Katarina Habe1, Vida Kriè2
1 Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
2 Osnovna šola Jakoba Aljaa Kranj
DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV GLASBENE ŠOLE
V ZGODNJEM MLADOSTNIŠTVU
Izvirni znanstveni èlanek / Original research paper
Izvleèek
Namen naše raziskave je bil preuèiti doivljanje izvajalske anksioznosti pri uèencih v
glasbenih šolah na prehodu iz otroštva v mladostništvo. V raziskavi je sodelovalo 261 od
10 do 15 let starih uèencev sedmih razliènih slovenskih glasbenih šol: 103 deèkov in 158
deklic. Za namen raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik, ki je vseboval tudi
Lestvico izvajalske anksioznosti (Habe, 2002). Rezultati so pokazali, da med mlajšimi
(1012 let) in starejšimi uèenci (1315 let) ne obstajajo pomembne razlike v doivljanju
izvajalske anksioznosti. Ugotovili smo, da so miselni simptomi izvajalske anksioznosti v
zgodnjem mladostništvu bolj izraeni kot telesni, da deklice doivljajo izvajalsko
anksioznost intenzivneje kot deèki in da imajo manj izvajalske anksioznosti tisti uèenci, ki
so zaèeli nastopati v zgodnjem otroštvu, ki imajo pozitivne prve izkušnje z nastopanjem in
ki radi nastopajo. Razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti niso bile potrjene glede na
posamezne inštrumentalne skupine, so jo pa pevci v primerjavi z razliènimi skupinami
inštrumentalistov doivljali opazno veè. Pokazalo se je tudi, da je doivljanje izvajalske
anksioznosti negativno nizko povezano z zakljuènima ocenama pri inštrumentu in pri
glasbenoteoretiènih predmetih.
Kljuène besede: izvajalska anksioznost, trema, glasbeni nastop, glasbena šola, zgodnje
mladostništvo
Abstract
Experiencing Performance Anxiety in Music School Pupils in Early Adolescence
The aim of our study was to explore music performance anxiety (MPA) in music school
students in early adolescence. 261 young students from seven different Slovenian music
schools aged 10 to 15 years (103 boys, 158 girls) participated in the study. Music
performance anxiety scale (Habe, 2002) was used for measuring the intensity of cognitive
and somatic symptoms. The results reveal that there are no differences in MPA between
younger (aged 10-12) and older (aged 13-15) music students in early adolescence. It was
found that MPA is more prevalent in girls than in boys. Less MPA is experienced by
students who started performing early in childhood, in those with positive first performing
experiences and those who enjoy being on stage. There were no differences in MPA
regarding instrumental groups, although singers evidently reported the highest rates of
MPA compared to other groups. There was a low negative correlation between MPA and
final grades in instrumental/theoretical practice.
Keywords: stage fright, performance anxiety, music performance, basic music school,
early adolescence
33
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
Uvod
Glasbeno nastopanje je umešèeno visoko na lestvici stresnih situacij (Habe, 2010). Zelo
redki so posamezniki, ki stopijo na oder in zaigrajo na inštrument ali zapojejo, ne da bi pri
tem doivljali obèutke poveèanega vznemirjenja. Tudi najbolj vrhunski izvajalci
doivljajo te prednastopne obèutke, se pa s pomoèjo številnih izkušenj in z ustrezno
psihièno pripravo na nastop nauèijo obvladovati svoje telo, èustva in misli, predvsem pa
svoje vedenjske reakcije (Kenny in Osborne, 2006). Kar je najpomembneje  njihova
stališèa do prednastopnega vznemirjenja se spremenijo v pozitivna. Ozavestijo lastne
prednastopne obèutke, jih sprejmejo kot normalen odziv telesa pred odhodom na oder in
se nauèijo usmeriti ta dodaten vir energije v veèjo budnost in pozornost, boljši spominski
priklic, boljšo interpretacijo in ne nazadnje v boljšo komunikacijo s publiko. Èe bi otroke
pravoèasno nauèili, da sprejmejo prednastopne obèutke kot popolnoma normalne, in jih
postopno pripravili na situacijo odrske izpostavljenosti, bi morda marsikateri otrok
vztrajal na glasbeni poti, predvsem pa bi bilo veè tistih, ki bi jih nastopanje navdajalo z
obèutkom notranjega zadovoljstva. e otroci namreè poroèajo, da se na odru pogostokrat
ne poèutijo prijetno, saj so ivèni, dlani se jim potijo, srce jim hitrejše bije in skrbi jih
glede nastopa (Kriè, 2016). Razveseljivo pa je, da ne glede na to kar 82 % od njih rado
nastopa in ima pozitivna (25 %) ali vsaj veèinoma pozitivna in le vèasih negativna stališèa
(47 %) do nastopanja. Le 8 % otrok ima izrazito negativna stališèa do nastopanja (Kriè,
2016).
Doivljanje poveèanega fiziološkega vzburjenja pred odhodom na oder predstavlja
obièajno stresno reakcijo boj/beg. Ta reakcija predstavlja normalen telesni odziv, vendar
pa lahko izvajalcu, èe se ne nauèi ustrezno spoprijemati z njo in je obvladovati, predstavlja
moteè dejavnik, ki negativno vpliva na njegova stališèa do nastopanja in pogostokrat tudi
na dejansko izvedbo. Glede na to, da mora glasbenik na odru obvladati finomotoriène
gibe, je treba vso odveèno fiziološko vzburjenje pravoèasno uravnati s primernimi
psihološkimi tehnikami. To, kakšno stopnjo izvajalske anksioznosti bo posameznik
doivljal pred odhodom na oder, je odvisno od njegovih osebnostnih predispozicij, od
situacije nastopanja, od predhodnih izkušenj in od njegove fiziène in psihiène
pripravljenosti (Habe, 2010). Pri razvoju izvajalske identitete odigrajo pomembno vlogo
zgodnje izkušnje z nastopanjem.
