveznika. Andreotti zaenkrat modro molči, Craxi pa je zaradi bolezni že dolgo časa izven igre. Na svoje rimske položaje naj bi se po nekaterih vesten vrnil že danes, po drugih pa šele v četrtek. V odsotnosti vrhovnega poveljnika pa PSI ni hotela ostati dolžna Forlaniju in v boj so krenili eden za drugim vladni podpredsednik Martelli, podtajnika stranke Amato in Tognoli, pa tudi eden od voditeljev strankine levice Signorile. Vsi so nekam nerazpoloženi do Forlanija in njegove stranke, kot bi se nenadoma ustrašili, da bodo prej ali slej obti-
čali kot muha v pajčevini, ki jo pridno tke Andreotti. Martelli zato ne prikriva _ nezadovoljstva nad sedanjim političnim položajem in zaskrbljenosti nad usodo vlade.
Vsega pa naj bi bila nekako kriva nedejavnost parlamenta in prevelika previdnost predsednika vlade. Andreotti bi moral biti skratka pogumnejši in odločnejši: če parlament spi, naj ga izbezga in naj pri tem uporabi orožje zaupnice vladi ter vladne dekrete, ker bo mogoče le na ta način pospešiti dosedanjo polževo pot raznih reform. Dokaj podobnega mnenja je Amato. In medtem ko Tognoli polemično pritrjuje Forlaniju, »da kdor se poda na razrito pot, se lahko spotakne in pade« (misleč seveda na vladno krizo in predčasne volitve), se Signorile še bolj polemično vprašuje, kdo pravzaprav lahko ima večje ugodnosti od kregar-jenja na levici, ki si odgovarja, da je iz nevihte, ki jo je sprožil Forlani, jasno razvidno, da bi se s predčasnimi volitvami okoristila ravno KD.
Marsikdo v stranki relativne večine bi sedaj rad nekoliko potišal hrup, ki so ga dvignile Forlanijeve izjave, začenši s Forlanijem samim, ki je včeraj poslal gasit nastali požar svojega privrženca Casinija. Le-ta je dejal, da Forlanijeva kritika ni bila namenjena eni sami stranki, temveč vsem tistim, ki bi radi zakomplicirali, ne pa reševali problemov. Tudi Andreotti je poslal svojega zvestega Cristoforija pomirjat duhove, a rezultat je bil, da je še bolj vzburil duhove. Cristofori je namreč izjavil, da ne gre dramatizirati nesoglasij in da je treba nekatera mnenja (kot na primer Martellijevo) jemati kot zasebna mnenja, to pomeni kot mnenja brez prevelike politične teže. S tem je Cristofori prilil le olja na ogenj, kajti socialistično glasilo Avan-ti mu je nemudoma ostro odgovorilo.
Manj obzirna je bila s socialisti de-mokristjanska levica. Njen predstavnik Bodrato je brez dlak na jeziku dejal, da nekateri (mišljeni so seveda socialisti) nastavljajo pasti, potem pa nanje pozabijo in nevede stopijo vanje, in nanašajoč se na Martellijev predlog o glasovanju zaupnic vladi je pri tem poudaril, da se zaupnice lahko zahtevajo za jasne argumente, ne pa za zmedene ideje, kakršne ima poslanec Martelli.
Kreganje se torej nadaljuje in v tem napetem vzdušju se bo danes nadaljevala v parlamentu razprava o zdravstvu in drugih problemih in v tem vzdušju se bo danes nadaljevalo tudi srečanje petih strank večine o perečem vprašanju sredstev javnega obveščanja.
Za učitelje osnovnih in srednjih šol
Začel se je seminar italijanske kulture
KOPER — Za večino učiteljev osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom se je delovno začel prvi teden zimskih počitnic. V Kopru se je včeraj namreč začel tradicionalni, 29. seminar italijanskega jezika in kulture, ki ga prirejata koprska enota Zavoda za šolstvo SR Slovenije in tajništvo ministrstva za zunanje zadeve iz Trsta. Seminar je namenjen učiteljem šol z italijanskim učnim jezikom iz vseh treh obalnih občin in občine Buje.
Kot je v včerajšnjem uvodu v petdnevni seminar dejala Daniela Paliaga-Jankovič, sta vprašanji lastne identitete in avtonomije še vedno največji slabosti tamkajšnjih italijanskih šol. Opozorila je tudi na potrebo po ustanovitvi samostojne pedagoške ustanove za šole z italijanskim učnim jezikom, ki bi pripravljala programe šol in izbirala učbenike, skrbela za pripravo učiteljev in koordinacijo med posameznimi šolami... Program letošnjega seminarja bi lahko razdelili na tri področja: v zgo-dovinsko-literarnem bodo obravnavali zgodovino Istre v letih
1945-1960, italijanski surreali-zem, znanstveni del programa zajema predstavitev literature za otroke, direktor tržaškega eksperimentalnega observatorija za geofiziko Rivardo Ramela bo predstavil italijansko ekspedicijo na Antarktiko, v delu programa, ki je namenjen gospodarstvu, pa bodo obravnavali vprašanja okoli združevanja Evrope.
Petdnevni seminar se je začel z uvodnim referatom letošnjega častnega gosta Massima Caccia-rija, profesorja na inštitutu za estetiko Univerze za arhitekturo iz Benetk.
Otvoritve seminarja sta se udeležila tudi podpredsednica deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine Augusta De Piero Barbina, ki je podčrtala veliko važnost tega seminarja in italijanski konzul v Kopru Felice Scauso, ki je to priložnost izkoristil, da je lahko pozdravil številne osebnosti, s katerimi je bil v stalnem stiku v teh letih in ki jih ne bo več mogel srečevati, ker bo čez nekaj časa zapustil to mesto v Kopru.
I. U.
Luciano Missera izvoljen za tajnika videmske KD
VIDEM — 43-letni odvetnik Luciano Missera, sicer edini kandidat, je novi tajnik krščanske demokracije v videmski pokrajini. Izvoljen je bil v nedeljo zvečer po dvodnevnem zasedanju strankinega pokrajinskega kongresa v dvorani Tomadini v Vidmu. Delegati so ga skoraj soglasno podprli: prejel je namreč kar 95 odstotkov glasov. Novi vodstveni organi furlanske KD (v novoizvoljenem pokrajinskem odboru je 36 članov, od katerih je 27 pristašev struje »Sinistra DC in Friuli« in 9 pristašev nove struje »Alternativa friulana: nella DC con la gente«, v kateri se združujejo "forzanovisti", "azio-ne popolare" in "andreottijevci") bodo sedaj morali izvoliti še dva podtajnika. Govori se, da bosta to pristaš morotej-ske levice Giovanni Matiuzza in predstavnik struje 'azione popolare« Luigi Papais, ki se opira ne deželnega odbornika Cruderja. V prvi struji (»Sinistra DC in Friuli«) je 17 predstavnikov levice, 7 somišljenikov bivšega predsednika deželne vlade Comellija in 3 zastopniki struje "socialna prisotnost".
Sicer pa je bila razprava dokaj živahna, v ospredju pa je bila vloga Dežele in njene avtonomije v gdnosu do rimskih oblasti. V tem pogledu je bil poseg predsednika Dežele Biasjittija dokaj oster (tudi po zadnji izkušnji v Gorici), ko je med drugim dejal, da »ko gremo v Rim, ne smemo s klobukom v roki«. Po miloščino, namreč.
Delavci Lame na prisilnem zimskem dopustu
KOPER — Delavci 850-članske-ga kolektiva Lame iz Dekanov so od včeraj za teden dni na prisilnem zimskem kolektivnem dopustu. Kot nam je povedal direktor Mirko Miklavčič, so pri njih še naprej odločeni delegati samo za znanega kupca in tistega, ki bo dobavljeno blago tudi plačal, razmere na jugoslovanskem trgu pa so trenutno take, da marsikje primanjkuje denarja in potencialni kupci Lami ne morejo zagotoviti plačil. »Na zalogo tudi ne bomo delali in ta hip je naj sprejemljivejša odločitev kolektivni dopust,« pravi direktor in dodaja, da se v Lami zato letos še toliko bolj kot prejšnja leta trudijo prodreti na tuje trge. Lama še pred šestimi, sedmimi leti ni praktično nič izvažala, lani so na tuje prodali polovico proizvodnje, letos pa se hočejo približati številki 60 odstotkov. Pri izvozu jih skrbi le to, da so doma surovine predrage in jim domača draginja praktično izniči ves zaslužek. Vseeno pa so cilji izvoziti 70 do 80 odstotkov proizvodnje. Pri oskrbi z repromateriali doma težav nimajo, kupci iz Srbije pa jim dolgujejo plačila za enomesečno proizvodnjo.
D. Gr.
V Podjuni vse hujša kriza
PLIBERK — Odkar je Zvezna republika Nemčija uvedla nasprotne ukrepe zaradi prepovedi bočne vožnje tovornjakov v Av-slriji, so delavci podjetja Knecht v Šmihelu pri Pliberku v skrbeh 2a delo. Poslovodja šmihelskega Podjetja Franc Mlinar je izjavil, da prihaja do zastojev pri dostavi, kar bi v podjetju lahko povzročilo začasno ustavitev proizvodnje. Mlinar tudi ni izključil, bi se večinski delničar podjetja Knecht lahko odločil za kako drugo lokacijo in tako postopoma ukinil šmihelsko podjetje. V Podjuni je torej po zaprtju tovarne celuloze Obir na Re-j^ci, kjer so izgubili nad 200 de-J9vhih mest, ogroženih nada-Jjnjih 650 delovnih mest v smihelskem podjetju Knecht.
A. M.
Začeli graditi nov del vodovoda
KOPER — Te dni delavci koprskega Stavbenika skupaj s kooperanti na območju med izvirom Rižane in Cepki (tu je čistilna naprava Rižanskega vodovoda) pripravljajo gradbišče za začetek gradnje 4,2 kilometra dolgega odseka povezovalnega vodovoda med izvirom in čistilno napravo. Gradbeni stroji bodo »zagrizli« v teren prihodnji ponedeljek, dodajmo pa še, da so danes v Koper prispele še zadnje od desetih jeklenih cevi s premerom 1,4 metra, ki jih je Rižanski vodovod kupil v Uroševcu.
Kot nam je povedal vodja investicij pri Rižanskem vodovodu Ivan Žigon, se z dograditvijo tega vodovoda - po pogodbi naj bi ga izvajalci dokončali do 31. maja letos -odpravlja ozko grlo, najnevarnejši del novega vodovodnega omrežja na Obali. Potem ko so namreč od čistilne naprave proti Kopru zgradili okroglih deset kilometrov cevovoda s premerom 1,4 metra in možnostjo pretoka kar 2600 litrov vode v sekundi, je ostalo nerešeno vprašanje odseka od izvira do čistilne naprave. Gra za dobre štiri kilometre cevovoda, ki je bil zgrajen še v Mussolinijevih časih, 1935. leta, in bil dimenzioniran za pretok 90 litrov vode v sekundi. Po odkritju novih zalog vode za izvirom Rižane se je iz tega konca prot Kopru lani v konicah pretakalo tudi po 300 litrov vode v sekundi. To je absolutna zgornja meja vzdržljivosti tega starega cevovoda in še sreča, da ni prišlo do večjih okvar. Prav zato so se investitorji odločili, da bodo pri nadaljnji gradnji magistralnega vodovoda na Obali najprej zgradili ta odsek. Pri tem dodajmo, da bodo v zaselku Šali naredili tudi priključek za cevovod proti Malnom ozirom t.i. primorski vodovod.
Trasa tega dela magistralnega vodovoda poteka relativno daleč stran od starega vodovoda in je zelo zahtevna, saj je Rižanska dolina ozka, od vznožja črnokalnskega klanca pa do Čepkov, kjer je čistilna naprava pa na dolžini kakih 800 metrov kar trikrat prečka magistralno cesto Koper -Ljubljana in dvakrat reko Rižano. Gradbena dela na tem
delu trase so po terminskem planu predvidena za mesec marec in takrat bodo na tem delu ceste tudi posebne zapore s prometnim režimom, ki bo bržčas povzročal več zastojev. Kot je povedal Ivan Žigon, so prav za ta del trase naredili tri študije in se odločili za najboljšo. Drugi zahtevnejši poseg v prometni režim bo februarja in marca na trasi vodovoda med Mostičjem in Rižano. Tod bo namreč okrog 1400 metrov vodovoda potekalo pod sedanjo cesto (ta je na vsem odseku dolga 2200 m) in vodovodarji predlagajo, da bi v tem času Skupnost za ceste priložnost izkoristila tudi za sanacijo tega nevarnega odseka ceste s tremi črnimi točkami. Načelno soglasje cestarjev imajo, seveda pa bodo izvajalci del morali kmalu vedeti, če cestarji mislijo resno in da bodo prispevali tudi sredstva za sanacijo te ceste, ki je tudi pomemben del obvoznice za v Istro. Ce denarja ne bo, potem bodo cesto prekrili le z novo asfaltno prevleko. Za prebivalce tega območja bodo v času gradnje urejeni posebni dostopi do hiš, za vse druge pa bo ta cesta zaprta.
Z dograditvijo novega dela vodovoda na Obali prihodnje leto sicer ne bo nič več vode kot letos, bodo pa zagotovljeni vsi pogoji, da to območje dobi dodatne količine vode iz raziskovalnih vrtin za izvirom Rižane oziroma v kasnejših letih iz sistema primorskega vodovoda, ki naj bi ga v prvi fazi potegnili od Rižane proti Rodiku.
Celotna naložba v 4,2 kilometra dolg del magistralnega vodovoda od izvira Rižane do čistilne naprave je ocenjena na okroglih 64 milijonov din ali 5,3 milijona dolarjev. Štirideset odstotkov denarja za plačilo gradnje bodo zbrali na Obali, 30 odstotkov pričakujejo v februarju ali marcu mesecu od republiške vodne uprave, 30 odstotkov pa bodo najkasneje marca dobili iz mednarodnega posojila Svetovne banke. Washingtonska banka je namreč za projekt reševanja problemov vodooškrbe na Obali odobrila Jugoslaviji 32 milijonov dolarjev posojila.
DUŠAN GRČA
Izolski ladjedelci o letošnjem poslovanju
IZOLA — Čeprav so v izolski ladjedelnici 2. oktober lani realno skorajda podvojili celotni prihodek, za tretjino povečali izkoriščenost ' zmogljivosti in povečali ekonomičnost, se bodo ob zaključnem računu verjetno morali sprijazniti z rezultatom na meji rentabilnega poslovanja. Na to so vplivala predvsem cenovna nesorazmerja, nerealni tečaj dinarja in inflacija, ki so v naj večji meri krojili lansko poslovanje.
Navkljub temu so lansko poslovno leto v izolski ladjedelnici le speljali brez večjih pretresov, z novimi ukrepi zvezne vlade pa so v letošnje leto zakoračili precej zadržano in negotovo. Ladjedelnica namreč ustvarja okoli 40 odstotkov prihodka z remonti sovjetskih ladij. Do lani je plačilo teh remontov bilo zagotovljeno po utečeni poti, s tem da je verjetno del storitev začasno kreditirala država s tiskanjem denarja. Z novimi ukrepi zvezne vlade se ta praksa ukinja, nobenih trdnih zagotovil pa ni, kako bo s plačili tistih storitev, ki sta jih lani sklenili državi na podlagi pogodb o blagovni menjavi. Breme teh terjatev se bo z države preneslo na same gospodarske subjekte, ki se bodo ob pomanjkanju lastnih obratnih sredstev zagotovo znašli v precejšnjih likvidnostnih težavah. Zaradi neznank okoli plačilnih pogojev so v izolski ladjedelnici trenutno zadržani pri nadaljnjem sklepanju pogodb za remonte sovjetskih ladij.
»Zavedamo se, da je naša rešitev usmeritev na Zahod, vendar bi s tem morali doseči učinkovitost (tako v rokih kot tudi v ceni) ladjedelnic z Daljnega vzhoda, česar pa si ob naši tehnološki zaostalosti, storilnosti in nestabilnosti na trgu za zdaj ne moremo predstavljati. Zadržati pa bi morali tudi sovjetski trg, saj bo ogromna sovjetska pomorska flota še dolgo odvisna od storitev tujih ladjedelnic. Pri sklepanju pogodb s sovjetskim partnerjem pa bi morali zagotoviti čimveč neposrednega plačila, ali pa ustrezno cenjeno blago, če bi šlo za pogodbe na osnovi medsebojne blagovne izmenjave,« meni direktor izolske ladjedelnice 2. oktober Igor Požar.
Skupaj z italijansko firmo Adria Service izolska ladjedelnica ustanavlja mešano podjetje za opravljanje protikorozijske zaščife plovil. Italijanski partner bo prispeval opremo, ki je ena najsodobnejših v ladjedelništvu. Poleg kakovostnejšega in hitrejšega opravljanja storitev bodo z uporabo te opreme zmanjšali tudi škodljive vplive na okolje.
IZTOK UMER
Priznanje Morski biološki postaji Piran ob 20-letnici delovanja
.. PIRAN — Na Morski biološki posta-R (MBP) v Piranu se je zaključila razstava publikacij in strokovnih del tega j^olektiva, objavljenih v obdobju od !eta iggg do 1989. Razstavo so likovno !n tematsko ilustrirale podvodne fo-^grafije Marjana Richterja iz Ljublja-e' tokrat s poudarkom na izredno us-Pslih barvnih mikrofotografijah mor-.•tth planktontov. Obenem pa so sode-t^Vci MBP pripravili tudi razstavo °ceanografske vzorčevalne in merilne 0Pretne ter instrumentov, ki jih raziskovalci uporabljajo pri svojem delu.
kzstava publiciranih del strokovnja-, °v s področja morske biologije, eko-■ Sije, kemije in fizikalne oceanografi-? je dokazala, da je bilo dvajsetletno Novanje tega kolektiva izredno r:°dno. Kljub pomanjkanju sredstev, V1 ei omogočala posodobitev razisko-a|ne opreme, so "morski" znanstveni ^elavci uspeli uveljaviti svoje delo in nanje tudi v mednarodnih znanstve-jtti tokovih ter objavili številne stro-re Vtle Prispevke v svetovno priznanih sori^fh- Raziskovalci MBP so aktivno in 6 ovali tudi na različnih kongresih j^o^rriPozijii1’ predvsem na kongresih (d^ijn za raziskovanje Mediterana PotA- ) S sedežem v Monaku, na sim-ns » h Evr°Pske morske biologije in a številnih drugih strokovnih posve-ic) njih v tuiini in doma, o tem priča-J v zbornikih tiskani referati in ab-, rakti, ki so bili na razstavi nanizani J^ološko - leto za letom. Da so pub-^kacije strokovnjakov MBP odmevne svetu pa pričajo številne reference jž* .h avtorjev v tujih (sorodnih) publi-r Cljah: to pomeni, da so pogosto citi-n v člankih drugih avtorjev v med-rodnih publikacijah na področju °rskih znanosti. To pa je lahko tudi
dokaz, da so v določenem trenutku držali vodilno nit temeljnih raziskav in s tem (obenem) bili v sami konici svetovnega razvoja.
Prav posebej uspešno pa je bilo jubilejno leto 1989, v katerem so člani kolektiva MBP prejeli vrsto priznanj. Naj omenimo samo dve: nagrado sklada Borisa Kidriča in bronasto plaketo HIRM-a. Za področje naravoslovno-matematičnih ved so v letu 1989 prejeli nagrado Sklada Borisa Kidriča kar trije raziskovalci piranske MBP: dr. Jadran Faganeli, dr. Neda Fanuko-Ko-vačič in dr. Alenka Malej za raziskave s področja spremljanja stanja in kvalitete morja ter iskanje vzrokov za procese v njem. Nagrajenci so sami ali v soavtorstvu objavili vrsto kakovostnih del o ekologiji severnega Jadrana, njegovi favni, kemični sestavi in aktualnih problemih njegovega onesnaževanja ter tako skupaj z drugimi sodelavci na MBP v Piranu dali v zadnjih nekaj letih velik in pomemben prispevek k razumevanju ekoloških dogajanj v našem morju.
Ob jubilejni zaključni slovesnosti in okrogli mizi o dejavnosti MBP, ki je bila na dan JLA v Portorožu, pa je Hidrografski institut ratne mornarice iz Splita v znak dolgoletnega sodelovanja in požrtvovalnega dela sodelavcem MBP podelil bronasto plaketo HIRM-a, ki jo je kolektivu MBP izročil prof. dr. Zoran Vučak, kapetan boj-nog broda - načelnik oceanografskega odseka HIRM v Splitu.
Morska biološka postaja Piran, ki je "morski" del Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, se s svojim delom že od vsega začetka pred dvajsetimi leti vključuje v več mednarodnih
in jugoslovanskih raziskovalnih programov: UNEP (UNESCO), CIESM (Monaco), ES (Eureca), ASCOP (Italija), Alpe Adria, IAEA (Dunaj) itd. Skupaj s sorodnimi inštitucijami v Jugoslaviji in zamejstvu spremlja in preučuje ekološke razmere v Jadranu, zlasti pretok orgjanskih snovi v vodi in sedimentih, dinamiko planktona in ben-toških organizmov.
Zgodovina te inštitucije je zelo pestra: kmalu po ukinitvi Zavoda za raziskovanje morja SRS (ta je od leta 1964 zaoral v morsko gladino ž raziskovalnimi ladjami Argonavt I in Argonavt II - 28-metrsko, bivšo "Rašico" Splošne plovbe Piran in dobil status znanstve-
Foto: Jaka Jeraša
nega zavoda) je bila leta 1969 v Portorožu ustanovljena MBP. Posebna zasluga za to gre predvsem podpori Sklada Borisa Kidriča in osebnemu zavzemanju (iniciativi) prof. dr. F. Sušnika, prof. dr. J. Štirna, prof. dr. M. Zeia ter nenazadnje takratnim vodilnim v SO Piran. Od skromnih začetkov do danes se je MBP razvil v pomemben in uspešen interdisciplinarni laboratorij z desetimi raziskovalci med katerimi je pet doktorjev znanosti s področja morske biologije-ekologije, doktor znanosti s področja morske kemije, dva magistra znanosti (biolog in fizik) ter diplomiran kemik-strokovnjak za
analitiko težkih kovin irt diplomirana biologinja - specializirana za področje morske bakteriologije in ekologije mikroorganizmov. Novi elan pa dajejo kolektivu tudi trije mladi raziskovalci, ki so ob delu vpisali tretjo stopnjo študija. Skupaj s petimi tehniki in tremi pomožnimi sodelavci so raziskovalci MBP pripravili za tekoče leto poseben dodaten program raziskav, ki bo poleg vzpostavitve delovanja "Morske ekološke patrulje" - opazovalnice in načrtovane kompletne ekološke analize morja na petih postajah v Tržaškem zalivu ter analize odpadnih vod, ki ogrožajo plitvo obalno morje, obsegal tudi temeljne raziskave, brez katerih bi bile prej omenjene analize nepopolne in kot take neučinkovite pri aplikaciji. Ob tem dodatnem raziskovalnem programu pa se odpirajo tudi veliki finančni problemi katerih rešitev je po mnenju morskih strokovnjakov v ustanovitvi posebnega sklada, namenjenega varovanju skupnega okolja. In ker podvodni svet - morski organizmi ter morski tokovi ne poznajo državnih meja, je potrebno oblikovati tudi sklad na nivoju meddržavnega sodelovanja, kot je predlagala na okrogli mizi dr. Alenka Malej z MBP, na nivoju italijansko-jugoslovanskega sodelovanja s skupnim ciljem varovanja skupnega okolja - Jadranskega morja. Sklad bi tako pomenil vir financiranja nabave najnujnejše raziskovalne opreme. Ta poteza pa je po dveh izjemnih, za morski turizem katastrofalnih kopalnih sezonah, ki so zaradi obsežnega pojavljanja sluzi v obalnih vodah bile označene kot naravne nesreče, več kot upravičena in celo nujna.
VLADIMIR BERNETIČ
Truplo Massimiliana Puntarja so včeraj odpeljali s Kanina
Končala se je po vsej verjetnosti največja jamarska reševalna akcija
Predlogi WWF za zmanjšanje onesnaženosti
Dokaj preprosti ukrepi proti umiranju gozdov
Po vsej verjetnosti največja jamarska reševalna akcija vseh časov, reševanje iz globine 1.050 metrov pri dnu Brezna velike razpoke na Rombonskih podih, se je včeraj končala. Trajala je osem polnih dni. Včeraj, deveti dan neprekinjenega dela v podzemlju, pa je okoli desete ure dopoldne helikopter prepeljal v dolino truplo tržaškega jamarja reševalca Massimiliana Puntarja. Helikopter je potem na hrib k vhodu v brezno 2.080 metrov visoko poletel še-večkrat. V dolino je moral prepeljati ogromne količine jamarske in reševalne opreme in člane moštva blizu tridesetih reševalcev, ki so sodelovali v zadnjem delu akcije, pri dvigovanju nosil s pokojnikom po skoraj navpičnem vhodnem delu brezna.
Zadnjim dnem reševalne akcije je sledil tudi Mario Bianchetti, katerega nesreča med raziskovanjem brezna v nedeljo, 14. januarja, je pomenila začetek drame v osrčju skalnate gmote Rombona. Bianchetti je sodeloval tudi v simboličnem epilogu akcije v Bovcu. Nosila s pokojnikom je od helikopterja, ki je izjemoma pristal na bovškem športnem igrišču, pa do mrliške vežice na bovškem pokopališču prenašalo kakih deset jamarjev reševalcev, Italijanov in Slovencev. Veličina bovške akcije, ki bo v zgodovino svetovnega jamarstva zapisana z velikimi črkami, je bila po mnenju opazovalcev tudi v tem, da so v njej brez kakršnihkoli predpriprav, brez prejšnjih poznanstev ali poenotenja tehnologije reševanja delovali kot najbolj utečen mehanizem reševalci iz dveh držav. Igor Potočnik, ki je akcijo vodil iz štaba v dolini, je povedal, da je v njej sodelovalo okoli 180 mož (v včerajšnjem sklepnem delu v jami je sodelovala edina jamarka reševalka Silvia Žari iz Vidma). Od tega je bila malo manj kot polovica Slovencev. Opremo so zveči-na pripeljali s sabo Italijani, ki so izpraznili najprej svoja skladišča, potem pa še skladišča tržaških in drugih trgovcev s športno opremo, torej te opreme je bilo za celo goro. Samo vrvi so uporabili več kot pet kilometrov. Napeljali so tudi dobre štiri kilometre telefonskih kablov. Med drugim so uporabili več sto klinov. Vse to so morali med potjo iz jame sproti spravljati in odnesti na površje.
Vhod v Brezno velike razpoke
Akcija v breznu je bila zaključena včeraj 24 minut po polnoči. Takrat so iz nje potegnili tudi posmrtne ostanke mladega Tržačana, ki so ga na piano dvigovali skupaj kar sto ur. Vzrok njegove smrti je bila huda poškodba možganov in verjetno tudi lobanjskega dna. Domnevajo, da bi pri taki poškodbi imel človek, ki bi bil takoj deležen nege v bolnišnici,, le dvajset do trideset odstotkov možnosti preživetja.
Akcija je torej končana. Za njo pa bo ostala kopica novih izkušenj. »Od ravnanja vseh nas bo poslej odvisno, da Massimilianova smrt ne bo postala nekaj nesmiselnega. Sedaj je na nas, na italijanskih in slovenskih jamarjih, da začnemo sodelovati, da skupaj izpopolnimo tehnično opremo in tehnologijo reševanja, našo telesno pripravljenost in da zagotovimo tudi varnejše raziskovanje jam.« Takega mnenja je vodja moštva reševalcev iz jam iz Furlanije-Julijske krajine Sergio D'-Ambrosi iz Trsta. Njegov predlog je, da bi po tej veliki akciji pohiteli z ustanovitvijo organizacije, ki bi združe-
vala jamarje v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Pri tem ne bi smele biti ovira različne materialne možnosti jamarskih sekcij. Za konec pa še misel jamarja reševalca Marka Paternuja o jamarstvu. »Jamarstvo ni samo šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost. Znanstvena plat jamarstva je širjenje človekovega vedenja o geoloških, morfoloških, bioloških in drugih posebnostih podzemlja, ki je izjemen pokazatelj preteklih dogajanj v naravi.« Jamarji tudi zatrjujejo, da njihovo raziskovanje podzemlja ni čudaštvo in ekshibicionizem ali izraz nekih samomorilskih nagnjenj, ampak odraz hotenj sodobnega človeka, ki se ne zadovoljuje več s preprostimi in vsem dostopnimi aktivnostmi v naravi in ki je nagnjen k odkrivanju vedno novega.
Truplo Massimiliana Puntarja so včeraj popoldne po opravljenih formalnostih na mejnem prehodu pri Vrtojbi na Goriškem prepeljali naravnost na Prosek, kjer je imel mladenič stalno bivališče in kjer ga bodo jutri popoldne tudi pokopali.
KATJA ROŠ
Umiranje gozdov, ki v naši deželi dosega zaskrbljujoče standarde -Furlanija-Julijska krajina je med prvimi deželami v Italiji po obsegu tega pojava — je mogoče zaustaviti s preprostimi posegi, ki ne bi terjali niti prevelikih stroškov. Tako menijo naravovarstveniki, in v prvi vrsti člani Svetovnega sklada za naravo WWF, ki so že predložili Deželi, sindikatom in nekaterim večjim industrijskim obratom svoje »sanacijske« predloge.
Kot ugotavljajo strokovnjaki, je odgovornost za umiranje gozdov treba pripisati preveliki količini onesnažujočih snovi v atmosferi. Te snovi kvarno vplivajo na rastlinje (a seveda tudi na človeško zdravje) tako posredno, se pravi zaradi svoje vsebnosti, kot tudi neposredno (različne snovi se namreč v zraku pomešajo in tvorijo nove strupene kemične snovi). Količina strupenih snovi v atmosferi pa se je v zadnjem desetletju izredno povečala. Po podatkih, s katerimi razpolaga WWF (le-ta jih je črpal iz uradnih statistik o uporabi goriv), se je uporaba raznovrstnih goriv v naši deželi od leta 1961 do leta 1985 v nekaterih primerih kar potrojila.
Na ta način je izpuščanje žveplovega dioksida (SOJ poraslo za 190 odstotkov (medtem ko je leta 1961 prišlo v atmosfero 27.825 ton žveplovega dioksida, jih je leta 1985 prišlo kar 80.250). V istem obdobju pa je količina dušikovih oksidov (NO) porasla za 350 odstotkov (od 9.325 ton na 42.205 ton na leto). 190-odstoten pa je bil tudi porast količine ogljikovodikov (HC), katerih je bilo leta 1962 v atmosferi 4.475 ton, leta 1985 pa 13.070.
Zanimivo je torej ugotoviti, kateri so največji krivci za tako zaskrbljujoče onesnaženje. Za žveplov dioksid so to raznovrstne industrije, ki so leta 1985 izpuščale kar 90 odstotkov omenjene količine (na prvem mestu med njimi pa je termoelektrarna ENEL v Tržiču, ki izpušča kar 60 odstotkov vsega žveplovega dioksida). Zaradi čedalje večje uporabe metana pa je civilno ogrevanje veliko manj onesnažujoče kot v preteklosti.
