LETO VII.	SREDA, 15. JUNIJ 1977	št. 6
Dan borca -
^ <v
»Na juriš, na juriš, na juriš! Krik borcev vihra skozi
hoste,
sovragove vrste so goste.«
(Tone Seliškar — Karel Pahor)
V letu 1956 je bil 4. julij proglašen za praznik Dan borca. Spominja nas na začetek 2. svetovne vojne, leto 1941. Tega dne se je vršila seja politbiroja CK KPJ. Aktivisti so sprejeli odločitev o vsesplošnem oboroženem uporu vseh narodov Jugoslavije
proti Nemcem in njihovim pomočnikom. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je naslovil nanje odločen razglas, v katerem jih je pozval, naj podprejo pravičen boj Sovjetske zveze, naj se prav tako uprejo.
Naša dežela je bila razdeljena in razkosana, glavna oblika je bila oborožen način vojne ali partizanska vojna. Tako so udarne skupine odšle na teren, tam so se tvorili partizanski odredi. Pripravljale so se oborožene akcije. Politbiro je določil delegate Centralnega komiteja KPJ in glavnega štaba z nalogami, da
bodo poskrbeli, da se bodo sklepi izpolnjevali. Tako so se v juliju, v letu 1941 začeli oboroženi boji v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini. 7. julija so prvič odjeknili streli iz partizanskih pušk v Belo j crkvi — v Srbiji.
13.	julija je vstal narod v Črni gori, v Sloveniji 22. julija, v Hr-vatski 27. 7., prav tega dne tudi v Bosni in 11. oktobra v Makedoniji. V teh bojih, širom po domovini, je bilo sovražniku kaj kmalu jasno, da se naš narod ne bo dal zatreti. Borci so plenili orožje; v zrak so pognali mostove in proge, da so tako okupatorju zapirali prihod na naše ozemlje. Vsi ljudje, posebej pa borci, partizani, ki so vojno doživljali v hostah, v izredno težkih življenjskih pogojih, se spomnijo, da jih je v boju vodila ideja o svobodi. Tako lahko rečemo, da to ni bil samo odpor in borba proti tujcem, to je bil hkrati boj za novo državno ureditev. Po vojni so obnavljali porušeno domovino z gradbenimi elementi, gradili pa so tudi temelje notranji državni zgradbi. Mnogo naporov in težav je prebredla nova Jugoslavija na poti socializma.
Letošnje leto praznujemo 40 let od prihoda KPS na čelo in predsednik Tito praznuje 85 let. Tito je človek, ki ima veliko zaupanja v narod — v nas in mi vanj. Socialistični družbeni red, samoupravljanje in politika miru pri nas in v svetu so njegove ideje, ki so se že uresničile. Zato zasluži priznanje, hvaležnost in občudovanje.
Ker sta letos takšna dva jubileja, posvetimo pozornost tudi
4.	juliju — Dnevu borca. Vsi poskušajmo biti borci, čuvajmo mir in svobodo, za katero so se borci tudi bojevali v preteklosti. * V
Poslovanje v prvem četrtletju 1977
Letos je prvič s predpisom določeno, da je potrebno za prvo četrtletje sestaviti periodični obračun. Ker takega obračuna v prejšnjih letih nismo sestavljali, tudi ni ustrezne primerjave z enakim obdobjem preteklega leta. S tem je seveda mišljen samo obračun po predpisih o knjigovodstvu, sicer pa spremljamo in sestavljamo obračun poslovanja za vsak mesec po našem internem načinu.
Dosežki poslovanja, če jih ocenjujemo s strani proizvodnje in prodaje, so zelo ugodni, žal pa so slabši, če poslovanje ocenjujemo s strani doseženega ostanka dohodka.
Prodaja izračunana na osnovi izdanih faktur, je bila v letošnjem prvem tromesečju večja kot v preteklem letu za 50 %, po TOZD pa zgleda takole (v tisoč din):
V	Bohinju se povečanje prodaje nanaša največ na opažne plošče, večja pa je tudi prodaja pohištva in isospan zidakov, manjša pa je bila prodaja žaganega lesa.
Na Rečici se povečanje prodaje nanaša izključno na vratna krila in podboje, prodaja žaganega lesa pa je bila enaka.
V	Mojstrani se večja prodaja nanaša tako na vhodna kot garažna vrata, ni pa še stekla prodaja MIKO sistema.
Podnart je močno povečal proizvodnjo in prodajo oblog, prodaja zabojev pa je bila približno enaka.
Podatki o poslovanju po predpisanem periodičnem obračunu pa so sledeči (v tisoč din):
	1976	januar — 1977	marec indeks
— Bohinj	26.104	36.933	141
— Rečica	20.660	30.958	150
— Mojstrana	2.638	4.953	188
— Podnart	4.085	7.498	184
— Trgovina	5.651	8.651	153
— Skupaj LIP	59.138	88.993	150
Skupaj izvoz v US $	1.102.028	1.161.298	105
•m v
e "o £ o o JS
o 'C o o,
a
a
o m ^7 >
'd ^ 2 "° o £ a £
Bohinj	32.580	22.209	1.743	7.162	1.466
Rečica	32.208	26.280	1.447	4.752	—271
Mojstrana	4.756	3.741	164	794	55
Podnart	6.620	4.856	295	1.059	410
Trgovina	8.833	8.184	224	305	120
DSSS	4.760	2.464	282	2.014	—
Skupaj LIP	89.757	67.734	4.155	16.086	1.780
Ostanek dohodka je zelo skromen, posebno če še upoštevamo, da je obračunana samo amortizacija po predpisanih stopnjah. Že po planu za leto 1977 nismo pričakovali posebno ugodnega poslovnega rezultata, vendar je dejansko doseženi ostanek dohodka še slabši kot je bilo po planu predvideno. Vzrok za tak rezultat je v prenizkih prodajnih
cenah, ki se zaradi zamrznitve cen že nekaj let ne spreminjajo, istočasno pa se stroški proizvodnje stalno povečujejo. Cene hlodovine so ponovno večje kot leto prej, povečan pa je tudi prispevek za gozdno reprodukcijo za 1,5 % od vrednosti hlodovine. Neprimerno pa so se povečali tudi fiksni stroški, ita sicer (v tisoč din):
				Indeks	
	1976	Plan 1977	Realizacija	1976	1977
				1977	plan
					
Bohinj	10.525	12.440	12.992	123	104
Rečica	7.915	9.180	9.596	121	105
Mojstrana	1.031	1.372	1.284	125	105
Podnart	1.367	1.681	1.693	124	101
Trgovina	619	843	859	139	102
DSSS	2.930	4.787	4.760	162	99
Skupaj	24.387	30.303	31.184	128	103
Delno vpliva	na slab	ostanek	tromesečje to ni	negativno, saj	
dohodka tudi obračun po plača-			je realizacija v prvem tromeseč-		
ni realizaciji, vendar so		osnovni	ju že normalno izpod letnega po-		
vzroki v opisanih postavkah.			vprečja. Podatki	za izpolnitev	
Plan celotnega dohodka ni v			letnega plana so sledeči:		
celoti izpolnjen,	vendar	za prvo			
	si <u .c	d G (D d ‘J > -0 V) 273 n O	Dohodek Zakonske in pogodb, obveznosti	„■s SS o £	M S <u =5 G 73 ||
	O 'O	Ph c/)		o a	O 'O
Bohinj	21,1	21,1	21,1 22,0	23,4	14,4
Rečica	26,5	29,4	18,4 19,7	23,4	—
Mojstrana	18,4	17,8	21,1 19,2	21,3	25,2
Podnart	30,1	31,4	26,9 21,4	23,1	60,8
Trgovina	21,3	21,7	17,3 31,3	22,3	10,1
DSSS	24,0	28,6	20,5 16,8	22,7	—
Skupaj LIP	23,3	24,4	20,6 20,8	23,1	10,9
0 obračunu	za prvo	trome-	žiti vse napore v	povečanje pro-	
sečje je razpravljal tudi skupni delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole. K posameznim postavkam so bile izražene zelo kritične pripombe in sta oba samoupravna organa sprejela slične sklepe, da je v nadaljnjem poslovanju potrebno uskladiti izdatke z dohodki, vlo-
izvodnje in izboljšati izkoriščanje delovnega časa. Povečana vrednost točke za obračun osebnih dohodkov od marca naprej ne more biti opravičena samo zaradi dviga proizvodnje in prodaje, temveč predvsem od povečane produktivnosti in povečanja dohodka.	Lipnik
Nova brusllnlca rezil v TOZD-u Rečica
Montaža na stavbi skladnejša s proizvodnjo
Vsaka sprememba standardnega proizvoda vrat nam povzroča težave, pa čeprav so le malenkostne spremembe. Zato smo se odločili, da se pošiljajo ponudbe z montažo samo tistim izvajalcem gradbenih del, ki so pripravljeni sprejeti naš serijski izdelek. S tem smo tvegali in izgubili po vrednosti sklenjenih pogodb nekaj večjih ali manjših kupcev. Obenem pa se je v Sloveniji poleg Jelovice Škofja Loka, ki je nekako utečeno podjetje s servisno službo in s kompletnim programom vrat in oken pojavila še Lesna Slovenj
Gradec, ki poleg »sumo« vrat ponuja »intro« okna. Izvajalec gradbenih del se tako raje odloča za ponudnika s kompletnim stavbnim pohištvom. S tem so manjši manipulativni stroški, informacije potekajo samo na eni relaciji, vodstvo gradbišča ni preobremenjeno, manj skladišč na stavbi, manj montažnih grup različnih organizacij itd. Pri tem ni bistvo cena za sklenitev pogodbe z izvajalcem obrtniških del, ampak celovitost stavbnega pohištva in montaže.
Pri izbiri izvajalca obrtniških del na stavbi odpademo prav za-
radi celovitosti zgoraj omenjenih podjetij tudi za izdelavo in montažo kril na kovinske podboje Železarne Jesenice. Prav tu smo vložili največ napora z uskladitvijo programov in standardizacijo mer. Zgodi se, da prodamo krila raznim izvajalcem obrtniških del, ki obenem s temi krili dopolnjujejo svoj program in vršijo montažo na kovinski podboj.
Vprašanje je, če bi uspeli do-kompletirati vse vgrajene kovinske podboje Železarne Jesenice v Sloveniji z delovno silo, ki jo imamo na razpolago, kakor je tudi vprašanje trenutne pospešene gradnje in s tem v zvezi veliko povpraševanje po stavbnem pohištvu, tako da je vseeno bolje imeti v rezervi obljubljeno ali pogodbeno delo, kot pa odvečna moč. Alojz Luskovec
Opremljanje fasad in balkonov z lesnimi elementi teče v nespremenjenem trendu s to razliko, da se zahtevajo pri tradicionalni helementih spremembe v zvezi z novo tehnologijo gradnje in sistemov gradbenih profilov. V tem sektorju se zelo dobro prodajajo masivno profilirane obloge pri katerih se je zelo razširilo uporabno področje zaradi stalnega izboljševanja optičnega izgleda in raznovrstne površinske obdelave, ki je odporna na-pram. atmosferilijam. Izgotovljene sotpnice in elementi za stopnice kažejo zastoj, celo nazadovanje in tudi v bližnji prihodnosti ni pričakovati preokreta.
Pri oceni splošnega razvoja dohodka in cen v letu 1977 je možno govoriti o prognozi, da se pri povprečno povišanih cenah za 3 do 6 % lahko pričakuje poveča-čanje proizvodnje in prodaje v
letu 1977, napram letu 1976 6 do 8 %, kot realistično. Položaj tržišča kaže, da bo morala industrija, obrt in trgovina pri visoko kvalitetnih in industrializiranih gradbenih elementih vse bolj upoštevati dobavo graditeljem v paketih. Ta način je vse do sedaj uspešen in bo še nadalje pridobival na pomenu. Proizvajalci posameznih gradbenih elementov, ki so do sedaj imeli direktno prodajna pot do uporabnikov, sedaj iščejo vse tesnejše in širše partnerstvo s trgovinskimi organizacijami.
Nemška lesna trgovina je pred dejstvom, da išče vedno nove metode sredstva in poti za ne preveč hvaležne artikle, ki se plasirajo na gradbenem tržišču, da bi uspela obdržati in pridobivati svoje tradicionalne odjemalce.
Prevc
Kakšao je gibaaje aa aemškeai tržišču
Ker smo proizvajalci stavbnega pohištva In nekaterih drugih lesnih izdelkov za gradbeništvo, je vsekakor zanimivo pogledati tudi drugam, kako poteka gibanje proizvodnje in prodaje. Tokrat imamo na razpolago nekatere najnovejše podatke iz ZR Nemčije, ki so izvleček obširnega tržnega poročila.
Položaj odpreme industrializiranih gradbenih elementov se je izboljšal v primerjavi s časovnim obdobjem preteklega leta. Čeprav skoraj polovica podjetij še naprej poudarja manjšo količino odpremljanja, pa skupni podatki kažejo, da vseeno ni računati s kakšno ohladitvijo tržišča.
Presenetljivo dober položaj pa beležijo pri industriji vrat, kljub temu, da je bilo oslabljeno gradbeno tržišče. Še posebno proizvajalci vrat so ponovno dosegli v letu 1977 skoraj enak uspeh, kot v izrednem konjukturnem letu 1974. Delež visokokvalitetne produkcije montažnih vrat sc v tem letu še naprej izboljšuje (naprimer: odprema hrastovih vratnih elementov, izločanje kovinskih podbojev s suhomontaž-nimi podboji iz lesa in lesnih tvoriv). Industrija vrat se mora usmeriti v razširitev svoje proizvodne palete. Kot primer, . ki se mora vključiti, se nakazuje nova potreba v sektorju modernizacije stanovanjske izgradnje, renoviranja in upoštevanje po-
nih sortimentih. Močno je reducirano povpraševanje po oknih v sektorju stanovanjske gradnje, kakor tudi strešnih in kletnih oken. Ta odprema je enaka kot v I. polletju leta 1976. Nadalje so se povečale tržne pozicije za vse proizvajalce lesnih oken, ki proizvajajo Sortimente po standardu, dočim se je znižala proizvodnja pri obrtnikih. V povečanih količinah so se prodajali preko trgovske mreže za individualne kupce vseh vrst lesenih oken, tako za stanovanjske prostore, kakor za strehe, kleti in garaže.