Opredelitev izvajalske anksioznosti
Izvajalska anksioznost je psiho-fiziološki fenomen, ki se kae v izrazitih in vztrajnih
obèutkih tesnobnosti, ki se pojavijo pred odhodom na oder in so vezani na glasbeni nastop.
Izvor izvajalske anksioznosti so specifiène anksiozno pogojevane izkušnje. Gre za
kombinacijo èustvenih, miselnih, telesnih in vedenjskih simptomov. Izvajalska
anksioznost je lahko situacijska (vezana samo na glasbeni nastop) ali dispozicijska
(spremljana z drugimi anksioznimi motnjami, še posebej s socialno fobijo; Kenny, 2011).
V slovenskem prostoru se kot sopomenki izvajalski anksioznosti uporabljata še
anksioznost pred obèinstvom in anksioznost pred nastopanjem, v slovenskem
34
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
pogovornem jeziku pa se je uveljavil izraz trema (Puklek Levpušèek, 2006). Na podroèju
psihologije športa se uporablja termin prednastopna napetost (Tušak in Tušak, 2003).
K. Habe (2010) na podroèju glasbenega nastopanja opredeljuje izvajalsko anksioznost
(angl. maladaptive performance anxiety) kot patološko obliko prednastopne napetosti, ki
se pojavi e nekaj èasa pred nastopom, vztraja med njim in je prisotna tudi po njem. Kae
se v moèno izraenih telesnih simptomih, ki jih spremljajo tudi številni miselni simptomi.
Izvajalska anksioznost obvladuje izvajalca in negativno vpliva na uspešnost nastopanja.1
Doivljanje izvajalske anksioznosti pri otrocih in mlajših mladostnikih
Otroci na prehodu iz otroštva v mladostništvo so zaradi številnih fizioloških in psiholoških
razvojnih sprememb zelo ranljivi tudi v doivljanju in spoprijemanju z izvajalsko
anksioznostjo. Nekatere raziskave kot posledico hormonskih sprememb v puberteti
navajajo poveèano èustvenost in muhavost v obdobju zgodnjega mladostništva
(Buchanan idr., 1992, v Papalia, Olds in Feldman, 2003). Z vidika psihosocialnega
razvoja gre za obdobje iskanja lastne identitete, ko si najstnik prizadeva, da bi osmislil
svoj jaz. Kot je dejal Erikson (1968, v Papalia, Olds in Feldman, 2003), je poglavitna
mladostnikova naloga v tem obdobju, da izoblikuje jasno identiteto nasproti identitetne
zmedenosti. Kot posledica hipotetiènih uvidov, ki se pojavijo z razvojem abstraktnega
mišljenja, in obdobja oblikovanja identitete se tudi pri glasbenem nastopanju uèenec na
prehodu iz otroštva v mladostništvo znajde pred novimi izzivi. Zaène se ukvarjati z
lastnim doivljanjem ob nastopanju, razmišlja, kaj bi se lahko zgodilo, èustveno se na
odru moèneje odziva in tudi veè razmišlja o sebi.
Prisotnost izvajalske anksioznosti sta pri otrocih prva raziskovala Simon in Martens
(1979, v Osborne in Kenny, 2006). Primerjala sta doivljanje izvajalske anksioznosti pri
deèkih, starih od 9 do 14 let, v treh razliènih nastopnih situacijah: pred športno izvedbo,
pred solistièno glasbeno izvedbo in pred skupinsko glasbeno izvedbo (orkester).
Ugotovila sta, da je anksioznost najizrazitejša pri deèkih, ki nastopajo kot solisti
inštrumentalisti. Orkestrsko nastopanje je povzroèalo najveèjo mero anksioznosti med
vsemi skupinskimi dejavnostmi, vkljuèno z ekipnimi športi.
Izvajalsko anksioznost naj bi doivljalo kar 23 % otrok in 34 % mladostnikov. Variirala
naj bi glede na razliène pristope uèiteljev, podporo druine in glede na mentalno stanje
uèencev (Fehm in Schmidt, 2005; Wang, 2001, v Hendricks, Smith in Stanuch, 2014).
Najveè pozornosti raziskovanju izvajalske anksioznosti pri otrocih in mladostnikih je
namenila C. Ryan (2006). Ugotovila je, da veliko otrok in odraslih glasbenikov kae
podobne simptome izvajalske anksioznosti in da ne glede na starost velja, da je izvajalska
anksioznost negativno povezana s samospoštovanjem in kakovostjo izvajanja. Prav tako
35
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
1 Opredelitev izvajalske anksioznosti pri glasbenikih v slovenskem prostoru še vedno ni enotna. Med
glasbeniki samimi je zelo zakoreninjen laièni termin trema, psihološka stroka pa zagovarja termin
izvajalska anksioznost. K. Habe, ki se je leta 1998 v slovenskem prostoru prva zaèela raziskovalno
ukvarjati s preuèevanjem tega fenomena pri glasbenikih, se je na podlagi tuje literature in po posvetovanju
s strokovnjaki odloèila za uporabo strokovnega termina izvajalska anksioznost (Habe, 1998), vendar
pomisleki o ustreznosti poimenovanja ostajajo.
je bilo starostno univerzalno, da izvajalska anksioznost narašèa s številènostjo obèinstva
in s pomembnostjo glasbenega nastopa.
H. Boucher in C. Ryan (2010) sta z merjenjem fizioloških parametrov pred nastopanjem
pri otrocih ugotovili, da e tri- in štiriletniki doivljajo poveèano fiziološko vzburjenje
pred odhodom na oder, prav tako pa so rezultati pokazali poveèano stopnjo kortizola
(stresnega hormona) v krvi in negativne vedenjske vzorce na odru (jok otroka).