Glavni vir ogljikovodikov in dušikovih oksidov pa je motorni promet.
Le-ta je leta 1985 »proizvedel« npr. kar 55 odstotkov vseh dušikovih oksidov in 90 odstotkov ogljikovodikov.
Že na osnovi teh podatkov je torej mogoče ugotoviti, v katerih sektorjih je treba poseči. Naravovarstveniki predlagajo v prvi vrsti, da bi dopolnili metanizacijo v deželi in da bi se razne industrije opremile s čistilnimi napravami za izpušne pline in dime. Poleg tega pa predlagajo korenito omejitev motornega prometa v mestnih središčih in redno nadziranje avtomobilov na dizelski pogon. »Druge dežele, kot sosednja Koroška,« pravijo pri WWF, »so v kratkem času dosegle že dobre rezultate. Furlanija-Julijska krajina, ki ima nezavidljiv rekord po številu bolnih gozdov in po številu rakastih obolenj na pljučih, bi jih morala torej nujno posnemati.«
Tudi trte lahko škodijo okolju
Nezakonito izpodkopavanje terenov na Drašci, ki je že pred meseci pritegnilo pozornost naravovarstvenikov, je v teh dneh sprožilo nov problem. Pri WWF so namreč ugotovili, da so zemljišča na Drašci izpodkopavali zato, da bi posadili trte. Poleg tega, da je bilo krajinsko spreminjanje Drašce — kot rečeno — protizakonito in bi moralo biti kot tako kaznovano, pa je po mnenju strokovnega svetovalca WWF prof. Livia Poldinija sajenje trt v tem kraju tudi nevarno za naravno ravnovesje. Poldini ugotavlja, da se le malo mest lahko ponaša z dejstvom — s kakršnim se lahko ponaša Trst — da jih neposredno obkroža še precej »nedotaknjeno« naravno okolje. Poldini se nanaša na kraški obronek, ki je neke vrste zeleni obroč okrog mesta in ki zaradi pomanjkanja zelenih površin v mestu predstavlja dejansko pljuča Trsta. Ravnovesje tega okolja so že pokvarili nekateri hudi gradbeni in urbanistični posegi, ki jih ni več mogoče popraviti. Prav zaradi tega, zaključuje Poldini, je treba biti pozorni tudi na kmečke posege, ki bi lahko prav tako kvarno vplivali na okolje.
Nadaljuje se predkongresna razprava med člani tržaške KPI
Dokument Cossutte: odraz zgodovine v novih izbirah
Kongres openske sekcije je b3 prvi na Tržaškem
Predstavniki, struje Armanda Cossutte so včeraj na tiskovni konferenci predstavili dokument št. 3. Ta struja ima v Trstu sorazmerno veliko pristašev, saj je po odstotkih na vsedržavnem merilu med prvimi.
Tiskovne konference so se udeležili najvidnejši predstavniki struje, tržaški občinski svetovalec Fausto Monfalcon, ki je podal uvodno besedo, univerzitetni profesor psihologije Riccardo Luccio, nekdanji senator Paolo Šema, Giorgio Canciani in nekateri drugi, kot npr. tajnik sekcije KPI za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija Perini (ta sekcija je prava trdnjava Cossuttove struje.
Pristaši dokumenta št. 3 zagotavljajo, da niso konservativci in da ne predstavljajo »trdega« jedra KPI. Trdijo pa, da bi Occhettov predlog likvidiral stranko. Monfalcon je jasno poudaril, da je v Italiji potrebna komunistična partija z nespremenjenim imenom in simbolom.- Krivda za padec glasov KPI naj bi bila prav njena šibkejša komunistična identiteta. Cossuttovi pristaši so za močnejši nastop komunistov, Monfalcon pa je dejal, da bi sicer lahko struja nastopila skupaj z listo Ingrao-Natta, vendar tega ni storila, ker ni hotela ustvariti bipolarizma v stranki. Na tiskovni konferenci je med drugim prišlo tudi do izraza, da je v tržaški KPI veliko starih članov. Na vprašanje, če je to dejstvo povezano z
velikim številom Cossuttdvih' pristašev, pa je Luccio odgovoril, da se je v njej vsa povojna leta odvijala demokratična debata, ki je privedla do diferenciacij.
Razprava v KPI je torej živahna, vendar pa so tudi na včerajšnji tiskovni koferenci ostali nekateri vzroki za nasprotovanje vsedržavnemu tajniku Occhettu prikriti, ali vsaj ne povsem razvidni. Na podlagi tega, kar smo slišali, ostajajo v nekaterih (koliko jih je, bomo videli iz sekcijskih kongresov) članih stranke dvomi, ki so vezani na zgodovinske mite in na ideološko jedro komunizma. Zdi se, da Occhettov predlog o novi levici ne prepriča ljudi, ki so tesno vezani na čisto določeno vizijo KPI in na zgodovinski pojem komunizma, ki naj najde svoje avantgardno jedro prav v stranki. Seveda ostajajo jasne razlike med pristaši In-graa in Natte ter pristaši Cossutte, katerih med Slovenci skorajda ni. Debata na sekcijskih kongresih bo razloge za takšno ali drugačno izbiro še bolj zaostrila. Na podlagi »nosilcev« list pa lahko zapišemo, da je pomemben tudi generacijski trenutek, veliko težo pa ima tudi osebna življenjska pot posameznikov. Morda je v Trstu to opaznejše zaradi burne zgodovine tržaške komunistične partije, ki je doživela velike ideološke in drugačne razkole.
V nedeljo popoldne so imeli komunisti z Opčin in od Banov v Prosvetnem domu na Opčinah izredni kongres svoje sekcije. Najprej je dosedanji tajnik Rudi VVilhelm podal obračun dela vodstvenih teles sekcije. VVilhelm je menil, da je bilo delo openskih komunistov v minulem letu pozitivno. Na zadnjih krajevnih volitvah je KPI ponovno izvolila vse svoje predstavnike v vzhodnokraški rajonski svet. Poletih je bil dobro obiskan festival komunističnega tiska, najvažnejše pa je, da je sekcija začela z gradnjo Ljudskega doma na Brdini. Dela so do danes stala 130 milijonov lir. To vsoto so openski komunisti krili v celoti, za dokončanje del pa potrbujejo še veliko prispevkov in prostovoljnega dela.
Nato je Anamarija Kalc predstavila dokument št. 1, v katerem se prepoznavajo somišljeniki vsedržavnega tajnika Occhetta. Jelka Gerbec je zagovarjala dokument št. 2, ki so ga na vsedržavni ravni predstavili Natta, Chiarante, Ingrao in drugi. Med drugim je predlagala, naj bi na kongresu glede vprašanja slovenske manjšine vse tri struje izglasovale enoten dokument. Dokument št. 3, v katerem se prepoznavajo pristaši sen. Cossutte, je predstavil Giorgio Canciani.
Poročilom je sledila živahna debata, ki se je osredotočila predvsem na vse-
državna vprašanja, razprava o krajevni stvarnosti pa je bila zelo skromna.
Prisotni so nato glasovali za določitev delegatov za pokrajinski kongres in za imenovanje novega vodstva sekcije. Glasovanje - v skladu z določili kongresnega pravilnika - je bilo dokaj zapleteno. Vsak član se je moral javno izreči za enega od dokumentov. Za prvi dokument je tako glasovalo 37 prisotnih (72 odst.), za drugega 12 (22 odst.), za tretjega pa 3 člani (6 odst.). Volilna komisija je nato predlagala delegate, ki bodo na pokrajinskem kongresu zastopali stališča raznih struj in ki so jih volilci potrdili. Tako bodo A. Kalc, N. Košuta, P. Fonda in R. VVilhelm zastopali Occhettovo strujo, Jelka Gerbec dokument št. 2, medtem ko Cossuttovim pristašem ni uspelo izvoliti nobenega delegata.
W. Š.
■ Pokrajina Trst obvešča, da imajo združenja, ki delujejo v pomoč prizadetim osebam in so v pristojnosti pokrajinske uprave, možnost, da vložijo prošnjo (po deželnem zakonu št. 59 iz leta 1986) za finančne prispevke za tekoče leto 1990. Prošnje, ki naj bodo napisane po določilih obstoječih predpisov, je treba vložiti na pokrajinsko upravo, Trg Vittorio Venelo 4, Trst, do vključno 31. decembra 1990.
Veliko obiskovalcev v Miramarskem gradu
Miramarski grad je med najbolj obiskanimi muzejskimi ustanovami v severni Italiji in najbolj obiskan v Furlaniji-Julijski krajini. Lani ga je obiskalo 205.690 oseb, kar je več kot 2000 obiskovalcev več kot leta 1988.
Ravnatelj muzeja Domenico Valentino je upravičeno ponosen in je izjavil, da je zasluga za velik obisk tudi stvar dobre ureditve muzeja. V Miramarskem gradu je na razpolago veliko didaktičnega materiala, pazniki so na voljo obiskovalcem, ugoden je tudi urnik. Grad je namreč odprt vsak dan, poleti pa tudi popoldne in zvečer. Neugodni urniki in majhno število osebja negativno vplivajo na delovanje mnogih muzejev, medtem ko lahko Miramarski grad služi kot vzgled in spomin na čase Habsburžanov...
Novo vodstvo MFE
V Trstu je bil pred kratkim občni zbor pokrajinske sekcije Evropskega federalističnega gibanja, na katerem so izvolili novo vodstvo te organizacije. Za tajnika je bil potrjen Giuseppe Trebbi, v odbor pa so bili izvoljeni Al-vise Barison, Roberto Spazzali, Roberto Cappuccio, Mauro Dioda, Cristina Lugnani, Miro Oppelt, Alessandra Stoch in Andrea VVehrenfennig. Na prvi seji odbora so izdelali program dela, v katerem posvečajo glavno pozornost dogajanju na Vzhodu in položaju V Jugoslaviji.
Lep harmonikarski popoldan pri Domju
Pri Domju je bila v nedeljo kulturna prireditev posvečena harmoniki, na kateri so nastopili gojenci društvenih šol za klavirsko in diatonično harmoniko, ki jih vodi znani mojster Zoran Lupine. Prireditev je predstavila in povezovala Mirjam Ota, članica KD Fran Venturini in domačega pevskega zbora, ki je uvodoma predstavila nastopajoče. Gojenci so najprej nastopili v skupinski sestavi, nakar so se občinstvu predstavili s posameznimi točkami, ob koncu pa je znova nastopil ansambel. Poslušalci, ki so napolnili veliko dvorano KD Fran Venturini, so bili z nastopom zelo zadovoljni, kar velja tudi za prizadevno domače kulturno društvo, (mm)
Na sliki (foto Magajna) harmonikarji z Zoranom Lupincem.
Delavci ATSM naveličani obljub
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka je odredil, da se za nedoločen čas ukine delo v nadurah in v tretji izmeni, to pa zato - kot piše v tiskovnem sporočilu - ker družba Fin-cantieri ne spoštuje obvez, ki jih je sprejela 30. septembra 1988. Tedaj je podpisala s sindikati sporazum, katerega izvajanje naj bi v Arzenalu povzdignilo proizvodno raven in omogočilo ohranitev konkurenčnosti, s tem pa tudi zagotovilo obstoj delovnih mest. Sporazum je predvideval, da se v osemnajstih mesecih proizvodnost povzpne za 50%, in to tudi s pomočjo drastičnih sprememb, kot sta vsesplošna gibljivost delovne sile oziroma sodelovanje delavstva pri celovitem proizvodnem ciklu. No, delavci so se sporazuma držali - zatrjuje tiskovno spo-
ročilo ATSM - saj so imeli vseh petnajst.mesecev (kolikor jih je minilo od tedaj), vsak po več različnih zadolženosti, redno so delali tudi ob sobotah itd. in tako dosegli porast proizvodnosti za 35% v obdobju januar-se-ptember 1989. Sporazum pa je predvideval tudi razne modernizacijske posege in tehnološke inovacije, se pravi natanko usmerjene investicije za ponoven zagon Arzenala, o katerih pa ni ne duha ne sluha, čeprav so tovarniški svet in sindikalisti na to neprestano opozarjali generalno direkcijo Fincan-tierija. Družba namreč - piše nadalje v tiskovnem sporočilu - upošteva le tisti del dogovora, ki prejemke navezuje na raven proizvodnosti in po katerem je lahko delavec ob del zaslužka, ko te ravni ne doseže.
Predsednik Demosa gost sinočnjega večera DSI
Pučnik o političnih programih in ciljih opozicije v Sloveniji
Predsednik združene slovenske opozicije (Demos) Jože Pučnik je na sinočnjem zelo dobro obiskanem večeru Društva slovenskih izobražencev govoril o položaju v Sloveniji v luči bližnjih volitev ter o političnih programih opozicije. Gost, ki je eden najuglednejših voditeljev socialdemokratske zveze, je povedal, da je Demos nastal po več spodletelih poskusih združevanja opozicije in tudi po slabi izkušnji okrogle mize z vodilnimi strukturami po poljskem vzgledu, »ker se komunisti niso hoteli stvarno pogajati, ampak samo se pogovarjati«.
Opozicija v Sloveniji je danes kljub vsemu še vedno precej slabo organizirana, ima na razpolago omejena finančna sredstva, njeni politiki pa so še neizkušeni, združitev pa ne temelji samo na pragmatičnih razlogih, ampak tudi na idejni podlagi, posebno v boju za odpravo enopartijskega režima in za uveljavitev parlamentarnega političnega sistema.
Pučnik, ki ga je publiki predstavil Sergij Pahor, je bil zelo oster , do komunistov, katerim je očital, da so se polastili slovenske države, pri čemer pa si socialdemokrati ne delajo utvar glede parlamentarnega sistema, ki ni neki raj, predstavlja pa osnovni pogoj za oblikovanje pravne države. To je tudi glavni cilj opozicije, samoupravni socializem pa je po Pučnikovem mnenju eden najgrših obrazov realnega socializma.
DEMOS se bori za konfederativno Jugoslavijo in zelo kritično ocenjuje dosedanje izkušnje na področju federacije, »ki je predstavljala zlorabo in bila dejanska samo na papirju«.
Pravna država je torej glavni cilj Demosa, ki si bo v tem okviru prizadeval za oblikovanje nove slovenske ustave. Pučnik je rekel, da opozicija odklanja načrte o ločitvi Slovenije, se pa zavzema za globoke spremembe znotraj nje in znotraj Jugoslavije. Pri tem govornik ni skrival težav in tudi neznank, ki čakajo opozicijske sile, »saj je lažje doseči oblast, kot jo potem pametno in smotrno izvajati«. Dejal je, da se politika kot vsesplošna družbena veda tudi v Sloveniji mora umakniti v kot, oziroma v okvir, ki ji
pripada ter ustvariti pogoje, da se življenje samostojno razvija. Pristavil je, da konfederacija ne pomeni prekinje-nja odnosov z ostalimi republikami in jugoslovanskimi narodi.
Svoja gledanja je ljubljanski gost utemeljil v bogati in zanimivi razpravi. Na vprašnje o sodelovanju s Slovenci v zamejstvu in v svetu je potrdil, da namerava Demos vzpostaviti stike z vsemi Slovenci in napovedal bližnji sestanek z SKGZ. Opozicija podpira vsekakor načelo, da mora matična država navezati stike z vsemi Slovenci v zamejstvu in v svetu, brez ideoloških ali drugih razlik.
Razgovor je nanesel tudi na sporno obratovanje jedrske elektrarne v Krškem, ki ji mnogi, posebno v Avstriji in v Italiji očitajo, da ne odgovarja vsem varnostnim rekvizitom in da jo je treba zapreti. Pučnik je povedal, da v Demosu trenutno ni enotnih gledanj. Zeleni predlagajo takojšnje zaprtje nuklearke, trenutno pa prevladuje težnja, da se najprej reši kočljivo vprašanje odlaganja jedrskih odpadkov, nato pa naj se tudi s pomočjo mednarodnih strokovnjakov znanstveno preveri podatke o obratovanju nuklearke, (st)
Na sliki (foto Križmančič) Pučnik med sinočnjim srečanjem v DSI.
Umestih borzno deputacijo 1990
Predsednik Trgovinske zbornice Gi-orgio Tombesi je po nalogu ustanove Consob, ki nadzoruje poslovanje borz in delniških družb, umestil deputacijo tržaške borze za leto 1990. Za njenega predsednika je bil potrjen direktor krajevnega sedeža zavoda Banca d lta-lia Corrado Leombruno, efektivni člani (ki jih je imenovalo zakladno ministrstvo) so Corrado Cacopardi, Callisto Gerolimich Cosulich, Mauro Boscolo, Lucio Bianchi, Cornelio Rizzardi in Mario Zerbinato, suplenti pa Roberto Cagnina, Alfredo Sacchetti, Guido Pastori in Giuseppe Vizzini.
Ob tej priložnosti so ugodno ocenili sporazum med borznimi agenti, kreditnimi ustanovami in komisionarji, kot tudi konvencijo med zborničnim Konzorcijem za usklajanje borznih poslov in družbo Societa Generale Tele-matica per le Borse Valori Italiane glede uresničitve in upravljanja informativnega sistema za neprekinjeno poslovanje na borzah.
Posvet CNA za FJK
Zenske v podjetništvu in obrtništvu
Na področju obrtništva in malih podjetij je vse zaznavnejša prisotnost žensk, ki vse pogosteje nastopajo v samostojni vlogi podjetnic. Na vsedržavni ravni je 20% tovrstnih podjetij v ženskih rokah in izkušnje zadnjih let kažejo, da bodo ženske s svojo iznajdljivostjo in pogumom za tveganje še odločneje zaznamovale celoten sektor.
Te ugotovitve so navedle Vsedržavno konfederacijo obrtnikov CNA, da je na lanskem kongresu sprejela jasno stališče o valorizaciji ženske vloge na tem področju, deželni odbor pa je včeraj priredil prvo srečanje na to temo. Okroglo mizo o odnosu med žensko in podjetništvom je vodil deželni sekretar CNA Roberto Cosolini, udeležili pa so se je poslanki Roberta Breda in Giovanna Filippini, deželna svetovalka Perla Luša, deželni odbornik za obrtništvo Giancarlo Cruder, Franca Fabian, članica deželnega vodstva CNA in predsednica Ustanove za izobraževanje pri CNA in ravnatelj te ustanove (ECIPA) Giuseppe Maržo.
Že iz sestave poročevalcev je razvidno, da so organizatorji želeli zastaviti zelo razvejano razpravo na to temo. Prvenstveni namen deželnega vodstva CNA pa je po eni strani osvetlitev stanja v FJK, po drugi pa točno opredeljen program za ovrednotenje »ženskega obrtništva«.
Zanimiva pobuda ženske konzulte
Tržaška ženska konzulta prireja jutri ob 17. uri v dvorani Bachelet na tržaški univerzi srečanje s prof. Cecilio Assanti, ki bo predavala o vprašanju ženske zaposlenosti v luči ustavnih določil ter neizpolnjenih obljub.
Assantijeva, ki poučuje pravo na tukajšnjem vseučilišču, je bila pred leti tudi redni član Višjega sodnega sveta. Pri organizaciji jutrišnjega predavanja sodeluje tudi pravna fakulteta tržaške univerze. Predavanje sodi v niz javnih pobud Tržaške ženske konzulte, ki namerava prirediti vrsto predavanj o raznih vidikih ženske problematike.
Z jutrišnjem predavanjem pravzaprav uvaja tovrstno dejavnost.
Senator Battello in sodnik Dainotti na vabilo KPI
Umrl je slikar Gianni Brumatti
Novi kazenski postopnik v razpravi med zaporniki
Senator Nereo Battello in sodnik Luigi Dainotti verjetno nista imela še nikoli tako pozornega občinstva kot sinoči, ko sta orisala najpomembnejša načela novega kazenskega postopnika ter njegove posledice na pravosodje in na življenje v zaporu. Battello in Dainotti sta namreč na vabilo komisije za vprašanja pravosodja pri tržaški federaciji KPI predavala sinoči v dvorani koronejskega zapora, v kateri je ob tej priložnosti sedelo okrog sto zapornikov, ki morajo svojo kazen odsedeti v tržaški ječi (zapor pa so ob tej priliki obiskali tudi nekateri sodniki in odvetniki ter predstavniki KPI).
Razpravo je, kot rečeno, organizirala komisija za pravosodje pri KPI, ki je na tak način želela - kot je posebej poudarila njena predsednica Jelka Gerbec, ki je predsedovala sinočnji razpravi — nuditi tudi zapornikom
Mlad mornar rešil dekle iz morja
Le takojšen poseg mladega mornarja Maria Canepe je v nedeljo rešil ži-vljenje 18-letni Anni Protettore, ki se Je s samomorilskimi nameni zagnala v ^rzlo morje. Dogodek se je pripetil na tržaškem nabrežju, točneje na pomolu Pred sedežem pristaniškega poveljstva hekaj po 12. uri, ko se je 18-letna Pro-tettorova, ki je po rodu iz Caserte, nenadoma vrgla v morje. Prizoru je pri-Ostvovalo veliko število mimoidočih Pešcev, najbolj priseben pa je bil mla-.1 Canepa, ki se je takoj zagnal v mor-in hitro zaplaval proti dekletu, ki je ® kazalo prve znake utopitve. Z bliž-lega pomola je medtem odplul manj-1 čoln pristaniškega poveljstva, ki je t^tegnil na krov Protettorovo in po-?hrnnega mornarja, ki je star 22 let in Je doma iz Genove.
, Premraženo Mario Protettore so ta-^°j odpeljali v glavno bolnišnico, kjer ji nudili prvo pomoč in jo kasneje Prejeli na psihiatrični oddelek. Na dečem križu so povedali, da je dekle preteklosti že nekajkrat poskusilo alhomor. Od pristaniškega poveljstva ™ smo medtem izvedeli, da bodo Ca-j!®pi skoraj gotovo za to dejanje pode-llh posebno nagrado.
možnost, da se seznanijo z novostmi, ki jih uvaja nov postopnik. Bila pa je to tudi priložnost, da so spregovorili o zakonu Gozzini oziroma o vključevanju zapornikov v družbo, na katerega je v zadnjem času letelo precej kritik.
In tako je tudi bilo, saj so po Dai-nottijevem in Battellovem uvodu spregovorili tudi nekateri zaporniki, ki so izrazili svoje pomisleke o izvajanju novega postopnika in zakona Gozzini.
Sodnik Dainotti, ki je med drugim tudi tajnik tržaškega demokratičnega sodstva MD, je najprej orisal enakopravno vlogo, ki jo bosta odslej imela javni tožilec in branilec. Spregovoril je o pomenu obrambe, ki bi morala imeti enake možnosti kot sodna policija, da preiskuje dogodek (samo tako naj bi učinkovito branila osumljenca). Prav zato je pomembno, je dejal, da se spremeni disciplino izvajanja odvetniškega poklica, brezplačno obrambo pa bi bilo treba nuditi večjemu številu osumljencev. Dainotti je nato naštel prednosti in nove pravice, ki jih novi postopnik priznava osumljencem, ter alternativne postopke, kot je npr. pogajanje. Zapornikom pa je natresel tudi celo vrsto nasvetov za njihovo dopisovanje s sodstvom.
Senator Battello pa je govoril o tem, kako novi postopnik dejansko spreminja princip preventivne aretacije, ki .je v zadnjih letih povzročila toliko gorja (mnogo nedolžnih je presedelo tudi več let v zaporu, preden so jim sodili in ugotovili, da so nedolžni). Po novem postopniku se osumljenca aretira le v izrednih primerih, in sicer, ko obstaja utemeljen sum, da lahko zbeži ali poneveri dokaze.
Po njunem izvajanju so torej prišli na vrsto zaporniki. Nekdo je vprašal, ali ni protiustavno, da se tistim, ki so bili aretirani pred 24. oktobrom lani, sodi po novem postopku, tistim, ki so bili aretirani po tem datumu, pa po novem (kar ne pomeni samo drugačnega obravnavanja osumljencev, pač pa se lahko odraža tudi na strogost kazni). Prav tako jih je zanimalo, zakaj ne morejo tuji zaporniki uživati prednosti, ki jih predvideva zakon Gozzini itd. V zadnjem delu razprave je prišlo torej do dialoga med predavateljema, drugimi gosti in zaporniki, ki so govorili o svojih problemih, a tudi o težavnem sožitju, ki ga morajo nenehno vzpostavljati v zaporu, (bg)
Veliki mojster, ki je s Krasom ljubil tudi njegovega človeka
Jutri dopoldne (ob 11.30) se bo Trst poslovil od enega svojih umetnikov, katerega ime bo zagotovo ostalo v zgodovini tržaške sodobne likovne ustvarjalnosti. V ponedeljek je namreč umrl eden najpomembnejših tržaških slikarjev naše dobe, mojster Gianni Brumatti, katerega ustvarjalnost je zapolnila dobo obilnih šest desetletij.
Pokojnik se je rodil v Trstu leta 1901 in ostal zvest svojemu mestu do smrti. Z umetnostjo se je začel ukvarjati zelo mlad, takoj po končani osnovni šoli, ko je začel obiskovati umetnostne tečaje tedanjega tržaškega industrijskega zavoda, kjer se je preizkušal v različnih likovnih zvrsteh in izraznih tehnikah. Zelo sta mu bila pri srcu kvaš in tempera, še bolj pa olje, kateremu se je v celoti posvetil. Brumatti pa je imel izredno srečo, da je svoj velik talent zaupal dobrim umetnikom - pedagogom. Velikokrat je v prijateljskem razgovoru podčrtal, da bi ne bil to, kar je, če bi ne bil prišel v roke mojstrom, kot so bili Wostry, Zangrando ter Švicar Koch.
Čeprav se je Brumatti lotil čopiča zelo mlad, je prvič javno nastopil šele na kolektivni razstavi, ki jo je leta 1927 priredil tržaški umetnostni krožek. Dve leti pozneje pa je pripravil prvo samostojno razstavo v galeriji Jerco v Ul. S. Spiridio-ne in od tedaj se je zvrstilo na desetine njegovih samotojnih nastopov in več kot sto sodelovanj na raznih likovnih prireditvah. Zadnjo samostojno razstavo je pokojni Brumatti pripravil pred približno letom, ko je s svojimi deli, s svojimi olji napolnil galerijo II Tribbio.
Preden spregovorimo o njegovih oljih moramo dodati, da se je Brumatti uspeš-
no preizkušal tudi kot scenograf v gledališčih Verdi in Rossetti, poslikal pa je tudi cerkev v Izoli.
Gianni Brumatti ni šel nikoli daleč po svoje motive, zadostovala mu je tržaška okolica. V samih začetkih ga je zvabljala istrska obmorska motivika, obala in morje ali pa sojine. Nato je nekako odkril naš Kras in verjetno bomo med tržaškimi slikarji zaman iskali mojstra, ki bi mu bil posvetil toliko pozornosti in ljubezni. Mojster se tudi v zelo razgibani dobi po drugi svetovni vojni ni predajal niti preizkušal v raznih novostih. Ostal je pri svojem načinu slikanja, ki bi ga lahko označili kot nekakšen postimpresioni-zem, vendar bomo verjetno še najbliže resnici, če bomo rekli, da je bil Brumatti pesnik našega Krasa, le da ni sestavljal verzov, pač pa izredno lepa olja. Sicer mu je zadnja leta začel pešati vid in se mu kraške barve niso vedno posrečile. Kljub temu je bil resničen mojster barve, s katerimi je pričaral na platno kraško pomladno svežino, vroče poletje in pisano jesen pa tudi zasneženo, ledeno mrzlo zimo.
In še na nekaj ne smemo pozabiti: Brumatti je do pred nedavnim slikal Kras na Krasu samem. Po motive je odhajal s stojalom in skicirko in na Krasu ni videl le belega kamna, kraških zidkov, rdeče ruja in rumenega klasja, pač pa tudi Kraševca in Kraševko. Bolj redko bo njegovo olje, ki bi prikazovalo kraški motiv brez Kraševca. Marsikateri starejši Kraševec se bo gotovo spominjal visokega, suhljatega moža, ki je tolikokrat »kolovratil« po kraških vaseh in vrtačah in iskal motiv, ki smo ga nato čez čas lahko občudovali v kaki tržaški galeriji ali v njegovi skromni delavnici v Ul. Lavatbio. Brumatti ni ljubil le Krasa, pač pa tudi Kraševca. (Fre)
Zapustil nas je naš dragi
Marjo Klun
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo vsi sorodniki.
Krmenka, 23. januarja 1990
^ Nenadoma nas je zapustil
T Franc Žagar
(NOJEZ)
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo žena Milka, hčerka Nadja in sin Boris z družinama, vnuka Roger in Viviana, brat Pepi z družino ter ostalo sorodstvo.
Draga, Bazovica, Skedenj, 23. januarja 1990
Ob nenadni smrti dragega očeta Franca Žagarja izreka sinu tov. Borisu Žagarju ter ostalim svojcem iskreno sožalje
sekcija KPI občine Dolina
t
Po dolgoletni bolezni nas je zapustil naš dragi
Josip Pertot
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo sinova Ladi in Danilo ter hčerka Vojka z družinami, brat, sestre in ostalo sorodstvo.
Prosek, Trst, Kontovel, Rim, Buenos Aires, 23. januarja 1990
Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat
Pepi Kresevič
Pogreb bo jutri, v sredo, 24. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo brata Ivan in Alojz, sestra Roza in ostalo sorodstvo.
Zgonik, Adelaide, Reka, Turin, 23. januarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Stanislava Filipčiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 23. januarja 1990
23. 1. 1980
23. 1. 1990
Tatjana Frkovič - Tanja
Z ljubeznijo se je spominjata
Ivan in Branka
Zagreb, 23. januarja 1990
28. 1. 1987	23. 1. 1990
Ob 3. obletnici nenadomestljive izgube našega dragega
Agostina Tuša
se ga z ljubeznijo spominjajo
mama Nevenka, oče Pupi, nona, strici in tete.
Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Mohorja na Gorjanskem danes, 23. t. m., ob 17. uri.
Nabrežina, 23. januarja 1990
stran 6 □ tržaški dnevnik
V nedeljo v Barkovljah
Cerkveni pevci so svoj »ofer« namenili popravilu starih orgel
V nedeljo se je v barkovljanski cerkvi ponovil star običaj, to je »ofer« za pevce. Kot smo že poročali gre za navado, ko se verniki z denarnimi prispevki spomnijo prav pevcev - v našem primeru mešanega pevskega zbora Milan Pertot, ki ga je zborovodkinja Aleksandra Pertot vodila pri petju, s katerim je spremljal kar dve maši: ob 8. in ob 11. uri.
Veliko vernikov, tudi iz mesta, se je udeležilo obeh obredov in prispevalo svoj »ofer«. Pevci in pevke, ki so se jim tokrat pridružili še nekateri bivši pevci, so nastopili pred oltarjem, kjer jih je pri izvedbi nabožnih pesmi na električne orgle spremljal Stefan Bembi.