Promet plastičnih oken je v letu 1977 nepretrgoma naraščal. Najpogosteje poteka prodaja tako, da povečano število obratov
z ekstudorji (torej proizvajalci okenskih profilov), povezano z lesno ali plastičarsko obrtjo, nastopa skupa jin konfekcionirani izdelek vgrajuje direktno pri za interesiranem graditelju. So pa tudi nekatere vodilne tovarne plastičnih oken s standardnim programom ,ki nimajo celotnega sistema prodaje do graditelja, temveč se njihovi izdelki dobijo v trgovinah.
Vhodna vrata, ognjevarna vrata in večnamenska vrata gredo v prodajo v zadnjih mesecih prav tako dobro, kot notranja vrata, nekoliko zaostaja drugi posebni programi vrat, kot harmonika vrata, smučna vrata, dvižna vrata in podobno. Znatno je tudi povpraševanje po posebnih vrst vrat, ki niso sestavni del vrat, temveč so sestavni de) vrtnih ograj, posebnih vhodnih vrat v individualne parke in parcele. Povpraševanje s tega področja je tako obsežno, da so trgovine namenile zanje posebni skladiščni prostor, kjer istočasno testirajo kupca.
Hannoverskl velesejem, eden od največjih svetovnih sejmov
Problemi pa se globlje in ostreje kažejo v tem, da povečano število manjših odpremnih količin povečujejo obratovalne stroške, ki so seveda v primerjavi s produkcijskimi stroški na relaciji prejšnjih let 1972—73 zagotovo težko primerljivi.
Proizvodnja aluminijastih oken poteka količinsko nespremenjeno. Proizvajalci aluminijastih polproizvodov oddajajo svoje proizvode tako imenovanim organizacijam v sistemu, ki so, Mi proizvodna, ali pa trgovska podjetja. Na ta način poteka od-premna pot preko množice kon-fekcionarjev (sem spadajo še posebno kovinske delavnice), ki so s pogodbo vezani direktno na graditelja. Ker je bila v preteklosti zmanjšana gradbena dejavnost, se je to odrazilo tudi na zmanjšanju dohodka pri proiz-vodnij aluminijastih oken, Izravnavanje omenjenega izpada je možno pokrivati trenutno delno pri poslih, ki zadevajo obnovo starih zgradb.
sebnih želja. Direktno poslovanje industrije z gradbenimi podjetji .odnosno odprema na gradbene objekte, je zelo izgubilo na pomenu v primerjavi s preteklimi leti. Nasprotno je v tem obdobju zelo povečano in izboljšano poslovanje med industrijo vrat in trgovskimi podjetji. Seveda se je pozitivni razvoj teh odnosov lahko razvijal tudi zaradi izboljšanih pogojev skladiščenja v trgovski mreži, ki je v zadnjih dveh letih zgradila številna nova skladišča. Ker zahteve odjemalcev rastejo, se je povečalo tudi število tipov gradbenih elementov, kar je zahtevalo večje skladiščne prostore gotovih izdelkov, ter s tem zajamčilo možnost hitrejše organizacije odpreme. Nadalje je zelo zanimivo, da že od 1974 leta zasledujejo trent relativno močnega večanja izvoza v primerjavi z relativno precejšnjim zmanjšanjem uvoza gradbenih elementov.
Trenutno stanje odpreme za trg se zelo razlikuje po posamez-
Oddelek »Gorjana«; v ozadju ob cerkvici vas Spodnje Gorje. Levo ob vznožju hriba Višelnica vas, ki se imenuje tudi Višelnica
Zodaji dnevi »Gorjaae«
Čeprav je do 1. maja 1978 še daleč, se iztekajo zadnji dnevi lesnoindustrijske tradicije pod oznako »GORJANA«, kjer je leta 1919 začela v Sp. Gorjah obratovati žagalnica »GORJANA«.
leta 1958 dalje smo začeli proizvajati vrata. Proizvodnja vrat pa se je v večjem obsegu prenesla v nov obrat na Rečico, ki je začela obratovati 1973. leta. Tako danes delajo na »Gorjani«
»Gorjana« — večstranski skobelni stroj, skobljanje podboja
Med vojno je bila »GORJANA« požgana in takoj po vojni obnovljena.
Leta 1955 je prenehala obratovati kot žagalnica. Od takrat naprej smo začeli proizvajati sredice in panelke. Ob postopni ukinitvi te vrste proizvodnje od
v glavnem slepe podboje in podboje za kompletna vrata.
Tako se je preimenoval obrat »GORJANA« v oddelek obrata vrat v sklopu TOZD RECICA.
V bodoče se bo »GORJANA« imenovala »ELMONT«, ki je kupil celotni kompleks in že
»Gorjana« — krpanje podbojev
Brusilnica »Gorjana«. Brusilci so se že preselili v nove prostore na Rečico
ureja prostore in okolico, ki jih v dogovorjenih rokih izpraznju-jemo. Istočasno preusmerjamo tamkajšno proizvodnjo v prostore obrata vrat na Rečici. Odločitvi, da prodamo »GORJA-NO« je botrovala oddaljenost od Rečice, veliko investicijsko vzdr-
ževanje posebno gasilska služba, oddaljenost kotlovnice in sušilnice. Oddaljeni in komplicirani transporti, prehrana in drugo, kar je povročilo visoke stroške.
Po drugi strani pa je »EL-MONT« kot proizvajalec visoko-napetih transformatorjev, eks-
Krojenje lesa na podboje
preš aparatov po italijanski licenci »GAGGIA«, razdelilnih omaric za instalacije, imel težave v sedanjih prostorih poleg
hotela »LOVEC« na Bledu v smislu širjenja proizvodnje in sploh še možnega obstoja na tej lokaciji.
Tako bo »Elmont«, ki trenutno zaposluje okrog 130 delavcev, dobil vse objekte in celotni kompleks na razpolago maja
1978.	Od tega dne bo prenehalo vsakršno lastništvo TOZD Rečica. Ko se bodo delavci »Elmont« dokončno preselili, predvidevajo še večjo zaposlitev okrog 200 delavcev v 1.1980. Tako bo krajanom krajevne skupnosti Gorje, dalo večjo možnost zaposlitve v tej panogi. Sami skupnosti pa tudi druge ugodnosti in seveda obveznosti v sodelovanju.
Naši delavci s stroji in napravami se bodo preselili v prostore obrata vrat na Rečici, kjer bodo v predvidenem tehnološkem postopku, ki se načrtuje v ugodnejših pogojih proizvajali take, ali drugačne izdelke, ki jih sedaj izdelujejo na »GORJANI«.
Tand
Nabijanje sidrinih letvic na podboj
Prve zage na Slovenskem
Žago kot ročno delovno orodje poznamo že iz pradavnine. V evropskih predelih, posebej okoli Alp so poznali v 14. stoletju strojno žaganje, ker so s tem precej razbremenili človekove mišice. Prva vodna žaga je delala že 1312. leta v Zgornji Avstriji, leta 1337 v Augsburgu, v letu 1361 v Graubündenu. V dolinah Polhograjskih Dolomitov so Italijani uvajali strojno žagarstvo. Dokazano je, da je stala v Železnikih tako imenovana Casova vodna žaga. Leta 1348 so ji gotovo Benečani dali ime »venecijalka«. Ima lesen j arm in en žagin list. Nemški
vpliv na ime za žago pa se kaže za žage na Pohorju in to je »mašinžaga«.
Tam, kjer je imela voda primeren padec, je bilo možno postaviti vodno žago. Žage pa je lahko gnal tudi veter. V 16. stoletju so takšne žage postavljali na Holandskem.
Vodno žago so nekoč imenovali naprava za samodejno žaganje. Predstava o njej kaže: voda žene kolo na lopate, na njegovem vratilu so štirje palci, ki navzdol pritiskajo vzvod, z njim vred pa tudi žago. Hlod se med vodili premika proti listu. Venecijalka je sicer odžagovala v
celem postopku eno desko, vendar se čuti napredek od zamudnega ročnega dela.
Po zbranih zgodovinskih podatkih, leta 1855, je število vodnih žag okoli 1000. Na Štajerskem jih je bilo 377, na Kranjskem 305, okoli Ljubljane jih je bilo najmanjše število. Posebno znana in precej boljša od ostalih vodnih žag je v letu 1857 delovala v Štatenbergu v dolini Mirne vodna žaga, katera je vsebovala 1 jarmenik in 3 krožne žage, letna proizvodnja je znašala okoli 200.000 tavolet.
Za vodne žage lahko rečemo, da pomenijo začetke pri strojni obdelavi lesa.
(prevod iz hrvatskega jezika) Vesna
Računalniki ia njih uporaba
(prevod iz 600 Limited)
Računalniki so v današnjem hitrem gospodarsko-razvojnem svetu postali vsestransko uporabni. Pomagajo tudi pri računskih metodah, kjer se vršijo mnoga izračunavanja.
Jasno je, da računalnik ni inteligenten, ne more misliti ali celo sklepati. Ima pa široko razvejan spomin, saj je sestavljen zelo precizno in zmore v izredno hitrem času opraviti zahtevane računske operacije.
Razpolagamo npr. s shranjenimi podatki. Računalniku s
programom podamo način, kaj hočemo od njega. Vsekakor, osnovni program je že izdelan v konstrukciji računskega stroja. Posamezne specialne programe (ti zahtevajo rešitev določenih računskih problemov), vstavljajo in rešujejo delavci, ki se zato specializirajo.
Poznamo programski jezik: IBM, Cobol za komercialne potrebe, v tehničnem okolju Fortran. Ta pa omogoča, da se programer lahko nauči pravila, po katerih bo delal. Tako ni primoran poznati notranje zgradbe ra-
čunskega stroja. Računske operacije bi se dale tudi ročno opraviti, a vendar se pridobi veliko časa, če jih izprogramira-mo.
Računalniki pa imajo razne vrednosti in tudi prednosti. Računske operacije in načine za izračunavanje bi morali biti kratki.
Pri laboratorijskih preiskavah poznamo že posebne elektronske računalnike, tu se analizirajo izmerjene fizikalne količine.
Vsestranska je uporabnost računalnikov, saj je veliko pozitivnih pridobitev in časa nam doma in v službi primanjkuje.
Vesna
(Ne)proste sobote
Ob uvedbi dvainštirideseturne-ga delovnega tednika smo se domenili, da bomo preostanek ur prosti ob sobotah, seveda pod pogojem, da s skrajšanim delovnim časom naredimo najmanj toliko kot doslej.
Zadnje čase pa se temu dogovoru izmikamo in spreminjamo dogovorjeno na samoupravni ali večkrat tudi na nesamo-upravni podlagi. Pri tem mislim, da ni prav, da delamo eno ali več sobot zato, da krpamo dneve med prazniki.
Takih ali drugačnih sprememb je bilo v letu 1976 mnogo. Ce odštejemo tiste, v katerih smo delali v solidarne namene, nam še vedno ostane visoko število delovnih, ki so bile bolj ali manj delovne. Tako je bilo v tem letu prostih sobot malo.
Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je z obremenitvijo za delo ob prostih sobotah prizadet predvsem delavec v proizvodnji, ki mora biti prisoten na delu, manj pa delavci iz vodstva TOZD in DSSS, ki v glavnem ob izrednih delovnih sobotah vzamejo dopust.
Ko se človek pogovarja z delavci iz drugih delovnih organizacij ali z delavci iz ustanov,
imajo zlasti slednji zelo jasno in preko celega leta opredeljeno, kdaj so prosti. Precejšnja večina ima proste vse sobote, le nekateri delajo tu in tam prvo soboto v mesecu.
Najbrž bomo morali predvsem prekiniti z delom ene ali več so-
bot za več prostih dni v praznikih. Prav tako ni spodbudno, da delamo manj sobot v zimskih mesecih, več pa v poletnih. Torej bomo v bodoče morali bolj resno in v skladu z dogovori, predpisanimi z akti, sporazumi in drugimi predpisi, organizirati delovni in prosti čas v splošno zadovoljstvo vseh zaposlenih.
Tand
p -ü
mKEm
li!

■
Na sliki je desno del kotlovnice s sušilnimi komorami, levo pa skladiščni prostor umetno sušenega lesa in drugih materialov. Od zgoraj je sistem cevi, ki vodijo po eni strani skoblance in žagovino v kotlovnico, kjer izgoreva. V sklopu sistema pa se po ceveh vrača potrebna energija za sušenje lesa in ogrevanje prostorov v TOZD Rečica
Ekskurzija učencev osnovnih šol
Maja 1977 smo v sodelovanju s službo za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje Kranj, enota Radovljica organizirali ekskurzijo učencev osnovnih šol.
Povabljeni so bili potencialni kandidati za poklicne šole iz osnovnih šol: Gorje, Bled, Lesce, Radovljica in Lipnica. Udeležilo se je 12 kandidatov. Učencev osnovne šole Bohinjska Bistrica nismo vabili, ker so se ti že prej udeležili ekskurzije v TOZD Tomaž Godec.
Učenci so si ogledali proizvodnjo TOZD Rečica — oddelek vrat. Seznanili smo jih tudi z našimi potrebami po kadrih in razpisanimi štipendijami ter učnimi mesti učencev poklicnih šol.