Pomembna ugotovitev njune raziskave je bila tudi, da je bilo doivljanje izvajalske
anksioznosti pri otrocih povezano s poznanostjo okolja  èe so okolje dobro poznali, so
doivljali manj izvajalske anksioznosti, kot èe ga niso. Prav tako se je izkazalo, da se je
doivljanje stresa pred nastopanjem znialo, èe je otrok kmalu za prvim nastopom nastopil
še enkrat.
e pri otrocih lahko zaznamo razlike v tem, ali je izvajalska anksioznost pri njih
situacijsko pogojena ali pa gre za njihovo osebnostno znaèilnost (Habe, 1998), ki se e v
zgodnjem otroštvu kae kot plahost in srameljivost. V prvem primeru bo uèenec v
glasbeni šoli doivljal izvajalsko anksioznost kot odziv na situacijo nastopanja, v drugem
primeru pa mu anksioznosti ne bo povzroèal le glasbeni nastop, temveè vse situacije, v
katerih je socialno izpostavljen. M. Osborn in D. Kenny (2008) sta izvedli raziskavo z 298
uèenci, starimi od 11 do 19 let, ki so pisno opisali svoj najslabši nastop. Njihovi opisi so
bili ocenjeni glede na šest podroèij: situacijski in vedenjski dejavniki, èustveni, kognitivni
in somatski simptomi anksioznosti ter uspešnost nastopa. Rezultati so pokazali, da so
dekleta doivljala izvajalsko anksioznost intenzivneje kot deèki in da je kar 78 % uèencev
imelo negativne zaèetne izkušnje z nastopanjem. Avtorici sta opozorili na pomen
kognitivnih predstav pri doivljanju izvajalske anksioznosti in ob tem poudarili pomen
uporabe kognitivno-vedenjske terapije pri obvladovanju izvajalske anksioznosti.
Najobsenejšo metaanalitièno študijo o doivljanju izvajalske anksioznosti pri otrocih in
mladostnikih je izvedla A. Brugues Ortiz (2011). Na podlagi analize 16 raziskav o
izvajalski anksioznosti pri otrocih in mladostnikih je prišla do zakljuèkov, da naj bi otroci
le redko doivljali izvajalsko anksioznost, da pa se ta pojavi na prehodu v mladostništvo.
Prav tako je ugotovila, da veèina raziskav poroèa o veèji stopnji izvajalske anksioznosti
pri deklicah kot pri deèkih. E. Dempsey (2015) pa je opozorila, da so bolj zanesljive in
veljavne raziskave, ki so bile izvedene pri starejših otrocih in mladostnikih kot pri
predšolskih otrocih, saj šele v mladostništvu otroci postanejo samorefleksivni, po drugi
strani pa laje ubesedijo svoje doivljanje. Ugotovila je tudi, da obstajajo razlike v
intenzivnosti doivljanja izvajalske anksioznosti, pri èemer so mladostniki poroèali o
intenzivnejših simptomih izvajalske anksioznosti kot otroci.
36
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
Doivljanje izvajalske anksioznosti glede na spol, izvajalske izkušnje ter izbrani
inštrument
Veèina izvedenih raziskav potrjuje razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti glede na
spol  enske poroèajo o intenzivnejšem doivljanju izvajalske anksioznosti kot moški
(Brugues Ortiz, 2011; Habe, 1998, 2002; Iusca in Dafinoiu, 2011; Rae in Mc Cambridge,
2004; Osborne in Kenny, 2008; Ryan, 2004, 2005; Yondem, 2007, Wilson in Roland,
2002). Omeniti je treba, da je bil veèji dele navedenih raziskav o doivljanju izvajalske
anksioznosti izveden s tehniko samoporoèanja, manj pogoste pa so bile fiziološke študije.
e Abel in Larkin (1990) sta opozorila, da sicer enske res pogostokrat poroèajo o
intenzivnejšem doivljanju izvajalske anksioznosti, vendar pa fiziološke meritve
pokaejo intenzivnejše fiziološko vzburjenje pred nastopom pri moških, kar je v svoji
raziskavi ugotovila tudi C. Ryan (2004). Tudi Nolen-Hoeksema (2012) ugotavlja, da so
enske v stresni situaciji nagnjene k analiziranju, osredotoèijo se na negativne misli,
obèutke in simptome stresa, kar povzroèi veèjo stopnjo izvajalske anksioznosti. Lerner
(2011) povzema številne raziskave, ki potrjujejo, da enske od zgodnjih let dalje poroèajo
o intenzivnejšem doivljanju izvajalske anksioznosti kot moški. Vendar pa po drugi strani
tudi opozarja, da moški pri reševanju vprašalnika podcenjujejo ali celo zanikajo lastne
obèutke anksioznosti, v sami izvedbi pa se negativni uèinki na uspešnost pri njih
pojavljajo celo pogosteje.
Pomembno vlogo pri doivljanju, predvsem pa pri spoprijemanju z izvajalsko
anksioznostjo naj bi imele tudi izvajalske izkušnje. Hamann (1982, v Habe, 1998) je
ugotovil, da naj bi se uèenci z dolgoletnimi izkušnjami igranja na inštrument bolje znašli
na nastopu kot tisti z manj izkušnjami, saj naj bi razvili boljši obèutek izvajalske
kompetentnosti. Tudi Biasutti in Concina (2014) med napovednike izvajalske
anksioznosti poleg števila ur individualne vadbe na teden in strategij spoprijemanja s
stresom umešèata izkušnje; v njuni raziskavi so študenti akademije za glasbo doivljali
veèjo izvajalsko anksioznost kot poklicni glasbeniki. Po drugi strani pa je kar nekaj
raziskav pokazalo, da izkušnje naj ne bi pomembno vplivale na doivljanje izvajalske
anksioznosti; korelacije so bile nizke ali pa jih sploh ni bilo (Cox in Kenardy, 1993;
Kirchner, 2003; Rae in McCambridge, 2004). J. Kirchner (2003) je tako npr. ugotovila, da
profesorji glasbe z mnogoletnimi izvajalskimi izkušnjami doivljajo enako stopnjo
fizioloških in psihiènih simptomov kot njihovi študenti, ki imajo precej manj izkušenj.
Razlike glede na predhodne izvajalske izkušnje se pokaejo v naèinih spoprijemanja, kar
posledièno vpliva na bolj pozitivna stališèa do nastopanja in do bolj uspešnega nastopanja.