»Ofer« so pevci tokrat namenili popravilu starih orgel, ki so v barkovljanski cerkvi že skoraj 90 let. Računajo, da bodo le-te popravljene do konca maja, ko bo vodstvo cerkve skupaj z verniki dostojno počastilo njihovo vrnitev. (N. L.)
Na sliki (foto Magajna) nedeljski »ofer« v barkovljanski cerkvi.
Potovanje bo od 28. marca do 4. aprila
Končno znan popoln program križarjenja s TPPZ v Grčijo
Tistim, ki so se prijavili za križarjenje z ladjo do Grčije s Tržaškim partizanskim pevskim zborom sporočamo nekaj novosti, ki sta nam jih posredovala predsednik zbora Igor Pavletič in dirigent Oskar Kjuder.
Izletniki bodo odšli na pot z ladjo »Adriana«, last družbe Jadrolinija, in ne z ladjo »Istra«, kot je bilo prvotno mišljeno. Do spremembe je namreč prišlo zaradi datumov izleta. Sedaj je termin potovanja končno določen. Ladja »Adriana« je zelo lepo in moderno opremljena z vsemi udobnostmi, ki si jih turist na takšnem potovanju želi. »Bili smo sami na Reki, da smo si ladjo ogledali in se pogovorili tudi s predstavniki družbe Jadrolinija,« nam je povedal Oskar Kjuder.
Odhod izletnikov je sedaj določen za 28. marec (in ne več za 12. april, kot je bilo prvotno mišljeno, niti ne za 30. marec). »Šli so nam res na roko in nam dodelili zelo lepo, udobno ladjo, s katero bo potovanje do Grčije in v kraje ob dalmatinski obali zelo udobno in prijetno,« sta nam zagotovila Pavletič in Kjuder.
Odhod je predviden za 28. marec iz Kopra, prihod v koprsko pristanišče pa 4. aprila. »Pripeljali še bomo v Koper s skupnimi avtobusi. Vkrcavanje se bo začelo že v dopoldanskih urah in se bo končalo ob 14. uri. Na ladji bomo imeli že kosilo, medtem ko bo odhod proti Grčiji ob 15. uri.«
28. in 29. marca bo torej ladja plula proti Grčiji. Že prvi večer bo na ladji družabnost s plesom, pri katerem bo goste zabaval ladijski orkester. Tudi naslednji dan se bo nadaljevala vožnja, med katero bo izletnikom na ladji na razpolago dobro založen bar, frizerski salon in ambulanta z zdravnikom. Med nadstropji ladje delujejo tudi dvigala. Ladja lahko sprejme 300 potnikov, katerim ponuja udobne kabine z vsem potrebnim. Zvečer bo ples ob zvokih dunajskih valčkov.
»30. zjutraj bomo prispeli na otok Krf, kjer si bomo ogledali njegove znamenitosti. Tu je predviden tudi nastop našega zbora, seveda z borbenimi in partizanskimi pesmimi. Zvečer pa bomo imeli na ladji "dalmatinsko noč", to je družabnost s plesom in dalmatinsko glasbo.«
31. marca bo ladja plula skozi Korintsko ožino. To bo doživetje zase, ki ga bodo lahko izletniki vsak po svoje doživljali. Po tej vožnji je predviden prihod v pristanišče Pirej, kjer bodo
izletnike čakali avtobusi, da jih popeljejo do Aten. Tu bo seveda ogled mesta in številnih znamenitosti.
»Dan se ne bo zaključil le z izletom v Atene, temveč si bomo v popoldanskih urah ogledali še kraj Laurion, zvečer pa bo na ladji večerja in nato seveda prosta zabava s plesom.«
1.	aprila se bo začela vožnja iz Grčije proti domu. Ves dan bodo torej izletniki preživeli na ladji, kjer jim bodo zvečer priredili »gala ples«.
2.	aprila bo ladja priplula na otok Korčulo, kjer bodo izletnike pričakali domačini in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. »Tu bo našim izletnikom še posebno lepo. Obiskali bodo lahko razne vinske kleti in tudi kaj nakupili. In če bo šlo vse po sreči, si bodo ogledali znamenito "moreško", to je starodavni ples s sabljami.«
3.	aprila bo prispela ladja v Pulj, kjer se bodo izletniki za avtobusi in trajekti podali na ogled Brionov. V Pulju bo imel zbor celovečerni nastop v izredno lepi dvorani Doma JLA.
»Zvečer pa bomo doživeli na ladji tradicionalno kapitanovo noč, nato pa bomo nadaljevali pot proti Kopru, kamor bomo prispeli v jutranjih urah. V Kopru nas bodo ponovno čakali avtobusi, ki nas bodo odpeljali v Trst.«
Vsi, ki so se za izlet že prijavili, naj si dobro preberejo datume. Sedaj imajo namreč še čas, da se potovanju odpovedo, če jim novi datum ne odgovarja, ali pa da se za izlet prijavijo, če so bili morda vpisani z rezervo.
Do 19. marca bodo morali izletniki poravnati stroške za vožnjo. Organizatorji izleta (odbor prekomorcev pri občinskem odboru ZB iz Pirana in pomorska družba Jadrolinija ob sodelovanju TPPZ) bodo poskrbeli, da bodo izletniki prejeli natančen opis celotnega popotovanja. Vse dodatne informacije lahko dobijo na sedežu TPPZ v Bazovici na štev. 226446 v dopoldanskih urah in pri tajniku zbora Stanku Vodopivcu na štev. 226133.
»Še to bi želeli, da zapišeš: naš tokratni izlet je posvečen 45-letnici konca druge svetovne vojne in zmagi nad fašizmom in nacizmom. Za številne naše borce bo to tudi ponoven obisk krajev, kjer so se med vojno borili. Zanimanje za to našo pobudo je veliko, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo izbrali pravilno pot, ko smo se že pred leti odločili za podobna križarjenja in skupna potovanja.«
NEVA LUKEŠ
menjalnica				22. 1. 1990	
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN -	BANKOVCI TRST 8,400
Ameriški dolar ,		 1278,100	1265,—	Japonski jen 		8,743	
Nemška marka ,		 744,—	743.—	Švicarski frank		837,110	834,—
Francoski frank		 218,900	217.—	Avstrijski šiling		105,694	105,200
Holandski florint ... 660,140		658.—	Norveška krona		193,660	190 —
Belgijski frank		 35,558	35,200	Švedska krona		204,930	202,—
Funt šterling ..		 2096,800	2070,—	Portugalski eskudo .	8,469	8,—
Irski šterling ..		 1973,900	1950,—	Španska peseta 		11,499	11,—
Danska krona .		 192,240	190.—	Avstralski dolar		1015,250	975 —
Grška drahma .		 7,985	7,500	Jugoslov. dinar 		—	102,—
Kanadski dolar		 1083,900	1060,—	ECU		1515,750	—
					
					
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Knjižne izdaje
r ^
stnr
Vas vabita na predstavitev nove Javorškove knjige
SPOMINI NA SLOVENCE i,u
ki bo v prostorih Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška 20, v četrtek, 25. t. m., ob 18. uri.
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija Mario Uršič
Premiera v petek, 26. t. m ., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitvi: v soboto, 27. t. m., ob 20.30 - Abonma RED B
v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri -Abonma RED C
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
V petek, 26. t. m., ob 20. uri bo v
gledališču Verdi na sporedu premiera Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red A). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzu-cato, R. Frontali, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Bolta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo skupina OSI 85 predstavila Gardnerovo delo RAPPA-PORT. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 10 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 28. t. m.
Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA- Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO -LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Cris-tallo ponovitev glasbene komedije As-hmana in Menkena LA PICCOLA BOT-TEGA DEGLI ORRORI.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 23. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v UL sv. Frančiška 20 na redni torkov večer z naslovom:
Titovci, Babičani in Magnacucchi: po sledovih protistalinizma v italijanski levici
ja
profesor z univerze v Bergamu
STEP ANO BIANCHINI
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, ZDA 1989, r. Paul Bartel, i. Jacgueline Bisset, □
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-va9gia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vittime di guerra., i. Michael J. Fox, Sean Penn.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Sorveglia-to speciale, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Viziose adolescenti, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Dustin Hoffman, Sean Connery.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al
futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 16.30, 22.00 AHa ricerca del-la valle incantata, ris., prod. Števen Spielberg.
EDEN - 15.30, 22.00 Penetrazione pro-
. fonda, porn., □□
CAPITOL - 16.30, 22,00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari.
LUMIERE - 15.30, 22.15 Indiana Jones e Tultima crociata, pust., i. Harrison Ford, Sean Connery.
ALCIONE - 17.15, 22.00 X'attimo fug-gente, i. Robin Williams. -r
RADIO - 15.30, 21.30 La sighora e la bestia, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
O liku m delu Valda Magnani-
bo spregovoril zgodovinar in
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 29. t. m. , ob 20.30bo v gledališču Rossetti nastopil KVINTET ACADEMIA.
Glasbena matica vabi ljubitelje glasbe in abonente' na premiero operne predstave Kogojevih ČRNIH MASK, ki bo v torek, 30. t. m., ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo Glasbene matice, tel. 418605.
KD France Prešeren iz Boljunca vabi na koncert: IGOR KURET - violina, FRANCESCA FRIGOTTO - harfa, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled razstava slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta do 2. februarja po običajnem urniku razstava slikarja NICOLE SPONZE.
Na sedežu CENTRO VOLTAIRE - Trg S. Giovanni - je na ogled do 3. februarja fotografska razstava CLAUDIA DEL BI-ANCA in FERRUCCIA BUTA. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30.
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je do 1. februarja na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Urnik ob delavnikih od 18. do 20. ure.
čestitke
V Praprotu slavi danes naša draga GENIA 60. rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo sestra Silva, brat Pepi, nečaki Fulvio, Adrija-na In Dario z družinami ter David. Svaku In stricu ALDU pa želijo čimprejšnje okrevanje.
Danes praznuje 15. rojstni dan MARINA ZOBEC od Domja. Vse najboljše ji želita mama in oče.
Dokončno privekal je na svet mali DEVAN in razveselil nas prav vse. Lauri in Oskarju iskrene čestitke, Deva-nu pa želijo vse naj, naj v življenju nona Meri, nono Sergio, teta Florjana, stric Emil ter posebno še bratranček Erik.
šolske vesti
Osnovna šola Ivan Grbec v Skednju
obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91, Šola ima tudi popoldanski pouk do 16.15 z vključenim kosilom. Za informacije tel. na št. 814379 od ponedeljka do petka od 8.15 do 16.15, ob sobotah od 8.15 do 12.15.
Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul.
Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529.
Rok za vložitev prošnje za premestitev v vrtcih, osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah zapade 25. t. m., za višje srednje šole pa 5. februarja. Obrazci in informacije so na razpolago pri SSŠ v Ul. Carducci 8/II, v torek in četrtek, od 11. do 12. ure ter v sredo in petek, od 16. do 17. ure.
razna obvestila
Predsedstvo VZPI-ANPI Trst obvešča vse člane pokrajinskega odbora, da je seja zaradi bolezni nekaterih članov preložena na četrtek, 25. t. m., ob 19. uri v Domu na Opčinah. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
.Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja tradicionalno družabno večerjo v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso -Lipica. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, Ul. Machiavelli 22, bo podelilo jutri, 24. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu univerzitetnim študentom štipendije iz sklada Mihaela Flajbana. Obenem bo tudi kratka spominska svečanost za pokojnim odbornikom inž. Borisom Sancinom. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
vabi člane na skupni sestanek, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu. Razgovor bo o važnih organizacijskih vprašanjih ter ob tej priliki bo vsakdo dobil člansko izkaznico za tekoče leto.
prispevki
V spomin na Karla Grilanca darujejo svojci 250.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Pepke Štolfe vd. Grilanc darujejo družine Renato Do-Ijak in Amalija Colja z družino Doljak (Praprot) 60.000 lir za MePZ Rdeča zvezda.
razne prireditve
KD Lipa priredi v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu SREČANJE s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: "Vzgojni stiki in narcizoit-nost". Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, TOREK, 23. januarja 1990
ILDEFONZ
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 13.19.
Jutri, SREDA, 24. januarja 1990
FRANČIŠEK
PLIMOVANJE DANES: ob 1.11 naj-nižja 5 cm, ob 6.46 najvišja 34 cm, ob 14.13 najnižja -52 cm, ob 21.14 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,2 stopinje, zračni tlak 1032,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Conta, Gior-gia Migliorini, Arles Toscan.
UMRLI SO: 86-letna Maria Bizjak, 64-letni Giorgio Montagna, 90-letna Maria Cisilino vd. Cuzzi, 70-letni Stellio Bratos,
83-	letna Giorgina Marini vd. Gioia, 83-letna Argia Zorn, 55-letni Aldo Tancik, 67-letni Stellio Ožbolt, 88-letna Anna Sa-ule, 91-letna Anna Orlich por. Visintin, 62-letni Mario Groiss, 86-letna Emma Vranjes vd. Sturm, 63-letni Mario Aiello,
84-	letna Teresa Vecchiet, 68-letna Ida Fain, 80-letni Alberto Grego, 70-letni Elio Fibi, 90-letni Giuseppe Guidoboni, 64-letna Livia Malabotti vd. Grbac, 68-letna lole Menegon, 76-letna Miranda Verzegnassi, 85-letna Giuseppina Saina, 67-letna Lorenza Papagna, 89-letna Elisa Andriolo, 81-letna Teresa Balestra, 90-letni Giovanni Hermet.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, UL. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. 226710.
24-LETNA študentka iz Nove Gorice s pasivnim znanjem italijanskega jezika, išče resno zaposlitev v Gorici. Tel. (003865) 54543.
MLADA GOSPA išče službo par ur dnevno za vsa gospodinjska dela, posebno pridna kuharica. Tel. v večernih urah na št. 575145.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Nudijo svež kruh in vino; v shrambi pa visijo dobrote iz jesenskih kolin.
NUDIM inštrukcije iz italijanščine in latinščine. Tel. 948080.
ZAZIDLJIVO zemljišče v tržaški ali zgo-niški občini iščem. Plačilo v gotovini. Tel. 413142 po 20. uri.
LOKAL dajem v najem v -Ulici Rismon-do, uporaben za različne dejavnosti.
. Tel. 742363.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne na Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
IŠČEM inštrukcije iz angleščine za prvi razred višje šole. Tel. 764206.
PRODAM omologiran stolček za avto za otroke do 9 mesecev starosti. Tel. ob urah kosila na št. 228785.
PRODAM golf G TI, 16 ventilov, letnik '88, v dobrem stanju, za 18.000.000 lir. Tel. na tel. št. 364511.
PRODAM zelo dobro ohranjeno leseno otroško posteljico. Prilagojena za novorojenčka in do pubertetnika. Tel. 639536.
PRODAM traktor ferrari LRM, 30 KM in fiat 500, 54 KM - Tel. (0481) 531741.
IZREDNO ugodno prodam alfo 33, letnik 87, odlično vzdrževano. Tel. na št. 213233.
PRODAM fiat 127 super, letnik '81, v odličnem stanju, prevoženih 90.000 km, za 2.200.000 lir. Tel. na št. 232265 ob uri kosila.
RENAULT 18 GTS v dobrem stanju prodam za 2.500.000 lir. Tel. (0481) 533535 ob uri kosila.
PRODAM domače klobase. Tel. 327240.
PRODAM golf menfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355.
PRODAM ford fiesta 500, letnik .79, za 1.200.000 lir. Tel. 299537.
ROTVVAJLER mladiče (ženski spol) odličnih staršev - prva vzrejna skupina, oče in mati večkrat prvaka v razredu mladih, prodam. Cena 500 DM ali dinarska protivrednost. Tel. (003864) 27040.
Rimska
opera
najslabša
Dolgo let so bile v modi lestvice najboljših. Kritiki in ocenjevalci z naj-razlkičnejših področij se sicer vsako leto še vedno zbirajo, da bi nagradili najboljše z nekaterih področij, istočasno si pa radi privoščijo tudi lestvice najslabših. Nekoč je to veljalo le na področju mode, kjer iz leta v leto s prstom pokažejo na najslabše oblečene, postopno pa se težnja razširja tudi na druga področja.
Marina Ripa di Meana je bila ena prvih žrtev literarnih kritikov, ki so njeno lanskoletno knjigo proglasili za najslabšo in vsekakor vredno grmade, glasbeni kritiki pa so si s svojo lestvico najslabših privoščili rimsko Opero in sopranistko Renato Scotto.
Rimska operna hiša je - kot piše v zapisniku - zamerila glasbenim kritikom zaradi »ravni programov, pomanjkanja fantazije, nezadostne zasedbe in banalnosti repetoarja«. Takoj za rimsko operno hišo so na nezavidljivi lestvici neapeljska opera San carlo in genovska hiša Carlo Felice.
Med pevkami pa so se bodice kritikov usmerile predvsem proti sopranistki Renati Scotto. »Njen nekoč čudoviti glas je že zbledel. Kot nogometaši morajo imeti tudi pevci pogum, da se pravočasno umaknejo,« je bilo mnenje žirije.
Pri realizaciji sodelovala Videoest
Znanost in mesto
Vsak torek zvečer m Radiu Opčine
Nora leta Vesne in Rada
TRST — Razstave, filmi, demonstracije, ki jih je priredila ustanova Llmmagi-nario scientifico, so imele doslej velik odmev. Že samo ime ustanove, ki je odvisna od mednarodne institucije, ki ji predseduje znani tržaški fizik Budinich, je privlačno, saj usklajuje znanost s fantastiko. In dosežki znanosti na teh področjih so dejansko taki, da je ponekod stvarnost presegla fantazijo.
Prav zaradi dosežkov znanosti in tehnologije, ki vse bolj pogojujeta naše življenje, vlada tudi med ljudmi izredno zanimanje za znanost, saj želi biti vsakdo kar najbolj obveščen, računalniška obdelava posnetkov pa je omogočila lažjo razumljivost. In razumljivost je bila poleg estetske privlačnosti ena od odlik vseh dosedanjih prireditev ustanove Im-maginario scientifico.
Povsem razumljivo je zato, da sta ustanova in deželna RAI našli skupen jezik v naporih, da bi tržaško znanost približali mestu. Tako bo v okviru tednika Nord Est, ki se bo s četrtkom vrnil na ekrane deželne tretje mreže, do poletja tudi stalna rubrika »Znanost in mesto« (La scien-za e la citta), v kateri bodo skušali pojasniti gledalcem znanstvene dosežke, prikazati podobo znanosti, pa tudi druge zanimivosti iz znanstvenega sveta.
Rubrika bo predvidoma objavljena vsak drugi teden (možno pa je, da bo razpored tudi nekoliko drugačen) in bo dolga od 8 do 10 minut. Za njeno znanstveno verodostojnost jamči laboratorij ustanove Immaginario scientifico, producent oddaj pa je tržaški Videoest, ki je začel svoje sodelovanje z. ustanovo leta 1985 in ki je doslej poskrbel za realizacijo vseh filmov. Sigla oddaje je video z Aliče, ki ga je tudi pripravila Videost. Ton so snemali v Milanu, posnetki, ki opremljajo pesem »II sole nella pioggia« pa so iz naše dežele.
Prostor, namenjen znanosti, bo vsakič drugače razčlenjen. Skoraj fiksna pa bo rubrika podobe znanosti, saj so posnetki znanstvenih poskusov ne samo vsebinsko zanimivi pač pa tudi estetsko lepi. Del prostora pa bo namenjen tudi odnosu med mlajšimi in znanostjo.
Poleg realizacije rubrike Znanost in mesto je Videoest v zadnjih časih poskrbela še za en pomemben dosežek. Za oddajo »Alla ricerca dellarca« je pripravila dokumentarec o reki Timavi. Prispevek bo najverjetneje v oddaji že ta ali prihodnji teden, čeprav je tudi možno, da bo prišel na vrsto nekoliko pozneje. Po načrtu bi posnetke ponikalnice morali komentirati v studiu nekateri tržaški jamarji.
Vesna Klemše in Rado Filipčič se že dalj časa vsak torek zvečer oglašata po Radiu Opčine z oddajo Nora leta. Oddaja je posvečena predvsem mlajšim poslušalcem, saj je usmerjena predvsem na filmsko in glasbeno področje ter predstavlja novosti z vsega sveta, večkrat pa ima v studiu zanimive goste. Za letošnje poletje bo oddaja prenovljena z oddajami v živo in s prenašanjem koncertov. Na sliki: Vesna Klemše in Rado Filipčič z Davidom Guštinom (v sredi), ki se bo vrnil za mešalno mizo, ko bo slekel vojaško suknjo.
Nasilje na Canale 5
MILAN — Spolno nasilje bo tema, ki jo bo obravnavala oddaja Film-dossier, ki začenja drevi na Canale 5. Berlusconijeva postaja je v preteklosti že nekajkrat združila film z novinarstvom, saj je večkrat film le drugačen, umetniški prikaz stvarnosti, s katero se ukvarja novinar. Glede na uspeh v prejšnjih letih so pri Canale 5 sklenili, da tudi letos obnovijo to formulo.
Novinarji uredništva News so o vprašanju spolnega nasilja, pripravili obsežno reportažo, ki skuša odgovoriti na nekaj vprašanj kot so: kdo so storilci? v kakšnem položaju se znajdejo žrtve? kako ukrepa sodstvo? kako porušiti zid neprizadetosti in nezanimanja, še zlasti glede nasilja med domačimi stenami? Paolo di Mozio je skušal na del teh vprašanj odgovoriti s prikazom nekaterih primerov nasilja, Giorgio Medail pa je govoril predvsem z žrtvami in skušal opisati predvsem nasilje med domačimi stenami.
Uvod v oddajo pa bo film »Testimoni del silenzio«.
Cossiga izročil nagrade Gemini
RIM - Predsednik republike Fran-cesco Cossiga je včeraj na Kvirinalu izročil nagrade »Italo Gemini« petim predstavnikom italijanske gledališke, glasbene in filmske scene. Za gledališče sta bila nagrajena Rossella Falk in Turi Ferro, za film Mario Moniceli, za glasbo Luciano Pavarotti, bivšemu predsedniku italijanskega združenja za prireditve AGIS Francu Bruno pa so podelili priznanje za zaslužno delo.
Cossiga je ob prisotnosti predsednika vlade Andreottija, ki je predsednik
žirije, in ministra za prireditve Carrara, izročil tudi plakete »Italo Gemini«, ki so namenjene ustanovam in organizacijam. Plakete je žirija tokrat podelila Združenju upravljalcev kinodvoran ANEC, Italijanskemu odboru za glasbo za njen projekt »Mozart, evropski glasbenik«, genovskemu stalnemu gledališču za postavitev Tita Androni-ca, in Akademiji cirkuške umetnosti.
Med slovesnostjo se je novi predsednik AGIS Carlo Maria Badini zahvalil predsedniku republike za gosto-
ljubje. V svojem govoru je tudi opozoril, da se nekatera področja prireditev v Italiji krepijo. Prav zato so ljudje, ki delajo na tem področju, zaskrbljeni, ker je italijanska zakonodaja zastarela in ker država krni svoje prispevke. Prav zaradi tega je AGIS začel z akcijo, da bi uveljavil v italijanskem prostoru ugled »podjetja prireditve«.
Cossiga je v svojem odgovoru čestital nagrajencem in poudaril, da je umetniško izražanje prispevek k rasti italijanske družbe.

	
današnji televizijski in radijski sporedi


RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Moški veleslalom
11.45	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanska kronika
15.30	Italijanske dežele
16.00	Smučanje
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Film: II cassetto segreto (dram., Fr. 1985, r. Dani-elle Thompson, 2. del), vmes (22.30) dnevnik
23.25	Rubrika: Effetto notte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Izobr. oddaja: Otroški laboratorij
RAI 2	__
7.00	Otroški variete: Patat-rac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf
17.00	Kratke vesti
17.10	Rubrika: Tutto sul due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Airport (dram., ZDA 1970, r. George Se-aton, i. Burt Lancaster, Dean Martin, Jacgueli-ne Bisset)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.00	Dnevnik - aktualnosti
23.50	Dnevnik, vreme, horoskop
0.10 Film: La valle della vendetta (dram., ZDA 1979, r. Richard Thorpe, i. Burt Lancaster)
|	RAI 3	|
12.00	Dokumentarec: Meridiana
13.20	SP v smučanju: veleslalom (iz Adelbodna)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Zupack ali igra za razvoj razumnosti
15.00	Dokumentarec: Ambi-ente vivo
15.30	Šport: rokoment, hokej, kotalkanje
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob
20.25	Rubrika: Cartolina di Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo
22.00	Dnevnik - nocoj
22.05	Telefono giallo (2. del)
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Film: Come in uno specchio (dram., Šve. 1961, r. Ingmar Bergman, i. Max von Sy-dow)
0.45 Dnevnik - v kiosku
Tv Ljubljana 1	|
8.40	Zgodbe iz školjke
9.25	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Valaisa, 1. tek)
10.15	Zimski počitniški spored: 10.25 Smrkci, 10.50 Tina in Nejc v etnografskem muzeju,11.30 Sokoli (7. del), 11.55 , 12.10 Kam, kje, kako med počitnicami
12.10	SP v smučanju: moški veleslalom (2. tek)
12.55	Film: Moč ljubezni
13.40	Dok.: Popotovanje po velikih železnicah sveta
14.40	Film: Krotki lev (ZDA)
16.10	Sedma steza (pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	SP v smučanju: moški veleslalom (posnetki)
17.35	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj,
17.50	Po sledi ptice Dodo, 18.55 Deset medvedjih
19.00	Risanka in TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, šport in vreme
20.05	Nad.: Vedno popoldne (3. del)
21.00	Glasba: Tribute to Tom-my Dorsey
22.05	Dnevnik, šport, vreme
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.45	Teniški turnir Australi-an Open: četrtfinale (iz Melbourna)
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Šprtna oddaja Juke Box
20.30	Rubrika: Obiettivo Sci (vodi Giovanni Bruno)
' 21.30 Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.00	Teniški turnir Australi-an Open: čertfinale (iz Melbourna, vodijo Rino Tommasi, Gianni Cleri-ci in Ubaldo Scanagat-ta)
TV Ljubljana 2
16.30	Poskusni satelitski prenosi
18.25	Dok.: Teleski '90
18.50	Naša pesem (21. del)
19.30	Dnevnik in TV Okno
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Umetniški večer: film Sen kresne noči (W. Shakespeare, kom., VB, r. Elijah Moshinsky, i. Nigel Davenport, Estel-le Kohler)
CANALE 5________________|
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
10.25	Filmske novosti
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Striscia la notizia (vodita E. Greggio in R. Pišu)
20.30	Film: Testimoni del silenzio (dram., ZDA 1985, r. Michael Miller, i. Valene Bertinelli, John Sava-ge, Chris Nash)
23.30	Aktualna oddaja: Dosje -Abušo di donna
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.05	»Striscia la notizia
1.20	Nanizanki: Lou Grant,
2.20	Bonanza
I RETE 4____________________|
8.00	Nan.: II Virginiano
9.25	Filmske novosti
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Cinema che passione
20.30	Film: Driver Limpreve-dibile (krim., ZDA 1977, r. VValter Hill, i. Ryan O'-Neil, Isabelle Adjani)
22.20	Film: Zelig (kom., ZDA 1983, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow)
23.55	Dokumentarec: I misteri del Mato Grosso
1.30	Nanizanki: Dragnet, 2.00 Adam 12
1 ITALIA 1	__________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile (vodi Ger-ry Scotti)
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans - Camping Cross
20.00	Risanke
20.30	Film: Soul Man (kom., ZDA 1986, r. Steve Miner, i. C. Thomas Howell, Rae Dawn Chong)
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23.00	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.10	Šport: Settimana gol 0.15 Filmske novosti 0.20 Nanizanki: Crime Story,
1.20	Gli intoccabili
OPEON________________
12.30	Nan..: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: 1 seduttori della
domenica (kom., It.-Fr. 1980, r. D. Risi-E. Molina-ro, i. Roger Moore, Gene Wilder)
22.30	Variete: Sportacus
23.15	Film: 5 bambole per la luna d'agosto (dram., It. 1970, r. Mario Bava, i. William Berger, Ira Fiir-stemberg)
TMC___________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.40	Moški veleslalom
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.20	Moški veleslalom
13.45	Dnevnik in šport
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni
particolari - genio
16.00	Film: L'uomo che mori due volte (dram., ZDA 1970, i. Stuajt VVhitman)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Igre in kvizi: La coppia del mondo
21.30	Mednarodni prenosi
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport, vmes ženski veleslalom (povzetki)
24.00	Film: Ore di paura (krim., ZDA 1978, r. Arthur Kean, i. Warren Oates)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nan: Boys and Girls
12.00	II salotto di Franca
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: I diamanti della morte
15.00	Musič box
17.15	Nad.: Diciott anni, Versi-lia 1966,18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande teatre del West
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Šport in šport
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ;
12.50	Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (16. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
S sinočnje seje občinskega sveta
Goriško mestno središče nujno potrebuje več novih parkirišč
Pereč problem nekaterih večjih mestnih športnih infrastruktur, pomanjkanje ustreznih parkirišč, mladinska problematika. O teh in še o mnogih drugih perečih problemih so spregovorili na sinočnji seji goriškega občinskega sveta.
Komunistična svetovalka Arditova je sprožila problem pomanjkanja parkirišč in nepravilnega parkiranja. Dejala je, da so pešči vsebolj ogroženi, saj ne morejo niti sproščeno stopati po pločniku. V številnih ulicah, je menila svetovalka, se vozniki zapeljejo z avtom kar na pločnik. Mimoidoče osebe morajo največkrat stopiti s pločnika na cesto, če želijo nadaljevati svojo pot. Omenila je tudi zgovoren primer avtomobila, ki je vsak dan parkiran na istem pločniku, vendar njegov voznik še ni dobil ustrezne globe. Odbornik za promet Bratuž je Arditovi odvrnil, češ da je problem res postal zelo kritičen. Žal je število mestnih redarjev nekoliko preskromno, da bi lahko uspešno kaznovali vse storjene prekrške. Odbornik je sicer zagotovil, da bo o tem spregovoril poveljniku mestnih
redarjev in skušal z njim najti najustreznejšo rešitev.
Demokristjanski svetovalec Beltra-mini je nato v svojem posegu prikazal problematičen položaj nekaterih športnih društev, ki upravljajo športne objekte. Društva namreč težko shajajo zaradi neustrezne konvencije z občinsko upravo. Tu gre predvsem za nogometni igrišči v Ločniku in v Podgori. Svetovalec je med drugim dejal, da postaja položaj dramatičen tudi na prenovljenem nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti, kjer se že opažajo prvi sledovi propadanja' objekta. Beltrami-ni je navedel možnost, da bi stadion upravljala skupina oseb iz Podturna. Odbornik za šport Agati je svetovalcu odgovoril, da so prav v prejšnjih dneh vzeli v pretres omenjene probleme in konvencije z omenjenimi športnimi društvi in da jih bodo skušali izpeljati v kratkem.