Ekskurzijo smo organizirali z namenom, da bi se učenci seznanili s proizvodnjo v naši delovni organizaciji in se s tem lažje odločali za poklice, ki jih potrebujemo.
Interes učencev, ki končajo osnovno šolo, je za vpis v poklicne šole vedno manjši, zato moramo temu problemu posvečati vedno več pozornosti.
Blaževič
Čudni pojavi
Pravzaprav ni nič čudnega, če se v tako velikem kolektivu, kot je LIP Bled, pojavijo sem ter tja tudi nenavadni pojavi oz. dogodki. V zadnjem času opažamo nekaj takega. Posamezniki grozijo z odpovedjo, tu in tam skupina delavcev zagrozi z ustavitvijo dela, zato, ker imajo premajhen osebni dohodek, pa niti ne premajhen OD, ampak, ker ima sodelavec nekoliko več.
Vsi skupaj pa zanemarjajo vse samoupravne poti ter delovanje sindikalne in mladinske organizacije ter Zveze komunistov.
Branko Sodja
Mladioska delovna akcija za Izlet na Češko
Mladinci TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, smo dali predlog, da bi delali eno soboto v proizvodnji opažnih plošč. Predlog je bil sprejet. Delali smo v soboto, dne 28. 5.1977.
Pri našem delu so nam pomagali tudi starejši člani kolektiva, ker na nekatera delovna mesta nismo mogli razporediti mladincev, ki še nikoli niso delali pri strojih. Delali smo od 6. ure do 14. ure. Proizvodnja je tekla brez zastojev. Čeprav so bili med nami mladinci, ki so prvič delali v oddelku opažnih plošč, nismo imeli nobene poškodbe pri delu.
Te akcije so se udeležili tudi mladinci iz drugih oddelkov naše TOZD. Delovna akcija je v celoti uspela. Plan, ki smo si ga zastavili, smo v celoti dosegli. Naredili smo 1100 m2 plošč.
Z delovno akcijo smo si tako zagotovili nekaj finančnih sredstev za naš izlet. Udeležili se ga bodo vsi udeleženci delovne akcije.
Dragica Jensterle
Sklepi samoupravnih organov
SDS (7. 5. 1977)
L Obravnaval in sprejel je program o uresničevanju določil zakona o združenem delu.
2.	Imenoval je komisijo za spremljanje izvajanja določil zakona o združenem delu in sestavo osnov za dohodkovne odnose, komisijo za ugotovitev določil v samoupravnih aktih TOZD in DO, ki ne veljajo več in se uporabljajo neposredna določila zakona o združenem delu in koordinacijsko komisijo za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov o združevanju dela v TOZD in statutov TOZD.
3.	Obravnaval je periodični obračun I—III in v zvezi s tem sprejel naslednje zaključke:
—	potrebno bi bilo povečati produktivnost in na ta način doseči večjo maso pokrivanja na enakih fiksnih stroških;
—	probleme je treba analizirati na nivoju službe v delovni organizaciji, te rezultate je potrebno obravnavati na samoupravnih organih in kolektiv o stanju obvestiti;
4.	Sprejel je sporazum o združevanju dela in sredstev pri razvoju proizvodnje in prodaje hiš z Igrad Vrhnika.
5.	Sprejel je sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju ter sklep o sodelovanju pri finansiranju izgradnje industrije Slovenia Bois.
6.	Imenoval je odbor za proslavo 30-Ietnice delovne organizacije.
Svet za gospodarjenje (4. 5. 1977)
1.	Obravnaval je 3-mesečno zaporedno minimalno izplačilo OD v TOZD Mojstrana in TOZD trgovina, PE Zagreb. Sprejel je sklep, da se za TOZD Mojstrano za mesec april in maj plan kritja 60 % vzame za 100 %, s tem da je PAO dolžan do konec maja 1977 izdelati nov plan. V TOZD trgovina, PE Zagreb pa se plan kritja 70 % vzame za 100 % in velja od L 5. 1977.
2.	Sprejel je sklep o povišanju povračila stroškov za prevoz na delo in z dela iz dosedanjih 0,50 din na 0,70 din za kilometer za uporabo lastnega prevoza, kar velja v primeru, da ni organiziran prevoz.
3.	Sprejel je sklep o podpisu pogodbe o skupnem financiranju znanstveno raziskovalnih nalog za leto 1977.
4.	Sprejel je sklep o sklenitvi pogodbenega razmerja med Gradbenim centrom Slovenije in DO LIP Bled.
Ker se naša DO z Indokom že dosedaj veže še z neobvezno pogodbo z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, je bil sprejet sklep, da se pogodba podpiše za leto 1977. Pogodbena vrednost znaša 5.000,— din.
Odbor samoupravne delavske kontrole (13. 5. 1977)
L Obravnaval je varnost in splošno varnost v DO in sprejel naslednje zaključke:
—	Služba varstva pri delu izdela za prvo tromesečje analizo bolovanj v primerjavi z obdobjem preteklega leta in navede vzroke teh.
—	Samoupravni organi v TOZD naj obravnavajo vpeljavo preventivne službe pri vzdrževanju strojev in delovnih naprav, ker odbor smatra, da bi s tem zmanjšal zastoje pri delu.
—	V zvezi s preventivno dejavnostjo v zdravstvu naj se nadaljuje s pregledi v obratni ambulanti vseh delavcev, da dobimo sliko stanja naših delavcev na zdravstvenem področju.
—	Varstvenikom morajo biti posredovani vsi projekti, namenjeni za realizacijo v naši DO, da jih proučijo in dajo svoje pripombe.
—	Služba za varstvo pri delu in požarno varnost naj z vodilnimi v TOZD Podnart pregleda investicijski program za TOZD Podnart in o njem poroča.
—	V vseh tozdih naj se enkrat letno demonstrira gasilske aparate. Predlagano je bilo, naj bi uporabljali le dve vrsti aparatov.
2.	Obravnaval je kvaliteto izdelkov in reklamacije teh. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
—	Odbor SDK predlaga, da oddelek za organizacijo poslovanja in AOP skupaj s TOZD Tomaž Godec razčisti uvedbo medfazne kontrole na podlagi reklamacij in dejanske kvalitete proizvodnje, ki jo moramo obdržati na višini.
—	Vodja kontrole kvalitete in vodja prodaje naj pismeno poročata o težavah pri odpremljanju naročenih količin, kvaliteti, dimenzijah, na osnovi katerih bo OSDK zadolžil direktorja, da sproži proti osebam, ki so odgovorne za taka dejanja, disciplinski postopek.
3.	Ugotovil je, da služba zavarovanja za lom strojev in ostalih poškodb ni dobro organizirana, zato je zadolžil direktorja, da zadevo prouči in da nalog, da se služba organizira na takšen način, da bo učinkovita.
4.	Obravnaval je obračun za obdobje I—III in po razpravi sprejel naslednje zaključke:
—	Potrebno je povečati produktivnost in na ta način doseči večjo maso pokrivanja na enakih fiksnih stroških.
—	Strokovnim službam se naroča, da analizirajo trenutno stanje, da se bo na podlagi tega primerno ukrepalo. Kolektiv je treba o stanju obvestiti.
—	Vodja teama za vrata v tozdu Mojstrana na naslednji seji poroča o dosedanjem delu teama.
Svet za družbeni standard (13. 5. 1977)
L Reševal je prošnje društev in drugih organizacij ter vloge naših delavcev za ugodnosti pri nakupu izdelkov LIPa Bled in uslugah.
2.	Bil je seznanjen s prošnjo za stanovanje Milana Sorča. Po razpravi je ugotovil, da ni na voljo prostega stanovanja, zato ga v letošnjem letu tudi ne more dodeliti.
3.	Obravnaval je predlog splošnega sektorja o delitvi dodatnega posojila, ki je naslednji:
Ker v preteklih letih, zlasti do leta 1970, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev mnogi delavci niso dobili posojila v znesku kvote, ki je bila za to obdobje določena, je bilo predlagano, naj bi delitev uskladili oz. izenačili z delavci, ki so kvoto za posojilo v celoti izkoristili.
Sprejet je bil naslednji sklep:
Delavec, ki mu je bilo dodeljeno posojilo v manjšem znesku kot je bila določena kvota v tem obdobju, lahko neizkoriščen odstotek tedanje kvote izkoristi v enakem odstotku kvote, ki velja v času, ko zaprosi za razliko posojila.
Svet za delovne norme (26. 5. 1977)
L Razpravljal je o časovnih normativih v oddelku žage v TOZD Tomaž Godec in TOZD Rečica in sprejel sklepe, ki pa veljajo dotlej, dokler ne bo v TOZD Tomaž Godec vpeljan nov način žaganja:
—	Obračun OD v oddelku žaga v TOZD Bohinj se opravlja po normativih iz leta 1968 oz. 1970, ki so bili izdelani po enotnih merilih tako za TOZD Tomaž Godec kot za TOZD Rečica.
—	Delež režijskih ur v strukturi časa neposrednega dela se zmanjša, za kar je odgovoren vodja oddelka žage.
—	Obračun doseganja norm na osnovi žagarskih listov se računa za vsako lego posebej in ne po metodi računanja povprečnega premera s pomočjo ploščine.
Sklepi veljajo od meseca marca 1977 dalje.
2. Potrdil je predlagane normative za podaljšanje, sprejem in spremembo v izkustvene v tozdih Tomaž Godec, Rečica in Mojstrana.
DS TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica (10. 5. 77)
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—1980 in samoupravni sporazum o cenah proizvodov in storitev v okviru GLG za leto 1977 se sprejme z naslednjimi pripombami:
—	republiški samoupravni sporazum in samoupravni sporazum GLG naj se količinsko uskladita — z ozirom na to, da je republiški višji od predlaganega
—	del tehničnega lesa naj se odstopi žagarski proizvodnji, proizvodnja pa naj več krajnikov odstopi' proizvodnji celuloze.
Potrdi se predlog sveta za gospodarjenje, da se dopolni besedilo glede pokrivanja potreb z žaganim lesom DO Jelovica:
Pri pokrivanju potreb predelave lesa v Jelovici z žaganim lesom iglavcev (preglednica IIV) se v točki 6 količina, ki je predvidena za oddajo 1977—1980. leta iz GKZ Srednja vas v Bohinju, določi na 800 m3 letno. S tem se zadolžitev za LIP zmanjša za 800 m3 letno. Oddaja se vrši v dogovarjanju GKZ— LIP.
Za podpisnika obeh samoupravnih sporazumov se pooblašča direktorja Franca Bajta, ing.
2.	Daje se soglasje k odtujitvi osnovnega sredstva oziroma odstopu FORDA TRANSIT SR 65—05, Gasilskemu društvu Bled — Rečica, pod pogoji, ki jih je društvo ponudilo.
3.	Potrdi se sistemizacija delovnih mest:
—	»izdelovalec šablon« v oddelku pohištvo
—	»rezkalec« (dodatno del. mesto) v kovinskem oddelku
4.	V 15-dnevno javno razpravo se da sistemizacija še enega delovnega mesta »brusač I«.
5.	Predlog spremembe sistemizacije delovnih mest »emba-ler« in »pomočnik embalerja« v dva (2) «ambalerja« se da v 15-dnevno javno obravnavo.
6.	Komisija za reševanje pritožb na ocenitev delovnih mest naj si v oddelku opažnih plošč ogleda delovna mesta »spaja-lec I« in »spajalec II« — Torwege in pa primerjavo delovnih mest »spajalec I« in »spajalec II« Torwege, napram DM »spajalec I in »spajalec II« WF. stiskalnica in zavzame ustrezna stališča.
7.	Potrdi se predlog komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO in za izdelavo Statuta TO:
—	Čuden Vinko — predsednik
—	Kovačič Janez
—	Strgar Alojz
—	Žitnik Janez
—	Mencinger Franc
8.	Potrdi se predlog članov koordinacijskega odbora za pripravo volitev v samoupravne organe:
—	Hodnik Stanko — predsednik
—	Kovačič Janez
—	Sodja Branko
—	Vidmar Marija
—	Mencinger Franc
9.	Sklep odbora za MRDZ z dne 17. 3. 1977 o premestitvi tov. Pintar Miroslava na delovno mesto »mehanik I« v kovinskem oddelku ostane v veljavi.
10.	Na predlog obratne okrepčevalnice se potrdi predlog zvišanih cen kosil in sicer:
—	zaposleni v TOZD	15,00 din
—	otroci zaposlenih do 12. leta	10,00 din
—	ožji družinski člani zaposlenih in upokojenci 20,00 din
11.	Za potrebe kuhinje se odobri nabava: 1 kom pralni stroj.
12.	Tov. Bolčina Alojzu se odobri en mesec neplačanega dopusta za nego žene.
13.	Daje se soglasje k sklepu SDS z dne 7. 5. 1977:
LIP Bled pristopa k Samoupravnemu sporazumu z deželami v razvoju z enim deležem v višini 450.000 din s tem, da pa vplačamo najmanj razliko od odstopljenega dohodka LB do višine deleža, to je 109.000 din, največ pa 200.000 din kot obveznost, ki je moramo vplačati ob pristopu k skladu. Razlika do polnega zneska deleža je v vsakem primeru pokriti z zneskom
341.000	din, ki izvira iz odstopljenega dohodka po bilanci LB za leto 1975.
Alples Železniki	25	30
Gradis - LIO Škofja Loka	23	25
Jelovica Škofja Loka	19	20
LIP Bled	24	28
Zlit Tržič	28	32
GG Bled	20	24
GG Kranj	18	20
Tovarna celuloze Medvode	37	56
SOZD Skupaj	24	27
Če upoštevamo računsko izhodišče s 25 °/o kot merilo za presojo rezultatov prvega tromesečja, lahko ocenimo gornjo dinamiko v poprečju kot ugodno. Izstopajo pa pozitivno zlasti še dosežki Zlit Tržič, Tovarne celuloze Medvode in Alplesa Železniki.