Kar se tièe razlik v doivljanju izvajalske anksioznosti glede na izbrani inštrument, so bile
izvedene le redke raziskave. Iusca in Dafinoiu (2012) sta ugotovila, da godalci in pevci
doivljajo pomembno veè izvajalske anksioznosti kot pianisti, pihalci in trobilci. Manning
(2013) pa v svoji raziskavi poroèa, da naj bi najveè izvajalske anksioznosti doivljali
pihalci, najmanj pa tolkalci in trobilci. Dodaja tudi, da se glede na igrani inštrument
pokaejo razlike v vrsti najbolj izraenih simptomov izvajalske anksioznosti – tako je pri
pihalcih najmoèneje izraen simptom izvajalske anksioznosti hiperventilacija, pri
trobilcih potenje, pri godalcih hladne roke in pri tolkalcih napetost v mišicah.
37
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
Empirièna raziskava
Opredelitev problema, namen in cilji
Izvajalska anksioznost je fenomen, s katerim se sreèujejo glasbeniki od samih zaèetkov
nastopanja dalje in je prisoten celo pri vrhunskih glasbenikih. e uèenci v nijih glasbenih
šolah se pri prvih nastopih zaènejo sooèati s simptomi, kot so potenje in tresenje rok,
napetost v elodcu, plitvo dihanje in pospešeno bitje srca. Ti simptomi številnim
glasbenikom onemogoèajo, da bi se prepustili glasbi in v nastopu uivali. Zato je
pomembno, da prednastopno napetost pri otrocih ozavešèamo e od samih zaèetkov
glasbenega nastopanja dalje in da profesorji inštrumenta/petja veèjo pozornost posvetijo
tudi kakovostni psihièni pripravi na nastop. Glede na to, da je doivljanje izvajalske
anksioznosti relativno slabo raziskano pri otrocih in mlajših mladostnikih ter da je to
obdobje kljuèno v razvoju pozitivne izvajalske samopodobe, smo se v naši raziskavi
osredotoèili na to populacijo.
Osrednji namen naše raziskave je preuèiti doivljanje izvajalske anksioznosti pri uèencih
glasbene šole na prehodu iz otroštva v mladostništvo; pri tem elimo osvetliti tudi razlike
glede na spol in glede na izbrani inštrument ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v
doivljanju izvajalske anksioznosti glede na izraenost telesnih in miselnih simptomov,
glede na èas in valenco prvih izkušenj z nastopanjem ter glede na to, ali otrok rad nastopa
ali ne.
Cilj raziskave je ponuditi vpogled v doivljanje izvajalske anksioznosti pri otrocih in
mlajših mladostnikih.
Raziskovalne hipoteze
Hipoteza 1: Starejši mladostniki (1315 let) v glasbeni šoli doivljajo izvajalsko
anksioznost intenzivneje kot mlajši mladostniki (1012 let).
Hipoteza 2: Izvajalska anksioznost je pri dekletih v obdobju zgodnjega mladostništva bolj
izraena kot pri deèkih.
Hipoteza 3: Pri uèencih glasbene šole v obdobju zgodnjega mladostništva so telesni
simptomi izvajalske anksioznosti moèneje izraeni kot miselni simptomi.
Hipoteza 4: Obstajajo razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti med razliènimi
inštrumentalnimi skupinami uèencev glasbene šole v obdobju zgodnjega mladostništva.
Hipoteza 5: Obstajajo razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti pri uèencih glasbene
šole v obdobju zgodnjega mladostništva glede na èas (H5.1) in valenco (H5.2) zgodnjih
izkušenj z nastopanjem.
Hipoteza 6: Uèenci glasbene šole v obdobju zgodnjega mladostništva, ki raje nastopajo,
doivljajo manj izvajalske anksioznosti kot tisti, ki ne nastopajo radi.
Hipoteza 7: Izvajalska anksioznost je pri uèencih glasbene šole v zgodnjem mladostništvu
povezana z oceno pri inštrumentu (H7.1) in oceno nauka o glasbi ter solfeggia (H7.2).
38
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
Metoda
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo
empiriènega raziskovanja.
Vzorec
V raziskavo je bilo vkljuèenih 261 uèencev sedmih razliènih slovenskih nijih glasbenih
šol, ki so bili stari od 10 do 15 let (M = 12,2). Od tega je bilo 103 (39 %) deèkov in 158
(61 %) deklic.
Inštrumenti
V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki se je izkazal kot zanesljiv
(Cronbach = 0,87). Vkljuèeval je tudi Lestvico izvajalske anksioznosti (Habe, 2002) s
30 trditvami, ki jih posameznik ocenjuje na 5-stopenjski lestvici Likertovega tipa, pri
èemer 1 pomeni sploh ni prisotno, 5 pa zelo intenzivno izraeno. Merske znaèilnosti
Lestvice izvajalske anksioznosti so ustrezne; potrjena je bila dvodimenzionalna struktura;
12 postavk se nanaša na telesne simptome, 18 na miselne. Zanesljivost lestvice je visoka
(Cronbach = 0,93; Amon, Breèko, Gregorec in Horvat, 2015).
Postopek
Zbiranje podatkov je potekalo od 2. 2. do 7. 4. 2016. Podatki so bili zbrani s pomoèjo
skupinskega apliciranja vprašalnika v razliènih glasbenih šolah. Pred tem so bila
pridobljena ustrezna privoljenja s strani staršev, uèiteljev in ravnateljev glasbenih šol.
Testiranje je trajalo priblino 15 minut in je bilo izvedeno na zaèetku ali na koncu pouka
nauka o glasbi/solfeggia. Pridobljeni podatki so bili obdelani s programsko opremo SPSS.