Misovec Cosma je nato opozoril na mladinsko problematiko. Lani je občinska uprava v sodelovanju z rajonskimi sveti izvedla anketo imenovano "Progetto giovani", ki naj bi iznesla
mladinske potrebe in probleme, s katerimi se goriška mladina sooča ob vsakem koraku. Cosma je dejal, da je vse ostalo na mrtvem tiru. Mladi misovec je s tem v zvezi menil, da bi bilo primerno ustanoviti še odborništvo za mladinsko problematiko, ki bi pobliže sledilo potrebam današnje mladine. Župan Scarano je odgovoril, da je zamisel o odborništvu dobra in da bodo ta predlog vzeli v poštev.
Socialdemokrat Gentile se je nato obregnil ob nedavno slovesnost odptja univerze in je s tem v zvezi prebral uradno sporočilo svoje stranke iz katerega izhaja, da: bi se morali takšnih polemik v bodoče izogniti. Večjo pozornost je vsekakor namenil problematični prevoznosti cest v bližini go-riške avtobusne postaje. Napočil je skrajni čas, je med drugim dejal, da dobimo novo lokacijo avtobusne postaje, saj sedanja sploh ne ustreza potrebam. Prostor v Ul. IX Agosto pa bilo najbolje spremeniti v veliko parkirišče.
Odbornik zelenih Fiorelli je nato posegel še v zvezi s problemom mestnih avtobusnih povezav.
Srečanje v kajaku
Obisk večje skupine jugoslovanskih reprezentantov v kanuju in kajaku, ki ga uprava Kulturnega doma in TO ZSSDI prirejata v Gorici danes zvečer ob 18. uri, bo priložnost, da se tudi goriško občinstvo pobliže spozna s športnima panogama, ki bosta vsekakor v središču dogajanja čez poldrugo leto, ko bodo na Soči priredili svetovno prvenstvo.
O naporih pri premagovanju vodnih brzic, o trdem delu na treningih, pa tudi o velikem veselju po doseženih uspehih bodo spregovorili Andrej Grobiša, svetovni prvak v kanuju dvosedu, Jernej Abramič in Marjan štrukelj, nositelja zlate medalje v ekipni slalomski vožnji, ter Jožko Kancler, ki je dosegel 3. mesto v spustu ekipno. S četverico predstavnikov solkanskega društva Soških elektrarn bodo prisotni še Zlatko Ob-lokar, zmagovalec najdaljšega kajakaškega maratona, zvezni trener Silvan Poberaj, jjredsednik Soških elektrarn Albin Spacal ter generalni tajnik organizacijskega odbora za pripravo svetovnega prvenstva na reki Soči.
Da bo večer, ki ga Jao povezoval športni novinar Ervin Čurlič, še bolj zanimiv bodo prikazali še serijo dia-
Na goriškem Travniku shod za zaščito manjšin

Profesor Samo Pahor je v nedeljo dopoldne na goriškem Travniku izvedel napovedano protestno javno zborovanje proti Maccanicovemu zakonskemu osnutku in za izvajanje Ustave italijanske republike, zlasti kar zadeva rabo slovenskega jezika.
Točno ob napovedani uri sta na Travnik pripeljala dva avtomobila s pobudniki in udeleženci shoda. Takoj so razvili italijansko in slovensko zastavo ter postavili napise. Prisotnim, med katerimi je bilo tudi nekaj družbenopolitičnih delavcev z Goriškega, šo udeleženci manifestacije delili letake v italijanščini, s pozivom predsedniku republike, da poskrbi za izvajanje ustavnih določil in da spodbudi parlament, da izdela zaščitni zakon za Slovence.
Manifestacija je minila omikano in brez kakršnegakoli incidenta. Na Travniku in v bližini je bilo razporejenih lepo število policistov.
Plinovod SNAM - pogodbe za transport alžirskega plina
Včeraj so na Brdu pri Kranju predstavniki Petrola podpisali pogodbe za trasport alžirskega zemeljskega plina. Pogodbe so podpisali s tremi partnerji: tunizijsko družbo TTPC, mešano italijansko tunizijsko družbo TMPC (za del plinovoda, ki poteka pod morjem, v Sicilskem prelivu) in italijansko družbo SNAM, za del plivoda, ki poteka po italijanskem ozemlju. Že pred dobrim tednom pa so predstavniki podpisali tudi pogodbo za samo dobavo plina z alžirsko družbo So-natrach. Prve količine plina bodo začeli dobavljati ob koncu leta 1991. Pogodba bo veljala do leta 2007 in se bo lahko podaljšala. Sprva naj bi letno dobavljali 150 milijonov kubičnih metrov plina, potem postopoma vsako leto več do maksimalne količine 600 milijonov kubičnih metrov. Na italijanski strani bo morala družba SNAM zgraditi še odcep plinovoda od Palmanove do državne meje, na jugoslovanski strani pa je plinovod znatno bliže. Plinovod bo v dolžini preko sedem kilometrov potekal po ozemlju sovodenj-
ske občine, predajna postaja pa bo v bližini mirenskega mejnega prehoda.
Družba SNAM je sicer že pričela postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo plinovoda.
Istočasno z vkopanjem visokotlačnega plinovoda pa naj bi na območje sovodenjske občine pripeljali tudi plin za potrebe gospodinjstev ter obrtniške cone na Območju občine.
Občinska uprava je tako zahtevo postavila družbi SNAM in. Deželi. V kratkem pa je predviden obisk pri odseku za načrtovanje družbe SNAM v Padovi, za izbiro lokacije, kjer naj bi zgradili potrebne objekte za dobavo plina So-vodnjam.
Predvidoma bo ta naprava v spodnjem delu vasi, kjer bo tudi speljan visokotlačni plinovod.
Z zadevo je seznanjen tudi konzorcij CAPO, ki na območju skrbi za dobavo vode in plina.
Do pozitivnega razpleta naj bi prišlo v kratkem, menijo na občini v Sovodnjah.
V Vidmu začetek sojenja zaradi umora
Pred porotnim sodiščem v Vidmu se je včeraj pričel proces proti Paolu Romanzinu iz Gorice in Giampaolu Ciccuti iz Sammardenchie v zvezi z umorom 28-letnega Luigija Cleopazzija, solastnic ka picerije Al Cjarmat v Centi. Krvavi dogodek se je pripetil 4. avgusta lani, v poznih večernih urah. Cleopazzija je zadela v glavo krogla, ki jo je nekdo izstrelil, iz bližine nekaj deset metrov, skozi odprto okno.
Kakor smo neposredno po dogodku poročali, se je preiskava pokazala kot sila zapletena. Preiskovalci so osumili najprej Ciccuto, kot materialnega storilca, zatem se je znašel v težavah Ro-manzin osumljen, da je posredno odgovoren za umor.
Že včerajšnja prva avdienca pa je prinesla precej novosti. Na zatožni klopi se bo že takoj znašel tudi Edi Godeas, Romanzinov stric. Na procesu bi bil sicer moral nastopiti kot priča, zdaj bo v vlogi obtoženca.
L. Cleopazza
Sicer je na seznamu prič petidvajset oseb, ki jih bo sodišče moralo zaslišati.
Že na včerajšnji prvi razpravi so zagovorniki predstavili vrsto zahtevkov in ugovorov glede na potek postopka. Proces bo predvidoma trajal kar precej časa. Tudi zato, ker menda v obtožnici ni dovolj trdnih obremenilnih dokazov o odgovornosti Romanzina, Ciccute ali tretje osebe.
Ob dogodku, sredi poletne počitniške sezone, je bilo slišati najrazličnejša ugibanja o vzrokih, ki naj bi pripeljali do tragičnega dejanja. Tako naj bi šlo za mafijsko maščevanje, obračun zaradi ljubosumja, maščevanje zaradi neporavnanih dolgov itd.
Mogoče bo pravkar začeti proces le razkril ozadje dogodka, ki je zaradi krutosti in cinizma, močno odjeknil v javnosti. Šlo naj bi namreč za premišljeno eksekucijo.
948t-387333
NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
}) Banca Agricda 3 Kmečka banka Gorica
V čelnem trčenju pri Buttriu
umrl 36-letni Goričan
V noči na nedeljo se je na državni cesti štev. 56 pri Buttriu (Videm) pripetila zelo huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 36-letni Ma-urizio Pacella iz Ločnika, Ul. Licinio 9. Dinamika nesreče še ni povsem jasna, vendar se zdi, da je nesreči botroval pešec, ki je neprevidno prečkal običajno zelo prometno cestišče.
Pacella je sedel na prednjem desnem sedežu fiata 128, ki ga je upravljal 33-letni Goričan Stefano Traine, Ul. Ristori 10, na zadnjih sedežih pa je sedela Pacellova žena 31-letna Ivana Brandolin. Voznik fiata je menda sun-
FURLANI PAPILLON
oblačila
Korzo Verdi 107
GORICA
oblačila casual
Ul. Morelli 32
VELIKA RAZPRODAJA ZIMSKIH ARTIKLOV ZARADI IZPRAZNITVE SKLADIŠČA
kovito zavozil na levo stran cestišča, da bi se izognil pešču. Najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je z vso silo treščil v nasproti vozeči saab 9000, za volanom katerega je sedel 24-letni Damiano Borghese iz Manzana. V razbitine dveh avtomobilov je nekaj trenutkov zatem trčil s svojo fiesto še 18-letni Davide Graunar iz Stmavra.
Pacella je bil na mestu mrtev in je ostal več časa uklenjen v skrotovičeni pločevini fiata. Dva mimoidoča vojaška zdravnika sta mu skušala pomagati, vendar zaman.
V nesreči se je huje poškodoval tudi voznik fiata Stefano Traine, ki se bo moral zaradi naloma levega boka in zloma nekaterih reber zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku videmske splošne bolnišnice. Pacellova žena in Davide Graunar sta v nesreči ostala nepoškodovana, vozniku saaba in njegovima dvema sopotnikoma pa so v videmski bolnišnici nudili le prvo pomoč. Pacello, ki je bil po poklicu pleskar in je živel v Ločniku, bodo pokopali danes ob 12. uri s cerkvenim obredom v cerkvi v Ločniku.
s prvaki in kanuju
pozitivov ter dokumentarni film s svetovnega prvenstva v ZDA.
Težka nezgoda v gozdu pri Koprivnem
V	bolnišnico na Katinari so sinoči prepeljali 45-letnega Lorenza Grija iz Slovrenca, Ul. Udine 11. Sprejeli so ga na zdravljenje s pridržano prognozo zaradi hudih poškodb prsnega koša in glave. Gri se je poškodoval včeraj pozno popoldne v neobičajni nesreči. Ostal je ujet pod traktorjem, ki se je prevrnil.
Gri je v gozdu nad Koprivnim, na območju med železnico in Prevalo
—	naložil tovor lesa ter se namenil proti domu. Na precej nerodnem mestu poljske, oziroma gozdne poti je izgubil nadzorstvo nad vozilom
—	morda zaradi teže tovora, morda zaradi poledenele poti — ki se je nekaj trenutkov zatem prevrnilo in pod seboj ujelo voznika.
V	goriški splošni bolnišnici so Griju ugotovili poškodbe na prsnem košu in glavi ter so odredili njegovo premestitev v bolnišnico na Katinari.
Pretep v Romansu Dve osebi ranjeni
Dve osebi sta bili ranjeni v silovitem pretepu, do katerega je prišlo v nedeljo zvečer v Romansu, menda v nekem javnem lokalu. Po zdravniško pomoč sta se zatekla 46-letni Diego Usopiazza iz Gradišča ter 32-letni Alessandro Magno. Prvi se bo zdravil osem dni, drugi pa deset. V pretep je menda vpleten tudi mladoletni A. T. iz Ronk ter neki 33-letni Flavio Li-von iz Gradišča.
Preiskava bo pokazala, kaj se je v resnici dogajalo v nedeljo zvečer, da je prišlo do fizičnega obračunavanja.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 14. 1. do 20. 1. 1990.
UMRLI SO: 56-letni industrijski vodja Giovanni Battista Maroni, 70-letna gospodinja Norma Fontanini vd. Braida, 77-letni Oreste Cecotti, 89-let-na upokojenka Anna Pregeli vd. Paulin, 70-letni upokojenec Guido Grandi.
OKLICI: zdravnik Luciano Silvestri in ’ bolničarka Marisella Francescon, delavec Pier Luigi Lo Re in uslužbenca Donatella Dezorz, Roberto Mastino in Edit Sziron, trgovski potnik Bruno Tonut in estetistka Marinella Aggio, karabinjer Antonino Plutino in bolničarka Lucia Sacca, uslužbenec Marco Sfiligoi in uslužbenka Antonella Cap-rara.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Giochi di morte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Intimita bestiali di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE (Občinsko gledališče) 20.30 »Piccola citta«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La via proibi-ta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Čarovnice iz Eastwicka«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Maškarada«.
DESKLE 19.30 »Operacija banzai«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 -Tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manilo 14 - Tel. 480405.
__________pogrebi____________
Danes ob 8. uri Virgilio Valle iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Renato Zanellato iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 11.30 Mario Fabjan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori, ob 12. uri Maurizio Pacella iz Vidma v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13. uri Luigi Coceani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Fiore Cechet iz splošne bolnišnice v Poljan.
Dvomesečno sušno obdobje razlog za zaskrbljenost
Pomanjkanje snega v hribih nakazuje težave z vodo poleti
Odkritje spomenika predvidoma 29. aprila
Nekaj kapljic dežja, rahla plast snega, bolj za spoznanje kot zares. To je obračun dvomesečnega izredno sušnega obdobja v naših krajih. Pravega dežja v januarju pravzaprav ni bilo, čeprav je sredi prejšnjega tedna (v četrtek), kazalo drugače. Sušen je bil skoraj ves december.
Pomanjkanje padavin ne spravlja v obup (in deficit) samo turističnih delavcev v smučarskih središčih, ampak že povzroča zaskrbljenost odgovornih pri vodovodnih podjetjih. Precej črne napovedi se kažejo tudi v energetiki.
Pomanjkanje padavin namreč lahko sproži nekakšno verižno reakcijo, katere posledice bo težko ublažiti.
Pri mestnem podjetju v Gorici smo se pozanimali, če in v kolikšni meri se suša že pozna v njihovih zajetjih za vodovod. 'Do zdaj nismo opazili posebnih premikov. Vprašanje zase je, kako se bo ravnala podtalnica če se bo sušno obdobje nadaljevalo in v hribih ne bo snega," nam je pojasnil ing. Veronese. Nekakšno generalko so imeli že lani, ko je bila zima prav tako brez padavin. Posebnih težav ni bilo
niti poleti, ob večji porabi vode. Mogoče je spomladansko deževje nadoknadilo rezerve podtalnice in so se razmere tako ustalile.
To so domneve, kajti na področju hidrogeografije v našem ožjem in širšem prostoru je še zmeraj precej praznin.
Za normalno ocenjujejo stanje tudi v zajetjih vodovodnega konzorcija CAFO v Gradišču. Gladina vode se je sicer nekoliko znižala, vendar nihanje od 20 do 30 centimetrov smatrajo za povsem normalen pojav.
Vodnjaki v zajetju pri Fari so, kot se zdi, na zelo bogatem vodonosnem območju.
Pretok Soče pri hidroelektrarni v Solkanu znaša te dni okrog 22 kubičnih metrov vode . na sekundo. Torej smo že precej blizu absolutnemu minimumu.
Pretok se stalno niža, so nam povedali pri Soških elektrarnah. V Italijo spuščajo minimalno dogovorjeno količino vode (16 kubičnih metrov).
Zaenkrat sicer turbine normalno obratujejo. Ob stalnem nižanju pretoka pa bo najbrž treba uvesti omejitve.
Pri Soških elektrarnah so nam tudi povedali, da je bil v zimskem obdobju pretok že nižji (tudi okrog 16 kub. metrov na sekundo), vendar je bila takrat splošna situacija bistveno drugačna. Značilnost letošnje zime je v absolutni odsotnosti snega v gorah.'-Sneg pa, kakor vemo, predstavlja zalogo vode v poletnih mesecih.
Na sliki (foto Čubej): Soča pri So-vodnjah. Vode je v strugi še nekaj, vendar je gladina močno upadla.
Čez približno tri mesece bodo pred goriško železniško postajo odkrili spomenik političnim deportirancem v nemških taboriščih. Prvotno določeni okvirni datum za slovesnost je 29. april, vendar je možno, da bo slovesnost kakšen teden kasneje. Okvirni datum slovesnosti je bil namreč določen pred nekaj meseci, medtem pa je vlada objavila datum upravnih volitev. Prav v tem je vzrok pomislekov, če ne bi bilo umestno, da se slovesnost odgodi za dva ali tri tedne.
Ne glede na to, pa se v Gorici in v krajih v okolici nadaljuje nabirka v omenjeni sklad.
V zadnjih tednih so za postavitev trajnega obeležja pred železniško postajo, od koder so odpeljali tisoče ljudi italijanske, slovenske, hrvaške in judovske narodnosti, prispevali:
Dorina in Giulia Baissero 100 tisoč lir, Stojan Kodrič 300 tisoč lir, Erminia Bressan 200 tisoč lir, Bruno Spešsot 200 tisoč lir, Pavlina Komel 100 tisoč lir, Gioconda Ravasini 100 tisoč lir, Renato Picamus 100 tisoč lir, Anna Kravanja 100 tisoč lir, Emma Stoppari 100 tisoč lir, Vilko Nanut 50 tisoč lir, Romano Tommasi 50 tisoč lir, Arnaldo Zorzenon 120 tisoč lir, Radislav Leopo-li 100 tisoč lir, Vilko Zavadlav 100 tisoč lir, Anna Maria Ragusa 100 tisoč lir, Silvia Tasca 100 tisoč lir, Bruno Pallavicini 115 tisoč lir, Irma Bernardis 270 tisoč lir, Olga Zimic 100 tisoč lir, Jože Percon 100 tisoč lir, Alfredo De-vetag 170 tisoč lir, Danica Cigoj 70 tisoč lir, Sofia Belingar 100 tisoč lir, Alojz Hvalič 100 tisoč lir, Jolanda
Novo ime in vsebina za Espomego
Goriški mednarodni blagovni sejem Espomego bo letos dopolnil dvajset let. Okroglo obletnico bodo, kot napovedujejo, obeležili tako, da bodo sejmu dali novo vsebino in razsežnost in, zakaj ne, tudi ime. Namesto Espomega bomo torej imeli letos opravka z Espo-megom 90. Nekaj novosti bo tudi glede organizacije prireditve, za katero skrbi družba Outline. Novosti napovedujejo tudi glede vsebinske in tudi prostorske zasnove.
Poleg Espomega 90, ki se bo odvijal v Gorici, bodo v Tržiču, sočasno, pripravili tudi navtični sejem Exponauti-ca.
Datumi obeh prireditev: od 28. aprila do 6. maja.
Exponautico bodo pripravili v Tržiču, ob kanalu Valentinis, kjer so lani, skupaj s Tržaškim velesejmom, pripravili zanimiv podoben sejem. Na razpolago je, kakor zagotavljajo, okrog dva tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, dvakrat toliko nepokritih , dovolj veliko nabrežje za namestitev okrog dvesto plovil.
Vstop na sejem v Tržiču bo mogoč z isto vstopnico, kakor na sejem v Gorici, in seveda obratno.
Glede prireditve Exponautica velja povedati, da je k organizaciji pristopila tudi Občina Tržič.
Glede tradicionalne sejemske prireditve ob ločniškem mostu v Gorici nameravajo organizatorji popestriti ponudbo, predvsem pa pritegniti k večjemu sodelovanju industrijski sektor. V tem smislu se že vodijo pogovori z Zvezo industrijcev, zato, da se ta pobuda v celoti izvede. Poleg pestrejše ponudbe artiklov, pa velja opozoriti še na prizadevanja operaterjev, da bi sejem postal odmevnejši tudi v prostoru Alpe-Adria.
■ Društvo za varstvo živali obvešča, da so v pesjaku v Ul. Sassari na voljo skrbnim gospodarjem psi, ki so jih našli zapuščene v Gorici, oziroma drugih krajih.
Kdor bi želel nuditi živalim nov dom naj se zglasi na sedežu združenja Aipa v Ul. Boccaccio 6 (tel. 82173) ob Ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 do 15.30.
Občni zbor goričke sekcije WWF
Za večjo zavest občanov
Načelnica WWF Elena Russo
Ne najbolj številno članstvo, med katerim je tudi več Slovencev, se je v nedeljo zjutraj zbralo v mali dvorani Kulturnega doma, da bi prisostvovalo letnemu občnemu zboru goriške sekcije Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF. V imenu sekcije je poročilo o lanskoletni dejavnosti prebrala načelnica Elena Russo, ki je razčlenila številne akcije, katere so izpeljali člani WWF v obrambo narave.
Svoje začetno razmišljanje je posvetila vprašanju gozdnih površin, ki se tudi na Goriškem, predvsem na gričevnatih predelih, manjšajo. Glavni razlog za to pa je vse večja potreba po kmetijskih površinah, predvsem za vinogradništvo. Sekanje dreves pa povzroča nemalo težav številnim živalskim vrstah, je pa tudi škodljivo za hidrogeološko ravnotežje teh krajev.
Da bi čimveč ljudi seznanili z vprašanji varstva narave in škodljivih faktorjev sodobnega sveta so člani goriške sekcije WWF pripravili ob sodelovanju nekaterih rajonskih konzult in šolskega skrbništva serijo naturalističnih večerov oziroma predavanj po šolah, kjer so s pomočjo diapozitivov in dokumentarnih filmov prikazali položaj na Goriškem.
Člani naravovarstvene organizacije so si v preteklem letu, kot je povedala Elena Russo, precej prizadevali, da bi
tudi v Gorici zbrali čimveč podpisov za referendume, deželne in državne, ki zadevajo predvsem ptičarstvo, zbiranje odpadnega materiala, lov in uporabo umetnih gnojil. S tem v zvezi so se na vseh ravneh izrekli proti ptičarstvu, ki je še posebej v naši deželi dokaj razširjeno in grozi, da bo uničilo, če to ni že storilo, marsikatero vrsto ptic.
Posebno poglavje v delovanju sekcije WWF pa je bilo namenjeno škodljivosti vse bolj kaotičnega prometa, ki je v teh dneh še kako aktualno v velikih mestih, kjer je stopnja žveplovih, dušikovih in drugih spojin izredno visoka in nevarna za zdravje človeka. Zaradi tega je bilo predlagano tako Občini Gorica kakor tudi vsem rajonskim konzultam, da bi omejili promet in ustvarili oaze za pešce, kot je bilo to storjeno v mestnem središču ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov.
Ena med najbolj »vidnimi« akcijami WWF pa zadeva zbiranje papirja in stekla v posebnih zabojih, ki so jih postavili v raznih mestnih predelih. Teh zabojev je danes že 43 in doslej so samo papirja zbrali več kot 5.000 stotov. Ob tem pa so lani sprožili akcijo za zbiranje izrabljenega avtomobilskega olja.
Prvi konkretni rezultati boja, ki ga je WWF izvedel v obrambo umetnih jezerc na Prevali, zadevajo ustanovitev posebne zaščitene cone, ki naj bi v teku treh let postala naturalistična oaza.
V sami razpravi pa se je še izostrilo vprašanje prometa v mestnem središču, ki potrebuje določene ukrepe, predvsem pa ga je treba omejiti. Vsi zakoni in predpisi pa ne bodo pomagali, so ugotovili na skupščini, če ne bodo občani sami ukrepali v to smer in svoja vozila puščali v garažah.
Drugo vprašanje, ki pesti goriško sekcijo, pa zadeva število aktivnega članstva. Delo namreč sloni na bremenih manjše skupine ljudi, ki ne zmore vsega, kar si je začrtala. Zato bi bilo prav, da čimveč ljudi pristopi k organizaciji. Sedež WWF v Ul. Orzoni 58 je odprt vsak ponedeljek in četrtek med 20.30 in 21.30, srečanja vodstva pa so vsak prvi in tretji četrtek v mesecu vedno ob isti uri.
Danes in jutri seja pokrajinskega sveta
Goriški pokrajinski svet se bo danes ob 15.30 zbral na svoji prvi seji v novem letu. Svetovalce čaka dokaj zajeten dnevni red. V prvem delu seje je predvidena razprava o štirih resolucijah , ki so jih predložili komunisti, krščanski demokrati in misovci. Tri resolucije zadevajo poenotenje javnih prevozov, ena pa štetje psov v občinah na Goriškem. Poleg številnih ratifikacij, je na dnevnem redu tudi vrsta sklepov upravno-finančnega značaja v zvezi s finančnim poslovanjem v letu 1990.
Pokrajinski svet bo zasedal tudi jutri popoldne. Naslednja seja je predvidena v začetku februarja.
Simšič in Emilija Kuštrin 500 tisoč lir, Angela Cei 10 tisoč lir, Stanislava Rustia 120 tisoč lir, Martino Mosetti 70 tisoč lir, Severine Hoban 100 tisoč lir, Sergio Collini 100 tisoč lir, Livio Villat 30 tisoč lir, Francesca Gorian 50 tisoč lir, Luigi Pillon 500 tisoč lir, Bruno Blažko 120 tisoč lir.
Vozni red vlakov
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.28 (L/b), 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (D/a), 7.45 (D), 8.42 (L/a), 10.03 (D), 13.39 (D/a), 14.11 (L), 14.59 (D), 16.03 (D), 17.12 (L), 18.11 (L), 18.58 (D), 20.16 (L), 21.26 (D), 23.11 (L).
PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.00 (L/a), 7.49 (D/a), 8.55 (D), 10.05 (D), 11.25 (L),
13.01	(D), 14.05 (L), 14.51 (D), 15.30 (L), 17.17 (D/a), 18.08 (L), 18.55 (D), 20.08 (D), 22.03 (D).
V NOVO GORICO: 8.22, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.26 (L/b), 6.10 (L), 7.07 (D/a), 7.44 (D), 8.41 (L/a), 10.02 (D), 13.38 (D/a), 14.10 (L), 14.58 (D), 16.02 (D), 17.11 (L), 18.10 (L), 18.57 (D), 20.15 (L), 21.25 (D), 23.10 (L).
IZ TRSTA: 0.07 (L), 6.43 (D), 7.48 (D/a), 8.54 (D), 10.04 (D), 11.24 (L), 13.00 (D), 14.04 (L), 14.50 (D), 15.29 (L), 17.16 (D/a), 18.07 (L), 18.54 (D), 20.07 (D),
22.02	(D).
IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07. Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.19 (D), 0.54 (L/b/c), 1.32 (D), 5.59 (L/a/b), 6.20 (L/b), 6.38 (L/b), 6.47 (D/b),- 7.18 (D/a/b), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.09 (L/b), 8.25 (E), 8.54 (L/b), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D/b),
10.41	(D), 12.37 (D), 13.55 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.36 (L/b), 15.01 (D), 15.19 (D/b), 15.51 (D),16.24 (D), 17.28 (L),
17.37	(L/b), 18.31 (L/b), 18.39 (D), 19.06 (I), 19.18 (D), 20.04 (L/b)), 20.41 (I), 20.46 (L/b), 21.29 (D), 21.46 (D), 22.51 (L/b), 23.01 (I), 23.32 (E), 23.37 (L/b).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.34 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.47 (L), 7.48 (E),
8.48	(D), 9.15 (E), 10.29 (L), 11.09 (I),
12.48	(D), 14.16 (L), 14.43 (D), 15.48 (D),
16.48	(D), 17.31 (D), 17.48 (I), 18.02 (L),
18.40	(E), 19.56 (L), 20.19 (E), 20.50 (D), 22.08 (D), 23.29 (E).
PROTI VIDMU: 6.21 (D/d), 7.27 (D/a), 8.35 (D), 9.45 (D), 10.59 (L), 12.43 (D/d), 13.39 (L), 14.29 (D), 15.05 (L),
16.54	(L/a), 17.42 (L), 18.29 (D), 19.42 (D), 21.38 (D), 23.41 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.33 (L), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.20 (D), 6.46 (L), 7.26 (D/a),
7.47	(E), 8.34 (D), 8.47 (D), 9.14 (E), 9.42 (D), 10.28 (L), 10.58 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.38 (L), 14.15 (L), 14.28 (D), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.47 (D), 16.53 (D/a), 17.30 (D), 17.41 (L),
17.47	(I), 18.01 (L), 18.28 (D), 18.39 (E),
19.41	(D), 19.55 (L), 20.18 (E), 20.49 (D),
21.37	(D), 22.06 (D), 23.27 (E), 23.40 (L). IZ BENETK: 0.18 (E), 1.31 (D), 6.19
(L), 6.45 (D/e), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.24 (E), 8.53 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D),
13.54	(D/f), 14.27 (L/a), 15.00 (D), 15.50 (D), 17.26 (L), 18.37 (D), 19.05 (I), 20.03 (L), 20.40 (I), 21.28 (D), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.30 (E).
IZ VIDMA: 00.53 (L/c), 5.58 (L/a),
6.37	(L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.59 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D), 16.23 (D), 17.35 (L), 18.30 (L), 19.17
(D)	, 20.44 (L), 21.45 (D), 23.36 (L). Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekpresni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) se ustavi v Ses-Ijanu; c) vozi samo ob praznikih, d) se ustavi v S. Giovanniju al Natisone ob delavnikih, e) vozi samo ob sobotah in nedeljah, f) vozi samo ob delavnikih, razen sobote.

Celoletna .............. 192.000 lir
Mesečna ................ 20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
192.000	+ 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 —- in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
/ZV-:
Slovenski in italijanski krščanski demokrati v Gorici
Italijanska krščanska demokracija bo v kratkem navezala tudi uradne stike s krščanskimi demokrati v Sloveniji. Po obisku deželnega tajnika Longa v Ljubljani in po vrsti srečanj, ki so bila v zadnjem času, bo v petek, 26. t. m., v Gorici tudi prvo uradno srečanje, ki se ga bo predvidoma udeležil nekdanji vsedržavni tajnik in predsednik KD Flaminio Piccoli, s slovenske strani pa Lojze Peterle.
Srečanje se bo odvijalo v dvorani P. Cocolin s pričetkom ob 16. uri.
Na njem bodo sodelovali poleg predstavnikov KD iz Gorice in pokra-
jine tudi deželni tajnik Bruno Ldngo in številni drugi predstavniki te stranke. Kakor je mogoče razumeti iz napovedi, bo največ besedi o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji ter v vzhodni Evropi.
Napovedujejo posege tajnikov občinskega in pokrajinskega komiteja KD ter deželnega tajnika Longa, poleg, naravno, Flaminia Piccolija.
Za srečanje vlada precejšnje zanimanje tudi zaradi tega, ker se bodo na njem odražale ocene o 14. izrednem kongresu jugoslovanskih komunistov, ki se zaključuje v Beogradu.
pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma
uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu
Kaj pa s slovenščino v Ronkah
Se en glas o odpustih v tovarni Beneco
V novembru leta 1989 je vlada italijanske republike predložila zakonski osnutek za zaščito Slovencev v tržaški in goriški pokrajini ter »prebivalcev slovanskega izvora v videmski pokrajini«.
