V SPOMINSKEM LETU ANŠLUSA: Šentjakob v Rožu: „Deutscher Turnverein im ÖTB“ dobil občinski grb ^JCar smo že prejšnji teden domnevali (glej NT 15/str. 8 in so nam šentjakobski občinski odborniki SP/VP/FPÖ zadnji torek potrdili: Izrazito velenemško društvo „Deutscher Turnverein“, vključeno v „Österreichischer Turner-bund ÖTB“, je dobilo podeljeno občinski grb. Uradna utemeljitev: delovanje te organizacije da služi „javnemu interesu Odborniki večinskih strank so namreč utemeljili svojo odločitev s § 17/1 Splošnega občinskega reda (AGO). Tam je dobesedno zapisano: „Die Bewilligung zur Führung des Gemeindewappens darf nur lernandem, durch dessen Tätigkeit auch öffentliche Interessen gefördert werden und der zur Eigenart der Gemeinde und 'nrer Bewohner in enger Beziehung steht, erteilt werden.“ S tem so šentja- kobski občinski odborniki ponovno dali vedeti — in to v spominskem letu anšlu-sa —, kdo po njihovem mnenju dela v „javnem interesu“: namreč tisti, katerih glasilo je npr. bilo od dunajskega sodišča obsojeno zaradi „neofašističnega pisanja“. Vrhu tega pojmujejo društvo „Deutscher Turnverein“ kot izrazito „značilnost občine in njenih prebivalcev“. (Dalje na strani 4) „Mi smo veseli ptiči, nobena sila nas ne uniči.. SREČANJE MLADINSKIH IN OTROŠKIH ZBOROV V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU - strani 8/9 Visoka odličja našim kulturnikom Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKO) je v četrtek, 14. aprila, v Cankarjevem domu podelila desetim osebam in društvom odličje Svobode z zlatim listom, 15 osebam in društvom pa odličje Svobode s srebrnim listom. Med odlikovanci odličja Svobode z zlatim listom sta bila tudi dva Korošca: Janko Tolma-jer st. (slika zgoraj) z Radiš in dr. Franci Zwitter iz Celovca, nadalje SRD „Edinost“ iz Pliberka. Odličje Svobode z zlatim listom je preje! tudi veliki prijatelj naše mladine Janez Bitenc (spodnja slika). Vsem odlikovancem iskreno čestitamo ter jim želimo še obilo veselja in uspeha pri njihovem kulturnem delovanju. Janku Tolmajerju na žalost iz zdravstvenih razlogov ni več možno, da bi aktivno sooblikoval naše narodno delo. Iz srca se veselimo, da je naš bivši dolgoletni odgovorni urednik prejel od Slovenije to visoko in zasluženo priznanje, ki si ga je res zaslužil. Politika Tednikov komentar PIŠE RUDI VOUK 1972. nam je takratni deželni glavar Sima dal 205 dvojezičnih tabel. Ortstafelsturm jih je čez noč pobral, malo kasneje tudi deželnega glavarja. 1976. so sklenili Zakon o narodnih skupinah, ki je glede dvojezičnih topografskih napisov omejil dvojezično ozemlje na eno šestino, glede uradnega jezika pa na eno tretjino dejanskega obsega. Akceptirali tega tos bojo to akcijo ponovili v Rožu, v enem ali v dveh letih pa bo morda že uspelo zajeti vso dvojezično ozemlje. S kolesom bojo prevozili glavne kraje Roža in povsod uradni nemški tabli dodali tablo iz porocela s slovenskim napisom. Poškodovali ne bojo ničesar, saj bi to povzročilo samo nepotrebne konflikte in odmaknilo pozornost od smisla te akcije. Sicer bo policija nekaj 0 tablah in kolesih nikoli nismo. Protesti so bili veliki, nekaj časa je povprečni Avstrijec asociiral s pojmom koroški Slovenec dvojezične table. V treh krajih smo celo stražili zasebne dvojezične table, dokler jih ni policija vendarle pobrala. Nato smo sklenili operativni koledar in ga nekaj let navrh spet odložili, protestov zaradi tabel in zaradi uradnega jezika je bilo vedno manj in manj. Danes povprečni Avstrijec asociira s pojmom koroški Slovenec dvojezično šolstvo — ampak najbrž ne več dolgo. Saj že načrtujemo akcije za potem, za jeseni. Spet bojo protesti veliki... In tako dplje? Upam, da ne. Da ne bo kmalu povprečni Avstrijec s pojmom koroški Slovenec asociiral slovenske maše. Nekaj dvojezičnih tabel danes vendarle stoji, od časa do časa pride celo še kakšna zraven. Dvojezičnih kažipotov, cestnih tablic in... — naja, pravzaprav tudi kanalskih pokrovov kajpada še zmeraj ni. Slovenskih vlog pri uradih menda tudi ni preveč. Sploh se javlja vprašanje, zakaj smo v sedemdesetih letih pravzaprav tako imenitno protestirali. Smo so že sprijaznili? Seveda, danes gre za druge stvari. Morda lahko zaradi šolstva le še kaj dosežemo, morda bomo le dobili trgovsko akademijo, pa televizijo, pa otroške vrtce. Pa denar. Razen tega nismo narod demonstrantov, celo študentje se morajo včasih učiti in nimajo vsak dan časa za protestiranje. Vse naenkrat pač ne gre. Kljub temu ne smemo prenehati, tudi, kar se tiče tabel in uradnega jezik'ä. Saj ne gre za karkoli, gre za naše pravice! Pred enim letom so slovenske madinske organizacije v Podjuni prvič izvedle akcijo „Dvojezičnost se naj vidi“. Le- ur navrh povsod slovenske table spet pobrala, ampak kljub temu je ta akcija važna — in zato bi se naj tudi vsi udeležili, kajti: dvojezični napisi so zunanji znak za enakopravnost manjšine; država, ki je ponosna na svoje narodne skupine, to tudi pokaže; dvojezični napisi nobenemu Nemcu ne kratijo njegovih pravic, važni pa so za samozavest narodne skupine; slovenščina ni jezik samo za kuhinjo in hlev, temveč sodi v javnost; če že drugače ne, naj tujci vsaj po tablah spoznajo, da sta tukaj doma dve narodni skupini; ni se nam treba skrivati in ponoči pisati imena, svoje pravice lahko zahtevamo ob belem dnevu; javnost je trenutno pozorna na nas — neumni bi bili, če bi delali, kakor da je šolstvo naš edini problem; če bomo samo čakali, da se nas bo kdo usmilil, se lahko tudi takoj asimiliramo — samopomoč je prava beseda. Seveda je akcija samo za en dan nesmisel. Če hočemo kaj spremeniti, bo treba nadaljevati, bo treba že sedaj razmišljati, kako naprej in kaj potem. Tudi če še dolgo ničesar ne bomo dosegli, kdor niti ne zahteva, je že zgubil. Gradiščanski Hrvati so pri ustavnem sodišču dosegli, da se Zakon o narodnih skupinah krha. Skrhajmo ga še mi! (Ne vem, če se naša tožba pri ustavnem sodišču že pripravlja. Če ne, je to vsekakor škandal.) Še nekaj: predstavljajte si kolono petdesetih avtomobilov, ki vdira v majhne rožanske kraje. Bi zgledalo brutalno, mar ne? Kdor ga še nima, si naj torej kupi kolo. Do binkoštnega ponedeljka je še zadosti časa za treniranje. Politika a WAGNER PRELOŽIL ODGOVORNOST NA SÄ JA PAPIR Varsek: ..Tudi a Slovenila papir bododločilni gospodarski fttorii.. “ Delegacija „Delavske skupnosti za obstoj Rebrce“ je predala v sredo deželnemu glavarju Wagnerju 8951 podpisov za obstoj tovarne Obir. Wagner delegaciji ni dal nobenih konkretnih zagotovil s strani dežele. Odgovornost za nadaljnji obstoj tovarne Obir pa je dal naprej lastniku tovarne Slovenija papir. Deželni glavar Leopold Wagner za obstoj Rebrce (Plautz — pred-je delegaciji Delavske skupnosti sednik obratnega sveta delavcev, 28. aprila zasedanje šolskega pododbora s strokovnjaki Šolski pododbor dunajskega parlamenta bo v zadevi dvojezične šole spet- zasedal v četrtek, 28. aprila. Tokrat so na vrsti strokovnjaki, ki jih je lahko nominirala vsaka parlamentarna frakcija. Poleg teh strokovnjakov bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za pouk, šport in umetnost. Z naše strani bodo pri tem zasedanju sodelovali državni poslanec Karel Smolle, ravnatelj dr. Reginald Vospernik in dv. sv. dr. Valentin Inzko kot zastopnik prosvetnega ministrstva. Pogovori v šolskem pododboru se bodo odvijali v obliki hearin- gov. To se pravi, da bodo strokovnjaki posameznih frakcij prišli v ločenih skupinah do besede — podobno, kakor so se odvijali hea-ringi deželnega zbora leta 1985. Za frakcijo Zelenih je Karel Smolle predlagal kot strokovnjaka ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Vospernika in ravnatelja Slovenskega znanstvenega instituta dr. Avguština Malleja. Na željo ZSO je bil imenovan namesto dr. Malleja tajnik dr. Marjan Sturm, vendar se dr. Sturm po najnovejšem sklepu ZSO seje pododbora ne bo udeležil. 'nž. Schlieber — predsednik obratnega sveta nastavljencev, deželna poslanca Pfeiffer in Al-tersberger, župana Haller in Posod ter zastopnika sindikata Je-9art in Wurzer) dal le obljubo, da se bo na Dunaju pri zveznem kanclerju zavzel za tovarno Obir. Sele če bodo na Dunaju zagotovili 400-milijonski kredit, bodo na Kolškem sklepali o subvenciji v višini 200 milijonov šilingov, je dejal Wagner. Deželni glavar pa je dal odgovornost za nadaljnji obstoj tovarne lastniku Slovenija papir, ki pa naprej pričakuje subvencije od dežele in zveze. Predsednik Slovenila papir Miro Varšek pričakuje, da bo Obir dobil enake subvencije kakor ostali dve tovarni celuloze v Frantschachu in Magdalenu. Varšek je poudaril, da je Slovenija Papir doslej sama že mnogo investirala in da ima veliko zanimanje 2a nadaljnji obstoj tovarne. „Toda tudi za Slovenija papir bodo konec koncev odločilni gospodarski faktorji, mimo katerih nobeno podjetje ne more,“ tako Varšek, ki je nadalje poudaril: „Če bosta zveza in dežela podprli projekt Obir (1,7 mrd. šilingov), bo Slovenija papir sama prispevala že zagotovljeno vsoto.“ Miro Gradnik umrl V ponedeljek, 18. aprila, je bil v Medani pogreb znanega slovenskega politika v Italiji in vinogradnika Mira Gradnika, ki se je prejšnjo soboto pri delu smrtno ponesrečil. Gradnik šteje med ustanovitelje stranke Slovenska skupnost, ki je pobratena s KEL in Klubom slovenskih občinskih odbornikov. Miro Gradnik se je rodil pred 60 leti v Medani pri Novi Gorici, v hiši pesnika Alojzija Gradnika. preizkušnje in Tebe ne bo več z nami. Ne bo Te, da bi ob malodušju udaril po mizi in s svojo domačo besedo postavil zadeve na mesto, kakor si zaslužijo.“ Poslovil se je od njega tudi deželni poslanec dr. Drago Škoka. „Ljubil sem tega človeka, polnega človeških vrlin, tudi takrat, ko je bil povsem odkrit — včasih tudi oster —, a vedno človeški in konkreten, ki je imel povsod veliko prijateljev,“ tako dr. Štoka v svojem nagrobnem nagovoru. Od leta 1970 do 1975 je bil še podžupan v Krminu, izvoljen na listi socialnodemokratske stranke. Leta 1975 pa je bil med pobudniki za ustanovitev Slovenske skupnosti (SSk) v Gorici in na Krminskem ter med soustanovitelji deželne Slovenske skupnosti. Od leta 1975 do svoje smrti je bil pokrajinski predsednik goriške SSk. Mdr. je veliko pripomogel, da so sedanji odnosi med SSk in matično domovino prijateljski in na visoki, odkriti ravni. Po mirovni pogodbi z Italijo se je preselil na Plešivo na italijanski strani meje, kjer se je začel ukvarjati z vinogradništvom. Dosegel je izredne uspehe, saj je njegovo vino visoko cenjeno tako v Italiji kakor po vsej Evropi in celo v Ameriki. Italijanski predsednik Pertini je na svojem uradnem obisku na Japonskem daroval cesarju Hi-rohitu tudi Gradnikovo vino. Več tisoč prijateljev in znancev ga je v ponedeljek popoldne pospremilo na njegovi zadnji zemeljski poti. Sedaj počiva v zemlji, ki je bila nekoč njegova last; dal je namreč zemljo na razpolago za razširitev pokopališča. Predsednik SSk Marijan Terpin se je z lepimi besedami poslovil od svojega tovariša Mirota. Mdr. je rekel: „Zapustil si nas prav zdaj, ko Te najbolj potrebujemo. Čakajo nas v kratkem nove odločilne V imenu NSKS, KSOO in NT sta se pogreba udeležila glo-baški podžupan Janez Hudi in Jozej Perč. Na tem mestu še enkrat izrekamo vsem, ki so v Miru Gradniku zgubili prijatelja, sodelavca, predvsem pa tudi dobrega in skrbnega družinskega očeta, naše iskreno sožalje. Predsednik SSk Marijan Terpin pri svojem nagrobnem govoru Protestna izjava Zveze slovenskih izseljencev Odbor Zveze slovenskih izseljencev je na svoji seji 14. aprila 1988 razpravljal o aktualnih dogodkih v zvezi s koroškimi Slovenci ter raznimi poizkusi poživitve neonacistične miselnosti v naši državi. Med drugim Zveza slovenskih izseljencev „z vso odločnostjo protestira proti zahtevam, da je treba v Celovcu postaviti spomenik t. i. ,odvedencem‘ in da je tudi tem ljudem treba priznati .