Z RAZPRAVE NA BREZOVICI
Ali bodo hlevi in silosi postali spomeniki?
Delegati KS Brezovica so bili na sejah zborov občin-ske in mestne skupščine pobudniki za zavmitev osnut-ka dokumenta Ljubljana 2000. Zakaj? Dokument predvideva temeljito pozidavo Brezovice, zato se je Brezovčanom upravičeno postavilo vprašanje, čemu ur-banizacija ne posega v območja, ki niso namenjena kmetijstvu in so zaraščena z jelšami. Na Brezovici ni infrastrukture, tako, da novega naselja ne bo močJna noben način priključiti na katerikoli komunalni vod.
Na zboru krajanov in delovnih ljudi (udeležili so se ga tudi predstavniki mestnega komiteja za urbanizem), ki je bil 13. septembra, so ta vprašanja skupaj z ugoto-vitvijo, da pri takšnem planiranju »bogati postanejo bogatejši, revni pa še siromašnejši« in da je Ljubljana njihov kraj v dosedanjem planu vedno puščala ob stra-ni,jx)novno izpostavili.
Zal je predstavnik mestnega komiteja za urbanizem že v uvodu ob širši pojasnitvi zasnove razvoja Ljublja-
ne pojasnil, da se na večino vprašanj ne da odgovoriti. kajti oni pripravljajo dolgoročni razvoj, za infrastruktu-ro, ki je bila v preteklosti zanemarjena pa niso odgo-vorni. Za to, kakšna bo usoda kmetov v primeru, da bo dokument v prvotni obliki sprejet, pa bo odgovor-nost nosil tisti, ki bo plan izvajal.
V živi razpravi so Brezovčani izoblikovali svoja sta-lišča, ki jih v grobem tudi povzemamo. Ugotovili so, da najbrže na sejo zbora krajanov niso povabili pravih predstavnikov, saj odgovora na vpraianje, kdo je dal načrtovalcem nalogo za izdelavo urbanistične zasnove niso sprejeli, zato še vedno lahko domnevajo, da za takšnimi idejami »stojijo« tisti Ljubljančani. ki si želijo veliko mesto. Urbanisti morajo pri svojih usmeritvah gledati tudi z očmi kmeta in krajana, ponuditi pa mora-jo rešitve, ki bodo kompromis med načrtovalci in kra-jani.
Ne gre pozabiti, da so se leta 1983 Brezovčani že opredelili za nadaljnji razvoj, v smeri, da bi ohranili razvoj kmetijstva na bistveno višji ravni kot pa je sedaj opredeljen v dokumentu Ljubljana 2000. Z izvajanjem urbanizacije v luči tega dokumenta bodo kmetje ostali nepreskrbljeni in med kmeti, ki so dosedaj veliko vlagali v kmetijstvo se je upravičeno postavilo vpraša-nje odnosa mesta Ljubljane do preskrbe s hrano, o smotrnosti pridelave hrane nasploh, ali bo imel kmet na Brezovici hleve in silose za spomenike... Odprto je ostalo tudi vprašanje zagotovitve nadomestil zemljišč, saj imajo kmetje grenke izkušnje o praznih obljubah za zemljišča še iz časa izgradnje avtoceste!
In navsezadnje, Brezovica se že danes srečuje z močnim onesnaževanjem zraka (dva kraka avtoceste indivi-dualna kurišča), o tem kakšne ekološke posledice bi prinesla industrializacija pa se nihče ne pogovarja.
Ali bomo res dopuščali ludi v prihodnje slabo in neusklajeno planiranje (izkušenj iz preteklosti imamo v družbi na pretek) so se ob koncu te obravnave vprašali Brezovčani?