Dejansko gre za zaščitni osnutek, ki ga je predložila vlada, za razliko od ostalih osnutkov, ki so jih predlagale stranke v prejšnjih zakonodajnih dobah. S tem pa ni rečeno, da je to najboljši zakonski predlog!
Ze v 1. členu osnutka navaja občine v goriški in tržaški pokrajini, ki naj bi uživale »kot posamezniki in kot združenja in organizacije zaščito etničnih značilnosti«. Če analiziramo ta člen glede na položaj Slovencev v Ronkah in Tržiču (Monfalcone), pomeni opustitev teh dveh občin grobo kršitev zakona in potvarjanje zgodovinske prisotnosti Slovencev v teh občinah. Naj navedemo nekaj podatkov. »Tržiški Slovenci so bili vključeni v Pevsko in bralno društvo že pred prvo svetovno vojno leta 1910, imeli so tudi društvo "Slovenska šola" od leta 1914 in prosvetno društvo "Ljudski oder" leta 1921. (Med Brdi in Jadranom, 182 str.)
Po 2. svetovni vojni sta bili v Ronkah in v Tržiču društvi "Jadran" in "Triglav". Do leta 1956 so bile v mestu slovenske šole. Že v sedemdesetih letih in celo desetletje osemdesetih let deluje v okviru Javnega večnamenskega kulturnega središča slovenska komisija, ki skrbi za prirejanje slovenskih proslav, plesnih vaj, predavanj in šolskih prireditev. Zelo živahno je današnje delovanje društva Jadro za ohranjevanje "etničnih značilnosti"!
• rri v«v r)
m Irzicu:
Ali ni dovolj zgodovinskih faktorjev, ki bi narekovali zaščito tudi v mestu Tržič? Ali ni bilo zadržanje italijanske republike od ustave leta 1948 do danes uničevalno do problema ohranitve Slovencev v Tržiču? Zgleda, da je bilo....
Drugi problem so Ronke. Tu pa je slovenska prisotnost še vidnejša. Naj omenimo slovenski vrtec, osnovno šolo v slovenskem jeziku, sedež slovenske knjižnice, slovensko komisijo pri JVKS (Polivalente), slovensko komisijo na Občini, slovensko mašo, slovenski ženski zbor, slovensko društvo Jadro, slovenskega svetovalca na občini, slovenske tečaje o jeziku, o čipkah, o radioesteziji, o pedagogiki, o asimilaciji, o zgodovini Slovencev v teh krajih, miklavževanja, božični koncerti, Prešernove proslave. Delovala sta tudi pevski zbor "S. Kosovel" in športno društvo "Iskra". Ali ni to dovolj?
Na koncu vsega pa še nasvet. Če do drugih korakov ne bo prišlo, naj slovenski svetovalec v Ronkah vloži vsaj vprašanje na župana, sklicujoč se na vse podatke o obstoju Slovencev v tej občini in resolucijo za vse stranke, da tudi občinski svet v Ronkah podpre vključitev tega kraja v seznam občin, v katerih bi lahko prišlo do zakonske zaščite Slovencev. S tako pobudo bi lahko samo delno popravili antide-mokratično zadržanje italijanske republike do slovenske manjšine.
Renco Frandolič, član društva Jadro (v Laškem)
»Ne bo lepo, kar bom tu sedaj povedal. Več naših družin ne bo imelo veselega Božiča in srečnega Novega leta.«
S temi besedami sem začel svoj kratek poseg na \7: občnem zboru SKGZ, ki se je vršil v Čedadu, v teatru Risto-ri, 17. decembra lanskega leta. Za tem sem povedal zborovalcem, da grozi odpustitev z dela devetim delavcem v tovarni Beneco-Kronos.
Prav gotovo, da večina zborovalcev ni razumela, zakaj se gre, zato je bil Aldo Clodig - duša in vodja slovenskega društva »Rečan« v svojem posegu bolj točen in povedal, da gre za slovensko podjetje v Benečiji, ki bi moralo pomagati Beneškim Slovencem...
V svojem posegu sem povedal, da ne gre za odpustitev navadnih delavcev. Omenil sem, da so naši delavci, med njimi sindikalisti, predsednika pevskega zbora »Rečan«, predsednik »Beneškega gledališča« in drugi, ki so dajali življenjskost na manifestacijah za naše narodnostne pravice.
Na občnem zboru SKGZ, je v zaključnih besedah predsednik Palčič dejal, »da kolikor mu je znano, podjetje Beneco še ni začelo z odpusti...« Zaključki predsednika Palčiča z občnega zbora v Čedadu so bili objavljeni v Primorskem dnevniku na 3. Strani, v sredo, 20. decembra 1989. V četrtek 21. decembra pa je Primorski dnevnik z mastnimi črkami objavil novico, da je bilo osem delavcev v Beneco-Kronos odpuščenih. Odpustitveno pismo
za delavce je bilo že pripravljeno par dni pred občnim zborom SKGZ v Čedadu.
Predsednik Palčič ni o tem nič vedel in sem prepričan, da je tako, če ne bi ne bil izjavil, kar smo zgoraj omenili.
O odpustitvi delavcev iz slovenskega podjetja smo do sedaj brali dva intervjuja in dovolite mi odkritosrčnost, hudomušnost, ali svobodomiselnost, da se mi intervjuja zdita podomačena, kakor da bi prišla bralcem v roke po naročilu.
Za nas, Beneške Slovence, ki nismo nikdar imeli slovenskih šol, so nas učili modrost naši starši, tudi s pregovori. Eden izmed teh pravi, da če hočeš zvedeti resnico, moraš poslušati vse zvonove. Do sedaj pa smo poslušali samo zvon Andreine Tomšič, ki v Beneco-Kronos zastopa gospodarja.
Tako smo zvedeli, v kratkih besedah, da je nastala kriza v sektorju proizvodnje in prodaje zimskih športnih artiklov. To naj bi bil glavni vzrok za odpustitev delavcev iz tega sektorja. Pa zakaj take delavce? V intervjujih nas učijo, da v kapitalističnih družbah ni drugje izbire. Kadar je na drevu suha veja, jo je treba odsekati, odžagati. Pravilno tudi v socialističnih družbah bi morali suhe veje gospodarstva odžagati. Po vsebini je bil takšen intervju, ki ga je »Primorski dnevnik« objavil z zelo vrednim podpisom Voj-mirja Tavčarja. Preberite ga, na 3. strani z dne 12. januarja 1990.
Zatem pa bi želel, da bi, dragi bralci, poslušali še drugi zvon. Vemo, da je logika tržnega kapitalističnega gospodarstva neizprosna, a namernega in že več časa premišljenega potiskanja zavednih, angažiranih Slovencev ter sindikalistov v neproduktivni sektor, ko se je že vnaprej vedelo, da jim bodo podžagali vejo pod nogami, tega ne moremo sprejeti zavedni in napredni Beneški Slovenci. Vse nam daje vtis, da se je uprava na »kušten« način znebila nadležnih delavcev. Kakšni delavci so bili, pa sem že zgoraj povedal.
Poznamo napredna kapitalistična podjetja, v katerih so zajamčene sindikalne svoboščine. Kaj je s sindikalnimi svoboščinami v podjetju Beneco? Iz stenčasa so večkrat izginila sindikalna sporočila. To so vprašanja za intervjuje!
Pa še dodamo. Namesto, da bi silili delavce, ki so ostali, da delajo nadure, ali bi se ne bilo dalo reintegrirati odpuščenih na drug sektor?
So vprašanja o katerih ne razpravlja Andreina Tomšič v intervjujih. Za zaključek pa še to. Kako naj reagira odpuščen zaveden Beneški Slovenec na take provokacije in posmehovanja: »Si videl, kaj ti je pomagalo tvoje slovenstvo? Mene ni nikoli brigalo, sem mu celo nasproten, a jaz sem ostal na delu, ti pa na cesti!«
In to v slovenskem podjetju!
Izidor Predan
Ive: »Žuf« krivično pristranski
Primorski dnevnik in prireditve
Na poziv slovenskih prijateljev, ki sg se zgražali nad člankom z naslovom »Žuf« in s podpisom VT, bi rad pripomnil sledeče. Da bi bralci bolje razumeli, naj uvodoma povem, da je omenjeni članek z izrazito kritično mržnjo ocenjeval moj članek, ki je bil objavljen v reviji »Qui Touring« z naslovom »Carso - Sulle strade del terra-no«. Revija je na prodaj v vsakem kiosku.
S kritiko VT soglašam samo pri ugotovitvi, da na Repentabru ni nobene šagre pršuta. Novica - pravzaprav ves okvir, ki je bil objavljen ob koncu članka - ni izpod mojega peresa. Mislim, da so ga pripravili v Milanu na osnovi kakšnega vodiča ali drugega netočnega teksta. Kar se mi je naravnost priskutilo, pa je bilo dejstvo, da ocena povsem izkrivlja moj članek in mu skuša pripisati politični značaj, čeprav je imel izrazito turistično vsebino. Niti za trenutek nisem podvomil, ali bi izključil iz prispevka fotografije s popackanimi napisi ali s prečrtanimi imeni, saj je šlo za članek s turistično vsebino, ki je nameraval ovrednotiti lepoto in gostoljubnost krajev, ne pa podčrtati grdih in neomikanih stvari. Mislim tudi, da je prikaz kraške ohce-ti, kakršen je v mojem članku, najboljše vabilo: zdi se mi namreč, da vsak obiskovalec, ki prisostvuje ohceti lahko dojame njen kulturni izvor, pa naj bo še tako »baul«.
Gnusi in upira se mi predvsem poskus, da se v slabi veri spremeni v sredstvo nerazumevanja enostaven in linearen članek, ki je v bistvu »potopis«. Če avtor kritike VT želi s svojim peresom ožigosati provokatorje, mis-
lim, da je veliko drugih italijanskih in slovenskih avtorjev bolj vrednih njegove pozornosti. To ne zmanjšuje grenkobe zaradi napačne, pristranske in posiljene interpretacije tega, kar sem napisal. Ob tem je samo nekaj hecnega: pred slabim letom, ko sem pisal o nekem drugem argumentu, so me obtožili, da sem »zagovornik protiitalijanskih filoslovanskih interesov«.
Ob koncu naj dodam samo komentar slovenske novinarske kolegice o tem, kar je napisal VT: »Sram me je, da take stvari časopis objavlja...« Ker mi je njeno prijateljstvo v čast, ji rad verjamem.
Roberto Ive
* * *
Pismo Roberta Iveja dokazuje, da ga je kurziv na Primorskem dnevniku močno zbodel. V svojem članku se je Ive držal sheme, ki jo novinarji večkrat uporabljajo v turističnih člankih: opisujejo krajevne lepote neke pokrajine, pozabljajo pa na ljudi, ki v tej pokrajini živijo. Prepričan sem, da je tako pisanje izkrivljajoče in zavajajoče.
Kljub temu bi bil pristop morda razumljiv (ne pa opravičljiv), če bi bil govor o kraškem kamnu ali rdečem ruju, nerazumljiv pia postane, ko je govor o kraški hiši in kraški ohceti. Ne omenjati Slovencev v tej zvezi je naravnost smešno. Kot bi bilo na primer smešno opisati vsakoletni verski praznik v kraju Saintes Maries de la Mer v Provansi, ne da bi povedali pri tem, da gre za Rome. Mar ne?
Vojmir Tavčar
O pismih uredništvu
V naše uredništvo prihajajo številna pisma naših bralcev kot tudi ljudi, ki se zaradi našega pisanja čutijo prizadeti. Nekatera smo objavili, drugih pa ne. Upoštevamo namreč* v časopisih izhajajočih v Italiji ustaljeno pravilo, da se pisma lahko objavijo v celoti ali v skrajšani obliki. Slednje velja še zlasti za predolga pisma ali pa za tista v katerih so razne osebne žalitve. Res je sicer, da če skrajšamo pismo, mu marsikaj odvzamemo. Zaradi tega bi tistim, ki nam pišejo, svetovali, da bi bili čim-krajši.
Omenili smo osebne žalitve. V marsikaterem pismu, ki je kar romalo v koš, so bile napisane žalitve osebnega značaja na račun nekaterih oseb. Ne zanima nas kdo so te osebe, ki se na tak način žalijo. Še zlasti je žalitev neprimerna in neumestna takrat, ko nekdo skuša drugemu deliti lekcije o strokovni in poslovni sposobnosti.
Vrh vsega si morajo biti pisci takih pisem svesti, da je treba pismo podpisati s polnim imenom, naslovom bivališča in morebiti tudi s telefonsko številko. Na tak način bomo lahko ugotovili, ali je dotična oseba zares napisala neko pismo. Brez pravih podatkov opremljeno pismo bo romalo naravnost v koš.
Seveda si nadejamo, da bomo še razširili ta naš dialog z našimi zvestimi bralci.
P. n. uredništvo
Primorskega dnevnika
Trst
Ugotavljam, da je 11. januarja prišlo iz Ljubljane okoli 100 izvajalcev (or-kestrašev, zborovskih pevcev in opernih solistov) ki so v tržaškem Kulturnem domu izvajali v koncertni obliki opero domačega skladatelja. Ekipi dveh fotografov in drugih dveh kulturnih poročevalcev Primorskega dnevnika, ki vestno beležijo in fotografirajo vsak jubilej 50- ali 60-letnikov in njihov skupinski prigrizek v restavraciji, se ni zdelo vredno, da bi prisostvovali koncertu iz matične domovine.
Ker so pa na koncertu s svojo odsotnostjo briljirali tudi vsi pripadniki lokalne napredne nomenklature je očitno, da je bil bojkot tega koncerta zaukazan od »krovne« organizacije t.j. Slovenske kulturno-gospodarske zveze. To bi pomenilo, da je vsako besedičenje o demokraciji, odprtosti ali pluralizmu čisto licemerstvo ali hinavščina.
V času raznih perestrojk, dogovarjanj in kompromisov je takšno ravnanje zaskrbljujoča okostenelost.
U. Vrabec
* * *
Gospod Ubald Vrabec v svojem pismu nikjer ne omenja, da gre za njegovo delo o Tolmincih, ki so ga prvič predvajali na odru v Gorici v lanskem novembru. Takrat smo v Primorskem dnevniku o tem delu obširno poročali, in nekaj dni kasneje, 3. decembra 1989, na kulturni strani objavili kritiko tega dela izpod peresa
prof. Andreja Bratuža. Ustaljena praksa pri našem časopisu je, da ne objavimo dveh kritičnih zapisov o nekem delu. Ustaljena praksa je tudi, da ne poročamo veliko o prireditvah, ki so najprej v Trstu, potem pa še v Gorici. Zaradi tega je vsako jezno kritiziranje na novinarje in urednike kulturnih kronik odveč. Niti ni rečeno, da bi morali registrirati vsak dogodek. Istočasno se namreč dogajajo razne prireditve. Tudi fotograf (v naši službi je le eden, z nami pa pridno sodelujejo tudi drugi fotografi, za kar smo jih zelo hvaležni) ima vsak teden pravico do svojega prostega dneva in do drugih svojih dopustov. Sindikalnih pravic ne bomo nikomur kratili.
Kako naj bi ocenili jezno pisanje o srečanjih soletnikov in njihovih prigrizkih. Za nas so ti ljudje prav tako pomembni kot nekateri, lahko tudi za kako starejši, ki žele vedno biti v ospredju zanimanja. Tudi razni solet-niki so naši zvesti bralci. Za marsikoga je slika snidenja 50- ali 60-letnikov edina z njihovim portretom, ki bo prišla v dnevnik. Zaradi tega jeza na račun srečanj soletnikov in objavljanja njihovih slik je čisto odveč. Pri nas ne domuje.
Še nekaj. Čeprav ne vemo za vse odločitve SKGZ se nam ne zdi, da bi v njej imeli toliko časa, da bi odrejali bojkot ene ali druge prireditve. Kje pa je rečeno, da morajo vse prireditve zanimati prav vse?
Kaj imajo s prisotnostjo ali odsotnostjo na neki prireditvi opraviti demokracija, perestrojka, hinavščina in kompromisi, zares ne razumemo.
Obe gornji karikaturi smo vzeli iz zagrebškega dnevnika Vijesnik. Poleg številnih drugih, objavljenih v teh dneh, sta posvečeni kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu. Na prvi karikaturi njen avtor s prstom kaže na dejstvo, da se je
ZKJ tokrat morala pobrigati, da je našla sponsorje za kongres (državna podpora je namreč odpovedala), in da se mora zaradi tega »podrediti« tržnim zahtevam sponsorjev za prekinitve, v katerih se bo poslušalcem ponujala, po berlusconijevsko, neka-
ka reklama. Na drugi vinjeti karikaturist s prstom kaže na izstope iz Zveze komunistov, ki jih je bilo v zadnjem času v Jugoslaviji kar precej. Po vesteh iz Jugoslavije je v zadnjem času partijsko izkaznico vrnilo več deset tisoč članov.
133 proizvajalcev v FJK in Venetu
Nad 70 milijard lir vrednost letno pridelanega sira montasio
Proizvodnja in prodaja trdih sirov se veča iz leta v leto, pa čeprav še vedno gredo največ v prodajo mehki siri. Gornja ugotovitev o trdih sirih velja seveda za najboljše, tiste s kontroliranim poreklom, ki so se že uveljavili na tržišču.
V Italiji ta ugotovitev seveda velja v prvi vrsti za trde sire pridelane v Padski nižini, za parmezan in podobne. Svojo pot pa si vztrajno odpira tudi sir znan z oznako montasio. V veliki večini primerov ne gre več za sir pridelan v karnijskih ali sosednih hribih, saj smo še do pred kakim desetletjem s to oznako poznali sir pridelan na planinah pod Montažem. Vsaka planina v Furlaniji ali v Benečiji je imela svojo posebno oznako.
Pod oznako montasio se pozna danes sir pridelan v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu, predvsem v nižinskih predelih. Sir pa mora imeti tiste posebnosti, ki so bile svojčas lastne siru pridelanem pod Montažem. Za vse to skrbi konzorcij, ki so ga pred nekaj leti ustanovili na pobudo deželnih ustanov za razvoj kmetijstva FJK in Veneta. Obe deželi sta vložili veliko denarja v to področje in s tem dali živinorejcem in sirarjem možnost, da se gospodarsko utrdijo.
Konzorcij je bil ustanovljen leta 1984. Takrat se je vanj včlanilo 68 živinorejcev oziroma zadrug, ki so zbirali mleko ter pridelali sir. Tem je bilo
treba dodati še 4 sušilnice. Vsega skupaj je bilo 72 članov. Po ureditvi začetnih birokratskih in drugih formalnosti so leta 1986 pričeli označevati kolesa sira. V letu 1986 so jih označili 231.000. Že v tem letu se je število članov povečalo od prvotnih 72 na 114. Leta 1988 jih je bilo že 142. Lani je njih število nekoliko padlo, na 133. Povedati pa je treba, da ni šlo za odstope, marveč za združevanja nekaterih manjših zadrug v večje.
Proizvodnja označenega sira se je stalno večala. Od prej omenjenih
231.000	koles v letu 1986 so prišli na
780.000	leto kasneje, lani so jih označili že 1.050.000. Predvidevajo, da jih bodo letos poslali na trg že 1.200.000. Od 51.000 stotov sira proizvedenega v letu 1987 bodo letos dali na trg že
89.000	stotov.
Konzorcij, ki ima še vedno denarno pomoč obeh deželnih ustanov za razvoj kmetijstva, je leta 1987 dal v raziskovalno dejavnost 35 milijonov, lani pa 116 milijonov lir.
V reklamno akcijo so lani dali več kot 500 milijonov lir. Funkcionarji konzorcija so v kontrolo sirarn vložili veliko truda. Denarna vrednost sira montasioje danes precejšnja: 70 milijard lir. Člani konzorcija pa pridelajo tudi druge sire, v glavnem mehke. Celotna vrednost njihove proizvodnje je 300 milijard lir letno.
Mladim podjetnikom prispevki deželne Agencije za delo
Deželna Agencija za delo stopa v šesto leto delovanja. Ustanovila jo je avtonomna dežela FJK spomladi leta 1985 z namenom, da bi s posebnimi finančnimi sredstvi omilila brezposelnost in pomagala deželnemu gospodarstvu.
V teh letih se je prvotno delovanje Agencije precej spremenilo. Razširili so paleto prispevkov na skoraj vsa gospodarska področja. Delovanje se je v tem času sproti prilagajalo zahtevam tržišča delovne sile. Od prvotnih pomoči breposelnim, oz. mladim, ki so iskali prvo zaposlitev, se je število načrtov povečalo kar na 16. Ti pregledno, v nekaterih primerih tudi zelo uspešno, delujejo na področju odvisnega delovnega razmerja, zadružništva, novih podjetniških pobud, socialnih pobud, posebnih načrtov in poslovnih informacij.
Novi triletni načrt 1989-1991 je končno dojel nekatere bistvene spremembe delovnega tržišča. Novi načrti predvidevajo namreč tudi visoke denarne prispevke za odvisne delavce s skrajšanim urnikom (part-time), za sprejetje v službo brezposelnih nad 29. letom starosti, nekaj posebnih prioritet za zaposlitev žensk in za zaposlitev delavcev v dopolnilni blagajni.
Podjetja, ki bi hotela koristiti prispevke za osebje, ki so ga zaposlili v drugem polletju leta 1989, morajo do 31. januarja vložiti prošnjo na sedež deželne Agencije za delo, na Trgu Ober-dan v Trstu.
Prispevke za prvih pet načrtov lahko dobijo vsa podjetja, konzorciji, zadruge, neodvisni delavci in ustanove s sedežem ali obrati v naši deželi. Prvi načrt je namenjen zaposlovanju mladih med 15. in 29. letom, prednost imajo pogodbe part-time in zaposlovanje žensk. Drugi načrt pokriva mobilnost delovne sile in sicer zaposlitev oseb, ki so v posebni dopolnilni blagajni. Tudi tukaj imamo nekatere prednosti za zaposlovitev osebja ženskega spola in za zaposlitev delavcev starejših od 45 let. Tretji načrt predvideva prispevke za zaposlitev brezposelnih nad 29. letom starosti. Načrti za zaposlitev emarginiranih in prizadetih ljudi, bivših zapornikov, uživalcev mamil in podobno so deležni posebnih prispevkov načrta številka 4. Zadnji načrt, za katerega je treba vložiti prošnjo do konca tega meseca, torej do 31. januarja, predvideva prispevke za zadruge, ki sprejmejo kot člane prizadete in emarginirane osebe, brezposelne in delavce v dopolnilni blagajni.
Paleta prispevkov, ki lahko pridejo tudi do 900.000 lir mesečno za vsakega delavca, je torej široka in raznolika. Podjetniki, ki niso še vložili prošenj, naj se torej čimprej zglasijo na sedežu deželne Agencije za delo ali v pisarnah SDGZ za vse potrebne informacije.
ALEŠ VVALTRITSCH
Bivole skušajo udomačiti v FJK
Bivole bodo skušali udomačiti v Furlaniji-Julijski krajini. Pobudo je dala deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, ki je v ta namen že namenila nekaj sto milijonov lir. Že lani so imeli nekaj posvetov z zainteresiranimi živinorejci. ERSA bo dala denar za nakup bivolov, nekaj let bo skrbela, da se bo njihovo število povečalo.
Bivole so v Italijo uvozili z vzhoda že pred veliko leti. Ni mogoče ugotoviti, kdaj je to bilo. Veliko bivolov redijo v srednji in južni Italiji, še zlasti v Laciju in Kampaniji. V Italiji naj ti bilo danes približno 50 glav te živine. Iz mleka
teh živali pridelajo mehke sire, predsvem tako imenovano mozzarello di butala. Na Italijanskem severu je le malo bivolov. Redijo jih v kmečkih pokrajinah Piemonta in Lombardije ter v Padovi in Trevisu. Vseh glav na severu pa je komaj nekaj nad tisoč.
Po mnenju strokovnjakov ERSA so v naši deželi pogoji za rejo bivolov. Odtod tudi odločitev, da se v FJK poskusno uvede reja bivolov. Poizkus naj bi trajal dobrih deset let, saj bi šele v tolikšnem času bilo mogoče ugotoviti, da se posel zares izplača.
Letni iztržek kramarjev
65.000 milijard lir
650.000	ljudi se v Italiji ukvarja s kramarstvom. Poznavalci razmer menijo, da 20 odstotkov blaga, ki ga pokupijo Italijani, je nakupljenega na kramarskih stojnicah. Lani naj bi bili kramarji vnovčili 60.000 milijard lir.
V	Italiji je 1.500 dnevnih kramarskih sejmov. Tem je treba dodati še drugih
8.000	sejmov, ki imajo tedenski ali drugačen periodični značaj. Kramar-stvo prvenstveno pomeni, da gre za ceneno prodajo blaga. Največkrat gre za blago, ki je že pri proizvajalcu cenejše od drugega. Marsikdaj pa na kramarski stojnici dobiš enako blago kot v trgovini, cena pa je seveda manjša. Kramar ne plača najemnine za trgovino, ne plača stroškov za razsvetljavo in kurjavo. Marsikdaj nima niti registrske blagajne, ki jo morajo imeti drugi trgovci. Marsikdo se bo zaradi tega tudi vprašal, koliko davkov plačuje kramar. Vse to tudi opraviči nižje cene.
V	to kategorijo sodijo tudi prodajalci sadja in zelenjave, sirov in še marsikatere druge dobrote, ki jih srečano vsak dan na vseh trgih. Tu cene niso stabilne, saj marsikateri prodajalec pritegne pozornost kupcev z dobrim blagom in nizkimi cenami.
Kramarji so v Italiji vključeni v svojo zvezo FIVA. Voditelji te zveze so sklenili začeti reklamno akcijo, ki naj bi pred kramarske stojnice privabila tudi petične kupce, take, ki se jim običajno izognejo. V ta namen bodo kra-marstvo reklamizirali z lepaki in tudi na televizijskih ekranih. Prvi lepak bodo razširili že v kratkem. Na njem je naslikana lepo oblelečena gospa, ki jo zanima cvetje na kramarski stojnici. Tako ta kot kasnejši lepaki in vsa rek-
lamna akcija bodo imeli moto: »Kupujem pa prostem«.
Za večino kramarjev velja, da imajo le zložljivo stojnico in majhen tovornjak, iz katerega vzamejo blago, ki ga potem razkažejo na stojnici. So tudi nekateri kramarji, še zlasti jestvinarji, ki potrebujejo bolj drage naprave, npr. tovornjake s hladilniki. Posebno opremljene tovornjake imajo prodajalci čevljev in gospodinjskih predmetov. V Italiji imamo tovarne; ki izdelujejo posebne naprave za kramarje. Sejem teh naprav je vsako leto v aprilu v Rimu. Lani je na tem sejmu bilo 12.000 obiskovalcev. Čisto jasno je, da so to bili izključno kramarji, saj drugih tak sejem ne zanima.
Iz podatkov, ki jih zbirajo občine, izhaja, da lani se niso povečale cene izdelkov na kramarskih stojnicah. Gre torej za nekako stabilnost v cenah.
Kramarski sejmi so v vseh naših krajih. Mimo tistih s sadjem in zelenjavo imamo vsak drug četrtek sejem v Gorici, enkrat mesečno sejem v Nabrežini. Podobno je tudi drugod. V ospredje seveda pridejo večji sejmi, npr. andrejevanje v Gorici, Miklavžev sejem v Trstu itd. Nekateri stari sejmi se ne prirejajo več. Kramarstvo je pravzaprav nastalo kot potreba v prejšnjih stoletjih. V odročnih krajih ni bilo trgovin, v katerih bi bilo najti vse, kar so ljudje potrebovali za svoj dom. Zaradi tega so v večjih krajih prirejali kramarske sejme, kramarji pa so občasno obiskovali tudi bolj odročne vasi.
Kramarji v Italiji si danes žele urediti svoj poklic in tudi status seveda upoštevajoč sodobne potrebe in tudi sedanjo zakonodajo. Tudi oni si hočejo dati novi look.
Na SAMUMETAL v Pordenonu nad 150 razstavljalcev
V njej so na voljo tudi vina iz naše dežele
V Londonu enoteka italijanskih vin
Specializirani sejmi namenjeni predvsem industrijcem in obrtnikom čedalje bolj pridobivajo na Pomenu. Tako je tudi s sejmom SAMUMETAL, ki bo od 15. do 19. februarja na sejmišču v Pordenonu. Letos ga bodo priredili že petič. Generalni tajnik sejmišča AT bano Testa je povedal, da bo raz-stavljalcev toliko, da bodo morali nekaterim dati prostor v nalašč Postavljenih paviljonih.
Razstavljalcev bo 150. Največ iih bo seveda iz Italije, pridejo pa tudi razstavljalci iz Avstrije, Francije, Velike Britanije, Japonske, Zvezne republike Nemčije. ZDA in Španije.	&
Na pordenonskem sejmu bodo razstavljeni stroji za obdelavo kovin. Te potrebujejo v industrijskih obratih kot tudi v obrtnih delavnicah. V Furlaniji-Julijski krajini je veliko podjetij, ki take stroje potrebujejo. To so predvsem maj-
hni obrati. Še zlasti v trenutku, ko se tehnologija izpopolnjuje iz leta v leto.
V Pordenonu pa se dobro zavedajo, da sejem ne bo zanimal samo podjetnikov iz naše dežele, oziroma tiste iz sosednega Veneta, marveč tudi tiste iz sosednih držav Avstrije ter Jugoslavije. Še zlasti jih zanimajo obiskovalci iz Jugoslavije, kjer je v zadnjem času opaziti nov razcvet gospodarskih dejavnosti, še zlasti s strani tistih, ki so ustanovili nova podjetja, ki že preraščajo ozek okvir obrtne dejavnosti. V Pordenonu si nadejajo, da bodo s takimi sejmi privabili obrtnike in nove male podjetnike iz Slovenije ter Hrvatske. Na drugih sejmih v deželi dajejo namreč veliko poudarka trgovinski izmenjavi, v Pordenonu pa jih zanima predvsem razstavljati stroje in naprave, ki bodo zanimali podjetnike.
Angleži in Škoti so znani kot veliki pivci piva in whiskyja. Vino je v njihovih gostiščih in na njihovih jedilnih mizah bolj redko prisotno. Tudi zaradi tega, ker je vino uvoženo v Veliko Britanijo, draga stvar. Največ vina od vedno na otok uvažajo iz Francije in iz Nemčije, znano pa je, da so vina pridelana v teh dveh državah zelo draga v primerjavi z drugimi. Italijani, Španci in Portugalci od vedno izvažajo nekatera vina v Veliko Britanijo. V poštev prihajajo še zlasti takšna vina kot so porto, madeira, xeres.
V poslovnem centru italijanskega inštituta za zunanjo trgovino ICE v Londonu je že več let urejena stalna razstava italijanskih vin. Italijanska vinoteka priteguje pozornost trgovcev ter novinarjev.