Manj ugodno se javljajo dosežki ekonomske produktivnosti na zaposlenega delavca, ker nam primerjava števila zaposlenih v letošnjih prvih treh mesecih nasproti poprečni zaposlitvi v letu 1976 kaže naslednje indekse:
stanje 31. 3. 1977 : poprečju 1976
Alples	102,8
Gradis — LIO	100,0
Jelovica	108,8
LIP Bled	105,4
Zlit	101,4
GG Bled	91,4
GG Kranj	88,5
Tovarna celuloze	107,4
SOZD skupaj	106,9
Zaradi zaostajanja pri obsegu doseženega bruto dohodka Jelovica Škofja Loka v luči takega poprečja zaposlitve še posebej izstopa. Nadomestitev izgubljene dinamike bo terjala zato izjemne ukrepe in napore, ki so — sodeč tudi po boljših dosežkih proizvodnje stavbnega pohištva v mesecu aprilu tega leta — že v teku.
3. Glede na letna predvidevanja po predloženih planih delovnih organizacij je dinamika doseženega bruto dohodka v prvem tromesečju t. 1. naslednja:
v 000 novih din
letni
plan
I,—III. 1977
udeležba I. tromes. 77
Alples	123.156	42.908	35
Gradis - LIO	—	10.908	—
Jelovica	153.122	29.213	19
LIP Bled	130.329	29.720	23
Zlit	32.075	9.236	29
GG Bled	96.909	18.879	19
GG Kranj	—	13.848	—
Tovarna celuloze	163945	38.053	23
SOZD skupaj	—	192.411	—
Pri realizaciji bruto dohodka (družbenega proizvoda) upoštevamo v prvem tromesečju t. 1. tudi dohodek iz neplačane realizacije.
Razmerja v dinamiki izvršitve bruto dohodka v prvem tromesečju 1977 nasproti dejanskim dosežkom v letu 1976 in predvidevanjem po planih za leto 1977 se — razen pri Celulozi Medvode — bistveno ne spreminjajo.
Pri Celulozi Medvode se izvršitev prvega tromesečja glede na letni plan pojavlja v realnejšem odnosu upoštevajoč dejstvo, da je v lanskem letu poizkusna proizvodnja stekla šele v aprilu me-
secu, plan za leto 1977 pa jo redno vključuje že od 1. 1. t. 1. dalje.
Glede na plan se pri LIP-u Bled kljub ugodnemu trendu proizvodnje in prodaje kaže problematika doseganja planiranega pokritja stroškov in vkal-kuliranih obveznosti. To je posledica v glavnem nespremenjenega nivoja prodajnih cen ob porastu direktnih stroškov za surovine in reprodukcijski material ter fiksnih stroškov iznad planiranega obsega. Obračun prvega tromesečja t. 1. te problematike še ne odkriva v polni meri, ker je doseženi dohodek
Občinska skupščina Tolmin je v četrtek, dne 2. junija 1977 podelila osebna priznanja delovnim organizacijam, ki so Posočju ob lanskoletnem potresu prispevali več kakor je bilo dogovorjeno. Med drugimi je tudi naša delovna organizacija prejela priznanje za pomoč, ki smo jo prispevali z našo akcijo dveh hiš v vasi Kamno.
Ugotovitve o poslovnih rezultatih članic »GLG« za prvo tromesečje 1977
1. Skupni rezultati poslovanja kažejo, da stabilni tržni pogoji še naprej vplivajo na ugoden potek proizvodnje in prodaje v lesni predelavi. Izjema je nastopila v proizvodnji stavbnega pohištva v Jelovici Škofja Loka, ki v tem obdobju izkazuje izrazit zaostanek proizvodnje vrat in oken kot posledica težav v pripravi proizvodnje ter manjšega proizvodnega efekta živega dela.
Gozdarstvo je v prvem tromesečju t. L realiziralo v oddaji hlodov za žago na obeh območjih manjše količine iz družbenega sektorja kot znaša dinamika v letnem poprečju. Pri GLG Bled velja isto tudi za oddane količine iz zasebnih gozdov, medtem ko je GG Kranj te ko-lične povečal celo nekoliko iznad dinamike letnega poprečja. V obeh območjih so se ob koncu tromesečja nekoliko povečale prehodne zaloge lesa, kar bo vplivalo na povečano dinamiko oddaje v drugem tromesečju t. 1.
V gozdarstvu se v obdobju prvega tromesečja izrazito odražajo negativni efekti poslovanja
v TOZD-ih gradbeništva in avto-prevozništva, kar pomembno vpliva na ekonomske dosežke obeh delovnih organizacij kot celote. Zaradi sezonskega značaja dela teh dejavnosti je vpliv negativnih rezultatov na skupne efekte GG v prvem tromesečju nesorazmerno visok. Ta ugotovitev velja tudi za negativen vpliv drugih — od dinamike obsega gozdarske proizvodnje in prodaje — neodvisnih fiksnih in režijskih stroškov.
Tovarna celuloze dosega v izdelavi papirja kljub pogosti menjavi raznih kvalitetnih vrst papirja in kljub izrednemu izpadu proizvodnje celuloze v mesecu januarju precej enakomerne rezultate, čeprav še vedno izpod planiranih količin.
2. Na podlagi gornjih ugotovitev o pogojih poslovanja, ki so vplivali na potek proizvodnje in prodaje, se pojavlja naslednja dinamika doseženega bruto dohodka (družbenega proizvoda) prvega tromesečja t. 1. v odnosu do bruto dohodka doseženega v letu 1976:
povečan tudi za del prodanih zalog gotovih izdelkov iz prejšnjega leta, kj pri obračunu realizacije niso obremenjene s polnimi stroški.
4.	Zaključek:
Iz ocene dinamike pri doseganju bruto dohodka v prvem tromesečju t. 1. sklepamo, da problem izkazanih izgub zaradi nedoseženega dohodka po plačani realizaciji ni zaskrbljujoč, ker ga v naj večjem delu pri lesni industriji in Tovarni celuloze — razen pri Jelovici Škofja Loka — pokriva dohodek iz neplačane realizacije.
Pri gozdarstvu bo problem izgub verjetno v celoti odpravljen z nastopom povečane oddaje lesa v sezonskih mesecih in z aktiviranjem dela stranskih dejavnosti (gradbeništva in avtopre-vozništva), ki bodo prišle tudi do povečanega obsega realiziranih storitev.
Bolj zaskrbljujoče se pojavlja problematika delitvenih odnosov znotraj doseženega dohodka, ker začasna delitev dohodka bazira zaenkrat na nižjih akontacijah za družbene obveznosti kot bo-
do dokončno sprejete in obračunane po sporazumih, in ker nam gibanje osebnih dohodkov kaže porast iznad stopnje naraščanja bruto dohodka.
Upoštevajoč tudi okolnost, da zlasti pri lesni industriji cene surovin in repromaterialu stalno naraščajo, cene lastnih finalnih izdelkov pa ostajajo nespremenjene, predvidevamo, da bo že v drugem tromesečju t. 1. dinamika naraščanja bruto dohodka v lesni industriji bistveno okr-
Ne bomo samo kritizirali in godrnjali čez naše članke. Naslednje besede naj vam bodo v polet in spodbudo, da ne boste med dopustom ali poleti pozabljali, da do prvega v vsakem mesecu sprejema uredniški odbor Glasila vaše članke.
Prav vse prepišemo, jih oddamo v tisk v Grafično podjetje Gorenjski tisk v Kranj. Da je
15.	v mesecu že natiskano, je treba prav pohiteti.
Zgodi se, da je katera številka Glasila debela precej bolj kot kakšna druga. In tista druga izgleda suhoparno in revno. Slutimo, da so med delavci po vseh tozdih ljudje, ki radi pišejo in iz različnih vzrokov ne pošiljajo svojih prispevkov za Glasilo.
njena. Če bo to predvidevanje potrdila tudi obračunska situacija ob koncu prvega polletja, jo bo treba upoštevati pri urejanju vprašanj medsebojne dohodkovne odvisnosti v notranjem prometu med članicami SOZD.
* Podatke o izvršitvi planov objavljamo za tiste članice, ki so plane za leto 1977 že dostavile.
Važno je, da sodeluje pri objavljanju in pisanju čimvečji krog sodelavcev. Kaj se dogaja v delovnih skupnostih, kateri problemi nas tarejo — to zanima ves kolektiv. Pa tudi smeha in dobre volje je zmeraj manj, tega pa ni nikoli preveč.
Naj postane Glasilo zbirka novic, slabih in dobrih, aktualnih dogodkov in problemov, kateri se zgodijo v enem mesecu. In tako bomo iz meseca v mesec radi prebrali, kaj je novega v naši delovni organizaciji.
Mogoče je pametno in koristno, da znane in še neznane dopisnike spomnimo in opomnimo na dopisniško sodelovanje z Lipovim Glasilom.
Uredniški odbor
Po plačani	z upoštevanjem
realizaciji	neplačane real.
% %
Jože Dolenc
Pišem, pišemo
pohištva ali z oblikovne plati ali po uporabi materiala, od lesa v vseh njegovih toplih barvnih tonih, širokega izbora pohištvenega blaga, usnja itd. Vse pohi-
štvo je tudi izredno kvalitetno izdelano, posebno v pogledu površinske obdelave lesa.
V	enem dnevu smo si ogledali tudi mednarodni sejem pohištva, v pol ure oddaljenem švedskem mestu Malmö, kjer je bil sejem sicer bistveno manjšega obsega. Videli smo, kaj nudijo za skandinavsko tržišče drugi iz Jugoslavije, Italije, Češke, Romunije in Sovjetske zveze. Največ prostora smo imeli Jugoslovani, kjer smo videli interesantno predstavo, kaj prodajajo »Slovenijales«, »Šipad«, »Jugodrvo« in »Eksport drvo«.
V	času bivanja v Kopenhagnu smo imeli tudi poslovne razgovore s predstavniki našega trgovskega podjetja v Skandinaviji, o možnosti prodaje posteljnega programa na to tržišče. Izgledi za prodajo so optimistični in obstaja realna možnost, da bomo v prihodnje prodajali pohištvo tudi na to tržišče.
-jt
slenimi, poleg tega pa tudi nekaj trgovskih hiš.
Splošna značilnost sejma je, da proizvajalci razstavljajo pohištvo, ki je izključno izdelano iz naravnega lesa, največkrat iz masive, le v manjši meri so nekateri deli furnirani, s posebno kvalitetno površinsko obdelavo,
največkrat 40—70 mm, ki dajejo ugoden videz. Sedežni elementi so najrazličnejši, stoli iz boro-vine ali smrekovine oblazinjeni, v kombinaciji s podobnimi klopmi.
3. Otroške sobe z regali, pisalnimi mizami, ležišči, omaricami za igrače so bile izdelane v glav-
Naloge
Kot družbeno-politična organizacija ZSMS zagotavlja možnosti in pogoje za samoupravno urejanje vseh odnosov v družbi v vseh fazah delovnih ljudi in občanom in ob tem še posebej skrbi zato, da v politični akciji mobilizira mlado generacijo.
ZSMS zagotavlja, da so v vsaki konkretni aktivnosti upoštevani v širši družbi sprejeti posebni kadrovski, strukturalni in ostali pogoji, oblikovani v programskih usmeritvah organov, ki se volijo (npr. delavski svet v TOZD, svet KS, skupščina SIS, vodstva DPO itd.) ZSMS odgovorno sooblikuje organe pri KK SZDL in v TOZD za volitve. O vseh volilnih po-
mladih
stopkih in aktivnosti znotraj ZSMS obvešča organe ZSMS, članstvo in delovne ljudi ter občane:
—	ZSMS zagotavlja udeležbo članov ZSMS na predkandidacij-skih in kandidacijskih konferencah ter v volilnih opravilih
—	ZSMS zagotavlja možnosti za usklajevanje interesov delovnih ljudi in občanov v predvolilnih in volilnih pripravah
—	ZSMS zagotavlja demokratičen, javen in odgovoren izbor predlogov za kandidate za del delegacije v DPZ, ki jo oblikujemo v ZSMS. Zagotavlja javnost in odgovornost v vseh fazah predvolilnih in volilnih opravil
—	ZSMS z ostalimi nosilci volilnih priprav sooblikuje volilno propagando.
Zagotavlja, da se v volilnih pripravah upošteva načelo rotacije in reelekcije ter nezdružljivost funkcij
—	ZSMS nadzoruje izvrševanje dogovora o izvajanju predvolilnih in volilnih opravil ter skupaj z ostalimi DPO nadzoruje izvrševanje družbenopolitičnih dogovorov o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v naši družbi.
—	sodeluje pri pripravi in izvedbi tehničnih nalog za pripravo in izvedbo volitev: posreduje popisnice za možne kandidate v fazi evidentiranja, skrbi za volišča itd.
Izvlečke iz pisma Zveze socialistične mladine Slovenije pripravil
BRANKO SODJA
Skandinovski sejem pohištva
postelje, nočne omarice, toaletne mizice in ostalo je največkrat sestavljeno iz široke postelje 160—180 cm, z najrazličnejšimi oblikami, končnic, sestavljenih iz popolnoma ravnih do struženih elementov, zopet v glavnem izdelano iz masive.
Na sejmu je bila razstavljena tudi pisarniška oprema in pohištvo iz kovine in plastike.
Vsi razstavljeni eksponati so bili lepo aranžirani, naj si bo s posebnimi dodatki, od svečnikov, posode, vaz, tapiserij, cvetja, zelenja ali s tapetniškimi izdelki in primernimi pregrinjali.