Za preverjanje razlik med mlajšimi in starejšimi mladostniki, razlik med spoloma, razlik v
izraenosti telesnih in miselnih simptomov izvajalske anksioznosti ter glede na izkušnje z
nastopanjem smo uporabili t-test. Za preverjanje razlik v doivljanju izvajalske
anksioznosti glede na izbrani inštrument smo uporabili enosmerno analizo variance, za
preverjanje povezanosti med doivljanjem izvajalske anksioznosti in ocenami pa
Pearsonov koeficient korelacije.
Rezultati in interpretacija
Na podlagi opaanj iz prakse in na podlagi predhodnih raziskav (Brugues, 2011;
Hendricks, Smith in Stanuch, 2014) smo predvidevali, da se bodo pojavile razlike v
doivljanju izvajalske anksioznosti med starostno skupino mlajših (1012 let) in starejših
(1315 let) uèencev glasbene šole.
39
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
Tabela 1: Prikaz numerusa (N), aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in
pomembnosti razlik (p) v doivljanju izvajalske anskioznosti glede na starost
N M SD t p
Mlajši (1012) 157 68,43 22,416
1,255 0,211Starejši (1315) 104 71,88 20,537
Rezultati (Tabela 1) tega niso potrdili, èeprav je bilo opaziti, da uèenci, stari od 13 do 15
let, doivljajo izvajalsko anksioznost intenzivneje kot uèenci, stari od 10 do 12 let, vendar
pa razlike niso bile statistièno pomembne. Na podlagi tega lahko zavrnemo prvo hipotezo.
So pa dobljeni rezultati v skladu z raziskavo Dempseyjeve (2015), ki je prav tako
ugotovila, da tako mlajši kot starejši uèenci doivljajo podobne simptome izvajalske
anksioznosti, èeprav se je tudi v njeni raziskavi pokazal trend razlik v prid izrazitejših
telesnih simptomov pri mladostnikih. Morda bi se razlike potrdile, èe bi merili fiziološke
odzive in podatkov ne bi pridobivali s pomoèjo samoocenjevalne lestvice, saj tudi v
predhodnih raziskavah opozarjajo na razlike v dobljenih rezultatih, èe izvajalsko
anksioznost merijo s pomoèjo tehnike samoporoèanja ali s pomoèjo fizioloških meritev.
Tabela 2: Prikaz aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in pomembnosti
razlik (p) v doivljanju izvajalske anksioznosti med deèki in deklicami
M SD t p
Deèki 64,61 20,724 3,174 0,002
Deklice 73,19 21,735
Veèina predhodnih raziskav (Brugues, 2011; Habe, 1998, 2002; Nolen-Hoeksema, 2012;
Osborne in Kenny, 2008; Yondem, 2007) ugotavlja, da obstajajo razlike v doivljanju
izvajalske anksioznosti med spoloma, in sicer naj bi enske doivljale izvajalsko
anksioznost intenzivneje kot moški. Tudi naši rezultati so pokazali pomembnost razlik
med spoloma (Tabela 2), in sicer so deklice doivljale izvajalsko anksioznost intenzivneje
kot deèki. S tem lahko potrdimo drugo hipotezo. Morda naj na tem mestu omenimo še
zanimiv fenomen, na katerega opozarjajo nekateri avtorji (Abel in Larkin, 1980; Lerner,
2011; Nolen-Hoeksema, 2012), da se razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti med
spoloma pokaejo v prid deklicam, èe v raziskavah uporabimo lestvice oz. vprašalnike
samoporoèanja; èe izvedemo fiziološke meritve, pa je pogostokrat situacija ravno obratna
– deèki imajo bolj izraeno izvajalsko anksioznost. Avtorji pojasnjujejo, da so deèki bolj
nagnjeni k zanikanju, deklice pa k analiziranju lastnih obèutkov.
Tabela 3: Prikaz aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in pomembnosti
razlik (p) glede na izraenost miselnih in telesnih simptomov izvajalske anksioznosti
M SD t p
Miselni simptomi 43,49 14,504
31,244 0,000Telesni simptomi 24,19 7,593
40
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
Preverjali smo tudi razlike glede na izraenost miselnih in telesnih simptomov izvajalske
anksioznosti. Na podlagi predhodnih raziskav (Habe, 1998, 2002) smo predvidevali, da
bodo telesni simptomi bolj izraeni kot miselni. Zanimivo se je v naši raziskavi pokazal
ravno nasproten trend, in sicer so bili miselni simptomi pomembno bolj izraeni kot
telesni (Tabela 3). S tem smo morali tretjo hipotezo ovreèi. Morda lahko to pripišemo
temu, da na prehodu iz otroštva v mladostništvo uèenec postane izrazito samorefleksiven,
kar pomeni, da se zaène v mislih ukvarjati z doivljanjem nastopanja in premlevati
dogodke v zvezi s tem. Kennyjeva (2011) poroèa o uravnoteeni zastopanosti telesnih in
miselnih simptomov pri mladostnikih, pri èemer so se kot najbolj izraeni pokazali
sledeèi: visoka prièakovanja do sebe, prekomerno fiziološko vzburjenje pred ali med
nastopom, slaba izkušnja z nastopanjem in negativne misli/skrbi glede nastopa.
Tabela 4: Prikaz numerusa (N), aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD),
Friedmanove analize variance (F) in pomembnosti razlik (p) v doivljanju izvajalske anksioznosti
glede na izbrani inštrument
N M SD F p
Inštrumenti s tipkami 97 68,10 21,306
0,576 0,749
Godala 24 66,46 18,175
Brenkala 41 70,15 20,453
Pihala 60 72,98 22,885
Trobila 27 70,41 22,517
Tolkala 8 67,63 32,998
Petje 4 80,25 20,887
Skupaj 261 69,80 21,712
Le redke so raziskave, ki so preuèevale razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti glede
na izbrani inštrument. Manning (2013) je s fiziološkimi meritvami potrdil razlike v
izvajalski anksioznosti med razliènimi skupinami inštrumentalistov, Iusca in Dafinoiu
(2012) pa sta ugotovila, da godalci in pevci doivljajo pomembno veè izvajalske
anksioznosti kot pianisti, pihalci in trobilci. Naše predvidevanje o razlikah v doivljanju
izvajalske anksioznosti glede na izbrani inštrument smo osnovali tudi na raziskavah o
osebnostnih razlikah med razliènimi skupinami inštrumentalistov (Kemp, 2000). Dobljeni
rezultati tovrstnih razlik niso potrdili, lahko pa opazimo, da pevci doivljajo obèutno veè
izvajalske anksioznosti kot druge skupine izvajalcev (Tabela 4). Na podlagi tega
zavrnemo èetrto hipotezo.