Lani so pritlične prostore ICE preuredili. Enoteki so dali na razpolago kar 105 kv. metrov prostora. To je zelo veliko, več kot prej. Poleg teh prostorov je na voljo še velika dvorana s 180 kv. metri prostora, v kateri se lahko prirejajo predavanja in drugi poslovni sestanki. Ta dvorana bo seveda služila tudi drugim poslovnim prireditvam italijanskih izvoznikov.
V že omenjeni enoteki so na lepo urejenih policah razstavljena žlahtna vina iz vseh italijanskih dežel. Tu je razstavljenih nad 1.500 steklenic iz vseh italijanskih okolišev z zaščitenim poreklom. Prisotna so torej tudi vina iz vinorodnih okolišev Fur-lanije-Julijske krajine. Razstavljene so tudi peneče se pijače, žgane pijače ter vse druge naj-
bolj značilne italijanske alkoholne pijače.
V	prenovljeni enoteki bodo bolj kot prej prirejali degustacije italijanskih vin. Nanje bodo povabili gostince, novinarje, uvoznike, trgovce. Enoteka bo seveda na razpolago posameznim italijanskim producentom in izvoznikom. V enoteki so uredili tudi hladilne naprave, kjer bodo lahko shranjevali žlahtna vina.
Pobudniki si nadejajo, da bodo na tak način v Veliko Britanijo lahko izvozili več vin pridelanih v Italiji.
V	Veliko Britanijo so svoja vina doslej v majhnih količinah izvozili tudi naši briški vinogradniki. V njihovem poslu so uspeli, pa čeprav se morajo tudi oni soočati z vprašanjem visoke, za marsikoga nedostopne cene vina v trgovinah v Veliki Britaniji.
V Mariboru organizacijski in tekmovalni uspeh
»Zlata lisica« Mateji Svet
MARIBOR — Mateja Svet je morala v nedeljo na Pohorju le gledati nagrajevanje slaloma, lisica in še zlata, pa je bila njena.
V slalomu se je jugoslovanska predstavnica uvrstila na četrto mesto. Po prvi vožnji je bila tudi četrta, vendar z minimalnim zaostankom 23 stotink, ki je dajal le malo okrnjena upanja za zmago.
Žal je Svetova v drugem spustu nekaj zgrešila in razlika se je povečala. Zaradi nekaterih izpadov in napak drugih pa je vseeno ostala na četrtem mestu in v skupni oceni s sobotnim veleslalom osvojila že drugič trofejo »Zlate lisice«.
Nedeljski slalom si je ogledalo kakih 25 tisoč gledalcev, ki so lahko pozdravili kolektiven uspeh Jugoslovank. Katjuša Pušnik se je uvrstila na 9. mesto, Nataša Bokal pa mesto niže. Res je domača trojica startala iz boljših položajev, ker je na progi nekaj dni trenirala, skupinsko pa se letošnje pohorsko tekmovanje lahko že označi s »plavim« plazom.
Zmaga je šla Švicarki Vreni Schneider, katere forma se dviga vzporedno s pre-bolevanjem poškodbe. Lestvica svetovnega pokala je še v prid Avstrijk, ni pa
izključeno, da ne bo Švicarka še posegla valnega odra: Mateja Svet (v sredi), na v borbo za višja mesta.	levi: Anita VVachter, na desni pa Maria
Na sliki (foto AP) s sobotnega zmago- VValliser.
Moški belega cirkusa v Avstriji
Zadovoljen predvsem Pirmin Zurbriggen
KITZBUHEL — Avstrijski smučarji so skvarili nade Fu-rusetha in Bittnerja, ki sta upala na vzpon na lestvici za SP. Nasprotno je slavil Pirmin Zurbriggen, ki je po odlični vožnji v smuku, varno in solidno presmučal tudi oba slaloma in odnesel zmago v kombinaciji. Nedeljski slalom je sicer osvojil svtetovni prvak Nierlich z izredno drugo vožnjo. Za Avstrijce je sploh sijalo sonce, saj so bili blizu dvojne zmage, vendar je Gstrein na močno zdelani progi padel. Pred njim so bila vratca na močno nagnjenem terenu usodna celi vrsti smučarjev. Usodno se je spodrsnilo tudi Albertu Tom-bi, ki je bil po prvem spustu celo četrti. Italijani so padali kot za stavo in izpadel je tudi Ladstatter. Najboljši Italijan Spampatti je bil po zaslugi zelo številnih odstopov osvojil točke za SP, ni pa šel preko 13. mesta. Jugoslovan Planinšek je v drugem spustu odstopil.
Zorko (Jug.) prvi na 3000 m
SINDELFINGEN — Na dvoranskem atletskem mitingu je v teku na 3000m zmagal jugoslovanski atlet Zorko. Progo je pretekel v sicer skromnem času 7'56"27. Med drugimi rezultati gre zabeležiti 5,80 m Bubke v skoku s palico in 235 cm Avdejenka v višini. Italijan Pavoni je na 60 m osvojil drugo mesto s časom 6"64.
Razburljivo med avstralskim »openom«
Američan John McEnroe izključen s turnirja
MELBOURNE — »Junak« teniškega odprtega prvenstva Avstralije je postal John McEnroe. Pravzaprav gre za žrtev, ker je živčnega ameriškega veterana sodnik izključil zaradi nešportnega vedenja. Diskvalifikacija je obrodila pozitivne komentarje domačega tiska, jezni pa so bili gledalci, ki so si verjetno želeli tudi izvenšportno predstavo. McEnroe je igral proti Pern-forsu in bil v vodstvu, čeprav se je razplet razvijal v korist Šveda. V osminah finala moških so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Edberg (Šve.) - Svensson (Šve.) 6:2, 6:2, 6:4; Whea-ton (ZDA) - Krickstein (ZDA) 7:6 (7:5), 6:4, 6:3; VVilander (Šve.) -Palohaimo (Fin.) 7:5, 6:4, 6:0; Becker (ZRN) - Mecir (ČSSR) 4:6, 6:7 (6:8), 6:4, 6:1, 6:1. V četrtinah finala bodo igrale naslednje dvojke: Lendl — Čerkasov, Pernfors - Noah, Wheaton - Edberg, Wilander - Becker. Srečanja bodo odigrali v sredo. Med ženskami je Italijanka Reggijeva igrala proti Steffi Graf in morala seveda priznati premoč (6:2, 6:3) Nemke. V četrtinah finala (igrajo danes) bodo nastopile dvojke: Fernandez - Garrison, Suko-va - Malejeva, Gavaldon - Porvvick, Graf - Fendick.
NDR s profesionalnimi kolesarji
VZHODNI BERLIN — Kolesarska zveza NDR bo zaprosila za vpis med poklicne ekipe. Vzhodni Nemci računajo, da se bodo s svojo ekipo udeležili že letošnjega svetovnega prvenstva.
V italijanski košarkarski A-2 ligi
Stefanel dosegel vrh!
V nogometni B ligi
Poraz Triestine
Licata - Triestina	1:0 (0:0)
Strelec: La Rosa v 48. min.
LICATA: Amato, Campanella, Gnof-fo, Cassia, Zaccolo, Napoli, Minuti (Fi-carra od 88’), Taormina, Lo Garzo, Pagliaccetti, La Rosa (Laneri od 90’).
TRIESTINA: Biato, Costantini, Ce-rone, Di Rosa, Consagra, Butti (Terra-ciano od 65’), Romano, Papais, Lerda, Catalano, Trombetta (Russo od 65').
LICATA — Na Siciliji je Triestina izgubila po petih kolih uspešnega prodiranja proti višjim položajem lestvice. Istočasni zmagi Ancone in Caglia-rija sta nekoliko raztegnili lestvico.
Zmaga domačinov je bila neoporečna. Gol je sicer padel po možnem »off-sideju«, domačini pa so imeli še nekaj možnosti za drugi gol. Med drugim tudi 11-metrovko, katero je La Rosa poslal v vratnico.
Prvi polčas je bil dolgočasen, drugi pa zelo buren. Sodnik je poslal predčasno v slačilnico najprej Ceroneja, nato pa še domačina Zaccola. Med igralci Triestine so si Trombetta, Butti, Di Rosa in Papais zaslužili rumene karton, kar se bo maščevalo kdaj kasneje. Kotov je bilo 9:0 za Licato.
Triestina je bila neučinkovita v napadu. Edino možnost je zapravil Ter-raciano, ki se je znašel v kazenskem prostoru povsem prost. Njegov gol bi pomenil izenačenje.
BRAGA CREMONA - STEFANEL
89:90 (53:54)
BRAGA: Gattoni, Anchisi 15, Cocco-li 1, Pači 6, Natali 10, Gregorat 8, Grandholm 22, Sappleton 27.
. STEFANEL: Middleton 17, Pilutti 13, Bianchi 6, Tyler 23, Cantarello 11, Zarotti 6, Maguolo 8, Sartori 6.
'Za Stefanel: prosti meti 9 na 14; 3 točke 9 na 17, PON Maguolo (39’37).
CREMONA — Zelo hiter začetek tekme je bil za Stefanel odločilnega pomena, saj so bili domačini primorani stalno zasledovati zelo točne Tržačane. Naj omenimo, da je Stefanel v manj kot šestih minutah dosegel kar pet trojk in začasno vodil z 20:10.
Življenje Stefanelu je grenil predvsem Sappleton, ki je odločilno pripomogel k rezultatu 67:62, ki je predstavljal največje vodstvo domačinov. Samo 53 sekund pred koncem je za eno točko vodila Braga, 37 sekund pred sireno pa je Cantarello točno streljal dva prosta meta in postavil končni izid.
Junak je bil v samih zadnjih sekundah Tyler. Gregoratu je odbil žogo, ki bi lahko pomenila poraz.
Kolo je bilo za Stefanel popolnoma ugodno, saj sta vodeči Garessio in Ipi-fim izgubila.
SAN BENEDETTO - MARR
98:75 (48:34)
SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 28, Ardessi 13, Ponzoni 17, Vargas 15, Aleksinas 29, Vitez 6, Esposito 6, Gnecchi 4, Borsi, Braini.
MARR RIMINI: Benatti 2, Ambrassa 3, Ferroni 6, Fortier 25, Smith 20, Ferro 10, Carboni 7, Tufano, Semprini 2.
Goričani so v nedeljo doma povsem zasluženo premagali nemotivirano moštvo Marra iz Riminija in njihova zmaga ni bila nikoli v nevarnosti.
Velik del uspeha gre pripisati točnim metom za tri točke in tudi delu Aleksinasa, ki je bil gospodar pri odbitih žogah.
Zmaga je vlila nekaj upanja v borbi za obstanek v ligi, položaj pa ostaja seveda skrajno težaven in obvezno je pričakovati prihodnje rezultate. Ob vsemu bi morala močna kriza zajeti tudi ostale ekipe, ki so na prepihu.
Lamberti (49”30) ugnal Carona
CANNES — Na mednarodnem plavalnem mitingu (25-metrski bazen) niso dosegli posebno dobrih rezultatov. Med boljšimi je bil vsekakor Italijan Giorgio Lamberti, ki je na 100 m prosto premagal evropskega prvaka Carona. Lamberti je zmagal tudi na dvojni razdalji s časom T44 "28.
»Čudne« priprave jugoslovanskih nogometnih reprezentantov
Jugoslovanski nogometni reprezentanti so zapustili Poreč, kjer je Ivica Osim z njimi opravil telesni del prirpav. Potekale so tako rekoč ob stalnih pripombah klubov, med katerimi mnogi - najglasnejši je Partizan - menijo, da so take priprave povsem nepotrebne. Najbrž je res tako, kajti priprave samo osmerice izbrancev za Italijo bržčas zares nimajo nobenega smisla.
Osmerica A reprezentantov se je pripravljala skupaj z mladimi upi, med katerimi jih bo tudi nekaj potovalo v Italijo. Zanje, ki jih vodi trener Ivan Čabrinovič, so bile to priprave za tekmi četrtfinale za EP z Bolgarijo. Skupne priprave A in mlade reprezentance zares niso v modi nikjer na svetu, bržkone bi se selektorji najboljših reprezentanc, kot so ZRN, Nizozemska, Anglija in Italija pošteno nasmejali, če bi jim omenili priprave nacionalnih zvezdnikov skupaj z mladimi upi. Toda v Jugoslaviji, ki tudi v nogometu še ni osvojila evropskih obzorij, je kaj takega pač mogoče in celo nihče se ob tem ne razburja preveč. Na pripravah je bilo veliko improviziranj, še zlasti v zvezi s tekmami za trening. Mlada selekcija se je kar cel teden
pogajala za tekme v Raveni, Trstu, Torinu in Benetkah, kot zdaj kaže, pa bodo upi menda le gostovali v Torinu in Benetkah.
Reprezentanti A pa so že odpotovali domov, spet pa se bodo zbrali konec meseca, ko bodo 30. t. m. igrali v Borde-auxu z vodilnim francoskim prvoligašem. Klubi so končno le pristali na ta dodatni termin, ki ni bil v koledarju jugoslovanske zveze, za protiuslugo pa je Ivica Osim skrajšal priprave A reprezentance. Kombinirana selekcija A in mlade ekipe (drugače tudi ni bilo mogoče) je v Poreču ob slovesu odigrala prijateljsko tekmo z domačim ligašem Jadranom in zmagala z 8:0. Najbolj se je izkazal mladi Prosinečki, ki postaja prvi kandidat za Baždaričevo mesto.
Z Rijeko je dan zatem igrala tudi Olimpija, Ljubljančani pa so takoj zatem odpotovali na priprave na Mali Lošinj, kjer bodo odigrali tudi več tekem. Pridružil se jim je tudi nekdanji igralec Dinama in Rapida Munjakovič, ki naj bi bil kar pomembna okrepitev za Olimpijo.
FRANCI BOŽIČ
Italijanska A liga
IZIDI 21. KOLA
Ascoli - Juventus 1:2, Atalanta -Roma 3:0, Bari - Bologna 0:0, Cesena -Lecce 4:0, Genoa - Cremonese 1:0, In-ter - Sampdoria 2:0, Lazio - Fiorentina 1:1, Napoli - Verona 2:0, Udinese - Milan 0:2.
LESTVICA
Napoli 32, Inter 30, Milan 29, Sampdoria 28, Juventus 26, Roma in Atalanta 25, Bologna 21, Bari 20, Lazio 19, Fiorentina m Genoa 18, Cesena in Lecce 17, Cremonese in Udinese 14, Ascoli 12, Verona 11.
PRIHODNJE KOLO (28. 1.)
Bologna - Cesena, Cremonese - Atalanta, Fiorentina - Napoli, Juventus -Inter, Lecce - Lazio, Milan - Genoa, Roma - Bari, Sampdoria - Udinese, Verona - Ascoli.
Italijanska B liga
IZIDI 20. KOLA
Barletta - Pescara 1:0, Brescia - Ancona 2:3, Cagliari - Avellino 2:0, Co-senza - Padova 0:0, Foggia - Como 1:0, Licata - Triestina 1:0, Messina - Catan-zaro 1:0, Monza - Piša 2:2, Parma -Regina 2: L Torino - Reggiana 4:0.
Torino in Piša 28, Parma 27, Cagliari
25,	Ancona in Reggina 23, Pescara 22, Triestina 21, Monza 20, Avellino, Brescia in Reggiana 19, Licata, Padova in Messina IB, Foggia, Cosenza in Barletta 16, Como in Catanzaro 12.
PRIHODNJE KOLO (28. 1.)
Ancona - Torino, Avellino - Messina, Catanzaro - Licata, Como - Brescia, Padova - Barletta, Pescara - Parma, Piša - Foggia, Reggiana - Cosenza, Reggina - Cagliari, Triestina - Monza.
Meddeželna liga
IZIDI 20. KOLA
Caerano - Brugnera 0:1, Pievigina -Montebelluna 0:0, Fontanafredda - Se-dico 2:0, Giorgione - Mira 1:0, Ponte Piave - Opitergina 1:1, Pro Gorizia -Monfalcone 0:0, Sacilese - Pordenone 1:0, Salzano - San Dona 3:1, Venezia -Conegliano 3:1.
LESTVICA: Pievigina 31, San Dona
26,	Giorgione 25, Caerano in Venezia 22, Pro Gorizia, Brugnera in Sacilese 21, Monfalcone, Ponte Piave in Montebelluna 20, Salzano in Mira 18, Sedi-co 17, Opitergina 16, Fontanafredda 15, Conegliano 14, Pordenone 13.
PRIHODNJE KOLO (28. 1.)
Brugnera - Salzano, Conegliano -Caerano, Mira - Venezia, Monfalcone - Fontanafredda, Montebelluna - Giorgione, Opitergina - Pievigina, Pordenone - Pro Gorizia, San Dona - Ponte Piave, Sedico - Sacilese.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 18. KOLA
Arimo - Phonola 115:92, Enimont -Irge 132:95, Messaggero - Knorr 74:93, Neutroroberts - Ranger 79:93, Paini -Vismara 82:75, Riunite - Philips 83:101, Scavolini - Benetton 105:91, viola - Pa-napesca 104:88.
LESTVICA
Scavolini 28, Knorr in Ranger 26, Enimont 24, Vismara in Viola 22, Riunite in Phonola 20, Messaggero, Benetton in Philips 18, Arimo 16, Paini 12, Panapesca 10, Neutroroberts 8, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO (28. 1.)
Benetton - Enimont, Knorr - Riunite, Paini - Arimo, Panapesca - Phonola, Philips - Viola, Ranger - Messaggero, Vismara - Neutroroberts. Srebanje Irge - Scavolini bodo odigrali v soboto, 27. 1.
1. —
2. —
4. —
6.
Erione Lb Dolopez Mp Escort Adam lala di Jesolo Ippo Jet Ercules Prad Innesto Furetto Op April Fool Ouiet Prince Foxy Prince Master Reply
KVOTE
12 (11 dobitnikov)
11 (343 dobitnikov)
10 (4407 dobitnikov)
1 1 2 2 X 2 2 X X 2 2 1
64.791.000 lir 2.065.000 lir 156.000 lir
Italijanska A-2 liga
IZIDI 18. KOLA
Braga - Stefanel 89:90, Filodoro -Fantoni 91:103, Hitachi - Ipifim 96:93, Jollycolombani - Garessio 87:78, Klee-nex - Glaxo 82:73, Popolare - Alno 79:75, S. Benedetto - Marr 98:75, Teorema -Annabella 88:79.
LESTVICA
Stefanel, Garessio in Ipifim 24, Gla-xo in Jollvcolombani 22, Alno in Hitachi 20, Kleenex in Teorema 18, Fantoni, Annabella, Popolare in Filodoro 16, Braga in Marr 12, S. Benedetto 8.
PRIHODNJE KOLO (28. 1.)
Alno - Braga, Annabella - Marr, Fantoni - Popolare, Garessio - Teorema, Glaxo - S. Benedetto, Ipifim - Filodoro, Jollycolombani - Kleenex, Stefanel - Hitachi.
Interjev nogometaš MatthSus
Maribor
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Schneider (Svi.) 1T9"93; 2. Ladstatter (Av.) 1'20"56; 3. Chauvet (Fr.) 1'20"94; 4. Svet (Jug.J 1'21"08; 5. Majerhofer (AvJ l'2ril; 6. Andersson OSve.) 1'21 "25; 7. Von Griiningen (Svi.) 1'21"42; 8. VVachter (Av.) P21"52; 9. Pušnik (Jug.) 1"21"56; 10. Bokal (Juq.)l'21"57.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Schneider 100, 2. Strobl (Av.) 73, 3. Maierhofer 71, 4. VVachter 68, 5. Šarec in Ladstatter (Av.) 56, 7. Andersson 50, 8. Buder (ZRN) 45, 9. Von Griiningen 43, 10. Svet 41.
SKUPNA LESTVICA SP: 1. VVachter 208, 2. Kronberger (Av.) 190, 3. Gerg
Kitzbuhel
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Nierlich (Av.) 1'43"51; 2. Furuseth (Norv.) 1"44"39; 3. Bittner (ZRN) 1,44'44; 4. -..............52; 5. O' -
1’45"16; 8. Accola (Svi.) 1'45 "30; 9. Ma-der (Av.) 1'45'36; 10. Shaw (ZDA) 1'45"42.
KOMBINACIJA: 1. Zurbriggen (ŠviJ 18,63; 2. Accola 30,35i 3. VVasmei-er (ZRN) 63,30; 4. Hangl ((Svi.) 76,11; 5. Besse (ŠviJ 81,87.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1.
totocalcio
(It.) 48, 9. Girardelli (Luks.) in Okabe Jap.) 41.
SKUPNA LESTVICA SP: 1. Zurbriggen 210, 2. Furuseth (Norv.) 168, 3. Bil-tner (ZRN) 144, 4. Mader 122, 5. Accola 100, 6. Piccard (Fr.) 83, 7. Gstrein (Av.) 81, 8. Eriksson (Sve.) 77, 9. Nierlich 75, 10. Strolz 65, 13. Ladstatter (It) 63, 17. Tomba 46, 47. Benedik (Jug.) 12.
Ascoli — Juventus	2
Atalanta — Roma	1
Bari — Bologna	X
Cesena — Lecce	1
Genoa — Cremonese	1
Inter — Sampdoria	1
Lazio — Fiorentina	X
Napoli — Verona	1
Udinese — Milan	2
Barletta — Pescara	1
Cagliari — Avellino	1
Foggia — Como	1
Licata — Triestina	1
KVOTE
13 (7894 dobitnikov)	1.904.000 lir
12 (126454 dobitnikov) 118.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (28. l.j: Bologna — Cesena, Cremonese
—	Atalanta, Fiorentina — Napoli, Verona — Ascoli,. Juventus — Inter, Lecce
—	Lazio, Milan — Genoa, Roma — Bari, Sampdoria — Udinese, Ancona — Torino, Reggina — Cagliari, Catania — Taranto, Siracusa — Casarano.
POSVET O TELESNI KULTURI
i®$jmNI
Kakšne perspektive, kakšna vsebinska zasnova, kakšna struktura slovenske telesne kulture v Italiji.
GORICA - KULTURNI DOM: v nedeljo, 28. 1. 1990, ob 9. uri.
ŠE POSEBEJ POZIVAMO NA PRISOTNOST ODBORNIKE IN TRENERJE NAŠIH DRUŠTEV
V drugem povratnem kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige naši zasluženo premagali moštvo iz Cesene
Za osvojitev zlata vrednih točk zaslužni vsi igralci Jadrana TKB
Jadranovec Sandi Rauber
»Mislim, da smo zasluženo zmagali. Rekel bi skoraj suvereno. Naša zmaga je bila v dvomu le za kratko obdobje, ko so nas košarkarji Cesene dohiteli pri stanju 60:60 in so potem celo povedli za dve točki. Potem smo zopet prejeli pobudo v roke mi in tudi zmagali,« je seveda zadovoljen dejal Jad-ranov podpredsednik in odgovoren za člansko ekipo Stojan Kafol po sobotnem zmagovitnem srečanju v tržaški športni palači proti Ceseni.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Čuk 11:17; Pregare 5:10; V. Sosič 0:2; Battini 1:3; Rabuer 6:9; Daneu 10:11. TRI TOČKE: Oberdan 0:1; Pregare 2:2; Rauber 5:10. SKOKI: Oberdan 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 5, 1; Pregare 2, 3; V. Sosič 4, 0; Battini 2, 1; Rauber 4, 1; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 1, 0; Čuk 1, 1; Pregare 3, 0; V. Sosič 3, 1; Battini 1, 1; Rauber 1, 2; Daneu 1, 4. ASISTENCE: Pregare 1; V. Sosič 1; Rabuer 3; Daneu 1. BLOKADE: Rauber 1.
»Fantje so si močno želeli to zmago. Vsi smo se sicer zavedali, da bi nam v primeru sobotnega poraza zelo trda predla v nadaljevanju prvenstva. Ekipa Cesene je tudi tu v Trstu dokazala, da je neugoden nasprotnik in še zlasti nevarna sta bila Terenzi in Mancini,« je še nadaljeval Kafol.
Naše moštvo pa v zadnjih srečanjih igra dokaj dobro. Že v Montebelluni v zadnjem kolu prvega efela prvenstva in nato v Ozzanu v prvem povratnem kolu so jadranovci dokazali, da je njihova forma v vzponu ...
»Res je,« je dodal Kafol, »na obeh teh gostovanjih smo precej dobro igrali, zmaga pa nam je za las ušla. V soboto pa smo po štirih zaporednih porazih le zmagali. Zasluga za ti dve izredno pomembni točki pa gre vsem igralcem, saj so vsi dali zares vse od sebe. Vseeno pa bi še posebej pohvalil Roberta Daneua, Sandija Rauberja in Maura Čuka, ki so bili še posebej uspešni v napadu. Daneu je bil zares odličen, saj je imel zelo visok odstotek pri metu, kar 10:11. Sandi je realiziral kar pet trojk, Mauro pa je bil kot običajno na zadnjih tekmah zelo točen pri metu in je poleg tega imel kar pet skokov v obrambi. Največ od naših!«
V	drugem delu tega prvenstva sta mimo že dve koli. Jadran TKB pa je enkrat izgubil, enkrat pa zmagal. Jadranovci imajo doslej na lestvici deset točk. V preostalih trinajstih kolih jih potrebujejo še najmanj štirinajst, kar pomeni še sedem zmag.
V	soboto bodo naši predstavniki spet igrali na domačem igrišču. Tokrat pa jih bržkone čaka še dosti težja naloga: tekma z vodilnim na lestvici, z Montichiarijem.
Pred sobotnim srečanjem pa je Kafol takole dejal: »Montichiari je odlična ekipa, ki je tudi zasluženo na vrhu lestvice. Do sedaj smo v tem prven-
Spet so se proslavili...
Kolikokrat smo morali, žal, nasloviti članke na našem dnevniku »Mazači spet na delu«? Vajeni smo takih napisov na naših šolah, spomenikih itd. Že nekaj časa so fašistični provokatorji na svojih mazaških ekspedicijah očitno »prezrli« naša športna društva. Pa smo se vendarle zmotili: tako, kot vidimo na zgornji sliki, so se namreč spravili na Jadranov kombi, ki je bil v petek zvečer parkiran pred športno palačo, medtem ko so jadranovci trenirali za sobotno tekmo. In še skoraj smešno vprašanje: »Kdaj bodo te pobaline zasačili?«
stvu dokazali, da dobro igramo proti dobrim ekipam. Upajmo, da bo tudi tokrat tako in da bomo presenetili vodilnega na lestvici. S tem bi tudi osvojili za nas zares zlata vredni točki.«
To kolo gotovo ni bilo ugodno za našo združeno ekipo. Zmagala sta namreč tako Cstel San Pietro kot San Dona. Cstel San Pietro je doma premagal moštvo Montebellune, San
Dona pa je prav tako doma odpravil ekipo Malagutija iz San Lazzara, ki je imela pred tem porazom dolgo serijo zmag. Castel San Pietro ima tako 12 točk, na predzadnjem mestu pa so Jadran TKB, San Dona in Cesena, ki imajo po 10 točk, zadnji pa je Piero-bon iz Padove s 6 točkami.
Obeta se torej zares neizprosen boj za obstanek, (bi)
IZIDI 17. KOLA
JADRAN TKB - Cesena	104:97
Castel SP - Montebelluna	89:81
Imola - Oderzo	90:84
Vicenza - Ozzano	96:88
Montichiari - Pierobon PD	102:87
Petrarca PD - Electrolux PN	114:96
San Dona - Malaguti	99:84
Faenza - Virtus PD	82:83
LESTVICA				
Montichiari	17 13		4	1559:1429 26
Virtus PD	17 13		4	1474:1366 26
Imola	17 12		5	1480:1499 24
Petrarca PD	17 11		6	1666:1553 22
Montebelluna	17 10		7	1635:1531 20
Ozzano	17 10		7	1406:1381 20
Malaguti	17 10		7	1533:1546 20
Vicenza	17	9	8	1555:1438 18
Electrolux PN	17	9	8	1449:1504 18
Faenza	17	8	9	1387:1412 16
Oderzo	17	7 10		1410:1412 14
Castel SP	17	6 11		1362:1418 12
San Dona	17	5 12		1453:1503 10
JADRAN TKB	17	5 12		1401:1480 10
Cesena	17	5 12		1446:1588 10
Pierobon PD	17	3 14		1371:1527 6
PRIHODNJE KOLO JADRAN TKB - Montichiari; Virtus PD - Castel SP; Montebelluna - Faenza; Pierobon PD - Imola; Malaguti - Petrarca PD; Oderzo - Electrolux PN; Ozzano - San Dona; Cesena- Vicenza
JADRANOVI STRELCI Čuk 374; Rauber 307; Pregare 185; Daneu 182; Battini 149; Sosič 135; Oberdan 55; Pertot 16, Crisma in Corsi 5.
Po štirih zaporednih porazih je Bor Elpro proti Cordenonsu spet prišel do dragocenih točk
V gneči kandidatov za B-2 ligo zdaj spet tudi plave
IZIDI 10. KOLA
Bor Elpro - Ottica Tommasini Cor-denons 3:0 (16:14, 15:11, 15:13), Peroni Tržič - Dolo Pallavolo 1:3 (12:15, 15:12, 12:15, 13:15), Albatros Treviso - Pav Zenit Videm 1:3 ]l0:15, 13:15, 15:10, 8:15), AUSA Pav Cervignano - OMA Mobili San Giusto Trst 0:3 (15:17, 7:15, 9:15), CMC Venezia Mestre - Ghemar Piove di Sacco 2:3 (11:15, 8:15,15:9, 15:13, 12:15), Vivil Villa Vicentina -Foče Colori Latisana 2:3 (15:10, 15:8, 12:15, 6:15,13:15).
LESTVICA
Albatros TV	10	8	2	27:13	16
OMA Trst	10	7	3	24:14	14
Vivil	10	7	3	24:15	14
Pav Videm	10	6	4	24:15	12
CMC Venezia	10	6	4	22:18	12
Bor Elpro	10	5	5	19:16	10
Dolo Pallavolo	10	5	5	22:19	10
Foče Latisana	10	5	5	21:22	10
Cordenons	10	4	6	16:22	8
AUSA Cerv.	10	3	7	12:26	6
Peroni Tržič	10	2	8	13:26	4
Ghemar	10	2	8	9:27	4
PRIHODNJE KOLO (27. 1.)
Foče Colori Latisana - Bor Elpro, Dolo Pallavolo - Albatros Treviso, Pav Zenit Videm - AUSA Pav Cervignano, OMA Mobili San Giusto Trst - Peroni Tržič, Ottica Tommasini Cordenons -CMC Venezia Mestre, Ghemar Piove di Sacco - Vivil Villa Vicentina.