Skandinavski sejem pohištva je zaključen, nam pa preostane, da uredimo vtise. Sejem je zelo pomemben po komercialni plati, še bolj pa, da na njem obiskovalci vidijo kreativne sposobnosti skandinavskih oblikovalcev
Skandinavski sejem pohištva na Danskem, v Kopenhagnu je
15.	maja zaprl vrata za zadnjimi obiskovalci. Nov sejemski prostor — Bella center — v predmestju Kopenhagna je impo-
iglavcev, s tapetniškimi vložki s prijetnim blagom, velikokrat kar iz naravnega platna in druga skupina iz lameliranega krivljenega lesa z blazinami iz naravnega usnja v temnih barvah.
zantna stavba iz betona in stekla, v času sejma pa je bila dopolnjena še z zelenimi mladimi bukvami in brezami tako, da je dajala videz kot da je sejem v lepem mladem parku.
Domačini so zavzemali največ prostora, sledili so jim Švedi, Norvežani, Finci in v manjši meri Islandci in Angleži.
V glavnem so razstavljali proizvajalci s sorazmerno majhnim številom zaposlenih, največkrat 40—200 ljudi, nekateri večji, kom-binatskega tipa z 200—700 zapo-
2. Kuhinje z jedilnicami. Preproste, funkcionalne in lepe. Vsi omarasti elementi so izdelani iz masivnega borovega ali smrekovega lesa s tako površinsko obdelavo, da ohranja naravni videz lesa in zagotavlja uporabo brez nevarnosti za vpliv vročine, maščob in ostale umazanije. Vse kuhinje so imele že vnaprej vgrajene štedilne plošče, hladilnike, pečice itd.
Zanimive so bile mize. Skoraj vse so na nek način raztegljive in z izredno debelimi ploščami,
Mladina sebi in vam
posebej prirejeno za iglavce, v glavnem bor in smreko. Videti je bilo tudi reedvvood, hrast in palisander.
Razstavljeno pohištvo bi lahko razvrstili v več skupin, v katerih bi dominirale:
1. Sedežne garniture za jedilnice, dnevne prostore, vrtove itd. Tu je bilo videti dve smeri in sicer izdelke iz masivnega lesa
nem v svetlih barvah, z dodatki blazin v živih barvnih tonih.
4.	Dnevne sobe so bile predstavljene v glavnem v dveh variantah, iz svetlega bora z regalom, sedežno garnituro z nizko mizo ali pa s fotelji iz usnja in mizami z umetniškimi vložki v ploščah.
5.	Spalnice brez omar, ki so t Skandinaviji vgrajene v hišah,
Pred časom smo v tozdu Tomaž Godec Boh. Bistrica organizirali snemanje za oddajo Mladina sebi in vam. Sodelovali smo mladinci OO ZSMS TOZD: Branko Sodja, Janez Arh, Jaka Arh, Anton Medja, Helena Mencinger, Dragica Jenstrle, Branka Hribar, snemanju pa je prisostvoval tudi Franc Mencinger, vodja oddelka za splošne zadeve.
V uvodu smo predstavili naš tozd, nato pa smo v sproščenem pogovoru, ki ga je vodil Rudi Hobi, obdelali športno področje, kulturno delo ter akcije mladinske organizacije.
Predočili smo naš plan, ki smo ga tudi izvršili:
—	pohod po poteh partizanske Jelovice (udeležba 5 članov)
—	zbiranje prijav za politično šolo ter vključevanje novih članov v gasilske enote
—	pohod na Stol (5 članov)
—	udeležba na Bloških tekih (3 člani)
—	sestava in sprejem pravilnika o delu OOZSMS
—	organizacija koncerta ansambla Franca Miheliča v OŠ dr.
Janeza Mencingerja Boh. Bistrica v sodelovanju z RTV Ljubljana
—	ogled smučarskih poletov v Planici
—	udeležba na sprejemu zvezne štafete
—	obisk proslave Prežihovo 77
—	čiščenje tozda
Takole med nami, ko se včasih »vnamejo« debate o pojavih nediscipline, zamujanja, predčasnega zapuščanja delovnih mest, polurne pavze itd., navadno zmeraj iščemo krivca.
Starejši delavci krivijo nas mlade, mi pa starejše, delavci iz proizvodnje strokovne, ti spet proizvodne itd.
Še malo bolj poglobljena »analiza« pokaže s prstom na izmen-
Povedali smo tudi, da nas je OOZSMS 128 ter tudi kako so mladi udeleženi v samoupravnih organih in ostalih organizacijah — 9 jih je v samoupravnih organih, v članstvu ZK jih je 6 ter v gasilskem društvu 12.
Ob zaključku smo povedali še, da v naš časopis Glasilo, ki izhaja 1-krat mesečno precej pišemo in s tem sproti obveščamo o delu in dogodkih organizacije.
ske pa na vodje organizacijskih enot in vse bolj proti vrhu. Tu se vse skupaj obrne in po povratni poti nazaj. In v glavnem ostane vse po starem, dostikrat pa so krivi vratarji.
Čeprav problem ni tako obsežen, da bi morali biti plat zvona, pa menda še vedno drži star pregovor, da iz malega raste veliko.
Branko Sodja
— snemanje za oddajo Mladina sebi in vam.
Branko Sodja
Kdo je vsega lega kriv?
Sindikalni izlet
V soboto, 28. maja smo organizirali v TOZD Mojstrana enodnevni sindikalni izlet. Prevoz je bil s kombiji, kajti za avtobus je bila premajhna udeležba, kljub temu, da jc bile predhodno veliko zanimanja.
Dan izleta smo težk ■ pričakovali. Pred dnevi je muhasto vreme marsikomu prekrižalo račune in lahko bi jih tudi našemu izletu. Vendar je bila sobota zjutraj kot naročena. Nikjer nobenega oblačka in sonce je žj zlatilo vhove, ko smo se peljali proti Ljubljani.
menik .posvečen več kot 1300 borcem, ki so darovali svoja mlada življenja za našo lepo bodočnost. Prijazen domačin, ki se je vsa štiri leta boril za svojo domovino in je bil priča vsem dogajanjem, nam je lepo opisal grozote tega kraja. Premalo cenimo to, kar je bilo s krvjo pridobljeno. Njegovi sivi lasje in razoran obraz nam je dovolj povedal, kaj vse jc v tem času doživljal.
Poslovili smo se in ob leni Krki nadaljevali pot proti Novemu mestu. Tu je vsak po svoje
Cilj našega izleta jo bil, da preživimo dan med dolenjskimi griči, med klopotci, v krajih, kjer so se rodili veliki slovenski možje, tam kjer so bile velike bitke proti Turkom in težke borbe v zadnji svetovni vojni.
Prvi naš postanek je bil na Muljavi. Ni ga med nami, da ne bi poznal Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja in njegovega romana Deseti brat. Ogledali smo
izkoristil svoj prosti čas. Nekateri so si gasili žejo, drugi so nakupovali ter izkoristili čas za ogled mesta.
Ura je že zdavnaj odbila dvanajst in treba je bilo misliti na kosilo. Torej naša naslednja postaja je bila Kostanjevica. Vse je bilo že pripravljeno, tako da smo pošteno napolnili našo praznino. Pa tudi kislega ni manjkalo. Kmalu se je oglasila
si njegovo rojstno hišo, v kateri je muzej. Nikomur ne bo žal, da si je ogledal ta lepi košček slovenske zemlje, prav tam, kjer marsikdo misli, da ni vredno niti popotnika, ki gre mimo.
Pot smo nadaljevali proti Žužemberku, kjer smo si ogledali tudi vso okolico. Stare ruševine pričajo, da so bile tod velike bitke za časa Turkov. Na hribu nad Žužemberkom pa stoji spo-
tudi pesem. Janez pa nam je s kitaro pomagal, kar sami nismo zmogli.
Še ogled muzeja in skulptur, pa se je sonce že pričelo nagibati. Poslovili smo se in pot nas je peljala proti domu. Še postanek na Črnivcu, pa je bila že noč. V prijetnem razpoloženju smo se razšli, vsi polni sreče in zadovoljstva.
A. Noč
Pregled gasilskega društva v Gorjah
Konec maja je imelo gas. društvo iz Gorij letni pregled svoje enote in celotne opreme. Ta pregled je izvršila komisija občinske gasilske zveze iz Radovljice. Gasilska enota v Gorjah šteje s člani, mladinci in pionirji 87 članov. Gasilci v Gorjah imajo nov dom, novo motorno črpalko, nov gasilski avtomobil in kar je posebno važno, povsem nov pomlajen vodstveni kader. Rezultati dela novega vodstva so že dobro vidni. Imajo redne vaje in se obenem že urijo za
morebitne potrebe SLO. Primanjkuje jim še denarja za nabavo opreme sodobnega gašenja, kajti pri mnogih novih zgradbah voda za gašenje ne pride več v poštev.
Komisija je bila po pregledu zelo zadovoljna, saj skorajda ni našla napake. Motorki, tako stara kot nova in gasilski avtomobil so redno in lepo vzdrževani in so pri preizkusu delali vsi brezhibno. Tudi finančno poslovanje je pravilno vodeno.
Jože Ambrožič
Alojz Ženiva, čuvaj in gasilski podčastnik I. stopnje ter Drago Simič, čuvaj in izprašani gasilec
Požarna varnost v LIP Bled, TOZD Rečica
Po velikem požaru leta 1956	in proslavah. Da je preventivna
imamo našo gasilsko službo	služba boljša in prisotnost gasil-
dobro organizirano. Za preven-	cev neprestana, pa so za to za-
tivo in obrambo pred požarom	dolženi in kvalificirani vsi vra-
skrbi industrijsko gasilsko dru-	tarji — čuvaji, ki so istočasno
štvo, ki ima ta čas 80 članov.	tudi poklicni gasilci. Njihova
Med operativnimi vrstami je	naloga je, da so neprestano
tudi desetina izprašanih gasilk,	budni pred požarom in da v pri-
ki uspešno deluje na tem pod-	meru požara alarmirajo delavce,
ročju. Poleg tega, da posredu-	prostovoljne gasilce, sami pa
jejo v primeru ognja, tudi na- s takoJ stoP'j° v akcij° gašenja, stopajo na raznih tekmovanjih	Branko Blenkuš
Pot k podružbljanju
Po nekaj letnem mrtvilu, značilnem v obdobju petdesetih in šestdesetih let, ko je tudi podeželje zajela neutešna potrošniška miselnost, v eri naglo naraščajoče motorizacije, televizije, gradnje zasebnih hiš in viken-dic, je bila kulturna dejavnost skoraj na tleh. Splahnela je volja do amaterizma, do knjige, gledališča, koncertov, razstav. Nekoč pred vojno in po osvoboditvi cvetoča kulturna društva so skoraj zamrla, kajti člani so polagoma zaradi starosti opuščali svoje funkcije, mladini ni bilo, brez mentorjev in organizatorjev, dosti do kulturnega izživljanja, ko pa je to lahko nadoknadila z zabavo po disko klubih in množičnih koncertih svojih oboževanih pevcev in brenkačev.
Pobuda RK SZDL in slovenskih sindikatov pred dobrimi sedmimi leti o množični kulturni akciji je bila, zdaj je že povsem jasno, sprožena v najbolj primernem trenutku. Nekako v času, ko so se začele snovati prve samoupravne kulturne skupnosti, so v občinah hkrati začeli z intenzivno kulturno dejavnostjo med delovnimi kolektivi pa tudi med občani po krajevnih skupnostih. Vse se je naenkrat zdramilo in z velikim elanom sprejelo ponujeno roko pobudnikov in organizatorjev kulturne akcije. Takrat, na začetku je res prevladoval še pesimizem, češ kdo od mladih pa bo tratil čas za ama-
terizem, za učenje in ustvarjanje? Na srečo niso imeli prav črnogledi preroki, marveč tisti, ki so verjeli, da bodo nastopili boljši časi tudi za kulturo, če bo pravilno zastavljena predvsem v bazi. Prav to pa je bil osnovni smoter kulturne akcije.
V radovljiški občini, kjer so bile že od nekdaj dobro vpeljana gostovanja poklicnih gledališč in glasbenih skupin, so se vrata z začeto kulturno akcijo odprla na stežaj tudi v tistih krajih, kjer niso bili prej deležni kvalitetnih umetniških stvaritev. Ob vsestranski podpori in sodelovanju SZDL in sindikatov je kulturna skupnost uspela kmalu razgibati najširše množice delovnih ljudi in občanov, povečati število nastopov, prireditev in hkrati zaostrevati kakovostna merila vzporedno z očitnim zaostrovanjem okusa obiskovalcev.
Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica je prevzela v organizaciji kulturne akcije glavno breme odgovornosti. Svojo organizacijsko nalogo, ki istočasno pomeni tudi idejno usmerjevalno, je zahvaljujoč velikemu razumevanju in odzivu vseh delovnih ljudi uspešno opravila. Kulturna akcija za delovne kolektive je postala temeljna usmeritev na poti k podružbljanju kulture v občini. Podprta s sporazumno dogovorjenimi finančnimi sredstvi, ki jih je vsako leto več, je postala
Tekmovanje enot prve pomoči
V organizaciji oddelka za Ljudsko obrambo Radovljica in v sodelovanju zdravstvenih delavcev ter članov občinskega odbora rdečega križa so člani občinskega štaba za civilno zaščito 19. in 20. maja organizirali tekmovanje enot prve pomoči iz občine Radovljica. Sodelovale so ekipe delovnih organizacij, kakor tudi ekipe iz krajevnih skupnosti. Vseh sodelujočih ekip je bilo 63, med njimi tudi naši dve ekipi iz TOZD Rečica in TOZD »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice. Tekmovali so v tako imenovani triaži in v praktičnih vajah nudenja prve pomoči poškodovancem.