Tabela 5: Prikaz aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in pomembnosti
razlik (p) glede na èas zaèetkov glasbenega nastopanja
N M SD t p
Zgodnji zaèetki 218 68,47 20,929
2,249 0,025Poznejši zaèetki 43 76,56 24,481
41
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
Tabela 6: Prikaz aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in pomembnosti
razlik (p) v doivljanju izvajalske anksioznosti glede na pozitivne ali negativne prve izkušnje z
nastopanjem
N M SD t p
Pozitivne prve izkušnje 111 59,92 17,902
6,872 0,000Negativne prve izkušnje 46 84,00 24,334
Glede vpliva izkušenj na doivljanje IA si raziskave niso enotne. Nekatere (Biasutti in
Concina, 2014; Hamman, 1982 v Habe, 1998) poroèajo, da naj bi tisti z veè izkušnjami
doivljali manj izvajalske anksioznosti, druge (Cox in Kenardy, 1993; Kirchner, 2003;
Rae in McCambridge, 2004) pa razlik niso potrdile. Naši rezultati so v skladu s slednjimi,
saj se je pokazal zgolj trend razlik v smeri veèje izvajalske anksioznosti pri tistih, ki so
zaèeli nastopati kasneje (Tabela 5). Vsekakor so izkušnje pomembne, vendar pa vplivajo
predvsem na uèinkovitost spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo (Kenny, 2011). Ni pa
pomemben samo èas zaèetkov nastopanja, temveè tudi valenca. Naši rezultati kaejo, da
tisti uèenci, ki so imeli pozitivne prve izkušnje z nastopanjem, obèutijo pomembno manj
izvajalske anksioznosti kot tisti z negativnimi izkušnjami (Tabela 6). To potrjuje peto
hipotezo in je v skladu s predhodnimi raziskavami (Osborne in Kenny, 2008; Ranelli,
Smith in Straker, 2015).
Tabela 7: Prikaz aritmetiène sredine (M), standardnega odklona (SD), t-testa in pomembnosti
razlik (p) v doivljanju izvajalske anksioznosti glede na to, ali uèenci radi nastopajo ali ne
N M SD t p
Radi nastopajo 189 64,41 19,673
7,098 0,000Ne nastopajo radi 72 83,97 20,505
Optimalna izkušnja na odru zajema obèutenje zanosa, ki je povezano tudi s tem, kako radi
nastopamo. Kadar smo v zanosu, izvajalsko anksioznost pretvorimo v optimalno izvedbo
(Habe, 2010). Csikszentmihalyi (1990, v Csikszentmihalyi, 2014) v svojem modelu
zanosa poudarja, da se anksioznost pojavi, kadar so izzivi visoki, sposobnosti oz. vešèine
pa nizke. Ta model bi lahko v primeru glasbenega nastopanja dopolnili in sposobnostim
oz. vešèinam dodali osebnostne predispozicije. Naši rezultati kaejo, da tisti, ki ne
nastopajo radi, doivljajo veè izvajalske anksioznosti kot tisti, ki nastopajo radi (Tabela
7). Kognitivna ocena zaznane situacije je zelo pomembna pri odzivu na stresen dogodek,
kar glasbeni nastop je. Stresor lahko zaznamo kot izziv ali kot gronjo in od tega je
odvisen naš odziv (Habe, 2002). Tisti, ki radi nastopajo, enake simptome lahko doivljajo
kot izziv, tisti, ki ne nastopajo radi, pa v njih vidijo gronjo. Dobljeni rezultati potrjujejo
šesto hipotezo. Tudi M. Osborn in D. Kenny (2008) sta v svoji raziskavi poudarili pomen
kognicij v zvezi z nastopanjem kot pomembnega elementa uspešnega spoprijemanja z
izvajalsko anksioznostjo.
Na koncu smo eleli preveriti še povezanost izvajalske anksioznosti s konèno oceno pri
inštrumentu in konèno oceno pri nauku o glasbi/solfeggiu. Ugotovili smo, da je
povezanost negativna in nizka, in sicer je s konèno oceno pri inštrumentu znašala
42
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
r = 0,18 (p = 0,003), s konèno oceno pri nauku o glasbi in solfeggiu pa je r = 0,14 (p =
0,021). Na podlagi tega lahko predvidevamo, da imajo tisti uèenci, ki doivljajo manj
izvajalske anskioznosti, boljše ocene, po drugi strani pa morda tudi, da tisti, ki imajo
slabše ocene, doivljajo veè izvajalske anksioznosti. Dobljeni rezultati potrjujejo sedmo
hipotezo. K. Habe (2002) je v predhodni raziskavi potrdila tovrstno povezanost, opozorila
pa je tudi, da izvajalska anksioznost prvenstveno vpliva na obèutke notranje uspešnosti
(obèutki notranjega zadovoljstva ob izvedbi) in ne vedno na zunanjo uspešnost (pozitivni
odzivi publike, kritikov, doseganje nagrad ipd.).