Pravijo, da je za vsakega športnika oziroma za vsako športno ekipo zmaga najboljše zdravilo. Ce je to res, in marsikdaj je tako, potem lahko pričakujemo, da bodo odbojkarice Bora Elpro odslej znova igrale v slogu, ki je označeval njihove začetne nastope, po katerih so se konec novembra povzpele na sam vrh lestvice. Sobotna tekma z novincem Cordenonsom je namreč kljub gladki zmagi na trenutke pokazala, da plave le še niso povsem prebrodile obdobja krize, v katerem je vrsta porazov načela njihovo samozavest. Drugače si ni mogoče razlagati, da je Furlankam v vseh treh nizih uspelo nadoknaditi visoka vodstva pla-vih (13:6, 12:7 itd.) in v končnici resno ogroziti njihovo zmago. Navsezadnje razen res dobre obrambe Cordenons ni pokazal nič posebnega, še zlasti pa je bil povprečen v sprejemu servisa in neučinkovit v napadu, toda res je tudi, da ni mogoče v ligi nobenega uspeha podcenjevati, dovolj je, da pogledamo, kako se je izteklo drugje. Verjetno pa le drži, da bi plave s tem nasprotnikom pred nekaj meseci opravile po še hitrejšem postopku.
Kakorkoli že, je to srečanje znova pokazalo, da so zdaj težave plavih predvsem psihološkega značaja, zato
naj bi prekinitev črne serije blagodejno vplivala na njihove nadaljnje nastope.
Ni pa pričakovati, da bo odslej lažje. Prav nasprotno! Dovolj je, da si ogledamo izide minulega kola, ki so naravnost senzacionalni. Vse predpr-venstvene napovedi o tem, da so se nekatere ekipe ošibile so bile postavljene na glavno. Vsi vodilni, razen tržaške ekipe OMA, so izgubili! Albatros je doma klonil pred videmskim PAV, tako da tudi na poraz Bora Elpro v Vidmu lahko gledamo drugače (manj kritično) kot pred tednom dni. Vivil je izgubil derbi Spodnje Furlanije z Latisano, Mestre pa so prepustile točki zadnjeuvrščenemu Ghemerju. Če bi veljal totocalcio, bi trinajstica prispevala milijarde...
Po tem nepredvidljivem kolu se je na vrstnem redu močno zapletlo in borovke kljub zmagi niso izboljšale svojega položaja, najmanj peto mesto pa je še povsem dosegljivo, le da se zanj zdaj poteguje večje' število ekip, zato bo tudi sobotno gostovanje plavih v Latisani nova težka preizkušnja.
Trener Kalc nam je povedal, da so neverjetnim izidom na drugih igriščih
verjetno botrovale tudi trenutne okoliščine, kot so lahko ozračje derbija, poškodbe, še zlasti pa gripa. Glede sobotnega nastopa svojih igralk pa je dejal, da so v začetku vsakega niza dobro igrale, nato pa so popustile
predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti, vendar se je vse srečno izteklo, kar da je tudi najbolj pomembno.
Na sliki: Maverjeva zdaj po poškodbi spet napada kot v najboljših časih...
Juventina Radenska je v Comu di Rosazzo po dolgem času spet postregla s prepričljivim nastopom
Standrežci bi a zaslužili več kot delitev točk
IZIDI 17. KOLA
CORNO-
JUVENTINA RADENSKA 2:2 (1:1)
STRELCI: Zucčo v 5. min, Tabaj v 44. min., Cingerli v 49. min. in Pallavi-cini v 89. min.
CORNO: Bassetti, Antonutti, Mullo-ni (Fedele), Riz, Visintin, Tomat, Del Negro, Biancuzzo, Zucco, Pallavicini, Marcuzzo (D'Osualdo).
. JUVENTINA RADENSKA: Andreo-li. Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Maso, Klanjšček (Tommasi), Bas-Pani, Tabaj, Cingerli (Kavs), Del Neg-fo.
SODNIK: Franzot iz Tržiča. GLEDALCEV: 250.
CORNO DI ROSAZZO Po daljšem časovnem presledku smo v furlanskem Cornu di Rosazzo lahko gledali povsem pozitivno Juventino Radenska, ki je spravila na kolena nasprotnika, ni pa iztržila zaslužene Zmage, Grionovi varovanci so to pot Zaigrali kot prerojeni, predvsem na sredini igrišča je bilo opaziti večjo odločnost in prepričanje v lastne sposob-hosti. Škoda le, da Standrežci ne razpolagajo s primernim igralcem, ki bi v napadu znal izkoristiti vseh priložnosti, ki jih je ekipa ustvarila. Kljub temu pa nastop v Cornu daje upati na boljše čase in po vsej verjetnosti tudi re-
zultati ne bodo izostali, seveda pod pogojem, da bodo belo-rdeči tako tudi nadaljevali.
Naloga za Grionove varovance se je že po uvodnih minutah zakomplicirala, ko so gostitelji dosegli prednost. Podrejen položaj pa ni zmedel naših,
ravno nasprotno, zbrali so še več moči in začeli pravo ofenzivo proti Corno-vim vratom. Med najbolj pomembne akcije bi omenili prodor in padec Klanjščka v kazenski prostor, ki bi bil lahko vreden 11-metrovke, ter zgrešen strel Bastinija pred praznimi vrati.
Prizadevanja pa so Standrežci kronali v 44. minuti, ko je Tabaj z glavo odlično izkoristil Cingerlijev predlo-žek. Pol minute kasneje pa bi Juventina lahko podvojila, ko bi bil Del Negro pred praznimi vrati bolj točen pri strelu.
Zaslužena prednost Juventine Radenska pa je prišla v začetku drugega polčasa, ko je Cingerli mojstrsko streljal v zgornji kot vrat. Reakcija Corna je bila izredno skromna, ■ tako da so imeli še vedno Standrežci pobudo v svojih rokah. V 16. minuti denimo je branilec, pred praznimi vrati, odbil Bastianijev strel, minuto kasneje pa je Tabaj z glavo usmeril žogo previsoko. Najlepšo priložnost pa so gostje zamudili v 33. minuti: Bastiani, ki je preigral tri branilce, je podal prostemu Del Negru. Ta pa se je precej obotavljal pri strelu in žogo vrnil Bastianiju, ki je zadel vratnico.
Kot se v nogometu rado zgodi, zgrešen gol pomeni prejet gol. To se je zgodilo v predzadnji minuti igre, ko je Pallavicini lepo izvedel prosti strel in ukanil delno krivega Andfeolija, ki očitno ni bil na svojem mestu.
RUDI PAVŠIČ
Na sliki (foto Pavšič) ena od številnih akcij Juventine pred vrati Corna.
Cervignano - Lauzacco	0:0
Fiumicello - S. Canzian	1:2
Torviscosa - Costalunga	1:1
Porcia - Tamai	0:0
Como - JUVENTINA	2:2
Sangiorgina - Cordenonese 0:1 Varmo - Portuale	1:1
Visinale - Percoto	2:1
LESTVICA
S. Canzian	17	10	7	0	25:11 27
Tamai	17	8	7	2	21: 8 23
Porcia	17	6	10	1	17: 8 22
Cervignano	17	5	10	2	15:11 20
Portuale	17	5	9	3	12:12 19
Costalunga	17	5	8	4	10: 7 18
Varmo	17	5	8	4	14:13 18
Lauzacco	17	5	8	4	16:18 18
Fiumicello	17	5	6	6	25:11 16
Percoto	17	6	3	8	16:17 15
Sangiorgina	17	4	7	6	14:17 15
Corno	17	3	8	6	13:20 14
Torviscosa	17	2	9	6	16:26 13
JUVENTINA	17	4	4	9	16:23 12
Cordenonese	17	2	8	7	11:19 12
Visinale	17	1	8	8	6:16 10
PRIHODNJE KOLO Percoto - Varmo, Portuale - Sangiorgina, Cordenonese - Corno, JUVENTINA - Porcia, Tamai - Torviscosa, Costalunga - Fiumicello, S. Canzian - Cervignano, Lauzacco - Visinale
V deželnih odbojkarskih ligah kar sedem porazov naših šesterk v osmih tekmah
Črnemu dnevu so se izognile le igralke Sloge Koimpex
Lara Vižintin (Agorest)
Prej ali slej se je pač moralo zgoditi, da bodo naši odbojkarski deželni liga-ši doživeli kolektiven črn dan. Se dobro, da je minilo kar enajst kol preden smo ga dočakali, njegov obračun pa znaša: osem tekem, kar sedem porazov; pa še brez derbijev!
Ni naključje, da se je polomni soboti izognila le Sloga Koimpex v ženski C-2 ligi, pa ne glede na to, da je od vseh naših šesterk imela tokrat objektivno tudi najlažjo nalogo, čeprav je igrala v gosteh. Dejstvo je, da so slo-gašice edina ekipa, ki že od vsega začetka ni skrivala svojih'ambicij po napredovanju in jih tudi premočrtno, brez zastojev in kot neuničljivi stroj uresničuje. Za vse ostale naše šesterke resnici na ljubo velja, da si tako visoko letečih ciljev niso postavljale, zato pa tudi porazov ne gre jemati tako tragično.
V moški C-2 ligi so vse naše tri šesterke izgubile po tie-breaku, dejansko pa so odpovedale že prej in sploh so zamudile veliko priložnost za podvig, če vemo, da so borovci in Olym-pia že vodili v nizih z 1:0, nato tudi z 2:1, Meblo Imsa pa celo z 2:0. Najbolj gladko je peti niz splaval po vodi za ekipo Bor Cunja Avtoprevoz (15:10), 01ympia je bila »prekratka« za tri točke (15:12), združena ekipa Meblo Imsa pa samo za dve (15:13). Najbolj pekoč je vsekakor poraz 01ympie, kajti ostali naši ekipi sta prepustili točki šester-kama, ki sta zdaj od vseh v najboljši formi. Sicer pa je v ligi izenačenost takšna, da prav nič ni še izgubljenega. V ženski C-2 ligi ostaja na vrhu nespremenjeno, Agorest in Sokol Indules
________Moška C-2 liga
IZIDI 11. KOLA
01ympia Gorica - Vivil Villa Vi-centina 2:3, Crismare Tržič - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2, Cima Truciolari -Meblo Imsa 3:2, Prata - Intrepida Mariane 2:3, Torriana Belca - Libertas Turjak 3:1, Rozzol Trst - Volley Por-denon 0:3, Volley Bali Videm - Pav Remanzacco 3:1.
LESTVICA
Cima Truciol.	11	9	2	28:13	18
Volley PN	11	8	3	25:11	16
Oiympia GO	11	7	4	27:14	14
Crismare Tržič	11	7	4	28:18	14
Bor Cunja Av.	11	7	4	25:17	14
Vivil	11	7	4	24:17	14
Volley BV	11	7	4	23:17	14
Meblo Imsa	11	6	5	23:19	12
Pav Remanzacco	11	6	5	23:22	12
Prata	11	4	7	20:28	8
Rozzol Trst	11	4	7	16:27	8
Torriana	11	3	8	14:28	6
Intrepida	■ 11	2	9	9:30	4
Lib. Turjak	11	0	11	9:33	0
PRIHODNJE KOLO (27. 1.)
Meblo Imsa - Volley Bali Videm, Bor Cunja Avtoprevoz - Cima Truciolari, Volley Pordenon - 01ympia Gorica, Vivil Villa Vicentina - Crismare Tržič, Libertas Turjak - Rozzol Trst, Intrepida Mariano - Torriana Gradišče, Pav Remanzacco - Prata.
pa sta na sredini lestvice'izgubila nekaj mest. Obeh teh naših ekip se drži precejšnja smola, kajti zaradi poškodb nastopata okrnjeni, kaj več od četrtega mesta pa objektivno ne bi mogli doseči, tudi če bi nastopili popolni. Zdaj je potrebno ne le sanirati po-
Ženska C-2 liga
IZIDI 11. KOLA
Agorest Gorica - Martignacco 0:3, Fincantieri Tržič - Sokol Indules 3:1, Celinia Maniago - Sloga Koimpex 0:3, Pieris - Fontanafredda 0:3, Juniors Casarsa - CUS Videm 2:3, Pav Natiso-nia - Prata 1:3, Kennedy - Torriana 3:0.
LESTVICA
Kennedy	11	11	0	33: 6	22
Sloga Koimpex	11	9	2	31: 8	18
Fincantieri	11	9	2	30:11	18
CUS Videm	11	7	4	25:18	14
Prata	11	7	4	21:16	14
Martignacco	11	6	5	25:18	12
Agorest GO	11	6	5	19:17	12
Sokol Indules	H	5	6	21:21	10
Torriana	11	5	6	23:24	10
Juniors	■ 11	5	6	22:23	10
Fontanafredda	11	3	8	10:26	6
Celinia	11	3	8	10:27	6
Pav Natisonia	11	1	10	8:30	2
Pieris	11	0	11	0:33	0
PRIHODNJE KOLO (27. 1.)
Sloga Koimpex - Juniors Casarsa, Sokol Indules - Pieris, Torriana Gradišče - Agorest Gorica, Prata Kenne-dy, CUS Videm - Pav Natisoma, Fontanafredda - Celinia Maniago, Libertas Martignacco - Fincantieri Tržič.
škodbe, temveč tudi najti primerno motivacijo, da ne bi v nadaljevanju pokvarili dobrega vtisa, ki sta ga zapustili v tem začetnem delu sezone.
Še naprej kritično pa je v ženski D ligi. Bodisi Breg Agrar bodisi Konto-vel Electronic Shop sodita v peterico ekip, ki se otepajo dna. Če upošteva-
V 9. kolu ženske namiznoteniške A lige kvasovke dosegle spodbuden uspeh
Šele sedaj se začenja pravi boj za obstanek
Odlična Krasova predstavnica Branka Batinič
(Foto Križmančič)
V 9. kolu namiznoteniške ženske A lige so krasovke osvojile drugi par prvenstvenih točk v gosteh pri bocenskem Auer Ora Platter.
Zmaga z izidom 3:5 je nedvomno spodbuden uspeh krasovk, vendar se šele zdaj začenja borba za obstanek v ligi. Krasovke čaka še zadnja povratna tekma z zmagovalcem A skupine Barcellono Pozzo di Gotto, ki jo bodo odigrale pred domačimi gledalci to soboto, 27. t. m. Izid naslednjega kola srečanja med Enigmo Messina in Oro Auer Platter bo posredno odločal, ali bo Kras še na četrtem mestu jrrvenstvene lestvice njegove skupine. Četrto mesto pomeni daljši premor v razigravanju mest, ki bi krasovkam omogočil boljšo pripravo. Nadalje je za obstanek Krasa pomemben tudi razplet v spodnjem delu B skupine. Obstaja še rahla teoretična možnost, da se Ouattro Mori (z eno neodigrano tekmo) prebije iz skupine play-out v zgornjo ter potisne Libertas iz Genove v spodnjo skupino. Kras se bo slej ko prej moral srečati v nadaljevanju prvenstva razigravanja mest ali s Ouattro Mori Cagliari ali po zgornji predpostavki z Libertasom. Za
Kras bi bilo seveda mnogo ugodneje srečanje z Genovo, proti Tcateri ima vsaj malo možnosti, da zmaga, kot je to tudi
storil na koncu lanskega prvenstva, ko ga je dvakrat premagal. Število ekip, ki bodo letos nazadovale iz A lige, pogoju-
jeta dva dejavnika: prvenstvo 1990/91 predvideva deset ekip v enotni skupini in ostra konkurenca evropskih pa tudi svetovnih imen, ki nastopajo v letošnjem prvenstvu. Od dvanajstih ekip jih izpade pet, kar pomeni, da se bo iz skupine play-out (zadnje tri obeh skupin) rešil le zmagovalec. Krasovke bodo torej potrebovale mnogo sreče, da se obdržijo v 1. ligi.
IZIDI 9. KOLA (SKUPINA A): Surgelati Arena Verona - Enigma Messina 5:1, Bar-cellona Pozzo di Gotto - Vittoria Ragusa 2:5, Ora Auer Platter - Kras Zgonik 3:5.
IZIDI 9. KOLA (SKUPINA B): Comafer Coccaglio - TT A4 Verzuolo 5:2, Libertas Genova - Ouattro Mori Cagliari 4:5, Garden Hotel Terni - Citta della Calza 1:5.
LESTVICA (A SKUPINA): Vittoria Ragusa, Barcellona Pozzo di Gotto 14, Surgelati Arena Verona 12, Kras Zgonik, Enigma Messina 4, Ora Auer Platter 2.
LESTVICA (B SKUPINA): Comafer Coccaglio 16, Citta della Calza 14, Libertas Genova 10, Ouattro Mori Cagliari 8, TT A4 Verzuolo 2, TT Garden Hotel Terni 0. (J. J.)
Pred kratkim v Padovi
Zaradi prisotnosti stotine tekmovalcev iz Benečije in Furlanije-Julijske krajine ter beneških sodnikov (Michielan, Buffelli, Puricelli, Bolaffio ter drugi) so naši nastopili z dokajšnjo tremo.
Posebnost turnirja »Serenissima« (v nedeljo, 14. t. m., je bila druga etapa) se je pokazala pri sojenju - vsak tekmovalec je izvedel dve kati - seštevek obeh točkovanj je dal končni rezultat. Nastopili so karateisti šestih kategorij. Kot prvi so stopili na tabami mlajši pionirji (do 13 let) - za Shikai karate klub sta nastopila: Alessio Štoka, ki ga je velika trema zmedla, tako da je zagrešil nekaj tehničnih potez pri izvajanju kat ter se ni uvrstil na višji položaj; Marko Čepak, ki je nasprotno zelo čvrsto in korektno izvedel izbrani kati ter se uvrstil na prestižno 4. mesto. Med pionirji (14-16 let) je tekmoval Emil Oblak, ki je zasedel 10. mesto. V isti starostni skupini so nastopale še Monica Cos-sutta, Ksenija Zotti in Elena Cossutta. Dokazale so, da lepo izvajajo kate; Kseniji se je zaradi posebnega načina računanja rezultatov izmuznila iz rok bronasta kolajna. Po izvedbi prvih dveh kat sta namreč 3. in 4. uvrščena imeli isti rezultat: zaradi tega sta izvedli vsaka še eno kato, pri tem pa se je boljeizkazala Zottijeva. Pri računanju končnega rezultata pa so sešteli točke prve in tretje izvedbe, tako da se je zaradi desetinke v razliki Ksenija uvrstila na seveda odlično 4. mesto.
V starejši starostni skupini (17-45) so nastopili Barbara Furlan, Romana Maiano in Sergij Štoka; konkurenca je bila premočna. Naši so se morali zato zelo potruditi, obenem pa so s svojim nastopom zadovoljili, saj so se uvrstili na zlato sredino lestvice.
Naslednja etapa turnirja, ki bo predvidoma v začetku aprila, bo namenjena ekipnemu izvajanju kat in borbe. Dotlej pa bo na sporedu vrsta mitingov s prestižnimi karate mojstri. V soboto in nedeljo je bil v Trevisu »stage« z največjo svetovno osebnostjo tradicionalnega karateja, z uč. Hidetako Nishiyamo (ki je obenem tudi predsednik mednarodne karatejske zveze). Ta konec tedna pa bo v Radovolji-ci (pri Bledu) seminar (namenjen je karateistom vseh starostnih skupin in vseh stopenj) z mojstrom karateja V. Jorgo.
(R. M.)
Radio Opčine: danes Športni komentar
Zaradi okvare na oddajniku bo tedenski športni koemen-tar, ki bi moral biti včeraj, danes ob 18. uri.
V nedeljo v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Kontovelci zmagali s točko razlike
SCOGLIETTO -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 83:84 (35:41)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Kralj, Ban 2 (0:1), Grilanc 16 (1:4), Gulič 27 (2:4), Sterni 6, Štoka 10 (2:6), Pahor, Starc 6 (2:2), Civardi 10 (2:4), Čuk 7 13:5).
PON: Čuk (25). TRI TOČKE: Grilanc 3; Gulič 1.
Kontovelci go v nedeljskem kolu promocijskega prvenstva na Tržaškem slavili pomembno zmago proti nevarnemu nasprotniku, to je proti Scogliettu. Naši so po izenačeni in v zadnjih minutah skoraj dramatični tekmi zmagali s točko razlike in tako obdržali zaostanek za vodilnim CGI iz Milj na štirih točkah. Prvi polčas je bil poprečen. Tekma je bila stalno izenačena in Kontovelci so bili v vodstvu tudi za 13 točk (v 15. minuti). Nakar so gostitelji reagirali in naše skoraj dohiteli. V drugem polčasu so domačini prvič povedli že v 25. min. (55:51). Sledila je reakcija naših in odtlej je postala igra zelo izenačena do poslednjih sekund. Ekipi sta se namreč stalno izmenjavali v vodstvu. V zadnjih minutah pa je bil zlasti uspešen Štefan Gulič, ki je tudi realiziral najpomembnejše Kontovelove točke. (D. Starc)
Domove! zapravili priložnost
Domovci so v tem kolu zapravili ugodno priložnost, da bi poskrbeli za pravi podvig.
Na tujem so namreč proti močni peterki Petro-lifere popustili šele v zadnjih minutah srečanja, potem ko so bili večkrat celo v vodstvu. Našim je bil usoden začetek drugega polčasa, ko je prišla na dan običajna že kronična neučinkovitost v napadu, saj so v desetih minutah igre dosegli borih 12 točk. V zaključnih minutah niso izkoristili nekaj lepih priložnosti, tudi sreča jim je obrnila hrbet. Š prikazano igro so Brumnovi varovanci vsekakor zadovoljili. Kolo pred zaključkom prvega dela prvenstva je vodilni Igc iz Šta-rancana prvič izgubil. Igralci ekipe Senators Zeus so namreč poskrbeli za prvovrstno presenečenje, saj so na domačih tleh s štirimi točkami razlike premagali igralce iz Štarancana. Poraz vodilne ekipe bo nedvomno popestril sicer nekoliko dolgočasno prvenstvo, saj morda še ni vse odločeno, kar zadeva prestop v višjo ligo. (af)
Na sliki: s Slovenskega derbija med Kontovelci in cicibonaši.
________Ženska D liga__________
IZIDI 11. KOLA
Breg Agrar - Gammalegno 0:3, Kontovel Electronic Shop - ASFJR Čedad 1:3, Promovolley Pordenon -San Luigi Gorica 3:0, Virtus Trst -Martignacco 1:3, Banca Popolare Centa - Al Fungo Humin 3:2, Danone Rivignano - San Giorgio Porcia 3:2, Aguila Spilimberghese - DLF Trst 3:1.
LESTVICA
Promovolley	11	11	0	33: 3	22
DLF Trst	11	9	2	28:14	18
Banca P. Centa	11	9	2	28:11	18
ASFJR Čedad	11	8	3	27:15	16
Gammalegno C.	11	7	4	24:17	14
Al Fungo	11	6	5	26:17	12
Danone Riv.	11	6	5	22:22	12
Martignacco	11	5	6	22:25	10
San Giorgio	11	5	6	19:26	10
Kontovel ES	11	3	8	15:25	6
Virtus Trst	11	3	8	17:28	6
Spilimberghese	11	2	9	11:29	4
San Luigi GO	11	2	9	10:30	4
Breg Agrar	11	1	10	11:31	2
PRIHODNJE KOLO (27. 1.)
Gammalegno - Kontovel Electronic Shop, Martignacco - Breg Agrar, San Giorgio Porcia - Aguila Spilimberghese, Al Fungo Humin - Danone Rivignano Pocenia, ASFJR Čedad -Banca Popolare Centa, San Luigi Gorica - Virtus Trst, DLF Trst - Promo-volley Pordenon.
mo, da izpadejo štiri ekipe, potem je že težko upati, da bi se lahko obe naši šesterki rešili, razen če ne bo kdo na sredini lestvice še popustil. Senzacija kola je zmaga ekipe Aguila Spilimberghese proti tržaškemu Ferroviariu. Po tem nepričakovanem izidu je Breg Agrar spet sam na dnu lestvice.
košarkarska prvenstva
MOŠKA D LIGA IZIDI 16. KOLA
Sacile - BOR RADENSKA	83:84
Arte - Roncade	67:85
Inter 1904 - San Daniele	80:84
Ponte di Piave - Ardita	94:82
Intermuggia - Latisana	86:75
POM Tržič - Tecnoluce	85:82
Mogliano - Nervesa	91:77
Virtus UD - Autosandra	93:84
LESTVICA
Virtus UD Roncade San Daniele Mogliano POM Tržič Inter 1904 Tecnoluce Intermuggia Sacile
Ponte di Piave
Latisana
Arte
Ardita
Autosandra
RADENSKA
Nervesa
16 15 1 1330:1983 30 16 14 2 1369:1286 28 16 12 4 1465:1344 24 16 11 5 1356:1275 22 16 9 7 1348:1390 18 16 8 8 1326:1265 16 16 8 8 1327:1280 16 16 8 8 1395:1397 16 16 7 9 1292:1266 14 16 7 9 1317:1325 14 16 6 10 1127:1215 12 16 6 10 1173:1318 12 16 5 11 1310:1399 10 16 5 11 1238:1352 10 16 4 12 1301:1407 8 16 3 13 1249:1321 6
PRIHODNJE KOLO BOR RADENSKA - Inter 1904; Ardita
-	Intermuggia; Roncade - Ponte di Piave; San Daniele - Sacile; Latisana
-	Virtus UD; Autosandra - Mogliano; Nervesa - POM Tržič; Tecnoluce -
Arte.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI 8. KOLA
Grado - Asguini	n.o.
Senators - Igc Staranzano	81:77
Petrolifera - Dom Gometal	91:79
11 Lume - Alba Primis - Del Do LESTVICA				59:58 63:62
Igc	8	7	1	701:614 14
11 Lume	7	5	2	467:444 10
Petrolifera	8	5	3	658:633 10
Grado	7	4	3	529:536 8
Alba	8	4	4	599:564 8
Primis	8	4	4	588:585 8
Senators	8	4	4	591:621 8
Del Dd	7	3	4	511:514 6
Asguini	7	1	6	479:559 2
Dom Gometal	8	1	7	550:503 2
PRIHODNJE KOLO (27.				1. 1990)
Dom Gometal - Grado (ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma). Del Dd - Senators, Igc Staranzano - II Lume, Alba - Primis, Asguini - Petrolifera.
Na Tržaškem IZIDI 10. KOLA
CGI Milje - Cicibona				79:76
Scoglietto - Kontovel ES				83:84
Radioguattro -	St. Azzurra			88:78
Libertas - Barcolana				67:75
Lav. Porto - Ferroviario				56:76
Fiamma - CUS				61:64
LESTVICA				
CGI Milje	10 10		0	938:753 20
KONTOVEL ES 10		8	2	895:790 16
CICIBONA	10	7	3	826:699 \*
Ferroviario	10	7	3	718:678 13
Barcolana	10	6	4	770:753 12
Scoglietto	10	4	6	768:791 8
Libertas	10	4	6	622:708 8
St. Azzurra	10	4	6	701:729 8
CUS Trst	9	3	6	650:692 6
Radioguattro	9	3	6	741:762 6
Fiamma	10	2	8	701:809 4
Lav. Porto	10	1	9	750:917 2
PRIHODNJE KOLO KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ' Libertas; Ferroviario - Fiamma; St-Azzurra - Lavoratori del Porto; Bar-colana - CGI; CUS - Scoglietto; Cl' GIBONA - Radioguattro.
Derbi v 2. amaterski ligi na trebenskem pravokotniku
Pravičen remi med Vesno in Zarjo
Vesna spet zamenjala trenerja
Po odstopu Petagne 23. oktobra lani, ko je Vesna po 6. kolu imela 7 točk; je odbor društva poveril vodstvo ekipe dolgoletnemu nogometašu in kapetanu Fabiu Candottiju. Ekipa je po zamenjavi trenerja odločno reagirala, saj je v prvih treh tekmah zbrala 5 točk, nato pa je prišla negativna serija šestih zaporednih porazov. Vmes sicer je Vesni uspelo v zaostali tekmi premagati sicer povrečno ekipo Trsta. Serija negativnih nastopov Vesne je. morda botrovala, da je Fabio Candotti izrazil prošnjo odboru, da bi ga razrešili funkcije trenerja, ker je smatral, da je bolj potreben ekipi kot nogometaš. Kljub temu da mu je vodstvo izkazalo popolno zaupanje in neglede na nedeljski remi v derbiju z Zarjo, kaže, da je bila njegova odločitev nepreklicna. V nedeljo smo že opazili med gledalci ob robu trebenskega igrišča tudi nekdanjega trenerja Vesne Umberta Esposita, kar gotovo ni bilo naključje. Zadeva je bila kmalu pojasnjena. Umberto Esposito bo danes uradno predstavljen ekipi kot nov trener Vesne. Sicer Esposito ni novinec v amaterskih prvenstev. Ze v sezoni 84/85 je vodil kriško enajsterico, ko je v sklopu prvenstva 2. amaterske lige s 39 osvojenimi točkami zasedla 4. mesto na končni lestvici. V sezoni 82/83 pa je Esposito celo igral v vrstah Krasa, vedno v 2. amaterski ligi deset prvenstvenih tekem. Novi trener torej pozna naše ekipe. Predvsem pa nekatere nogometaše Vesne, kot Fabia Condottija, Roberta Candottija, Nika Sedmaka in Pisanija, ki jih je že treniral v sezoni 84/85. V nedeljo bo na Proseku v derbiju s Primorjem že sedel na klopi Vesne. Fabio Candotti pa bo na igrišču seveda kot. nogometaš. (B. R.)
Avtomobilizem
Krvavi avtorally Montecarlo
MONTECARLO — Krvav začetek prvega avtorallyja sezone v Monte-carlu. V drugem dnevu posebnih voženj je včeraj popoldne renault 5 Francoza Jeana Claudea Bertaudiera zaneslo s ceste v globok prepad. Pomočnik voznika Francis Malaussene je bil v nesreči pri priči mrtev, Ber-taudiere pa se je hudo ponesrečil. S helikopterjem so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je poškodoval hrbtenico.
Včerajšnja nesreča, ki že spet resno zastavlja vprašanje varnosti za voznike in gledalce rallyjev, je potisnila v ozadje športno plat »Monte-carla«. Po 12 posebnih vožnjah vodi dvojica Auriol-Occelli na lancii delti 16V s šestnajstimi sekundami prednosti pred špansko dvojico Sa-inz-Moya na toyoti celtici GT4. Svetovni prvak, Italijan Miki Biasion je trenutno na tretjem mestu z zaostankom točno dveh minut.
Nogomet
Aldo Agroppi trener Ascolija
Aldo Agroppi je od včeraj novi trener Ascolija. Zamenjal je Eugenia Bersellini-ja, ki ga je predsednik nogometnega društva Ascoli Rozzi odslovil zaradi slabih rezultatov, Ascoli se bori pred izpadom, saj je z 12 točkami predzadnji na lestvici. Naloga novega trenerja, ki je podpisal pogodbo do konca nogometne sezone, zato ne bo nič kaj lahka.
Košarka
Jugoslavija nosilka skupine na SP
ZDA, Sovjetska zveza, Jugoslavija in Brazilija so nosilke skupin letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva, ki bo od 8. do 19. avgusta v Argentini. Tako je včeraj odločila mednarodna košarkarska zveza FIBA. Na sestanku zveze v Atlanti so tudi razvrstili druge udeležence prvenstva v jakostne skupine. V drugo jakostno skupino so bili vključeni Portoriko, Kanada, Španija in Avstralija. Italija
je bila skupaj z Argentino, Grčijo in Ve-liezuelo vključena šele v tretjo jakostno skupino, medtem ko zadnjo, četrto, sestavljajo Angola, Južna Koreja, Kitajska in Egipt. Žrebanje finalnih skupin bo v sredo v Buenos Airesu.