*
Najboljša ekipa je bila iz tovarne Vezenin, na drugem mestu pa je bila enota Žita — TOZD Triglav Lesce. Ti dve ekipi bosta zastopali našo občino na republiškem tekmovanju v Celju, ki bo v mesecu juniju. Naši dve ekipi pa sta bili tokrat nekoliko slabše uvrščeni, kar zlasti velja za ekipo TOZD »Tomaž Godec«, ki je tekmovala najslabše, odkar nastopajo v tem tekmovanju. V bodoče se bo potrebno bolje pripraviti, k sodelovanju pa povabiti nove mlajše kadre.
Rezultati:	točk
1. Vezenine Bled	115,50
2. Žito Lesce	115,00
3. Sukno Zapuže	112,50
4. Hotel Krim Bled	110,50
5. Kemična tovarna	
Podnart	110,00
23. LIP Bled	
TOZD Rečica	96,00
57. LIP Bled	
TOZD »Tomaž Godec«	72,00
kulture
že samoumevna in nepogrešljiva družbena potreba vseh delovnih ljudi in občanov s presenetljivo velikim zanimanjem zlasti mladine.
Nekaj skopih podatkov jasno kaže vzpon, ki so ga v radovljiški občini dosegli v zadnjih letih s kulturno akcijo. Urejeno in nanovo opremljeno je vrsta krajevnih knjižnic, popolnoma nove prostore pa je dobila matična knjižnica v Radovljici in na Bledu. Tudi obisk in sposoja knjig je skokovito naraščala, uvedeno je članstvo knjižnice, snujejo pa se že literarni kotički tudi po vseh večjih delovnih organizacijah. Velika spodbuda je bila, tako kot za kulturno akcijo sploh tudi akcija Teden Komunisla pod geslom »Človek, delo, kultura«, ki je razgibala tudi tiste sredine, ki so doslej stale ob strani.
Medtem, ko je na začetku program vseboval zgolj gostovanja poklicnih gledaliških hiš, je postopoma razen teh raslo število tudi polpoklicnih in amaterskih gostujočih skupin. V program so vključili tudi galerijsko in glasbeno dejavnost ter druge kulturne prireditve, upoštevajoč tudi kulturne potrebe številnih delavcev iz bratskih republik, ki so zaposleni v obični.
Najbolj razveseljivo je vsekakor dejstvo, da so spodbujeni z umetniškimi uprizoritvami po-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pot k podružbljanju kulture
(Nadaljevanje s 7. strani)
klicnih gledališč, nastopi orkestrov ter likovnimi razstavami, tudi delavci in drugi občani, predvsem pa mladi začeli aktivno sodelovati v vedno novih skupinah in sekcijah amaterskih kulturnih društvih. Povečala se je zavzetost in skrb za urejanje kulturnih domov, odrov in drugih objektov, ki so potrebni za razgibano kulturno dejavnost v vaseh in delovnih kolektivih. S prostovoljnimi akcijami in prispevki občanov so v zadnjem času opravili vrsto zahtevnih gradbenih in vzdrževalnih del na teh objektih. Obnovljeni so kulturni domovi v Podnartu, na Bohinjski Beli, v Ljubnem, v Gorjah, na Lancovem in deloma tudi v Ribnem in Zasipu.
Zanimanje za vse prireditve v okviru kulturne akcije se odraža tudi v nenehnem naraščanju obiskovalcev. Za primerjavo naj služi podatek, da je bilo 1975. leta na 48 prireditvah 17.000 obiskovalcev, lani pa na 55 prireditvah 20.132 obiskovalcev. V 1976. letu si je 38 dramskih, od teh 22 ama-
terskih predstav ogledalo 13.060 ali poprečno 343 gledalcev na eno predstavo. 1624 poslušalcev ali 406 na koncert je obiskalo 4 glasbene koncerte. 11 likovnih razstav v delovnih kolektivih si je ogledalo 4268 obiskovalcev, na dveh kulturnih prireditvah za delavce iz drugih republik pa so zabeležili 1180 obiskovalcev.
Kot ima vsaka stvar tudi temne plati je tudi kulturna akcija soočena z nenehnimi ovirami in težavami. Te so predvsem v še vedno preskromnih finančnih zmogljivostih napram vse večjih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov do možnih oblik kulture. Cene gostovanj se iz leta v leto vzpenjajo. Samo lani so narasle za 30 do 40 odstotkov. Z močno naraslimi materialnimi stroški se večajo tudi cene najemnin dvoran, prevozni in organizacijski stroški. Ponekod v manjših krajih še vedno ne premorejo kulturna društva primernih dvoran in odrov, zaradi česar so ljudje, ki živijo v teh krajih prikrajšani za marsikatero kulturno prireditev. Zato so pri-
morani hoditi v večje kraje, kar je povezano s časom in prevozi.
Navzlic široko zajeti bazi in večini delovnih organizacij, ki pogodbeno sodelujejo v kulturni akciji s svojimi prispevki, je še vedno nekaj kolektivov, ki se niso pridružili družbenemu dogovoru. Gre predvsem za TOZD in delovne skupine, ki imajo svoje sedeže izven občine, s čemer so delavci potisnjeni v neravnopra-ven položaj v odnosu na druge kolektive v občini.
Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Radovljica je na začetku leta ponovno pozvala sindikalne organizacije v TOZD in OZD, da podprejo prizadevanja za razširitev kroga podpisnikov sporazuma o kulturni akciji. Letošnji prispevek bo za vseh 60 prireditev znašal 7 din na zaposlenega v kolektivih do 200 in 5 din nad 200 zaposlenih. Osnovno vodilo letošnje kulturne akcije bodo priporočila aktiva komunistov — kulturnih delavcev in aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev, ki se nanašajo na odgovarjajočo programsko usmeritev v počastitev 40-letnice prihoda na čelo KPJ tov. Tita in 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije.
Bleje
Po borbeni poti Kokrškego odreda
Aktiv štaba Kokrškega odreda pri ZZB iz Begunj in Žirovnice je pripravil v dolini Drage na dan mladosti in 85-letnici rojstva maršala Tita, ob prisotnosti borcev NOV in šolske mladine iz Žirovnice, Lesc, Radovljice in Begunj proslavo in odkritje več spominskih obeležij. Na svečanosti v Dragi je govoril o borbeni poti Kokrškega odreda Janez Julman-Drago. V dolini Drage, na Ledeni Trati je bil štab Gorenjskega in Kokrškega odreda že od leta 1944, enote tega odreda pa so operirale pod obronki Karavank. Vse od tega časa se v dolino Drage niso več upale vpadati nemške enote in tudi talcev niso več streljali tam, kajti na strmem hribu je bila partizanska zaseda noč in dan in to je trajalo vse do 4. maja 1945, ko je Ko-krški odred osvobodil Begunje in 612 zapornikov, ki so se takoj priključili odredu. Iz tega slavja so kurirji in pionirji ponesli vence na posamezna spominska obeležja.
Po tej proslavi v Dragi je kolona krenila v Vrata, v hrib pod Begunjščico, kjer je bila skrita in zamaskirana partizanska bol-
nica B 777 — danes je tod mimo speljana cesta. V tej bolnici je bilo tudi do 30 ranjencev hkrati, za njihovo zdravje je skrbel dr. Stane Debevc-Rodi, ki je pred tem imel svojo ordinacijo v Radovljici, v svobodi pa je delal v vojaški bolnici v Ljubljani. Na kraju, kjer je bila bolnica, je dr. Debevc v kratkem govoru obudil spomin na tiste čase. Ta bolnica ni bila nikoli izdana in je uspešno delala vse do osvoboditve.
Spominsko obeležje je odkril dr. Debevc.
Pohod se je nadaljeval še na Ledeno Trato, kjer je bil nastanjen štab Gorenjskega in Kokrškega odreda. Tudi tu so odkrili spominsko obeležje. Vsi ti kraji so bili res tako izbrani, da jih sovražnik nikoli ne bi izsledil brez neposredne izdaje.
Istočasno, ko se je odvijal pohod v dolino Drage, se je druga kolona vzpenjala iz Rodin v pogorje pod Stolom. Tu je bila glavna svečanost v Titovi vasi. V tem kraju, v gozdu pod Stolom, se je že jeseni leta 1943 utrdil I. bataljon Kokrškega odreda; partizani so sami zgradili deset barak in se pripravili na prezi-
Spominsko obeležje pri vhodu v dolino Drage
movanje. Komandir tega bataljona je bil Alojz Bele-Tičko. Za to taborišče so Nemci izvedeli, zato so pripravljali napad. Komanda tega bataljona je bila že tri- dni prej obveščena o napadu Nemcev. Nemci so se za napad dobro pripravili; ta je trajal nekaj ur, nakar so se partizani umaknili v visokem snegu. Vsa vas je pogorela do tal in ostal je le še spomin nanjo.
Tudi na tem kraju je bilo odkritje spominskega obeležja. V bližini te Titove vasi so bila odkrita še spominska obeležja na Poljški in Smokuški planini ter pri lovski koči na Srednjem vrhu.
Jože Ambrožič
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAJ 1977
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 433 delavcev in 11 vajencev
TOZD Rečica 282 delavcev in 7 vajencev
TOZD Mojstrana 51 delavcev in 2 vajenca
TOZD Podnart 68 delavcev TOZD Trgovina 13 delavcev in 1 vajenec DSSS 73 delavcev Skupaj 920 delavcev in 21 vajencev
Naše
mamice
Šifrer Ani — sin Korošec Alojzu — sin Rozman Francu — hčerka Petek Ivanki — sin Sodja Kristini — hčerka
se je:
Hribar Branka
Poročila
Kronika o razvoju Bleda
Pripravili smo vam kroniko o razvoju Bleda, katero bomo objavljali v nadaljevanjih. S to kroniko želimo prikazati razvoj Bleda z začetkom turizma in gostinstva, industrije in drugih pomembnih panog pa tudi dogodkov, ki so se odvijali na Bledu v preteklosti.
Težko je najti verodostojne vire o tem razvoju, zato ni izključeno, da so posamezni dogodki napisani preskromno, mogoče kateri važnejši tudi izpuščeni.
Zato želimo, da bi vsakdo, kateremu so znani posamezni važni dogodki, te sporočil našemu uredništvu, da bi jih objavilo, s tem pa bi tudi obogatili to kroniko. S tem bi dobili res verodostojno sliko o preteklosti Bleda.
Upokojili so se:
Marica Gorjup se je zaposlila v naši delovni organizaciji že leta 1955. Vseskozi je delala na delovnem mestu materialni knjigovodja. Delo je opravljala vestno in prizadevno, kljub temu,
da so jo spremljale razne težave in nazadnje tudi bolezen. Vsem sodelavcem bo ostala še vnaprej v lepem spominu, predvsem kot skromna in poštena delavka.
•
Jerica Srna se je kot 20-letno dekle zaposlila leta 1949 na ta-
kratni žagi Gorjana. Opravljala je razna dela od lažjih do težkih del v žagi in nato v predelavi. Za svoje vestno in prizadevno delo je bila odlikovana z medaljo dela. Vsled bolezni, ki jo je pestila že dalj časa, se je v mesecu februarju invalidsko upokojila. Vsi, ki smo veliko let delali skupaj, se je bomo radi spominjali, predvsem kot vestne delavke.
Obema upokojenkama želimo še veliko let zdravja predvsem pa zadovoljstva v svoji sredini.
•
AMBROŽIČ Janez, roj. 20.4. 1926, se je zaposlil pri našem podjetju dne 13. 5.1968 v tozdu Rečica na hlodišču kot hlodar. Vse do bolezni, ki mu je onemogočila delo na tem delovnem mestu, je to delo vestno opravljal. Kasneje je bil zaradi bolezni premeščen v oddelek oblog, kjer je delal do invalidske upokojitve, do 25. 3. 1977.
Janez se je poslovil iz našega tozda tudi v obliki družabno-poslovilnega večera. Prepričani smo, da bomo vez v obliki srečanja ali drugače še vedno gojili. Delavci tozda, posebno obrata žage, mu želimo predvsem zdravja in dobrega počutja še vnaprej.
Tand
KAKO JE NASTALO
ZDRAVILIŠČE
IN LETOVIŠČE
NA BLEDU
Bled je bil še pred 150 leti skromno kmečko naselje, sestavljeno iz petih vasi, ki so se obdržale vse do današnjih dni. Povezovale so jih zanemarjene steze in koloseki, s svetom pa je bil povezan po poti iz Radovljice preko Lancovega, mimo Caj trnovega jezu preko mostu čez Savo pri Bodeščah do Dindola, pod Stražo do Želeč in Zagoric, za graščino Boben — sedanjega upravnega poslopja gojitvenih lovišč »Triglav« preko Seliš za Bledcem do Fle-garije — nasproti nogometnega igrišča. Od tu je tekla pot pod gradom čez Višce, kjer se je spustila do jezera pri ribiški postaji, dalje potekala okoli jezera mimo Male do Velike Zake ter skozi Zako do Boh. Bele, pa naprej po dolini Save Bohinjke do Bohinja.
Današnjo pot iz Želeč ob jezeru proti Mlinu so zgradili dosti pozneje, prvotni kolovoz pa je vodil iz Mlinega za Belim dvorom, vilo Rožnik v Želeče. Ta je povezovala središče današnjega Bleda z Mlinom, takratnim izhodiščem na otok in gostišča na Mlinem.
Stare slike o Bledu nam še dobro kažejo, kako se je skalovje Straže spuščalo do jezera v smeri Mlinega tako, da poti na Mlino in okoli jezera ni bilo lahko speljati brez večjih posegov.
In še nekaj nam kažejo številne stare slike iz teh časov in tudi še poznejših let. Vsa okolica Blejskega jezera je bila prazna, nezazidana, le redke so bile vile in gostišča na obali jezera. Prav tako je bila gola Mala in Velika Zaka, v vsej okolici poznejšega dvorca na Mlinem so bile še njive in travniki, nič drugačna pa ni bila obala iz Mlinega do današnjega središča Bleda.
V ospredju vseh slik pa sta bila že takrat prikazana dva bisera, ki še danes krasita Bled, otok s cerkvico, ki izgleda prav takšen kot danes in stari grad In prav otok in grad z Julijci in Karavankami v ozadju, naravne lepote vse okolice, prijetna klima in zdravilišča, so bili tisti privlačni motivi, ki so privabili posamezne obiskovalce, da so pričeli Bled opevati in opisovati, ga primerjati z ostalimi, takrat že poznanimi zdravilišči in letovišči bivše avstro-ogrske monarhije in Švice ter mu prerokovati lepšo bodočnost.
Če hočemo opisati, kako se je Bled razvijal, kako je nastajal v poznano zdravilišče in letovišče, potem moramo reči, da je bilo več obdobij, ki so posebej značilna za ta razvoj. Njegovi začetki segajo v čas okoli leta 1820 do leta 1850, potem zaznamujemo večji razmah okoli leta 1880 do 1900, po koncu prve svetovne vojne, izreden napredek pa je doživel v letih 1929 do 1931, ko je dobil izgled, ki ga ima v precejšnji meri še danes. In končno je sledilo še obdobje po drugi svetovni vojni, za katerega pa je značilna postopna rast letovišča brez večjih koncentriranih posegov.
Začelo se je tudi na Bledu z manjšimi furmanskimi gostilnami, ki so služile tako domačinom in pa slučajnim gostom in izletnikom, ki so prihajali posamezno, da si ogledajo Bled. Med posebej poznanimi gostilnami so bile pri »Daneju« Zagorice št. 23, ki je vzdržala
Naselje Grad s cerkvijo leta 1900
tja do leta 1912, pri »Mandeljcu« Zagorice št. 11, kjer še danes stoji Hotel Union, pri »liku« Grad št. 47, pri »Biscu« Grad št. 62 in končno pri »Petranu« na Mlinem št. 42. Od teh so preje ali pozneje vse prenehale, saj jim je usoda namenila drugačno pot, kar je vsekakor značilno, če vemo, da so že takrat veliko govorili o turizmu. Kot rečeno je le pri »Mandeljcu« nastal pozneje Hotel Union, na Mlinem pa se je gostilna pri »Petranu« razvila postopoma v enega pomembnejših blejskih hotelov.
Številni opisovalci Bleda omenjajo, da je bila leta 1822 postavljena prva zgradba turističnega pomena poleg sedanjega hotela Toplice. Ko so leta 1818 odkrili nov topli vrelec, so se na nasvet dr. Pobra iz Ljubljane odločili na Bledu, da postavijo nad izvirom začasno leseno stavbo, da so ločili mrzle in tople vrelce ter termalni vrelec obzidali. Bazen je bil za osem ljudi, poleg tega pa so zgradili še dva bazena, enega večjega za 12 oseb, ki je bil namenjen za moške in drugega manjšega za 4 osebe, namenjenega za ženske. Pri tem sta imela glavno besedo Jerman iz Kamna in Homanu iz Lesc, sodelovala pa sta tudi okrožni zdravnik iz Radovljice dr. Petrovič in okrajni zdravnik dr. Stroj, ki je moral vsakomur, ki se je tu kopal (bili so to le bolniki) posebej dovoliti. Zanimivo pa je, da so že takrat poznali vrednost te vode ali jo vsaj tako ocenjevali. Tako dr. Stroj, kot dr. Petrovič sta bila mnenja, da gre le za zdravilno vodo ne pa termalno, ker za »toplice« ne bo nikoli pomembna, kot zdravilni vrelec pa je lahko zelo vabljiva. In pozneje se je izkazalo, da sta imela prav. O kemični analizi te vode, o njeni vrednosti in katerim boleznim je namenjena, bomo spregovorili pozneje o Bledu kot zdravilišču in letovišču, omenili pa bomo tudi poznejša prizadevanja dobiti nove tople vrelce. In s kopališči se je na Bledu pričelo misliti na gostišča, hotele ...
V letu 1849 pišejo takratne »Novice« o Bledu kot kranjski »Švajci« ter da bo železnica pripeljala marsikaterega gosta, če se bodo Kranjci zato prizadevali. Že takrat omenjajo pomanjkanje ležišč, zato pozdravljajo prizadevanja in pobude Guzlja, Mallnerja, Mayerja, Pau-na, Ruarda, Stroja, Urlicha, ba-
rona Alfonza Zoisa, ki so ustanavljali svoje društvo, da bi gradili gostilne. Omenjajo pa že takratne gostilnice Petranovo, Mallnerjevo, Mayerjevo, Vidiče-vo in druge.
Prva tri gostišča, ki jih omenjajo potopisci in obiskovalci Bleda in ki so turističnega značaja, so zrasla na sicer tesnem prostoru obale blejskega jezera. To so gostišča in poznejši hoteli Mallner — pozneje Park hotel, Luisenbad sedanji Hotel Toplice in Petran, od katerega je ostala le majhna zelenica. Le malo višje pa že ob istem času omenjajo gostišče Jekler, zgrajeno ob cesti na vhodu na Bled. Ker so ta gostišča in poznejši hoteli še danes v takšni ali drugačni prenovljeni obliki, razen kot omenjeno hotela Petran, si oglejmo kakšni so bili v prvih začetkih, kako so se razvijali in kdo je z njimi upravljal.
Hotel Luisenbad se je razvil iz gostišča pri Burjevcu —■ Prešeren, zgradil pa ga je v letih 1850 — 1854 poleg že omenjenega kopališča, prvega turističnega objekta na Bledu, poštni ravnatelj Hoffmann, po njegovi smrti pa ga je kupil Jožef Luckman iz Ljubljane. Prvi vzpon je opravil ta hotel, ko ga je v letu 1875 prevzel grof Camillo Eichelburg. Ta ga je povečal in prenovil in takšnega lahko še vidimo na starih slikah. Hotel je tako imel po nadzidavi tri nadstropja s približno 42 sobami, veliko stekleno verando na sami obali ter leseno kopališče s posebnim pristaniščem za čolne. Na zgornji strani nasproti hotela je zrasla depandansa »Schweizerhaus«. V bližini hotela pa je grof Eichelburg, ki se je udejstvoval tudi v turističnem življenju takratnega Bleda, postavil še vile »Planiko« preje »Edelweds«, »Grile«, »Ciklamo« in »Eriko« na poti proti Straži.
Eichelburg je bil po pripovedovanju njegovega konjarja Jožeta Berca iz Želeč zelo dober, znanec cesarice Elizabete, s katero se je večkrat sestajal v Opatiji v hotelu Belvedere in kamor ga je Bere kaj rad spremljal. Še ena posebnost tega hotelirja: znal je slikati, njegove slike pa so redke na Bledu in kažejo takratni Bled. Umrl je na Bledu, njegova žena je bila Zoisova, ki je poletne mesece preživela na Bledu, pozimi pa na Bregu v Ljubljani, kjer si je zaradi neozdravljive bolezni vzela življenje.
Za njim je prevzel hotel Gustav Valtrini, ki je bil kuhar pri bivšem lastniku, bolj poznana pa je bila njegova žena Fanny, po rojstvu Čehinja in dokaj premožna, pa tudi podjetnejša od moža, le da je mož skrbel za dobro kuhinjo. To je bilo v letu 1889. Povečali so svojo posest, saj so še istega leta postavili na Obali leseno jedilnico, pozneje v letu 1895 zgradili nekaj metrov od kopališča gospodarsko poslopje, leta 1899 pa podrli stari »Schweizerhaus« in zgradili novega, sedanji Hotel Trst. Spodaj so bili trgovski prostori za prodajo časopisov, spominčkov, v podaljšku te depandanse pa dogradili še slaščičarno.
Kot omenjajo potopisci je bil hotel dobro oskrbovan, posebej omenjajo čitalnico, opremljeno s številnimi obeski in dekoracijami iz Bližnjega vzhoda, Sirije in Perzije, kar se sicer ni ravno prilegalo našemu okolju, kavarno z biljardom na obali, uredili pa so tudi termalne kopeli s konstantno temperaturo 23 “C v kadeh, termalne kure za pitje vode, pošto in telegraf. Vendar kaj prida zaslužka ni bilo, saj je Gustav Valtrini dosti potoval, da bi privabil goste, sezone pa so bile kratke, saj so imeli odprto le v glavnih sezonskih mesecih, pozimi pa zaprto. Tudi gostilne niso imeli in tako tudi ne večjega stika z domačini.
Zanimivo je, da se je tudi on bavil s slikanjem. Te so služile dekoraciji njegovega hotela, posamezne, pa sicer redke, lahko še danes vidite na Bledu. V glavnem so to portreti na lesu, seveda umetniške vrednosti pa nimajo. Po njegovi smrti je prevzela posestvo njegova žena Fanny in ga vodila do svoje smrti leta 1916. Poznana je bila, da je ključe svojih obratov, posebno pa vinske kleti, ki je bila vdolbena v skalo nasproti glavnega vhoda v hotel, nosila pri sebi in jih nerada komu zaupala. Pokopali so jo na Bledu, njeno ime pa je zob časa zbrisal z nagrobnega spomenika. V istem grobu je pokopana Jula Molnar, rojena Vovk iz Bleda, ki je kupila v letu 1919 to premoženje od Hansa Losimfeldsa in ga s svojim možem Aleksandrom vodila vse do konca druge svetovne vojne. V tem času je, lahko rečemo, ta hotel dosegel evropski sloves.
Ob nakupu ni bil vključen v to premoženje novi »Schweizerhaus«, ki ga je kupil tedaj Otto Wölfling, trgovec in ga dobil za posredovanje prodaje ostalega premoženja, ki je počasi propadalo in bilo polno dolgov.
Črni kos
Črni kos prišel je v goste, zobat hrano iz temne hoste.
Na hruški srečal je kalina, domišljav'ga gizdalina.
Vprašal ga je prav lepo:
»Kje siničke gnezdijo?«
»Tam v starem čebelnjaku, gor pri Murnčkovem Jaku, Jaka ptičke rad ima, saj je vedno sam doma.«
Pintar Angela, upokojenka
Prišel sem gledat...
Prišel sem gledat, če gore, ponosno kot nekdaj stoje. Prišel sem gledat na planine, obujat davnih dni spomine.
Drugi steber starega turističnega Bleda je bito gostišče Manner, poznejši no tel Mallner in nato Park-Hotel. Ko je stari Johann Mallner prišel na Bled, se je zanimal za nakup Petrano-vega gostišča, ker pa ni bilo uspeha pri tedanjih lastnikih Klinarjevih, se je odločil za nakup zemljišča, kjer je pozneje zraslo gostišče. Tedaj je bil tam studenec z manjšim bajerjem in mlinom. Najprej je zraslo malo gostišče, v letu 1848 so ga povečali in leto kasneje ga že omenjajo v Novicah. To gostišče je stalo na prostoru poznejšega novega trakta hotela. Poleg njega je kmalu zrasel takratni novi del hotela, ki je bil po svoji zunanjosti tako karakterističen za Bled. Šele po gradnji tega, so prvotni hotel v letu 1894 povečali za eno nadstropje, porušili pa so ga šele, ko so po prvi svetovni vojni začeli graditi nov moderni del hotela. Mnogi na Bledu pa se še spominjajo, da je v starem delu hotela bil vgrajen poseben vodnjak z napisom »Mallnerbrunn« s termalno vodo, ki je bila namenjena za pitje. Ta vodnjak pa so odstranili šele med obema vojnama. Hotel Mallner je imel pred hotelom obsežen park s prostorno leseno verando, kjer so gosti tudi lahko zajtrkovali, še danes pa se v parku bohoti obsežen rdeči gaber, ki ga je tamkaj posadil vrtnar Vilko Repe iz Mlinega. Imeli so svoje postajališče za čolne, vodomet, ki ga vidimo še danes. Hotel se je lahko ponašal z dobro kuhinjo in v začetku z 20 sobami, sprejemal pa je tudi znamenite goste takratnega časa. Vendar o tem pozneje.
Značilno za Mallnerjevo posestvo, h kateremu je spadalo še gospodarsko poslopje s pozneje dograjeno verando — sedanja trgovska hiša ob Ljubljanski cesti — je ostalo vse do leta 1912
Gore stoje še kot nekdaj, planina vriska tud’ sedaj; le jaz spreminjam se in staram, da mlad sem še, se včasih varam.
Franc Urbanc
Kam?
Ko brez miru okol’ divjam, prijafli, vprašate me »kam«?
V današnjih časih je že tako, nam cene rastejo zares hudo.
Tako bežim, lovim vse stroške preživnine,
od elektrike naprej do vodarine, povečale so se tud' članarine. Gre gór vse: moka, olje in meso. Ne slišim nič, kaj dal bo šlo. Izjema so vžigalice, za mesec, dva so cene doli šle.
Počasi hišo si gradim, naj posojilo dolgoročno
ali kratko bo, samo da ga lahko dobim!
Prijafli pravite, da jamram rad, »je tvoja dobra, ti s' bogat«.
Al’ jaz vam pa povem tako: en sam že grč, kaj pa trijč? Ustreči vsem, še mal’ ne gre.
v enih rokah, namreč Mailnerje-vih in so se zvrstili lastniki Marija, Johan in Fanny. Drugod na Bledu to ni bilo v navadi, saj so se povsod lastniki kaj hitro menjavali, pač zaradi finančnih težav in dolgov. Že za časa gospodarjenja Fanny Mallner je hotel začel propadati, dolgovi so rasli in zato	je prišlo	do prodaje	posestva	Antonu	Dolničarju	iz
Ljubljane, ki je po zastrupitvi nato v letu 1914 umrl in je pokopan tudi na Blejskem pokopališču. Leta 1919 je nato njegova sestra vse razprodala na javni dražbi. Kupil ga je Ivan Kenda in ga preimenoval v Park-hotel.
Med	hotelom	Luisenbad	in
Mallner	je bil gost drevored,	ki
je ponujal v poletju iskano senco, ob skromni cesti — lahko bi rekli večjem koloseku — pa so cesto osvetljevale petrolejke.
Tretje gostišče ob obali jezera, ki se je pozneje s časom razvilo v priznan hotel, je bilo pri »Petranu«. Iz navadne kmečke hiše je zrasla najprej romarska nato pa furmanska gostilna, katere začetki segajo v 18. stoletje. Imela je to prednost, da je bila ob samem jezeru, od koder so vozili romarje na otok. Tako je bil vedno, posebno pa še ob praznikih, obisk zagotovljen. Lastnik je bil Jakob Klinar, njegov sin Janez Klinar pa se je leta 1830 poročil z mlado Jero Kotnikovo iz Verda pri Vrhniki. Ta je bila podjetna gostilničarka in je po zgodnji smrti svojega moža že leta 1838 sama vodila gostilno vse do svoje smrti 1893. leta. Viktor Klinar, ki se je poročil z Ivano Kettejevo, naj bi po smrti svoje matere vodil posestvo in gostilno, vendar za to nista imela ne smisla ne posebne volje. Zato sta ga dala najprej v najem, nato pa v letu 1904 prodala Mihu Černetu iz Boh. Bele.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ko brez miru na svet’ živim, zvečer se vprašam, predno
zaspim:
»kdaj, kako bom plačal to, kar jutri mòrda poskočilo bo?«
Vesna
Humor
Zivinozdravnik je zbolel, zato je poklical zdravnika in mu odkrito rekel:
»Ko jaz zdravim svoje paciente, jim ne morem postavljati vprašanj. Zanesem se le na svoje izkušnje. Bodite še vi tako uvidevni in me nič ne sprašujte!«
Brez besed je zdravnik pregledal pacienta, predpisal recept in ga izročil, rekoč:
»Če ne bo pomagalo to v enem tednu, vam bomo zaprli usta.«
(prevod iz 600 Limited)
IZ BUTAL
Butalci so se že naveličali sol kupovati, zato so sklenili, da jo bodo pridelovali doma.
Lotili so se posla tako, da so skopali zemljo in okoli hiše posejali sol. Mlada zelenjava je pognala, nič drugega kot trpotec in koprive. Butalci so koprive dali na jezik, da so jih pošteno opekle. Zadovoljno so izjavili: »Mlada sol, že sedaj je tako ostra, kako bo šele slana, ko enkrat dozoriU
Točno opoldne
V	pripravah za tekmovanje delovnih organizacij lesne industrije Slovenije in gozdarstva, tako imenovani LESARIADI, je bilo več srečanj v malem nogometu v okviru naše delovne organizacije, ki so istočasno služila kot izbirna za sestavo moštva v malem nogometu, ki bo zastopalo LIP Bled na Lesariadi.
V	prvem srečanju, ki je bilo na Bledu s pričetkom točno ob
12.	uri po najhujšem soncu, sta se pomerili ekipi TOZD »Tomaž Godec« in skupna ekipa iz osta-
lih TOZD. Zmagali so Bohinjci z rezultatom 7:5 (5:5), v drugem srečanju pa so bili boljši izbranci ostalih TOZD in zmagali z rezultatom 6:3 (2:2). Predhodno pa je bilo še eno srečanje, ki so ga prav tako dobili Bohinjci s 7:2. Po končanih preizkušnjah je posebna komisija izbrala igralce za Lesariado, ki bo 19. junija v Ljubljani. Nastopali bodo: Pod-bevšek, Franc, Cesar, Troha, Kitič, Kočevar, Ikač, Repinc in Mašič. V kolikor kdo izmed imenovanih iz katerihkoli vzrokov v zadnjem trenutku ne bo mogel nastopiti, se bodo uvrstili v moštvo rezervni igralci: Rabič, Pikon in Kreigher.
Nogomet v TOZD
Rečica
stari : mladi 2:0
22.4.1977	je 00 ZSMS LIP Bled — TOZD Rečica organizirala nogometno tekmo — stari : mladi. Igrali so mali nogomet na igrišču NK Bled.
Pred pričetkom so mladi podarili starim miniaturne stekleničke »poživila« in pri tem pozabili na »doping« kontrolo.
Tekma je bila zelo zanimiva in se je odlikovala po borbenosti obeh ekip in po izredno »fair« igri. Žal pa je bilo izredno malo gledalcev.
Na tekmi so bili požrtvovalni vsi, moramo pa si priznati, da so bili stari požrtvovalnejši. Do-
kazali so, da se lahko zoperstavijo mladim. Ako bi želeli poiskati najboljšega igralca pri starih, bi bilo zelo težko. Vsi so se srčno borili. Ne moremo pa preko tega, da ne pohvalimo gol-mana Lebar Dušana, ki ima veliko zaslug za zmago svoje ekipe in pa strelca obeh golov Sori Edija, ki je kljub poškodbi igral v slogu reprezentančnega igralca.
Ne bi bilo pošteno, ko bi hvalili samo zmagovalce, pri tem pa pozabili na premagance — mlade. Ves čas tekme so si prizadevali doseči častni zadetek, kar jim na njihovo žalost ni uspelo. Vendar pa se zavedajo, da bo napočil čas, ko se bodo starim oddolžili za poraz. Tudi pri mladih moramo pohvaliti golmana Pesjak Martina, ki je kljub obema zadetkoma branil zelo dobro.
Obljuba dela dolg — smo si dejali ob koncu tekme in prinesli zaboj piva za zmagovalce, ki so ga tako stari kot mladi složno izpraznili. Dogovorili smo se, da bomo podobna srečanja še organizirali ne samo v nogometu, pač pa tudi v ostalih športnih disciplinah.
Marija Šantlja
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
Priprave Zenske odbojkarske ekipe la letno LESARIADO
Na pobudo Pikon Marije in Sodja Marice, TOZD Bohinj, smo v Bohinju pričeli razmišljati o ženski odbojkarski ekipi, ki naj bi nastopila na letni LESARIADI. K sodelovanju smo povabili trinajst delavk naše delovne organizacije, od teh se jih je odzvalo 10.
Pod vodstvom trenerja Torkar Staneta so 28. 3. 1977 pričele s treningi. Za treninge smo koristili telovadnico osnovne šole »Dr. Janeza Mencingerja. Treningi so bili enkrat tedensko, in sicer v ponedeljkih. Vsi treningi so bili zelo dobro obiskani.
V tem času je ekipa odigrala štiri trening tekme. Rezultati trening tekem:
6. 5.	1977	LIP	BLED : OK	BOHINJ	0:5 (7:15, 6:15, 5:15,	3:15, 3:15)
18. 5.	1977	LIP	BLED : GG	BLED	5:0 (15:8, 15:5, 15:1,	15:7, 15:2)
1. 6.	1977	LIP	BLED : GG	BLED	5:0 (15:5, 15:7, 15:7,	15:8, 15:0)
3. 6.	1977	LIP	BLED : OK	BOHINJ	0:4 (14:16, 12:15, 8:15, 11:15)
Na podlagi treningov in trening tekem je trener sestavil ekipo, ki bo nastopala 18. 6. 1977 na Lesariadi.
Barve LIP-a bodo zastopale: PIKON Marija (kapetan), SODJA Marica, STROS Zora, JENSTERLE Dragica, VEBER Anica, STARE Rezka (vse TOZD BOHINJ), URANKAR Marija, BERČIČ Ivanka in ZUPAN Mojca (DSSS).
ŽF
LIP, lesna industrija Bled, svet za izobraževanje
razpisuje
v šolskem letu 1977/78 naslednje štipendije in učna mesta učencev poklicnih šol:
I. Štipendije
4 štipendije na Tehniški šoli za lesarstvo 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — lesarski oddelek
1	štipendijo na Ekonomski fakulteti
II. Učna mesta
v TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica
—	5 strojnih mizarjev
2	strojna ključavničarja
1 brusilca orodja in rezil
—	1 elektrikarja
—	2 specializirana lesna delavca
v TOZD Lesna predelava Rečica
—	3 stavbne mizarje
—	2 strojna mizarja
—	3 specializirane lesne delavce
v TOZD Lesna predelava Mojstrana
—	1 strojnega mizarja
v TOZD Lesna predelava Podnart
—	1 strojnega mizarja
—	1 brusilca orodja in rezil
Pogoj za učence poklicnih šol je končana popolna osnovna šola, razen za specializirane lesne delavce, kjer se zahteva najmanj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1977.
\
J
Letošnje prvenstvo podjetja v namiznem tenisu, ki je bilo v soboto, 21. maja na Rečici, je pokazalo, da vlada za to vrsto rekreacije v podjetju kar dosti zanimanja.
Prvenstva se je udeležilo sicer le 14 tekmovalcev, vendar so se zato lahko pomerili vsak z vsakim. Pc turnirskem sistemu so igrali na dva dobljena seta. Žal se spet turnirja niso udeležili igralci iz vseh tozdov, pa tudi vseh najboljših ni bilo na tekmovanju.
Najboljši trije tekmovalci in tekmovalke, ki so se med seboj
pomerile bolj za trening, bodo
naše podjetje zastopali tudi na Lesariadi 77 v Ljubljani.
1.	Sori Edi, Rečica	13
2.	Repe Jakob, DSSS	12
3.	Kraigher Ciril, DSSS	10
4.	Kobilica Stane, Rečica	8
5.	Kotnik Franc, Rečica	8
6.	Ulčar Stojan, Rečica	8
7.	Fujs Štefan ml., Bohinj	7
8.	Železnikar Anton, Rečica	6
9.	Čop Anton, Rečica	6
10.	Skalič Ivo, Rečica	6
11.	Šoštarič Zvone, Rečica	5
12.	Kavčič Sašo, Podnart	2
13.	Arh Samo, Rečica	1
14.	Arh Silvo, Rečica	0
-as-
Prvenstvo LIP Bled v kegljanju
V nedeljo, 28. maja, je bilo na kegljišču Jelovica na Bledu prvenstvo v kegljanju za ženske in moške posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 5 kegljavk in 24 kegljačev. Po končanem tekmovanju je bila glede na rezultate izbrana ekipa, ki bo zastopala naše podjetje na tekmo-
O
vanju lesne industrije in gozdarstva v Ljubljani. Rezultati so bili poprečni z izjemo zmagovalca, ki je zbil 220 kegljev.
Priimek in ime	TOZD	Polno	čiščenje Skupaj	
Ženske				
1. Lebar Metka	Rečica	138	36	174
2, Cerkovnik Polona	DSSS	113	43	156
3. Ristič Albina	Bohinj	125	9	134
4. Stare Marija	DSSS	103	25	128
5. Kunstelj Tončka	DSSS	92	35	127
Moški				
1. Lomovšek Ivan	Rečica	151	69	220
2. Černe Alojz	Rečica	145	53	198
3. Knaflič Zdravko	Rečica	140	54	194
4. Lebar Dušan	Rečica	123	67	190
5. Trojar Feliks	Bohinj	144	44	188
6. Vidmar Jože	Bohinj	130	53	183
7. Štros Janez	Bohinj	137	45	182
8. Gaberšček Marjan	Rečica	135	46	181
9. Polajnar Janez	Bohinj	120	60	180
10. Hikel Bruno	Rečica	136	44	180
11. Justin Janko	Rečica	137	43	180
12. Žvan Jurij	Rečica	148	32	180
13. Gros Leopold	Rečica	136	43	179
14. Tolar Ferdo	Rečica	127	51	178
15. Vovk Zvonimir	Mojstrana	140	35	175
16. Kotnik Rudi	Rečica	120	62	172
17. Mavrič Miha	Bohinj	144	26	170
18. Ažman Stanko	Rečica	125	43	168
19. Vragolovič Valentin	Rečica	115	52	167
20. Žitnik Janez	Bohinj	136	27	163
21. Krek Bogo	Rečica	105	52	157
22. Kobilica Stane	Rečica	116	35	.151
23. Žitnik Franc	Bohinj	105	43	148
24. Oblak Alojz	Bohinj	109	36	145
z» razvedrilo
Po jezeru se je s čolnom vozil moški; ko je prišel na sredo, se je čoln prevrnil, moški pa je na vso moč klical na pomoč.
Drugi moški, ki je sedel na klopci ob obali in bral časopis, dvigne glavo in zavpije: »Kaj pa se dereš?«
Oni v vodi: »Plavati ne znam!«
Moški na obali: »Saj jaz tudi ne znam, pa nič ne vpijem!«
Janez je v šoli dobil nezadostno oceno. Ko pride domov, le s težavo pove o uspehu v šoli. Oče: »Česa pa nisi znal?«
Janez: »Nisem znal povedati, kje je Afrika.«
Oče se zjezi: »Ti falot ti, to bi pa lahko vedel!«
Zvečer sta se z ženo o tem pogovarjala.
Žena: »Ali veš, da sin ni znal povedati, kje je Afrika?«
Mož še zmerom razburjen: »Ti mule ti, to bi bil pa lahko vedel.«
Žena možu: »Ti, kje pa je sploh Afrika?«
Mož, ki je delal v Litostroju, je dejal: »Zdi se mi, da ne prav daleč, saj se vsako jutro z bici-klom pripel j ata v službo dva čr-ca.«