Sklep
Glede na to, da je prehod iz otroštva v mladostništvo kljuèen pri uspešnem obvladovanju
prednastopne napetosti, saj v tem obdobju otrok postaja èedalje bolj samorefleksiven,
hkrati pa tudi fiziološki simptomi postanejo intenzivnejši kot posledica hormonskih
sprememb, smo se v naši raziskavi usmerili na preuèevanje doivljanja izvajalske
anksioznosti pri uèencih glasbene šole, starih od 10 do 15 let. Ugotovili smo, da je veèina
simptomov izraenih zgolj srednje ali nizko, kar pomeni, da veèina uèencev doivlja
izvajalsko anksioznost v obvladljivi obliki. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko
zakljuèimo, da ne obstajajo razlike v doivljanju izvajalske anskioznosti glede na starost
in da, èeprav starejši uèenci (1315 let) doivljajo veè izvajalske anksioznosti kot mlajši
(1012 let), te razlike niso bile pomembne. Rezultati so pokazali, da so miselni simptomi
izvajalske anksioznosti v zgodnjem mladostništvu bolj izraeni kot telesni in da deklice
doivljajo izvajalsko anksioznost intenzivneje kot deèki. Glede vloge predhodnih
izkušenj smo ugotovili, da imajo manj izvajalske anksioznosti tisti uèenci, ki so zaèeli
nastopati v zgodnjem otroštvu, ki so imeli pozitivne prve izkušnje z nastopanjem in ki radi
nastopajo. Razlike v doivljanju izvajalske anksioznosti niso bile potrjene glede na
posamezne inštrumentalne skupine, so jo pa pevci v primerjavi z vsemi skupinami
inštrumentalistov doivljali opazno veè. Pokazalo se je tudi, da je doivljanje izvajalske
anksioznosti negativno povezano z zakljuènima ocenama pri inštrumentu in pri
glasbenoteoretiènih predmetih.
Izboljšave raziskave vidimo v izvedbi kvalitativne raziskave, ki bi ponudila bolj
poglobljen uvid v doivljanje izvajalske anksioznosti pri otrocih in mladostnikih, dobro bi
bilo preuèiti tudi naèine spoprijemanja z izvajalsko anksioznostjo pri tej populaciji,
najveèjo uporabno vrednost pa bi imel longitudinalni eksperiment, s katerim bi preverjali
uspešnost delovanja razliènih strategij obvladovanja izvajalske anksioznosti pri otrocih in
mladostnikih.
43
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
Literatura
Abel, Jenifer L., Larkin, Kevin T. (1990). Anticipation of Performance among
Musicians: Physiological Arousal, Confidence, and State-Anxiety. Psychology of
Music, 18 (2), 171182.
Amon, Ana, Breèko, Zala, Gregorec, Ana, Horvat, Luc (2015). Psihometriène
karakteristike Lestvice izvajalske anksioznosti (zakljuèno poroèilo iz vaj pri predmetu
Psihometrija v šolskem letu 2014/2015). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za
psihologijo.
Biasutti, Michele, Concina, Eleonora (2014). The role of coping strategy and
experience in predicting music performance anxiety. Musicae Scientiae, 18 (2),
189–202.
Boucher, Helen, Ryan, Charlene (2010). Performance stress and the very young
musicians. Journal of Research in Music Education, 58 (4), 329345.
Brugues Ortiz, Ariadna (2011). Music performance anxiety-part 1. A review of its
epidemiology. Medical problems of the performing artists, 26 (3), 164171.
Csikszentmihalyi, Mihaly (2014). Flow and the Foundations of Positive Psychology:
The Collected Works of Mihaly Csikszentmihalyi. Dordrecht: Springer.
Cox, Wendy J., Kenardy, Justin (1993). Performance anxiety, social phobia, and
setting effects in instrumental music students. Journal of Anxiety Disorders, 7, 49–60.
Dempsey, Erin (2015). Music Performance Anxiety in Children and Teenagers: Effects
of Perfectionism, Self-Efficacy, and Gender. Ottawa: University of Ottawa.
http://goo.gl/i6hJyr (obiskano 16. 3. 2016).
Edmonson, Jordan S. (2012). Differences in Music Performance Anxiety Levels
between Underclassmen and Upperclassmen Music Education Undergraduates. Texas
Music Education Research, 1519.
Fehm Lydia, Schmidt, Katja (2006). Performance anxiety in gifted adolescent
musicians. Journal of Anxiety Disorders, 20 (1), 98 109.
Habe, Katarina (1998). Izvajalska anksioznost pri glasbenikih. Diplomsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Habe, Katarina (2002). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega
nastopanja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Habe, Katarina (2010). Performance anxiety - a source of creative energy = Trema u
izvoðaèa - izvor kreativne energije. V: VRANDEÈIÆ, Tomislav (ur.). Glas i glazbeni
instrument u odgoju i obrazovanju : tekstovi sa specijaliziranih
umjetnièko-znanstvenih skupova Glas i glazbeni instrument u procesu edukacije
odgojitelja i uèitelja (GGIPEOU) 2007., Glas i glazbeni instrument u procesu
edukacije uèenika i studenata (GGIPEUS) 2008., Moguænosti glazbenog izraanja u
procesu edukacije uèenika i studenata (MGIPEUS) 2009. : [monografija umjetnièko
44
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
znanstvenih skupova 2007.-2009.. Zagreb: Uèiteljski fakultet Sveuèilišta u Zagrebu.
Europski centar za napredna i sustavna istraivanja - ECNSI. 111-115.
Hendricks, Karin, S., Smith, Tawnya, D., Stanuch, Jennifer (2014). Creating Safe
Spaces for Music Learning. Music Educators Journal, 101 (1), 35–40.
Iusca, Dorina, Dafinoiu, Ion (2012). Performance anxiety and musical level of
undergraduate students in exam situations: The role of gender and musical instrument.
Procedia – Social and Behavioral Sciences, 33, 448452.
Kemp, Anthony E. (2000): The musical temperament. New York: Oxford University
Press.
Kenny, Dianna T. (2011). The Psychology of Music Performance Anxiety. New York:
Oxford University Press.Kirchner, Joann Marie (2003). A qualitative inquiry into
musical performance anxiety. Medical Problems of Performing Artists, 18, 78-82.
Kirchner, Joann Marie (2003). A qualitative inquiry into musical performance anxiety.
Medical Problems of Performing Artists, 18, 78-82.
Kriè, Vida (2016). Vpliv treme pri uèencih v nijih glasbenih šolah na uspešnost
Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno
pedagogiko.