VESNA - ZARJA	0:0
VESNA: Franciolli, N. Sedmak, Ri-dolfo, Leonardi, Radoš, Podgornik, R. Candotti, Barilla, Ravalico, Pisani, Soavi.
ZARJA: Kočevar, Grgič, Rojac, Antonič, D. Fonda, Jerman, Kalc, Borelli, E. Fonda, Auber, Zeugna (v 67' Vidali).
SODNIK: Stanič iz Tržiča.
Osemindvajseti prvenstvi derbi med Vesno in Zarjo, ki so ga zaradi obnovitvenih del na kriškem igrišču odigrali v Trebčah, se je končal brez zmagovalca. Tradicija remijev med Križani in Bazovci se torej nadaljuje, saj je bil to že 17. neodločni rezultat tega dolgoletnega derbija, v katerem je sicer Vesna zmagala devetkrat, dvakrat pa je bila poražena.
Delitev točk je bila tokrat pravilno plačilo za igro, ki sta jo prikazali obe ekipi. V začetnem delu so vsekakor imeli Križani, rahlo terensko premoč in ustvarili tudi dve zreli priložnosti, a Bazovci so kmalu odločno reagirali in sprožili nekaj protinapadov. Postopoma se je igra precej razživela, tako da je bila žoga sedaj na eni, nato na drugi polovici igrišča. V tem delu so morda imeli še največ dela branilci obeh ekip, ki so seveda skušali zaustaviti vsak nevarni prodor že od samega začetka, mnogokrat tudi z odločnimi in ostrimi posegi. Igra se je precej poostrila, nikoli pa zaostrila, saj je mladi sodnik iz Tržiča tokrat pokazal le dva rumena kartona.
V nadaljevanju sta si bili ekipi precej enakovredni. Vesna je morda ne-
Zagrizeni Robert Kalc (Zarja)
koliko več pritiskala, a je morala vsakič obračunati z dobro razpoloženim vratarjem Kočevarjem, ki je bil vedno na pravem mestu. Zarjani so kot v prvem delu sprožili nekaj nevarnih protinapadov, ki pa so se v glavnem končali ob robu kazenskega prostora brez velikega in nevarnega dela za vratarja Vesne Franciollija. Skratka povedano, zanimiv in dopadljiv derbi z živahno igro. Obe ekipi sta sicer pokazali, da imata glavno hibo v napadu, kjer Vesni kot Zarji primanjkuje spretni strelec. Prav zaradi tega se je derbi končal brez gola in ta izid zadovoljuje obe ekipi: Vesno, ker je po šestih zaporednih porazih končno prekinila negativno serijo, Zarjo pa zato, ker se točka v gosteh vedno dobro prileže. (B. R.)
PIERIS - PRIMORJE	2:0 (1:0)
Strelec: v 20. min. -in v 64. (11-m) lanesi.
PRIMORJE: C. Savarin, Husu (v 58. min. Lukša), Milani, Štoka, Verrillo, M. Savarin, Livan, Crevatin, De Marco, Sullini, Mosetti (v 70. min. Comino). -
Po dveh zaporednih zmagah nad Rudo in Castionesejem so Prosečani tokrat morali priznati premoč domačinov, ki so zmagali povsem zasluženo. Gostje so izredno občutili odsotnost Pipana, ki je z Antonijem pravi steber ekipe na sredini igrišča. Igra je bila zato zelo neorganizirana, brez prave povezave, predvsem med obrambo in veznimi igralci. Te pomanjkljivosti so
zelo odločni in koncentrirani domačini takoj izkoristili in uveljavili premoč na sredini igrišča vse do konca tekme.
V	prvih minutah sta si bili ekipi enakovredni, igrali sta precej previdno. Kmalu pa je bilo razvidno, da so »rdeče-rumeni« v težavah proti hitrim veznim igralcem Pierisa. Prvi zadetek je padel v 20. min. po hitrem protinapadu po desnem krilu in točnem diagonalnem strelu lanesija. Napaka gostov je bila očitna, saj ekipa ne bi smela nasprotniku dovoliti tako nevarnih protinapadov. Kljub težavam in še eni priložnosti, ki se je kmalu za tem ponudila netočnemu Peressiniju so imeli Prosečani v zadnjih minutah izredno priložnost z Sullinijem, ki je sam pred vratarjem poslal žogo za las ob vrata.
V	drugem polčasu je Savarin par-krat spretno prestregel strel Peressini-ja, nakar bi gostje spet lahko izenačili. Strel Štoke po kotu Savarina pa je zadel vratnico.Do konca tekme so domačini podvojili iz enajstmetrovke, zaradi dvojnega opomina pa sta morala predčasno zapustiti igrišče Petenel na eni in Štoka na drugi strani.
Prosečani se medtem že pripravljajo na tradicionalni derbi z Vesno, ki bo na proseškem pravokotniku. Čeprav tekma ne bo odločala o prvih mestih, pa je upati, da bo pritegnila veliko število navijačev. (Š. M.)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 17. KOLA
Muggesana - Aguileia	1:1
Porpetto - S. Maria	1:1
Staranzano - S. Vito	1:0
Paviese - Gonars	0:0
VESNA - ZARJA	0:0
Pieris - PRIMORJE	2:0
Castionese - Ruda	0:2
Terzo - CGS	1:3
Aguileia	LESTVICA 17 11	4			2	28:18 26
Muggesana	17	11	4	2	24:10 26
Staranzano	17	9	5	3	25:13 23
Pieris	17	9	4	4	26:14 22
Ruda	17	7	8	2	19:9 22
PRIMORJE	17	6	8	3	16:12 20
S. Vito	17	6	5	6	21:17 17
Castionese	17	5	7	5	14:13 17
CGS	17	6	4	7	16:29 16
ZARJA	17	5	5	7	16:19 15
VESNA	17	5	5	7	14:18 15
Porpetto	17	5	3	9	19:23 13
S. Maria	17	2	9	6	14:20 13
Gonars	17	4	4	9	13:20 12
Terzo	17	3	3	11	14:29 9
Paviese	17	1	4	12	11:31 6
PRIHODNJE KOLO CGS - Castionese, Ruda - Pieris, PRIMORJE - VESNA, ZARJA - Paviese, Gonars - Staranzano, S. Vito - Porpetto, S. Maria - Muggesana, Aguileia - Terzo.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 14. KOLA
Fossalon - SOVODNJE Poggio - Vermegliano Azzurra - Begliano Medea - San Pier Turriaco - Audax MLADOST - Sagrado S. Lorenzo - Brazzanese
LESTVICA
Audax	14	10	3	1	29:8 23
San Pier	14	10	3	1	27:7 23
Medea	14	8	3	3	40:14 19
Turriaco	14	7	4	3	20:9 18
Poggio	13	7	3	3	24:11 17
S. Lorenzo	13	7	2	4	34:19 16
Sagrado	14	3	8	3	16:15 14
SOVODNJE	14	5	3	6	13:12 13
Azzurra	13	4	4	5	19:15 12
Vermegliano	14	3	4	7	18:22 10
Begliano	14	3	4	7	16:31 10
Fossalon	14	3	3	8	18:28 9
MLADOST	13	2	4	7	17:17 8
Brazzanese	14	0	0	14	1:84 0
PRIHODNJE KOLO S. Lorenzo - MLADOST, Sagrado -Turiacco, Audax - Medea, San Pier -Azzurra, Begliano - Poggio, Vermegliano - Fossalon, Brazzanese - SOVODNJE.
0:0
0:1
1:0
1:4
1:2
0:0
12:0
V nogometnem derbiju v skupini L 3. amaterske lige na Tržaškem
Kras ni mogel do živega trebenskemu Primorcu
KRAS - PRIMOREC	0:0
KRAS: Caputo, Tul, Špacapan, Fab-ris, Marcosini, Albertini, Somma (v 67. min. Škabar), Kukarič, Forte, Lepore (v 55. min. Škerk), Žagar.
PRIMOREC: Leone, Castro, Coppo-la, Florean, Canziani, Ferluga, E. in M. Kralj, Kelemenich (v 56. min. Carli), Pitacco (v 79. min. Privileggi), Santi.
Drugi letošnji derbi med Krasom in Primorcem se je z razliko od prvega, ki so ga tesno osvojili krasovci, končal z neodločenim rezultatom. Za repen-ske predstavnike pa je letos lastno igrišče kot začarano, saj jim doslej na domačih tleh še ni uspelo iztržiti zmage, čeprav bi si jo v nedeljo po prikazani igri več kot zaslužili.
Po zadnji zmagi v gosteh proti Juni-or Aurisini so se »rdeče-beli« približali i vodeči Opicini na same 3 točke, zato so proti Primorcu upravičeno računali na celoten izkupiček. Gostje so v glavnem nadzorovali številne Krasove napade in jim je (čeprav z veliko težavo) uspelo ohraniti prav do konca mrežo nedotaknjeno. Domačini so imeli na trenutke rahlo, na trenutke pa izrazito terensko premoč, o čemer priča tudi zaposlenost vratarjev. Medtem ko ni Caputo opravil niti enega resnega posega, pa je bil Leone stalno pod pritiskom krasovih napadalcev. Najhuje mu je pretilo 4 minute pred koncem, ko se je Krasov napadalec Porte predstavil popolnoma sam pred hjim. Na začudenje vseh pa se je kra-sovec odločil za strel že izven kazenskega prostora, žogo pa je poslal daleč, daleč od vrat. Leone je nadalje dobro posegel že v prvem delu, ko je z dogami odbil v kot strel Forteja iz težkega položaja, a iz neposredne bližine vrat. Najboljše trenutke so domačini Preživljali v zadnjih 20 minutah prve-9a polčasa, ko so potisnili Primorec v °brambo. V tem času je Žagar najprej z9rešil strel v vrata, zatem je Leone sPet dobro posegel. Minuto kasneje so hebenski branilci zaustavili Leporeja, v 29. min. pa so ga prav v kotu kazen-skega prostora podrli in čeprav se je sodnik nahajal v neposredni bližini, se Za prekršek ni zmenil. V 42. min. pa je Fabris zadel vratnico.
Drugi polčas je bil podoben prvemu, le da so Trebenci sprožili kak protinapad. Kras je imel vsekakor še vedno terensko premoč in več priložnosti za gol, ki pa jih Žagar, Forte in Kukarič niso izkoristili. Na drugi strani pa bi Edvin Kralj kmalu kaznoval z zadetkom nepazljivost Krasove obrambe. (Z. S.)
STOCK - GAJA	1:4 (0:1)
GAJA: Zemanek, Stranjščak, Dalla Giacoma, Pangoni, Neppi, Bullo, Vengust, Gabrielli (v 78. min. Šuc), Girar-di, Pečar (v 75. min. Kalc), Ghiotto.
STRELCI: Girardi v 12. min., Gabrielli v 65. min., Ghiotto v 82. in 90. min.
Uspeh in visoka zmaga Gaje na težkem gostovanju pri čvrsti in homogeni ekipi Stocka sta med igralci samimi in navijači naletela na velik odmev in odobravanje. Po nepredvidenem porazu proti Bregu prejšnjo nedeljo je bila zmaga za zeleno-rumene kategoričen imperativ, saj bi morebitni nov spodrsljaj na skupni lestvici preveč okoristil vodečo Opicino.
Gajevci so stopili na svetoivansko igrišče trdno odločeni, da iztržijo pozitiven rezultat. Trener Čermelj je igralcem izrecno ukazal, naj disciplinirano krijejo polje in občasno ogrožajo nasprotnikova vrata. Po začetnih previdnih akcijah so se gajevci le opogumili, prevzeli vajeti v roke in večkrat streljali na vrata gostiteljev. In že v 12. min. je Girardi silovito streljal proti vratom. Vratar je le s,- težavo odbil strel, vendar tako nesrečno, da je žoga obtičala v mreži. Tedaj je Stock nekaj časa zagospodaril na igrišču, lepo prodiral do kazenskega prostra, kjer so se vse akcije razblinile po zaslugi dobro postavljene Gajine obrambe.
Začetek drugega polčasa je bil v znamenju gostiteljev. Gaja se je krčevito branila in imela tudi nekaj sreče v obrambi, kjer je tu in tam ponekod zašepalo. Ni se pa odpovedala protinapadu in tako je Gabrielli v 65. min. silovito streljal z roba kazenskega prostora in podvojil rezultat. Takoj zatem je bil izključen levi branilec Stranjščak zaradi nedovoljenega povračilnega udarca nasprotniku. Stock je skušal
zmanjšati zaostanek, zaradi česar se je Gaja stisnila v obrambo, kjer je izstopal vse pričujoči Vengust. Le-ta je pogumno reševal nevarno stanje pred vrati in zalagal tudi napad. In prav eden izmed njegovih predložkov je Ghiotto izkoristil, ko je spretno prelisičil svojega branilca in prostega krilca, se predstavil sam pred vratarjem in še tretjič potisnil usnje v mrežo.
Kmalu zatem so domačini izkoristili kratek oddih gajevcev in znižali rezultat, Gaja pa je z Ghiottom s silovitim strelom prav v zadnji minuti dosegla še četrti zadetek. Zmaga je blagodejno vplivala na moralo Gajinih igralcev, ne sme pa jih uspavati, saj jih do konca prvenstva čaka še nič koliko ovir, ki jih bo mogoče premostiti le s trdim treningom, skromnostjo in s složnostjo. Pa tudi s kančkom sreče, saj le-ta,pravijo, nikoli ne škodi... (A. R.)
HERMADA - BREG	2:2 (0:0)
STRELCA ZA BREG: Tul in Lacala-mita iz 11-metrovke.
BREG: Petronio, Pavletič, R. Pečar, Giuressi, Paoli, Tul, Cinguepalmi (I. Pečar), Lacalamita, Celin, Udovičič, Tamaro.
Tekma med Hermado in Bregom je pravzaprav trajala le deset minut, od dvajsete do tridesete minute drugega polčasa, saj so v tem delu igrepadli vsi štirje zadetki, medtem ko v ostalem času ni bilo pomembnejših dogodkov.
Ekipi sta igrali pretežno na sredini igrišča in oba vratarja sta le redkokdaj posegla. V prvem polčasu je moral vratar Petronio samo enkrat zaustaviti nevarnejši strel nasprotnika. Tudi v drugem polčasu se igra ni spremenila, dokler niso domačini povedli. Za Brežane je bila to hladna prha. Komaj so poskusili reorganizirati igro, je Her-mada podvojila s srednjim napadalcem, in sicer iz zelo dvomljive enajstmetrovke. Že je kazalo, da bodo morali Brežani zapustiti igrišče poraženi, saj je do konca tekme manjkalo le četrt ure, ko so v prvem napadu po drugem prejetem golu dosegli zadetek s Tulom. Minuto kasneje je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Brega zaradi prekrška nad Lacalamito. Naj-strožjo kazen je sam Lacalamita uspeš-
no izvedel. Tekme je bilo tako konec, čeprav so v zadnjih minutah igre Brežani napadali in bi z malo sreče lahko tudi dosegli še tretji zadetek. (E. B.)
NA GORIŠKEM Skupina I
FOSSALON - SOVODNJE	0:0
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Marson, Černigoj, Tomšič, Sambo, Čevdek, Acconcia, Černič.
Delitev točk med Fossalonom in So-vodnjami vsekakor ni zadovoljila prisotne gledalce, ki so prisostvovali dokaj slabemu srečanju. Opaziti je bilo, da igralci niso zaigrali s tisto odločnostjo, ki je potrebna, da postanejo srečanja zanimiva in borbena.
Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča in pravih akcij za gol skorajda ni bilo. Povedati pa je treba, da so igrali Sovodenj ci v nepopolni postavi, saj so zaradi bolezni in izključitev manjkali številni igralci.
MLADOST - SAGRADO	0:0
MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav, Devetak, Falcicchia, Caleo (v 78' Gergolet), Devetta, Marušič, Argentin (v 84' Lakovič), Kobal, Košič.
Mladost bi si po prikazani igri zaslužila več kot točko. Barbanovi varovanci so namreč zaigrali dokaj dobro in bili boljši od nasprotnika, ki je skrbel pretežno za obrambo, z več kot očitnim namenom, da bi z doberdob-skega igrišča odnesel točko. Škoda le, da kraški napadalci v nedeljo niso bili razpoloženi, saj so zamudili več zanimivih priložnosti (I. L.)
Skupina L
IZIDI 13. KOLA
S. Andrea	- Aurisina				1:1
Opicina -	J. Aurisina				3:0
KRAS - PRIMOREC					0:0
Fincantieri - Romana					2:1
Hermada	- BREG				2:2
Stock - GAJA					1:4
	LESTVICA				
Opicina	13	10	0	3	23:8 20
GAJA	13	7	4	2	23:14 18
KRAS	13	4	8	1	19:11 16
Aurisina	13	5	6	2	17:9 16
PRIMOREC	13	4	5	4	10:11 13
S. Andrea	13	2	8	3	20:15 12
BREG	13	'4	4	5	18:15 12
Stock	13	4	4	5	19:18 12
Fincantieri	13	4	4	5	12:12 12
J. Aurisina	13	4	4	5	15:20 12
Hermada	13	1	6	6	12:28 8
Romana	13	1	3	9	6:31 5
PRIHODNJE KOLO GAJA - Hermada, BREG - Fincantie-ri, Romana - KRAS, PRIMOREC -Opicina, J. Aurisina - S. Andrea, Au-risina - Stock.
obvestili
ŠD MLADINA
Smučarski odsek ŠD Mladina prireja v nedeljo, 28. t. m., v sodelovanju s Shinkaj Karate Cluba smučarski izlet v Valzoldano (Civetta). Vpisovanje in informacije v društvenem baru Doma A. Sirk v Križu od 18. ure dalje do četrtka, 25. t. m., in pri odboru Shinkaj Karate Cluba.
PRIMOTOR KLUB
obvešča člane, ki nameravajo tekmovati, da se morajo nujno javiti do konca tedna zaradi zdravniškega pregleda in ostale dokumentacije.
KJJLTURNI
DOM
SREČANJE	>JW
Z JUGOSLOVANSKO	ZSžDI
REPREZENTANCO V KAJAKU IN KANUJU
Sodelovala bo vrsta jugoslovanskih reprezentantov, ki so se proslavili na svetovnih preizkušnjah.
Mala dvorana Kulturnega doma, danes, 23. januarja, ob 18. uri.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000 - din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780 - din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
torek, 23. januarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
K onesnaženosti ozračja v mnogih mestih »prispeva« tudi izredno stabilno vreme
Prva nedelja brez avtomobilov v Milanu za zdaj ni dala zaželenih rezultatov
Po dolgem času so Milančani spet odkrili čar konjskih vpreg in koles (AP)
MILAN — Prepoved vožnje za motorna vozila v nedeljo v Milanu ni prinesla vidnejših rezultatov. V devetih urah, kolikor je prepoved veljala, se je sicer občutno zmanjšala količina ogljikovega monoksida v ozračju, toda vsi ostali strupeni elementi, ki zastrupljajo zrak v Milanu, so se le v minimalni meri spustili pod raven najvišjih dovoljenih količin v kubičnem metru zraka. Žveplov dioksid in dušikov dioksid sta bila še vedno prisotna v prevelikih količinah, zato so izredni ukrepi ostajali še naprej v veljavi.
Pa tudi kar zadeva ogljikov monoksid, je treba povedati, da je za časa zapore njegova količina precej padla pod najvišjo dovoljeno raven (10 miligramov v kubičnem metru), že nekaj ur potem, ko so konjske vprege, »avtomobile« na nožni pogon in kolesa spet zamenjali avtomobili, pa je količina ogljikovega monoksida spet močno narasla in na številnih področjih Milana za skoraj dvakrat presegla najvišjo dovoljeno raven.
Za podoben ukrep v večnem boju z onesnaženostjo so se odločili tudi v Turinu, kjer pa so staro mestno jedro delno zaprli za promet. »Vstop« je dovoljen le javnim prevoznim sredstvom in vozilom s posebnim dovoljenjem. Kot poročajo, večjih problemov včeraj
ni bilo, toda pravi preizkus Turinčane čaka šele danes, ko bodo odprte vse trgovine. Občinska uprava, ki je sprejela ta ukrep, pa se bo morala tudi spoprijeti s številnimi protesti trgovcev in obrtnikov, ki so v protestnem pismu napisali, da jim ta ukrep v bistvu onemogoča normalno poslovanje.
Izredno stabilno vreme, ki naj bi se po napovedih nadaljevalo še nekaj dni (do večjih sprememb vremena naj bi prišlo šele v petek), pa povzroča glavobol tudi drugim občinskim upravam, ki se otepajo s preveliko onesnaženostjo ozračja. Da bi zmanjšali atmosfersko onesnaženje, so v Bocnu omejili hitrost vožnje na 30 km na uro, istočasno pa so v času pred in po koncu pouka začasno prepovedali promet na ulicah, ki vodijo do šol v mestu. Gost promet je na zatožni klopi tudi v Firencah, kjer že nekaj dni zaporedoma ugoavljajo, da količine svinca, ogljikovega monoksida in najrazličnejših trdnih delcev (vse te sestavine poleg drugega vsebujejo avtomobilski izpušni plini) po nekaj ur dnevno močno presegajo najvišje dovoljene količine. Boljši položaj pa je v Firencah z drugimi »onesnaževalci« ozračja, kar pripisujejo razširjenosti ogrevanja stanovanj s plinom in pa skromni prisotnosti industrije.
F reko A&žo je iztekalo kurilno olje
BOČEN — V Adižo, ki že itak sodi med najbolj onesnažene italijanske reke, se je v noči na ponedeljek izlila večja količina kurilnega olja. Vzrok te ekološke nesreče je razpoka, ki se je odprla v ceveh ogrevalnega sistema prehrambne industrije Zipperle blizu Merana.
Gasilci so doslej ugotovili, da se je kurilno olje iztekalo najmanj dve uri, niso pa še izračunali, koliko se ga je dejansko izteklo v reko. Kaže pa, da ge je nekaj več kot tisoč litrov. Vodni tok je mastni madež pomaknil v dolino preko Bočna, kjer so ga gasilci končno zajezili. Nekaj stotin metrov niže so kljub temu razpeli varnostne pregrade, pred katerimi se je doslej ustavila le majhna količina olja. K sreči je temperatura reke Adiže dokaj nizka, kar omogoča, da mastni madež ostaja na površju in ga tako lažje odstranjujejo.
V obratu Zipperle so medtem že zamašili razpoke v ceveh, pri tem pa so ugotovili, da so bile le-te dotrajane in rjaveče. Vodovodne centrale, ki oskrbujejo s pitno vodo Ro-vigo in Verono, bodo verjetno preventivno začasno zaprli. Civilna zaščita zato priporoča previdnost pri uporabi vode.
Umrl poet Giorgio Caproni
RIM — V svojem rimskem stanovanju je včeraj dopoldan izdihnil italijanski pesnik Giorgio Caproni. Pred nedavnim je pesnik praznoval svoj 78. rojstni dan, saj je bil rojen 7. januarja 1912. leta v Livornu.
Capronijeva poezija je v sodobnem italijanskem ustvarjal-stvu morda najbolj ubrana in lirično poglobljena, kot dokazuja-jo predvsem njegove zbirke Congedo del viaggiatore ceri-monioso iz leta 1965 in II franco cacciatore, ki je izšla leta 1982. Prav pred kratkim je založik Grazanti objavil celotno zbirko Capronijevih poezij, s tem pa se je italijansko založništvo končno oddolžilo osebnosti, ki je globoko zaznamovala povojno poezijo.
Caproni, sicer osnovnošolski učitelj, je zrasel na šoli genovskega hermetizma in kolegov, ki so sodelovali z revijo La voce. Kot partizan je dočakal konec druge svetovne vojne v Val Trebbi, nato pa je zapustil Genovo, kjer je živel in se preselil v Rim. Po upokojitvi se je približal poeziji z večjim elanom, čeprav mu je kritika že večkrat izkazala svojo naklonjenost, kot dokazujejo številne literarne nagrade, ki jih je prejel v svoji dolgi pesniški karieri.
Škofi za številnejše družine in vzdržnost
RIM Škofovska konferenca je predstavila pastoralni dokument z naslovom Evangelizacija in kultura življenja. Dokument vsebuje zaključke dveletne »kampanje« za spodbujanje morale in družinskih vrednot med verniki, pa tudi med laiki.
Italijanski škofi se v dokumentu zavzemajo za številnejše družine, »kajti otroci niso samo last staršev, pač pa omogočajo kontinuiteto in razvoj družbe«. V tem duhu škofi odločno zavračajo vsako obliko prekinitve nosečnosti, še posebno sedaj, ko se začenjajo uveljavljati tako imenovane netrav-
matične oblike splava. Poleg nasilja na nerojeno bitje pa dokument ostro obsoja vsako drugo obliko nasilja, kot so na primer mamila, alkoholizem, pornografija, spolno nasilje ali prostitucija. V poglavju, ki obravnava moralno vzgojo pa škofi opozarjajo, da je v sodobni družbi potrebna tudi drugačna spolna vzgoja, ki vodi v vzdržnost, »saj ta vrlina edina lahko usmerja zdravo spolno življenje«. V dokumentu pa je tudi opozorilo glede metode spolne vzgoje, ki jo uvajajo v nekaterih šolah, ki je po mnenju škofov prej iniciacija kot informacija.
Najprej jo je »posilil nežno« potem pa si je vzel življenje
SYDNEY — Zgodilo se je tudi to, da je neka ženska, žrtev posilstva, izrazila globoko sočustvovanje do svojega posiljevalca. Žensko, 35-letno Lyndo B. iz Sydneya, je posiljevalec namreč prisilil, da spolno občuje z njim, nato pa si je vzel življenje. Žrtev posilstva je dejala, da jo je 34-letni Phillip Stockton med posilstvom obvestil, da bo ona zadnja ženska njegovega odločno žalostnega življenja. Sam ji je povedal, kako mu je ime, nato jo je prosil, naj gre naravnost na policijo.
Dejal ji je tudi, da je zaman iskal pošteno žensko, s katero bi lahko delil življenje, obenem pa da je čutil nevzdržen impulz, da nekoga posili pred smrtjo. Ko je opravil svoje, je Lyndi dejal, naj ne bo več tako neumna in naj se pazi, ko se sprehaja sama po slabo razsvetljeni cesti. Šele nato je izvedel svoj tragični načrt in se vrgel z Gapa, strmega pobočja nad sydneyskim zalivom. Lynda je televizijskim novinarjem rekla, da jo je Phillip »posilil nežno«. »Sovražim to, kar mi je naredil, njega pa ne,« je dejala žrtev neobičajnega posilstva.
Razočaranje washingtonske črnske skupnosti ki je zaradi mamil izgubila svojega župana
WASHINGTON »Ne, nismo jezni, ampak samo žalostni in razočarani. Predvsem razočarani.« Tako mi je v nedeljo odgovoril črnski taksist v VVashingtonu, ko sem ga vprašal, kaj meni o županu Marionu Barryju, ki ga je FBI prej-šnji teden aretiral zaradi uživanja in posedovanja kokaine.
Črnski župan glavnega mesta ZDA je bil za to pretežno črnsko mesto pojem uspeha. 53-letni Marion Barry namreč izhaja iz revne dninarske družine v Mississippiju. Z odločnim in vztrajnim aktivističnim delom in bojem za enakopravnost ameriških črncev se je prebil v politični vrh in že dvanajsto leto županoval v VVashingtonu. To nedeljo bi moral najaviti, da bo kandidiral še za četrti županski mandat (vsak traja po štiri leta), namesto tega pa je v svoji farni cerkvi v solzami v očeh spregovoril o svojih slabostih in dejal, da bo »potreboval pomoč«.
Čeprav ni posebej omenil mamil in alkohola, na splošno sklepajo, da se bo moral župan zdraviti. Ko se je javno kesal svojih grehov, je ob njem stala žena Effie in ga stiskala za roko, čeprav je župan imel - kot pišejo - intimne odnose s črnsko manekenko Rasheedo Moore. Ta ga je v četrtek zvečer tudi zvabila v hotel in mu ponudila (kot ji je naročil FBI) kokain.
Marion Barry je prej večkrat zanikal, da bi užival mamila in splošno se je govorilo, da gre za »belsko zaroto«, ki naj bi politično minirala vvashingtonskega župana. Toda zdaj je očitno, da Barry »ima probleme«, tako z mamili kot tudi (in menda predvsem) z alkoholom.
Navzlic aretaciji in ostrim zahtevam ameriškega tiska, Barry za sedaj še ni odstopil, ampak je večino zadev le začasno predal svoji nadomestnici v županstvu. Medtem mora po odločitvi sodišča hoditi na redne preglede krvi in urina, pravilo, ki velja za vse narkomane v sodnem postopku.
Poleg razočaranja, ki ga je čutiti med črnsko skupnostjo v VVashingtonu, je slišati tudi izraze bojazni, da bo zdaj na čelo mesto »prišel belski župan, ki bo iz črnega VVashingto-na hotel narediti spet belo mesto«. Slišati pa je tudi jezne očitke na račun županovega licemerja, saj je Barry velikokrat javno pridigal zoper uživanje mamil. VVashington ima med vsemi ameriškimi mesti največ umorov na glavo prebivalca, večina teh umorov pa je povezana z mamili.
Veliko prebivalcev Washingtona pa še vedno trdi, da je župan Barry žrtev policijskega preganjanja, da mu je FBI nastavil v hotelu zahrbtno past, ki sodno ni dopustna.
Javni tožilec Stephens, ki ima največ zaslug za Barryje-vo aretacijo, pa je neizprosen: »Uživanje mamil s srani visokega mestnega funkcionarja je oblika korupcije, ki najbolj prizadene mestno prebivalstvo, saj spodjeda oziroma ko-rumpira zaupanje javnosti v politične ustanove. Zato je županova aretacija katarza za Washington.«
Če sodišče župana Barryja spoznazna krivega, mu lahko dosodi kazen do enega leta zapora in sto tisoč dolarjev globe.	MITJA MERŠOL
Arianne 4 ponovno poletela v vesolje
Včeraj nekaj po polnoči so z vesoljskega oporišča v Francoski Gujani izstrelili raketo Arianne 4, ki bo postavila na redno orbito 836 kilometrov nad Zemljo francoski raziskovalni satelit Spot 2 in še šest manjših satelitov ameriške in britanske izdelave. Spot 2 je prirejen za iskanje žarišč onesnaženja na Zemlji, manjši sateliti pa bodo omogočili boljše radijske zveze radioamaterjem. Raketo Arianne so izdelali v Evropski vesoljski agenciji, od koder tudi poročajo, da je vzlet potekal brez večjih težav. Kljub temu pa je že pred dnevi v vesoljskem oporišču vladala nejevolja, saj so bile vremenske razmere izredno slabe, tako da so izstrelitev morali dvakrat prenesti. Arianne 4 je »ponagajala« že januarja, ko so izstrelitev onemogočile številne in nepričakovane tehnične okvare	(Telefoto AP)