častni dar‘, ki ga je avstrijski parlament ob 50-letnici nacistične zasedbe sklenil za žrtve nacističnega nasilja in borce proti fašizmu". V tej zvezi je v izjavi Zveze slovenskih izseljencev rečeno: „Obenem pa se bivši slo- venski izseljenci pridružujemo zahtevi, da se mora Koroška z osrednjim spomenikom v deželnem glavnem mestu Celovcu dostojno oddolžiti vsem tistim, ki so s svojim bojem in svojim trpljenjem doprinesli k zmagi nad nacifašizmom in s tem k osvoboditvi in zopetni vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije.“ Zveza slovenskih izseljencev opozarja tudi na dvojna merila, ki se s strani koroških oblasti uporabljajo v zadevi tovarne Obir. Glede šolskega vprašanja pa opozarja na „nepresliš-ne glasove, da bi se ločevanje, enkrat doseženo na šolskem področju, kmalu preneslo tudi na Cerkev in druga področja“. Dvojezičnost se naj vidi — letos v Rožu čemu takšna akcija ravno se-dai, ko bo kmalu padla odločitev o dvojezičnem šolstvu, ko se jav-'ia vprašanje vstopa v sosvet, ko ®e manjšinska politika spet en-^rat nahaja v odločilni fazi. • Tudi če gre trenutno za aktualnejša vprašanja, ne smemo Prenehati zahtevati vseh pravic, ki nam grejo. Opozarjati moramo, da 'udi vprašanje dvojezičnih napisov in dvojezičnega uradnega jezi-)^a še nikakor ni rešeno. Če Avstri-,a misli resno, ko pravi, da ima V2orno manjšinsko politiko, potem naj to tudi pokaže! Dvojezičnost Se naj vidi! • Pred nekaj meseci je ustav-h° sodišče spoznalo, da so nekatera določila zakona o narodnih skupinah protiustavna. Naša akci-Ja je naperjena ravno proti temu ^akonu, saj v nesoglasju s členom zožuje dvojezično ozemlje glede Uradnega jezika na eno tretjino in Gotovo se še vsi spominjajo, kako so pred enim letom slovenske mladinske organizacije s pomočjo obeh kulturnih organizacij in podjunskih kulturnih društev prvič izvedle akcijo „Dvojezičnost se naj vidi“. Udeleženci so kolesarili od Suhe preko Železne Kaple do Šentprimoža in spotoma s tablami iz porocela olepšali nemške krajevne napise s slovenskim imenom kraja. Table so vsaj za en dan bile takšne, kakor bi po členu 7 ADR morale biti že skozi trideset let. Na binkoštni ponedeljek, 23. maja, bomo prav takšno akcijo izvedli v Rožu! glede topografskih napisov na eno šestino dejanskega obsega. • Dvojezični topografski napisi in dvojezični uradni jezik so zunanji znak enakopravnosti narodne skupine z večinskim narodom — enakopravnost pa je osnovna človečanska pravica! Akcija dvojezičnost se naj vidi je miroljubna in nenasilna, kar se tiče kolesarjanja, pa še zdrava po vrhu. Pozivamo vse, da se je udeležite. Nagovorite tudi svoje prijatelje, znance, sosede! Na binkoštni ponedeljek, 23. maja, se bomo odpeljali iz petih izhodišč, in sicer: — iz Šmarjete v Rožu preko Bo- rovelj (tu se srečamo s Selani in Plajberžani) in Bistrice v Rožu v Šentjakob; — iz Celovca preko Vetrinja, Kotmare vasi, Biičovsa, Podgorij v Šentjakob; — iz Loč okoli Baškega jezera preko Ledine v Šentjakob; — iz Kostanj in Hodiš v Žopra-če in od tod preko Rožeka v Šentjakob. Akcijo bomo v Šentjakobu zaključili s kulturnim programom. Seveda se nam lahko pridružite tudi povsod grede na poti. Nemške table bomo okrasili s slovenskim napisom, dvojezične pa bomo ovenčali in olepšali z rožami. V primernih presledkih bo seveda poskrbljeno za odmor in prigrizek. Točen časovni načrt bomo objavili naslednjič. Slovenske mladinske organizacije Politika/Gospodarstvo STRAN a petek, ______ 22. aprila 1988 stran C petek, O 22. aprila 1988 Gospodarstvo Bo zbornica podprla slovensko kmečko izo- braževalno institucijo? Na zadnjem občnem zboru kmetijske zbornice, ki je bil zadnjo sredo, 13. aprila, v Krastowitzu, je zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej ponovno apeliral na predsedstvo zbornice, naj finančno podpre načrtovano kmečko izobraževalno institucijo v Tinjah. Na argument zborničnega svetnika S J K, da v kmetijski zbornici ni prostora za slovenski jezik, je predsednik Deutschmann reagiral le tako, da menda Slovenci hočejo lastno zbornico. Nerazumljivo pa je, da k taki trditvi ni zavzel stališča niti eden od mandatarjev. Kakor smo že poročali, sta slovenska mandatarja Domej in Zwitter zaprosila kmetijsko zbornico za finančno podporo za načrtovano dvojezično oziroma slovensko kmečko izobraževalno institucijo v okviru Doma prosvete v Tinjah. O podpori bo odločalo predsedstvo kmetijske zbornice, ki bo sejo imelo v kratkem. Ena izmed glavnih točk občnega zbora v Krastowitzu je bila diskusija o vstopu v Evropsko skupnost. Tozadevno so mandatarji soglasno sklenili resolucijo, v kateri so se jasno izrekli za vstop v ES. Zbornični svetnik SJK Janko Zwitter pa je v diskusiji opozoril na to, da je treba zagotoviti južno- koroškim kmetom z vstopom v ES perspektive bodočnosti in jim nuditi šanso za preživetje. Nadalje je bil na občnem zboru soglasno sklenjen letni obračun zbornice v višini šil. 50,923.499,— za leto 1987. Deželni agrarni referent Schumi je dejal, da je treba vstop v Evropsko skupnost dobro pripraviti ter da bodo za gorske kmete potrebna dodatna podporna sredstva s strani zveze in dežele. Predsednik kmetijske zbornice Deutschmann pa je izrazil prepričanje, da bodo tudi koroški kmetje znotraj ES imeli dobre možnosti, da bodo lahko preživeli. stih Šentjakob: občinski grb za „Deutscher T urnverein“ (Nadaljevanje s 1. strani) Takega ravnanja ne moremo kvalificirati kot kapitulacijo pred nemškonacionalnimi silami. To je dejanska identifikacija z njimi. Kajti: čeprav je mag. Jaki Sitter od liste Socialne gospodarske skupnosti (SGS) s konkretnimi dokazi, mdr. na podlagi raznih raziskav univerze, obrazložil neofašistično miselnost organizacije „Österreichischer Turnerbund“ ter v njej vključenih organizacij, odborniki SP/VP/FP tega sploh niso hoteli upoštevati. Argumentov sicer niso imeli, zato pa so tembolj vztrajali pri svoji odločitvi. Tako bo šentjakobskemu „Turnvereinu“ odslej dovoljeno uporabljati občinski grb v glavah društvenih pisem in na telovadnih oblekah. To je le en primer s torkove občinske seje, ki pomeni hud udarec v obraz slovenskih občanov oz. deželanov. Na isti seji pa se je zgodilo še nekaj, kar ni nič manj škandalozno, kakor je to stvar okoli občinskega grba. Odbornik Jože Ottowitz je prebral predlog SGS (v zadevi razširitve cerkvenega pota) v obeh deželnih jezikih. Ko je prebral predlog v slovenščini, so se nekateri odborniki večinskih frakcij začeli režati. S tem so pač hoteli izraziti, da zanje slovenščina ni nič vredna; in če, potem kvečjemu žolčnega posmehovanja. Kakor vidimo, se napadi na našo narodno skupnost in na naš jezik v spominskem letu „anšlusa“ prej stopnjujejo, kakor da bi pojenjali. Kako dolgo še? Kako dolgo jih bomo še mirno prenašali? (Več o torkovi občinski seji v naslednjem Vašem tedniku.) gllllllllllBl | «Ji ||!fL™ Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in Posojilnic. iillll v ^ Uslužbenci Zveze (osem) in podjetja Hago (dva) so obiskovali od novembra 1987 naprej tečaj poslovne slovenščine, katerega je vodil mag. Tone Schellander, priredil pa ga je Slovenski znanstveni inštitut. Tečajposlovne slovenščine Obravnavali so predvsem strokovne izraze na področju bančništva in zunanje trgovine. Mag. Tone Schellander je znal pripraviti ta tečaj tako, da so vsi udeleženci radi obiskovali te ure. Tudi v prihodnje bo Zveza prirejala takšne tečaje, da bodo zadružniki čimbolj uporabljali pravilne strokovne slovenske izraze. PosojilnicBank Pliberk: uspešno 1.1987 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NA« TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Redni občni zbor Posojil-nice-Bank Pliberk, ki je bil 19. marca 1988 v prostorih Posojilnice v Pliberku, je pokazal, da je bila pot sodelovanja med Posojilnico-Bank Pliberk in Posojilnico-Bank Globasnico pravilna. Predsednik upravnega odbora Lipej Kolenik je pozdravil nad 50 zadružnikov iz pliberške, suške ter globaške občine. Po obširnem poročilu predsednika upravnega odbora je predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik izrekel priznanje in zahvalo upravnemu odboru ter poslovodjem. Poslovodji Joško Nachbar ter Jurij Mandl sta zadružnikom obrazložila bilanco za leto 1987, ki izkazuje bilančno vsoto nad AS 192,0 mio. in zaključuje s poslovnim dobičkom nad pol milijona šilingov. Za eventualne možne izpade so napravljeni zadostni vrednostni popravki. Lastni jamstveni kapital znaša 1,7% od bilančne vsote. V naslednjih letih bodo potrebni veliki napori v smeri zadostitve zakona o kreditnem gospodarstvu, ki predpisuje v na- yfiff rojjk *c^ ^. «SÄ» slednjih devetih letih 4,5% jamst-venega kapitala od bilančne vso-*e. Za to bo potrebnih letno okoli AS 900.000,— lastnih sredstev, ki [Torajo priti iz lastnega donosa ali iz povišanja deležnega kapitala. V imenu Zveze slovenskih za-drug je občni zbor pozdravil poslovodja dipl. trg. J. Nabernik in čestital vsem odgovornim za dober uspeh pri poslovanju. . Poudaril je potrebo po dobrem 'n vsestranskem sodelovanju vseh zadružnih organizacij v občini Pliberk,^ kakor so to: Posojilnica, Kmečko-gospodarska zadruga in Živinorejska zadruga. V imenu pliberške občine je pozdravil občni zbor mestni svetnik Pfic Kumer in se zahvalil za dobro Sodelovanje s Posojilnico-Bank Pliberk in za vsestransko podporo kulturnopolitičnemu delovanju nase narodne skupnosti. Poslovodji ter oba odbora so na Podlagi danih pokazateljev prepri-oani, da bo tudi poslovno leto 1988 uspešno in da se bo nadalje-yala gospodarska krepitev te važ- ne gospodarske ustanove v Pliberku. Nenazadnje še moremo poročati, da sta oba odbora Posojilnice-Bank Pliberk na skupni seji imenovala poslovodjo Joška Nach- Letošnjega mednarodnega sejma Alpe-Adria, ki se je odvijal v Ljubljani od 21. do 25. marca 1988, so se z informacijsko stojnico udeležile tudi firme Zveze slovenskih zadrug Carimpex, Carfrigo, Cartrans barja za direktorja in poslovodjo Jurija Mandla za namestnika direktorja te bančne ustanove. Čestitkam ob imenovanju se pridružuje tudi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. Hak spomladanskega sejma kmetijstva in gospodarstva v Kranju od 8. do 17. 4. 1988. Zadruga je razstavljala malo orodje ter peči. Medtem ko je za malo orodje bilo napisanih precej naročil od slovenskih kupcev Na mednarodnih sejmih ter Zveza slovenskih zadrug sama. Kakor so nam sodelavci teh firm poročali, je bila naša stojnica zelo dobro obiskana in so bili ustvarjeni koristni poslovni kontakti. Kmečka gospodarska zadruga Železna Kapla pa se je s prodajno stojnico udeležila (kupci bodo_ prišli po orodje v Zadrugo v Železno Kaplo), pa se, kakor sta povedala poslovodji zadruge Joško Malover-šnik ter Štefan Paulitsch, v okviru zastopniške pogodbe za dve avstrijski firmi obeta zanimivo sodelovanje s firmama Metalka Ljubljana ter Merkur Kranj. Hak Skrb za lepo slovenščino — tudi v gospodarstvu Zveza slovenskih zadrug in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu sta v okviru večje izobraževalne akcije organizirala tudi tečaj o slovenskem strokovnem izrazju v zadružništvu in bančništvu, ki ga vodi podpisani. Ob bližnjem koncu tega tečaja (10 enot po 2 uri) je umestna kratka informacija o na-ntenu in vsebini tega tečaja tudi za bralce zadružnega lista. Dejstvo je, da imajo sodelavci ['aših gospodarskih ustanov, kjer Je slovenščina poleg nemščine Poslovni jezik, precejšnje težave s slovenskim strokovnim izrazjem. v7rok temu je, da šole premalo ali sPloh ne posredujejo strokovnega slovenskega jezika, poklicno izo-Praževanje ob delu pa je skoraj iztočno v nemščini. Ker značilnosti Pnkcionalnih zvrsti jezika — v na-Senri primeru gospodarskega in Pravnega jezika — v šolah ne Poravnavajo, sem ob začetku tečaja obširneje obrazložil ravno to Problematiko. Vedno spet je treba opozarjati na to, da zahteva tudi Prrokovni jezik skrb in čimbolj iz-stren čut za jezikovno kulturo. Drugo težišče tečaja so bila navodila za iskanje slovenskih ustreznic za nemške strokovne izraze in ustaljene besedne zveze gospodarskega in pravnega strokovnega jezika. Zelo je zakoreninjena napačna predstava, da slovenščina za strokovna besedila ni tako funkcionalna, kakor je na primer nemščina, ker za številne nemške zloženke (kompozita) v slovenščini ni enako konstruirane ustreznice. To ni kakšna funkcionalna pomanjkljivost slovenščine, temveč pojav, ki ga najdemo tudi v številnih drugih jezikih, na primer tudi pri vseh romanskih jezikih, o katerih gotovo nihče ne bo trdil, da so nefunkcionalni, ker uporabljajo za nemške zloženke veččlenske besedne zveze. Tretje težišče tečaja je bilo posredovanje slovenskega strokovnega izrazja, pri čemer smo podrobneje obdelali tale področja: zadružni zakon, diferencirana poimenovanja vlog (prošnja, predlog, prijava, pritožba itd.), splošnih pravnih norm (ustava, zakon, uredba itd.) in individualnih pravnih aktov (odločba, sodba, sklep, nalog, poziv itd.), zemljiška knjiga in zastavna pravica na nepremičninah in končno najvažnejši bančni posli. Udeleženci tečaja so z vnemo in veseljem sodelovali, zlasti pri skupinskem iskanju ustreznic in pri vajah v prevajanju. Jasno je, da s tem tečajem nismo mogli odpraviti vseh jezikovnih deficitov na tem področju. Potrebni bodo še številni tečaji, morda tudi na podeželju, da bo udeležba lažja. V tem smislu je bil ta tečaj — tako vsaj upam — obetaven začetek sistematičnega prizadevanja za slovenski strokovni jezik v naših gospodarskih ustano- va'1. Dr. Pavel Apovnik ČEK Ček je listina, ki mora biti izstavljena po zakonu o čeku in je nalog kreditnemu zavodu, da izplača določene zneske iz dobroimetja ali dovoljenega kredita stranke. Vsak ček mora imeti šest sestavnih delov: 1. označilo „ček" v tekstu, 2. določen znesek, 3. brezpogojno nakazilo, 4. navedbo kreditnega zavoda, 5. podpis izstavitelja, 6. datum izstavitve in podpis izstavitelja Rok za predložitev čeka je v Avstriji 8 dni po izstavitvi, v Evropi 20 dni, povsod drugod pa 70 dni. Izstavitelj jamči za plačilo čeka. ČEKOVNA KARTA Čekovna karta pospešuje negotovinski promet. Da premagamo upravičeno nezaupanje do čekov, jamči banka vsakemu prevzemalcu čeka v tu-zemstvu ali v inozemstvu plačilo posameznega čeka do šil. 2500,— maksimalno. ček in čekovno karto lahko uporabljate v bankah, trgovinah, turističnih agencijah, restavracijah itn. v vsej Evropi in sredozemskih državah, razen v DDR. Čekovna karta velja za dobo dveh let, sedanja do 1989, in stane šil. 130,—. Pogoja, da dobite pri naših posojilnicah in na Zvei-Bank ček in čekovno karto, sta: 1. tekoči račun in 2. čekovna sposobnost izstavitelja Prav tako dobite pri nas čekovno karto s funkcijo BANKOMATA, kar pomeni, da lahko dvigate na dan do šil. 5000,— brez uporabe čekov. Vsaka čekovna karta s funkcijo bankomata ima svojo osebno pozna številko, gotovljeno, da lahko dvigne denar s to karto samo tisti, ki osebno številko pozna. Tudi takšna karta se more uporabljati povsod v Evropi, kjer obstajajo bankomati. Upamo, da se boste v bodoče v še večji meri posluževali čeka in čekovne karte. Nameščenci naših posojilnic in Zveze Bank vam bodo ob potrebi radi postregli z dodatnimi pojasnili. M. Krištof Rož, Podjuna, Zilja „Lesičiakova“ proslava v Globasnici Dva jubileja je slavilo minulo nedeljo SPD „Edinost“ iz Štebna pri Globasnici: 80-letnico smrti podjunskega pevca Franca Ledra-Lesičjaka in 15-letnico moškega pevskega zbora iz Štebna, ki nosi to njegovo ime. In ker je štebensko društvo praznovalo kar dve obletnici, je bil tudi spored primerno prazničen. Dr. Janko Zerzer je izročil Gallusove značke. Na sliki: predsednik SPD „Edinost“ iz Štebna Hubert Dumpelnik je prejel srebrno. Poleg zbora — slavljenca sta praznični spored kot gosta oblikovala še MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi in MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč. Sami moški zbori torej, pa čeprav je bil „Lesičjak“ velik ljubitelj žensk, saj je bil kar dvakrat oženjen! Za uvod je MoPZ „F. L. Lesičjak“ zapel Lesičjakovo „Pesem veselega pevca“. Vsi trije zbori, ki so vsak po dvakrat nastopili, so pretežno prepevali Lesičjakove pesmi. Ob tej priložnosti je tudi pred- Danes obhaja po vsej dvojezični Koroški znani zadružnik, občinski politik, kmečki zastopnik in veliki narodnjak Tone Krušic iz Velinje vasi svojo 60. rojstni dan. Iskreno mu čestitajo EL Bilčovs, NSKS, KSOO, KEL, SJK in uredništvo NT. Na mnoga leta! sednik KKZ dr. Janko Zerzer izročil Gallusove značke v srebru in bronu zaslužnim pevcem štebenskega zbora; značke je podarila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Srebrno Gallusovo značko za 15-letno sodelovanje so dobili: Hubert Dumpelnik, Luka Hudi, Stefan Kordesch, Valentin Božič in Janez Writz. Bronasto Gallusovo značko za 10-letno sodelovanje pa so prejeli: Franc Markitz, Pavel Perč, Mirko Smrečnik in Franc Wutte. Med nastopi pevskih zborov je v povezavi bral dv. svet. dr. Pavle Zablatnik zanimive odlomke iz Le-sičjakovega življenja. Rad je Lesičjak hodil po sejmih in žegnanjih, tam prodajal žganje, vmes čital in si s tem služil lep denar. Kar 12 let je bil Lesičjak pri vojakih. Ko se je leta 1866 srečno vrnii z italijanske fronte, se je nato zaposlil v bistriških rudnikih. V prostem času pa si je nadel citre na ramo, šel od vasi do vasi, tam citral in pel, da so ga vsi radi poslušali. Sam o sebi pravi: Jaz že sivo glavo nosim, grem po svetu oko!’, vse sorte pesmi trosim, zmanjka jih nikol’. Res mu jih ni zmanjkalo nikoli. Veliko se jih je ohranilo do danes. Ko pa je začel lesti pod osmi križ, so ga začele zapuščati moči. Tedaj je ob dolgih zimskih večerih narekoval svoje pesmi Kovačevemu Lekšeju, da jih je zapisal. Ko pa je popolnoma obnemogel, je dejal Lekšeju: „Kar sva jih našri-bova, bojo ostale, kar pa jih nisva našribova, pojdejo pa z mano v grob.“ 80 let je minilo, odkar je utihnil ljudski pesnik in pevec, vižar in citrar Franc Leder-Lesičjak. Ni pa utihnila njegova pesem, ki je privrela iz njegove globoke duše. Spodnje Libuče: slovo od Povodnovega očeta Jožef Ovnič, ali kakor smo ga pri nas v Libučah klicali, Povodnov Pep, je pred nedavnim za vedno zatisnil svoje oči. Umrl je v noči od sobote, 9., na nedeljo, 10. aprila, k večnemu počitku na domače pokopališče v Spodnjih Libučah pa smo ga pospremili v torek, 12. aprila. Smrt Povodnovega očeta je prišla za nas vse, kakor da bi udarila strela: še v soboto čez dan smo ga videli, kako je sedel na traktorju — naslednji dan zjutraj pa so ga našli v postelji mrtvega. Povodnov Pep je bil sin stare libuške rodbine. Povodnova domačija je bila ob libuškem potoku blizu Mlinarjeve hiše. Po vojni si je rajni Pep onkraj ceste sezidal novo hišo, na kateri sedaj gospodari z družino njegov sin Francej, znani akti- vist pliberškega športnega društva. Poleg Franceja je Jožef Ovnič, kateremu je žena že pred leti umrla in katerega starši so bili izseljeni, zapustil še hči Releja in sina Jožefa. Njim vsem kakor tudi ostalim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Pogrebne obrede je —- ob ljudskem petju domačih pevcev in melodijah, ki jih je igrala skupina trobentačev — vodil domači župnik Alojzij Kul-mesch. Orisal je lik rajnega, ki smo ga poznali predvsem kot zelo vernega farana, zavednega Slovenca, pridnega delavca ter dobrega soseda. Naj bo Povodnemu očetu domača zemlja lahka! Ohranili ga bomo v lepem spominu. -Kuj- Vogrče: srečanje koroške glasbene šole z ravensko Koroška Glasbena šola, ki bo v kratkem praznovala svoj 10-letni obstoj, je minulo soboto povabila Glasbeno šolo z Raven na srečanje oz. skupen koncert, ki je bil pri Florijanu v Vogrčah. V pozdrav je zaigrala „Godba na pihala“ iz Šmihela nekaj poskočnih viž. Spored je začel dekliški oktet z Raven s tremi pesmimi. V 20 nastopih so nato učenci obeh glasbenih šol pokazali svoje znanje in talente, kar je uspeh številnih vaj in vztrajnega učenja. Z učenci vred so se teh uspehov veselili tudi starši in učitelji. Predsednik koroške Glasbene šole Jožko Hudi in učitelj prof. Lovro Sodja sta poudarila važnost obstoja GŠ, ki se tre- nutno nahaja v velikih finančnih težavah. Pohvalila pa sta vestnost in trud tako učiteljev kakor tudi učencev GŠ. Da pa je bilo srečanje tudi nekako uradno, je pričala navzočnost prejšnjega in sedanjega župana na Ravnah, Maksa Večka in Jožeta Pratnekarja. Pliberško občino pa je zastopal mestni svetnik Fric Kumer, ki je obljubil, da se bo v občinski hiši kakor tudi kot predsednik KSOO zavzemal na vseh mestih za nadaljnji obstoj koroške GŠ. Za zaključek pa je pod vodstvom Ivana Gradiška igral pihalni orkester GŠ Ravne na Koroškem. Med številnimi obiskovalci koncerta je bil tudi vogrški župnik Vinko Zaletel. V dvajsetih nastopih so učenci glasbenih šol pokazali, kaj znajo. Rož, Podjuna, Zilja Vigredni koncert v Bilčovsu Ob žalostnem slovesu dr. Janka Mikule „Roz, Podjuna, Žila — venec treh dolin ..." Ni Slovenca, ki ne bi poznal te priljubljene pesmi, polne melodičnosti ter trpečega besedila. Avtor te pesmi, dr. Janko Mikula, je v petek, 8. aprila 1988, umrl v avstralskem Sydneyu. Odšel je, v 83. letu starosti, k svojemu gospodarju po večno plačilo. Že tretjič je Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu vabilo zadnjo soboto, 16. aprila, na vigredni koncert. Posebno razveseljivo ob pogledu na številno publiko je bilo dejstvo, da so na koncert prišli poleg slovensko tudi nemško govoreči domačini in ljubitelji slovenske pesmi iz sosednjih občin. Večerni kulturni spored, katerega so oblikovale domače pevske in instrumentalne skupine ter Podhumška dekleta, je bil tako raznolik, da je nudil vsakemu poslušalcu pester kulturni užitek. S pesmimi, ki opevajo vigred in pomladansko razpoloženje, so pozdravili številno publiko pevci domačega moškega pevskega zbora SPD „Bilka“ pod vodstvom mag. Mirka Laus-eggerja. Pozdravne besede pa je spregovoril v obeh deželnih jezikih predsednik SPD „Bilke“ Tomi Gasser, ki je dejal, da ho- V sredo je po daljši in težki bolezni za vedno zatisnil svoje oči znani pliberški hotelir in gostilničar Stefan Breznik. V soboto, 23. aprila, ob 14. uri bodo po maši zadušnici položili na Pliberškem pokopališču njegovo telo k zadnjemu počitku. Žalujoči družini ter ostalim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Več o rajnem v naslednjem Našem tedniku. čejo domači pevci pregnati pomladansko utrujenost s pesmijo, ki opeva vigred. „Kljub temu, da letošnja zima ni bila tako huda, se veselimo toplejšega časa, in to hočemo izraziti v pesmi,“ tako Tomi Gasser. Nadalje so večerni spored oblikovali pevci domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jožka Boštjančiča, otroški pevski zbor SPD „Bilka“, katerega vodi Rezi Kolter, ter Podhumška dekleta pod vodstvom Gertije Valenti-nitsch. Svojo glasbeno nadarjenost pa so dokazali tudi učenci Glasbene šole Darja Kapus ter Monika in Tevži Seher. Bogat kulturni spored sta povezovala Marija Weber in Sigi Kolter s pesmimi domačih avtorjev. Zaključno pa je Sigi Kolter še prebral spomine rajnega Janka Ogrisa na čas izseljevanja v Bilčovsu. Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko bom truden boja, bodi mi še grob! Sam se še dobro spominjam, kako je avtor druge himne koroških Slovencev v poletnih mesecih vedno prihajal iz svoje druge domovine v svojo prvo. To se pravi: Avstralija zanj nikoli ni mogla postati prava domovina; vse preveč je bil povezan s Koroško, s svojimi rojaki, za katere je v svoji duši trpel in gorel. Spominjam se še, kako je med drugim prihajal v škocijanski farni dom, ki ga je takrat vodila s. Gabrijela Lienhardt. In kako je kot duhovnik in razgledan človek — rajni je tudi promoviral iz filozofije — znal približati svojemu pogovornemu partnerju misel, ki bi morala biti za nas vse nekaj evangeljskega: da je namreč veliki svet bogat in lep, da pa so najmanj tako lepi in bogati tudi domači kraji in ljudje. Dr. Janko Mikula se je 29. oktobra 1904 rodil v Zgornjem Dobju nad Baškim jezerom. Leta 1932 je bil posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel v domači fari Loče, pri kateri je bil slavnostni pridigar ljubljanski škof dr. Gregorij Rož- man. Po kratkem kaplanovanju v Borovljah ga je tedanji škof Adam Hefter poslal za provizorja v Slovenji Plajberk — leta 1939 pa se je preselil v Hodiše, potem ko se je tedanji hodiški župnik Ivan Starc moral pod nacističnim pritiskom odpovedati svoji župniji. V Hodišah je dr. Mikula pastiroval do leta 1952; tedaj se je namreč odločil, da bo šel v Avstralijo, kjer je hotel živeti in delati zlasti za številne slovenske rojake. Deset let je minilo, ko je prvič prišel iz Avstralije na obisk med svoje koroške prijatelje in znance. Nato pa se je skoraj vsako leto po več mesecev vračal na Koroško, pomagal tu svojim sobratom in budno spremljal narodno ter cerkveno življenje. Tu je tudi podedoval očetov dom, ga izgradil in hotel v njem preživeti svoj večer življenja. A na žalost ga je božja dekla smrt dohitela v avstralskem Sydneyu. Ni tako, kakor je napisal v svoji pesmi: Rož, Podjuna, Žila, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva, tvoj slovenski sin. Ohranili ga bomo v trajnem in častnem spominu. K : Pliberk: f Štefan Breznik Župnik Florijan Zergoj vremenoslovec — veliko presenečenje za dipl, inž. Stefana Domeja Dipl. inž. Štefan Domej in njegova izvoljenka dr. Helena Müller Župnik Florijan Zergoj je pretekli torek Qbhajai v Kaza-zah svoj 55. rojstni dan, katerega pa bo prav praznoval šele 4. majnika, ko tudi goduje. Rojeni Šentlipšan in nekdanji gojenec na Plešivcu je že 24 let v fari Kazaze, kjer je med farani dokaj priljubljen. Skupno s svojimi farani ravno obnavlja tri cerkve: podružnico v Hum-čah in na Metlovi ter farno cerkev v Kazazah. Poleg tega pa ima župnik sedaj tudi precej dela s porokami, saj si menda v Kazazah še vsak konec tedna obljubita zakonca večno zvestobo. Pa tudi z mladinsko skupino ima župnik Zergoj dosti dela, ki ga pa opravlja z velikim veseljem. Zato ni čudno, da ga mladi farani zelo častijo, ker je vesele narave in ima tudi mnogo razumevanja za današnjo mladino. N OPAZILI SMO- - • Edino kar župniku Zergoju nagaja, je menda od časa do časa zdravje. Predvsem menjajoče vremenske razmere župnik že dneve naprej čuti, zato pravijo, da je župnik v Kazazah vremenoslovec, ki je bolj natančen kakor „kolegi“ v televi- ziji. Župniku Florijanu Zergoju na tem mestu še enkrat iskreno čestitamo in upamo, da bo ostal tudi v bodoče take vesele narave, želimo mu mnogo zdravja in veselja pri njegovem dušnopastirskem delu. Leta 1986 so slovenski kmetje izvolili dipl. inž. Štefana Domeja na listi Skupnost juž-nokoroških kmetov v koroško kmetijsko zbornico, kjer bo šest let zastopal interese slovenskih kmetov. Za vse življenje pa se je dipl. inž. Domej odločil pretekli teden, ko je v romarski cerkvi na Humcu pri Božjem grobu stopil pred poročni oltar z domačinko iz Čir-kovč dr. Heleno Müller. Po poročnem praznovanju v hotelu Breznik v Pliberku je mlada zakonca čakalo doma v Pliberku veliko presenečenje. Vaščani so namreč čisto po starem običaju zanesli posteljo zakoncev na skedenj, kjer sta jo našla šele po dolgem iskanju. Kot politik je dipl. inž. Domej sicer vajen marsikaterega presenečenja, s tem pa vsekakor ni računal. Menda sta prišla novo-poročenca šele v zgodnjih jutranjih urah do zasluženega počitka, vaščani pa so z „nočno akcijo“ vsekakor zelo duhovito izrekli dobrodošlico mladi zdravnici. Reportaža Oče Lenčke K., Ciril Rudolf (v prvi vrsti), med navdušenimi otroki Tudi mladi šmiheiski pevci so pokazali, da so dobri. STRAN g petek, stran 22. aprila 1988 9 petek, 22. aprila 1988 Prvi del „Srečanja mladinskih zborov“, ki ga je priredila Krščanska kulturna zveza skupno z velikovškim društvom „Lipa“, je bil namreč v znamenju Lenčke Kupperjeve. Kakor smo že poročali, je Lenčka te dni obhajala 50-letnico svojega življenja. Številni Vsi pa smo svoje čestitke povezali z željo, da bi Lenčka ustvarila najmanj še dodatnih sto pesmi. Toliko in še nekaj več jih je namreč že doslej posvetila svojemu narodu ter še zlasti njegovim najmlajšim. Večinoma je tem pes- krat hudo primanjkuje: namreč zdrav optimizem in vero v bodočnost naših ljudi in krajev. Nastopali so mladi pevci in Sodci iz Šmihela (otroški zbor vodi Albert Krajger, godbo na pihala Pa Julijan Burdzi), iz otroških ,Mi smo veseli (iči, nobena sila na$e uniči ‘ Tako, je mlada Majda Krivograd od otroškega zbora „KPD Šmihel“ pozdravila številne obiskovalce nedeljskega koncerta mladinskih zborov v Gospodinjski šoli Šentrupert. Da pa teh veselih ptičev ni samo v Šmihelu, so dokazali vsi nastopajoči, od Šentjakoba pa do Žvabeka. Prišli so, da bi poslušalce (in starše) razveselili — in počastili Lenčko Kupperjevo, svojo in našo otroško pesnico. otroci, njihovi starši in drugi ljubitelji njenih pesmi in melodij so ji iskreno čestitali. Predsednik KKZ dr. Zerzer in član otroškega vrtca „Naš otrok“ Mihael Kremser sta ji predala lepo sliko ter šopek rož. mim dala tako besedilo kakor melodijo; ravno nedeljski koncert pa je dokazal, da jih otroci res radi pojejo, in to ne samo v Šmihelu. Lenčkine pesmi pač izražajo nekaj, kar nam na žalost pogosto- vrtcev Šentjakob (s. Marta Grego-r') in „Naš otrok“, Celovec (Lenčka Küpper), Žvabeka (Štefka l5aPP), Šentilja (Lovro Petričič), Skocijana (Helka Mlinar), Šentpri-rnoža (Sonja Marko), Gospodinjske šole Šentrupert (s. Dominika Roblek), zaključili pa so koncert miadi gimnazijci pod vodstvom Prof. Mirka Lauseggerja. Pozdravi-le so občinstvo in nastopajoče ^omačinke z Želinj, ki jih vodi Sonja Kuchling. Kot gostje z dru-9e strani meje pa so nam zapele sestre Potočnik iz Koprivne blizu Črne na Koroškem. * Nastopajoče in poslušalce (rned njimi predsednika NSKS dr. Grilca, podpredsednika KEL dv. Člani otroškega vrtca Šentjakob Člani zbora otroškega vrtca „Naš otrok“ v Celovcu sv. dr. Pavla Apovnika in dekana Poldeja Kassla) je pozdravila predsednica velikovškega društva „Lipa“ Zalka Kuchling. Zalka ni pozabila omeniti, da so bile šent-rupertske sestre pripravljene dati za koncert dvorano zastonj na razpolago. Za to se jim tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Sicer pa je velik obisk v Šentrupertu ponovno dokazal, da bi za take koncerte nujno potrebovali večjo dvorano. Kljub temu nam velikovška občina noče odpreti vrat v „Neue Burg“. Če to ni zatiranje slovenske kulture — kaj pa potem? ... Janko Kulmesch Pevke in pevci Godba na pihala iz Šmihela Otroški zbor iz Škocijana Umrl je učenjak, podrl se domu steber je krepak! Tako bi lahko rekli s Simonom Gregorčičem ob nepričakovani žalostni vesti iz Ljubljane, da je tam umrl v 83. letu starosti sin koroškega Slovenca iz dobro znane Abujeve rodbine v Zahom-cu pri Zilji, upokojeni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, akademik dr. Fran Zwitter, odlikovan s častnim nazivom „zasluženi profesor“, učenjak mednarodnega slovesa, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Njegovo obsežno znanstveno delo mu je prineslo nesporen, velik ugled doma in v tujini. O tem še posebej živo pričajo številne poklicne in častne službe in naloge, ki jih je prevzemal in izvajal. Bil je mdr. predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in znanstvenega sveta Inštituta za izseljenstvo, upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, predsednik Jugoslovanskega komiteja za historične vede in Jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne, predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo in Arhivskega društva Slovenije, predsednik Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije, član skupščine Mednarodnega komiteja za historične vede, član Mednarodne komisije za zgodovino predstavniških in parlamentarnih ustanov, podpredsednik Slovenske matice in še to in ono. Slovo do akademik dr. Frana Zwittra Zavedal se je svojih koroških korenin in se čutil najtesneje povezanega s slovenskim življem na Koroškem. Bil je član Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Jasno, da je rad prihajal na Koroško na obisk k sorodnikom in znancem, pa tudi na izlete v hribe in doline naše lepe dežele, posebno so ga vlekli k nam znanstveni simpoziji ob kakem srečanju ljubljanske in celovške univerze, posebej še Koroški kulturni dnevi, ki jim je botroval leta 1969 ob njihovi usta-, novitvi in ki se jih je nato leto za letom aktivno udeleževal s predavanji in diskusijskimi prispev- ki. Zanimivo nam je predaval npr. o temah: Zgodovinski razvoj prebivalstva na Koroškem in njegove socialne osnove; Narodna zavest v novejši zgodovini koroških Slovencev. Fran Zwitter se je rodil 24. oktobra 1905 v Beli cerkvi pri Novem mestu. Po končani gimnaziji je študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti * Ljubljani in na Dunaju. \/ Ljubljani je diplomiral za profesorja in promoviral za doktorja filozofije, ipopolnjeval pa je svoie znanje še z dveletnim študijem 'f Parizu. nJ~eta ie nast0PH službo ke Fllozofsk' fakulteti Ijubljans-l Univerze najprej kot privatni, öo° navrh pa kot univerzitetni qaCent za občo zgodovino nove-Ve Ve^a’ Predeva! pa je tudi slo-Vq151*0 zgodovino. Ob Zwitterje-Pr^f na univerzo sta 'n LeSOria Ljudmil Hauptmann Ven'11*0 Kos Predavala tam sl°-p ®ko zgodovino, osredotočeno ja dvsem na srednji vek. Novej-0k d°ba je bila obravnavana le l^j. r°Pu v posameznih seminarsko nalo9ah- Fran Zwitter je tu ten,'1 odloeilen korak naprej, s pj . da je razširil študijsko in se-narsko delo na občo in doma- čo (slovensko) zgodovino novega veka. Hitro je potegnil študente za seboj in jih z uspehom preusmeril k novi zgodovini. Ob okupaciji Jugoslavije leta 1941 je študij na univerzi zašel v veliko krizo, tako da so leta 1943 predavanja zgodovine sploh prenehala. Fran Zwitter je prišel v letih 1941 in 1942 pod italijansko okupacijo dvakrat v zapor, nato pa je bil konfiniran. Po kapitulaciji Italije je odšel med partizane. Po osvoboditvi je bil od leta 1945 do 1948 zaposlen kot ekspert na diplomatskem področju, tako da se je vrni! na univerzo šele ob začetku leta 1948. Tam je odtlej predaval kot redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1952 do 1954 je bil rektor univerze in nato dve leti prorektor. Kot zgodovinar se je še posebno poglabljal v starejšo zgodovino mest na Slovenskem, v probleme Napoleonovih Ilirskih provinc, ukvarjal se je z narodnopolitičnimi problemi dobe od konca 18. stoletja do prve svetovne vojne, za nacionalnimi vprašanji v habsburški monarhiji, z zgodovino višjega šolstva na Slovenskem. Kot član redakcije Zgodovine narodov Jugoslavije je napisal glavni prispevek o slovenski zgodovini od 17. do 18. stoletja, posebno pa je še mnogo pisal o koroških in primorskih Slovencih. Radi smo se- gali'po njegovih temeljitih razpravah. Udeleževal se je z referati številnih mednarodnih kongresov zgodovinskih ved in specialnih kongresov histerikov v Evropi in Ameriki ter predaval na več inozemskih univerzah in inštitutih. Za svoje velike znanstvene zasluge je prejel vrsto visokih odlikovanj in velikih nagrad: npr. nagrado Sklada Borisa Kidriča in Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja zgodovinopisja, red republike z zlatim vencem idr. Z Gregorčičem lahko rečemo o njem: Umrl on ni, v nesmrtnih delih on živi. Kultura STRAN Kultura Ob odprtju razstave slik Majde Zorko-Gašparič v knjigarni Mohorjeve v Celovcu Četrt človeštva na konici čopiča ■ ■ ■ V torek, 19. aprila, je bilo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu odprtje nadvse zanimive slikarske razstave. Nepričakovano veliko ljudi si je prišlo ogledat dela slovenske umetnice, ki že vrsto let živi v kitajskem glavnem mestu, tam študira tradicionalno kitajsko slikarstvo in tudi sama slika v tem častitljivem slogu. Kaj se spleta med tako različnima narodoma, kakor sta slovenski in kitajski, da smo v zadnjem ča- Ije odraža in prepoznava v kapljici, kapljica pa v vesolju ... Vsekakor pa lahko rečemo, da je klasični kitajski kulturno-umetniški cepič na slovensko podlago uspela kombinacija. S starodavno kitajsko disciplino in skromnostjo se v slovenski slikarski svet nujno vrača motiv, ki ni tehnično sprenevedenje, temveč razločen obraz osebe, krajine ali cvetlice. Vrača se harmonična mera v proporcu in barvni skali, su priče pravega izbruha raznih kulturnih dogodkov, ki pomenijo približevanje obeh tako oddaljenih kulturnih svetov? Publicist Bodan Pogačnik je v svojem predstavitvenem govoru spomnil na nekatera taka presenetljiva dejstva, kakor je ravno odprta razstava kitajskega klasičnega slikarstva v Ljubljani — ali pa dejstvo, da so prav slovenski pisatelji vključili kitajske kolege v mednarodni pisateljski klub PEN . .. Omeniti vsekakor kaže tudi nedavni izid Konfucijskih pogovorov, ki jih je tokrat iz originala prevedla Maja Milčinski. Ali gre za preprosto pravilo, da se skrajnosti rade dotikajo? Ali pa gre za globljo vrženost v nekakšno spoznanjsko nujo, da se veso- Diskusija z Avstrijci, ki so se borili proti nacizmu „Društvo za politično razsvetljenstvo“ prireja v četrtek, 28. aprila, ob 19. uri, v HS 1 celovške univerze diskusijo z Avstrijci, ki so se borili proti nacizmu. Med drugimi bodo diskutirali Janez Pečnik, dr. Franci Zwitter, Herman Langbein in Johanna Sadolšek. Diskusijo bo vodil rektor celovške univerze Dr. Günther Hodi. predvsem pa se podira že marsikdaj odvraten kult umetnika, ki bi rad ustvaril svet na novo, čeprav kajkrat hi zmožen niti skromne študentovske kopije. Slikarka Majda Zorko-Gašparič je morala skozi trdo slikarsko in karakterno šolo, v kateri kopiranje in posnemanje starih mojstrov ne velja za manjvredno umetniško početje, kakor je rad prepričan tehnično rafiniran, a izpovedno prazen zahod. Če preletimo šest temeljnih načel kitajskega slikarstva, razmeroma hitro uvidimo, da slone na skromnosti, sporočilnosti in pristnosti. Kitajec raje velja za neoriginalnega, kakor da bi veljal za narejenega ali nekomunikativnega. V svojem izražanju je vseskozi zadržan in previden, šok je neznan element v njegovi estetiki. Slikarka pa ob študiju tradicionalnega kitajskega slikarstva ne želi učinkovati bolj kitajsko kakor Kitajci sami. V kitajski stilni okvir je vstavila lastno doživljanje barv, kar je dalo zelo zanimivo kombinacijo. Naslov razstave, ki ga je izbrala slikarka sama: IŠČEM SVOJ TAO (pot, spoznanje) razodeva, da se v osebnosti gospe Zorko-Gašparičeve skriva več kakor zgolj umetniška ambicija. Kakor starim mojstrom je tudi njej slikanje najbrž predvsem najpriklad-nejša duhovna disciplina, njej primerna askeza, po kateri bo nekoč na nevidni svileni podlagi Lao Tsejevega Taa naslikala svoj duhovni obraz, s katerim se bo izkazala pred velikim Zakonom koz-mosa. Veliki Konfucij je zapisal tudi misel o umetnosti: — Država začne propadati pri glasbi... Glasba pomeni tu vse duhovne proizvode, torej tudi slikarstvo, literaturo, gledališče itd. Ne moremo prezreti, da je viden premik v vseh zvrsteh umetnosti napovedalo barbarsko 20. stoletje. Morda pa vračanje k starim vzorom in večnim zakonom lepote, k zakonom harmonije in prave mere, katerega del je tudi prizadevanje in umetniško iskanje Majde Zorko-Gašperičeve, napoveduje dobo, ko se začenja država pri glasbi izboljševati ... Chu-shen Simpojanšlus in manjšine v Avstriji Z nizom predavanj je pričel univ. prof. dr. Horst Seidler z Dunaja. Pretresljivo in izčrpno pokazal na korenine rasizma in biologije rase, kakor jo poznamo predvsem iz nacistične dobe, in opozoril, da se to gledanje spe* bolj in bolj pojavlja. Seidler j® pokazal na korenine, iz katerih se je nacizem oplajal, kakor npL na ameriške rasne zakone, študije Fischerja in Güntherja tet številne razstave in natečaje ° večvrednosti nordijske rase. Nacisti so to rasno filozofijo uzakonili v t. i. niirnberških zakonih, po katerih sta obstajali dve kategoriji ljudi: rasno čisti oz. sorodni in rasno tuji, sovražni oz. manjvredni. Slovenci = rasno manjvredni Seidler je ob robu tako rekoč podal zanimivo informacijo: prvotno so po nOrnberških zakonih bili Slovenci rasno sorodni Nemcem. Pred 6. 4. 1941 (napadom Nemčije na Jugoslaviji) Pa so jih nacisti proglasili za rasno manjvredne, da so tako lahko utemeljili pregon in izgön oz. načrtovano likvidacijo slovenskega naroda. V okviru čiščenja rase so s® nacisti posluževali tudi sterilizacije — in avstrijske žrtve sterih' zacije je po vojni doletela sramotna, a nič manj tipično avstrijska „rešitev“: ker je to b'1 Točno na datum pregona koroških Slovencev pred 46 leti je bilo v četrtek, 14., in v petek, 15. aprila 1987, na celovški univerzi znanstveno srečanje, ki je obravnavalo široko in večplastno temo „anšlus“ in „manjšine v Avstriji“. Srečanje sta organizirala Slovenski znanstveni inštitut in pa Inštitut za sodobno zgodovino na celovški univerzi. Kakor je uvodoma po pozdravu rektorja dr. H öd la dejal vodja SZI dr. Avguštin Malle, so številna pričevanja po naših društvih o dogodkih pred 50 leti pokazala, da je treba z razpravo o tej dobi in njenih dogodkih ter posledicah prestopiti ožino skupine. Slovence v Sloveniji so preganjali tudi zato, da so naredili Prostor Kočevarjem, Slovenci na koroškem pa naj bi napravili Prostor kanalskim Nemcem. Po-Pjčenje pa naj bi dosegli tudi z razbijanjem slovenskih struktur, Parnškimi vrtci in nemškim solstvom. A nadaljnji razvoj ter Ppor prebivalstva je te ideje in hačrte prekinil oz. dokončno izničil. Dr. Teodor Domej je pokazal lu azvoj koroških Slovencev v poseg, ki je temeljil po mnenju Prvem letu pod nacizmom. Naci-sodišč na tedaj (pod nacizmorn) tekoj od prevzema oblasti veljavnih zakonih (!!!), niso dobi- g. e'' izvajati masiven pritisk na le nobene odškodnine. nI e,nce in 30 pri tem navezali „Za Slovence tu ni več prosto- * 'zkušene koroške raznarodo-ra“ - tako se da strniti jedro re- aine mehanizme (vodja Maier ferata dr. Toneta Ferenca o nacističnem raznarodovalnem pro; gramu in Slovencih. Predavatelj je dejal, da so tako nacizem, fa' šizem kakor tudi madžarska inačica teh ideologij slovenski narod obsodili na likvidacijo, na iz' bris. Hitler je to najbolj grobo zaukazal: „Macht mir das Lano deutsch.“ Načrti za pregon, P°' tujčenje ali likvidacijo Slovence^ so bili do potankosti izdelani' glavno in vodilno besedo pri iz; vrševanju pa so imeli krajevh1 nacisti, na Koroškem je bil kolovodja Maier-Kaibitsch. Dr. Fe' renc je med drugim dejal, da s° nacisti pregnali nad 80.000 Slovencev (v Srbijo ali Nemčijo), je procentuaino najvišje števil® vseh narodov, ki so trpeli P0° nemškim škornjem, na stotin® otrok je bilo ugrabljenih, od k®" terih se mnogo niso nikoli vec vrnili. V Srbijo so hoteli pregna*1 nad 260.000 Slovencev. Preb1' valstvo slovenskih pokrajin s° po koroškem modelu razdelili n® Slovence, ki jih je treba izgnah’ vindišarje, ki se bojo dali potui' čiti, in pa Nemce, ki jih je trebJ številčno okrepiti. Kaibitsch). Iz določenih diplomatskih ozirov do Jugoslavije so vsaj do 6. 4. 1941 kazali določeno zadržanost, potem pa so padle vse zapreke. Predavatelj je dejal, da so koroški Slovenci sicer podali lojalnostno izjavo novemu režimu, da pa je njihov odnos do njega bil hladen. „Koroški Slovenec“, takratno sloven-skokoroško glasilo, je v določeni meri bil tako rekoč edino opozi-cionalno glasilo. Jeseni 1938 so nacisti ukinili utrakvistično šolo, od škofije zahtevajo pregon slovenskih duhovnikov, ker da puntajo ljudi, in poleti 1938 je župnik Starc dobil že gauverweis. Slovenci so bili pod stalnim nadzorstvom gestapa in konfi- dentov koroškega heimatbunda. Avguštin Malle je spregovoril o prvih oblikah odpora proti fašizmu pri koroških Slovencih, dr. Embacher pa o ženah v kacetu. Koroški heimat- bund proti Sloven- cem in Judom Določene paralele med usodo Slovencev in Judov pod nacizmom je nakazal dr. August Walzl v predavanju „Očiščena Židov —v očiščena Slovencev. Koroški Židje in anšlus.“ Pred anšlusom med Slovenci in Judi ni bilo stikov, socialna in politična strukturiranost obeh skupin sta bili prerazlični. Po anšlusu sta se obe skupini znašli pod pritiskom nacistov, in zanimivo, da je tako za Jude kakor za Slovence bil pristojen koroški hei-matbund, ki ima na vesti številne arizacije judovskega imetja. Le nekaj koroških Judov je zbežalo, ostali so doživeli šestmili-jonsko usodo. Slovenci so šli v upor, nekateri preživeli koroški Judi pa so se drugod bojevali proti nacizmu. Antisemitizem in antislovenizem sta se pod nacizmom dopolnjevala, kar prej na Koroškem to ni bilo dejstvo. V petek, 15. aprila, sta najprej dr. Franc Filipič in pa dr. Janko Prunk nakazala odnos slovenske levice oz. katoliškega tabora do fašizma in nacizma. Po besedah dr. Filipiča je slovenska levica opozarjala na nevarnost nacizma in fašizma in je Med poslušalci zanimivih razprav so bili tudi dijaki Slovenske gimnazije z učitelji. v boju proti njima zahtevala združitev vseh političnih sil in premagovanje strankarske razcepljenosti (ljudsko frontovska rešitev). Vsa skrb naj bi veljala zamejcem (v Italiji in koroškim Slovencem), dokončni cilj pa naj bi bila uresničitev programa zedinjene Slovenije. Slovenska levica in desnica neenotni Slovenski katoliški tabor med vojnama ni bil enoten. Vodilna njegova sila je bila Slovenska ljudska stranka, od katere pa so se sčasoma oddvojili Krščanski socialisti ter desničarska struja, ki je javno kazala simpatijo za fašizem kot korporativizem. Slovenska ljudska stranka je bila proti nacizmu, ker je bil protikrščanski, kazala pa je določene simpatije za Dolfusov režim, ker je bil krščanski, krščanski socialci pa so zavzeli kritično in odklonilno stališče do vseh vrst nacizmov in fašizmov (klerofašistični sistemi). Po anšlusu so tudi desničarski krogi prav zaradi usode koroških Slovencev začeli spreminjati svoj odnos do nacizma in fašizma. Milan Pahor je pokazal razvoj slovenskega protifašističnega gibanja na Tržaškem v letih 1937—1941, Michael John pa razvoj Čehov in Slovakov na Dunaju od „anšlusa“ do pričetka vojne. O preganjanju gradiščanskih Hrvatov pod nacizmom je spregovoril dr. Herbert Gass-ner. Osnovna izpoved njegovega referata je, da so gradiščanski Hrvati bili proti nacizmu precej imuni in da je njihov delež v uporu in pri žrtvah precejšen. Dr. Gerhard Baumgartner, govoril je o Madžarih na Gradiščanskem in „anšlus“, je s posegom v zgodovino takoj po razsulu monarhije in škandaloznem zatiranju madžarščine v javnosti pod avstrijsko republiko nakazal vzroke in posledice potujčevanja najširših madžarskih množic, ki je šlo vzporedno s socialnim osvobajanjem izpod jarma madžarske veleposesti, in je ugotovil, da do leta 1938 ne moremo govoriti o madžarski narodni skupnosti, temveč le o jezikovni skupini. Nacistom je to seveda bilo vseeno in so takoj pometli z vsem, kar je bilo madžarskega v javnosti. V okolici Oberwarta je gesta-po krvavo razbil komunistično dominirano uporniško skupino, marca 1945 pa so Judje iz Madžarske morali iz Güssinga na smrtni marš v Mauthausen. Znanstveno srečanje je zaključil Robert Knight z referatom „Povojna Avstrija v vlogi žrtve in poravnava škode“. Franc Wakounig L Prireditve/Razno • Železna Kapla • Pliberk „TOLMUN IN KAMEN, VIGREDNI KONCERT NICHT WAHR, JOHANN“ Čas: sobota, 23. april 1988, ob Čas: sobota, 30. april 1988, ob 20. uri 20.30 Kraj: dvorana gostilne Kraj: farna dvorana v Železni Schwarzl v Pliberku Kapli Nastopajo: Graški študentje, Gostuje: igralska skupina Slo- Mlada Podjuna, MePZ venskega prosvetnega društva Podjuna-Pliberk „Dobrač“ z Brnce Prireditelj: mešani pevski zbor Prireditelj: SPD „Zarja“ Podjuna-Pliberk • Celovec • Šentrupert pri PREDAVANJE „Der Nationalismus als Velikovcu Sprengkraft Europas — ein Katoliška mladina v Pojduni Problem der Vergangenheit vabi k mladinskim vesperam, und Zukunft?“ ki bodo v torek, 26. aprila Predava: univ. prof. dr. Helmut 1988, ob 20.00 uri v Šentruper- Rumpler Čas: sreda, 27. april 1988, ob tu pri Velikovcu. 19.30 Kraj: hotel Moser-Verdino, Ce- • Celovec lovec (Domgasse 2) Vodja diskusije: Gerlinde Mül-ler-Grohotolsky Prireditelja: Club tre popoli „ZDAJ PA VEM KAKO“ komedija v dveh dejanjih Čas: sreda, 27. april 1988, ob 20. uri Kraj: Mladinski dom SŠD v Ce- • Globasnica lovcu Gostuje: igralska skupina Kul- BALANKA-TURNIR turno umetniškega društva „Li- Čas: nedelja, 24. april 1988, ob pa“ iz Vač 14. uri (začetek) Prireditelj: Slovenska prosvet- Kraj: gostilna Šoštar v Globas- na zveza in Slovensko šolsko niči društvo NAGRADNO TEKMOVANJE ZA MESEC APRIL: 1. in 2. nagrada: PLOŠČI ZA DVE OSEBI Nagradi sta darovali GOSTIŠČI JUENA V ČEPIČAH IN MIKLAVŽ V BILČOVSU Mohorjeva knjigarna pa je tudi tokrat dala na razpolago 10 knjižnih nagrad. Če ste že našli pravilno rešitev, jo pošljite na: Naš tednik, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Radiše VRAŽJI FANT Čas: nedelja, 24. april 1988, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Gostuje: igralska skupina SRD „Bilka“ iz Bilčovsa Prireditelj: SRD Radiše Radiše Predavanje: SAMOPOMOČ PROTI BOLEČINAM Čas: sreda, 27. april 1988, ob 20. uri Kraj: klubska soba v kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“ Celovec GIUSEPPE ZIGAINA (Italija) Oljnate slike, gvaži in radiranke Čas: od 27. aprila do 3. junija 1988 (od ponedeljka do petka, 15.00—18.00) Kraj: Galerija 61, v Celovcu Po otvoritvi, 27. aprila, bo ob 19.30 uprizoritev madrigalne komedije „Barca die Venezia per Padova“ (Adriano Banchie-ri — 1623) — nastopa HOR-TUS MUSICUS • Ljubljana KITAJSKO SLIKARSTVO DINASTIJ MING & QUING Čas: do 15. junija, vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljkov Kraj: Narodna galerija v Ljubljani, Prežihova 1 • Celovec IŠČEM SVOJ TAO Razstava del Majde Zorko-Gašparič (Kitajsko slikarstvo) Kraj: Mohorjeva knjigarna Prireditelj: Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza Radiše Dia predavanje: „TAJSKA IN FILIPINI“ Čas: sobota, 20. april 1988, ob 20. uri Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: SRD „Radiše“ Po predavanju izrazni ples, ki ga vodi Jasna Knez • RTV Ljubljana sporoča, da bo v sredo, 27. aprila 1988, ob 10.15 oddaja „Zoldni časi“. Pri tej oddaji sodelujeta ansambel „Drava“ in sestri Velik iz Sel. Celovec NASTOP UČENCEV VSEH ODDELKOV GLASBENE ŠOLE Čas: sreda, 27. april 1988, ob 19.30 Kraj: Modestov dom v Celovcu • Radiše OTROŠKI DAN „VČERAJ — DANES — JUTRI“ Čas: na Vnebovzetje, 12. maja 1988 Kraj: na Radišah Prireditelj: Katoliška otroška mladina • Zamanje OBČNI ZBOR SPD „Vinko Poljanec“ Čas: sobota, 30. april 1988, ob 20. uri Kraj: gostilna Picej na Žama-njah • Škofiče OBČNI ZBOR SPD „Edinost“ v Škofičah Čas: petek, 22. april 1988, ob 20. uri Kraj: društvena soba v Škofičah "tpärrUv eOZUGo^ '29. 4. 1988 1 x polpenzion v hotelu 2x prenočitev in zajtrk privat '23. 5. 1988 1 x polpenzion v hotelu 2x prenočitev in zajtrk privat šii. 1.450,— ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠI PROGRAM! Dobro opremljeni avtobusi s straniščem in klimatizacijo! Prijave sprejema avtobusno podjetje TELiil^ STRAN Radio/ Prireditve KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV v nedeljo, 24. aprila 1988, ob 14.30 Farni dom v Selah Soprireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah V farnem domu v Selah bodo nastopale tele skupine: otroški zbor iz Šentjakoba (Leni Sticker); mladinska pevska skupina iz Šentilja (Anton Kernjak); otroški zbor SRD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi (Uschi Schellander); šolski zbor iz Škofič (Marica Hartmann); otroški in mladinski zbor SRD z Radiš (Tatjana Tolmajer in Heidi Lampichler); godba na pihala KPD v Šmihelu (Julijan Burdzi); dekliški zbor iz Borovelj (Lidija Oraže); mladinska pevska skupina iz Kota in iz Bajdiš (Herman Kelich); pevski zbor ljudske šole Sele (Jožica Mak); otroški zbor iz Šentlipša (Pepca Weiss); otroški zbor iz Železne Kaple (Florentina Uneg). • Tinje Razstava del Simona veratschniga ?Hke, oljnate slike in gvaši ^as: do 2. maja 1988 l'raj: Dom v Tinjah • Celovec OBČNI ZBOR DRUŠTVA NAŠ OTROK Oas: torek, 26. april 1988, ob 19.30 Kraj: dvorana Slomškovega do-hia v Mohorjevi hiši Prireditelj: društvo „Naš otrok“ Peric v koroškem radiu V petek, 22. aprila, bo od 19.05 do 19.55 v koroškem ra-diu oddaja „Neue Gedichte aLs Kärnten“, ki jo je pripravi-la Elisabeth Heydeck. Iz nove-9a, doslej neobjavljenega ma-huskripta „ich versehe die 'Nand der weit mit schrift“, bo ta večer bral Janko Ferk, ma-huskript pa je že pripravljen za 'zdajo. • Ob Klopinjskem jezeru u9odno oddam sobe s prho, WC in balkonom; možnost za kopanje, polpenzion. Penzion WALDECK tel.: 04232/8109 med 18.00 in 22.00 uro • Železni Kapa V. SREČANJE VIŽARJEV Čas: sobota, 23. april 1988, ob 20.00 uri Kraj_: gostilna Podobnik v Beli pri Železni Kapli Prireditelj: Alpski klub Obir na Obirskem • Šentprimož VRAŽJI FANT (John Synge) Čas: sobota, 23. april 1988, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom „Danica“ v Šentprimožu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica“ Nastopa: Igralska skupina SPD „Bilka“ v Bilčovsu Režija: Pavli Zablatnik • Šmihel BIOLOŠKO VRTNARSTVO Čas: sobota, 23. april 1988, ob 14.00 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Predava: prof. Edith Santler, Celovec • Šentilj PETA MAŠA IN KONCERT Čas: nedelja, 24. april 1988, ob 9.30 (sv. maša), nato KONCERT Kraj: farna cerkev v Šentilju Pesmi izvaja: Mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu • Bistrica v R. TOLMUN IN KAMEN — NICHT WAHR JOHANN? Čas: petek, 29. april 1988, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom v Bistrici v Rožu Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah in SPD Šentjanž Nastopa: igralska skupina SPD „Dobrač“ Režija: Peter Militarov • Celovec RAZSTAVA DEL SLIKARKE LORETTA VISCUSO (Benetke) akvareli, radiranke Kraj: Kulturna taberna „Pri Joklnu“ v Celovcu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu • Železna Kapla OBČNI ZBOR SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: sobota, 23. april 1988, ob 20. uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Tinjski teden za starejše ljudi „ZBRATI Sl NOVE TELESNE, DUHOVNE IN VERSKE MOČI“ Čas: od nedelje, 1. maja 1988, ob 18. uri, do sobote, 7. maja 1988, ob 13. uri Spremlja: personal DOMA Spored: • Koncert družinskega tria NOVINA. • Dan duhovne obnove: „Z Marijo — srečati se s Kristusom“. Predava prof. Čili Kodrič. • Kako si pomagati pri ohranitvi zdravja? Predavatelj: dr. M. Sterle iz Ljubljane. • Naše telo — naše življenje. Predavatelj: dr. Stanko Smol-nig, Celovec. • Sv. maša ob spremljavi ansambla z verskimi pesmimi. • Predstava mladega coper-nika KUNAUERJA iz Ljubljane. • Vsako jutro meditacija z rektorjem Kopeinigom. Cena: skupno šil. 1490,— Prijave: čimprej, najkasneje do ponedeljka, 25. aprila 1988 • Sele SPOMINSKA PROSLAVA ob 45-letnici obglavljenja žrtev iz Sel in okolice Čas: petek, 29. april 1988 Spored: 19.00 sv. maša v farni cerkvi v Selah, po maši polaganje vencev, kropljenje grobov, recital; 20.00 proslava v farnem domu v Selah, slavnostni govornik: dr. Reginald Vospernik Prireditelji: KPD „Planina“ v Selah, SPD „Herman Velik“ Sele-Kot, SPD v Borovljah, SPD „Zarja“ v Železni Kapli, SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem in Alpski klub „Obir“ Turistična agencija CARTRANS VABI NA HIT z ansamblom bratov AVSENIK na otok RAB od četrtka, 12., do nedelje, 15. maja 1988 cena: 14505’sil. Prijave sprejema CARTRANS, telefon 0463/51 26 80 Petek, 22. 4. 1988 Koroški liki: Marica Špicar (R. Vospernik). Jezikovni pogovori (J. Messner). Sobota, 23. 4. 1988 Duhovni nagovor (škof M. Pirih, Koper). — Voščila (M. Hartmann). Nedelja, 24. 4. 1988 Tam doli Drava se blešči — nova kaseta Obirskega ženskega okteta. Pon., 25. 4. 1988 Srečanje mladinskih zborov v Selah (reportaža). Torek, 26. 4. 1988 Halo, prijatelji! Sreda, 27. 4. 1988 Dobra volja je najboljša. Večerna 21.00-22.00 Koroški zbori (s koncertov „Koroška poje“). Četrtek, 28. 4. 1988 Rož — Podjuna — Zilja. 27. 04. 1988 Večerna oddaja 21.00—22.00 VEČER VIGREDNIH PESMI Svojo tradicijo imajo v kulturnem koledarju koroških Slovencev že pevske revije „Koroška poje“, ki jih prireja Krščanska kulturna zveza. Letos sta bila koncerta v domu glasbe v Celovcu in v dvorani delavske zbornice v Beljaku pod geslom „Vigred“. Na večernem slovenskem sporedu koroškega radia 27. aprila ob 21.00 uri bomo predvajali najboljše prispevke teh dveh koncertov. Prisluhinili boste zborom iz Podjune, celovške okolice, Roža, seveda pa tudi zborom — gostom iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Med drugim boste slišali naslednje zbore: Piazniška dekleta, moški pevski zbor „Franc Leder Lesičjak“, MoPZ „Foltej Hartmann“, MePZ „Gallus“, MoPZ „Mirko F Hej“ (Gorica), vokalni oktet „Tro" z Raven na Koroškem, Podhumška dekleta, oktet Suha in MePZ „France Prešeren" iz Kranja. Sport Šport Selanke zdaj v kvalifikacijo za A-ligo Skoraj neverjeten športen uspeh za žensko ekipo DSG Sele v B-ligi. Sezono so Selanke zaključile na 2. mestu in bodo zdaj igrale kvalifikacijo proti predzadnjemu A-lige. Sprva je bila ta tekma terminizirana za junij, ko bi Selanke lahko že pridobile dodatno novo igralko, toda kakor kaže, bo ta tekma na sporedu že kmalu. Če bi Selankam uspelo zmagati, bo trener Mirko Oraže skušal pridobiti najboljšo igralko Olimpije Krstičevo, pa tudi Nisavič (Judenburg) se ponuja. Globus Dunaj II — Sele 5:5 Traunig 3, Fojkar, Traunig/Foj-kar Oberndorf — Sele 3:6 Traunig 2, Fojkar 2, Oraže, Traunig/Fojkar Državna B-liga (zaključek) 1. Lenzing 14 11 2 1 82:34 24 2. DSG Sele 14 11 1 2 78:39 23 3. Oberndorf 14 10 1 3 78:39 21 4. Kirchbichl 14 9 1 4 72:34 19 5. Froschberg 14 6 0 8 57:58 12 6. Globus Dunaj II 14 2 1 11 32:77 5 7. Dornbirn 14 2 0 12 37:78 4 8. Union Urfahr 14 2 0 12 23:84 4 V podligi so Selani pred zadnjo tekmo kot drugouvrščeni že kvalificirani za koroško ligo. DSG Borovlje — DSG Sele 5:5 Ramouš 3, Oraže, Ramouš/Smrtnik Podliga 1. KAC 17 16 1 0 106-26 33 2. Sele 17 11 2 4 87-51 24 3. Völkendorf 17 10 2 ! 5 82-66 22 4. Borovlje 17 9 3 5 80-69 21 5. Finkenstein 17 8 1 8 69-80 17 6. Labod 16 5 4 7 67-73 14 7. Vrba 17 5 4 8 67-85 14 8. Brückl 17 3 5 9 66-88 11 9. Landskron 17 2 4 11 57-96 8 10. Seeboden 16 2 0 14 44-92 4 Selani so v 1. razredu pred zadnjo tekmo prevzeli vodstvo in so si zagotovili vstop v podligo. V Celovcu pa je uspelo NIK Celovec I osvojiti 1. mesto v 2. razredu. AK-cup V nogometnem pokalu delavske zbornice so odigrali zadnji ponedeljek 1. kolo. Nekaj rezultatov: Obir — Zimmer 2:1 (Hobel in Travnik), IPH — Wild 1:6, Kotnik — Knecht Filterwerk 0:2, Napet-schnig — Leitgeb 2:11; Biljard: Vinko Kušej novi predsednik .Na vrhu SBK/Cartrans je prišlo na občnem zboru do menjave predsednika. Člani SBK so izvolili za predsednika Vinka Kušeja, za njegovega namestnika pa Reinharda Puckla. Dosedanji predsednik Gusti Zablatnik ni več v odboru. Nadaljnji odbor — tajnik: Štefan Logar, nam.: Marjana Kušej; blagajnik: Marko Krištof, nam.: Rado Marketz; kontrolorja: Lojze Gregorič, Marijan Fera; časnikarski referent: Silvo Kumer. Bikarja vas premagala Žvabek Bikarja vas — Žvabek 2:1 Rikarja vas: Koschmir 5, Sitter 3, Wutte 4, Pöck 3 (R. Weizer), Krische 4, Jerlich 3, H. Weizer 4, Mischitz O. 3, Mischitz H. 4, Luschnig 5; Gol za Rikarjo vas: Luschnig (2) Manfred Luschnig je z dvema goloma odločil igro v Žvabeku. Rikarja vas je letos iz treh tekem osvojila že oet točk in ima teoretične možnosti za 1. mesto. V loteriji SAK ni imel teče! SAK — WSG Wattens 1:1 (1:1) SAK: Dalanovič, F. Sadjak, A. Sadjak, Stern, Kreutz, Jagodič, Jo-vičevič (91. Kurasch), Kert (65. Vauče), Wölb!, Velik, Hanser; Annabichl, 1000 gledalcev Sodnik: Winklbauer (odličen) Strelci: Velik (6. prosti strel) oz. Huber (9. enajstm.) Streljanje enajstmetrovk: Velik (1:0), Braconi (Dalanovič brani), Wölbl (mimo gola), Praster (1:1), Kreutz (Zaudtke brani), Löberbau-er (1:2), Stern (3:3), Zaudtke (Dalanovič brani), Sadjak (Zaudtke brani), Schnellrieder (3:4). Če bi bi! SAK izpadel v 4. kolu doma proti Rapidu, bi poraza nobeden ne jemal tragično in ne bi žaloval. Ker pa je bil nasprotnik Wattens iz regionalne lige, katerega bi SAK brez nadaljnjega lahko premagal, je bilo igralcem in gledalcem po tekmi pri srcu le nekoliko težko. SAK je imel pred očmi četrtfinale v avstrijskem pokalu, vsa Avstrija in seveda tudi Koroška bi gledala na zadnjega zastopnika iz deželne lige. Sicer je SAK že lani z velikim uspehom doma proti LASK-u opozoril vso Avstrijo nase, z zmago proti Wattensu pa bi bil še znatno bolj v ospredju. Tekma se je začela odlično. Velik je že v 6. minuti poslal iz prostega strela v desni zgornji kot in SAK je vodil 1:0. Toda že 3 minute pozneje obramba SAK ni bila pozorna, in Jagodič je moral zaosta-viti Braconija. Huber je izkoristil enajstmetrovko. Do konca tekme je SAK imel več od igre, pa tudi vrsto lepih možnosti. V podaljšku je potem bil SAK boljše moštvo, imel presenetljivo tudi več moči. Toda to ni zadostovalo. Najboljši igralec na igrišču je bil Velik, ki je igral fenominalno, obramba Wat-tensa mu ni bila kos. V obrambi SAK pa je bil zdaleč najboljši Sadjak, ki je stal kakor „stolp“ v trdnjavi. Zato pa je v napadu le nekoliko razočaral Hanser, mladi Kert, ki je igral šele svojo drugo Igralcem, ki so zapravili enajstmetrovke, je bilo težko pri srcu, pa tudi vsem navijačem in pristašem. Nekoliko razočarani so zapustili igrišče, nihče pa ni pomislil, da je bil SAK kljub porazu v pokalu zelo uspešen. Izločil je velikega konkurenta Pliberk, II. Ugaša Kapfenberg in Vorwärts Steyr, proti Wattensu pa je le streljanje enajstmetrovk odločilo o uspehu ali neuspehu. Bodimo si odkriti, streljanje enajstmetrovk ni nič drugega kakor loterija, v kateri so odpovedali že igralci kakor Platini, Prohaska itd... SAK je letos prišel do 4. kola, priprave za prvenstvo in pokal 88/89 pa že danes tečejo. Navijači SAK in koroška javnost gotovo že nestrpno čakajo na naslednji veliki nastop SAK. V 4. kolu avstrijskega pokala je izpadel SAK po dobri tekmi šele po streljanju enajstmetrovk. Razočaranje je bilo v prvem trenutku nepopisno, čeprav je SAK letos dosegel izredno veliko. tekmo za SAK, pa je opravil svojo godič, Lojze Sadjak sta bila po-nalogo sorazmerno dobro. škodovana in Dalanovič ni hotel V streljanju enajstmetrovk pa je streljati. Tako sta morala prevzeti SAK primanjkalo pravih strelcev. odgovornost Kreutz in Franc Sad-Jovičevič je že sedel na klopi, Ja- jak, oba pa sta se vse drugo ko Hanserju tokrat ni mnogo uspelo; najboljši napadalec je bil Velik. •Po prvem razočaranju napovedal kapetan Velik konec svoje kariere pri SAK. •Jagodič: tega si ne morem predstavljati: Velik je duša SAK! •Tajnik dr. Grilc in igralec Stern: naslednje leto igramo v semifinalu! •Igralci SAK o Velikovem načrtu: Marijan mora ostati! Pred streljanjem enajstmetrovk, torej pred odločilno loterijo, je bilo vzdušje v moštvu izredno napeto. Mladi Adrian Kert je šele drugič igral in to kar v pokalu. ^gala za to nalogo. V hektiki pa sta trener Jagodič in kapetan Velik pozabila na mladega Vaučeja, ki bi bil tej nalogi gotovo še najbolj kos. V prvem pogovoru po tekmi je kapetan Marijan Velik napovedal konec svoje kariere, ker ne vidi več pred seboj večjega cilja. V Prvi reakciji so igralci in trener SAK dejali, da si tega ne morejo Predstavljati, saj je Velik več ko samo kapetan moštva. Tajnik dr. Grilc tega sploh ni mogel verjeti in je dejal, „da Naš tednik gotovo samo laže“. SAK — Breže v nedeljo, 24. aprila 1988, ob 17. uri Avstrijski pokal WAG — Sportclub 1:1 enajstm. 4:5 Ried — FC Tirol 0:1 Krems — FC Puch 2:0 St. Pölten — LASK 0:1 Austria Dunaj — Sturm 2:2 enajstm. 1:3 Rapid — Vienna 1:2 Mödling — Kufstein 1:1 enajstm. 4:2 Naslednje kolo bo 3. maja. Vaučejev prvi gol Šmohor—SAK 0:1 (0:0) Dalanovič 5, Štern 5, A. Sadjak 5. F. Sad-J®l< Kreutz 4, Čertov 3 (64. Vauče 4), Kert 3, ^,Jrasch 3, Velik 4, Wölbl 3, Hanser 3 (69. Wie- sero); omohor, 300 gledalcev odnik: Pleschounig (odličen, zelo objektiven) trelec: Erwin Vauče (75.) ^Iladi igralec Erwin Vauče, teološki semina-st iz Strpne vasi pri Šmihelu, je z lepim stre-a ^ zagotovil SAK obe točki v Šmohorju. V mohorju pa sta od začetka igrala tudi mlada erTin Kurasch, v igro pa je prišel še Wiesen K°ROŠKA LIGA: T Lienz 2- WAC 3. Breže t' SVG Pliberk P- Trg Matrei T Woifsberg 8- SAK ,?• Šentvid 10. ysv !!■ Šmohor Magdalen 8- Mölltal Irschen 18 11 4 3 41:14 26 17 9 5 3 40:19 23 18 10 3 5 31:15 23 18 8 6 4 37:26 22 18 9 3 6 41:23 21 18 8 5 5 32:21 21 17 9 2 6 22:32 20 17 8 3 6 25:18 19 18 5 7 6 12:29 15 18 6 2 10 26:33 14 18 5 4 9 23:25 14 18 3 7 8 15:26 13 18 5 3 10 16:29 13 17 1 3 13 10:41 5 Vratar Oraže 330 minut brez zadetka Selani že 9 tekem nepremagani Mnenja po tekmi: Lojze Jagodič, trener SAK: Dali smo vse, bili smo tudi boljši. V streljanju enajstmetrovk pa smo bili psihično preveč izmučeni. Sadjak in Kreutz pa sta morala streljati, ker sva bila jaz in tudi Lojze Sadjak poškodovana. Letos sam zdaj ne bom igral več, v \ nedeljo bo izpadel tudi Lojze Sadjak zaradi operacije na nosu. Na vsak način bo šlo življenje naprej, sram nas na vsak način ni treba biti. Marijan Velik, kapetan SAK: Izpad iz pokala je bilo doslej največje razočaranje v moji karieri. Lani in letos smo imeli možnost doseči četrtfinale, na žalost nimamo sreče. S koncem sezone bom zaključil svojo nogometno pot pri SAK, ker zdaj nimam pred seboj več cilja, ki bi ga lahko še dosegel. Albin Waldhauser, sekcijski vodja: Izpad iz pokala pomeni za klub veliko športno in finančno škodo. V četrtfinalu bi bil SAK med najboljšimi osmimi v Avstriji, sreča pa nam na žalost ni bila naklonjena. Zdaj bomo gledali že na sezono 88/89, letos po moramo še doseči mesto za pokat. Dr. Roland Grilc, tajnik SAK: Naslednje leto bomo skušali doseči četrtfinale, letos nam pa je enostavno manjkalo sreče. V loteriji streljanja enajstmetrovk so imeli Tirolčani boljše živce. Peter Stern: Izredno sem razočaran, predvsem, da izkušeni igralci kakor Jagodič in Dalanovič niso hoteli prevzeti odgovornosti in niso streljali enajstmetrovk. Kar se tiče bodočnosti, bi rad ostal še eno leto pri SAK in skušal doseči četrtfinale. Kristijan Wöbl: Pri enajstmetrovki sem čakal na reakcijo vratarja, toda Zaudtke je ostat miren. Zato sem skušal poslati žogo v moj kot, na žalost sem zgrešil. Franc Sadjak: Od vsega začetka nisem hotel streljati enajstmetrovke, toda vsi so me nekako prisilili. Čeprav sem zapravil veliko možnost, nisem razočaran, ker so še boljši nogometaši zapravili enajstmetrovke. Pomislite samo na Platinija ali pa zdaj v pokalu Prohaska. Richard Burger: Na žalost sem poškodovan. Prepričan sem, da bi SAK z menoj zmagal. Martin Rupitsch, zvezni sodnik: SAK je igral dober nogomet, toda je nesrečno izpadel. Če bi Wölbl izkoristil enajstmetrovko, bi SAK zmagal. V tem kolu sta izpadla mdr. I. Ugaša Austria in Rapid, zato se tudi za SAK ne bo podrl svet. Prof. Anton Malle, gledalec: Wattens je srečno zmagal, ker je SAK boljši. SAK pa na žalost nima 11 enakovrednih igralcev, kar je bilo konec koncev odločilno. Lojze Gregorič, gledalec: Resnici na ljubo moram reči, da je bil SAK znatno boljši in bi zmago zaslužil. Živci posameznikov pa so na žalost odpovedali. Heinz Jernej, gledalec: SAK je bit res boljše moštvo in bi lahko že prej odločil tekmo. Živci naših igralcev pa očitno niso bili najboljši, zato smo tudi izpadli. DSG Sele — Sinča vas 2:0 (0:0) Sele: M. Oraže 5, Jakopič 4, Užnik 4, Hribernik 3, Zdr. Oraže 3, Olip 3, Urban 3, Gregorič 3 (75. Pristovnik 0), Travnik 4, Hobel 3 (46. Fera 5) Sele, 200 gledalcev Sodnik: Wieser (kot sodnik I. zvezne lige se je tudi v tej tekmi zelo potrudil in dokazal, da je nedvomno najboljši sodnik na Koroškem) Strelca: Fera (79.) in Travnik (86.) Dve zelo važni točki so Selani osvojili doma proti Sinči vasi in imajo zdaj odlične možnosti za 1. mesto. Tekmo je ponovno odločil sam trener Jože FERA s krasnim golom. Tekma v Selah ni bila bogve kako dobra, šele v II. polčasu so Selani odločili tekmo v svoj prid. Po lepi kombinaciji je trener Fera z glavo iz petih metrov premagal vratarja Guet-za in je zagotovil svojemu moštvu v boju za 1. mesto dve važni točki. Posebne omembe sta v'tej tekmi vredna na vsak način branilec času izpadel „goleador“ Martin Hobel, na katerega Selani v odločilnih tekmah doma proti Žrelcu in Žitari vasi posebno upajo. To kolo igrajo Selani v Galiciji, ki se v tem derbiju vsakič posebno potrudijo. Po zadnjih dobrih rezultatih so Selani zelo optimistični in upajo na poln uspeh. Mnenja po tekmi: Jože Fera, trener: Tokrat nismo igrali najbolje, kljub temu smo zmagali, to je nedvomno dober znak. Moštvo je zelo kompaktno, predvsem z obrambo sem zelo zadovoljen. Nanti Olip: To kolo igramo v Galiciji, kjer nas čaka gotovo zelo težka naloga. Če bomo igrali ko doslej, bomo gotovo zmagali, pa tudi s točko bi bili zadovoljni. Hanzi Užnik: Z našimi nogometaši sem zelo zadovoljen. Tekma je bila zelo lepa, mnogo pa je doprinesel tudi zvezni sodni sodnik Alfred Wieser, s katerim sem delal izpit za sod- Wieser in vratar Oraže; oba sta odigrala tekmo brez napak. Zaradi poškodbe pa je v pol- Proti Metlovi šteje samo zmaga Globasnica — St. Stefan 5:1 Globasnica: Lipouschek 4, Schatz 5, Kollman 4, H. Micheu 5, Hutter 4, P. Mi-cheu 5, Klančnik 4, Gallo 5, Wautsche 4, Blažej 4, Thonhofer 4; Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Benko (dober) Strelci: Gallo (2), P. Micheu, Blažej, Thon-hofer Izredno važno zmago doma proti St. Stefanu so slavili Globašani, ki so vigredi dobili že vse tri tekme. V nedeljo igrajo proti Metlovi (16.30), kjer šteje za Glo-bašane samo zmaga. Thonhofer je sicer nekoliko poškodovan, verjetno pa bo igral. V golu pa bo ostal Lipouschek. Globasnica vabi 30. aprila na PLES, ki bo ob 20. uri pri Šoštarju. Igra „Orig. Fidelen Reintaler“! E. Gallo je sicer poškodovan, kljub temu pa v odlični formi. Šmihel iz najhujše nevarnosti Šmihel — ASV 1:1 Šmihel: Leitgeb 2, Pajenk 3, Šumnik 2, H. Kräusler 3, Buchwald 3, Djurić 5, Blažej 3, W. Kräusler 3, Kaiser 2, Drobesch 1, H. Berchtold 2 (60. W. Berchtold) Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Häring (ni imel težav) Strelca: Pajenk (30. enajstm.) in Ulbing (75.) Vratar Leitgeb tokrat ni imel najboljšega dneva in je zakrivil gol gostov. Šmihel-čani, ki so dobro začeli, niso igrali slabo, toda za zmago enostavno ni zadostovalo. V St. Leonhardu zdaj spet čaka zelo dober nasprotnik, Šmihel pa zdaj vsako točko krvavo potrebuje. Lojze Kužnik Blažej in Kaiser v tekmi proti ASV Domačini v zadnji minuti niso zadeli praznega gola Raika Obermillstatt — Bil-čovs 1:2 (0:1) Bilčovs: Schaunig 4, Stojilkovsky 4, Parti 3, Krainer 2, Schellander 2, Maierhofer 2 (44. Quantschnig 2), Ogris 2, Kuess 2, Pesjak 3, Krainer 2, Knes 2. Obermillstatt, 300 gledalcev Sodnik: Hermann (dober) Strelci: Brugger (72.), oz. Brugger (avtogol), Kuess (82.). Rdeči karton: Pavičič (40.) Veliko sreče so imeli tokrat igralci bil-čovškega moštva, ki so nastopili na tujem v Obermillstattu in od tam odnesli kar obe točki. Bilčovščani so igrali zelo slab nogomet, za vse tri zadetke pa so poskrbeli domačini. Prvi zadetek za Bil-čovščane je bil avtogol, odločilni drugi zadetek pa je dal vratar domačinov, ki je sam odbil žogo v lastni gol. Konec tedna igrajo Bilčovščani na domačem igrišču oroti ASV Lienzu (nedelja, 10.30), za katerim zaostajajo domačini štiri točke, z zmago pa bi se situacija za Bilčovščane lahko znatno zboljšala. V PLIBERKU USTANOVILI SLOVENSKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV Že zdaj je vpisanih nad sto upokojencev Nad 60 upokojencev se je zbralo minulo soboto v kletnih prostorih Posojilnice Pliberk na ustanovnem občnem zboru Slovenskega društva upokojencev. V novousta-novljenem društvu je vpisanih že več ko 100 članov. To je zares odličen začetek. „To pa je tudi dokaz, da je bila potreba za ustanovitev takšnega društva velika in nujna,“ je z zadovoljstvom ugotovil mestni svetnik Fric Kumer, ki je vodil ustanovni občni zbor. Helena Močnik — prva predsednica „Slovenskega društva upokojencev“ v Pliberku Pravila društva, katera je prebral Jurij Mandl, so navzoči soglasno potrdili. Prav tako soglasno potrjen je bil predlagani prvi odbor Slovenskega društva upokojencev v Pliberku, kateremu predseduje gospa Helena Močnik iz Šmihela. Prvi podpredsednik je Lipej Kolenik, drugi pa Miha Lu-bas. Tajnik je postal Stanko Vavti, njegova namestnica je Milka Bla-žej. Mesto blagajnika je prevzel Janez Apovnik, Rozina Jop je njegova namestnica. V odboru pa so še zastopani vaški zastopniki: Antonija Kulmesch, Marija Lien-hardt, Aleš Lutnik, Rafael Bojnik, Pavla Rosenzopf, Marija Buchwald, Gregor Krištof, Franc Pernat, Albert Messner in Ignac Do-mej. Vprašali smo nekaj udeležencev občnega zbora, kako ocenjujejo bodoče delo in naloge svojega društva. Predsednica Helena Močnik: Zakaj bi slovenski domači ljudje, ki so v naši okolici, ne imeli društva upokojencev? Zdi se nam to nujno potrebno, če pogledamo druga društva: kako delajo? Glava, to je predsednik, govori nemško, ostali, namreč naši ljudje, pa govorijo večinoma slovensko. Pri nas pa lepo govorimo po domače, kakor smo vsa leta govorili. To je bil tudi glavni vzrok, da smo ustanovili naše društvo. — Naš prvi cilj je romanje na Sveto mesto, tako si želijo vsi, ki so bili navzoči. Že meseca maja pa načrtujemo vožnjo v Mauthausen. Jeseni bomo napravili izlet v Šentdanel; povabili so nas na žegnanje. Decembra pa bomo imeli skupno božičnico. Vsake tri mesece pa se bomo srečali tukaj v Posojilnici. Lipej Kolenik: Rekel bi, da je to za upokojence velika pridobitev, ker se sedaj nihče ni brigal za nas Slovence. Dolgo smo že načrtovali to, vendar prepozno še tudi danes ni. Tukaj mi lahko sami zastopamo svoje interese in sami po domače „pomarnamo“, se zabavamo in ne potrebujemo koga, ki bi nam v tujem jeziku vsiljeval svoje mišljenje, če bomo vsi aktivni, sem prepričan, da bo to društvo delovalo zelo uspešno. Stanko Vavti: Naš cilj je v prvi vrsti, da se slovenski upokojenci združijo, ker ni treba, da se naši „Zakaj bi slovenski domači ljudje ne imeli društva upokojencev? Če pogledamo druga društva: predsednik govori nemško, ostali, namreč naši ljudje, pa govorijo večinoma slovensko. “ Helena Močnik ljudje vključijo v razna nemška upokojeniška društva. Naloga društva bo, da obvešča upokojence o vseh aktualnih vprašanjih, ki se jih tičejo. Za letos nameravamo iz-vestri tri izlete in jeseni družaben popoldan. Predvideno pa je tudi aktivno kulturno udejstvovanje upokojencev. Fric Kumer: Mene kot predsednika EL zelo veseli, da je prišla želja po ustanovitvi samostojnega Slovenskega društva upokojencev pravzaprav od ljudstva. Tako se vidi, da je bila potreba velika, to je tudi dokazal ustanovni občni zbor. Čeprav še ni dolgo od tega, kar so bila pravila potrjena, pa se je vpisalo že nad 100 članov. Veseli me, da bo to društvo delovalo slovensko in nepolitično, člani so lahko vsi, tudi taki, ki so pri drugih društvih upokojencev. Veseli me, da bodo gledali tudi na to, da se bo pripravil kulturni program. Pliberški časopis bo dal društvu upokojencev na razpolago celo stran, katero bodo upokojenci sami oblikovali. Društvo pa bo članom nudilo pomoč tudi v socialnih in drugih zadevah. Lojze Krištof: Zelo me veseli, da je prišlo do tega društva. Že večkrat sem si mislil, da bi tudi Slovenci v Pliberku morali ustanoviti svoje društvo upokojencev, da ne bi bilo treba podpirati druga, leva ali desna, društva. Oni naše ljudi pridobijo in se z našimi ljudmi hvalijo in postavljajo. Kot gosta sta se ustanovnega občnega zbora udeležila inž. Mitja Šipek iz Šendanela in Miro Miš-kulnik iz Šentjakoba v Rožu. Mitja Šipek je prebral smešna pisma vojaka, ki jih je s fronte pisal svoji ljubici. Miro Miškulnik pa je poročal o delovanju njihovega društva upokojencev, ki je bilo pred dvema letoma ustanovljeno kot prvo slovensko društvo upokojencev. Prireditev je olepšal kvartet zbora „Kralj Matjaž“, ki je med posameznimi točkami zapel primerne pesmi in dal občnemu zboru prazničen okvir. Po „uradnem“ delu pa so navzoči ob krepki malici in žlahtni pijači — to je podarila Posojilnica Pliberk — še dolgo med seboj kramljali in se prijateljsko veselili. ČESTITAMO Na Blatu pri Pliberku je te dni praznovala svoj 50. življenjski jubilej gospa Helena Flödl. Mnogim čestitkam sosedov se pridružujeta tudi uredništvo Našega tednika, EL Pliberk in vsi sosedje. * Katji in Hermanu Enziju iz Vogrč se je te dni rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Martin. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Martinu pa želimo srečno življenjsko pot. * Na hribu ob Baškem jezeru praznuje Agnes Tsche-mernjak 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo! * Visoki jubilej, 92-letnico, praznuje Leni Tischler v Tinjah. Za ta osebni praznik ji želimo vse najboljše, obilo božjega blagoslova ter še mnogo zdravih in srečnih let. V Dvorcu pri Hodišah praznuje Ludvik Zvvander 60-letnico. Slavljencu želimo vse najboljše, posebno še zdravja ter zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi EL Hodiše. __________________________^