Lerner, Richard M. (2011). Handbook of Child Psychology and Developmental
Science, Socioemotional Processes. New Jersey: John Wiley & Sons.
Manning, Aaron (2013). Instrument-Specific Music Performance Anxiety. Bachelor
thesis. Missisipi: The University of Southern Mississippi.
Nolen-Hoeksema, Susan (2012). Emotion regulation and psychopathology: the role of
gender. Annual Review of Clinical Psychology, 8, 161187.
Osborne, Margaret S., Kenny, Dianna T. (2006). The role of sensitizing experiences in
music performance anxiety in adolescent musicians. Psychology of music, 36 (4),
447462.
Osborne, Margaret S., Kenny, Dianna T. (2008). The role of sensitizing experiences in
music performance anxiety in adolescent musicians. Psychology of Music, 36 (4),
447462.
Papalia, Diane, Wendkos Olds, Sally, Duskin Feldman, Ruth (2003). Otrokov svet.
Ljubljana: Educy.
Puklek Levpušèek, Melita (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu:
razvojni, šolski in klinièni vidik. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske
fakultete.
Rae, Gordon, McCambridge, Karen (2004). Correlates of Performance Anxiety in
Practical Music Exams. Psychology of Music, 32 (4), 432439.
Ranelli, Sonia, Smith, Anne, Straker, Leon (2015). The association of music
experience, pattern of practice and performance anxiety with playing-related
45
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
musculoskeletal problems (PRMP) in children learning instrumental music.
International Journal of Music Education, 33 (4), 390–412.
Ryan, Charlene (2004). Gender differences in children’s experience of musical
performance anxiety. Psychology of music, 32 (1), 89–103.
Ryan, Charlene (2006). Experience of musical performance anxiety in elementary
school children. International Journal of Stress Management, 12, 331 342.
Tušak, Maks, Tušak, Matej (2003). Psihologija športa. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Wilson, Glen D., Roland, David (2002). Performance Anxiety. V Richard, Parncutt
and Garry, E. McPherson (Ur.), The Science and Psychology of Music Performance
(str. 47 61). Oxford: Oxford University Press.
Yondem, Zeynep Deniz (2007). Dysfunctional Attitudes and Gender in University
Music Students. Social Behavior and Personality, 35 (10), 14151426.
46
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
Summary
In an early adolescence, children are extremely sensitive because of many developmental
changes (Papalia, Olds & Feldman, 2003); they experience emotions that are more intense
and on a cognitive level self-reflection and self-evaluation occur. According to Erik
Erikson (1968, in Papalia, Olds & Feldman, 2003), children from 10 to 15 face two
psychosocial challenges; they are supposed to develop a sense of self-competence,
comparing themselves with others, and later from 12 years on, they are supposed to form
their identity. All these numerous physiological and psychological changes reflect also on
musical performance. Many music pupils in puberty start facing music performance
anxiety (MPA) in a maladaptive way. According to Dianne Kenny (2011) MPA is a
psycho-physiological phenomenon that occurs prior going on a stage and represents
marked and persistent anxious apprehension related to musical performance that has
arisen through underlying biological and/or psychological vulnerabilities and/or specific
anxiety conditioning experiences. MPA exhibits through affective, cognitive, bodily, and
behavioral symptoms. Habe (2010) defines MPA as a conglomerate of psycho-
physiological symptoms, which are experienced in musicians on the continuum from total
absence to total inundation with symptoms, and regarding to that lead to adaptive or
maladaptive performing outcomes.
The majority of studies on MPA has been executed on music students and professional
musicians, eventhough musicians’ self-concept and self-esteem which represent a ground
point for attitudes towards MPA start developing in childhood. Only a few researchers
dedicated their research interest to exploring MPA in children and young adolescents
(Brugues Ortiz, 2011, Dempsey 2015, Osborn & Kenny, 2008, Ryan 2006).
Since we are convinced that early adolescence is crucial in developing healthy and
realistic attitudes towards MPA, the aim of our study was to explore MPA in music pupils,
aged from 10 to 15. Kriè (2016) reports that 25% music pupils, aged from 10 to 15 have
positive attitudes towards performing, and that only 7% of music pupils have extremelly
negative attitudes, all the others are some where in between. It is a good news, that 82% of
music pupils enjoy while being of stage (Kriè, 2016). Eventhough they report symptoms,
such as nervousness, palm sweating, higher blood pressure and worries about performing,
the pupils are usually capable of succesful coping with the symptoms. 261 pupils from
seven different Slovenian music school (103 boys, 158 girls), participated in the study.
Music performance anxiety scale (Habe, 2002) was used for measuring the intensity of
cognitive and somatic symptoms of MPA. The instrument has good psychometric
characteristics (Amon, Breèko, Gregorec & Horvat, 2015). The results reveal that there
are no differences in MPA between younger (10 -12 year olds) and older (13-15 year olds)
music pupils in early adolescence. This is not in line with most of previous research
(Brugues, 2011; Hendricks, Smith in Stanuch, 2014), eventhough Dempsey (2015) came
to simmilar conclusions as we did. Regarding gender differences, the majority of previous
studies report higher levels of MPA in female than in male musicians (Brugues, 2011;
Habe, 1998, 2002; Nolen-Hoeksema, 2012; Osborne & Kenny, 2008; Yondem, 2007) and
so does our study. We also wanted to explore differences in experiencing MPA in
47
Katarina Habe, Vida Kriè, DOIVLJANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI UÈENCEV ...
different instrumental groups. Some previous studies show that those differences exist
(Iusca in Dafinoiu, 2012; Kemp, 2002; Manning, 2013). Our results did not confirm these
differences, eventhough it could be observed, that MPA is consideravbelly higher in
singers than in other groups of musicians. Considering the valence and timing of music
performing experiences our results show, thar less MPA is reported in music pupils who
started performing in early childhood, those with positive first performing experiences
and those who enjoy being on stage. The relationship between experiencing MPA and
final grades in instrumental/theoretical practice was confirmed.
48
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek